Poštnina plačana o gotooini.
Ljubljana, torek 27. julija 1920.
■mezna Številka 60 vin.
NEODVISEN DNEVNIK
Štev. 167.
Cene po pošti:
za celo leto . H 8T— za pol leta . K M*— za četrt leta. H Zi*~ zal mesec. . H 7'— Za Ljubljano mesečno 7 H la Inozemstvo mnetno H ir— Uredništvo in uprava : Kopitarjeva nilca it. 6
Uradu telefon štev. SO
Posamezna številka 60 vin«
»fr
(fr
is
US-
ifr V> i 18« »P!
r<*
at5
S)
s«]
1*1
»
4
Boljševlški militarizem na pohodu.
voditeljj so razkrojili tfitacijo na b°jišču z dobro razširjeno Er. > da so proti vsakemu militarizmu
ijn, if.. ec vsakemu vojaškemu službova-^lo. p^ r° pridejo boljševiki na kr-točka Leninovega vojaškega k' Proti ^.e »Socialisti ne morejo g Vsaki vojni, sicer bi nehali biti so-•"azta VU ^rockij je organiziral armado s kd»j v en°?a^° disciplino, kakor je bila %i (j,,	armadi. Te vojske boljše-
^notrah^ n*so P°ral>ili morda samo glisti*«’ meščansko vojno, nego za im-^^ržavne cilje. Nnjihov načrt 18 hoteli hf*? Oljsko in jo uničiti. Poljaki ^ akcit	i^vlški napad prehiteti, pa se
dan P°sre^Ha- Boljševiške armade *tje, na es na severu na meji Vzhodne Pru-*» prejj na granici Vzhodne Galicije »Jlviiost h r.esta Litovskega korakajo na-pja in p ^ Poljski prestolici Varšavi. An-1 kak rancBa sla začeli resno razmiš-VcoSk ° b* mogli obvarovati Poljsko in °ie, 4jj a diplomacija razglablja vpraša-
nijo pritiska boljševiška vojska in Romunija se obrača na Jugoslavijo za vojaško pomoč.
LDU Amsterdam, 25. julija. (DKU) Londonski brezžični urad poroča: Kakor se govori, zavezniki te dni proučujejo prošnje, katere jim je stavila nemška vlada, da bi ji dovolili ojačiti čete v Vzhodni Pruski.
LDU London, 24. julija. (DKU-Reuter) Po brezžičnem poročilu iz Moskve se rdeča armada po povelju bolj še viškega vrhovne-, ga poveljništva umika.
Belgrad. 26. julija. Snoči so bili na večerji pri dr. Vesniču regent ter francoski in romunski poslanik. Poslanika sta hotela nagovoriti našo vlado za vojsko proti bolj-ševikom.
LDU Zagreb, 26. julija. »Novosti« prinašajo iz Belgrada, da se je na včerajšnjem obedu pri Vesniču, katerega se je udeležil tudi regent, govorilo o slučajnostih, kako bi se skupno z Romunijo podvzeli potrebni ukrepi, da se prepodijo boljševiki iz romunskega ozemlja. V parlamentarnih krogih
^fla k??1®' ententa poslati čete na Poljsko, I prevladuje mnenje, da je bolje, da se mi v Kršila nevtraliteto. Tudi na Romu- te stvari ne vmešavamo.
Prip
iDu
nevtraliteto. Tudi na Romu- te stvari ne vmešavamo,
rave Nemčije proti boijševiškemii napadu.
Berlin, 24. julija. (DKU-Wolff) f bila n	mirovne konference v Parizu
Po ae 21. julija izročena nastopna no-J^or°6ilih, ki jih je prejela nemška Hoh ?^daliene sovjetske čete le še ne-V vzhodno-pruske meje. Da .t*oitijr° nevtralnost, da varujemo meje in g/1010 prebivalstvo, se nam zdi ume->bo t°rit! iz domačinov prostovoljno f^fnit ^ Se v skrainem slučaju mogla •	P°mo^ obrambnim mejnim če-
^ to i a vlada Prosl zavezniške vlade, PreSf i° in nai tega ne smatrajo t°Pek proti dogovorom, ki so jih
sklenili pri pogajanjih v Spaji. Hkrati prosi nemška vlada, naj se ji dovoli, da sme pošiljati čete, katere potrebuje v ohranitev nevtralnosti in obrambo meja čez glasovalno ozemlje Allenstein in Marienwerder na mejo. Nemška vlada se opira na to, da je po mirovni pogodbi suverenost v glasovalnem ozemlju ostala njej in da je tedaj po mednarodnem pravu obvezana ukreniti potrebno proti morebitnim kršitvam nevtralnosti in državnih meja. Podrobnosti bi se izdelale po potrebi z medzavezniškim voja-škonadzorovalnim odsekom v Berlinu.
se pripravlja plebiscit ua Moroškem.
