dQm£ljfe&,
aFprayica
GLASU,O KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE
Poštnina plačana v gotovini.
IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE:
Ob informativnem posvetovanju nekaterih Komunističnih partij. — Britanski vojaki brutalno napadli koroško mladinsko brigado.
Sovjetski patriotizem. — Politika Ljudske fronte je poroštvo miru na svetu. Škodljivi pojavi v načelih normiranja dela, — Demobilizirani borci bodo mnogo prispevali k izvedbi petletnega plana.
Gospodarstvo. — Kultura.
Razprava proti D. Jovanoviču.
Shylok z Wall Streeta. — Dopisi.
Leto VIII. - Št. 238 j Ljubljana, četrtek. 9. oktobra 194?___________________[	Izhaja	vsak	dan	razen	ob	petkih	J	Mesečna	naročnina	Din	43.
I
Cena Din 2,-
OB INFORMATIVNEM POSVETOVANJU NEKATERIH KOMUNISTIČNIH PARTIJ
Informativno posvetovanje nekaterih komunističnih partij, ki je bilo koncem septembra o Poljski, ima velikanski zgodovinski pomen tako za razvoj delavskega in splošnega demokratičnega gibanja o svetu, pa tudi za nadaljnji boj narodov za nacionalno neodvisnost. Komunistične partije so iz velike vojne proti fašizmu izšle močnejše. Pridobile so si bogate izkušnje v boju za svobodo in neodvisnost svojih držav. Komunistične partije so pokazale pred vsem svetom, da se ravno one najdoslednejše borijo proti imperialističnim poskusom, ki imajo namen spremeniti posamezne države v kolonije in da se ravno one najdoslednejše borijo za demokracijo in pravice majhnega, preprostega in delovnega človeka. Nikake klevete raznobarvnih reakcionarjev ne morejo prikriti pred ljudskimi množicami resnice o velikanski vlogi, ki so jo odigrale komunistične Partije v boju profi Hitlerjevi Nemčiji in njenim zaveznikom, pa tudi pri povojnem delu za celjenje ran, ki so jih zadali osvajalci posameznim narodom.
Zato ni slučajno, če narodi Jugoslavije z veseljem pozdravljajo sklepe omenjenega posvetovanja. Narodi Jugoslavije so pokazali v vojni, kako se je treba boriti proti inozemskim zavojevalcem in njihovim pomagačem o domovini. Oni so tudi zgled junaškega dela za obnovo razrušene države. Te velike uspehe so narodi Jugoslavije dosegli pod vodstvom Komunistične partije in Ljudske fronte. Brez požrtvovalnosti in neumornega dela komunistov ter drugih rodoljubov in demokratov iz vrst Ljudske fronte bi narodi Jugoslavije ne mogli doseči tega, kar so dosegli, zgraditi pa tudi ne bi vaogli države, ki bi bila svobodna in neodvisna od imperialistov.
Poraz nemških, italijanskih in japonskih imperialistov kaže. da se imperialistični krogi v IVashingtonu in nekaterih drugih državah niso ničesar naučili iz tega poraza. Še več, imperialistični volkovi Wall-Streeta in njihovi Pomagači iz drugih držav so razumeli Poraz Hitlerjeve Nemčije in njenih za-veznikJm kot odstranitev konkurentov m kot prvi korak za uresničenje svetovne nadvlade, ki naj bi zamenjala °s Z govoričenjem o demokraciji in svobodi narodov, dejansko pa z uvajanjem fašističnih metod in zasužnje-vanjem posameznih narodov bi radi uničili velike pridobitve svobodnega človeštva, ki si jih je izvojevalo o voj-ni proti fašizmu. V nasprotju z miroljubno politiko Sovjetske zveze in drugih demokratičnih držav ustvarjajo bojevite tabore, OZN pa spreminjajo o orodje svoje zavojevalne politike. Z orožjem posegajo o notranje zadeve Kitajske in s svojimi kvizlingooci bi radi zasužnjili svobodoljubni grškinarod, da bi lahko zasedli Grčijo kot svojo vojaško in ekonomsko oporišče. S pomočjo svojih vazalov se vojskujejo o [ndokini, Indoneziji in na Madagaskar-ju Posamezne narode, med njimi tudi tako visoko kulturne, kakor n. pr. francoskega. italijanskega in angleškega, hi radi spremenili o polkolonialne suž-nje, ki bi bili pokorni barbarom iz ameriških trustov in koncernov. Obnovili bi radi imperialistično Nemčijo, da hi jo spet vrgli proti svobodoljubnim Porodom Evrope kot orodje svoje eks-Panzionistične politike. Izmislili so si tako rešitev tržaškega vprašanja zato, da bi se na ta način lahko ugnezdili n a Jadranu in da bi tako lahko napravili iz mesta, ki je že postalo slavno Po svojem boju za svobodo, leglo svo-Hh vohunskih in izzivalnih podvigov. Z a zadovoljitev svojih zavojevalnih namenov jim pride prav vsaka nesramnost in vsak zločin. Ameriški imperialisti so že v veliki meri napravili konec °saki resnični svobodi govora in tiska v svoji državi, pokupili pa so že tudi celo vrsto časopisov o Angliji, Franciji in Italiji. Klevetanje, laži, izzivanje in izsiljevanje so glavna metoda^ njihove Propagande in politike. Ameriški imperialisti so našli o zapadnih državah spoje pomagače o desničarskih socialistih. Desničarski socialisti in »demo-hralii tipa Bidaulta in De Gasperija vlečejo pod krinko -»ameriške pomočiš svoje države sicer počasi, toda sigurno v suženjstvo ameriških monopolov, pri čemer jih hkrati spreminjajo o sestavni del zavojevalnih načrtov ameriških imperialistov
Komunistične partije ne morejo mirno gledati teh čudnih načrtov ameriških imperialistov in njihovih pomagačev v raznih državah. Desničarski socialisti so že imeli na pobudo reakcionar jev iz laburistične stranke štiri mednarodne konference. Reakcionarni tisk, hi je pod kontrolo ameriških in drugih imperialistov, je njihovo delo pozdravil na ta ali oni način. Sigurni smo, da mneriškim imperialistom in njihovim Podrepnikom ne bo ugajalo bratsko sodelovanje komunističnih partij po načelu medsebojnega sporazumevanja o voju proti vojnim hujskačem in zasuž-njeoalcem narodov. Toda novica o tem "o vsekakor ohrabrila ose resnične rodoljube in demokrate, ki se ne glede nu strankarsko, versko, nacionalno in
rasno pripadnost iskreno borijo za svobodo in neodvisnost njihovih držav pred ameriškimi in drugimi imperialisti, ker si želijo miru in demokracije. To tem bolj, ker so komunisti najdoslednejši borci za nacionalno neodvisnost in ker je postala nadvlada ameriških imperialistov nad posameznimi narodi danes kruta stvarnost, proti kateri se je možno boriti samo z združenimi silami tako o osem svetu, kakor o posameznih državah in to samo v slučaju, če se hoče odločno in hrabro naprej. V našem času pa je tako, da so ravno komunisti najdrznejši, najhrabrejši in najpametnejši. Brez komunistov je nemogoče organizirati uspešen odpor proti novopečenim izzivalcem vojne iz Wall-Streeta, ki se danes tako vneto učijo fašističnih metod Hitlerja, Gob-belsa in Himmlerja in ki mislijo — kakor ti njihovi neslavni predniki —, da so ljudje in narodi zato na svetu, da bi bili njihovi sužnji Četudi je ameriškim izsiljevalcem uspelo s svojo zločinsko propagando o atomski bombi preplašiti nekatere ljudi slabih živcev, bo omenjeno posvetovanje in popolno soglasje komunističnih partij, ki so se posvetovanja udeležile, ohrabrilo ose rodoljube in demokrate, ki se borijo za svobodo svoje države, mir in demokra-ci jo.
Klevetniki o tisku, ki ga kontrolirajo ali pa nanj vplivajo ameriški trusti, ne bodo varčevali s črnilom, da bi lažno prikazali smisel in pomen omenjenega posvetovanja. Zagnali bodo običajni »glajhšaltanii krik o komunistični nevarnosti, o poskusu Moskve, da bi podredila sebi druge države in komunistične partije n njih, o svetovni revoluciji,
o	obnovi Kominterne in tako dalje. To pa ne bi smelo nikogar zavesti ali preplašiti. Če naj bi se kcTo bal, bi to lahko bili samo tisti, lči pripravljajo suženjstvo narodov in ki jih je posebno to zgodovinsko posvetovanje razkrilo pri njihovem zločinskem delovanju. Zato bodo tudi poskusili očrniti omenjeno posvetovanje in posamezne partije, ki so se tega posvetovanja udeležile. Mnogim državam že grozi ameriški imperializem, o mnogih pa je že o precejšnji meri zavladal. Ameriški imperialisti stojijo na čelu vojno-hujskaške propagande, obenem pa zastrašujejo ljudi z grožnjami in vojno. Zasužnjevanje posameznih držav lažno opravičujejo z nevarnostjo pred zmago' komunizma v teh driavah. S tem, da so korumpirali vladajoče vrhove z nekakšno ?pomočjo«, so dejansko pričeli trošiti nacionalna bogastva posameznih držav, njihov razvoj pa so zavrli. Predvsem od njih in njihovih načrtov grozi človeštvu nevarnost in zato bodo tudi poskušali skriti svoje namene in težnje po svetovni nadvladi za propagando o komunistični nevarnosti in svetovni revoluciji. 30 let je preteklo od nastanka prve socialistične države — ZSSR in o vsej tej dobi je Moskva praktično dokazala, da se ne vmešava v notranje zadeve posameznih držav, ampak da podpira samo narode, ki se borijo za nacionalno neodvisnost. Drugače■ tudi biti ne more. V te stvari se vmešavajo samo tisti, ki hočejo nekoga ali pa nekaj izkoristiti. Moskva je prestolnica delovnih ljudi in že sama družbena struktura Sovjetske zveze onemogoča izkoriščanje neke druge države oziroma naroda. Zato pa je bila Moskva prva znanilka svobode in pravice med vsem človeštvom. Premagala je nemške imperialiste in njihove zaveznike ter prinesla evropskim narodom svobodo, ki jim jo skušajo sedaj odvzeti ameriški imperialisti. Solidarnost in sloga delovnih ljudi ter ogroženih narodov je pri-roden in razumljiv pojav, ki so ga poudarile komunistične partije na omenjenem posvetovanju. Moskva je ravno zaradi svoje politike podpiranja ljudstva in osvobodilnih gibanj trdnjava svobodoljubnega človeštva v boju proti imperializmu in imperialističnim vojnam. Zunanja politika Moskve podpira boj vsakega naroda za nacionalno neodvisnost, mir in demokracijo. Zato jo klevetajo osi imperialisti, ki hočejo skriti svoje zasužnjevalne načrte in oslabiti odporno silo posameznih narodov, češ da se vmešava v notranje zadeve drugih. Ti ljudje drugače delajo, kakor govorijo. Pisali so, da je Komunistična internacionala samo navidezno razpuščena. V zvezi s sklepi omenjenega posvetovanja pa se boclo sedaj po-služili laži iz Gobbelsove »antikomin-ternske kuhinje< S tem pa jim ne bo uspelo zmanjšati zgodovinskih zaslug Komunistične internacioriale, niti skriti pravega smisla in namena omenjenega posvetovanja. Komunistična internacionala je odigrala velikansko vlogo pri ustvarjanju borbenega delavskega gibanja, zlasti njegovega ideološkega pre-kaljevanja. Omenjeno posvetovanje je pokazalo, kako so komunistične partije kljub temu, da so delale pod različnimi pogoji, globoko prežete z nerazruš-no ideološko vezjo marksizma in leninizma. Popolna soglasnost, ki je prišla do izraza na posvetovanju kar se tiče mednarodnega položaja, jasno kaže, da se najnaprednejše sile sodobne družbe zavedajo nalog, ki jih čakajo in pogo-
jev, pod katerimi se morajo boriti za blaginjo delovnih ljudi in zatiranih narodov. Moč sodobnega naprednega gibanja je in mora biti o njegovi idejni in politični enotnosti in ne v ustvarjanju nekega centra, ki bi igral vlogo svetovnega štaba za boj proti imperializmu, kakor bi to radi naslikali reakcionarji iz inozemstva. Informacijski biro in ose njegovo delo je zasnovano na načelih medsebojnega sporazumevanja bratskih partij. Vsaka država ima toliko posebnosti, da bi bilo smešno, če bi komunisti kot zvesti sinovi svojih držav tega ne upoštevali. Komunistična gibanja v posameznih državah so produkt pogojev teh držav; tisto, kar je vezalo in kar danes veže komuniste z nerazdružljim vezmi, pa je zvestoba nauku Marxa, Engelsa, Lenina in Stalina, t .j. zvestoba svojemu ljudstvu, zvestoba partiji in dostojanstvu svoje nacije ter zvestoba resnični demokraciji in miru med narodi. Eno je torej skupno osem komunističnim partijam: Postaviti se morajo na čelo oseh naprednih sil in združiti se morajo v boju proti podpihovalcem vojne in proti vsaki reakciji. Vse drugo so samo klevete sovražnikov komunizma in agentov novopečenih ameriških »svetovnih gospodar jevs.
Narodi Jugoslavije so lahko ponosni, ker je postala njihova prestolica mesto, o katerem bodo imele o bodoče komunistične partije svoja posvetovanja in kjer se bodo sporazumevale o boju proti podpihovalcem novih vojn in njihovim pomagačem. Narodi Jugoslavije so lahko ponosni, da bo lahko njihova država tudi na ta način pomagala najnaprednejšim silam sodobne družbe za blaginjo delovnega, miroljubnega človeštva in narodov, ki sc borijo za osvoboditev izpod imperialističnega jarma.
M. D.
Raniš volitev za Zvezni svet ljudske skupščine na ozemlju, urili učenem IFLR iugoslaviii
Na podlagi 3. točke prvega odst. 74. člena Ustave izdaja Prezidij Ljudske skupščine FLRJ ukaz o razpisu volitev za Zvezni svet Ljudske skupščine FLRJ na ozemlju, priključenem k FLRJ na podlagi mirovne pogodbe z Italijo.
I. Razpisujejo se dopolnilne volitve ljudskih poslancev za Zvezni svet Ljudske skupščine FLRJ na ozemlju, ki je bi-
lo	priključeno k FLRJ oziroma LR Hr-vatski in LR Sloveniji na podlagi mirovne pogodbe z Italijo.
II. Volitve bodo na vsem priključenem ozemlju v nedeljo 30. novembra leta 1947.
III. Izvedbo teh volitev bo vodila zvezna volivna komisija, ki bo imenovana s posebnim ukazom.
Zvezna volivna komisija bo imenovala republiško volivno komisijo za LR Ilrvatsko in republiško volivno komisijo za LR Slovenijo ter bo določila skupno število ljudskih poslancev, ki naj sc izvolijo na območju, priključenem k LR
Hrvatski. in na območju, priključenem k LR Sloveniji.
Republiške volivne komisije bodo i-menovale okrajne volivne komisije in bodo imele pristojnost republiških in o-krožnik volivnih komisij.
IV.	K LR Hrvatski priključeno ozemlje tvori eno volivno okrožje, k LR Sloveniji priključeno ozemlje pa tudi eno volivno okrožje.
Vsaka republiška volivna komisija bo določila volivne okraje v svojem območju po številu poslancev, ki jih je treba izvoliti v tem območju.
Okrožne kandidatne liste se lahko neposredno vežejo na zvezne liste, ki so se udeleževale volitev v Ustavodajno skupščino na dan 11. novembra 1945.
Ta ukaz dobi veljavo takoj.
U. br. 1880.
7. oktobra 1947, Beograd.
Prezidij Ljudske skupščine FLRJ.
Predsednik: dr. Iv. Ribar, 1. r.
Sekretar: M. Peruničič, 1. r.
Skupina laburističnih poslancev odpotovala v Moskvo
Beograd, 8. okt. Skupina laburističnih narodnih poslancev britanskega parlamenta: Conney Zilliacus, Arthur Al-lan, Geoffrey Bing, Frederic Lee, Hen-ry White, Arthur Champion, Benjamin Pearkin in George Thomas, ki se je te
dni mudila v naši državi, je včeraj odpotovala z letalom v Moskvo, da obišče ZSSR.	_______
Johnson odpotoval v Prago
Beograd, 8. okt. Po daljšem bivanju v naši državi je g. Hevviett Johnson, canterburyjski dekan, včeraj z letalom odpotoval v Prago.
Protest Pokrajinskega odbora OF za Slovensko Koroško
Britanski vojaki brutalno napadli koroško m adfnsko brigado
Ob vrnitvi prve koroške mladinske brigade iz Jugoslavije so uprizorili britanski vojaki na avstrijski meji pogrom ter poškodovali večino članov delegacije koroških Slovencev in mladinske delovne brigade — Mladinci kljub nasilju obranili eno svojih zastav
Dunaj, 8. okt. (Tanjug.) Na postajo Podrožčica je prispela 5. oktobra ob pol sedmih zvečer prva koroška mladinska brigada, ki je dobila na mladinski progi Šamac-Sarajevo najvišjo pohvalo in naslov trikrat udarna brigada »Franca Taušmaua-Lenarta«.
Brigada je bila pri vstopu na avstrijsko mejo podvržena zverinskim postopkom, ki so slovenskim antifašistom zelo dobro znani izza nacifašistične vladavine. Orožništvo iz Podrožčicc je ob prihodu brigade nastopilo z revolverji proti mladincem in jim skušalo odvzeti narodno zastavo. Poleg tega niso obmejni avstrijski in britanski FSS organi vpisali v potne lista potrdila, da šo prestopili mejo, temveč so jim vrnili potne liste ter jih prepričevali, da je vse v redu.
Skupaj z brigado je prispela tudi delegacija koroških Slovencev z II. kongresa Ljudske fronte Jugoslavije pod vodstvom predsednika Pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško Franca Petka in podpredsednika dr. Luke Sienčnika, kakor tudi delegacija s kongresa borcev narodnoosvobodilne'vojne pod vodstvom sekretarja Pokrajinskega odbora OF Karla Prušnika-Gašperja in predsednika Zveze avstrijskih antifašističnih borcev Mi-klina. Obe delegaciji sta se z mladinsko brigado in narodnimi zastavami, ki jih je dobila brigada na mladinski progi v znamenje priznanja za udarniško delo, napotili proti Sv Jakobu v Rožu.
Malo po sedmi uri. ko je brigada z obema delegacijama na čelu mirno korakala poleg poslopja, v katerem je nameščena obmejna posadka, so iz poslopja pridrveli britanski vojaki, oboroženi s puškami, z bajoneti in strojnicami ter jih napadli. Napad sta vodila dva organa FSS-a iz Podrožčice in nbkaj oficirjev. Britanski vojaki so pri tem nesramno govorili proti voditeljem nove Jugoslavije, proti Sovjetski zvezi, naprednimi silami in demokratični mladini.
Kljub odločnim protestom predstavnika koroških Slovencev v obkoljenih delegacijah, vodstva in vse mladinske brigade, ki so vsj zahtevali, naj se jim dovoli svoboden prehod v prenočišče, se je nasilje britanskih vojakov nadaljevalo v noč. Britanski vojaki so izstrelili več kot 30 nabojev. Pri tem brutalnem napadu jo sodelovalo več kot 50 britanskih vojakov.
Vsem članom mladinske delovne brigade so odvzeli potno liste, nato so se pa britanski vojaki vrgli na obkoljene
antifašiste, pričeli trgati narodne zastave koroških Slovencev in pretepali nedolžne žrtve s puškinimi kopiti. Ta pogrom je trajal od 7 do 9.30 zvečer.
Britanski vojaki so do nezavesti pretepenega sekretarja mladinske delovno brigade Perca odpeljali v neznano smer. Z močnimi udarci s puškinimi kopiti po glavi so težko ranili Mirka Maka, brigadirja iz Sel, ki je stopil kot partizan v antifašistično borbo že kot 141etni mladenič. Prav tako so ranili z udarci s puškinim kopitom sekretarja Pokrajinskega odbora OF in organizatorja antifašistične borbe v Slovenski Koroški Karla Prušnika-Gašperja, brigadirko Tedi Miškulnik iz Škofič. Roška Smoleja iz Ledenic, Janka Ibovnika iz Logc-vasi, Alojzija Hoferja iz Kaple na Dravi.
Britanski vojaki so prizadejali težje ali lažje poškodbe skoraj vsem članom delegacije in mladinske delovne brigade.
Ob vsem tem pa moramo naglasiti, da so hrabri mladi koroški antifašisti kljub nasilju do zob oboroženih vojakov uspeli ubraniti eno izmed svojih zastav ter se z njo po incidentu s pesmijo na ustih napotili v Št. Jakob.
Surovo in brutalno postopanje britanskih vojakov in avstrijskih obmejnih organov napram koroški mladinski delovni brigadi in delegacijam, ki so se udeležile dela kongresa Ljudske fronte in Zveze borcev narodnoosvobodilne vojne, nikakor ni osamljen pojav v zgodovini narodnoosvobodilne borbe koroških Slovencev. Incident o Pod-rožčici še bolj utrjuje prepričanje koroških Slovencev, da sedanje britanske okupacijske oblasti roko d roki z avstrijskimi oblastmi objektivno nadaljujejo brutalno politiko raznarodovanja
in zatiranja, kakršno dobro poznajo iz časov Schuschniggove Avstrije in hitlerjevske Nemčije.
Vsa dejstva pričajo, da incident o Podrožčici ni noben slučajen izpad pobesnelih vojakov, ki bi postopali na lastno pest. Nasprotno gre tu za dobro pripravljen in naprej premišljen napad, ki se je izvršil ne brez vednosti odgovornih višjih britanskih okupacijskih oblasti.
Britanski polkovnik Killij sicer licemerno izjavlja, da »vsa zadeva ni jasna< ter odklanja ugoditev zahtevam delegacije koroških Slovencev, toda te izjave ne morejo zaviti v meglo dejstva, da je incident v Podrožčici popolnoma na lini jr okupacijske politike britanskih oblasti napram koroškim Slovencem.
Našim narodom je dobro znano, kakšno politiko popuščanja in podpore nudijo zasedbene oblasti o Avstriji iz Jugoslavije pobeglim vojnim zločincem in kako po drugi strani z vsemi silami ovirajo borbo koroških Slovencev za priključitev k Jugoslaviji. Taka politika, kot rečeno, ne predstavlja ničesar novega, toda surovi napad do zob oboroženih vojakov na koroške mladince in delegaciji antifašistov, nas sili, da proti takim napadom z vsu odločnostjo protestiramo; zlasti še, ker so britanski vojaki napadli nv.adince zato, ker so nosili svoje nacionalne zastave, ki so si jih priborili v znak priznanja za svoje udarniško delo na mladinski progi.
Odločnost koroških mladincev, ki so v dve in pol urni borbi s podivjano soldatesko le ubranili eno izmed svojih zastav, pa je najboljši odgovor tistim, ki mislijo, da bodo z nasiljem strli koroške Slovence in jih odvrniti od njihove borbe za priključitev k FLRJ.
URADEN PROTEST PO 0F PRI SEFU BRITANSKE CIVILNE UPRAVE
Dnnaj, 7. oktobra. Delegacija Pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško je obiskala včera j šefa civilne uprave za Koroško v Celovcu polkovnika Killyija in mu izročila protest zaradi dogodkov na obmejni postaji Podrožci dne 5. t. m.
V	protestnem pismu je rečeno: »Tako postopanje smo koroški Slovenci doživeli v dobi fašizma in ga obsojamo
Slovenske organizacije smatrajo, je rečeno nadalje v pismu, naj britanska civilna uprava s preiskavo in kaznovanjem krivcev tega izzivalnega napada da zadoščenje napadenim in vsemn demokratičnemu prebivalstvu in naj izpusti sekretarja mladinske brigade Karla Periča. Poleg tega se zahteva povrnitev nasilno odvzete zastave,
kot globoko žaljivo za demokratično ' potnih listin in osvoboditev vseh oseb, ljudstvo Slovenske Koroške.«	|	ki so bile aretirane v zaprti coni.
Pred 50 letnico Oktobrske revolucije
D. šepilov:	O	*	*	*>-
bov$eisht patriotizem
(Nadaljevanje)
PO INFORMATIVNEM POSVETOVANJU NEKATERIH KOM U N1STICN1 li PA RTI J
Bv!
ZALE
MIHE
NAČRTE
je izjavil generalni sekretar KP Francije frlauri^e Thorez
Pariz, 8. okt. (Tanjug). Generalni sekretar KP Francije Maurice Thorez je imel v Perpignanu pred 70.000 poslušalci velik politični govor, v katerem je ob burnem odobravanju navzočih razkrinka! prizadevanja ZDA, da bi zasužnjile Francijo. Thorez je najprej izjavil, da bodo delavci' in republikanci znali preprečiti zasužnjevanje Francije, nato pa je rekel:
Ne želimo, da bi postali Francozi to, kar želi De Gaulle — oboroženi hlapci v imperialistični reakcionarni in križarski vojni proti Sovjetski zvezi in državam nove demokracije in miru. V interesu Francije je, da sodelujemo s Sovjetsko zvezo, z novimi demokracijami, z mučeniškima narodoma Grčije in Španije ter z vsemi deželami v okviru Francoske unije, ki se borijo za svoj nacionalni obstoj, pa tudi z demokrati in proletarci iz vseh držav. Thorez je govoril tudi o skupni deklaraciji Komunističnih partij 9. držav in izjavil: »Komunistične partije 9. držav so pokazale v svoji deklaraciji na nove ekspanzivne in napadalne načrte imperialistov. Napovedalo so skupno voljo, da se bodo medsebojno obveščevale in v primeru potrebe združile svojo aktivnost na podlagi
svobodnega pristanka, da se organizira ^aščita delavskih in demokratičnih sil in opozori ljudske množice na nevarnost. Ta manifestacija bo naletela na navdušen sprejem pri vseh delavcih in prijateljih miru, obenem pa bo prisilila k razmišljanju tiste, ki bi si mogli domišljati, da je pot k novim avanturam in katastrofam, ki si jih narodi ne želijo več, že odprta.«
»Humanite« o moči miroljubnih sil
Pariz, 8. okt. (Tanjug). AFP poroča, da opozarja centralno glasilo KP Francije »Humanite«, da se je »vik in krik« imperialističnih hlapcev ob ustanovitvi informacijskega urada 9. komunističnih partij v Beogradu šele začel, »ker ameriško veleposlaništvo še ni moglo dati pravega znamenja svojim agentom«.
»Vendar naj si nobeden podlih hlapcev imperializma ameriških yan-keejev ne domišljuje, da vpliva na nas njihov hrup. Miroljubne sile so tako velike in močne, da zadostuje, če pokažejo trdnost in vztrajnost, pa bodo vsi napadalni načrti doživeli poraz.«
Začelo se m raidobk ofenzivnega nastopa demokratičnih sil Evrope proti ameriškim imperialistom
Izjava češkoslovaškega ministra za informacije V. Kopedkiia
li.
