List 97.
Velika dnarna potrata pri malih kmetovavcih.
Že so naši listi večkrat omenili, da kmetje, ki nimajo velicega posestva, res po nepotrebnem leto in dan precej dnarja s tem potrosijo, da namest konj za vprego nimajo raji volov ali tam pa tam krav, ktere se dajo tudi s pridom vpregati.
Kaj nek mora te napake krivo biti? Morebiti ba-h ar i j a? Gotovo le redko kterikrat, zakaj naši kmetje imajo preveč zdrave pameti, da bi s tem se bahali, da konj voz pelje ne pa vol. Jih je tedaj morebiti , sram? Pri tem ali unem zna to biti. Ali čmu nas bo sram, ako ravno s tem kažemo, da znamo dobro raj tati, in da tisti, ki nosi drago suknjo, še za tega voljo ni nič bolj pameten ali bolj pošten — saj se tudi ne ve: ali jo je že kramarju plačal.
Čujmo, kaj neki prijatel kmetijstva na Prajzovskem svojim rojakom o tem priporočuje; morebiti bojo njegove besede več zdale, kakor naše. Takole govori:
„Le nekaj moram našim kmetom prav na serce povedati, česar nič kaj prav ne porajtajo, ker pa je vendar vredno, da bi natanko prevdarili, namreč da preveč tratijo vprežno moč.
Pogostoma se vidi, da imajo naši kmetje na pol več vprežne živine kakor je potrebujejo in da pri tem gospodarstvu le ostajajo za to, ker nikoli še niso prav prevdarili: ali bi se ne dalo z manjšim številom vprežne živine izhajati. Ce zamore kmet enega konja ali dvoje volov manj imeti, je očitno, da se njegovi dohodki na leto naj manj za 150 ali 200 fl. povikšajo — in 200 fl. je že precej dnarja.
Včasih ima kmet z malim zemljišem 2 ali 3 vole. Da so ti za delo dosti močni, povžijejo veči del klaje in slame, in kravica ali dvoje krav mora pa zraven stradati, da ni ne dosti mleka, ne masla pri hiši. Zakaj takv gospodar nima raji čvetero močnih krav? Če le prav ž njimi ravna, bote zmiraj dve za vprego pripravne. V deželah, kjer je navada, da krave vpregajo, se vidijo prav lepe krave, ne le močne za delo, temuč tudi dobre za molžo. Pa skusi kaj tacega drugim kmetom priporočati, boš vi-dil, kako se bojo muzali. Le muzajte se, kolikor vam je drago; jez vam pa vendar rečem, da ne poznate svojega dobička! Poskusite in oči se vam bojo od-perle! Saj skušnja to uči.
Ker so dan današnji potrebe na vse strani zmiraj večje, je dobro prevdarjati treba, kje se da kakošen dobiček vloviti brez posebne premembe v gospodarstvu.
Tedaj še enkrat rečem: Poskusite, in zvedili bote, da sem vam dobro svetoval."
Tako piše unanji kmetovavec. Kar je on rekel, podamo tudi našim gospodarjem v prevdarek.