a nemška vlada sklepa — plebiscitna komisija izvršuje,
na svetu ni bolj nasilno nasto-
v *akor L-
Zn koroški Nemci pred vojno in med «!?' «ate^er koroške Slovence. Nihče ni zo-n e Psn^0 bolj hujskal med vojno in jo (W Va* kakor koroški Nemci. Slovenci v	kmete, celo dekleta so me-
, aUe$ s f’ da »mislijo« ententofilno-etl,° koroški Nemci napram zastopni-m Glimeri-te sladki kakor med. V Št. Vidu )i Blhi i*6 *mel t- m- sei° takozvani li j°> v k Za k"oro^ko«. Sklenil je reso-h- ’ kateri protestira zoper »nasilnosti« r°iVals?l0V Proti »koroško mislečemu ^ »br ( Pasa A, podtika Jugoslovanke fZmeine obljube in podkupovanja, Ajo n strahovanja«, torej vse to, kar tl?bteValeV[lci v pasu B, pa tudi v pasu A.
v Pa ae’ 88 smei° nekaznovani vr-C^esti S,A vsi nemški zločinci, ki imajo
0»^ Vnart^riSb:a deiania nad Slovenci za ^'*e aa nemških band v slovensko 3{i^skega leta. Zahteval je nadalje, narkacijska črta, in da bi v <»i	’ovno	pogodbo v St. Germai-
Vn. biso ?as°vati tudi tisti, ki 1. januarja c h turtj na Koroškem. Resolucija go-da v° pripravljenosti koroških Nem-haiSejo ščititi jezik in narodnost
Slovencev na Koroškem. Kdor malo pozna dušo koroškega Nemca, zgodovino najbru-talnejšega zatiranja koroških Slovencev in razmere, v katerih žive Slovenci v pasu A, se bo čudil nad predrzno hinavščino nemških koroških veljakov. Dočim se Nemci v pasu A svobodno gibljejo, se Slovenci v pasu B niti zgeniti ne upajo. Slovenska duhovščina je takorekoč v sobah internirana in se niti z ljudmi občevati ne upa, ker ve, kaj jo sicer čaka. Plebiscitna komisija naglaša v svojem proglasu javen red, enakost plemen in narodnosti pred zakonom, medsebojno spoštovanje mišljenja in veroizpovedi, kratko: mir in red. — Mir in red je bil dosedaj v pasu A. Komaj pa je prišla plebiscitna komisija, že mislijo Nemci, da bodo smeli pod njeno zaščito uganjati stara hudodelstva pod krinko »enakopravnosti«. Tako so že zažgali slovenskemu kmetu v občini Važenberk gospodarska poslopja, ker je bil dotični kmet na protestnem shodu in nastopil proti otvoritvi demarkacijske črte. Prepričani smo, da plebiscitna komi-siaj ne bo nasedla natolcevanjem nemških hujskačev, ki nosijo po stari svoji šegi na ustih med, v rokah za hrbtom pa škorpijone.
^	Izpraznitev	Radgone.
26. julija, Ker je stopila kr , i ,£eriaainska mirovna pogod-ieJ i 0tben odredila v izvrševanju do-OmlKi prir,!!j18 Pogodbe izpraznitev kra-V* del0y ^a1° Avstriji, in hkrati zasedbo . ki so prisojeni naši kraljevini, iv^ki ozjLi aterih ozemlja niso z vidnimi ki uCena’ ie določena posebna ko-
° zaznamovala meje na mestu.
Izpraznjenje in zasedba se bosta začasno vršili v sporazumu z dunajsko vlado. Vse druge vesti glede tega so neresnične in tendenčne.
LDU Ljubljana, 26. julija- Iz Radgone Se poroča uradno: Evakuacija Radgone in levega brega reke Mure je bila danes o pol dvanajstih po civilnih oblastih in vojaštvu izvršena.
,	vladne	krize.
??ew Zastrmi!-***' 26. julija. Današnji se-
'■'ih parla-strani dr, Draško-
viča in Pribičeviča, ki je trajal tri in pol ure, je prišel do gotovih zaključkov, toda ne do definitivne odločbe v pogojih za vstop v koncentracijsko vlado. Pogajanja se bodo jutri nadaljevala. Razpoloženje je
večinoma optimistično, ker se v kompetentnih krogih nadejajo, da se dr. Vesniču do 1, avgusta gotovo posreči, sestaviti koncentracijsko vlado.
Zmede v socialdemo-tičnih strokovnih organizacijah.
Med socialističnimi strokovnimi organizacijami je nastal pravi kaos. Jugoslovanska socialdemokracija je postala dežela zmed, od katere zavedno delavstvo obrača svoj korak. Raznim obersodrugom je pričela teči voda v grlo, medtem ko jim pod petini gori. Vse je narobe — tako daleč so že, da iščejo pomoči in zaščite pri raznih štajerskih šovinistih, ki »organizirajo« delavstvo na periferiji. Saj to je vseeno, saj so »internacionalni« in zvesti socialnim idejam do — polnega žepa. Jezi jih le eno: da so namreč prezgodaj vzgojili proletarce-milijonarje. Ko bi tega ne bilo, bi jim morda delavstvo še verjelo in nasedlo nastavljenim limanicam. JSZ, bi najraje pogoltnili v eni sapi. To je vendar od sile, da poprej tako zvesto delavstvo vsak dan raje pristopa med naše vrste.