Velika oktobrska socialistična revolucija je do tal odpihala ustroj velepo-sestniško-kapitalističnega suženjstva. 2e pred viharjem v avgustu sedemnajstega leta so se razlegale s tribune VI. kongresa Boljšaviške partije preroške besede velikega Stalina, polne brezmejne vere in neusahljive ustvarjalne sile našega naroda, polne prepričanja, da bo prav Kueija postala vodilna sila socialne pre-osnove sveta: »Ni izključena možnost, da bo prav Rusija dežela, ki bo utirala socializmu pot... Zavreči moramo preživelo mnenje o tem, da nam lahko samo Evropa pokaže pot.<
Tridesetletna pot razvoja sovjetske držanj je v celoti potrdila veliko pravilnost stalinske prognoze. Kusija je res prva začrtala pot socializmu. Oktobrska revolucija je razbila verige ekonomskega in duhovnega zasužnjevanja Rusije po tujem kapitalu. Uresničujoč komunistični program izgraditve novega življenja, ki sta ga postavila Lenin in Stalin, je naše ljudstvo v poletu svetega čustva sovjetskega patriotizma v srditi borbi s sovražniki, premagujoč najgloblja nasprotja in težave, uresničilo revolucionarno preobrazbo svoje dežele. Iz zaostale in slabotne se je spremenila naša dežela v najbolj napredno, ekonomsko neodvisno in mogočno industrijeko-kolho-zno državo. Tu je izvor zakonitega ponosa sovjetskih ljudi na svoj« domovino in brezmejne ljubezni do nje. Z zmago socializma je do kraja razgaljena stoletna lažna verzija domačih in tujih izkoriščevalcev, da lahko stoji Rusija samo v zakotju buržoaznega zahoda.
Uresničujoč ekonomsko preobrazbo dežele je ustvarilo sovjetsko ljudstvo tudi svojo novo, socialistično kulturo. »Ljudje,« je poudarjal Mara, »obnavljajo same sebe v enaki meri, kakor obnavljajo tisti svet bogastva, ki ga ustvarjajo.« Lenin in Stalin sta do kraja razbila podlo, delavski razred razorožujočo zakotno menj-ševiško-trockistično-buharinsko teorijo o kulturni manjvrednosti delavskega razreda Rusije, o dozdevni brezupnosti njegove težnje, da bi stopil v avantgardo socialne obnove sveta. Ta zakol na teorija je bila dobrodošla imperialistični buržo-aziji, ker je obsojala delavski razred Rusije na pohlevnost, na pasivno pričakovanje, dokler pač delovne množice ne bodo dosegle določene ravni civilizacije, zahod pa bo priskočil Rusiji na pomoč. Lenin in Stalin sta postavila pred Partijo in delavski razred nalogo, da nasilno strmoglavi izkoriščevalce, upostavi proletarsko diktaturo in se na bazi sovjetske oblasti, potem ko si bo kritično osvojil vsa bogastva kulture, kar jih je podedoval od preteklosti, s polno paro požene naprej po poti izgraditve komunistične družbe.
Sovjetsko ljudstvo je opravilo titansko deio na področju kulturne preobrazbe dežele. Potem ko je zgradilo svojo sovjetsko državo in uresničilo najglobljo kulturno revolucijo, je do kraja razbilo verige ne 6amo gmotne, marveč tudi duhovne odvisnosti od buržoaznega zahoda, v kateri je živela carska Rusija. Zdaj, v luči tridesetletnega razvoja sovjetskega reda, pač ni težko napraviti določene zgodovinske bilance in odločiti, katerega izmed dveh sistemov — kapitalističnega ali socialističnega — lahko prištevamo med napredne in katerega med zaostale, kdo so »učitelji« in kdo »učenci«.
Ze dobrih trideset let se poglablja in zaostruje splošna kriza kapitalističnega sistema. Ta sistem razjedajo najgloblja razredna nasprotja, revolucionarne vstaje, narodnoosvobodilne vojne. Ta si6tem razjedajo take neozdravljive gnojne rane, kakor so uničujoče krize, nezaposlenost, beda in obubožanje množic. Sovjetski red ne pozna nobenih gnojnih ran buržoaznega sveta. V deželi socializma je 7,a vedno odstranjena možnost kri*, izkoriščanja in nezaposlenosti. Po rasti industrijske proizvodnje, poljedelstva in storilnosti dola napreduje sovjetska planska ekonomika s hitrostjo, ki je mnogokrat večja od hitrosti napredka buržoazne ekonomike v letih poleta. V vsem tem so nepremagljiva sila in prednosti socialistične ekonomike. Dežele buržoaznega zahoda, ki so daleč zaostale za ZSSR po načinu proizvodnje,
Beograd, 8. okt. Po skupni izjavi, ki so jo laburistični poslanci dali zastopnikom tiska, so odgovorili na vrsto vprašanj. Laburistični poslanec GeoHrey Bini; je sporočil, da so izjavo podpisali vsi Mani delegacije laburistične stranke, tako da ta izjava predstavlja njihovo skupno mnenje. Nato je nek ameriški dopisnik postavil vprašanje, koliko narodnih poslancev britanskega parlamenta bi še podpisalo to izjavo. Bing je na to odločno odgovoril:
• »Dovolite mi, da povem svoje mnenje, s katerim se bodo, kakor sem prepričan, tudi drugi strinjali, da bi namreč to izjavo podpisal vsak britanski narodni poslanec, ki bi prišel na obisk v Jugoslavijo. Prav tako mi dovolite, da kot človek, ki goji veliko spoštovanje do demokracije, povem, da bi to našo izjavo podpisalo veliko število ameriškega Kongresa, če bi njihova vlada dovolila, da bi potovali po svetu in po Evropi in da bi videli, kai se tnin dogaja.«
Na vprašanje, kaj bi lahko povedal o grškem vprašanju, zaradi katerega napadajo Američani vzhodne evropske demokracije, je laburistični poslanec Zil-
ki vlada v njih in ki se je zgodovinsko izčrpal, bodo morale dohitevati deželo Sovjetov, ki je napravila orjaški skok iz kapitalizma v socializem. Ta svetovnozgodovinski rezultat mora vzbuditi čustvo zakonitega sovjetskega nacionalnega ponosa v srcih vseh patriotov naše socialistične domovine.
Apologeti izkoriščevalskega sveta kujejo v zvezde buržoazno demokracijo. Toda kaj je vredna taka demokracija, pri kateri koncentrirajo v poljubni buržoazni družbi parazitski razredi v svojih rokah vsa bogpstva. izkoriščani pa so oropani vsega, razen svojih delovnih rok; pri kateri lahko majhna, otočna Anglija izkorišča in zatira stotine milijonov kolonialnih sužnjev; pri kateri je trideset-milrjonsko črnsko prebivalstvo ZDA izpostavljeno brezobzirnemu režimu rasnega razlikovanja; pri kateri je večina prebivalstva 6 premoženjskimi in drugima motivi odrinjena ne 6amo dejansko, marveč tudi formalno od slehernega sodelovanja v političnem življenju dežele?
Sovjetska zveza je dežela široke socialistične demokracije. V nji je izkoriščanje človeka po človeku do kraja uničeno. Stvarna zagotovitev takih pravic, kakor je pravica do dela, pravica do izobrazbe, pravica do počitka, pravica do gmotne preskrbe na stara leta, ni dostopna nobeni drugi deželi buržoaznega sveta. Sovjetsko ljudstvo je resničen gospodar svoje zemlje, ustvarjalec socialističnega življenja. Na osnovi leninsko-stalinske nacionalne politike sta zagotovljena popolna enakopravnost in suverenost vseh narodov naše domovine, katerih ekonomika in socialistična kultura se pospešeno razvijata. Mar ni jasno, da bodo morale zdaj dežele buržoaznih demokracij, ki so po svojem političnem ustroju zaostale za ZSSR za celo zgodovinsko dobo, dohitevati prvo deželo resnične ljudske oblasti — Sovjetsko zvezo?
Duhovni oprode izkoriščevalskega sveta se ponašajo z dozdevno napredno kulturo buržoaznega zapada. Toda mar krvavi nemški fašizem ni otrok in zadnji proizvod buržoazne civilizacije? Mar niso organizirali ameriški mračnjaki v 20. stoletju »opičjega procesa« — pohoda proti znanstveni materialistični evolucijski teoriji? Mar ni v Indiji, ki je podrejena angleškemu imperiju, 92 % prebivalcev nepismenih? Kapitalizem je v svoji zadnji imperialistični fazi primer očitnega gnitja buržoazne kulture in vsi poskusi apologetov reakcije, da bi jo prikazali kot cvetočo kulturo, so enaki poskusom »prikazovati sifilitične lise na mahedra-vih licih za rdečico mladeniča« (Herzen). Buržoazija, je poudaril Lenin, je spremenila »izobrazbo in znanost, najvišji steber in najvišji cvet kapitalistične civilizacije, v orodje izkoriščanja, v monopol zato, da bi držala velikansko večino ljudi v suženjstvu« (Zbornik, zv. XXIII., str. 486).
V sovjetski deželi služijo vsa bogastva kulture ljudstvu. Milijonske innožiCe delovnih ljudi vseh narodov črpajo iz životvornih izvorov znanosti in znanja. Zrasla je in dokazala svojo brezmejno vdanost ljudstvu nova sovjetska inteligenca — zlati zaklad dežele. Rešeni privatno- 1 astn,inskih okovov 60 bujno zažu-boreli vrelci vseljudske graditve, ustvarjalnosti in novatorstva. »V bodočnosti« — je sanjaril Belinski — »bomo položili na tehtnico evropskega življenja poleg zmagovitega ruskega meča tudi rusko misel.« Te sanje so se izpolnile. Sovjetsko ljudstvo, ki je kot zakoniti dedič povzelo vse najboljše in napredno, kar je nakopičila človeška zgodovina skozi tisočletja, nenehoma razmnožuje kulturna bogastva dežele. Bujno se razcvetata znanost in kultura narodov sovjetskega vzhoda, ki jih je bila postavila naduta buržoazna znanost za vedno v zapeček svetovne civilizacije.
Sovjetska zveza je postala steber svetovne civilizacije in napredka, zaščitnica in nosilka resnične kulture. Zdaj ni mogoče govoriti o kateri koli civilizaciji brez n;:k Ta jezika, brez znanosti in kulture n m*.::>v sovjetske dežele. Prvenstvo je na naši strani. Iz dežele socializma se širijo proti zapadu in vzhodu žarki obnove in preporoda. Dialektika zgodovine je zamenjala vlogi »učiteljev« in »učencev«.
liacus dejal:
»Moje mnenje je, da je anglo-ameri-ška politika, katere največji del tvori ameriška politika, popolna kršitev sporazuma v Jalti, s katerim so se Amerika, Britanija in SZ obvezale, da bodo pomagale osvobojenemu grškemu narodu, da upostavi demokracijo in izkorenini sledove fašizma. Anglo-aineriška politika je v popolnem nasprotju s tem. Razbili smo začetke grške demokracije, spravili pa zopet na oblast fašiste in kvizlinge.«
Poslanec George Thomas je dopolnil izjavo Zilliacusa in rekel:
»Imel sem priliko govoriti z vsemi od Maximosa na desnici im Sofulisa pa do Markosa na levici. Ne more biti ni-kakega dvoma o tem, da v Grčiji ni demokracije glede na obsodbe brez razprav, pretepanja in Sekanja glav, kakor se je to dogajalo v srednjem veku. Vsak demokrat, ki je le malo pomagal meni kot članu britanskega parlamenta, je sedaj v izgnanstvu na otokih Egejskega morja.
Prepričan sem, da Amerike prav nič ne skrbi demokracija v Grčiji, ampak da se zanima samo za ameriški položaj
mih kazen u korupcio-im& m umm m mm dela pri m
Trst, 8. okt (Tanjug.) Danes zvečer je bila zaključena razprava proti šestim obtožencem, ki so bili vpleteni v korupcijo in poneverbe pri Uradu za javna dela ZVU v Trstu. Razprava je trajala več tednov V dopoldanski razpravi je predsednik sodišča britanski major Bally pri obrazložitvi sodbe izčrpno analiziral potek razprave, zasliševanj in pričevanj, nakar je ugotovil, da so obtoženci Ricci, Štrukelj poročena Bessi, Hubner, Luzat-to in D'Angelo krivi dejanj, ki so jih obtoženi. Šesti obtoženec, Holandec ing. Rupp, je bil oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. V popoldanskih urah so govorili zagovorniki, ki so skušali sodni zbor prepričati, naj omili kazen obtožencem, češ da so se pustili zapeljati od skušnjav, ki so se jim nudile. Po enournem posvetovanju je ob 18. uri predsednik sodišča Bally prečital obsodbo. V predgovoru je navedel, da ta razprava dokazuje, da je bilo vse delovanje Urada za javna dela pri ZVU korumpiraao. Poudaril je, da je britansko vojaško sodišče že obsodilo dva britanska oficirja, ki sta bila zapletena v ta škandal, na najvišjo kazen, ki jih predvideva britanska zakonodaja za taika dejanja.
Sodišče je obsodilo Angela Riccija na 7 let zapora in 180.000 lir globe, Mirosla-vo Štrukelj por. Bessi na 4 leta zapora in 60.000 lir globe, Anito Hubner na 4 leta in 6 mesecev zapora ter na 180.000 lir globe, Adriano Luzatto na 5 let zapora in 180.000 lir globe, Vittorio D’Angelo na 18 mesecev zapora in 80.000 lir globe. Sodišče je vsem zaplenilo ves denar, vse vrednosti in vso imovino, pridobljeno po korupciji in podkupljenem denarju. Obtoženci, ki jih je sodišče priznalo za italijanske državljane, so bili obtoženi po italijanski zakonodaji.
OBSODBA D. JOVANOVIČA IN F. GAŽIJA
Beograd, 8. okt. (Tanjug.)
Vrhovno sodišče LR Srbije je izreklo danes ob 5. uri popoldne obsodbo o krivdi Dragoljuba Jovanoviča in Franje Gažija.
Vrhovno sodišče LR Srbije je proglasilo obtoženega Dragoljuba Jovanoviča in Franjo Gažija za kriva kaznivih dejanj proti ljudstvu in državi, katerih ju je obtožil javni tožilec, in sicer sodelovanja s tujimi agenturami in povezave ter sodelovanja z Vladkom Mačkom ter ostalo izdajalsko emigracijo, kakor tudi klevet-niške propagande, ki jo je obtoženi Jovanovič izvajal proti ustavni demokratični ureditvi v FLR Jugoslaviji, Zaradi teh del je sodišče obsodilo obtoženega Dragoljuba Jovanoviča na kazen odvzema svobode s prisilnim delom za dobo 9 let in izgubo političnih ter državljanskih pravic za dobo 3 let.
Obtoženega Franja Gažija je sodišče obsodilo na kazen odvzema svobode s prisilnim delom za dobo 5 let in izgubo političnih ter državljanskih pravic za dobo 2 let.
Sodišče se je postavilo na stališče, da moč naše države dovoljuje, da se obtožencema lahko izreče milejša kazen.
Obvestilo republiške volivne komisije
Republiška volivna komisija javlja, da ima svoje uradne prostore v Ljubljani, Erjavčeva cesta 11/11. — telefon 28-75.
na svetu. Nemiri v Grčiji bi prenehali v enem mesecu, če bi pošiljali dolarje v Grči jo za obnovo in ne za vojaške namene. Peščica ljudi, ki so danes na oblasti v Grčiji, ne bi vzdržala niti teden dni brez pomoči iz inozemstva.«
V zvezi s svojimi obiski na posameznih gradiliščih je poslanec Arthur Allan dejal:
»Mladina v Jugoslaviji se v taki meri udeležuje del pri obnovi in izgrajevanju dežele, da je tako rekoč prevzela glavno skrb za to. Takega dela ne bi videli v nobeni drugi državi. Če bi se mladina Velike Britanije v taki meri udeleževala, bi bila bodočnost naše države zavarovana.«
Na vprašanje, čemu je treba pripisati ta delovni polet mladini Jugoslavije, je poslanec A. Champion odgovoril: »Sreča je za to deželo, da ima voditelje, ki lahko pokažejo ljudstvu možnosti, ki so pred njim, in kako naj jih v celoti izkoristi.«
V odgovoru na vprašanje novinarjev, kake možnosti scy za trgovinske odnose med Britanijo in Jugoslavijo, je poslanec PCarkin dejal:
»Po mojem mnenju se vsi člani naše delegacije strinjajo s tem, da so dane velike možnosti za razvoj pravilnih gospodarskih odnosov med Jugoslavijo in Veliko Britanijo. Naše potrebe se dopolnjujejo. V tem trenutku se vodijo po- I gajanja. Na obeh straneh je želja, da bi | se dosegel sporazum.«
Na koncu pa je poslanec A. Champion reltel:
»Ljudje, ki predstavljajo Ljudsko fronto, žele ustvariti socializem in socialistično izgraditev, ko hodijo po pravih poteh. Zato sem mnenja, da je politika Ljudske fronte in vse ono, kar se ustvarja v Jugoslaviji, poroštvo miru na svetu.«
Praga, 8. okt. (Tanjug). Minister za informacije Vaclav Kopecki je imel v Jabloncu govor, v katerem je v zvezi z deklaracijo posvetovanja nekaterih Komunističnih partij poudaril velik pomen skupnega nastopa Komunističnih partij 9. evropskih držav.
S tem se je, je dejal minister Kopecki, začelo novo razdobje v mednarodnem političnem razvoju, razdobje ofenzivnega nastopa demokratičnih in naprednih sil Evrope proti znpadnim imperialistom pod vodstvom ameriške reakcije. Podpis predstavnika KP Češkoslovaške na skupni deklaraciji 9. velikih evropskih Komunističnih partij predstavlja obveznost, da se bo tudi ljudstvo nove Češkoslovaške odločno
Te dni je mladina na progi Šairfitc— Sarajevo zabeležila nove velike delovne uspehe. V nedeljo, 5. oktobra, je bil dokončan most »Zenica štev. 2«, največji most preko reke Bosne na mladinski progi. Poleg svoje velikosti je predstavljal ta most za graditelje veliko težavo tudi zaradi tega, ker ga je bilo treba zaradi slabega terena graditi poševno.
Jame za temelje mosta so začeli kopati 16. junija, izkopane pa so bile dne 22. avgusta. Čeprav so morali kopati 5 metrov globoko v strugo reke in jih je oviral hiter tok vode, so graditelji novosadske trikrat udarne brigade pravočasno dokončali vsa zemeljska dela. Pri kopanju jam za temelje je bilo izkopane 1898 kub. metrov zemlje.
Montiranje železne konstrukcije, ki je položena na srednja stebra, je trajalo štiri dni, Most ima 10 velikih betonskih stebrov.
Dogotovljen most pri Maglaju
Druga velika zmaga mladinskih delovnih brigad predstavlja veliki most pri Maglaju. To je po velikosti drugi most na reki Bosni. Most je položen na sedmih betonskih stebrih. Na tri srednje stebre sta položeni železni konstrukciji, dolgi po 45 metrov.
Največjo zapreko pri gradnji tega mostu je predstavljal hiter tok reke Bosne in slab teren v strugi reke. Tako so morali kopati jame za temelje stebrov dvakrat globlje, kakor so predvidevali. Vendar to ni moglo preprečiti graditeljem II. trikrat udarne brigade in XXIV, zagrebške udarne brigade, da ne bi pravočasno izpolnili svojih nalog.
Pri kopanju temeljev za most pri Maglaju je bilo izkopane 2119 kub. m zemlji. Za stebre so uporabili 2608 kub. m betona. Sedaj je treba na mostu pri Maglaju opraviti samo še nekatera maniša zaključna dela.
Preko Bosne ie zgrajenih osem velikih mostov
V nedeljo, 5. oktobra, je bil dograjen tudi most Lješevo štev. 2 na reki Bosni na IX. sekciji mladinske proge. To je
ostavilo ob stran SZ in drugih demo-rntičnih držav v boju proti novemu Monakovu.
Znotraj same ČSR nastaja razdobje nove ofenzive demokratičnih in naprednih ljudskih sil proti reakciji, proti ostankom inonakovskega kapitulantskega duha, zoper vse, ki se udeležujejo obrekovalne kampanje proti SZ, proti izdajalcem slovanske ideje in proti vsem reakcionarnim elementom, ki zavirajo naša prizadevanja za obnovo dežele. Zato je treba, da se vse socialistične sile ČSR zedinijo v složen socialističen blok, h katerega ustvaritvi je bil storjen pomemben korak s sklenitvijo , sporazuma med KP Češkoslovaške in socialdemokratsko stranko. To je zahteva sedanjosti.«
osmi veliki most preko reke Bosne. Začetna dela za most Lješevo štev. 2 so se začela v maju. Jame za stebre so začeli kopati 10. junija.
Pri gradnji mosta Lješevo štev. 2 so od vsega začetka delali graditelji IX. trikrat udarne brigade, v kateri je nad 60 odstotkov mladincev in mladink proglašenih za udarnike. Brigada je stalno presegala svoje delovne načrte za 50 do 100 odstotkov. Most Lješevo štev. 2 ima šest stebrov, izmed katerih so štirje v vodi. Most je dolg 80 metrov,
Te dni so na mostu pri Topčič polju začeli montirati železno konstrukcijo. Konstrukcija je dolga 60 m in težka okrog 240 ton.
Na mladinski progi do 5. oktobra položeno 130 km proge
Polaganje tračnic na Mladinski progi je zavzelo tako velik obseg, da je bilo do 5, oktobra položeno že 130 km proge. Na odseku proge od Šamca do Doboja so bile tračnice položene že prej in je 15. julija tu že peljal prvi vlak. Desetdnevno zastavico Glavnega štaba za polaganje tračnic ima VIII. leskovaška udarna brigada. Največje delovne uspehe pri tem delu pa dosega v zadnjem času X. bjelovarska štirikrat udarna brigada, ki polaga tračnice na sedmi sekciji. Ta brigada, sestavljena iz vaške in delavske mladine Bjclovara in okolice, je postala v 47 dneh tvojega dela na mladinski progi štirikrat udarna Čeprav dela brigada pri polaganju tračnic šele nekaj dni, polagajo brigadirji X. bjelovarske štirikrat udarne brigade dnevno do pol kilometra proge. Brigadirji X. bjelovarske štirikrat udarne brigade imajo dvajsetdnevno prehodno zastavo Glavnega štaba, kar pomeni največjo čast, ki si jo more priboriti kaka brigada na mladinski progi. Vsi brigadirji te brigade na čelu s svojim štabom so se obvezali, da bodo ostalina progi vse do niene izgradnje, čeprav jim te dni poteka dva meseca, odkar so prišli na progo. Največji del tračnic bo na vseh sekcijah položen ta mesec. Istočasno s polaganjem tračnic se vrši tudi posipavanje gramoza.
Ljudska univerza v Ljubljani otvarja letošnjo sezono z nizom predavanj o Oktobrski revoluciji. Ker obhajamo letos 30 letnico Oktobrske revolucije, ki jo zavrgla kapitalistični red in ustvarila mogočno, na socializmu zgrajeno Sovjetsko zvezo, je potrebno, da se tudi naše občinstvo temeljiteje seznani z njenim potekom in pomenom. Kot prvi bo predaval tovariš IVAN REGENT, minister za deioi
»0 NASTANKU IN POMENU OKTOBRSKE REVOLUCIJE«
v veliki dvorani kina Matice v četrtek 9. t. m. ob 20. uri. Vstop prost. HHHINHIHIHIMIMHIIHIIINHMHIHHItMHHIMIIMIIHIMIHIHIUMIMHIIHMMlIHMHIIIHI
Politika Lfudtke fronte Fe poroštvo miru na sr*'«
Izjave laburističnih poslancev pred odhodom iz naše države
Ha mladinski progi je zgrajen najtežji most preko reke Bosne
Škodljivi pojavi v načelih normiranja dela
Praktični uspehi nekaterih prvih nor-mircev, ki so končali tečaje, ponovno potrjujejo, da kakor povsod tako tudi v tem delu odločuje delovni polet in volja, ki izvira iz globoke razredne zavesti in razumevanja potrebe točnega in hitrega izvrševanja nalog, ki ustvarjajo temelje za uresničenje naših gospodarsko-političnih ciljev.
Pri svojem delu so največkrat ovirani od strani starih strokovnjakov, ki ne gredo s tempom naše izgradnje in ne dojemajo velikosti družbene preosnove — ki jih niti ustvarjalna sila naših narodov niti veličastni uspehi kolektivnih naporov delovnega ljudstva niso mogli pritegniti in prevzgojiti. Posebno izrazit primer na-
ter je njegova predpostavka v skladu z i nju s časom in energijo, to se pravi, da
mišljenjem obratnih tehnikov in v soglasju z najboljšimi delavci v tem oddelku — predloži povišanje norme na 226 komadov in znižanje akordne postavke na 42,5 din za 100 kom., pade povprečni dnevni zaslužek delavca pri izpolnjeni normi na 96 din. Toda predlog tarifne komisije temelji na dejstvu, da je produktivnost dela na tem delovnem mestu možno povišati, a najboljši delavci so to v praksi dokazali.
Predpostavljamo, da napredni delavci v določenem času povečajo svojo storilnost na 260 kom., kar pomeni prekoračenje novo postavljene norme za 15%, njihov dnevni zaslužek se s tem poveča
čelno napačnega postavljanja je v trditvi j (pri novi akordni postavki 42,5 din za nekega inženirja strokovnjaka: »po mo- 100 kom.) na 110,5 din.
UGMA
GRAF1Č/y/ PRIKAZ POVEČANJA ZASIUŽKA IN ZNIŽANJA P0INE IASTNE CEHE, NORMA MA ZVIŠANA ZA 13}%
POVPRECnO PHEKORAČ. - 15 %
qwiwn ŠT. 2
PKofnmcef/A 7*?»-^ pum tAsmcm*™
Pcmt mitom r vneme PRonutciJc
Nomade/a -2oo er2oi
Homa dela - 2Z6 esiot
250e«ct	260
=jga n-mTlh s
jem mišljenju mora norma ustrezati .srednjemu delavcu', ne sme biti nad sredino, ker jo bodo sicer težko dosegli«!
Na to trditev hočem odgovoriti na tem mestu, ker je to napačno stališče precej razširjeno.
Predvsem moramo vedeti, da so pod tem kriterijem postavljali norme razni kapitalistični sistemi organizacije proizvodnje in ovrednotenja dela, posebno pa njih najbolj rafiniran predstavnik »REFA-sistem«.
Kakor je kapitalist nekdaj v stari Jugoslaviji dajal »po 200 dinarjev za božični ali novoletni dar«, torej denar, ki ga je dejansko že zdavnaj odtrgal delovnemu človeku, — tako mu tudi »REFA« s svojo sredino — velikodušno poklanja zelo majhen delček velikega profita, ki ga stalno izmozgava od delavcev za mogotce finančnega kapitala.
Valed tega nas ne sme motiti tendenca •‘norma na storitev srednjega delavca«, ki obeta prav kratko trajajoče gospodarske dobrine, ki je prozorna, kakor vsi ostali prijemi in spletke kapitalistov v njihovem stremljenju po zasužnjevanju in izkoriščanju delavskega razreda. Takšne nezdrave-tendence, ki so rafinirano prikrite sovražne parole finančnega kapitala, zavirajo dvig relativne vrednosti naših prejemkov, ker ne omogočajo ne pocenitev proizvodnje, niti nc dajejo večje akumulacije. Take parole so proti interesom delovnega ljudstva ter poskušajo uničevati sadove velikih naporov delovnih množic.
