Ivo Boscarol: "Ves čas
sem vedel, da smo dobri"

GOSPODARSTVO ...9

+ priloga

> Varčevanje bolj pomembno
kot kadarkoli prej

• Rentno varčevanje v času krize

• "Ne nosi vseh jajc v eni košari"

★★★ as

SREDA, 5. OKTOBRA 2011 • ODGOVORNI UREDNIK: TOMAŽ RANC • PRVA ŠTEVILKA JE IZŠLA 9. MAJA 1945 • WWW.VECER.COM • LXVII 231 (20362) • CENA 1,20 EUR (12 HRK)

Dr. Melita Ambrožič, svetovalka direktorice NUK: "Če se bo še nekaj časa nadaljeval dosedanji PRETEŽNO JASNO
način reševanja iz ekonomske krize, se bojim, da se bomo vrnili k ročnim pisalnim strojem
in papirnim kataložnim karticam." Stran 13

V Ljubljani ne bo Titove ceste

Ustavni sodniki pravijo, da se ne
gredo zgodovinarjev. Pred seboj da
so imeli izključno simbolni pomen,
ki je v Titovem imenu: to pa ni samo
simbol osvoboditve iz fašistične oku-
pacije, temveč tudi povojnega totali-
tarnega komunističnega režima, ki je
obsežno in grobo kršil človekove pra-
vice. Od zunajsodnih povojnih pobo-
jev naprej.

Odzivi so se vsuli. Zgodovinska
dejstva so takšna, kot so, čeprav bi ne-
kateri raje videli, da bi bila drugačna,
se je, ko je ustavno sodišče včeraj ob-
javilo svojo odločitev, oglasil Dušan
Kumer (SD). V ljubljanskih SDS in NSi

Konstruktor
nadaljuje agonijo

Konstruktor VGR se je
z vlogo o spremenje-
nem načinu finančnega
prestrukturiranja znova
izognil stečaju

NINA AMBROŽ

Danes napovedane sodne obravnave
o ugovoru zoper postopek vodenja
prisilne poravnave v mariborskem
gradbenem podjetju Konstruktor
VGR ne bo. Gradbinec, na čelu kat-
erega je direktor Samo Majcenovič,
se je z vlogo o spremenjenem načrtu
finančnega prestrukturiranja znova

2 dnevna@vecer.com V ZARISCU sreda, 5. oktobra 2011

Danes narediti Titovo cesto,
to je poveličevanje totalitarizma

Zakaj že imajo mesta ulice
milozvočnih imen dreves pa ptic
in se hodi pod lipami pa škrjančki
pojejo? Ali pa ima svojo cesto vsaj
kak romantični pesnik. Nobene
ideološke vojne pod uličnimi
svetilkami! Bolj proti nekdaj
železnemu vzhodu se gre, večja je
(oblastna) potreba, da ima vsak
pomembnež in "pomembnež"
cesto. Ja, dober material bi bil to,
kar za psihosliko nacij(e).

V Sloveniji je spet kakor zmeraj.
Tisti, ki so stavili, da tokratnih
parlamentarnih volitev preteklost,
ki ta narod zedini kvečjemu za
kratek čas in zgolj ob izjemnih
zgodovinskih prelomih, le ne bo
barvala, so že izgubili. V pravkar-
šnji odločitvi ustavnega sodišča,
da Titova cesta, izumljena danes,
toliko let po odhodu iz sistema, o
katerem smo vsaj toliko soglasni,
da demokratičen ni bil, nima
zveze z demokratičnimi standardi,
so na vseh možnih straneh takoj
našli toliko goriva, da smo
ekspresno padli v novo etapo
državljanske vojne. Debatiralo se
še bo veliko, ali v resnici datumska
zareza odloči, kdaj je nekaj stvar
zgodovinskega spomina, ki pač je
in se revizionizem ne spodobi, in
kdaj se obrne v simbol časov in
dejanj, ki jih je nespodobno
poveličevati, kakor pravi ustavno
sodišče. Enotnosti ne bo nikoli. Pri
nas že ne. Kar ve tudi ustavno
sodišče, ko osebno dojemanje
pojavov in ljudi ločuje od uradne-
ga, oblastnega. Kavelj je po drugi
strani, da gre prav za Tita, ki v teh
krajih ostro deli: za nekatere je
nesporni junak, ki je zmlel naciste,
potem pa naj bi se bilo v državi, ki
jo je vodil, živelo bolje in enako-
pravnejše kot danes, drugi vidijo
izključno samodržca, ki je samo v
Sloveniji kriv za okrog 600
povojnih morišč/grobišč, kjer se je
bratomorno obračunavalo.
Enotnega pogleda ni. Kot ni država
- čeprav je, kakor v priložnostni
zgodovinski uri povzemajo
ustavni sodniki, (že) 1991. prelomi-
la z dobo, ko so človekove pravice
bile vse prej kot svete, in naredila
nepovratni premik v demokracijo,
s tem pa tudi v spoštovanje
človekovega dostojanstva - še
danes sposobna enkrat za vselej in
brez najmanjšega "ampak" zločina
poimenovati zločin, pietetno
urediti hudih jam, mrtvim vrniti
dostojanstvo ter končno naseliti
mir.