Delavci, pozor! Nasprotnikom gre za biti ali ne biti. Bijejo obupen boj, sklicujejo razne strokovne konference, da bi »rešili« proletarijat. Toda, že prihaja pravica z resnico in hvala Bogu, naši izkoriščani trpini jima podajajo roko. Naše organizacije se poglabljajo, Jugoslovanska Strokovna Zveza raste od dne do dne. Ni daleč čas, ko bomo rekli: Krščansko-socialno načelo je prodrlo, delavec, rešen si, imaš svoj kos kruha, tvoje teptane pravice so tu. Hudo je, ko izkorišča in uničuje proletarijat, a še veliko huje je, ako ga mozgajo tisti, ki imajo polna usta medenih izrazov, pri vsem tem pa srkajo kri iz delavčevih žuljev na »umeten« način. Tako so delali socialdemokrate od nekdaj in hočejo nadaljevati svoj nečeden posel tudi sedaj, Delavstvo, proč od njih in pojdi tja, kjer so zastopani tvoji interesi!
Napad na namišljene [strahove.
Zanesljiv dopisnik nam pošilja sledeče poročilo: V četrtek dne 15. julija t, 1. med 11, in 12, uro ponoči je nekdo v bližini rakovske demarkacijske črte (rakov-ske mitnice) nad Podskrajnikom spustil par strelov v zrak. Vsled teh precej oddaljenih strelov je italijanska mejna straža s carinarji vred takoj zbežala na Rakek ter alarmirala tam vojaštvo in karabinjerje, ki so napravili proti mejni črti pravilen napad na dozdevno jugoslovansko vojsko. Streljali so divje v noč, oddali so mogoče kakih 1000 strelov ter pri tem mitniški drog s svojimi projektili večkrat preluknjali. Po načinu strelskih lukenj se je kon-štatiralo, da so bili oddani streli samo od rakovske strani, torej od Italijanov; vse luknje so namreč le proti cerkniški strani raztrgane. Nisem mogel konštatirati, kdo bi bil mogel streljatin a tukajšnji strani. Nekateri pravijo, da par veselih ponočnjakov. Mogoče je tudi, da so hotele obmejne straže preplašiti kakšne tihotapce, kar se bi bil mogel streljati na tukajšnji strani. Kratkomalo; Italijani so, kakor sem zvedel z Rakeka, v groznem strahu telefonirali z Rakeka na vse kraje o strašnem jugoslovanskem napadu ter prosili za nujno pomoč v Logatec in Postojno. Zbobnali so skupaj več čet s strojnimi puškami in baje enim topom. Mejno črto so si upali zasesti šele proti jutru, ko se je zdanilo.
Zakaj se draži moka.
Moka se je začasno zopet nekaj podražila, Vzrok podražitvi je predvsem Centralna uprava v Belgradu, ki je razpisala dobavo večjih množin pšenice po jako visokih cenah, ki so skoro še enkrat tako visoke, kot je bila zadnja tržna cena v naši državi. Da je Centralna uprava to mogla storiti, je vzrok, ker ima žito prodano v inozemstvo še po prejšnjih visokih
cenah in bo dovolj zaslužila, četudi žito drago plača. Oškodovan je pa s tem naš konzument: to je meščan, delavec in mali kmet, ker bo moral nekaj časa tudi on plačevati temu primerne višje cene.
Veleposestniki in trgovci z žitom in moko na debelo so namreč takoj, ko so brali te razglase, poskočili s cenami v tem razmerju, kot je določila Centralna uprava ceno žitu v svojem razglasu. Danes bi kupovali belo moko že po 10 K, a je vsled tega razglasa Centralne uprave poskočila na 13 K. Na ta način državni urad sam cene navija navzgor in tlači ubo-zega konzumenta k tlom. Seveda ta urad je v rokah špekulantov, ki jim je bolj na srcu njihov lastni in pa dobrobit prebogatih veleposestnikov, kot pa dobrobit cele države, nas konzumentov. Cena pšenici, ki je bila že 3.50 do 4 K, je vsled tega poskočila na 7 K — pa upajmo, da le za kratek čas. Kajti Rumunija je stopila na plan kot konkurentinja, ki nudi odjemalcem mnogo nižje cene in nemogoče je, da bi ta konkurenca ostala brez ugodnega vpliva na žitni trg. Zato naj se nihče ne prenagli in naj ostane v rezervi. Vsak naj kupi le toliko, kolikor neobhodno za sproti potrebuje.
Dan sodbe v socialni demokraciji.