Mi postavljamo normo dela med storitev udarnikov in storitev, ki jo je poprej povprečno dosegala osnovna množica delavcev, ker je to v smislu socialističnega tekmovanja:	zaostale delavce
dvigniti k najboljšim. Norma dela, postavljena pod takim kriterijem, predstavlja cilj delovnih kolektivov, da zvišajo svoj nivo v pogledu obvladanja tehnike dela Zavedni delavci vedo, da uspešno napredovanje v spretnosti in načinu izvajanja dela pomeni zmanjšanje delovnega napora, povečanje produktivnosti dela in pospešek dviga materialnega in splošnega kulturnega nivoja naše ljudske skupnosti.
Najvažnejša naloga socialistične organizacije proizvodnje je v postavitvi takega odnosa med povečanjem produktivnosti dela in povečanjem zaslužka, ki jamči za znižanje mezdne postavke v strukturi cene, torej znižanje proizvodnih stroškov za enoto producije. Plansko gospodarstvo jamči za sistematično — neprestano dviganje zaslužka in njegove relativne vrednosti. Toda dvig zaslužka se ne more odrejati poljubno iz ozkih vidikov, ker bi se s tem porušil finančni plan izdatkov. V bilanci denarnih izdatkov socialistične države — ekonomske skupnosti delovnega ljudstva — in denarnih dohodkov prebivalstva predstavlja fond zaslužka, osnovno postavko. Fond zaslužka odreja kupno moč prebivalstva, po drugi strani pa je najvažnejši činitelj, kr določa gibanje proizvodnih stroškov. Izvrševanje s planom odrejenega odnosa v tempu povečanja produktivnosti dela in dviga zaslužka zahteva, da pristopimo k smotrni organizaciji dela, to pa je možno le, če razpolagamo z zadostnimi, v to svrho potrebnimi podatki. Take podatke — eksaktno osnovo za sistematično spro-vedbo racionalizacije dela — pridobimo s študijem dela in časovnimi meritvami, kar imenujemo:	tehnično normiranje
dela.
Gornje hočemo utemeljiti v nasledili primerih:
1. Na določenem delovnem mestu je norma 200 kom. na 8 ur. Pri mezdni osno-
S povečanjem produktivnosti dela pa je obenem dana možnost povečanja akordne postavke, to se pravi: del znižanja proizvodnih stroškov gre neposredno v korist delavca ali drugače rečeno: procent znižanja akordne postavke je manjši od procenta zvišanja norme. Ta pogoj je dan, ker proizvodnost dela prehiteva v tempu rast zaslužka, a stroški proizvodnje se znižajo.
Primer 2. — Ako n. pr. v zgornjem primeru znižamo — pri povišanju norme na 226 kom., to je za 13% — akordno postavko samo za ca 8%, t. j. na 44,5 din za 100 kom., se zaslužek delavca pri izpolnjeni normi giblje okoli 100,5 din, a pri prekoračenju norme za ca. 15%, t. j. pri izdelavi 260 kom. se zviša na 112 din, kar predstavlja 21%no povečanje zaslužka zaradi prekoračenja norme in ca. 5,8-odstotno povečanje zaslužka v primerjavi z zaslužkom pri prvotni normi. Iz tega vidimo, da s povečanjem norme in povečanjem produktivnosti dela progresivno naraščajo prejemki delavca, kar se v nobenem primeru ni prakticiralo v kapitalističnem sistemu ovrednotenja dela (v delu po akordu).
Iz grafičnega prikaza 1. je razvidno:
1. da se poveča proizvodnost dela, izražena v vrednosti celotne produkcije, za 30%;
2 zaslužek delavca se poveča za 15% (pri prekoračenju norme);
3. proizvajalni stroški se zmanjšajo za 9,1% (čeprav je v navedenem primeru vzeto sorazmerno, a ne regresivno padanje splošnih stroškov izdelave, kar je v praksi redek primer).
Kakor vidimo, se na osnovi dviga proizvodnje dvigne tudi zaslužek delavca. Delavec je pridobil: 1. kot proizvajalec in 2. kot odjemalec. Kot član socialistične družbe je kot proizvajalec zainteresiran na uspehu kolfektrvne proizvodnje in povečanju narodnega blagostanja. Kot potrošnik pa je zainteresiran na zaslužku in znižanju proizvodnih stroškov kot osnove za znižanje prodajne cene
Vzemimo primer, da ta predmet široke potrošnje zavzema v gospodarskem proračunu izdatkov delavca 10%ni del zaslužka, a da njegov zaslužek znaša 3000 din mesečno, najdemo, da sc je relativna vrednost njegovega zaslužka dvignila za 1,38%, poleg tega pa se je povečala akumulacija za nadaljnjo izgradnjo industrije ter razširili pogoji za dvig splošnih življenjskih prilik. Ako pa predpostavljamo takšen dvig nastopa v vsej proizvodnji, znaša relativni dvig zaslužka mnogo več.
Še večje znižanje proizvodnih stroškov pa je možno, če je s povečano produktivnostjo dela ustvarjen pogoj za razširjenje delovnega fronta (n, pr. da delavec poslužuje več strojev), brez da sc poruši ekonomsko načelo v gospodarje-
je čas zaposlitve delavca (čas za izvaja nje potrebnih operacij) v pravilnem sorazmerju s tipično normo posameznega stroja. Ta možnost nastopi s povišanjem ; spretnosti v načinu izvajanja dela, z iz-ločenjem vseh nepravilnih prijemov in gibov ter z izboljšanjem načina obhoda delovnega mesta (maršrute pri obhodu delovnega fronta). S takimi posežki pa so j obenem ustvarjeni pogoji za prehod k | progresivnemu nagrajevanju dela, to se pravi, da vloženemu trudu ustvarimo : boljše sorazmerje z nagrado za izvršeni j delovni nalog.
Vprav zaradi teh razlogov se v socialistični družbi polaga velika važnost in išče poti za uvedbo tehničnih norm na vseh delovnih mestih. Naša ljudska oblast vlaga mnogo truda tudi na tem področju. Posebno močan poudarek po potrebi intenzivnejšega delovanja obratnih tarifnih komisij in uvedbe tehničnih norm je dal minister za delo tovariš Regent na konferenci sindikalnih aktivov in inšpektorjev dela. ki je bila na Glavnem odboru Enotnih sindikatov.
Veliki učitelj delavskega razreda tov, Stalin pravi:	»Brez	tehničnih norm je
plansko gospodarstvo nemogoče!« — Poleg tega so tehnične norme potrebne tudi zato, da zaostajajoče množice dvigajo k najboljšim delavcem. — Tehnične norme so velika urejevalna sila. ki organizira in pritegne široke delavske množice okoli najboljših elementov delavskega razreda!«
Tehnično normiranje temelji na poznavanju tehnike, proučevanju in uvedbi najboljših izkustev, pri čemer odločuje način dela, ki je praktično dokazano naj-prikkdnejši, ki je prevzet od najboljših delavcev, onih, ki prednjačijo v proizvodnji. 2e ta kratka objasnitev principov tehničnega normiranja poudarja, da je pri postavljanju delovnih norm nujno pritegniti k posvetovanju najboljše delavce in poslušati njihove nasvete, obenem pa izmenjati in prenašati njih izkustva. Vsled tega reševanje takih problemov danes v socialistični družbi ne prepuščamo posameznikom. Osnovane so obratne tarifne komisije, ki so sestavljene iz strokovnjakov, tehnikov in delavcev, tako da bi se moglo v vsakem -primeru napraviti in sprovesti pravilen zaključek, kajti norma dela predstavlja osnovo za določanje zaslužka, obenem pa je temeljni element za postavljanje realnega proizvodnega načrta, torej tudi temelj za naše gospodarstvo Zaradi tega moramo ta vprašanja posebno pazljivo reševati, in to ne v ozkem okviru, temveč v povezavi z vsemi drugimi činitelji v organizaciji proizvodnje.
Da bomo lahko pravilno tolmačili in rešvaii taka vprašanja po smernicah in navodilih višjih operativnih organov, smo dolžni zasledovati in študirati govore in članke naših voditeljev. Zamuditi ne smemo nobene prilike, kjer lahko izpopolnimo svoje znanje. Doumeti in prisvojiti si moramo besede tov. Tita, ki je rekel: »Delo ni samo način za pridobivanje sredstev za življenje, ampak predvsem obveza za izgradnjo naše porušene domovine« — razrušene od fašističnih osvajalcev — iz-' črpane in nezmožne samostojnega gospodarskega življenja zaradi politike pred-aprilske čaršiie in njenih kapitalističnih podrepnikov doma; politike, ki je v stvari bila vodena odnosno diktirana od finančnega kapitala imperialističnih držav. Da nam izgradnja porušene domovine, elektrifikacija in industrializacija zagotavlja gospodarsko neodvisnost, pa je vsem jasno
Enako škodljive učinke, ki so zavora v naši proizvodnji, povzroča praksa mnogih podjetij, kjer tehnično normiranje dela zamenjavajo z izkustvenimi normami, pri čemer ne upoštevajo zmogljivosti strojnih naprav in ne presojajo kritično: pravilnost načina izvajanja dela.
Ako hočemo pravilno rešiti vprašanje nagrajevanja dela, ako hočemo realno načrtovati ,obenem pa smotrno organizirati proizvodnjo, moramo z vsemi razpoložljivimi sredstvi takoj energično pristopiti k odstranitvi vseh nepravilnosti h normiranju dela: k odpravi izkustvenih norm ter tendenc postavljanja norme na »srednjega delavca«, posebno, ker iz gornjih izvajanj vidimo, da to povzroča kršitev planskega zakona, državne finančne discipline ter nosi v sebi karakter pokroviteljstva in celo pomoč tendencam naši socialistični strukturi sovražnih elementov. Naša dolžnost je, razkrinkavati j vse tiste škodljive elemente, ki trdo-
Demobilizirani borci bodo mnogo prispevali k izvedbi petetnega p sna
V teh dneh je v teku ‘že četrta demobilizacija naše slavne Jugoslovanske armade po osvoboditvi- Med demo-biliziranci so poleg tovarišev, ki so vstopili v armado v drugi polovici leta 1944 ter sodelovali v težkih in slavnih borbah za dokončno osvoboditev domovine, tudi taki, ki so bili poklicani v vojsko lansko jesen ali letos spomladi in so svoj rok že odslužili.
Na postaji v Ljubljani, kjer se zbirajo demobilizirafici iz vseh krajev, se ljudstvo in zastopniki množičnih organizacij prisrčno poslavljajo od njih. Parole, izobešene na stenah z zelenjem okrašenih vagonov, pričajo, da demobilizirani borci s tem, da so odložili orožje in odhajajo na novo delo, ne
bodo pozabili svoje ljudske armade. Demobiliziranci bodo živa zveza med ljudstvom in armado ter bodo širili med ljudmi v svojih vaseh in mescih ljubezen do naše armade.
»Nikdar ne bomo prenehali misliti na našo armado,« pr.avijo demobilizirani borci sami. »V armadi smo se na-1 j ud stvora pravilno ocenjevati, kaj je v ljudskem interesu in kaj je naperjeno proti ljudstvu«.
Kjerkoli bodo demobilizirani borci prijeli za delo, povsod bodo pokazali tisto požrtvovalnost in delovni elan, ki so ga bili navajeni v vojski, ter s tem mnogo prispevali k čim hitrejši in uspešnejši izvedbi našega petletnega plana.
Gtad ftev avtomobilske ceste Beograd-Zagreb
Eden največjih objektov, predvidenih po petletnem planu, je avtomobilska cesta »Bratstvo in enotnost« Beograd—Zagreb. Cesta bo dolga 390 km, samo 5 odstotkov je daljša od zračne linije Beograd—Zagreb. Širina enega cestišča avtomobilske ceste bo 12 m, kolovoz pa 7.5 m z zaščitnimi pasovi po 0.75 m in robovi 1.5 m na obeh straneh. Za sedaj bo zgrajen samo en kolovoz cestišča.
Načrt predvideva zgraditev še enega kolovoza. Med obema kolovozoma ob novi cesti bo zasajeno nizko zelenje in to najbližje 40 m od roba ceste, s čemer bo odstranjena senca na cesti in pa enoličnost pogleda.
Pri projektiranju avtomobilske ceste so posvečali posebno pozornost temu, da bi z modernimi prometnimi sredstvi popolnoma izkoristili vse tehnične prednosti ceste. Majhni vzponi na avtomobilski cesti ne bodo večji od 5 odstotkov. Da bi se zagotovil nagel promet (v 3 urah bo mogoče prevoziti razdaljo Beograd—Zagreb) bodo za vse ceste, ki križajo to važno prometno žilo zgrajeni nadvozi. Avtomobilska cesta bo na treh mestih z nadvozi šla tudi preko železniške proge Beograd —Zagreb.	»
Pri izdelavi načrta se je tudi gledalo na to, da bi avtomobilska cesta povezala dve najvažnejši industrijski mesti in gospodarski središči in da bi potekala skozi nailepše predele. Na izhodu iz Beograda bo avtomobilska cesta potekala med Rumo in Sremsko Mifrovico, dalje bo šla poleg Županje proti Slavonskemu Brodu in poleg Nove Gradiške. Okučanov, Novske in Ivanič grada do Zagreba. Na tem kraju poteka okrog 20 km avtomobilske ceste skozi lep lipov gozd.
Graditev avtomobilske ceste so pričeli v začetku letošnje gradbene sezone. Po planu bi morali letos končati vsa dela na 70 km avtomobilske ceste, od tega 38 km na odseku Beograd Petčinei in 32 km na odseku pri Zasrrebu.
Na beograjskem delu avtomobilske | ceste so doslej končali vsa dela in položili betonsko ploščo na 6500 m ceste na raznih delih tega sektorja. Na 1500 m so izvršena vsa pripravljalna tud
uuu-	dela, pripravljena pa je tudi trasa za
vratno	zagovarjajo	tako	stališče	v meto-	i	polaganje kock Na ostalem delu tega
diki	normiranja,	ter	jih	dosledno izločiti	1	odseka v dolžin. »0 km so izvršena vsa
kolr imajo	možnost	‘	važnejša zemel]ska dela Razen tega
so zgrajeni 4 nadvozi iz armiranega
od vsakega dela kjer razdiralnega delovanja pa naj si bo to obratna tarifna komisija ali kateri koli drug forum.	Šibila	Ivan.
Pogozdovanje na Primorskem
Po osvoboditvi je bilo na Primorskem organiziranih več uspešnih ukcij za pogozditev Krasa. Samo letos je bilo posejanega 8047 kg raznega gozdnega semenja, največ črnega bora, ki je najbolj ugoden za kraška kamenita tla. Črni bor je odporen profi suši, burji in drugim vremenskim neprili-kam.
Goličave, ki se postopoma večajo zaradi burje, ki odnaša zemljo, zavzemajo na Krasu 20.000 ha površine. Naj-vi 12 din na uro (96 din za dan) znaša I bolj obsežne so goličave v okraju llir-akordna postavka 0.48 din za kom. Pri 1 ska Bistrica in Sežana. Zato bodo tam povprečnem prekoračenju norme za 20% I razmeroma največ pogozdili. Nekaj napravi delavec 240 komadov in zasluži • man j je prizadet goriški okraj, dočim 115.20 din.	je postojnski okraj med najbolj po-
Ako n pr. obratna tarifna komisija gozdenimi. Za bodoče_ pogozdovanje razmotri predlog normirca, ki je na osno- imajo v petletnem načrtu ustanoviti vi opazovanj: foto-karte in časovnih me- 1 11 drevesnic, kjer bodo gojili lahko ritev ugotovil možnosti povišanja pro- 13,030.000 različnih sadik. Predvidene duktivnosti dela na tem delovnem mestu, so 4 drevesnice v goriškem in 3 v bi-
striškem okraju, ostale pa v okraju Postojna in Sežana. Pričeli bodo tudi s poizkusi, katera vrsta dreves bi se poleg bora najbolj obnesla.
Pri sestavljanju plana so ljudske oblasti predvsem pazile, da se pogozdijo najprej tisti predeli, ki so nujno potrebni pogozditve. Tako bodo v sežanskem okraju pogozdili v prvi petletki 700 ha površine, v okraju Ilirska Bistrica 600 ha, v goriškem 550 ha, v postojnskem okraju pa 150 ha površine. Mlade nasade bodo zavarovali pred živino z ograjo iz bodoče žice ali s ka-menitimi pregradami, kjer koli bo to mogoče, in sicer v dolžini 86 km. Tako tudi burja ne bo imela zaradi pogozditve več tiste moči. Zeleni gozdovi bode nudili več vlage, zaradi česar se bodo ugodnejše razvijale druge kulture.	(Tanjug)
betona- En nadvoz gre preko proge normalnesra tira. drugi trije pa preko kmečkih cest.
Na tem odseku gradi republiško podjetje za gradnjo avtomobilskih cest »Avtomit« iz Beograda. To najbolj, me-hani/ir. no podjetje take vrste v državi s pro vaja 90 odstotkov svojih del s stroji. Vsa zemeljska dela. opravljena s strojem, so bila končana 45 dni
pred rokom, medtem ko je plan zemeljskih del, ki ga opravljajo s stroji in ročno za 50 odstotkov neizpolnjen.
Da bi na gradilišče lažje dovažali material, so ob trasi avtomobilske ceste zgradili normalno tirno progo in sicer doslej 20 km.
Ljudska fronta Beograda organizira vsak dan prostovoljne delovne akcije na gradilišču avtomobilske ceste. Samo septembra je sodelovalo pri gradnji avtomobilske ceste 2647 fron-tovcev iz različnih rajonov Beograda. V približno 6000 delovnih urah so premetali 1415 m3 različnega materiala' na traso avtomobilske ceste in izvršili vrsto del pri nasipanju plasti za betoniranje cestišča. Samo za beograjski odsek avtomobilske ceste bo potrebno za tamponski sloj okrog 370.000 m3 savskega peska.
Na odseku avtomobilske ceste pri Zagrebu bodo frontovci mesta Zagreba zgradili letos 4800 m ceste, ki teče skozi mesto. Doslej je bilo očiščenih 29.500 m3 zemlje, zgradili so 235.819 m’ nasipa, nasuli 9400 m3 materiala in na prostoru za pešce nasuli 11.000 m3 materiala. Skupno je bilo na tem delu izvršenih 304.219 m3 zemeljskih del. Končana so vsa dela na spodnji plasti, tako da so pričeli polagati lcame-nito podlago za asfalt. Za vsa dela na avtomobilski cesti so zagrebški frontovci prispevali 2,239.979 prostovoljnih delovnih ur, vrednih okrog 35 milijonov dinarjev.
Ostali del ceste pri Zagrebu, dolg 20 km opravlja republiško podjetje »Novi Put« iz Zagreba, odsek dolg 12 km pa gradbeno podjetje LR Slovenije. Mostove in propuste na tem odseku gradi gradbeno podjetje LR Hr-vatske »Viadukt«.
Na delu odseka, ki ga gradi podjetje »Novi put« je doslej končanih 38 odstotkov vseh zemeljskih del, tako da so pričeli z gradnjo gornjega sloja. 2 km avtomobilske ceste sta že betonirana. Betonska dela so se pričela iz istih razlogov kot na beograjskem delu mnogo kasneje kol je bilo predvideno, tako da je videti, da plan del za letošnje leto ne bo popolnoma izvršen. Na delu avtomobilske ceste, ki ga gradi gradbeno podjetje LR Slovenije. je dovršenih komaj 40 odstotkov vseli zemeljskih del. ker se dela niso pravočasno pričela Na tem delu avtomobilske ceste bodo letos končana samo zemeljska dela in pripravljena trasa za polaganje betonske plasti, kar bo izvršeno v začetku gradbene sezone prihodnjega leta.
Podjetje za gradnjo mostov in pro-pustov »Viadukt« bo gradilo poleg večjega števila mostov manjše širine in propustov tildi da večja mostna objekta preko reke Črnice in Beline. Gradnje teh objektov ugodno napredujejo.	(Tanjug)
Guštanjski kovinarji presegli septembrski proizvodni načrt za 26%
V zadnjih mesecih so se naši delavci močno razgibali, da storijo vse, da bi pred časom dosegli petletni načrt." Njihovo delo je razvidno na obratnih grafikonih, kakor tudi na zbirnem grafikonu. Tako imajo vsi delavci možnost, da se prepričajo o uspehih njihovega tekmovanja.
Zbirni grafikon razsvetljuje tokrat uspehe posameznih obratov.
V mesecu septembru so naslednji obrati presegli normo: livarna jekle-
ne litine za 99%, kladivarna za 90%, mehanične delavnice za 32%, Valjarna za 21%, martinarna za 11%, tovarna osi za 3%, dočim je livajna sive litine za 8%, tovarna podkev pa za 14% pod normo.
Zbirna proizvodnja kaže razveseljivo dejstvo, da je celotno podjetje preseglo septembrski proizvodni načrt za 26 odstotkov.
Tudi v tekmovanju z ostalimi železarnami zaznamuje naš kolektiv lepe u|pehe.
PRVI RDEČI KOTIČEK V TRBOVELJSKEM REVIRJU
Ko sem si na trboveljski razstavi ogledoval najrazličnejše predmete, izdelke, provizorični rudniški jašek, steklarje pri delu in vse, kar je na razstavi tako živo govorilo o sposobnosti, marljivosti in naporih naših delovnih ljudi, sva se s tovarišem Levcem Oskarjem, članom sindikalnega odbora zapadnega obrata, ustavila pred paviljonom »Naša knjiga«, ki je kazal tudi rast in razvoj kulturno-pro-svetnega dela črnih revirjev Na dolgih policah so ležale najrazličnejše knjige, ki so jih v poslednjem času izdale naše založbe Priznati moram, da so se oči bolj ustavljale na napisih razstavljenih knjig kot na velikem diagramu in razpredelnicah na steni.
•Dosti čitajo?* sem vprašal bolj sebe kot spremljevalca Hotel sem reči, kako uspevajo knjižnice v Trbovljah, a tovariš me je tudi tako razumel
»Dosti, a še premalo,« je odgovoril.
Oba sva nato molčala Pogledi so romali spet od naslova do naslova, od diagrama do razrazličnejših razpredelnic
»Pred kratkim smo odprli rdeči kotiček v našem obratu.« ie prekinil najin molk tovariš Levec To ie povedal s takšnim naglasom, kot br rekel umetnik, ki se je dolgo bavil s kakšnim delom: ,No, sedaj je gotovo!"
»To je prvi v Trbovljah.« je nadaljeval; »že zato. ker ie v svojevrstnem prostoru, ga moraš videti!«
Zmotil naju je znanec in tovariš se ie pomenil ž njim, jaz pa sem opazoval vse prostrano razstavišče Prijetno, skoraj vroče jesensko sonce se je lesketalo v izdelkih hrastniške steklarne Nekje je zamolklo ropotalo, na jugu prav na koncu trboveljske doline pa se je dvigala lahna megla.
. Novo življenje se pretaka po dolini ter ovija ljudi in pokrajino Milijarde kalorij pod zemljo greiejo in razpredajo svoje tople niti v industrijo širom vse države
Iz doline sva se odpravila navkreber proti Lokam.
»Preje sva govorila o rdečem kotičku,« sem začel radoveden, kaj mi bo o njem še potedal; »ravno čas še imava, ali bi stopila tja?«
»Prav. zdaj bo tam skupina, ki se odpravlja na popoldansko delo, pa bova lahko videla, kako se rdečega kotička poslužujejo.«
Otvoritev ceste Berane-Rožaj
Berane, 7. okt. V nedeljo ie bila na slovesen način izročena prometu cesta Berane-Rožaj. V Beranih je bil ob tej priliki velik miting, ki so se ga udeležili predsednik vlade LR Črne gore Bla-žo Jovanovič, podpredsednik Presadila Ljudske skupščine FLRJ Marko Vujačič, predsednik Prezidija Ljudske skupščine LR Crne gore Miloš Raševič in drugi ter množica ljudstva iz beranskega okraja.
Tudi v Rožaju je bil prirejen miting, ki se ga je udeležilo nad 3000 ljudi, posebno muslimank, ki so odstranile fered-že. Na mitingu sta govorila ministra Savo Brkovič in Savo Joksimovič. •
Dela na gradnji ceste Berane-Rožaj, ki jih je izvajalo splošno gradbeno podjetje iz Berana, so bila končana v predvidenem roku. Cestit je dolga 46 km ter je za njeno izgraditev investiralo gradbeno ministrstvo FLRJ vsoto 26,500.000 dinarjev. To podjetje je tudi rekonstruiralo stari del ceste pri Rožaju in v Ha-reni prj Beranu. V preteklih 6 mesecih je na tej cesti delalo povprečno 650 delavcev dnevno, od katerih je bilo samo neznatno število kvalificiranih. V tem času so dali okrog 1,065.000 delovnih ur. Cesta je letos poleg mladinske proge Titograd-Nikšič najvažnejši gradbeni objekt v Črni gori.
Majhne lokomotive in vagončki so nama večkrat križali pot. V Trbovljah je vse tako, da prav za prav ne veš, kje se Trbovlje pričnejo in kje nehajo Če stopaš po trboveljski dolini od železniške postaje in prispeš nekam do sredine poti, si misliš, zdaj sem v Trbovljah, pa si šele na pol pota. Ko stopaš n. pr. ->d rudniške restavracije navkreber proti Lokam, se vrste stanovanjske hiše in si misliš, zdaj je Trbovelj konec. Pa se odprejo pred tabo tiri, ki peljejo v vse smeri Tu se Trbovlje šele pričnejo. Tu je glavni izvozni jašek zapadnega obrata Tja sva se namenila s tovarišem.
»Prej je bila tam čakalnica za rudarje. Veš, točno ob drugi uri jih spuste v rov Tisti, ki pridejo nekaj prej, se pomude v čakalnici, kjer dobij orudarske svetilke in svoje številke,« mi je razlagal, ko sva se bližala glavnemu izvoznemu jašku
»Danes popoldne samo čistijo v jami in je polovica rudarjev prostih. Vidiš, tu sva,« mi je predstavil zunanjost. Vhod je krasilo na pol uvelo listje, zelenje in napisi. — Lepo urejena soba Prvi del je čakalnica, ob zidu klopi, na desni velika tabla s številkami, ki jih dobi vsak rudar, preden gre v jamo. Drugi del loči lesena stena. Tu je knjižnica, na mizi razni listi Na steni Leninova, Stalinova m Titova slika ter napis: »Ljudska prosveta — reakciji osvetal« ter »Učiti se in učiti, to je naše geslo« Na levi knjižna omarica Z zanimanjem čitam naslove: »Kako se je kalilo jeklo«. »Ljubim«, »Tihi don«, “Za svobodo in kruh«, »Tri barve časa«, »Rojeni v burji«, »Nemška kmečka vojna« itd Tovariši, ki sedijo za mizo in ki so se ob vstopu ozrli v naju. spet Čitajo, dva vneto igrata partijo šaha — »No, Lojz, kaj se ne upaš vstopiti?« se je moj spremljevalec obrnil k tovarišu, ki je prišel do lesene stene in nerodno obstal pri vratih,
»Kako Ti kaj ugaja?« je spraševal dalje tovariša Kneza Alojzija, ki se je vsedel za mizo, predse pa postavil rudar-' sko svetilko.
»Saj veš, malo čudno se nam zdi, da je tu vse tako svetlo in čisto Bgjimo se. da bomo prehitro umazali.« — Potem se menita o knjigah. Tovariš Knez je pred kratkim v Ljubljani dovršil trimesečni tečaj za obratne higienike, pa bi rad, da bi tudi kakšno knjigo iz higiene in prve pomoči dobili v kotiček. Seveda bodo tem željam ustregli.