V tem smislu se sporočilo ustavne-
ga sodišča, ki mu v demokratičnih
ureditvah, naj so časi predvolilni
ali povolilni, pripada zadnja
beseda, bere pravzaprav kot velika
nezaupnica upraviteljem države.

Uboge "demokratične"
stranke, ki brezkompromi-
sno in tudi povsem nepiete-
tno politične glasove in naziv
"prepovedane" ceste kujejo
z imeni nedavno pokopanih
velikih Slovencev ...

LEVO SPODAJ

Tako so odločili ustavni
sodniki in odpravili sporni
ljubljanski odlok. Ne gre za
ime, le ohranjeno iz prej-
šnje ureditve, in prav to je
v demokratični državi pro-
blem, Tito ni samo simbol
osvoboditve iz fašistične
okupacije, piše v odločbi
ustavnega sodišča

VANESSA ČOKL

Dejstvo, da je bil dosmrtni predse-
dnik nekdanje SFRJ, pomeni, da nje-
govo ime v največji meri simbolizira
nekdanji totalitarni režim. Ponovno
uvedbo ulice, poimenovane po Josipu
Brozu Titu kot simbolu jugoslovan-
skega komunističnega režima, je zato
mogoče objektivno razumeti kot pri-
znanje nekdanjemu nedemokratične-
mu režimu. V Republiki Sloveniji pa je
vsako oblastno poveličevanje komu-
nističnega totalitarnega režima pro-
tiustavno. S to utemeljitvijo ustavni
sodniki kot protiustavnega odpravlja-
jo odlok ljubljanske mestne občine, da
se del nove Štajerske ceste v glavnem
mestu preimenuje v Titovo cesto.

Tu ne gre za ime ulice, ohranjeno
iz prejšnje ureditve, ki bi bilo danes le
še del zgodovine. In natančno v tem
je problem, pravijo ustavni sodniki:
sporni odlok je bil sprejet leta 2009,
osemnajst let po osamosvojitvi Slove-
nije in vzpostavitvi ustavnega reda,
ki temelji na ustavnih vrednotah,
nasprotnih vrednotam režima pred
osamosvojitvijo. Takšna nova poi-
menovanja pa v današnjem prostoru
in času nimajo več svojega mesta, ker
so v nasprotju z načelom spoštovanja
človekovega dostojanstva, ki sodi v
jedro ustavne ureditve demokratične
slovenske države. Že temeljna ustav-
na listina in drugi osamosvojitveni
dokumenti niso samo prekinili z dr-
žavnopravno povezavo Republike Slo-
venije in SFRJ, temveč je bil opravljen
prelom s temeljnim vrednostnim kon-
ceptom ustavne ureditve, je odločilo
ustavno sodišče. Nekdanji komunistič-
ni režim ni nezdružljiv samo s sloven-
skimi, ampak z evropskimi standardi
varstva človekovih pravic in temeljnih
svoboščin, piše v odločbi, ki se sklicu-
je med drugim na evroparlamentarno
resolucijo o evropski zavesti in tota-
litarizmu, s katero se je naš državni
zbor po velikih političnih polemikah
seznanil, sprejel je ni.