Vsa znamenja kažejo, da se bliža socialni demokraciji dan sodbe. Gibati in pokati so začela vsa njena načela, tema je nastala v njej in njeni pristaši blodijo v vseh smereh in iščejo rešnje poti. V svoji jezi trgajo z neba zvezdo za zvezdo, ki jim je bila dozdaj vodnica in je goljufala nji« liove nade. Tako nastaja med njimi vedno večja tema in zmeda. V tej grabijo drug drugega za vrat in se davijo — prava slika predsodnjega dne. Ali pretiravamo? Ne. V Sloveniji in Jugoslaviji se vse to vrši pred našimi očmi. Da drugod ni boljše, nam po« ročajo časniki. Najstrašnejše pa divja razpad v Nemčiji, zibelki socialne demokracije. Tu so se od prvotne socialnodemokrati-čne stranke najprej odcepili »neodvisniki«, ki so rodili spartakiste-komuniste. še nedavno so se zdeli »neodvisniki« najmočnejša veja socialne demokracije, ki bo nosila bodočnost. Toda že se je tudi v njenem drobovju spočel in razpasel razdor: dočim eni nočejo o združitvi s tretjo internacionalo ničesar slišati, so drugi pripravljeni z gotovimi pridržki paktirati z njo, a skrajna levica je že z obema nogama v boljševiš-kem taboru. Vse te struje in stranke se najsrditejše pobijajo med seboj in druga drugi očitajo izdajstvo »delavskih« interesov. Voditelji kar frče preko praga, bodisi da jim pomagajo na piano brce sodrugov, bodisi da beže pred grozečo usodo sami. Tako so vrgli nedavno iz stranke sodruga Strobla, znanega sotrudnika dunajske »Arbeiterzei-tung«. Sedaj je na vrsti celo stari papež in prerok Kautsky in z njim Hilferding, Crispien in še mnogo drugih. Bernstein, Nestriepke, Zadek, Herz, Schroder, Kuhne so se več ali manj ljubeznivo poslovili sami. Socialistična glasila vseh barv mrgole pri tem očitkov o »izdajstvu, nečimumosti in osebnem egoizmu« nasprotnih voditeljev a po taborih se koti špijonstvo in dviga glavo ovaduštvo. Tako se je sodruginja Schrd-der-Mahnke v Bremenu, ki je uživala med neodvisniki in komunisti največje zaupanje in slavo, izkazala kot ovaduhinja, radi katere je opetovano tekla kri (bilo je 7 mrtvih). In s to sodruginjo je imel sedanji »neodvisni« poslanec Thomas tudi osebne zveze svoje vrste. Vsega tega ne piše morda kak meščanski list, ampak socialistični »Bremer Volksblatt«. Zares — v socialistični stranki je kakor v peklu. Ubogo delavstvo, ki je zašlo vanj!
Rli ste že čitali
Tako jasne in nepristranske sodbe o našem »bratomornem boja« še niste čitali!
Stran 2
»Večerni list«, dne 27. julija 1920.
štev. 1$
Politične novice.
+ Milijonarji in »Naprej«- »Naprej« kar poskakuje veselja, da dela poverjeniku za socialno skrb težave v njegovi stanovanj" ski akciji ministrstvo za socialno skrb. Da bi hvalevredno iniciativo dr. Gosarja osmešil, si je zmislil to-le debelo raco: No, dr. Gosar je medtem, da končno res ne izgubi kredita pri milijonarjih, sklical brž vseh svojih 40 milijonarjev na sejo in je spokorno priznal svoje grehe, katerih se je nad milijonarji pregrešil s svojim § 166. Milijonarji so spokornežu velikodušno odpustil4 njegov greh — in sklenili, da se združijo in vladi milostno sezidajo veliko barako za dva milijona kron, kamor naj se potem spravijo manj važni uradi, na zidanje hiš pa naj jih potem nikar nihče več ne »sili«.
—	G. dr. Gosarjti bi priporočali, da odslej vabi k vsaki seji milijonarjev tudi g-Kristana, četudi že ima svojo lastno hišo; vsekako se bo tam počutil domačega in bo o milijonarjih vsaj točneje informiran.
-f Župan in podžupan ljubljanski sta se vendar enkrat spomnila tudi manj imo-vitih svojih someščanov in se zgražata v »Slov. Narodu« nad našo deželno vlado, da je baje dovolila povišanje cen premogu. Za brezstanovanjce nista imela doslej srca, ker sta obadva že zdavnaj pod streho, za ceno premoga sta pa vendar prav tako občutljiva, kakor zadnji Ljubljančan, zakaj tega ne pričakujeta, dasi sta prva meščana ljubljanska, da bo solnce samo v njune hiše po zimi sijalo, ko bo vso drugo Ljubljano pokrival sneg in zimska megla. Nekdo mora biti kriv, če bosta plačevala dražji premog — torej hajd na klerikalce! Obadva vesta, da velja pri nas svobodna trgovina, in sta se po svoji stranki pehala, da jo je Belgrad vpeljal; sedaj, ko sta dosegla, da nima deželna vlada nobenega vpliva na cene, sedaj zahtevata od nje, naj zniža cene premogu! Z isto pravico bi deželna vlada lahko zahtevala od gg. Tavčarja in Trillerja, naj določita ceno ne le za premog, ampak tudi za sladkor in obleko, za podplate in vse drugo! Bridko je, a resnično: kar je stranka gg, župana in podžupana skuhala, bo moral ljubljanski konsument plačati!