»Preje je bila ta soba čakalnica, a še zdaleko ni zaslužila tega imena,« se je obrnil k me* ’ tovariž Levec, »Bila je
črna, sajasta in nekateri rudarji so mislili, da čakalnica prav za prav ne more biti drugačna. Tu so posedeli po 10 minut, včasih tudi več, dobili svoje svetilke, pokadili cfgareto ali dve, se pomenili o tem in onem in potem odšli v jamo Ne moreš si misliti, kako so sa nekateri čudili, ko so pred dnevi zagledali to svojo čakalnico, ki deset let ni spremenila svojega lica, povsem drugačno Nekaterim se ni zdelo prav, da smo jo belo pobelili V drugi del sobe se niti upali niso. Prvi dan se niso dosti zmenili za knjižnico, naslednjega dne pa je že vsak rad pogledal in prečital če ne več, vsaj nekaj strani. Posebno radio je vsem ugaial.«
Oglasila se je sirena. Rudarji so odložili knjige, dva sta postila nedoigrano partijo šaha in « pozdravi »srečno!« odhajali ‘Sedaj gremo v jamo,« je dejal tovariš Knez, in krenil za ostalimi proti visokemu stolpu, kjer na velikih vitlih obratuje jamsko dvigalo. Soba je bila prazna.
»Nakupili bomo še novih knjig, ker teh bo premalo,« mi je razlagal svoje načrte za bodočnost tovariš Levec Hotel je reči: V nekolikih dneh bodo rudarji več čitali Videli bodo, da'je ta kotiček zanie in da ie prav, da je nekdanja čakalnica tako temeljito spremenila svoje lice.
Pred nekaj dnevi sva se srečala s tovarišem Levcem.
»Kako kaj pri vas?«
»Dobro.«
»In rdeči kotiček?«
»Kupili smo novih knjig in brošur. Zdaj je ob vsaki izmeni v kotičku polno tovarišev Tu dva bereta, tam igrata šah, drugi se pomenkujejo Led je prebit in rdeči kotiček našega obrata služi svojemu namenu. Zdaj vemo, da smo ga postavili na pravo mesto.«
Iz listnice sem potegnil fotografijo, ki sem jo napravil o.b obisku njihovega rdečega kotička Obljubiti sem moral, da bo ta posnetek dobil, da ga bodo obesili v rdečem kotičku.
Temu prvemu bodo prav gotovo v Trbovljah sledili še drugi rdeči kotički in Če se bova s tovarišem Levcem ob prihodnji razstavi spet ustavila ob kakem paviljonu, kjer bodo diagrami in razpredelnice kulturno-prosvetnega dela, bo prav gotovo med njimi diagram, ki be govoril o uspešnem agitacijskem in kulturnem delu — ki bo kovoril, da v Trbovljah mnogo delajo in tudi mnogo čitajo.	G.	G.
m
ZOPET SO PROGLASILI NOVE UDARNIKE
V tovarni kemičnih izdelkov v Hrastniku
Naš delovni kolektiv Kemične tovarne v Hrastniku je slavil v nedeljo, 5. oktobra, proglasitev prvih udarnikov v podjetju Proslavo je otvoril predsednik sindikalne podružnice tov, Kreže Franc, ki je pozdravih vse navzoče in v svojem govoru poudaril, kako velik je pomen udarništva pri industrializaciji in elektrifikaciji naše dežele S pravilnim odnosom do dela, v zavesti, da delamo zase in stalni borbi proti slabi delovni disciplini, ki nam škoduje pri doseganju našega plana, bomo izpolnili svojo dolžnost na$ pram neštetim herojem, ki so žrtvovali vse za boljšo bodočnost delovnega ljudstva
Za udarnike so bili proglašeni naslednji tovariši: Stušek Avgust. Gačnik Franc, Haler Evarist. Petek Karel, Volarič Danica rn Sirotič Anica. Prva dva sta ra-
cionalizatorja, Gačnik Franc je omogočil s svojim požrtvovalnim delom in iznajdljivostjo več obratom proizvodnjo. Popravil je piritno peč, katero v stari Jugoslaviji razni inozemski strokovnjaki niso spravili v obrat. Dvignil je proizvodnjo žveplene kisline za 18% itd, Stušek Avgust je z novih načinom dela dvignil proizvodnjo natriumfosfata za 50% in ptj-štedil na specialnih filtrih 50% Poleg teh ie bilo pohvaljenih še 25 delavcev in delavk Vsi so bili nagrajeni z denarnimi nagradami.
Za čestitke in nagrade, ki so jih bili deležni udarniki in pohvaljeni, se je v njihovem imenu zahvalil racionalizator tov Gačnik Franc in pozval vse delavstvo, naj gre po poti, katera vodi v stalni borbi z novimi prijemi dela do boliše-ga življenja.	B.	F,
V tovarni usnja pri Sv. Lenartu
Preteklo nedeljo so v tovarni usnja pri Sv. Lenartu svečano proglasili najboljše delavce za udarnike. Svečanost se je začela ob dveh popoldne s sprevodom delavcev, ki so se zbrali na tovarniškem dvorišču, odkoder so z zastavo na čelu v sprevodu odšli skozi trg v Dom ljudske prostete, kjer te bila proglasitev desetih udarnikov, kulturna prireditev, nato pa ljudsko rajanje
Za udarnike so bili proglašeni: Breznik Franc, preddelavec, ki je presegel normo za 50 in 40 odstotkov, Novak Jože. usnjarski pomočnik, je v zadnjih 5 mesecih presegal normo za 37, 41 in 60 odstotkov, Tušek Franc je kljub visoki starosti presegal nor-
mo za 50 in 45 odstotkov, Hercog Konrad, usnjarski pomočnik za 22, 28 in 33 odstotkov, preddelavec Čeh Alojz za 28 in 42 odstotkov. Pri delu so se še izredno pokazali in bili zato proglašeni za udarnike Vjjačko Vinko, Gospod Vinko in Gungel Mihael, dvakratni udarnik mehaničar Arzenšek Ivan je poleg svojega rednega dela sestavil iz razbitin dva tovarna avtomobila, Velkavil Anton pa je uredil proces strojenja tako.' da je tovarna danes na drugem mestu v Sloveniji.
V	imenu udarnikov se je tovariš Arzenšek zahvalil z,a čestitke in obljubil, da bodo še bolj nadaljevali z delom in prenašali svoje delovne izkušnje tudi na tovariše.
O nirotzvodnl* far ic
Proizvodnja naših domačih žarnic je še vedno povezana s številnimi objektivnimi težavami, Te težave bo treba odstraniti v teku petletnega plana, po katerem bi se morala proizvodnja povečati v primeri s predvojno za 653%.
Težava pri proizvodnji žarnic nastaja pred vsem zaradi pomanjkanja polizdelkov, potrebnih za žarnice (volfram-skih spiral, elektrod, steklenih balonov, postavkov itd.) Z razvojem naše industrije se bodo vsi ti potrebni polizdelki proizvajali v naši državi. Tovarna za steklo v Paračinu je že začela s proizvodnjo steklenih balonov za žarnice. 2e danes tovarna krije eno tretjino potrošnje. Kar se tiče kakovosti balonov, so se za sedaj pokazali kot dobri, toda delovni kolektiv se je obvezal, da jih bo še bolj izboljšal Razen teh balonov v naši državi proizvajajo tudi podstavke za žarnice in z njimi popolnoma krijejo naše potrebe Z nabavo strojev za predelovanje volframske rude bo odstranjeno pomanjkanje v spiralah.
Razen teh ukrepov, ki omogočajo preskrbo naših tovarn s potrebnim materialom, so oblastva začela graditi največjo tovarno za žarnice v državi v Zagrebu Ta bo krila vse domače potrebe. Medtem ko sedaj delaje samo žarnice od 15 do 1500 vvatov, bo ta tovarna v bodoče proizvajala tudi ostale vrste žarnic, ki smo jih dosedaj uvažali. Dela pri tej tovarni bodo zaključena v teku tega leta, tako, da bo v prvih mesecih leta 1948 začela s proizvodnjo
Pri izvedbi prvega polletja našega petletnega plana je naša elektroindustrija — zlasti industrija žarnic dosegla svoj polletni plan Proizvodnja naše domače industrije žarnic je dosedaj izvršila 270% v primeri s predvojno proizvodnjo,
Naša največja tovarna žarnic TEŽ v Zagrebu je izvedla plan prvega polletja 75% Razlog za zaostanek leži v pomanjkanju polizdelkov Kakovost žarnic te tovarne je zelo dobra Delavstvo je s svojim prizadevanjem doseglo odlične rezultate pri izboljšavanju kakovosti, tako da gre danes v odpadke samo 2% žarnic v razliko od začetka tega leta, ko je bila kakovost zelo slaba ter so morali izločevati po 15% Tudi trpežnost žarnic se je povečala in sedaj taka žarnica neprestano gori preko normiranih 1000 ur Tovarna žarnic DIS v Zagrebu je kljub starim strojem uresničila svoj plan prvega polletja 114%-no. Kakovost proizvodov te tovarne v ničemer ne zaostaja za kakovostjo izdelkov tovarne TEZ
Delovni kolektiv tovarne žarnic Tesla v Pančevu je svoj polletni plan izpolnil 106%-no ter se obvezal, da bo svoj letošnji plan izpolnil do 29. novembra.
(Tanjug).
Konferenca zastopnikov prevozniških podjetij in mehaničnih delavnic
V	Novem Sadu je bila sklicana konferenca zastopnikov prevozn podjetij. Delegat komiteja za avtomobilski promet pri zvezni vladi je poročal o motornem prometu ter o njegovem razvoju med petletko Avtomobilski promet bo moral prevzeti velik delež pri prevozu ogromnih količin gradiva in drugega materiala za razne gospodarske panoge Zato bo treba zelo povečati zmogljivost avtomobilskega prometa in organizirati prevozništvo tako, dj bo lahko znatno razbremenilo železniški promet. Cene prometnih storitev se morajo med petletko znižati najmanj za 25% v primeri z letom 1946
Rudarji v rdečem kotičku
JIIII!llPl!WII%|]l>lll|||||)llBl|||!lHllllll!iilH|lini||||lini||^
Celjsko gledališče v osvobojeni Primorski
Celjsko gledališče se je v Bovcu prvič predstavilo primorskemu ljudstvu e Kreftovimi »Celjskimi grofi«. Sto in sto-glavo občinstvo je tu prvič po osvoboditvi in prav gotovo sploh prvič v svoji zgodovini navdušeno aplavdiralo prav-dačevim obtožbam grofovskih rabljev. To navdušenje, ki so mu bili priče celjski igralci, je bil ponoven dokaz iskrenosti zagotovila Bovčanov predsedniku Marinku, češ »da tudi v borbi za petletni plan ne bodo odnehali kot niso odnehali v narodnoosvobodilni borbi.. .<
Na povratku so se celjski igralci u-stavili 23. septembra v Tolminu, 24. septembra v Idriji, nato pa od 27. septembra do 1' oktobra zaporedoma v §t. Petru na Krasu, v Sežani, v Ilirski Bistrici, v Postojni in končno v Ajdovščini. Povsod sta bili odigrani po dve predstavi, popoldne prvenstveno šolski mladini namenjena »Gospa ministrica«, ki si jo je ogledalo 6kupno 1850 mladih gledalcev, zvečer pa »Celjski grofje«, ki si jih je ogledalo 3700 ljudi. Primerjava povprečnega obiska, ki znaša pri mladinskih predstavah 265, pri večernih pa 528, s kapaciteto posameznih dvoran, ki se je večkrat gibala med 150—350 sedežev, dokazuje, da so bile vse predstave, zlasti pa večerne, več kot razprodane.
S ponosom in veseljem so prihajali celjski gledališčniki iz kraja v kraj in nastopali med zavednim in poštenim ljudstvom, ki mu je že z obraza sijalo poroštvo, da bodo s svojim delom resnično in z vso ljubeznijo podprli našo nadaljnjo borbo za to, da bodo odpadle še zadnie mgje med nami in brati od Čedada do Goric* ta Trsta. To je potrdil idrijski prosvetar, ki je pozdravil celjsko gledališče in opozoril, da »stoji prav pred prosvetnimi delavci v tem oziru velika naloga, t. j. odprava stare miselnosti ter vzgoja novega človeka, ti*tega,
ki je stopil iz naroda hlapcev v narod junakov«.
To je nadalje potrdila večerna predstava v Sežani, kij je izzvenela v pravcati miting manifestantov in borcev za združitev z brati ob tržaški obali, kar je posebej poudarila še ženica iz sosednega Tomaja, ki j« navdušena nad prepričeval no igro, kakor v bojni klic zoper ostanke sodobnih grofov HermSnov, vzkliknila: »Dol s Hermanom!«; nadalje priča to gromki aplavz v Ilirski Bistrici, ki ga je prejel pravdač za besede: »danes k sreči ne gledamo več tako zviška drug
na drugega, kot je to bilo v prejšnjih stoletjih Čas je s svojo brzino okrušil zidove, ki so bili med nami!«; ali pa navdušenje 650 gledalcev v Postojni, ki so do zadnjega kotička napolnili svojo gledališko dvorano, za katero ffe bij italijanski fašistični okupator ob svojem terorju zatrdno prepričan, da nikdar ne bo sprejela takšnega števila Postojnčanov, ki bi se navduševali nad slovensko progresivno gledališko predstavo.
Na vsej poti od Bovca do Ajdovščine je osvobojeno primorsko ljudstvo moglo spoznati naš ijudsko-prosvetni delovni zanos, a Celjski gledališčniki prepričanje Primorcev, ki je napisano na slednjem zidu njihovih naselij v pozivu: »Naša bodočnost je v Titovi Jugoslaviji!«
G. Grobelnik.
KULTURNA KRONIKA
Knjige o Moskvi. Državna založba umetniške literature je počastila 800-letnico Moskve z izdajanjem umetni-ško-literarnih zbornikov:	»Beseda o
Moskvi«, »Stihi o Moskvi« in »Moskva«.
V	knjigi »Beseda o Moskvi« so zbrani članki, eseji in pripovedni spisi o gl?y-nem mestu SZ, ki rišejo njeno veličino, njene podvige, gorečo ljubezen sovjetskega ljudstva do svojega rodnega mesta. Tu so zbrani članki A. Serafimoviča, A. Tolstoja, N. Tihono-va, F. Gladkova, K. Simonova in drugih sovjetskih pisateljev. — V drugem zborniku so zbrane pesmi sovjetskih pesnikov o Moskvi: odlomek iz poeme
V.	Majakovskega »Horošo«, dela A. Surkova, D. Bednega, J. Kolasa in drugih. — Zbornik »Moskva« je sestavljen iz del pesnikov bratskih slovanslcih uarodov, ki izražajo v svojih pesmih ljubezen do velike prestolnice SZ. V zborniku so v ruskem prevodu zbrane pesmi srbskega ixieta Dušana Kostiča, Kajuha, čeških pesnikov S. Neumana, J. Gore. heroja SZ R. Tesaržika. poljskih pesnikov S. Lece, J. Prsibosje,
bolgarskih H. Smirnenskega in drugih avtorjev.
Vsezvezno društvo /.a razširjenje političnih in drugih znanosti je zasedalo v Moskvi pod predsedstvom predsednika Akademije znanosti ZSSR i-Vavilova. Reševali so vprašanja publicističnih literatur, brošur i. dr. Vavilov je postavil vprašanje o izdajanju poljudne enciklopedije; dalje je bilo podano poročilo komisije o oddaji Strokovno-mnogostranskega muzeja v vodstvo Vsezveznega društva. Prezidij je sklenil, da bo proti koncu leta povečal mesečno izdajanje publicističnih lekcij v obliki brošur. Ustanovljen je tudi redakcijsko-založniški svet, ki ima nalogo, da skrbi za idejno-politično in znanstveno kvaliteto brošur in zbornikov,	.
Milijonske naklade sovjetskih knjig.
V	dobi sovjetske oblasti se je zelo povečalo izdajanje znanstvenih knjig v sorazmerju z njihovo naklado v pred-revolucionarni dobi. Tako je na primer literatura z gospodarskega področja dosegla v tridesetih letih štiriindvajset-
krat večjo nakludo kot v preteklih 200 letih. Isto je z naklado tehničnih, medicinskih in drugih knjig. Prav tako je porastla tudi naklada literature iz umetniškega področja. »Mati« M. Gorkega je bila izdana stooseinkrat v nakladi ca d veli milijonov knjig. Z ogromnim uspehom so bila večkrat izdana dela tudi ostalih sovjetskih avtorjev. Naklada mladinske literature se je povečala desetkrat.
V	roškem narodnem gledališču se je | pričela gledališka sezona s premiero | Smetanove opere »Prodana nevesta. —
! Delo sla pripravil« za izvedbo ravnatelj opere Boris Papandopulo in režiser Marko Potez skupno s hrvatskiml in italijanskimi člani opere reškega gledališča Pred začetkom nov^ sezone je priredilo reško narodno gledališče tud: nekaj koncertov in gostovanj v Istri ter Hrvat-skem Primorju. V teku meseca septembra sta bila prirejena dva simfonična koncerta na Sušaku in Opatiji, dve akademiji na Reki. hrvatska in italijanska drqma z opernim zborom pa sta gosto
i	vali v Lošinju, Pazinu, Vodnjanu, Gri kvenici in Senju Prva dramska premiera v tem gledališču bo slovenska Borova drama »Noč v globokem* Opera bo uprizorila v kratkem novo premiero, in sicer Verdijevo »Traviato«, Uprava reškega gledališča izdaja tudi mesečni gledališki list »Scena« v hrvatskem in italijanskem jeziku.
Skopljansko narodno gledališče je pričelo letošnjo sezono s predstavo opere »Calvaria Rusticana« od Mascagnija Prva makedonska opera je pričela z delom lansko leto pod vodstvom Društva glasbenikov Makedonije, pri čemer ji je nudila vsestransko pomoč ljudska vlada LR Makedonije, ki je dala dosedaj oko-
li	200.000 din pomoči. Opera ie pri vstopu v letošnjo sezono pokazala dobre uspehe. Za novo sezono so angažiranj baritonist .lovan Stefanovič,Kursula, bivši član beograjske opere, Zina Kralj, lirična koloraturna sopranistka, bivša članica sarajevske opere, in .lellsavets Sav-čenko, sopranistka. Za dirigenta je bil angažiran Jovan Srbulj, bivši član beo-
grajske opere. Za letošnjo sezono so predvidene tele predstave: »Bajazzo«, »Traviata« ,»Tosca«, »Seviljski brivec« in »Prodana nevesta«. Pripravljajo pa tudi baletni program.
Državni etnografski muzej v Banjaluki je važna kulturna in znanstvena ustanova. Zaradi pomanjkanja prostorov niso razstavljene vse zbirke, s katerimi razpolaga muzej. Tako ima knjižnica, ki šteje danes 14.000 znanstvenih etnografskih in strokovnih knjig, bogato zbirko fotografij narodnih običajev, razstaviti jih pa ne more, ker ima podzemske prostore. Muzej tudi nima zadostnega strokovnjaškega kadra. Posebno manjka delavnica, v kateri bi izdelovali lutke za narodne noše, lesoreze in razne lesene predmete 2e leto dni ni bila izvedena uikaka desinfekcija prostorov. Kljub takemu stanju pa je dosegel muzej v znanstveno-vzgojnem pogledu zelo dobre uspehe V nepolnem letu jo muzej obiskalo kakih 20.000 delavcev, mladincev in kmetov iz Banjaluke in okolice. kar pomeni z ozirom na predvojni obisk zelo pomemben uspeh.
Plenum uprave Zveze sovjetskih pisateljev Ukrajine. V Kijevu se je v mesecu septembru sestal razšir jeni plenum uprave Zveze sovjetskih pisateljev Ukrajine, katerega se je udeležilo več sto pisateljev Kijeva, Harko-va, Donbasa. Dnepropetrovska. Odese, Lvovn in Užgoroda. Z referati so nastopili predsednik uprave Zveze Kor-nejčuk in ostali pisatelji.
Poljudna enciklopedija. Uprava Vsezveznega društva za razširjenje po- -litičnih in drugih znanosti namerava izdati poljudno enciklopedijo Vsaka knjiga zase bo tvorila celoto in lio posvečena določeni znanosti. V enciklopedijo bo tudi vključena knjiga o sovjetski in svetovni zgodovini. Vsa enciklopedija bo setavljena iz približno desetih knjig; material bo podan v lahki in dostopni obliki. Pri sestavljanju bodo pomagali znani specialisti raznih pnnog in mojstri poljudnoznanstvenih knjig.
D. Jovanovič le bil zatoiiSče razbitih ostankov domače reakcUe in aseniura reakcionarnih krogov v inozemstvu pri naDadih ha demokratično ureditev naše države
Beograd, 8. oktobra. Kot smo že porogali, se je včeraj nadaljevala razprava proti obtoženemu Dragoljubu Jovanoviču in inž Franju Gažiju Na razpravi je javni tožilec FLRJ dr. Josip Hrnčevič imel naslednji zaključni govor:
»Mnenja sem, da so v celoti dokazana kazniva dejanja, ki so predmet obtožbe, in da je prav posebno razčiščena Posredna stvar: zveza obtoženega Jovanoviča z Vladimirjem Mačkom in izdajalsko emigracijo.
Da bi lahko popolnoma razumeli pomen in težino delovanja obtoženega Jovanoviča in Gažija, je treba ta primer razmotriti v zvezi z zločinskim deiom obtožencema sorodnih vohunskih in vo-hunsko-diverzantskih manjših skupin, ki so bile v zadnjem času v naši državi pred sodiščem. Znano je, da je bilo letos v naši državi več pomembnih razprav kot na pr. razprava zoper vohunsko skupino Nagode — Sire — Furlan — Snoj, razprava zoper Sernečevo vohunsko-diver-santsko tolpo, ki so jo sestavljali pobegli vojni zločinci in Izdajalci na ozemlju Avstrije, dalje razprava zoper ustaško-fratersko diverzantsko tolpo, ki je bila organizirana v samostanu Lurdske matere božje v Zagrebu in ki je začela svete delo s širjenjem lažne propagande, končala pa z diverzijo v tovarni »Gaon«.
Vsem tem in podobnim vohunskim skupinam je skupno to, da so vse povedane z inozemskimi agenturami in da so njihovo orodje v boju zoper našo državo. Udeleženci vseh teh skupin so »znani našemu ljudstvu kot odkriti ali prikriti sodelavci okupatorja še iz dobe osvobodilne vojne. Danes so menjali samo gospodarja,
Okrog obtoženca Dragoljuba Jovanoviča zbrana skupina je samo eno izmed zatočišč ha zbiranje razbitih ostankov domače reakcije. Ta skupina bi bila morala postati oporišče nekaterih reakcionarnih krogov v inozemstvu pri napadih na demokratično ureditev naše države.
Razprava je pokazala, da je ta skupina z obtoženim Jovanovičem na čelu delovala v soglasju in na pobude agentov inozemske reakcije. Kako je prišlo do tega, da je obtoženi Jovanovič postal središče za zbiranje teh elementov?
-Na razpravi se je pokazalo, da je obtoženi Jovanovič izdal osvobodilni boj narodov Jugoslavije. Zato so ga zapustili tudi tisti, ki so mu dotlej še verovali. Ko je ostal brez opore v ljudstvu, se je začel vedno bolj oddaljevati od ljudstva in pričel sodelovati z agenti uiozemsite reakcije. Pri sodelovanju s
je v zaključnem govoru ugotovi! javni tožilec FLRJ dr. Josip Hrnčevič
temi agenti je zbral okrog sebe peščico vohunov in izkoreninjencev. Zavedajoč se, da s svojo skupino ne predstavlja ni-kake sile, ki bi se lahko borila zoper ljudsko demokracijo in novo družbeno ureditev, ki se izgrajuje v naši državi, se je obtoženi Jovanovič vedno bolj pogrezal v zločin veleizdaje.
V cilju skupnega boja zoper novo Jugoslavijo se je pogrezal z zakletim izdajalcem našega ljudstva Vladimirom Mačkom, po njem pa s tkvz. jugoslovanskim narodnim odborom v Londonu z obsojenim vojnim zločincem in izdajalcem Slobodanom Jovanovičem na čelu. Ta zve-za obtoženega Jovanoviča z Vladimirom Mačkom je obenem tudi zveza s Feren-com Nagyjem, Georgijem Dimitrovim— Gemetom in še nekaterimi mračnimi tipi iz poljske in rumunske emigracije, ki služijo kot agenti imperialistične ekspanzije neke velike sile v boju zoper svoje lastne narode in ljudske demokracije v svojih državah.
Zveza in sodelovanje obtoženega Jovanoviča z Mačkoni in izdajalsko emigracijo v inozemstvu dokazuje, da je obtoženi Jovanovič v boju zoper novo Jugoslavijo pripravljen sodelovati tudi s samim hudičem. Na drugi strani dokazuje ta zveza in sodelovanje z Vladimirom Mačkom, da se je obtoženi Jovanovič s svojo malo skupino spremenil v navadno agenturo inozemske reakcije. V tem je, tovariši sodniki, vsa globina padca in izdajalstva obtoženega Jovanoviča in njegovega sodelavca obtoženca Gažija.
Svoje izdajalsko delovanje je skušal Jovanovič zakriti pod masko ustanavljanja legalne opozicije pod imenom »seljački blok«. Toda sama razprava je dokazala, da ne predstavljata Jovanovič in njegova mala skupina nikakega bloka ali politične opozicije, ampak samo bedno peščico inozemskih vohunov in proti-Ijudskih elementov, ki jih je razkrilo sodišče.
Obtoženega Jovanoviča in Gažija nisem obtožil zato, ker bi bila ustanavljata ali ustanovila kak »seljački blok«. Takega bloka sploh nista mogla ustanoviti, ker nimata za sabo nikogar med ljudstvom. Ustanovitev »Kmečkega bloka« niti ne bi nasprotovala zakonom naše države. Obtoženca Jovanoviča in Gažija sem obtožil zato, ker sta v sodelovanju z agenti inozemske reakcije in izdajalske emigracije zavestno služila nekaterim imperialističnim krogom v boju zoper novo Jugoslavijo.
fronto ter si pridobil važne položaje v Fronti in v organih državne oblasti. Ker pa je rovaril in razdiralno deloval v Ljudski ironti in sovražno nastopal nasproti ljudski oblasti, je prišel obtoženi Jovanovič v nasprotje s člani glavnega odbora svoje lastne stranke. Stvar se je končala na ta način, da je bil izključen iz stranke, ker je 23 do 24.000 volivcev iz pirotskega kraja, kjer je bil izvoljen na listi Ljudske fronte, zahtevalo, naj se mu odvzame poslanski mandat.
Ko je bil izključen iz svoje stranke, je ostal obt. Jovanovič sam z nekaterimi svojimi najbližjimi sodelavci. Ni mu preostalo drugega, nego da se v svojem nadaljnjem izdajalskem delovanju opre izključno na razbite ostanke reakcije v državi in emigraciji, če je hotel to delo nadaljevati. O tem je obtoženi Jovanovič na razpravi izjavil: »Po mojem nastopu v Ljudski skupščini v decembru 1945 in po frakcijski' borbi v NSS, ko se je pojavila nevarnost razkola in nevarnost, da bi ostal jaz brez enega dela politične sile, sem se obrnil k političnemu horizontu in zahteval ojačenje za izgubo, ki bi. jo imel v stranki. To je bilo 28. aprila 1946... "Čakal sem na prvo priložnost, da bi našel kako ojačenje z druge strani. V tem momentu je prišel Franjo Ga-ži,.