Da niso ocenjevali zgodovine, pra-
vijo ustavni sodniki, pred seboj so
imeli izključno simbolni pomen, ki je
v Titovem imenu. Ime Tito, tako ustav-
no sodišče, ne simbolizira samo osvo-
boditve od fašistične okupacije v drugi
svetovni vojni, ampak tudi povojni to-
talitarni komunistični režim, ki so ga
zaznamovale obsežne in grobe kršitve
človekovih pravic in temeljnih svobo-
ščin, od zunajsodnih povojnih pobo-
jev naprej. Dejanj, o katerih se lahko
strinjamo, da so bila Titova pozitiv-
na, pa ni mogoče ločiti od negativnih
(v državi) pod njegovim vodstvom.
Protiustavno je, pravijo ustavni so-

Poimenovanja po Titu v Mariboru
in Velenju ostajajo

Mestna občina Maribor ne razmišlja o preimenovanju Titove ceste, so spo-
ročili. Občina je v preteklosti zavzela stališče, da želi pri imenovanih ulicah
ohraniti zgodovinske dogodke in pomembne zgodovinske osebe. Prav tako
na občini ne želijo po nepotrebnem povzročati stroškov stanujočim posa-
meznikom kot tudi gospodarskim subjektom, ki imajo sedež na omenjeni
ulici, so navedli.

V Velenju, ki je bilo do spremembe sistema oz. osamosvojitve Slovenije
Titovo Velenje, imajo Titov trg in Titov spomenik. Kot je dejal župan Bojan
Kontič, so bile v 90. letih prejšnjega stoletja težnje in zahteve po preimeno-
vanju trga oz. premestitvi spomenika, vendar so bile neuspešne. O morebi-
tnih novih težnjah pa Kontič nima podatkov. (sta)

"Ne prepriča me," o odločitvi ustavnega sodišča pravi
nekdanji ustavni sodnik dr. Lojze Ude. Kdor gre po
Titovi cesti, po njegovem ne ve, kdaj je dobila ime,
včeraj ali pred desetletji. In kaj naj potem Angleži s
kupom svojih oseb iz zgodovine ali Američani s pred-
sedniki, ki so dali zeleno luč za atomsko bombo, spra-
šuje.

Evropska unija pa da je obsodila vse "izme", le kolo-
nializma, povedno, ni. Očitno, pravi, naj bi se zgodovi-
na človekovih pravic začela šele v dvajsetih, tridesetih
letih 20. stoletja. Ude je dolgo služboval v Beogradu in
že v prejšnjem sistemu je bil do Tita rezerviran, trdi. Ko
se je za enega zadnjih Titovih rojstnih dnevov nad beo-
grajskim stadionom pojavila velika podoba jugoslovan-
skega maršala, je med prijatelji komentiral, da zdaj pa je dovolj, pripoveduje.
In vendar ga časovna ločnica, kot jo je zdaj postavilo ustavno sodišče, ne pre-
priča. Kar so odločili ustavni sodniki, je po njegovem celo skrajno neprepri-
čljivo. Da ni to bolj v funkciji današnje politike, pripomni. Ne strinja se, da
odločba ustavnega sodišča, kakor zatrjujejo ustavni sodniki, ki so jo sprejeli,
ne ocenjuje zgodovine.

Zgodovinar dr. Stane Granda pa v odločitvi ustavnega sodišča vidi pri-
spevek k evropeizaciji Slovenije. Veliko presenečenje in vredno spoštovanja
je, pravi, da jo je zasedba ustavnega sodišča, ki da velja za bolj levo, zmogla.
Ne bi pa iz tega, dodaja, vlekel kakšnega zmagoslavja kogarkoli.