+ Demokrati in srbstvo. Ves čas, odkar smo združeni, demokrati ne nehajo hujskati Srbov proti našemu ljudstvu, češ da jih sovraži in da med Slovenci Srbi nimajo prijateljev razen demokratov, Srbi so modri dovolj, da vedo tako vsiljevanje in pljuvanje v lastno skledo prav ceniti. Vedo tudi, da bi edinstvo države v Sloveniji stalo na slabih nogah, ako bi slonelo edtno-le na ljubezni demokratske meščanske frakarije, pa naj bi bila ta ljubezen še tako odkritosrčna in velika, To pa ravno ni. Ni še tako dolgo tega, ko se je zgodila par liberalnim varovancem na carinskem uradu krivica. Tedaj je priobčeval »Narod« tako grenke in žolčave članke proti srbskemu režimu, da so se naivne duše strahoma vpraševale, kaj bo, ako se bo ta zamrza proti Srbom širila med nami. Pa ni bilo nič hudega. Kakor hitro se je stvar za njihove varovance obrnila na bolje, so bili zopet največji srbofili. Ljubezen in sovraštvo pravega demokrata se namreč začne in konča pri žepu in trebuhu — svojem lastnem seveda; kako se katerikrat ali sploh zmerom godi drugim, jim ni mar. Ljubijo vse, kar služi tema dvema njihovima bogovoma, in sovražijo vse, kar jima nasprotuje in ju ovira, V tem edino so dosledni. Odtod njihova doslednost v nedoslednosti.
Zagorac in tovariši suspendirani. Zadnji »Katolicki List« zagrebške nadškofije poroča, da so reformiski bivši župnik Stepan Zagorac, bivši kapelan dr. Stepan Vidušič, katehet na koprivniški gimnaziji Stepan Haberstock, bivši administrator Juraj Lajtmann in bivši kapelan Tomo Carič a divinis suspendirani; izvrševati ne smejo več nobenih cerkvenih funkcij,
-f Italijanski avijatik prijet. Predvčerajšnjim popoldne se je pri Tivatu vsled poškodbe na stroju spustil na tla italijanski aeroplan, ki je letel iz Brindisija v Valono-Naše oblasti so letalo zadržale in letalca poročnika Faca prijele. Italijanska torpe-dovka je prišla v Erzegnovi, da zahteva izročitev avijatika, a se je morala brez uspeha vrniti.
+ D’ Annunzijevi letaki Včeraj so našli v morju pri Splitu velik zavoj d’ Annun-zijevih hujskajočih proglasov. Zavoj so gotovo vrgli z italijanske vojne ladje »Pu-glia«, da ga morje priplavi h kraju.
+ Zahteva po izročitve Bele Kuna. Mažarska vlada je zahtevala od avstrijske vlade izročitev ogrskega boljševiškega komisarja Bele Kuna. Bela Kun in trije drugi mažarski boljševiški komisarji so hoteli z vlakom za vojne ujetnike preko Nemčijo in Skandinavije na Buško, pa so jih v Nemčiji zadržali in internirali. Mažarska vlada je tudi od Nemčije zahtevala, da jih izroči kot navadne zločince. Ker so zločine izvršili na Ogrskem, morajo soditi ogrska sodišča. V Berlinu so špartakovci na shodih protestirali proti izročitvi Kunov5.. Zdi se, da nemško pravo izročitve radi kakega političnega ali mešanopolitičnega prestop-
ka ne dopušča. Zato ne namerava uemška vladfi izročiti Kuna in njegovih tovarišev, noče jim pa dati tudi zatočišča, kakor je to storila avstrijska vlada, nego jih hoče kot neljuhc tujce spraviti čez državni mejo, in sicor tam, kjer bodo to sami želeli.
Dnevne novice.
— Izvozno vplačevanje za davčno zavarovanje. Po odredbi začasnega finančnega komiteja v ministrstvu se bosta plačevala pri izvozu razen izvozne carine še dva odstotka v svrho davčnega zavarovanja, To se nanaša na one osebe, ki nimajo dokazov, da so svoj izvoz prijavile v svrho obdavčenja,
— Nakup plemenske živine v Sloveniji. Minister za kmetijstvo dr, Velizar Jankovič je odredil, da se sestavi komisija, ki odpotuje v Slovenijo in nakupi tu za milijon dinarjev plemenske rogate živine, ki se bo radelila prebivalstvu v Črni-gori, deloma brezplačno, deloma po znižani ceni,
— Nove poštne znamke. Začelo se je tiskanje novih poštnih znamk, ki bodo veljale za vso kraljevino. Znamke s kronsko vrednostjo bodo veljale samo še do konca decembra t. 1.
— Demokratska jngoslovanščina. Naročnik nam piše: V rokah imam demokratsko glasilo »Demokratijo« iz Belgrada in čitam: Dne 18. t. m. se je vršil v Nišu veliki k er me s v korist vojnih invalidov. Postalo mi je slabo in sem izpil »jedno kriglo pira«, o katerem je svojčas pisal v »Epohi« g. Sarčič, da stane v Ljubljani samo 1 K 20 vin. Naši jugoslovanski puristi naj gredo v kak belgrajski' »glanc-piglerei« ter si dado možgane speglati, ako hočejo prodajati svoj »veš«. Bogve, iz katerega besednjaka pobirajo podobne besede?
— »Delavski svetnik« pred sodiščem. Na Dunaju se je te dni vršila glavna razprava proti bivšemu volksvvehrovcu in poznejšemu »delavskemu svetniku« socialistu Koritschonerju, ki je bil obtožen izsiljevanja in goljufije. Pri tem mu je pomagal »vojaški svetnik« Kerschbaumer, ki so ga pa na izrek sodnih zdravnikov vtaknili v blaznico. Koritschonerju so krivdo dokazali in je bil obsojen na 3 leta težke ječe.