Obtoženi Jovanovič se je zares obračal po horizontu, vendar ni našel nobenega poštenega človeka, ki bi ga hotel podpreti. Povezal se je z inozemskim agentom obtoženim Gažijem in stopil po njem v zvezo z drugimi agenti inozemske reakcije. Tako se je v Ljubljani povezal z vohunsko skupino Nagode po članih te skupine Leonu Kavčniku, Ljubi
Sircu in Francu Snoju. V Zagrebu se je po obtožencu Franju Gažiju povezal z znano skupino Košutič—šubašič—Šutej— Jančikovič. Vidite, to je v glavnem ta skupina, ki bi nam jo hotel obtoženi Jovanovič predstaviti kot »kmečki blok«!
Pomembno vlogo pri nadaljnjem pro-tiljudskem delovanju obtoženega Jovanoviča je igral obtoženi Franjo Gaži. Na razpravi se je neizpodbitno ugotovilo, da je obtoženec agent inozemskega vohunstva.
Ko je Gaži spoznal sovražno stališče obtoženega Jovanoviča do ljudske oblasti, mu je prinašal sporočila inozemskih agentov, da bo treba začeti zbirati elemente za boj zoper ljudsko oblast. Čeprav je obtoženi Jovanovič dobro vedel, kdo je Franjo Gaži in iz kakšnega vira mu pošilja ta sporočila, ga ni zavrnil, ampak se je strinjal s sprejetimi sporočili in jih tudi dejansko izvajal. Prav kmalu je z dvema ali tremi ljudmi okrog sebe v Beogradu prešel k ilegalnim oblikam delovanja.
Pri ocenjevanju teh dejstev ni odlo-čilnOj v čigavi glavi se je rodila misel o zbiranju inozemskih vohunov in proti-Ijudskih elementov, odločilno tudi ni to, iz katerih virov je inozemski vohun obtoženi Gaži prinašal obtoženemu Jovanoviču sporočila za njegovo delo. Odločilno je to, da je obtoženi Gaži inozemski vohun, da je obtoženemu Jovanoviču prinašal zgoraj navedena sporočila od inozemskih agentov, da se je obtoženi Jovanovič s temi strinjal in jih skupno z Gažijem dejansko tudi izvajal. To pa se je, tovariši sodniki, v celoti dokazalo na glavni razpravi.
Zveza obtoženega Jovanoviča z enim naivečjih izdajalcev naših narodov — Vladimirom Mačkom
Delo obtoženega Jovanoviča med sovražniško okupacijo
Čeprav nisem obtožil obtoženega Jovanoviča zaradi njegovega dela med sovražniško okupacijo, je razprava dokazala, da se je obtoženi Jovanovič med osvobodilnim bojem narodov Jugoslavije Postavil na stran sovražnikov tega boja. Njegovo izdajalsko delo po osvoboditvi države je samo logično nadaljevanje n|e-žovega vedenja in delovanja med okupacijo.
Med sovražniško okupacijo je obtoženi Jovanovič zavzemal isto stališče, kot ga je imela izdajalska begunska vlada v Londonu: čakati, ni še prišel čas *a boj. Ko je zastopal to svoje stališče, ]e Jovanovič pošiljal na teren po svo-najožjih sodelavcih opomine, naj ljud-,e_ ne stopajo k partizanom. Take opo-®*ne je pošiijal za pirotski kraj po Novici Veljkoviču in Aleksandru Tančiču. ^riča Svetislav Žitkovič je izpovedal, da je proti koncu leta 1941 sešel z Aleksandrom Tančičem, ki mu je takrat !?)*vil; »v Beograd sem odšel na vabilo Ur*goljuba in sem se z njim sestal. Naročil mi je, naj sporočim njegovim parmskim prijateljem, da se nikakor ne udeležujejo narodnoosvobodilnega boja, "pr je to vratolomna akcija pustolovcev, ** ne vodi k ničemur. Kdor koli izmed naših prijateljev bo sodeloval s partizani, dela to lahko samo na svojo roko in na ?vojo odgovornost — samo v svojem 1]nenu, nikakor pa ne v imenu stranke kot njen član«. Tudi sam obtoženi J°vanovič je priznal, da je prav takrat ®Poročil svojim pristašem, naj ne začenjajo borbe zoper okupatorja.
„ Takrat torej, ko so narodi Jugosla-Vll6 — med njimi tudi srbski narod — •tali pred alternativo, da se pokore okupatorju ali pa začnejo boj zoper okupa-v?*ia za svojo svobodo in čast, je poklal obtoženi Jovanovič navodila, da *® )e treba pokoravati okupatorju Ko j* kušal obrazložiti svoje izdajalsko stali-nasproti narodni vstaji v pirotskem ®krajU) gj obtoženi Jovanovič niti pred odiščem ni pomišljal obrekovati, češ ® je narod tega kraja nesposoben za »orožen boj zoper sovražnika. Dobc-edn0 je izjavili »Poznam to ljudstvo.,. ezi pred puško kot pred hudičem To D ne	ne ^rno$!orci, ki ljubijo
•'“»ko,« To je obrekovanje brez primera, 0»rekoyanje svojega rojstnega kraj#.
, aodišče je slišalo izpovedbo priče Nl-°te čopiča. Izpovedal je pred nami, ka*
I ko je obtoženi Jovanovič ves čas so-j vražniške okupacije stalno odgovarjal svoje najbližje sodelavce iz vodstva KSS, naj ne stopajo k partizanom in da bi morali čakati, dokler jim on ne bo dal znamenja. Toda tega znamenja niso nikoli dočakali. S takimi izjavami je obtoženi Jovanovič spravljal v zmoto svoje najbližje sodelavce, kakor da je on za narodnoosvobodilno gibanje in za odhod k partizanom in da je treba samo počakati.
Ni torej dvoma, tovariši sodniki, da je dokazano, da je bilo delovanje obtoženega Jovanoviča med sovražniško okupacijo isto kot delovanje begunske vlade, t. j. izdajalsko.
S takim stališčem in delovanjem obtoženega Jovanoviča med sovražniško okupacijo se da docela pojasniti tudi njegovo sumljivo prijateljstvo z izdajalcem in okupatorjevim sodelavcem Dražo Mihajlovičem ter njegovimi Četniškiml poveljniki.
Razprava je dokazala, da se je obtoženi Jovanovič v razdobju od junija 1941 do marca 1942 štiri do petkrat sestal z majorjem Žarkom Todorovičem, četniškim poveljnikom v Beogradu, da je po njem prišel v zvezo • z Drago Mihajlovičem in da je svojim ljudem na terenu sporočil: »Držite se Ravne gore.«
Po osvoboditvi Beograda, ko je vse naše ljudstvo napelo vse svoje sile, da bi dokončno izgnalo iz države fašistične okupatorske tolpe, je obtoženi Jovanovič pokazal vso podlost svoje neznatne, špe-kulantske duše. Ko mu je takrat v razgovoru član glavnega odbora NSS Ljubo Djordjevič svetoval, naj podpre napore domovine za prebitje sovražnikove fronte v^ Sremu in izgon okupatorja iz države, je izjavil: »Ne, vi igrate z odprtimi kartami, če bi jaz sedaj stopil v vlado, potem bi^ mi pokazali vse svoje adute. Komunisti so primorani rekvirirati hrano za ljudi in živino in vse, kar rabi vojskaj to pa je za ljudstvo težka stvar. In kar je najpoglavitnejši del, prisiljeni so jemati ljudem tudi otroke, ki morajo j na ironto in tam umirati. Ko se bo vojna ! končala, bomo videli, s kom so kmetje , in ljudstvo.« Kakšna podlosti Kri, ki so jo prelivali naši bratje in sestre na si črnski ironti in v bojih za dokončno osvoboditev države, je za obtoženega Jovanoviča samo igralska karta za njegove špekulantske volivne kombinacije.
Jovanovičev poskus, da skupino agentov inozemske reakcije, ki jo je zbral okrog sebe, predstavi pod firmo
»kmečki blok«
Osvobodilna vojna je bila kamen pre-j «ušnje *• vsakogar, pa tudi za qbto-,e®eg« Jovanoviča. Treba se je bilo opre-
sebe opredelil zoper ta boj. Zaradi izdajstva obtoženega Jovanoviča proti ljudstvu v osvobodilnem boju so ga zapustili tudi tisti ljudje, ki so mu poprej verovali. Ostal je brez kakršne koli podpore med narodom.
Ko je bila država rešena okupatorja, j se je on z najožjim krogom okoli je obtoženi Jovanovič vstopil v Ljudsko |
*a osvobodilni boj ali zoper njega. _ ®dtem ko so se pristaši NSS opredelili
j.	—“v au sv *•=
°*vobodilni boj in proti navodilom kau,
, * ’ *
i. ;?**nega Jovanoviča, da je treba ča
Ko je obtoženi Jovanovič izkoristil zakonite oblike dela in pri tem v prvi vrsti izrabljal okolnost, da je ljudski poslanec, a ni imel pričakovanih uspehov, ampak se je še bolj oddaljil od ljudstva in zmerom globlje prihajal v kremplje inozemske agenture, se je dne 23. julija 1946 obrnil s pismom na zakletega izdajalca našega ljudstva — Vladimirja Mačka. Povezava z Vladimirom Mačkom in izdajalsko emigracijo je vrhunec izdajalskega dela obtoženega Jovanoviča in peščice izmečkov okrog njega. To je osrednje vprašanje v tej kazenski stvari.
Kdo je Vladimir Maček?
Samozvani predsednik HSS, ki si je na vso moč prizadeval, ua bi kmečko-demokratično gibanje na Hrvatskem otopelo in stopilo v službo reakcije. Utiral je pot Paveliču in postavljal na važne položaje v državnem aparatu in gospodarstvu znane ustaške petokolonaške elemente.
Po navodilih Slavka Kvaternika, poznejšega P&veličevega vojskovodje, je organiziral oboroženo fašistično organizacijo: »Gradjanska i seljačka zaščita«, ki je v stari Jugoslaviji skupaj r orožni-štvom in policijo preganjala napredne ljudi in rodoljube na Hrvatskem in ki je ob zlomu stare Jugoslavije bila edina oborožena formacija v Paveličevih rokah. Znani so zločini »zaštite« v Bosni in Hercegovini ter na Hrvatskem. Na razpravi zoper Slavka Kvaternika v Zagrebu se je ugotovilo, da je Vladimir Maček med vlado Milana Stojadinoviča po ing. Karnelutiju stopil v zvezo s Mussolinijem in Cianom ter jima ponujal na prodaj Hrvatsko. Začelo se je torej lo, kar je pozneje opravil Pavelič.
Vladimir Maček je kot podpredsednik vlade Cvekovič-Maček odgovoren za formiranje koncentracijskih taborišč v stari Jugoslaviji in za pošiljanje antifašistov v ta taborišča; odgovoren je za smrt najboljših ljudi, Id jih je ob zlomu stare Jugoslavije obdržal v zaporu in prepustil ustašem, da so jih poklali in pobili.
Vladimir Maček je 10. aprila 1941 po vkorakanju Hitlerjeve soldateske v Zagreb izdal sramotni izdajalski proglas, s katerim je pozval funkcionarje in pristaše HSS k lojalnosti in sodelovanju z ustašL Vso dobo okupacije je po svojih najbližjih ljudeh (Tortič, Berkovič in drugi) sodeloval pri zločinih terorističnega Pavcličevega aparata. Pozival je ljudstvo, naj ne pristopa k partizanom, ampak k hrvatskemu domobranstvu pod poveljstvom Paveliča in Nemcev. Odgovoren je za tisoče in tisoče ljudi, ki so jih pobili ustaši in domobranci.
Kot izdajalec je s tisoči zlatniki, ki jih je dobil od Paveliča, pred ljudskim sodiščem pobegnil v emigracijo, kjer je nadaljeval svoje izdajalsko delo.
Vidite, tovariši sodniki, kako daleč je prišel obtoženi Jovanovič v svojem sovraštvu do svojega ljudstva in svoje domovine! Povezal se je s tem izdajalcem, po njem pa tudi z drugo izdajalsko emigracijo. Vsi ti so od ljudstva prezirana in zavržena peščica bednikov, ki se preživlja danes s tem, da služi kot agentura imperialističnih ekspanzij neke velike sile. Omenjene izdajalske skupinice v emigraciji in ta skupina v državi z obtoženim Jovanovičem na čelu se med seboj podpirajo in si dajejo pobudo za skupno zločinsko delovanje.
Tovariši sodniki! Obtoženega Jovanoviča sem obtožil tudi zaradi izvajanja obrekovalne propagande, naperjene zoper ureditev v naši državi, zoper ljudsko oblast in ukrepe, ki jib ljudska oblast izdaja. Obtoženi Jovanovič je z ilegalnim razmnoževanjem in dajanjem lažnih poročil dopisnikom inozemskega tiska dobavljal reakcionarnemu, na vojno hujskajočemu tisku v inozemstvu gradivo za na-
pade na našo državo, v državi sami pa je skušal napraviti zmedo in nemir med ljudstvom.	•
Način obrambe obtoženega Jovanoviča
Da bi verno naslikali podobo obtoženega Jovanoviča, moramo opozoriti tudi na način njegove obrambe.
Glavna metoda obrambe obtoženega Jovanoviča je poskus zavajanja v zmoto. V zmoto ni zavaja! samo, preiskovalca med preiskavo, zavesti je skušal tudi to Vrhovno sodišče, po njem pa tudi naše ljudstvo. Med razpravo sem opozoril oa celo vrsto takih poskusov zavajanja v zmoto, predvsem glede njegovih zvez z emigracijo. Tako je n. pr. zanikal, da bi bil prejel poročilo Jove Jovanoviča. Ko so mu predočili vsebino tega poročila, ie priznal, da ga je prejel, vendar tudi takrat ni navedel celotne vsebine tega poročila. Prav tako je obtoženi Jovanovič med preiskavo trdovratno tajil, da je stopil v zvezo z Mačkom.
S tem je dosegel višek zavajanja. Ko pa se je stvar odkrila in ko so ga vprašali, zakaj je med preiskavo tajil zvezo z Mačkom, je nalagal sodišče in rekel, da ga o tem med preiskavo niso vprašali. Morali so mu brati njegovo izjavo v zapisnikih in dokazovati, da je bil vprašan o zvezah, ki jih je imel z Mačkom. Ko je na sodišču priznal, da je Mačku pisal pismo, je na izrecno vprašanje predsednika, ali mu je Maček odgovoril v pismu ali z ustnim sporočilom, odgovoril, da mu je Maček odgovoril z ustnim sporočilom in ne v pismu. Ko pa mu je bilo pred-očeno pismo, ki ga je prejel od Mačka, je začel po krivem dolžiti pričo Konje-viča, da bi zmanjšal verodostojnost njegove izpovedbe. Obtoženi Jovanovič prizna samo takrat, ko čuti, da ima obtožba trdne dokaze na razpolago. Tovariši sodnikil Tak način obrambe obtoženega Jovanoviča ni naključje. Zavajanje v zmoto, kamuflaža in uporaba najbolj zoprne demagogije daje pečat vsemu njegovemu delovanju.
Med način obrambe obtoženega Jovanoviča spadajo tudi zoprne obdolžiive prič Mihajla Konjeviča, Nikole Čopiča in Ljube Djordjeviča, članov glavnega oziroma izvršilnega odbora NSS, s katerimi je hotel samo zmanjšati prepričevalnost njihovih izpovedb. Toda dejstva ostanejo dejstva.
Zakonska fcvalifikacifa zločinskega delovanja obtoženega Jovanoviča in Gažija
Dejanja obtoženih spadajo pod čl. 2 -- 1 zakona o kaznivih dejanji zoper ljudstvo in državo.
Ugotovljeno je, da sta obtoženca začela zbirati protiljudske elemente iz razbitih ostankov Sovražnika v naši državi pod firmo »Seljački blok«, da sta se povezala z izdajalsko emigracijo in inozemskimi agenti Ugotovljeno je, da i® namen tega zbiranja elementov, ki jih je zgodovina vrgla na smetišče, ustanovitev oporišč za inozemske agenture pri njihovem delu zoper novo Jugoslavijo.
Tako delovanje je kaznivo dejanje zoper ljudstvo in državo, če pa ga storita ljudski poslanec in uslužbenec zveznega ministrstva, in sicer po naročilu inozemskih agentov, je. to zločin izdajstva.
Kvalifikacija dejanj in stopnja kazen-sko-pravne odgovornosti obtožencev se ne more ocenjevati t zastarelim pravnim pojmovanjem o kaznivem dejanju izdajstva. Če se danes nekdo v novi Jugoslaviji ukvarja z izdajstvom, jc to kaznivo
dejanje, ki je naperjeno zoper življenjske interese v^ega našega ljudstva, zoper izgraditev srečnejše bodočnosti naših narodov, zoper mir in demokracijo. Danes ni izdajstvo samo tatvina listin, izdajanje vojaških, gospodarskih in drugih tajnosti agentom inozemskih držav. Izdajstvo ima danes tudi nove oblike. Na primerih cele vrste držav na svetu vidimo, kako rušijo sovražniki svobode, miru in demokracije po svojih agenturah v posameznih državah brez strahu dosedanje vlade in Setavljajo nove, ki bodo služile koristim imperialistov v boju zoper lastni narod. Danes vidimo, kako podžigajo imperialisti v celi vrsti držav nerede in državljanske vojne, organizirajo v njih svoje stare hlapčiče in si prizadevajo zadušiti demokratična gibanja v teh državah, ne da bi izbirali sredstva. O temu govori zgovorno primer Grčije, da ne omenjam drugih. To okolnost je treba imeti stalno pred očmi, da bi lahko pravilno klasificirali dejanja in pravilno doumeli stopnjo kazensko-pravne odgovornosti obtožencev. Nadalje tudi to, da je nova Jugoslavija stalna tarča nekaterih inozemskih imperialistov, ki si po svojih agentih na vso moč prizadevajo, da bi spremenili njeno družbeno ureditev.
Prepričan sem, da je kvalifikacija, kakršno sem dal v obtožnici, pravilna in da so jo v vsem potrdila dejstva s te razprave.
Tovariši sodnikil V obtožnici navedena dejstva so v celoti dokazana. Dokazano je, da sta obtoženca storila gnusen zločin izdajstva domovine po naročilu inozemskih agentov. Za tak zločin določa zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo najhujšo vrsto kazni. Sodba, ki jo boste izrekli, naj zaznamuje obtoženca s sramotnim pečatom izdajstva, kazen pa, ki jima jo boste izrekli za njune zločine, naj bo oster opomin vsakomur, ki bi se drznil načenjati pridobitve velikega osvobodilnega boja, ki bi stopil v službo tujca in ki bi skušal izpodkopavati in razbijati moralno in politično enotnost našega ljudstva, ta ključ vseh naših zmag v osvobodilni vojni in povojnem izgrajevanju države.«
Zagovor obrambe in obtožencev
Nato je dobil besedo zagovornik obtoženega Dragoljuba Jovanoviča Veljko Kovačevič, ki bi bil na vsak način rad prikazal obtoženega kot nedolžnega človeka ali manj krivega in je popolnoma preskočil osnovno dejstvo obtožbe, ki je bilo pred sodiščem na nesporen način dokazano po pričah, listinah in nujnem priznanju samega obtoženca: zvezo z enim največjih izdajalcev naših narodov — Vladimirjem Mačkom. Zagovornik je to zvezo, ki jo je navezal obtoženi Jovanovič z lastnoročnim pismom, imenoval »navaden popotniški pozdrav starih prijateljev«. Da bi izboljšal položaj, je branilec obtoženega Jovanoviča trdil, da obtoženi Gaži prav za -prav niti ni bil agent, ampak samo »spreten mlad človek, ki ima mnogo zvez«.
Obtoženi Jovanovič je v svoji zaključni besedi izjavil, da »veruje v nepri-stranost sodišča, ker to visoko sodišče ni sestavljeno iz figur, ampak iz živih liudi, ki imajo svoje izkušnje in ki ne bodo sodili samo po trenutnih vtisih, ampak po svojem globokem prepričanju in ustaljeni vednosti« Dejal je, da je »težišče obtožbe v zveži z Mačkom, kar je »njemu veliko laže«.
Na razpravi je bilo ugotovljeno, da je obtoženi Jovanovič preko Franja Gažija vzpostavil zvezo z inozemskimi agenti ter preko njih sprejemal direktive za svoje izdajalsko delo. Govoreč o tej izdaji, katere ga obtožuje javni tožilec, je obtoženi Jovanovič rekel: »To je zelo težka stvar. Konec koncev sem se med štirimi očmi razgovarjal s Seatonom Watsonom ml po eni strani in Clissol-ciom na drugi strani in sodišču je dopuščeno, da verjame, da se je na tem sestanku nekaj pripetilo, da sem se jaz o nečem dogovoril, da sem sprejel instruk-cije od Clissolda in Watsona ml., sodišče je v takem položaju, da mora verjeti obtožbi, ki ima verjetno podatke z druče 5trani. '
Če pa gre za Mačka in emigracijo, je pa Sodišče v veliko boljšem položaju. Zveza z Mačkom je zelo enostavna stvar . . Javno tožilstvo me obremenjuje zveze z Mačkom. Ta zveza pa ni bila namenjena za kakršno koli akcijo. To je samo stik zaradi proučitve razpoloženja Meni je bilo veliko do »kmečkega bloka«. Prepričan sem bil, da bo HSS težko kaj storila, česar ne bi odobril njen šef. Pri tem me ie vodila misel, da je moja želja po sodelovanju « »kmečkim blokom« prazna stvar, ako nanjo ne bi pristal dr Matek . Moja pravica, pa tudi dolžnost je bila. da sem se obvestil, da sem pogledal, kako je tamkaj stanje . , .
, avico imam, da odprem ušesa in da poslušam ^ Ako sem prekoračil mejo. ako sem storil nekai, česar ne bi smel storiti, je pa v te.m lahko nekaj krivde.«
1 koncu je obtoženi Jovanovič rekel: »Prosim, da po izrečeni sodbi ne bodo ostali moja žena in otroci brez strehe nad glavo.«
Obtoženi . Gaži in njegova obramba sta skušala zmanjšati zločin izdajstva z navajanjem nekakšnih »zaslug« za na-rodno-o?vobodilno gibanje obtoženega vjažija Na koncu sta obtoženca in obramba v celoti priznala izdajstvo in zločin ter prosila sodišče za milo kazen.
S tem je bila razprava zaključena, danes ob 17. uri pa je sodišče izreklo sodbo.
Nikolaj Pogodili
ShyIok z Wall Streeta
Shylok; ...tisti funt mesa. ki ga zahtevam, drago sem ga kupil, in moj je, hočem ga. Ce pu mi ga odrekate, fej ose postave vaše! V Benetkah je pravica brez moči...
(Shakespeare »Beneški trgovec*)
Truman bi moral sneti baklo s kipa Svobode in jo zamenjati s tremi bronastimi kroglicami.
(Leo Macgre, delegat zveze mizarjev na kongresu angleških Tradeunionov)
Tri bronaste kroglice so emblem ode-ruštva, starodavni znak posojilnice. Preprosti ljudje, ki niso izkušeni v megleni diplomatski velepomeinbnosti, radi imenujejo stvari s pravim imenom. To je dober slog: bolj se približa življenju in bistvu stvari. Ljudska modrost odstrani vse in vsakršne pokrove. Ljudska modrost je razumljiva zelo mnogim ljudem. Človek 6i jo zapomni. Sarkazem replike, vržene ameriškemu prezidentu s tribune kongresa angleških sindikatov, je imel viharen uspeh. Govornik je zadel žebelj na glavo.
Isti delegat angleških mizarjev in tesarjev se je nekako takole izrazil o politiki tedanje laburistične vlade: Ali hodimo k Američanom s čepico v roki prosjačit za dolarje? Hodimo. Ali je to žalostno? Zelo žalostno.
Izrazi, kakor »imperijske preference«, »prodor šterlinškega bloka«, »di6kriniina-cije v trgovini« in mnoge druge zamenjava preprost človek s preprostejšo in točno prispodobo siromašnega soseda, ki ponižno, s čepico v roki pritiska na kljuko soseda, ki je prav tako bogat kakor brezsrčen in skop
Od kod so se vzeli vsi ti arhisodobni, najnovejši in nepogojni, marveirčisto denarni pojmi »čepice v rokah«, »predprodaje«, »posojilnice«, oderuštva in mnogih drugih, čeprav pogosto rabljenih terminov, ki jih ne izgovarjajo navadni smrtniki, marveč ki se razlagajo prav iz ust krmarjev zapadnoevropskih dežel?
»Diplomatsko barantanje« se je umaknilo neposredni trgovini brez slehernih alegorij in zapadni del 6veta je postal v naših časih podoben trgovini nekakšne novo pečene, slepilne, kot žaromet bleščeče delniške družbe.
Kako naj drugače razumemo in imenujemo angleško-ameriška, francosko-an-gleško-ameriška pogajanja, ali »konference šestnajstorice«, ki se vršijo vpričo nas, če leži v prvotnem izvoru strasti, nad, razočaranj, skrbi, ki jih zamenjavajo prevare, in prevar, ki jih zamenjavajo raz očaran ja, samo denar, trgovina, kupovanje?
Da niso morda ljudje pozabili na starega Shyloka? Izpolnjujoč zakon narave, da se je treba izogibati vsemu odvratnemu, so se nagibali celo k modrovanju,
' da strašni starec, porojen iz samovojj-nega genija velikega Angleža, v resnici ni mogel živeti. To je vendar preveč mračna izmišljotina — smo mislili — hiperbola, nenavadno pretiravanje, kakor Kaliban v Shakespearovem »Viharju« — človek in žival v eni osebi.
Sodobni Kalibani. kakor je spoznalo osuplo človeštvo, so tako daleč prekosili šekspirovski original, da se je zazdel njihov praoče kot nekaj skoraj nedolžnega, kot nekaj, kar ni vredno, da bi se strmeč zgrozili. Na svetovno areno je stopil tudi najstrašnejši starec, maščevalni in neizprosni, v svoji požrešnosti nenasitni šekspirovski Shylok. Tudi on preti, da bo prekosil svoj klasični original. Toda poglejmo najprej kdo in čemu je izpustil na svet sodobnega Shvloka?
Letos 5 junija je nastopil državni tajnik, ZDA g. Marshall na barvarski univerzi s svojim »akademskim govorom«, kakor so ga imenovali potem nekateri ameriški novinarji.
Kot avtor »Marshallovega načrta« lahko Marshall neovrgljivo dokaže, da ni bil nikoli avtor tega načrta, saj ni niti z besedico omenil nobenega realno obstoječega načrta.
Rekel tudi ni, v kakšni osebi je razvijal te svoje koncepcije — ali kot dobro misleči državljan svoje dežele ali kot minister ameriške vlade.
Govoreč o bodoči pomoči Evropi tudi ni povedal ali ima privolitev denarnih kraljev Amerike, da lahko razpolaga z njihovimi milijardami.