Če ne Titova, naj bo pa Slakova ali Bajukova

V ljubljanski mestni občini bodo odločitev ustavnega
sodišča spoštovali, so sporočili. Kljub temu so ponosni,
pravijo, da je danes pokojni mestni svetnik Peter Božič
za eno od ljubljanskih mestnih vpadnic predlagal, naj
bo Titova cesta, s čimer se je, sodeč po anketi, strinjalo
60 odstotkov vprašanih Ljubljančanov in Ljubljančank.
Če ne bo Titova, s čimer se strinjajo, v ljubljanskem me-
stnem odboru SDS predlagajo poimenovanje nove ulice
v prestolnici "po velikem Slovencu Lojzetu Slaku". V
Mladi Sloveniji ima Jernej Vrtovec, eden od pobudnikov
ustavnosodne presoje Titove ceste, tudi predlog: Andrej
Bajuk naj dobi ulico. Predsednica Nove Slovenije Ljudmi-
la Novak v odločbi ustavnih sodnikov vidi "odločitev za
več resnice v Sloveniji in potrditev, da je bil Tito zločinec".
Medtem ko v nekaterih strankah pravijo, da se odločitev ustavnega sodišča
ne komentira, so se oglasili v SD. Vodja poslanske skupine Dušan Kumer ve,
da ni institucije, ki bi mogla izničiti odločitve ustavnega sodišča. Kumrovo
osebno mnenje pa je, "da so zgodovinska dejstva takšna, kot so, čeprav bi ne-
kateri raje videli, da bi bila drugačna". "Namreč, partizanska vojska pod po-
veljstvom Tita je bila del zavezniških sil, ki so v drugi svetovni vojni izborile
zmago, kar želijo nekateri danes prikazati kot zločin brez primere." Kumer
se ne slepi, da bo odločba ustavnega sodišča "iz zavesti večine ljudi izbrisala
zgodovinski spomin in vrednote, ki jih gojijo; tako preprosto to pač ne gre".
Poslanec Luka Juri (SD) ima odločitev ustavnega sodišča za spodrsljaj. Razmi-
slil bi, kdaj bi morali tudi ustavni sodniki "odgovarjati narodu", ker se z ustavo
"prepogosto pavšalno poigravajo" ...

dnevna@vecer.com 3

Zmanjkuje denarja. ZZZS
skuša rešiti zdravstveno
blagajno, bolnišnice svoje
poslovanje in bolnike.
Minister v odhajanju obža-
luje, da ni zmogel izpeljati
prepotrebne reforme

MATEJA GROŠELJ

Napoved Zavoda za zdravstveno za-
varovanje Slovenije (ZZZS), da bo
konec leta zaradi vedno večje finanč-
ne luknje v zdravstveni blagajni bolni-
šnicam in koncesionarjem, ki izvajajo
bolnišnične programe, dodatno zni-
žala akontacije, je na noge dvignila
tako rekoč vse akterje v zdravstvu, ne
le prizadetih, med njimi oba klinična
centra.

Možen ukrep je odpuščanje

Simon Vrhunec se kot generalni di-
rektor UKC Ljubljana in kot predstav-
nik Združenja zdravstvenih zavodov
Slovenije, ki se je prav tako uprlo var-
čevalnim ukrepom ZZZS, strinja, da
je v zdravstvenih organizacijah še
mogoče kaj prihraniti, a ne v nedo-
gled in kolikor pričakuje ZZZS; Vrhun-
čeve pozive, naj tudi ZZZS po svojim
močeh prispeva k varčevanju, smo v
Večeru že povzemali. Vrhunec ver-
jame v "skupno pot, da zdravja drža-
vljanov ne bomo ogrožali", in tudi ni
naklonjen potezi, o kakršni naj bi raz-
mišljali v Splošni bolnišnici Slovenj
Gradec, češ da bodo pri njih od bolni-
kov zahtevali akontacije za zdravlje-
nje, če bolnišnica ne bo dobila dovolj
denarja od ZZZS.

UKC Ljubljana še nima občutnega
problema s plačevanjem dobaviteljem
za zdravila in medicinskotehnične
pripomočke, namige v javnosti, da se
lahko prekine dobaviteljska veriga v
zdravstvu, zavrača Vrhunec. Pravi,
da pri njih s plačili za zdaj zamuja-
jo največ šest dni, zato dvomi, da bi
največja dobavitelja v državi, Kemo-
farmacija in Salus, ustavila dobave.
Temu mnenju se pridružuje minister
za zdravje, ki opravlja tekoče posle,
Dorijan Marušič. Kot je o razmerah
obveščen, je dejal včeraj, se tak umik
s tržišča ne bo zgodil.