— Tatvina pri Travnu v Tacnu. Te dni
so neznani zločinci odprli z vitrihom vežna vrata pri gostilničarju Travnu v Tacnu in mu odnesli jestvin v vrednosti 1100 K.
— Pobegla tatica. Ivana Bernik iz Pe-telinca pri Medvodah je ukradla 22. t. m. siroti Mariji Mrak obleke in perila v vrednosti 500 K, nato je pa zapustila svojo domačijo in odpotovala neznano kam.
— Trganje planink, posebno s koreninami, je po zakonu prepovedano. Na ljubljanskem trgu pa se prodajajo polne košare planink. Kako je to mogoče? Varujmo planinsko floro!
— Valute dne 26. julija na zagrebški borzi: 1 dolar 75 K; 100 avstrijskih žigosanih kron 42 K; 100 carskih rubljev 126 K; 100 francoskih frankov 570 K; 1 napo-leondor 320 K; 100 nemških mark 178 K; 100 rumunskih lejev 194 K; 100 italijanskih lir 420 K; 100 švicarskih frankov 1300 K.
Llublianske novice.
lj Krščansko žensko društvo vabi k svoji seji, ki se bo vršila v sredo dne 28, t, m. ob 6. uri popoldne v Jugoslov. tiskarni II. nadstr, levo. Vabljene so vse odbornice in članice društva.
lj Obolel je g. sodni nadsvetnik Veder-njak.
lj Iz gledališke pisarne se nam poroča: Za bodočo sezono je angažiranih večje število prvovrstnih umetnikov za našo opero in dramo. Vsi člani pa stavijo kot pogoj, da pridejo v Ljubljano, preskrbo stanovanja. Oddaja opremljenih sob je sedaj še prepuščena lastnikom stanovanj in drž. stanovanjski urad ne more v tem oziru ničesar ukreniti. Ako se upravi ne posreči dobiti dovolj sob za člane je prihodnja sezona popolnoma izključena. Da pa se sezona 20.-21, omogoči, se obrača uprava Narodnega gledališča do pt. gledališčne publike z vljudno prošnjo, da ji v lastnem interesu priskoči na pomoč, in po možnosti da upravi na razpolago mesečne sobe. Sobe se potrebujejo s 15. avgustom 1920, Uverjeni smo, da bode pt, javnost uvidela v kako težavnem položaju, da se nahaja uprava, in, da je bodoča sezona odvisna samo od zadostnega števila razpoložljivih sob ter, da nam bode radevolje pomagala odstraniti Damoklejev meč- kateri visi nad sezono 1920-21, Cenjene ponudbe naj se vpošljejo upravi Narodnega gledališča v Ljubljani (operno gledališče),
lj Zanimiva razprava se bo vršila dne 29. t. m. pri okrajnem sodišču v Ljubljani v sobi št. 28 ob 8. uri zjutraj. Glavni urednik »Slovenskega Naroda«, gospod Rasto Pustoslemšek, je namreč vložil tožbo proti gospodu Antonu Brozoviču, šefu novinarskega urada v Zagrebu, ker se je baje dne 27. junija t. 1. izrazil g. Brozovič v ljubljanski kavarni »Zvezda«, da bi bil gospod Pu-
stoslemšek denunciral gospoda Brozoviča in predsednika hrvaškega novinarskega društva gospoda Krešimira Kovačiča, da sta vtihotapila večje množine tobaka v Avstrijo in da se je zaradi te denuncijacije vršila hišna preiskava pri gospodu Brozoviču in pri gospodu Kovačiču.
lj Cene zelenjavi. Od 24. t. m. dalje veljajo v Zagrebu naslednje cene zelenjavi: kumare za kisanje 3 K, kumara za kuha-nej 2 K, natiški fižol 4 K, zluščeni fižol 5 K, buče 50 vinarjev, čebula 4 K, paradižniki 4 K kilogram. Na ljubljanskem trgu je zelenjava polovico ali tretjino dražja. Tako bo Ljubljana polagoma pridobila dvomljivo čast najdražjega mesta v Jugoslaviji. Po čegavi krivdi?
lj Lahkomiselna ženska. Marija Lebar mora skrbeti za dva nezakonska otroka. Dne 2. julija t- 1. se je izprehajala s slugo Ivanom Škofičem po Dolenjski cesti. Izmaknila je Škofiču denarnico, vzela iz nje 1440 kron in mu jo je dala prazno nazaj v žep. Nato je izginila. Škofič je šel v kavarno pri »Leonu«, ko je tam hotel poravnati račun, je zapazil, da ga je Lebarjeva okradla. Policija je Lebarjevo kmalu prijela in dobila pri njej še 1440 kron. Deželno sodišče v Ljubljani je obsodilo Lebarjevo na 1 mesec težke ječe.
lj Tudi nagobčnike kradejo. Pasji kon-tumac je povzročil, da so se vrgli tatovi na krajo pasjih nagobčnikov in delajo z njimi luksurijozne kupčije, ker nagobčnikov v trgovinah ni dobiti. Med drugim je bil tudi ukraden nagobčnik psa g. dr. Ivana Tavčarja mlajšega.
lj Poneverba in manipulacije v menjalnici Slovenske eskomptne banke. Deželno sodišče v Ljubljani je obsodilo kontoristko M. O. na en mesec ječe, ker je navedeni banki poneverila 200 lir in 10 dolarjev. Pri razpravi se je tudi ugotovilo, da so banke takrat, ko je bilo bankam prepovedano menjanje tujih valut, tolerirale, da so bančni uradniki na lastni račun verižili z menjavanj em valut.