Samo z znano nestrpno odločnostjo, ki je vzbudila tako veliko naše zanimanje že takrat, ko smo poslušali poslovilne besede g. Marshalla na moskovskem letališču, je razglasil odgovornost Američanov za usodo vsega ostalega človeštva. Ta razglasitev bi ne biia nova. če bi g. Marshall ponavljal samo trapaste ideje o svetovnem gospostvu Toda ne, ko je razglasil svoje mesianstvo, je kar naravnost, kakor pravimo zgrabil za roge in dal svoji ideii praktično smer V tistem trenutku se c Marshall ni spuščal v podrobnosti. Govoreč prostodušno se je potrepljal po mošnii kakor da bi bil celo pripravljen potegniti jo iz žepa, toda potegnil je ni.
' Nitij« tudi ne ve. kdo je prvi izgovoru »e«. Morda je dal kak ljubitelj senzacij mahoma senzacionalen časopisni naslov, kak državnik pa se j- v iskanju »luči sveta« nepopisno navdušil za la čudni govor. Nai bo že kakn'- koli. našli so se sodobni Dobčinski in Bobčinski: s svojim znamenitim »e< so presonetili domišljijo sodobnih mestnih županov v zapadni Evropi Konec koncev ne gre. za osebe . Betlehemska zvezda je vzšla, odrešenik se je rodil
Z neverjetno nacrlico, z velikim niy-dahnjeniem so spremenili Marshallov govor v Marshallov načrt, ki bo končno rešil Evropo
Zazvonili so na vse zvonove, kakor se spodobi ob velikih praznikih. Potem so pristaši -^Marshallovega načrta« praznovali svoj praznik in ko so se do osup losti prenajedli »velike bodočnosti*, so tako rekoč »prišli v normo« In tedaj se je zgodilo z njimi nekaj, kar spominja na mučno iztreznjenje. Tako im prt-mer je danski 'ist. ki je polagal na »Mar shallov načrt« velik«' nade, že v začetku avgusta pisal: »0 Marshallovem načrtu
bomo zvedeli postopno več in končno bodo lahko vsi rekli, da načrta sploh ni. Ce se je »Information« odločila povedati resnico v avgustu, je povedal »Če Soir« 6kozi Steelova usta že v juliju: »Najbolj presenetljivo je v Marshallovem načitu preprosto dejstvo, da načrta v resnici ni.«
»To je fantom,« je rekel neki češkoslovaški državnik. Mi pa pravimo — sanjarija. In ne sanjarija Marshalla samega. Mož ni več mlad, da bi sanjaril. Star je 67 let.
To fiksno idejo so vzgojili do gigantskega absurda, do nekakšne pošastne reklame v zapadnem delu Evrope razuzdani tisk, tuja usmerjajoča propaganda in diktatura prekomorskih finančnih kolovodij. Toda ko je sanjarija izpuhtela, so začeli v Angliji govoriti o »dobrem Marshallu« in »hudobnem Snyderju«, namestniku finančnega ministra ZDA z njegovo strašno skupino koristoljubnih pridobitnikov-egoistov.
Kako je bilo vse dobro, razvesljivo in prijetno, in kakšno navdušenje je vladalo; toda pojavili so se hudobni ljudje v osebi finančnih kolovodij Amerike in ti »si prizadevajo, da bi izkoristili navdušenje glede nesebičnega (podčrtali mi — N. P.) Marshallovega predloga, da bi dosegli sebičnejše cilje.« (»Tribune«)
Kakšna sentimentalna bedarija! Wall Street i;n nesebičnost? Dolarji in krepost? Nam se zdi, da bi šlo g. Marshallu zelo na živce, če bi ga zares osumili, da je nesebičen.
Kje in kdaj je govoril g. Marshall
0 nesebičnosti? Kakšna neumnost! Nasprotno, v svojem harvardskem govoru je dal večkrat vsem jasno razumeti, da morajo Američani izvajati v Evropi tak program in podpirati tak »dosledni program, v kolikor je lahko to za nas smotrno«.
»Mi« — to pa je predvsem Wall Street in na Wall Streetu predvsem Morgan, Rockefeller, Mellon, katerih »nesebičnost.« je opredeljena z osebnimi dohodki, ki presegajo nacionalne dohodke mnogih posameznih dežel sveta.
Resni, dobro poučeni ljudje v Ameriki zdaj odkrito govore, da je bila v času Franklina Roosevelta vlada v Wasbing-tonu, zdaj pa se je znova preselila v New York, na VVall Street.
»Nekronani kralji« Amerike, ki so se otresli železne volje pokojnega preziden-ta, so končno vpregli v svoj voz povojni in zdaj že splošno znani načrt »izropanja Evrope«, »Evrope, združene prikladno za ameriške investicije kapitala«, »lakomnega dolarskega pohoda«, »dolarskega imperializma« in končno »dolarizirane Neničije«. Teh terminov in pojmov zdaj v buržoaznem tisku zapadne Evrope kar mrgoli.
In kakor da zaključuje ta mračni zbor, dr. Laski srdito solira: »Mi smo dobili ameriško pomoč samo pod ameriškimi pogoji. Občutili smo že posledice ameriške politike v Grčiji. Pod pretvezo zagotovitve neodvisnosti utrjuje ameriško posojilo tam protirevolucijo. Američani razglašajo politiko odprtih vrat v inozemstvu in zaprtih vrat doma.«
Nobenega »Marshallovega načrta« nikoli ni bilo. Bil pa je Shylokov načrt — oderuški, požrešni, neizprosni in neču-veni načrt.
Kakor šekspirovski Shylok pooseblja ta načrt moč zlata in gmotno silo, kakor Shyolk postaja ta načrt alegorija, simbol zlata in groba roparska sila. In od trenutka, ko se je pojavil, so dolarji in samo dolarji velikanska vaba, nepremagljiv magnet tudi za državnike, za prebrisane politike, za člane parlamentov, pridobitnike in publiciste zapadnega dela Evrope.
Ce govorimo zopet po domače, kakor govore vsi preprosti ljudje, vznemirja mnogo ljudi na zapadli eno vprašanje, ena misel, ki se je človek ne more iznebiti:
»Kaj bodo vzeli v zameno za svoje bodoče dolarje?«
Shakespearov Shylok je zahteval z menico v eni in z nožem v drugi roki, naj izrežejo iz dolžnikovih prsi funt mesa: Srce! Sodobni Shylok bo iztrgal svojim dolžnikom neodvisnost, nacionalno dostojanstvo. suverenost Srce iz prsi naroda!
Mar je to samo literarna prispodoba? Mar ni pozival g Marshall že v oktobru 19-15 ZDA »naj ostanejo v vojaškem pogledu močne, naj izkoristijo silo za pospeševanje sodelovanja na vsem svetu«?
Mar ne prehaja zdaj to »sodelovanje« v zapadni Evropi v grobo paševanje? Mnogi buržoazni listi govore že brez ovinkov o očitni liniji akcij ameriškega kapitala v Porurju in kar naravnost izjavljajo. da bo odslej general Clay in samo Ctav nadaljeval in preciziral splošno znane dokrine hitlerjevskega ekonomista Schachta po katerih naj bi vse dežele zapadne Evrope podredile svoje gospodarstvo, svoje ekonomsko življenje in svoje nacionalne interese srcu Evrope »novega reda«: nemškemu Porurju. In če se trgovinska neodvisnost, ki jo čuti zdaj Anglija, takoj za njo pa industrijska odvisnost še ne pozna v življenju povprečnega človeka, pada v oči kulturna, ideološka odvisnost in ta odvisnost posega v njegovo vsakdanje življenje. Francozi govore zdaj o zlovešči okupaciji njihove nacionalne kulture, čeprav Wall Street ni dal še nobenega centa na račun obljubljene pomoči pri obnovi Francije.
Z drugimi besedami, preprosteje in jasneje povedano: dolar in nacionalna neodvisnost sta nezdružljiva. VPoseU mora bit: točno in zanesljivo organiziran, ka-
1 kor zahtevajo posojilodajalci. Z dolarji
prihajajo zanesljivi ljudje, ti ljudje organizirajo po zamisli g- Marshalla »evropsko prostranstvo«, »uporabljajoč silo«.
Mar so pošteni, resnični evropski patrioti zato z orožjem v rokah branili svojo nodvisnost, da bi prodali njihove dežele na menice? Mar se ne bodo dvignili proti intervenciji dolarja, proti bližajoči se oblasti novih Shylokov? Mar se ni ta bojeviti starec preveč spozabil, mar ne precenjuje 6vojih sil?
Z navdušenjem opazujemo, kajko pogumno se bore grški patrioti za neodvisnost in svobodo svoje dežele. Z enakim navdušenjem pozdravljamo vse tiste narode in vlade, ki so znale za meglo »doktrin«, »načrtov« in »predlogov« spoznati ogabne Shylokove simbole — tri bronaste kroglice, menico in nož.
In končno, narodi sveta lahko znova gledajo g. Marshalla zdaj že na visoki tribuni organizacije Združenih narodov. Stoji visoko vzravnan, neizprosno trd in surov, kakršen tudi mora biti star vojščak. Zdaj nastopa g. Marshall kot šef ameriške delegacije in njegovi novi načrti so torej načrti vlade, prezidenta Trumana. Prezident Truman pa komandira, kakor verno, svojo delegacijo z linijske bojne ladje »Missouri«.
0, ti simboli, preračunani na učinke! Nič novega. Ljudje so to že videli. Hitler je demonstriral take stvari temeljiteje kakor sedanji izumitelji simbolike »železne volje«. A Japonci? Ko so se do kraja militairizirali in demonstrativno postavljali generale za voditelje svoje zunanje politike, je tudi sam g. Marshall prav dobro videl, kako stoje stvari in najbrž bi ga obšla nepopisna besnost, če bi v njegovi deželi z enake tribune črno oblečeni japonski general predlagal dobrodelne načrte miru na vsem svetu. Toda to omenjamo mimogrede, kar tako, ker nam je v živem spominu. Mi smo v danem primeru osupnili zaradi sne same besede v referatu g. Marshalla, ta beseda se glasi:
»Vzdržnost.«
Marshall postavlja »vzdržnost« kot načelo pri delu članov Varnostnega sveta. Presenetljiva misel in metoda. Ta pojem predvsem sam po sebi ničesar ne pomeni in lahko preide v absurd, če ga apliciramo na konkretne okoliščine. Če pa dodamo temu preprostemu pojmu vsebino, se pokaže, da predlaga g. Marshall vzdržnost v kričečih, temeljnih vprašanjih varnosti in miru na zemlji.
Kadar diktira Wall Street načrt svetovnega koncema z ameriškim monopolom za atomsko energijo na vsem svetu misli g. Marshall, da je kakršen koli odpor proti takemu načrtu nevzdržnost. In nasprotno. Ce zatisnete oči pred imperialistično vojno v Indoneziji, če blagoslovite vojaško intervencijo Američanov v Grčiji, če pogledate s hlapčevsko ponižnostjo siromašnih sosedov v oči razšo-pirienih ameriških diplomatov, bo tako vaše vedenje vzdržnost.
Kolika preprostost. Kolika primitivnost! Prav s tako preprostostjo je govoril g. Marshall z moskovskega letališča lani, ko je zapuščal Moskvo, o »ameriški nestrpnosti«. Kaj vidimo torej, če zasledujemo razvojno pot misli g. Marshalla?
Vidimo zopet absurd. Brž ko si sam nestrpen, ko kažeš nestrpnost in če očitno lezeš z glavo skozi zid, kako moreš potemtakem govoriti o vzdržnosti? To je smešno in bilo bi smešno, Se bi ne stopala v tako nepremišljenih in grobih izjavah v ospredje ošabna nesramnost grobe sile. Cernu tu razum in misel, navadne logične norme, če pa je v rokah gorjača?
Pošteni ljudje na vsem svetu niso verjeli, da bo bojevita reakcija tako kmalu udarila po Organizaciji Združenih na-rodov.
To mračno dolžnost je prevzel Shylok z Wall Streeta - gospod George Marshall.	(»Literaturnaja	Gazeta«)
IV. ptujska dvakrat udarna brigada »Dušana Kvedra« si je priborila zastavico
Ni še dolgo tega, ko smo z veseljem in zadoščenjem v srcu nosili na delo sek-cijsko prehodno zastavico. V tem veselju pa se nismo uspavali, temveč smo sklenili svoje delo še pojačati in se boriti za prehodno zastavico glavnega štaba.
In res! Naša borba ni bila zaman. — 21. septembra zvečer, ko smo že povečerjali in se odpravili spat, se nenadoma oglasi piščalka. Brigada zbori V nočno tišino je komandant svečano spregovoril pred postrojeno brigado:
»Tovariši! Naša brigada si je priborila prehodno zastavico glavnega štaba delovnih brigad na gradnji mladinske proge .«
To je bilo za nas iznenadenje. Iz vseh prs se je v noč razlegal mogočni rhura«.
Ko nam je naslednji dan zastopnik glavnega štaba predal zastavico, smo sprejeli še nove obveze in napovedali tekmovanje vsem brigadam na progi. — Obvezali smo se, da bomo odslej še vse bolj delali na vseh področjih, da bomo . tako vredni tega velikega priznanja in da se ne bomo vrnili domov, dokler ne bo vozil prvi vlak od Samca do Sarajeva.
ŠT. ANDRAŽ PRI VELENJU. - Tudi pri nas je zasvetila električna luč. Vsa glavna dela so dovršena in vsi vaščani smo dobrovoljno dejali: »V stari Jugoslaviji si vsa dolga leta nismo mogli kaj takega privoščiti, v novi Jugoslaviji pa smo dobili elektriko že v tem kratkem času po osvoboditvi.« Da bi elektrifikacijo čim lepše proslavili, smo v nedeljo popo:dne priredili igro »Glavni dobitek« in vinsko trgatev. Obiskali so nas član' DES Ljubljane, Celja in Slovenjgrndca I	S.	M.
&apiii ljudski pteutici"
Ob 4. obletnici »čiščenja« v Istri
Dne 2. oktobra 1943 je nemški okupator poizkušal z »razstrelamentom« večjega obsega uničiti partizansko gibanje v Istri. V Slovenski Istri je v teh treh dneh požgal vasi Popetre, Kubed, deloma Gabrovice, deloma pri Sv. Antonu, pri Cezarjih, Pobegih in Pradah in izvršil nešteto drugih zločinov.
Tem padlim žrtvam je ljudstvo postavilo spomenike in vsako leto dne 2-. oktobra se ljudstvo spominja okupatorjevih grozodejstev. Letos pa je zavzelo praznovanje tega dne še večji obseg. Iz vseh hiš so zaplapolale zastave z žalnim trakom. Delo na polju, v vinogradih in po obratih je počivalo. Dolgi sprevodi primorskega ljudstva so se pomikali na pokopališča, da počaste njih spomin. Sprevod je otvorilo nad 500 pionirjev in pionirk. Bivši partizani s svojimi zastavami so nosili vence in ostalo ljudstvo je prineslo na stotine šopkov iz rdečih nagel je v. Združeni pevski zbori so zapeli žalne pesmi, godba pa je zaigrala »Žrtvam«. Tov. Sokol je v svojem govoru med drugim dejal: »In prav zato, ker
so nam ti naši heroji tako živo v spominu, ne bomo nikdar več dopustili, da bi se na to zemljo povrnil fašizem v kakršni koli obliki. Čuvali bomo svobodo in pridobitve narodno-osvobodilne borbe proti vsem nakanam svetovnega imperializma.«	Ogarev
CEŽARJI. — 2. oktober, obletnico istrske ofenzive, je vsa naša okolica določila za praznik spomina vseh tistih, ki so v osvobodilni borbi darovali življenje za boljšo bodočnost nas vseh. Naša vas spada med one, ki so odstotno dale največ žrtev. Od 280 prebivalcev jih je padlo 23. Redka je hiša-, ki ni bila prizadeta. Zato je tudi ta dan prav visak prihitel pred zadrugo, kjer je stražila častna straža vso noč ob slikah naših padlih. Po ža-lostinki in kratkem govoru smo krenili na pokopališče k skupni proslavi. Več kot 400 ljudi je stopalo z zastavami in venci na pokopališče. Ob grobovih padlih je nastopilo več govornikov, ki 60 podčrtavali cen o žrtev padlih tovarišev. ‘Slava padlim junakom!	B.	A.
Mladina gornjeradgonskega okraja izpolnjuje svoje obveze
Od tov. Kolarič Justine iz Gornje Radgone smo prejeli naslednji dopis:
»Tudi mladina našega okraja noče zaostati za mladino drugih okrajev, zato se z zavestjo vključuje v izvedbo našeh velikih nalog. V letošnjem letu je na gradnji proge Šamac—Sarajevo sodelovalo že 500 mladincev. Na okrajni konferenci pred mesecem dni pa smo sprejeli sklep, da bo šlo na mladinsko progo v zadnji izmeni ne le 40 mladine, za kar smo bili zadolženi, ampak da sestavimo celo mladinsko brigado, ki bo nosila ime heroja domačina »Jova Jurkoviča«. Na seji štaba dne 14. 9. 1947 smo stremeli za tem, da odide brigada na progo čim bolje opremljena. Ze po nekaj dnevih je bil pripravljen ves potreben kulturno-prosvetni, fizkulturni, pisarniški in sanitarni material.
21. 9. 1947 je bil pregled brigade, katerega se je udeležilo 170 mladincev. To število pa nam ni zadostovalo. Stremeli smo za tem, da bi štela brigada 200 mladincev. Brigada se je obvezala, da bo pred odhodom v treh dneh splauirala celotno telovadišče, na katerem bo prvi nastop dne 5, oktobra, na dan okrajnega festivala.
Pri delu na terenu smo sicer naleteli tudi na težave, predvsem na nerazume-
vanje nekaterih staršev. Kjer pa so predsedniki mladinskih aktivov pravilno prikazali pomen in potrebe te akcije, je bil uspeh pozitiven.
Okrajni OF odbor in okrajni ljudski odbor sta nam nudila vso pomoč. Mnogo so storile tudi žene s pripravljanjem za mladinsko brigado. Okrajni odbor AFZ je na dan odhoda poklonil brigadi kot priznanje za delo brigadno in 3 četne zastave.
Poleg tega ne pozabljamo ostalih prav tako važnih nalog, kajti mladina na terenu sodeluje pri odkupu in kontrahaži krompirja. Tako sta n. pr. dve mladinki, Levstik Tončka in Sever Gizela, v 5 urah kontrahirali 7.550 kg krompirja. Sodelujemo tudi pri oddaji mleka, predvsem pa stremimo za tem, da se mladina vključi v delo pri pravilnem razrezu setvenega plana Na študijskih sestankih pa poleg knjige »Petletni plan«, študiramo tudi knjigo »III. kongres LMS«.
Ker nam je mursko-soboški okraj napovedal tekmovanje, ki traja do zgraditve mladinske proge, t. j. 29 novembra t. 1., bomo v tem času poleg teh akcij dvignili in utrdili tudi naše najbolj zaostale mladinske aktive in s tem svojim delom pokazali, da je naša mladinska organizacija zmožna reševati vse naloge.«
V Mariborskih bombažnih tkalnicah so ustanovili MDB »Narodni heroj France Rozman-Stane«
Po zgledu mladinskih delovnih brigad na mladinski progi in drugih delovnih akcijah smo tudi v našem podjetju ustanovili MDB, da poživimo
tekmovanje za izvršitev in prekoračenje našega plana in da se mladina v podjetju čimbolj dvigne strokovno in ideološko. Ker ima naša tovarna tri tkalnice, je tudi brigada razdeljena na tri čete, da je v vsaki' tkalnici ena, ki je zasedla skupino strojev pri enem mojstru.
Pred	delom ima brigada zbor z
razvitjem brigadne zastave. Pred zborom se prečita dnevno povelje, v katerem se najboljši brigadirji pohvalijo in najslabši pograjajo za svoje napake. Zbor brigade je tudi po delu, nakar so študijski krožki in strokovni tečaji. V okviru brigadnega življenja skrbijo tudi za razvedrilo. Tako so priredili že skupinski izlet v Opatijo in šli na sekanje drv v Pohorje. V tekmovanju pred kongresom LF je brigada prostovoljno delala pri po-
PODGORJE PRI SLOVENJGRADCU. — V nedeljo 12. oktobra bo v Podgorju pri Slovenjgradcu otvoritev nove osnovne šole. Stara je bila požgana v bojih za osvoboditev. To je prva šola v našem okraju, ki je zgrajena v okviru petletnega plana. Pri delu za obnovo šole so sodelovali vsi Podgorčani brez izjeme ter je v glavnem njihova zasluga, da je bila šola tako hitro obnovljena. Največ zaslug za hitri obnovo ima upravitelj podgorske šole tov. Stanič Srečko.
Na predvečer otvoritve bodo Podgorčani uprizorili igro Bulgakova »Novi dom«. V nedeljo dopoldne pa bo akademija pionirjev, odprta razstava slik in grafikonov o storjenem delu, popoldne pa bo ljudsko rajanje. Sodelovala bo guštanj-ska godba jeklarjev.
Na otvoritev vabimo predvsem vse partizanske borce, ki so se borili okoli Podgorja in po Mislinjski dolini, da bomo osvežiti spomine na domovinsko vojno.	Wolle	Rudolf
MAREZIGE. — Obnovitvena zadruga za sektor Marezige, je za festival dela v Kopru prikazala popolnoma opremljeno obnovljeno enonadstropno hišo, s čimer je hotela prikazati svoje delo za čim prejšnjo odpravo vseh sledov fašističnega divjanja. Z grafikona je bilo razvidno, da je obnovitvena zadruga zgradila na novo 10 hiš, obnovila 32 poslopij in da je v gradnji 5 šol Prostovoljnih ur smo napravili 344.556 v vrednosti 1,792.012 lir, prostovoljnih prevozov pa za 230.000 lir. Prepričani pa smo, da bodo v bodoče naši uspehi še stopnjevani.
Babič Franc
LJUBLJANA rajon MOSTE. - Od 25. do 30. avgusta so sindikalne podružnice in množične organizacije rajona Moste opravile v Domu Titove mladine 241 prostovoljnih delovnih ur v vrednosti 17.000 dinarjev. Ko so se otroci vrnili iz kolonije, So našli dom lepo obnovljen in prepleskan. Podružnica Medič-Zankl je preskrbela ves potrebni material brezplačno. Več pleskarskih mojstrov.je poslalo na i delo svoje pomočnike, ki so jih sami pla-
spravljanju ruševin, kjer je sprejeto obveznost v celoti izpolnila.
Takoj po organiziranju brigade so se pokazali znatni uspehi tudi v produkciji. Pred vsemi se fr fzkažalt, TTT. četa. ki dela v največji tkalnici'. Pred ustanovitvijo brigade sta povprečno le dve skupini pri dveh mojstrih v splošnem obratnem in v medobratnem tekmovanju presegli norme od 102 do 103%. Ko pa je nastopila mladinska četa, so spontano tudi starejše tkalke s svojimi mojstri spirejele obveznosti. Rezultat tega je, da od 16 skupin mojstrov že 14 skupin presega norme in je bil do sedaj najvišji doseženi uspeh že'118.2%. Prehodno tekmovalno skupinsko zastavico največkrat prejmejo mladinske čete. ki tekmujejo kot Celota, in poedini člani. Povprečno je obrat pred ustanovitvijo brigade dosegal norme z 96%. sedaj pa znaša preseganje norm 10%. Tudi v ostalih dveh tkalnicah so uspehi tekmovanja zadovoljivi, čeprav so v njih večinoma same učenke.	—r
čali Seveda pa so tudi pomočniki razumeli pomen tega dela in so odrejeni delovni čas vedno precej nategniti. Uprava doma v imenu svojih gojencev izreka vsem prisrčno zahvalo!	K.	K.
ČEPOV AN. — Pred dnevi nas je obiskala folklorna skupina iz Murske Sobote. Nepopisno je bilo' navdušenje med našim primorskim ljudstvom, ko so nam prikazovali bratje z naše severne meje svoje narodne plese in pripovedovali o svojem delu. Takoj smo bili dobri znanci, čeprav šp mnogi prej za Prekmurje vedeli niso. Najbolj pa smo bili veseli, ko so nas obdarili e 156 knjigami. Takih zbližani z brati naše 6everne meje si želimo še več!	Z. J.
KOPER. OLO Koper se zahvaljuje vsem, ki so kakor koli pripomogli, da je bilo dvomesečno letovanje otrok »Zdravstvene počitniške kolonije« našega okraja v Gornji Lendavi tako prijetno. Poleg posameznikom, se predvsem zahvaljujemo organizaciji AFZ, mladini, Rdečemu krržu za podarjene obleke, murskosoboški krojaški zadrugi za prostovoljno izdelavo oblek, gozdni upravi, upravi žage, upravi veleposestva v Gornji Lendavi, delavcem tvomice mesnih izdelkov, ME-PO za prevoz otrok, Mie* koprometu itd.
OLO Koper, odsek za soc. skrbstvo.
GORNJA RADGONA. — Dne *J8. septembri 1947 je bil tnedzadru>4ti zbor »Kmetoz« in »Vinoz« v Negovi. Zborovanja se je udeležilo 600 zadružnikov. Od grada smo odšli v sprevodu na slavnostni prostor, kjer 60 nam govorili predstavniki oblasti. Sledil je kulturni spored, pri katerem je sodelovalo devet zadrug s pevskimi zbori, recitacijami, skeči, deklamacijami itd. Sklenili »mo, da hočemo v gospodarski borbi dosledno izvrševati naloge, posebno pa dvigniti stanje nf ših zadrug ter z uvajanjem novih načinov obdelovanja vinogradov, polj in sadovnjakov omogočiti zvišanje produkcije. Zavedamo se, da morajo biti zadruge trden steber naprednega gospodarstva na naši severni meji.	K.
Zasedanie Generalne skupščine organizaciie Združenih narodov
Ameriška gospodarska pomoč le de ansko vmešavan e v Miran e zadeve nekateri držav
Govor jugoslovanskega delegata dr. Vilfana v komiteju za ekonomska in fin. vprašanja
_ New York, 8. okt. (Tass.) Na seji komiteja št. 2 (za ekonomska in iinančna vprašanja) so 6. oktobra nadaljevali s proučavanjem poročila ekonomsko-social-nega sveta.
Kanadski delegat je govoril kot prvi in poudaril, da trgovinski proračun v ZDA neugodno vpliva na kanadsko gospodarstvo. Končal pa je svoj govor s hvalospevom »Mashallovemu načrtu«.
Po kanadskem delegatu je govoril jugoslovanski delegat dr. Vilfan. Opisal je herojske napore jugoslovanskega naroda, ki s svojimi lastnimi silami obnavlja gospodarstvo svoje države, ki je hudo trpela v vojni. Jugoslovanska vlada je izdelala petletni gospodarski plan, ki se uspešno izvaja.
Ko je zatem poudaril, da je Jugoslavija sklenila vrsto trgovinskih pogodb z državami, ki želijo sodelovati z njo po
načelih enakosti, je Vilfan upravičeno kritiziral delo ekonomsko-socialnega sveta, ki ni oviral poizkusov nekaterih gospodarsko agresivnih držav, da bi delale ne samo izven okvira organizacije Združenih narodov, temveč tudi proti načelom te organizacije. Jugoslovanski delegat je tudi izjavil, da je pred začetkom vojne izročila jugoslovanska Narodna banka v hrambo ZDA 45.000 kg zlata. Medtem pa je še danes to zlato v ZDA blokirano in ga ne vrnejo njegovemu zakonitemu lastniku.