Bolnišnice bi se ob manj denarja iz
javne blagajne morda lahko odločile
za znižanje tistih stroškov, ki jih, kot
že dolgo opozarja generalni direktor
ZZZS Samo Fakin, najbolj bremenijo;
to pa so stroški dela oziroma zaposle-
nih. Možno je odpuščanje, zdravnikov
za zdaj še ne, temveč drugega kadra,
razmišljajo v UKC Maribor. In doda-
jajo, da se bodo zagotovo podaljšale
čakalne dobe, pričakovati je manj ka-
kovostne storitve.

Da za vse take napovedi obstaja
utemeljena razlaga, so se včeraj oglasi-
li v Zdravniški zbornici Slovenije (ZZS).
Posledice "nesprejemljive rešitve",
vladnega sprejetja aneksa 2 k splo-
šnemu dogovoru, ter namere ZZZS,
da bo znižal akontacije, bo po njiho-
vem prepričanju čutilo "vse sloven-
sko zdravstvo, primarno, sekundarno
in terciarno". Ministra za zdravje po-

Nobelovo nagrado za fiziko bodo
letos prejeli Američana Saul Perl-
mutter in Adam Riess ter Avstralec
Brian Schmidt za "odkritje pospeše-
ne ekspanzije vesolja skozi opazova-
nja oddaljenih supernov", je včeraj v
Stockholmu sporočila švedska akade-
mija.

Preučili so več deset eksplozij
zvezd, imenovanih supernove, in
odkrili, da se vesolje širi s trajno po-
spešeno hitrostjo. Njihovo odkritje je
spremenilo človekovo razumevanje
vesolja, piše v utemeljitvi nagrade.

zivajo, naj prepreči kolaps v financi-
ranju slovenskega zdravstva, ZZZS pa,
naj "lastne izgube preko zdravstve-
nih domov in bolnišnic ne prelaga na
pleča bolnikov". Ob tem, kot zavaro-
valnici očita zbornica, da "ZZZS v času
krize v breme izvajalcev zdravstvene
dejavnosti in posredno na račun bol-
nikov uvaja nove računalniške progra-
me za poročanje o izdatkih". V ZZZS so
za Večer že odgovorili s pojasnilom,
da ZZZS izvajalcem za računalniško
opremo namenja sredstva, s katerimi
ti sami razpolagajo, da je bil projekt
načrtovan dalj časa in da bodo rešitve
prinesle pozitivne učinke za celoten
zdravstveni sistem.

Slabši zdravstvena varnost
in kakovost zdravljenja_

Na čedalje bolj napeto vzdušje v zdra-
vstvu se je po odsotnosti pred mediji
zaradi nastalih političnih razmer, kot
se je opravičil, včeraj odzval tudi re-
sorni minister. "Nisem zadovoljen z
ukrepi ZZZS," je dejal Marušič; predla-
gani rebalans finančnega načrta za
letos je ponovno označil kot neprime-
ren. Odhodki za zdravila so se še pove-
čali, omenja. Konkretno na področju
zdravil vidi rezerve pri cenah, generi-
kih in pri maržah.

Celo minister težko verjame, da
zniževanje sredstev ne bo omejilo do-

52-letni Perlmutter vodi projekt su-
pernov na univerzi Berkeley, 44-letni
Schmidt je vodja raziskovalne skupi-
ne za supernove na univerzi v avstral-
skem Weston Creeku, 42-letni Riess
pa je profesor astronomije na univer-
zi Johna Hopkinsa in na institutu za
vesolje v Baltimoru.

Preboj se je zgodil leta 1998, ko sta
raziskovalni skupini, ki sta jih vodila
Perlmutter in Schmidt ob sodelovanju
Riessa, ločeno prišli do istega osuplji-
vega sklepa, da se širjenje vesolja hitro
pospešuje. Odkrili so namreč več kot
stopa do zdravstvenih storitev. Zdra-
vstveno varstvo državljanov se bo v
tem primeru zmanjšalo, če ne letos,
pa v prihodnosti. Tudi zato mu je tem
bolj žal, da ni zmogel izpeljati "res pre-
potrebne" zdravstvene reforme.