I. slovanski orlovski tabor v Mariboru.
Vozni red, kot je bil priobčen v sobotni številki, se ne bo spremenil. Vozni čas je računan po železniškem času od 1. do 24. ure.
V nedeljo popoldne se otvori na Teznu, to je na telovadišču poseben poštni urad. Vse pošiljatve iz Tezna bodo ta dan žigosane s posebnim žigom.
Iz Francoske je došlo poročilo, da se med drugimi udeleži tabora tudi 20 francoskih vi-sokošolcev - telovadcev, ki so pri zadnji veliki tekmi v Franciji dobili prvenstva. Nastopijo tudi v Mariboru z izbranimi točkami.
Ker le proga Ljutomer—Maribor razdejana, se vozijo vsi Prekmurci s posebnim vlakom iz Lendave — Čakovec—Pragersko—Maribor v petek zjutraj.
Udeležencem mariborskega tabora! Gospodarska zveza je dovolila znaten popust pri cenah za salame, kranjske klobase, praško šunko, francosko šunko, krakovsko klobaso itd. Reflektantje naj se blagovolijo zglasiti vsak dan od 8. do 18. ure. Popust je dovoljen le onim, ki se legitimirajo s taborsko izkaznico.
f,
s Vlom v areno Narodnega
soboto je bilo vlomljeno v areno Na . ga doma. Vlomilci so zlezli v aren® Pf. okno in odnesli slaščičarju g£>sP0 ^ šaku 150:.' kron denarja in rjavi s Policija je našla suknjič zakopan za . v slami. V zadevi je bila neka osu oseba areiirana
Razne novice.
r Velika vročina na češkeic-^^^
poročajo češki listi, imajo letos na veliko vročino,
ki je dosegla že 3f ^ co močno pripeka( ..
senci. Solnce tako močno pripe»»i -- ^ raj ne moreš stopiti z boso nogo n Od 1. 1892 ne pomnijo ljudje take v ^ kakor je letošnja. Dež se pa kar |a£ napraviti. Sicer se včasi nebo P • pade nekaj debelih kapelj, pa kma spet jasno vedro nebo in solnce izrw:' peka in žge.	,	.	^
r Vlada žen. Žensko gibanje nič novega. To dokazuje iznova i antropolog Edvard Tylov v svoje® ^
Sodišč® in policija.
s Popolna reorganizacija kriminalne službe v Ljubljani. Ravnatelj policijskega ravnateljstva v Ljubljani g. dr. Guštin je sklenil, da se bo s 1. avgustom letos popolnoma reorganizirala kriminalna služba v službenem rajonu ljubljanskega policijskega ravnateljstva. Kriminalno službo je svojčas pod grofom Ktini-glom organiziral dr. Skubl, in sicer po danajskem in berlinskem vzorcu tako, da je posloval zavod policijskih detektivov na policijskem ravnateljstvu. Navidezno je to dobro, toda v resnici se hitro poizvedovanje po zločincih le zavlačuje, ker dobiva kriminalna centrala prepozno poročila o zločinih, kateri se zgode v Ljubljani. Državna varnostna straža dela namreč službo, kakor je znano, v stražnicah, katere so razdeljene po mestu, v predmestjih, na Glincah—Viču, v šiški in v Mostah; umljivo je za to, da dobi kriminalni oddelek ovadbe od stražnic precej pozno v roke. Ker se podira predilnica, bo nekega lepega dne tudi kolodvorska policijska ekspozitura na cesti, vsled česar bo s 1. avgustom t. 1. prenehala poslovati. Upoštevajoč vse opisane okoliščine je zato sklenil g. ravnatelj dr. Guštin radikalno decentralizacijo kriminalne službe, ker hoče pospešiti zasledovanje zločincev. Celo kriminalno službo namerava razdeliti v nadzorovanje tujskega prometa in prideliti vsaki policijski stražnici nekaj detektivov. Nadzorovanje tujskega prometa na kolodvorih, v hotelih in v prenočiščih bo vodil revirni nadzornik g. Toplikar, kateremu se prideli v ta namen primerno število okoliških nadzornikov in detektivov. Detektivi, prideljeni posameznim stražnicam, bodo precej ,kadar se bo kaj zgodilo, že na stražnici izvedeli, kaj da je in bodo pričeli hitro poizvedovati. Kriminalno službo bo vodil g. revirni nadzornik Habe, v predmestjih in v okolici pa g. revirni nadzornik Ljubič. S to reorganizacijo kriminalne službe v Ljubljani se bodo brez vsakega dvoma varnostne razmere v Ljubljani zelo zboljšale.