Ko se je dotaknil nato stališča posameznih sil proti Jugoslaviji, kakor tudi tako imenovanega sodelovanja pred vojno, je Vilfan poudaril, da so pred vojno velesile težile za tem, da bi gospodarsko zasužnjile Jugoslavijo. »Moja država — je poudaril Vilfan — je bila tako odvisna v gospodarskem pogledu, da je celo še tako važne politične sklepe sprejela na pritisk
velesil. Danes moramo izjaviti, da pomeni .Marshallov načrt' prav t&ko sodelovanje, kakršnega je Jugoslavija občutila v preteklosti.«
Na koncu je dr. Vilfan poudaril, da se ni med pariško konferenco ničesar vedelo o pogojih »Marshallovega načrta«, kakor se ne ve tudi danes, znano pa je, pod kakšnimi pogoji je dana »pomoč« Grčiji in Turčiji. Tema državama so dali posojila, ki se v nobenem primeru ne morejo smatrati, da bi bila v skladu s suverenostjo teh držav. Jasno je, da ta posojila in pomoč nimajo značaja gospodarske pomoči, temveč značaj političnega vmešavanja v luči posojila« — je poudaril na koncu dr. Vilfan.
Zatem je generalni direktor organizacije za poljedelstvo in prehrano ZN Sir John Bold prečrta! poročilo o mednarodnem položaju glede prehrane.
m	% a m		b gi ta is B E 0 S ■ nn k a k h m
III. ŠAMPIONA? JUGOSLAVIJE
Meisspei amer šk sredica za rešitev grškega vprašan a
New York, 8. oktobra (Tass):
Razpravljanje o grškem vprašanju v političnem komiteju Generalne skupščine, ki traja že dva tedna, je pokazalo v polni meri nemoč stališča, ki ga je zavzela ameriška delegacija in oni, ki so pripravljeni, da jo za vsako ceno do konca podpirajo.
Ameriški delegaciji in njenim advokatom ni uspelo dokazati neosnovanih obtožb proti severnim sosedom Grčije niti ovreči številnih dokazov grobega angloameriškega vmešavanja v grške zadeve.
Ameriški delegat Johnson ni zgolj slučajno izjavil, da je ameriška delegacija pripravljena odreči se obtožb, naslovljenih na Jugoslavijo, Bolgarijo in Albanijo v primeru, da bi le-te soglašale z imenovanjem tako imenovane obmejne komisije. (Kakor je že bilo javljeno, je bila ta »obmejna komisija« sklicana po zamisli njenih inicia-torjev, da bi prikrila vedno večje an-gloameriško vmešavanje v notranje zadeve Grčije.)
Popolnoma očividno je, da so se razgovori o lažnem kompromisu pričeli v določenem cilju — na eni strani zato, da bi se nekoliko omilil vtis neuspelih naporov ameriške diplomacije Proti severnim sosedom Grčije, po drugi strani pa da bi s? pod videzom kompromisa doseglo sprejetje sklepa o ustanovitvi »obmejne komisije«, potrebne Amcrikancem za ustvaritev njihovih ekspanzionističnih načrtov. Manevri ameriške delegacije so bili Popolnoma razkrinkani 6. oktobra z govorom šefa sovjetske delegacije Višinskega v političnem komiteju. Niti kamen na kamnu ni ostalo od nakopičenih izmišljenih obtožb, navedenih Proti severnim sosedom Grčije. Višinski je neovrgljivo dokazal, popolnoma očitno vmešavanje ZDA in Velike Britanije v notranje zadeve Grčije,
Osnova za pravično rešitev tega vprašanja je lahko samo umik čet iz Grčije in odstranitev vseh vojaških in drugih ameriških »strokovnjakov«, ki se vmešavajo v notranje zadeve Grčije in jo spreminjajo v ameriško vojaško mostišče.
Na današnji seji so delegacije ZDA in Velike Britanije mobilizirale za Podpiranje svojega stališča predstavnike treh britanskih dominionov — Avstralijo, Južnoafriške unije in Kanade. Avstralski delegat Evatt je vztrajno zahteval, naj se komite ne spušča v razpravljanje o jedru grškega vprašanja, marveč naj sprejme na znanje
S praznim in brezvestnim govorom je nastopil v obrambo angloameriškega stališča delegat Južnoafriške unije, ki ni navedel niti enega dokaza za potrditev obtožb proti severnim sosedom Grčije, le-te »niso podvržene ni-kakemu dvomu«. V istem duhu se je izjavil tudi kanadski delegat. Naglasiti pa je potrebno, da se delegata Južnoafriške unije in Kanade nista odločita podpreti prvotni načrt ameriške resolucije, temveč sta se izjavila v prid za sprejem ameriškega načrta s francoskim amandmajem.
Zastopnik Paragvaja si je dovolil grobe izpade na naslov severnih sosedov. Po njegovem zatrjevanju je
vprašanje tako imenovane »ameriške pomoči« Grčiji in vprašanje bivanja britanskih čet na njenem ozemlju »izven kompetence« OZN. Vprašanje monarhofašističnega režima v Grčiji prav tako ne more, po besedah paragvajskega delegata, priti v kompetenco OZN. Če bi verjeli paragvajskemu zastopniku, bi v kompetenco OZN spadalo samo sprejetje načrta resolucije, ki jo predlagajo Američani.
Nizozemski delegat, čigar vlada, kakor je znano, vodi zavojevalno kolonialno vojno proti Indonezijski republiki, je izjavil zaskrbljenost za usodo miru na Balkanskem polotoku. Te licemerske deklaracije o miru so bile potrebne nizozemskemu zastopniku samo zato, da bi predlagal sprejetje ameriške resolucije v prvotni nespremenjeni redakciji.
Ljubljana, 8. oktobra.
Samo dve parrtiji sta bili po petih urah igranja prekinjeni. Germek je igral z Bidevom, čigar dve figuri sta bili premočni proti Germekovemu stolpu.
Tudi v partiji Kostič-Gruber je imel slednji dve figuri za stolpa. Toda slaba konstelacija kmetov daje Kostiču mnogo izgledov na remi. Partija je bila ponovno prekinjena. Kostič izjavlja, da bo igra remi, razen če nasprotnik ne najde kakega študijskega nadaljevanja.
V četrtek <>. t. m. je prost dan. Igrale se bodo samo prekinjene partije.
Turnir se prične dnevno ob 15. uri in traja do 20. ure. Nadaljujejo se partije od 21.30 do 23.30.
Turnirski lokal je Mladinska dvorana v Frančiškanski ulici.
IV. KOLO
Pred prekinitvijo je končalo 6 partij. Prvi je zabeležil zmago Gligorič proti Gruberju. V damskem gambitu je zašel Gruber že kmalu v težave. Z žrtvijo figure je skušal rešiti težaven položaj, toda Gligorič je z odločno igro dokazal nekorektnost žrtve.
Neodločen je bil izid v partiji Bidev-Kulžinski. Ze kmalu po prehodu v srednjo igro sta se igralca sporazumela na remis.
Tudi Pirc je v damskem gambitu 2 ing. Vidmarjem mi. v 20. potezi pristal na remis.
Zelo lepa je bila igra med Božičem in Vukovičem. Božič je v damskem gambitu žrtvoval kmeta za razvoj, stalno stiskal nasprotnika in zmagal v napadu na efekten način.
V središču pozornosti sta bili danes partiji dr. Vidmar - Tomovič in Puc - dr. Trifunovič. Dr, Vidmar je v španski otvoritvi kot črni s fino pozicijsko igro razbil Tomovičev napad na damskem krilu in nato sam vzel iniciativo, V mnogo obetajoči poziciji je po nepotrebnem kombiniral in zaradi prekoračenja časa izgubil.
Dr. Trifunovič je presenetil Puca s si-
cilijanko, ki pa je tudi za to otvoritev ime! pripravljene posebne poteze. V otvoritvi je imel Puc mnogo obetajoč napad, v prehodu v srednjo igro pa je dr. Trifunovič izenačil, V končnici stolpov sta dala remis.
Germek je v Retijevi otvoritvi zelo lepo nadigral Tota in ima v končnici konjev skoraj odločilno prednost.
Kap Markovič ima proti Miliču dva kmeta več in je njegova zmaga izven dvoma.
Radoičič je v španski otvoritvi po divji igri s Kostičem v rahli prednosti.
Stanje po IV, kolu je:
Pirc, dr. Trifunovič Z'A, Gligorič, Puc, Tomovič 3, Božič 2 (1), Vidmar ml. 1 itd.
Odvisna ozemlja moralo dobili samoupravo in neodvisnost
s
sklep večine anketne komisije in mehanično sprejme sklep v duhu tega Zakl jučka.
Evatt je uporabil vso svojo gostobesednost, da bi opravičil ZDA in Veliko Britanijo, ki se grobo vmešavajo v grške zadeve. Prisotni v dvorani so Postali pozorni na zanimivo podrobnost. Evatt je takoj po končanem govoru pritekel k članu ameriške delegacije Dni lesu z odkrito namero, da bi zvedel za vtis, ki ga je napravil njegov advokatski govor. Dulles je Magouaklonjeno potrepljal po rami Uslužnega avstralskega ministra.
New York, 8. oktobra (Tass):
Na seji komiteja št. 4 za vprašanja skrbništva se je dne 4. oktobra pričela splošna razprava o vprašanju samouprave in neodvisnosti odvisnih ozemelj.
. Med razpravo se je jasno "pokazala popolnoma določena tendenca bloka kolonialnih držav, da se uprejo vsakemu vmešavanju OZN v zadeve odvisnih ozemelj. Predstavnik ZDA Seir, ki je govoril na koncu seje, je priznal, da morata biti samouprava in podelitev neodvisnosti cilj organizacije ZN. Trdil pa jt da ni nobene potrebe, da bi se podelila neodvisnost vsem te.m ozemljem. »So narodi odvisnih ozemelj,« je izjavil Seir, »ki imajo večjo samoupravo in uživajo večjo zaščito svojih osebnih pravic, kakor pa kateri koli narodi neodvisnih držav«.
Britanski delegat Polenton je skušal v čim lepši Svetlobi prikazati britanski kolonialni sistem, in da ga zaščiti pred kritiko v Generalni skupščini in izven nje. Posebno pozornost je posvetil poskusu, da bi dokazal, češ da neodvisnost ni obvezen sopotnik svobode in je iz tega izvedel zaključek, da ni treba hiteti s podelitvijo neodvisnosti kolonialnim deželam. Ni nobene podlage za trditev — je izjavil, — da so kolonialni narodi nezadovoljni prav zaradi tega, ker so kolonialni narodi. Pozval je delegate ‘ostalih dTŽav, naj ne verjamejo vestem, ki se pojavljajo v britanskih kolonialnih listih, o popolnem teptanju vseh pravic v kolonijah.
Britanski kolonizator, ki se je poglobil v svoja modrovanja v »civiliza-torski vlogi« kolonialnih držav, je izgubil vsak občutek do mere in je poskušal primerjati britanski kolonialni imperij s Sovjetsko zvezo.
Proti tej groteskni izzivalni primerjavi je nastopil zastopnik Sovjetske zveze Stein. Izjavil je, da je primerjava britanskih kolonialnih posestev, raztresenih v raznih delih zemeljske krogle, z ozemljem Sovjetske zveze, neumestna. »V Sovjetski zvezi ni ozemlja, ki se ne bi samo upravljalo, ker
so vsi deli Sovjetske zveze enakopravni in imajo enake pravice. Potemtakem je sklicevanje britanskega zastopnika na Sovjetsko zvezo popolnoma neupravičeno.«
Sovjetski zastopnik je podrobno obrazložil in kritiziral namere posameznih držav, ki imajo kolonialna ozemlja in ki teže k temu, da bi zmanjšale obveznosti, ki izvirajo iz Ustanovne listine ZN. OZN mora ne samo dajati, temveč tudi sprejemati informacije o odvisnih ozemljih. Vzporedno s tem proučevanjem se morajo dajati ocene in preiskovati material ter delati politični zaključki.
Stein se je dotaknil pomena informacije, ki se predlaga in je izjavil, da sovjetska delegacija smatra za potrebno. naj vsebujejo informacije o odvisnih ozemljih podatke političnega značaja, ki se nanašajo na življenjske pogoje teh ozemelj. Sovjetski delegat se je pri tem skliceval na 73. ČlgR Ustanovne listine ZN, v katerem je rečeno, da članice ZN, ki so odgovorne za upravljanje ozemelj, prevzemajo obveznosti in v največji meri podpirajo blagostanje prebivalstva teh ozemelj. Popolnoma naravno je, da se OZN zanima, kako se izvršujejo te obveznosti. Iz tega izvira tudi pravica OZN, da podvzema tudi druge ukrepe, med katerimi sta tudi_ inšpekcija odvisnih ozemelj in proučevanje prošeni njihovih prebivalcev, da bi se OZN prepričala, kako se izvršujejo obveznosti, ki so jih prevzele posamezne države — članice ZN, ki ta ozemlja upravljajo.
Delegata Francije in Belgije sta se
strinjala z govorom britanskega delegata, da organizacija Združenih narodov nima pravice se vmešavati v zadeve odvisnih ozemelj.
Po drugi strani pa so zastopniki Indije, Iraka in Egipta govorili o težkih pogojih, ki vladajo na odvisnih ozemljih, o režimu razlikovanja ter so naglašali, da mora OZN pokazati več zanimanja za ta ozemlje in pomagati pri tem, da dobijo samoupravo in neodvisnost.
Razprava proti zarotnikom na češkoslovaškem zaključena
Praga, 8. oktobra. (Tanjug). Poverjeništvo za notranje zadeve Slovaške j® izdalo uradno poročilo o zaroti v češkoslovaški.
Organi državne varnosti' so končali Preiskavo proti osebam, ki so zapletene v zaroto proti Češkoslovaški. Preiskava je ugotovila, da so hoteli proti-državnj elementi, ki so bili odkriti y zairoti, razbiti republiko in vzpostaviti kovaško državo z nasilnim prevratom, ki bi ga bilo treba izvesti v določenem
trenutku.
Preiskava je nadalje ugotovila, da 80 bili ti elementi povezani s slovaško ernigracijo v inozemstvu pod vodstvom Sidorja in DjurČanskega in da je bilo JJjihovo delo del premišljenega načrtu.
1,ila .široko organizirana in
i rotu Kaže
da so protiljudski elementi So-
vražno delovanje proti državi in propagirali nasilni preobrat.
Kakor je bilo objavl jeno. 60 _ bila središča zarotnikov v krajih Žilina, Banska Stijavnica in Nove Zanky, odkoder so prihajala navodila za prevratno delovanje v vseh okrajih, kjer so bile protidržavne organizacije. Državni varnostni organi' so ugotovili, da so bile te organizacije v okrajih Bratislava, Pištiany, Topolčani, Banovica, Velika Biča, Kisudska Nove mesto, Čadca, Namestovo, Pi-ešov, Košiče, Rož-njava. Banska Bistrica, Zvolen in Ko-marno.
Vodstvo zarote je bilo v Zilini. Zarotniki so imeli dve organizaciji — politično in vojaško. Naloga politične skupine je bila, da spravi široke sloje ljudstva v nezadovoljstvo do republi-
ri,kljali ljudska demokratična načela j k e, da jih vznemirja z neresničnimi in
TA	a.,	.	1	....	.	!	1	.	,	,	ti	,	l.	..	1	1_X1_	  '	  .	^	K. 1 .1 i, M n 'f I < 1 n I n !ln
^r'r pozitivni odno» varnostnih organov -lo šivokih ljudskih množic, da bi čim
mjsknškimi novicami, dn razširja ile-
plenjenih je bilo 22 vrt raznega proti-ljudskega tiskanega materiala, kar govori o veliki aktivnosti zarotnikov.
Naloga vojaške skupne je bila ta da organizira po vzorcu Hlinkove garde tzv. Tisove udarne enote, ki bi se posebej vojaško izurile in v danem trenutku zamenjale armado.
Državni varnostni organi so aretirali skupno 380 oseb, od katerih so jih izpustili na svobodo 58, drugih 58 pa so sicer izpustili na svobodo, uvedli pa so proti njim kazensko postopanje
V sodnem zaporu je 257 oseb, od katerih je večina na okrožnem sodišču v Bratislavi. Po poklicu je bilo med zarotniki 69 državnih uradnikov in nameščencev, 28 privatnih uradnikov, 24 duhovnikov in častnih sester, 35 viso-košolcev in srednješolcev, 61 trgovcev, 9 kmetov, 9 delavcev in 14 oseb raznih poklicev
ZPaplenjeni sta bili dve emisijski radijskkpostaji, 36 kg razstreliva, 400 nabojev za samokrese, 760 nabojev za vojaške puške, 6 vojaških pušk, 9 sa | mokresov in t ročna bomba. Poleg tega so zaplenili šapirografe, pisalne
gulni tisk. Veliko pozornost so posve- ] stroje, foto-aparate, protidržavne le
Wlj zahrbtno in vztrajno razvili so- I čali ustvarjanju vojne psihoze. Za- take in druge tiskovine.
f IZKULTURA
S plenarnega zasedanja GO Fizkulturne zveze Slovenije
Smiašanje naj ne bo ljudski šport samo na Gorenjskem, temveč v vsej Sloveniji
(Iz referata tov. Vinka Knola)
Drugi dan zasedanja GO FZS, ki je bilo v nedeljo, dne 5. t. m., in katerega zaključki vnašajo poleg drugih pomembnih smernic planski način dela v naše fizkulturne organizacije, je imel referat »o merah, ki so potrebne za razvoj športnih panog, za izboljšanje dela strokovnih odborov, za izdelavo fizkulturnega koledarja in o pripravah za zimsko sezono«. Tovariš Vinko Knol, ravnatelj Zavoda za fizkulturo, je v začetku svojega referata dejal:
»Važnost razvoja nekaterih fizkul-t-urnih panog je poudaril že I. kongres FISA7-a in pokazal na linijo njihove množičnosti ter na pravilno smer njihovega razvoja. Ta poudarek so mu narekovala predvsem politična, zdravstvena, gospodarska, kakor tudi druga vprašanja, ki so poverjena fizkulturni organizaciji v rešitev, kar prihaja v poštev predvsem v dobi petletnega plana, kateri močno odraža izgradnjo socializma v naši državi.
Če govorimo o merah, ki jih moramo podvzeti, da se bodo fizkulturne panoge zadovoljivo razvijale tako kvantitativno, kakor kvalitetno, moramo poudariti, da je ves napredek v glavnem odvisen od same kvalitete strokovnih odborov, njihovega načina j dela in poslovanja.
Zato moramo podvzeti z ozirom na izboljšanje samega sestava strokovnih odborov naslednje mere:
V odborih naj bodo taki člani, ki ne bodo tam samo zaradi števila funkcij in jih izpopolnjevali samo na papirju, temveč moramo postaviti vanje požrtvovalne in disciplinirane ljudi, ki bodo delali za skupnost na fizkultur-nem področju nesebično in v našem duhu. To bi bili predvsem demobilizirani borci in mladinci z mladinske proge itd.
V naše športne odbore morajo vstopiti ženske, ki bodo zadovoljevale vse potrebe ženskega in pionirskega vodstvenega kadra.
Fizkulturni odbori okrajev in društev naj nove člane pošljejo na seminarje, kjer se bodo usposobili in seznanili s vojim vodstvenim delom.«
V nadaljevanju je tovariš Knol dejal: »Dosedanji način dela je pri mnogih strokovnih odborih pokazal, da niso videli in sprovajali v dejstvo svojo glavno nalogo, ki je v stalnem sistematičnem širokem in načrtnem strokovnem delu v prenašanju tega dela v sleherno vas, tovarno in ustanovo. Ta glavna naloga pa zahteva od vseh strokovnih odborov izvedbo vseh navodil, kompleksnih tekmovanj, tekmovanj za fizkulturni znak. planov in programov, treningov in tečajev vseh vrst, ter načrtov za odhod inštruktorjev na teren in podobno
lali sami, brez pomoči in brez plana.
Nato je poudaril, da se morala planinstvo in alpinizem bolj popularizirati, a posebno med našimi delavci in študenti, ki naj bi se v družbi inštruktorjev seznanili z osnovami planinstva in alpinistike praktično in teoretično.
■ Plavanje pri nas kljub vsem pogojem ne napreduje tako kot bi moralo. Mnogo ljudi, predvsem mladine, še ne zna plavati, o čemer se nihče ali skoraj nihče ne briga. Revni rezultati dneva plavanja dokazujejo o malo-brižnosti za njegove priprave. Razen tekmovanja za fizkulturni znak in uspehov naših plavalcev v inozemstvu, se ni pokazal bistven uspeh.
Zato je nujno potrebno, da preidemo na planski način dela, lci ga je postavil pred celotno fizkulturno organizacijo IV. plenum FISAJ-a kot obvezo.
V planskem načinu dela naj nam služi fizkulturni koledar
V LR Sloveniji so dani vsi pogoji za množični razvoj smučanja in drugih športnih panog
V Sloveniji obstojajo vsi pogoji za množični razvoj smučanja. Zato bo moral smučarski odbor pri GO FZS posvetiti več pažnje prireditvam na terenu in ne samo prvenstvenim tekmam kot se je to v pretežni večini prakticiralo do danes. Delo naj se razdeli med vse člane smučarskega odbora. Skoro vsa Dolenjska in Notranjska ter Slov. Primorje in tudi mnogi drugi kraji Slovenije so potrebni tečajev in inštruktorjevi da ne bodo de-
V drugem delu svojega referata je tovariš Knol navedel nujno potrebo izdolave fizkulturnega koledarja s strani strokovne komisije s pomočjo j vseh strokovnih odborov in s sodelovanjem vseh oddelkov glavnega odbora, in sicer do 20. t. m. Vzporedno in neodvisno od republiškega koledarja naj bi izdelali svoje koledarje okraji, društva in aktivi za leto 1948, ki naj bi se po objavi zveznega koledarja vskladili z istim.
Pri sestavi koledarja naj se upošteva načelo decentralizacije, to je, da se posamezna prvenstva ne bi vršila v enem dnevu ali tednu v vsej republiki zaradi različnih vremenskih in drugih prilik. To naj bi veljalo za vse fiz-kulturne prireditve in tekmovanja razen Titove štafete in sličnih apolitičnih fizkulturnih manifestacij. Vsako društvo, okraj in aktiv naj bi izdelalo dokončni koledar do 1. decembra.
Vsak strokovni odbor naj izdela na temelju svojega društvenega koledarja tudj koledar za svojo panogo do 25. t- m. Ta koledar naj predvideva razdobja v posameznih letnih dobah, ki so primerna za priprave na tekmovanja odnosno prireditve. Na ta način je dana možnost, da se strokovno delo v samih pripravah razvija sistematično in na znanstveni osnovi, s čimer so množični športni uspehi, za katerimi moramo stremeti, brez dvoma zagotovl jeni. Nato je referent predlagal strokovnim odborom evidenco dela s pomočjo grafikonov. Ti grafični prikazi o številu tekmovanj, udeležencev, treningov itd., bi sami govorili o uspehih in neuspehih ter silili odbor k izboljšanju istih ter k proučevanju in iskanju boljših metod.
Po tem, ko je govoril o pripravah za zimo vse športnike s splošno telesno vzgojo in o potrebi vadbe iste v telovadnicah, je dejal:« Neposredno pred nami so množična tekmovanja za fizkulturni znak Za deževno in zimsko dobo je potrebno napraviti načrt za treninge v telovadnicah, pri izpolnjevanju norm, tekmovanja za fizkulturni znak kot na primer: plezanje po vrvi, prostih vaj, preskokov čez orodje itd.
Pred videno je, da se skliče za 11. oktober smučarski posvet širšega obsega, ki bo v primernem času moral rešiti mnogo težkih in odgovornih na-(Nadaljevanje na 8. strani) '
S plenarnega zasedanja GO Fizkuliurne zveze Slovenije
Nadaljevanje s 7. strani. log. Smučarski posvet bo moral predvsem rešiti problem masovnega smučarskega pokreta pri nas. Izdelati bo treba podroben koledar za zimsko dobo, ki naj bi obsegal prvenstva aktivov, društev okrajev in republike, prvenstva srednjih in drugih šol, vasi in tovarn, smučarske pohode na teren, masovna tekmovanja in fizkulturni znak, razna pokalna prvenstvena tekmovanja, kakor n. pr. tekmovanje za Vojkov pokal na Vojskem pri Idriji in druga slična tekmovanja, n. pr. v okrajnih centrih in v Ljubljani. Koledar mora obsegati razne smučarske krose za vse oddelke in naj pri tem upošteva čas šolskih odmorov po prvem semestru. Predvideni morajo biti v skrbno in v podrobnostih izdelanih koledarjih tudi prvenstvene prireditve v smučanju, skokih, v triglavskem smuku in druge.
Smučanje mora postati masovno.
V	sleherni vasi se morajo vršiti tekmovanja. Vsi fizkulturniki in športniki morajo biti letošnjo zimo no smučeh in se udeleževati masovnih smučarskih prireditev, spominskih pohodov v partizanske kraje in v drugih prireditvah in pritegniti v smučanje še nove množice fizkulturnikov.
S tem v zvezi morajo smučarski odbori izdelati program za pošiljanje inštruktorjev in vaditeljev na teren, iz-
delati plan in program za tečaje vseh vrst, za skoke, za teke, za splošno strokovno smučarsko usposobljenost, predvideti tečaje za smučarske učitelje in sodnike itd., itd.
Takoj po posvetu je treba začeti z agitacijo v našem tisku, radiju, kinu, z izdelavo plakatov za masovna tekmovanja, nuditi terenu vsestransko tehnično pomoč.
V	vsakem okraju in večjem kraju se morajo zgraditi smučišča in primerne skakalnice, katerih dimenzije naj določijo strokovnjaki in izdelajo za nje načrte, da bodo gotove še pred snegom. Treba je pristopiti k organizaciji in opremi smučarskih postaj. V vsakem okraju mora bi'ti vsaj smučarska postaja, ki naj bo opremljena z zadostnim številom ljudskih smuči, za katere je treba načrte takoj izdelati in jih razposlati na teren.
Smuški odbor pri GO FZS je že izdelal plan in program o pripravah za zimsko olimpijado Trening se bo priče) 15. t. m. in je zanj vse preskrbljeno. Potrebno pa bo. da se člani odbora zadolžijo tudi za naloge, ki bodo pripomogle k množičnosti tega športa.
Nato je tovariš Knol poudaril potrebo nepopustljive in stalne kontrole o izvedbi vsake naloge. Govoril je tudi o nalogah odbora za drsanje in ho-key, ki so slične onim smučarskega odbora.