In kako nastalo situacijo komenti-
rajo zdravniki? Rajko Kenda, strokov-
ni direktor Pediatrične klinike UKC
Ljubljana, ki je finančno že v znatnem
minusu, pravi: "Dobimo 20 do 22 od-
stotkov manj denarja, kot ga porabi-
mo. Od nas se pričakuje, da bomo pri
25 milijonih evrov šest milijonov pri-
hranili z racionalizacijo, pri čemer vsi
'kljukci' dodajajo, 'ne da bi se pri tem
znižala kakovost zdravljenja'. In midva
(s poslovno direktorico Biserko Marolt
Meden, op. p.) sva edina 'šalabajzerja,
ki tega ne znava storiti'."

Kenda bi se pogodil, da je z raci-
onalizacijo, po njegovem s "proce-
som, ki traja in ni nikoli končan", na
njihovi kliniki morda res mogoče na
leto prihraniti še kakšnih 200 tisoč
evrov, nikakor pa ne šest milijonov,
kot se pričakuje konkretno od njih.
Marolt Medenova ga spomni, da prvi
mož zdravstvene blagajne "Fakin še
vidi rezerve". "Naj pride v našo bol-
nišnico. Sam je rekel, da si želi, da ga
kdo povabi, jaz ga javno vabim," upra-
vljavcu zdravstvene blagajne predlaga
Kenda.

50 oddaljenih supernov, katerih sve-
tloba je bila šibkejša od pričakovane,
kar je znak pospešenega širjenja veso-
lja. "Že stoletje je znano, da se vesolje
od velikega poka pred 14 milijardami
let širi, vendar je to odkritje osupljivo.
Če se bo hitrost širjenja še povečevala,
bo vesolje končalo v ledu," je zapisala
švedska akademija.

Nagrado, vredno deset milijonov
švedskih kron (1,1 milijona evrov),
bodo v Stockholmu podelili 10. de-
cembra na obletnico smrti ustanovi-
telja nagrade Alfreda Nobela. (sta)

Država naj pospeši gra-
dnjo odlagališča za radio-
aktivne odpadke, menijo
v Mednarodni agenciji
za atomsko energijo

LAURA ŠTRASER

"Stanje jedrske varnosti v Sloveniji je
na pričakovani visoki ravni," je včeraj
dejal minister za okolje in prostor
Roko Žarnic in tako povzel ugotovi-
tve Mednarodne agencije za atomsko
energijo (IRRS), ki je v minulih dese-
tih dneh pregledovala delovanje naše
infrastrukture na področju jedrske in
sevalne varnosti.

"Danes se je zaključil proces, ki
se je začel že leta 2008. Na njegov za-
ključek so vplivali tudi dogodki na
Japonskem, ki so prispevali dodatne
zahteve, dodatna vprašanja, na katera
je bilo treba odgovoriti. Strokovnjaki
so ravnali po zelo natančnih in zah-
tevnih mednarodnih standardih.
Delo so zaključili v približno sto strani
dolgem poročilu, katerega osnutek že
imamo. V bližnji prihodnosti bomo
dobili še uradno verzijo.

Kot je razvidno iz poročila, je vse-
bina kar pohvalna za naše službe, ki
se s tem ukvarjajo - delo opravlja-
jo pravilno, so dobro organizirani
in bistvenih problemov ni," je po-
udaril minister. Kot je pojasnil di-
rektor Uprave RS za jedrsko varnost