s Mica Kovačeva, pila nič plačala. Strojnik brez službe Dimitrijev Kočevič iz Sarajeva je v trgovini Marije Štravsove popil 2 steklenici piva in snedel nekaj kruha in slanine, plačal pa ni nič. Ravno tako je napravil v neki gostilni v šiški. Kovačeviča so aretirali in izročili sodišču,
s Fijakar v glavnem Lattermannovem drevoredu. V glavnem Lattermannovem drevoredu fijakarjem ni dovoljeno voziti, kar je tem tudi dobro znano. Te dni se je pa peljal fijakar Ivan Novak s svojo kočijo čez železniški prelaz po glavnem Lattermannovem drevoredu tja in nazaj. Zakaj se je peljal, ni povedal; šlo je najbrž za kako poredno fijakarsko stavo. Novaka so na policiji primerno kaznovali.
njem delu. Vlada žen cvete tore] z ^ davna posebno med divjimi narodi v ^ in Ameriki. Tako n, pr, je na 0	^ rlJe-
matri, v severovzhodni Indiji ter me . ja čekožci v Kaliforniji mož vsepov ^ drugem mestu, Tam vlada žena m žena. Pri Zuinih je star običaj,	ja jjti
nagovori fanta, ki ji je všeč, s tem,	^
pošlje kolač. Od trenutka, ko 'za njo lač, postane njen oficielni žeiin. ^ivapa tir obleko in ji vsak dan počeše lase- ^ di po svatbi ima samo žena besedo ^ ^ mož ne pleše, kakor ona gode, ga	^
nim srcem odslovi. Otroci so mater1	^
Kakor pripoveduje Livingston, mora; njeni mladi možje iz rodu Banyasati taščam, hoditi v gozd po drva m ya |0|i ženine otroke, do katerih pa nimajo nobene pravice.	.	ju-
r Mažarski slikar Benczur u®* izmed
lij
eden
Benczur,
madžarskih slikarjev, je umrl v jv	„
r Italijanski pisatelj Giovanni	^
eden izmed prvih sedanjih italijanS ^e|. sateljev je praznoval te dni osem^ ,.aJ letnico. Njegov veliki roman »MaliaV ^ se kosa z Manzonijevim sloveči01 nom »Promessi Sposi«.
r Svetovni rekord brezžičnega	^
Ijenja. Iz Pariza poročajo listom: V. Jf. brezžično stanico Lafayette, čije val gajo v daljavo 20.000 kilometrov, šeno. S tem je omogočena spojiteV coske z najbolj oddaljenimi deželam1-
r Prva škofovska vizitacija z jJ0vi planom se je vršila nedavno tega	je
Zelandiji. Škof auklandski, čigar ško >gyy raztresena tudi po težko pristop®1®^' kih, je sklenil izvršiti vizatacijo s ^ jak0 jo aeroplana. To je vsekako p1^0 škofovsko potovanje.	,
r Novi izum. Wates, inženir ans ^ brzojavne družbe, je izumel aparati . terim se dajo pošiljati brezžične b ke iz letečega aeroplana. Aparat sestavljen, da letalcu ni treba biti telegrafist, ako ga hoče rabiti. ^ it r Dimaj izumira. Kakor je P^>. uradne statistike, Dunaj močno 1 Vsak teden tvori primanjkljaj \
Od početka svetovne vojske pa £valstv0 njega dne je padlo dunajsko Prf‘3> .\e že za 200.000 oseb. Statistika 12	Z®'
dne do dne večjo umrljivost. P°r . ar j« ostajajo daleč za številom umrlih*. Qi jasno razvidno iz naslednjih podat* l^jlo 20, do 26. junija je umrlo 531 ljucu« ^ je pa se jih je494, od 13, do 19, lun‘.lj pk° timrlo 547, rodilo pa se jih je 496 i. ^e-primerjamo te številke drugim veli stom, n. pr, Lipskemu, Draždanoflk ^ burgu, Berlinu, kjer se rodi na t ^e, 150 do 300 ljudi več kakor pa jl^jj i*' potem je dokazano dovolj, da 1' umira.
AprovizaciJa«
>
' Inž« ' .
a Goveje meso. Na stojnic* privca se prodaja od danas naprcJ meso po 20 in 24 K za kg.	,	. I*
a Telečje meso. »Vnovčevam . %i živino in mast« v Ljubljani °~	^q/	t. ^
sredo in četrtek t, j. za 28. m ra^pf°' svoja teleta sledečim me&arjemv Jjjjl(il< dajo in sicer: Ahlinu, Bizilju,
Cuzaku, Dolničar Francu, Dolmc .	{(&'
zu, Ham Matiji, Ham Mariji, Jc U( ie' stelicu, Kočarju, K6cjanu, Kras® qcvtf' bnu, Makovcu, Novaku, Novljan t ku, Petriču, Prepeluhu, Preže P■ §kf' ml., Rihtar star., Selanu, SmVln]3SJZ jancu, Skranjerju, Zajc Ivanu, Zg gaj> žetu po tri teleta, Žganjar An	te^e '
jeku, Zupančiču, Porenti po „	.
Janežič Ivanu šest telet; Janezu	^\e■ ■
niku skupaj 15 telet, Zajc Ivan	sPr®
Meso se bode prodajalo po 1 , al0, nje ter po 20 K zadnje za kilog^3 ka stranka dobi največ 1 kg. ------------
Odgovorni urednik Jože	.
Izdajatelj konzorcij »Večernega yubli^ Tiska »Jugoslovanska tiskarna«
/