Kako so celfsks lahkoatletm?« v Zagrebu osvojilo državno ekipne prvenstvo
V	nedeljo 5. t. m. se je o Zagrebu končalo državno prvenstvo o lahki atletiki, katerega je med ženskami osvoji-la ekipa celjskega SFD Kladivarja. Ob tej priliki so mlade lahko atletinje iz Celja postavile nova državna rekorda, in sicer o metu kopja in teku na 200 metrov Ne samo celjski, temveč osi slovenski fizkulturniki smo z navdušenjem sprejeli vest o zmagi svojih zastopnic na državnem prvenstvu Njihov uspeh priča, da so celjski fizkulturni delavci vzbudili med mladino tako za-
AJma Butja, ki je v nedeljo postavila nov državni rekord v teku na 200 m
nimanje, kot ji po vrednosti o razmerju z drugimi športnimi panogami tudi pripada. Celje je bržkone edino mesto o Jugoslaviji, kjer se fizkulturniki zanimajo za lahko atletiko prav tako kot za nogomet, če ne še bolj
Prinašamo dopis, o katerem nas pisec seznanja s celjskimi lahko atletinjami in o poteku borb na prvenstvu Potniki, ki se vračajo ponoči z "laki, si žele mirnega kotička, kjer jim med dremanjem hitreje mine vožnja. Ker tega nisem našel, sem slabe vol je korakal proti zadnjemu vagonu, odkoder se je razlegal prešeren smeh. Odločil sem se, da še sam podprem kalilce nočnega miru. Tovarišice 17 let v plavih trenirkah so me nezaupno gledale, ko sem stopil med nje. Kmalu pa so mi ponudile mesto. Vsedel sem se torej med nje in uvidel, da sem prišel med fizkulturno ekipo. »Skok v višino, 800 m, met bombe itd.«, kar deževalo je krog mene lahkoatletskih disciplin. Ker sem sam fizkul-turnik, sem se zanimal, odkod se vračajo in od kje izvira njihovo veselje. Vse hkrati so mi hitele pripovedovati, da s« osvojile prvo mesto v ekipnem prvenstvu v Zagrebu. V pogovor se je vmešal še njihov trener in vodja ekipe tov. Gradišnik, katerega sem prosil, da mi obširneje pripoveduje o tekmovanju. Ko je le s težavo pomiril vesele atletinje, je začel: »Na izbirnem tekmovanju v Subotici za državno prvenstvo smo se pred tedni plasirali za finalno srečanje v Zagrebu. Mladi tekmovalki Reharjeva in Knezova sta namreč postavili tam svoje najboljše rezultate; prva v metu kopja 35.65 m, druga v skoku v višino s 140 cm, kar nam je prineslo precej točk. Ostalih ekip se nismo bali. Glavni steber Mladosti je 19 let stara Sekuličeva. Toda njihova vrsta je nehomogena, a članici Enotnosti, odlična Marinčkova in Šentjurčeva, pa tu-dj ne bosta mogli z ostalimi sotekmovalkami odločilno poseči v borbo za prvo mesto. Tako se je tudi zgodilo. V glavnem pa je te pomisleke imelo le vodstvo meditem ko sii mlade zastopnice društva ogledovale mesto in pionirsko progo v Maksi miru. Popoldne smo sku-kaj odšli na igrišče FD Zagreba, ki je bilo slavnostno okrašeno. Velike demonstracijske tablo so bile pripravljene, da vsak čas pokažejo 3—4tisočglavi množici uspehe posameznih društev.«
Nato mi je pripovedoval trener Kumer o samem tekmovanju.
»Že pri ogrevanju sem videl kavallo (tako je nazival rekorderko v teku čez zapreke Posinekovo) kako lep korak ima in bil sem prepričan, da bo ponovila u-speh iz pretekle nedelje v Celju, ko je postavila nov rekord na 80 m zapreke v času 12.8 sek Z o od samega starta je povedla in so s časom 13.3 plasirala na
prvo mesto pred državno rekorderko Madjarovo (Spartak).«
Tudi tovarišice so mi radevolje pripovedovale o tekmovanju. Alma Butja — balkanska rekorderka v teku na 100 in 200 m, mi je razlagala: »Šentjurčeva in Čanadijeva, odlični sprinterki na 200 m, sta startali z menoj.«
Državna prvakinja v petoboju, svetlolasa Slava Derškova. mi je pripovedovala o svojem rekordnem metu kopja 38.06 m. »Srečna sem. da sem dosegla daljino, ki predstavlja nov jugoslovanski rekord. To ni bil slučaj, kajti še enkrat sem vrgla prav poleg. Tudi »Rehi« bo kmalu toliko metala,« pravi in objame poleg sedečo Reharjevo, ki je medtem zadremala. »V metu bon.be sva se bolj dajali: po • decimetrih sva napredovali pri vsakem metu in še pred zadnjim se je bleščala njena tablica nekoliko pred mojo. Z zadnjim metom — 40.80 m pred njenim 40.20 m sem šele osvojila prvo mesto.«
»V metu diska nisva uspeli,« se je oglasila Silva Medveševa. »Toda verjemite, da bomo prav zaradi tega še bolj trenirale, da se tudi tu prerinemo med prve. Tako smo že prvega dne vodile s 620 točkami pred Spartakom in mirnega srca pričakovale tekmovanje naslednjega dne. Kljub temu, da sva v metu krogle zasedli s Silvo šele tretjo in peto mesto, sva najin naskok še povečali, saj so se Spartakinje plasirale na 4. in 6. mesto, zadnja z znatno slabšim rezultatom,« je pojasnjevala Slava.
Medtem smo prispeti v Zidani most.
■ Toda, ker sem tudi sam potoval v Celje, so nadaljevale.
Milica Repovževa je pripovedovala o svoji zmagi nad državno rekorderko Ca-nadijevo. »Težko je ženski preteči 800 m, toda uspehi mojih sotekmovalk 90 me vzpodbujali. Že na startu se je Čanadijeva odtrgala od ostalih. Sledila sem ji vse do 700 m, a tu sem jo pretekla in sama »potegnila« naprej. Žadejih 50 m je šlo najtežje, a zdržala sem iin zmagala. Vesela sem mojega časa, ki je samo za 8 destin sekunde slabši od državnega rekorda, in trdno upam, da ga bom vsaj izenačila po vztranjem treningu. Joštova je prišla peta na cilj, kar predstavlja uspeh za njen prvi nastop.«
»Razočarale so me v skoku v daljino,« pojasnjuje trener« »kjer še vedno izgubljajo po več 10 cm pred odrivno desko. Mlada Gradišarjeva kaže veliko smisla za to disciplino.«
»Edino diskvalifikacija v štafeti 4 krat 100 m nas bi lahko stala prvo mesto, zato smo na to posebno pazile. Namesto Aline je nastopila Gradišarjeva. Skupno z njo so Posinekova, Deržkova in Reharjeva vseeno zasedle prvo mesto in prinesle zmago svojemu moštvu s skora j 1000 točkami prednosti.«
Pripovedovale so še o svojem trenerju tov. Kumru, kateremu se imajo v največji meri zahvaliti za dosežene 'spehe, strogosti vodje tov. Gradišarja itd. Kmalu nato je bilo treba že izstopiti, ker smo prispeli v Celje.
Poslovil sem se od fizkulturnic, navdušen nad njihovim poletom in tako prisrčni povezanosti z vodstvom. — B. S.
®S&rW'š>
OUVESTIEA
Varčevanje pri uporabi električne energije in potrebne ukinitve pri dobavi toka
Z močnim upadanjem vode na Dravi in Savi ter zaradi nujnih popravil na kaloričnih centralah se že sedaj izvaja pred videna redukcija v oskrbi industrije z električno energijo.
Ker pa navedena planska redukcija zaradi popravil v kaloričnih centralah začasno ne zadostuje, moramo oristopifi tudi k redukciji v porabi toka med širokimi sloji prebivalstva in v obrtništvu Zaenkrat so dobili okrajni ljudski odbori Maribor. Celje, Ljubljana, Kranj in Jesenice obvestilo, da bodo določeni sektorji v njihovih okrajih izmenično — med 6. in 17. uro — odklopljeni, tako da bo v večernih urah tok za razsvetljavo zopet na razpolago. Vsi ti ukrepi _s_o potrebni, da se zagotovi važni industriji čim bolj nemoteno obratovanje in izpolnitev
Sliiva Deržek (na levi), rekorderka v met« kopja, in Dana Marinček, druga metalka kroglo v državi
Dve tekmi I. zvezne lige
Lokomotiva : Dinamo 2:0 (1:0)
Zagreb, 8- oktobra.
Danes je bila tu tekma prve zvezne lige med 'Lokomotivo« in »Dinamom«. Gledalcev je bilo 8000 Sodil je Lemešrč zelo dobro.
Tekma se je končala z rezultatom 2:0 za »Lokomotivo« Poraz favorita »Dinama« predstavlja veliko ptesenečenje. Gole so dali: v 35. min prvega polčasa Ozoljevič in v 32. min. drugega polčasa s kazenskim strelom Žigman. »Dinamo« je bil sicer v rahli terenski premoči, toda »Lokomotiva« je igrala taktično bolje V tej lepi in zanimivi tekmi so igrali vsi igralci zelo disciplinirano.
Partizan : Ponziana 5:0 (2:0)
Beograd, 8 oktobra
Danes se je na stadionu CDJA odigrala tekma prve zvezne lige med »Partizanom« in »Ponziano« iz Trsta. Po boljši igri je zmagal »Partizan« z rezultatom 5:0 (2 0).
Na tabeli drž. prvenstva I. lige je sedaj na prvem mestu »Partizan«, 'Dinamo« je drugi itd.
Obvestilo
VSEM FIZKULTURNIM DRUŠTVOM IN SAMOSTOJNIM AKTIVOM!
V	soboto 11. t- m se vrši v stekleni dvorani fizkulturnega doma na Taboru plonmn Mestnega fizkulturnega odbora ob 15.30 s naslednjim dnevnim rodom: referat o petletnem planu, veforat o splošni telesni vzgoji, predpriprave na letne društvene skupščine.
Za vso člane sekrotarijatov je udeležba strogo obvezna, če je posamezen član zadržan, naj sigurno pošlje namestnika.
Za hrano in stanovanjc je preskrbljeno, vse stroške za udeležence iz okraja Ljubljana okolica nosi Mostni fizkulturni odbor.
zastavljene ji planske naloge.
V	času med 6. in 9 uro ter med 16. in 22. uro se mora takoj ukiniti uporaba vseh električnih peči v ustanovah, uradih in pri vafnih stanovanjih uporaba vseh vrst električnih grelcev kuhalnikov in štedilnikov povsod tam kjer obstoja kakršna koli dru ga možuost za -kuhanje, ter uporaba motarskih pogonov v obrti in kmetijstvu. Izvesti je treba skrajno šfednjo v električni razsvetljavi.
Okr uprave Glavne direkcije za elekr. m elektroindustrijo LRS so dolžne voditi_ kontrolo nad ukinitvijo uporabe električnega toka za zgoraj navedene namene. Potrošnikom. ki ne bi upoštevati feb ukrepov, bo dobava električnega toka ukinjena. Ministrstvo za Industrijo in rudarstvo LRS
Važno za državne upokojence
Kaj velja za začetek postopka ori upravljanju pravice do pokojnine oz. podpore
Po 52. čl. zakona o ugotovitvi pravice do pokojnine itd. morejo doseči samske in ovdovele hčere državnih uslužbencev rodbinsko pokojnino in biv državni uslužbenci osebno podporo ter njihovi rodbinski člani rodbinsko podporo le, če se je začel postopek za določitev pokojnine oz podpore že preden je stopil v veljavo navedeni zakon (pred 19. XI 1946 Doslej je veljalo nazi ra nje da se postopek začne šele z vložitvijo same prošnje za pokojnino oz. podporo.
Zvezno ministrstvo v Beogradu pa je izdalo k navedenemu členu glede začetka postopka pri uveljavljanju pravico do pokojnine oz. podpore novo pojasnilo tele vsebine:
V	primerh. ko je stranka do dne 19. XI. 1946. ko je stopil v veljavo zakon o ugotovitvi pravice do pokojnine itd. z dne 16. XI. 1946, pri pristojnem državnem^ organii vložila prošnjo za izstavitev kakršne koli listine, ki jo je treba priložiti prošnji za pokojnino oz podporo in dotične listine ni prejela pred 19. XI 1946 tako, da ^zaradi tega ni mogla pravočasno vložiti prošnje za pokojnino oz. podporo se šteje, da se je začel postopek za dosego pokojnine v smislu 52. čl. cit. zakona žo z dnem ko jo bila vložena prošnja za izstavitev dotične listine.
Zato lahko vnovič zaprosijo za pokojnino oz. podporo tisti, ki so jim bile prošnje za pokojnino oz podporo zavrnjene iz razloga, ker so bile prepozno vložene, so pa pred navedenim dnem zaprosili za izstavitev kakršne koli listine Prošnji morajo priložiti I tudi potrdilo pristojnega državnega organa, kdaj in za kakšno listino (na pr.: rojstni lisf, samski list, potrdilo o državl.janpko-politični neoporečnosti itd.) so zaprosili m I kdaj jim je bila dotična listina vročena.
Ministrstvo za finance LRS
OBJAVA
S priključitvijo Slovenskega Primorja in Istre v področje FLR Jugoslavije, ie prenehala poslovati glavna carinarnica na Rakeku. Povračilo denarja ki je bil deponiran pri carinarnici Rakek, ali pri carinskih razdelkih Planina in Hotederšica bo izvršila Narodna banka, centrala za LRS v Ljubljani, Cankarjeva ulica. Interesenti naj se ■ glede povračila obračajo izključno na Na-; rodno banko, ki jim bo proti vrnitvi pobotnice označeno carinarnice ali razdelkov povrnila deponirane zneske najkasneje do 1 marca 1948. — Carinski inšpektorat v Ljubljani št. 2494 z dne 7. X. 1947.
OTVORITEV DIREKTNEGA POSTNEGA PROMETA LJUBLJANA-GORICA
Od srede 8. oktobra dalje vozijo potniški vlaki iz Ljubljano preko Jesenic direktno do Gorice brez prestopanja in sicer vlaka z odhodom iz Ljubljane 5.30 in 11.25, s prihodom v Gorioo 10.34 in 17.00 ter v obratni smeri vlaka z odhodom iz Gorice 10.36 tn 15.00 ter s prihodom v Ljubljano 1G.20# ib 20.35. Poleg tega vozi med Sv. Lucijo--Tolminom in Gorico še en par potniških vlakov z odhodom iz Sv. Lucijo—Tolmina 6.26 in s prihodom v Gorico 7.20 ter v obratni smeri z odhodom iz Gorice 18.35 in s prihodom v Sv. Lucijo—Tolmin 19.31.
NASLAVLJANJE POŠILJK ZA GORICO
Poštna direkcija opozarja občinstvo in ustanove, da je treba na pošiljkah, naslovljenih za kraj Gorica, ki pripada Jugoslaviji. pripisati poleg imena Gorica še označbo »Slov. Primorje«, na onih za Gorico, ki pripada Italiji, pa navesti kot naslovni kraj Gorizia — Italia. da no bo zamenjav s krajem in pošto Gorico, ki se nahaja v Dalmaciji. — Direkcija pošte Ljubljana.
POMNOŽITEV AVTOBUSNIH ZVEZ Z IDRIJO
Z 10. oktobrom se vzpostavi direktna avtobusna proga Ljubljana—Idrija, ki bo obratovala vsak dan po voznem redu.
16.00 odh. Ljubljana prih. 8.15
17.00 odh. Dol. Logatec odh. 7.20 . 18.00 prih	Idrija odh. 6.00
Prvikrat odpelje avtobus iz Ljubljane 9. t. ra. ob 16.00 izpred avtobusne postajo na Masarykovi cesti. Potniki si morajo za vožnjo nabaviti vozovnice v biletarmci DAPPS-a v Pražakovi ulici št. 13. DAPPS
RAZPIS
Dne 1. XI. 1947 se prične pouk na kme tijskih šolah: 1 Vinarsko-sadjarski šoli v Podlehniku pri Ptuju 2. Vinarsko-sadjarski šoli v Ložah pri Vipati 3. Živinorejski šoli v Kočevju.
Šole v Podlehniku, Ložah in Kočevju so mešane in sprejemajo dekleta in fante. Pri-javljenec oz. prijavljenka mora imeti popolno ljudsko šolo in ne sme biti mlajši od 14 let.
»Vprašalno polo za sprejem gojenca v mladinsko vzgojno ustanovo« je poslati natančno izpolnjeno in potrjeno na # upravo šole. ki dajo vse potrebne informacije glede sprejema in vpisa v internat, Hrana in stanovanje v omenjenih šolah je brezplačna. Prijave se sprejemajo do dne 25. X. 1947.
UKINITEV PREVOZA KOLES OB SOBOTAH IN NEDELJAH PO ŽELEZNICI
V	zadnjem času je prevažanje koles po vlakih, posebno ob sobotah in nedeljah zavzelo tako velik obseg, da mora železniška uprava do preklica ukiniti prevzemanje koles kot prtljago za prevoz, in sicer vsak teden od sobote opolnoči do ponedeljka do 12. ure.
Ta omejitev se ne bo nanašala na kolesa poštnih uslužbencev, kadar potujejo službeno, kakor tudi ne na vojaška kolesa.
Iz glavne direkcije
DNEVIVE VRSTI
Društvo slovenskih književnikov obvešča svoje člane, da bo v petek 10. oktobra t 1. ob 20. uri vršil v klubski sobi kavarne »Slon« Članski sestanek. O filmskem festi valu v Benetkah bo govoril tov. Drago Šega.
PUTNIK Ljubljana priredi v mesecu oktobru tri dvodnevne izlete v Opatijo. Prvi izlet 11. in 12. oktobra drugi izlet 18. in 19. oktobra, tretji izlet 25. in 26. oktobra. Odhod iz Ljubljane pri vseh treh izletih ob 14.20 prvi dan. ter povratek iz Opatije ob 19.13 drugi dan. Cena za člane sindikalnih organizacij ob predložitvi potrdila sindikalne podružnice znaša din 330. Za vse ostale din 400. V gornjem znesku je vračunana vožnja z vlakom, avtobusom, večerja, prenočišče, zajtrk in kosilo. Prijave sprejemajo vse poslovalnice Putnika (Ljub Ijana, Maribor. Celje. Kranj).
Dežurna lekarna v Četrtek 9. 10. In v petek 10. 10.: Centralna lekarna, Tromostje.
Koncerti
Praški kvartet, na.iznamenitoišo češko komorno združenje, je bil osnovan teta 1920 v Ljubljani. Od takrat dalje deluje v kvartetu nepretrgoma Vladisiav Cerny. violist. Kvartet je imel nebroj koncertov po vsem svetu in žel povsod največje uspehe. Pri nas jo dobro znan iz, prejšnjih let. Koncert bo v torek 14. oktobra v Filharmoniji. Spored: Beethoven, Debussy, Janaček. Vstopnice: knjigarna Kongresni trg.
Jeseničane in Kranjčane opozarjamo na koncert moškega pevskega zbora »Iyan Cankar« iz Trsta, ki ho v nedeljo 12. oktobra ob 15.30 na Jesenicah in ob 20. uri v Kranju.
G T E D \ M S f E
SLOV. NAR. GLEDALIŠČE V LJUBLJANI Opera •
Četrtek, 9. oktobra ob 20: Mlakar: »Mala Balerina«. Izven.
Sobota, 11. okt ob 20: Massenet: »Maaon«. Red E.
Balet Pie in Pina Mlakarja »Mala balerina« (pet plesnih suit iz življenja plesal čeve družine), bo ponovil naš veliki umetniški par Mlakarjevih s sodelovanjem male Veronike danes v četrtek, izven abonmaja Dogajanje na odru spremlja kitarist prof Stanko Prek.
LJUDSKO GLEDALIŠČE V CELJU
Petek 10. oktobra ob ‘20: Nušič: »Gospa ministrica« Predstava v korist Rdečega križa. Režija Jože Tomažič.
Gostovanje v Slovenski Bistrici
Sobota, U. oktobra ob 20: Kreft: »Celjski grofje«. Režija Fcdor Gradišnik.
Nedelja, 12. oktobra ob 15. uri: Kreft: »Celjski grofje«. (Dvaintrideseta predstava).
MALI OCLASI
OSEBNO IZKAZNICO in živilsko karto na ime Krajzelj Ivan, roj. 28. V. 1915 št. Janž na Dolenjskem proglašam za neveljavno	1«”
DVOSOBNO STANOVANJE v Kranju, Titov trg 19. zamenjam za stanovanje v Ljubljani.	4443
RAZVELJAVLJAM osebno legitimacijo, pooblastilo za nakup cunj Fijavž Franja, Celje, nakup šetin iu konjske žime, Simono Ignac Colje ter nakup kož, Koteks Celje, vse na imo Pristovnik Jožef, Škof ja vas 47, Colje.	246
RADIO
Ljubljana, Maribor id Slov Primorje
DNEVNI SPORED ZA ČETRTEK 9. OKT.
6.00 Budnica, jutranja telovadba — 6.10 Napoved časa poročila, objava programa in vremenska napoved — 6.30 Veder jutranji spored — 7.00 Radijski kojedar Iz dunaš-njih časopisov —	715 Baletna glasba —
7.30 Napoved časa in poročila — 7.45 Križem po Balkanu — 12 30 Napoved časa in poročila — 12 45 Zabavna glasba, mali oglasi in objave — 13.00 Opoldanski koncert orkestralne glasbe — 13.30 Gospodarska poročila
— 13.40 Pesmi slovenskih skladateljev poje Anton Orel, pri klavirju spremlja Dana Peruškova — 14.00 Pester spored lahke glasbe — 14.30 Napoved časa, poročila in objava večernega programa — 14.45 Franz Liszt: Mazzepa — simfonična pesnitev — 18.00 Lahko1 glasbo izvaja Mali orkester Radia Ljubljana pod vodstvom Rudolfa Stariča —
18.30 Potopljeni rastlinski svotovi — 18.45 D. Soštakovič: 1 stavek iz simfonije št. 5 op. 47 — 19.00 Radijski dnevnik — 19.10 Igrajo vurliške orgle — 19.30 Napoved časa in poročila — 19.45 Zabavna glasba, mali oglasi in objave — ‘20.00 Ruski tečaj Društva za kulturno sodelovanje Slovenije s SZ — 20.10 Pesmi narodov Sovjetske zveze
— 20.40 Gibnozvočni folklor (France Marolt)
— 21.00 Komorna ura francoske glasbe — 21.45 F. S Bach- Simfonija za dva orkestra
— 22.00 Prenos vesti Zvezne postajo iz Beograda — 22.15 Dve italijanski uverturi —
22.30 Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana.
DNEVNI SPORED ZA t*ETEK !«. OKT.
6.00 Budnice, jutranja telovadba — 6.10 Poročila, objava programa, vremenska napoved — 6.30 Klavir v ritmu — 6.40 Ruski točaj Društva za kulturno sodelovanje Slovenije	s	SZ — 6.50 Ruske	narodne —7.00
Radijski koledar. Iz današnjih časopisov — 7.15 Četrt ure valčka — 7.30 Napoved časa in poročila — 7.45 Dve rapsodiji — 12.30 Napoved	časa in	poročila —	12 45 Zabavna
glasba, mali oglasi in objave — 13.00 Edvard Grieg: Sonata za violino in klavir v g-duru. Izvajata Jelka Stanič in Marjan Lipovšek — 13.20 F. Liszt: Madžarska rapsodija	—	13.30	Po knjižnem	svetu — 13.40
Iz klasičnih dunajskih operet — 14.00 Igra Vaški, kvintet — 14.30 Napoved časa, poročila ih objave večernega programa — 14.45 D. Soštakovič: Godalni kvartet op. 49; dva preludija za klavir — 18.00 Pionirji pred svojimi stenčasi In še kaj — 18.20 Nekaj otroških skladb — 18.40 Narodne in umetne poje Ladko Korošec, pri klavirju Dana Peruškova — 19.00 Radijski dnevnik — 1910 Malo po	svetu	v glasbi —	19.30 Napoved
časa in poročila — 19.45 Zabavna glasba, mali oglasi in objave — 20.00 Naloge prosvetnih delavcev v novem šolskem letu — 20.10 Samospevi ruskih skladateljev — 20.30 Simfonični koncert lahke glasbe izvaja orkester RL pod vod. J Cipcija. 1. J. Strauss: Netopir, uvertura 2 De Micheli: Tretja suita. 3 Fischer: Južno od Alp. suita. 4. Kom-zak: Badonska dekleta — 21.30 Poje Slov. vokalni kvintet — 22 00 Prenos vesti Zvezne posfaje iz Beograda — 22.15 Nekaj samospevov — 22.30 Koncert violinista Srečka Zalokarja, pri klavirju Jelka Suhadolni-kova.
sra kino
LJUUBLJANA, UNION: Francoska komedija »Potepuha v nebesih«, teduik Predstave ob 1615, 18.15 in 2015.
MATICA:	Češki	film	»Čar reke«, tednik.
Predstavi ob 16.15 in 18.15.
SLOGA: Češki film »Pot v globino študentove duše« tednik Predstave ob 16.15, 18.15, 20.15.
KODLJEVO: Sovjetski film »Moja ljubezen«, tednik. Predstava ob 20.
MARIBOR. ESPLANADE:	Sovjetski	film
»Napaka ing Kočina«, tednik.
GRAJSKI: Sovjetska pravljica »Pepelka«, tednik.	_	,.
CELJE. METROPOL: Francoski film »Beli valček«, tednik.
DOM:	Sovjetski film »Neulovljivi Jauv
tednik.
KRANJ, MESTNI: Sovjetski film »Na meji«, tednik.
PTUJ: Češki film »Čokoladne oči«, tednik.
Krojaško-šiviljska delavnica KLO Zagorje
potrebuje
2 krojaška pomočnika
ki sta vajena povsem samostojnega dela, Službo bi bilo nastopiti takoj! Prošnje je vložiti na Poslovno upravo gospodarskih podjetij KLO Zagorje čimprej.
DUŠICE
za svetilnice, najboljše kvalitete, proizvaja »TEHNOKOL«, Beograd, poštni predal 271. Cena 84.48 din za ducat. - Dostava po povzetju.
2 mlajša nameščenca
ali nameščenki
s primerno šolsko izobrazbo, lahko sta tudi začetnika - sprejmemo.
Samo pismene ponudbe nasloviti na Direkcijo Celiske mestne hranilnice
Razaašalko
za raznašanje »Ljudske pravice«
v Zeleni jami
takoj sprejme uprava.
••••••••	-••••••••••••••••••»	j
KUPUJEMO in najboljše plačujemo nove in rabljene
ZABOJE
»Merkur«, Zagreb, Gajeva 59, tel. 24-513 [
TUDI VI LAHKO DOBITE 600.000 DIN!
Kupite srečko!
Cena srečk: Y» 50 din. H 100 din, ‘/» 200 din-
Naročila sprejema. SEKCIJA ZA LOTERIJSKE POSLE KV) SLOVENIJE,
Ljubljana. favčar|eva ulica 5.
ZAHVALA
V	nesreči, ki nas je zadela s smrtjo moža in očeta, tov.
IVANA BELIČA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam nudili svojo pomoč, izrazili svoje sožalje ter spremili rajnkega na njegovi zadnji poti in položili cvetje na njegov grob
Posebna zahvala pa velja uslužbencem »Kemikalije« za tovariške izraze sočutja.
Ljubljana, 7. oktobra 1947.
BELIČ FRANCKA in otroci.
Glavni urednik: Ivan Bratko. — Naslov uredništva: Kopitarjeva 6. — Uprava: Kopitarjeva 2. — Telefon uredništva in uprave 52-61 do 52-65 ~ Telefon na-ročninskega odd : 30-30. Telefon oglasnega odd.: 36-85 Stev. ček rač. 60.4045-22