Andrej Stritar, so strokovnjaki ob te-
meljitem pregledu dela uprave med
drugim ugotovili, da zakonodaja in
način dela uprave ustrezata medna-
rodnim standardom. Opozorili so
tudi na zamudo pri gradnji odlagali-
šča za nizko in srednje radioaktivne
odpadke. "Prepoznali so, da bi lahko
iz tega čez nekaj let nastal problem
na terenu, če bo zmanjkalo prosto-
rov v skladišču v jedrski elektrarni
in bo treba te odpadke nekam odlo-
žiti. Priporočajo, da naj država čim
prej pospeši gradnjo odlagališča," je
razložil Stritar. Po prvotnih načrtih bi
moralo odlagališče začeti obratovati
leta 2013, lokacijo pa je vlada odobrila
konec leta 2009 z odobritvijo držav-
nega prostorskega načrta: "Na žalost
se je od takrat izredno malo naredi-
lo. Lokacija je prazna, na njej se nič ne
dogaja, dokumentacija pa se komajda
pripravlja in nabira z zamudo. Niti
teoretično ni več možno, da bi odla-
gališče imeli do 2013. Zato bi bilo res
nujno, da se delo pospeši in se odlaga-
lišče zgradi vsekakor prej, preden bo
skladišče v elektrarni polno in bomo
morali elektrarno zaradi tega ustavi-
ti in bo namesto elektrike začela pro-
izvajati probleme, ki jih bomo tako ali
tako morali enkrat rešiti."

Člani agencije pa so vladi naloži-
li tudi sprejetje nacionalne strategije
jedrske varnosti, krovni strateški do-
kument, ki naj bi zagotavljal pravilen
razvoj infrastrukture na tem podro-
čju.

4 dnevna@vecer.com V ZARISCU sreda, 5. oktobra 2011

/i _✓ v

Branko Grims, poslanec SDS, o "oči-
tnem namenu" parlamentarne pre-
iskave o brezplačnikih, domnevno
povezanih s SDS: "V resnici gre za
čisto navaden napad na dejansko
svobodo medijev. Od ustanovitve
komisije (ki je preiskovala politič-
no in finančno ozadje predvolilnih
brezplačnih tednikov Slovenski
tednik in Ekspres, op. a.), načina nje-
nega dela, načina sprejemanja konč-
nega poročila do njenega sedanjega
ravnanja in drugih vpletenih v to
zgodbo je očitno, da gre za izrazit
direkten napad na svobodo medi-
jev. Imeli smo dva medija v Sloveniji,
ki sta odprla vrednostno drugi zorni
kot, odstopajoč od večine drugih
medijev, in zdaj je treba z vsemi
sredstvi to sesuti in preprečiti, da se
ne bi zgodilo kaj podobnega. In če se
pri tem zlije še kakšna golida gnoj-
nice na SDS, je še toliko bolje. V re-
snici je SDS samo kolateralna škoda.
Glavni cilj je očitno zastraševanje,
da se slučajno ne bi še kdo v Sloveni-
ji opogumil in poskušal vzpostaviti
nov medij, predvsem pa z vidika vre-
dnot in uredniške politike kakšen
drugačen medij, ki bi odstopal od
tiste v osrednjih medijih." (ka)

Poslanci lahko
pogledajo poročilo

Državni zbor že skoraj teden dni po-
slancem omogoča vpogled v končno
poročilo preiskovalne komisije o
brezplačnikih, a poročila ni dovoljeno
javno razkriti, so sporočili iz službe za
odnose z javnostmi državnega zbora. S
tem pojasnilom so kot netočne označi-
li izjave poslanca SDS Branka Grimsa,
da poslanci nimajo vpogleda v poro-
čilo. Grims je namreč na ponedeljko-
vi tiskovni konferenci pojasnil, da naj
bi včeraj na kolegiju predsednika dr-
žavnega zbora odločali o izredni seji,
na kateri bi obravnavali poročilo pre-
iskovalne komisije, ki je obravnava-
la izhajanje brezplačnikov Ekspres in
Slovenski tednik, a poslanci še nimajo
vpogleda v poročilo.

Za izredno sejo, na kateri bodo po-
slanci obravnavali končno poročilo,
bodo v državnem zboru priskrbeli 90
kopij poročila. Dobili jih bodo vsi po-
slanci, tako da jim bo zagotovljeno ne-
moteno delo na seji. (sta)

VOX POPULI

Podpirate odločitev ustavnega
sodišča o prepovedi imenovanja
nove ceste mimo Stožic po Titu?

Da Ne

www.vecer.com

Odgovor na prejšnje vprašanje

Menite, da bi šolnine
povečale kakovost študija
na slovenskih univerzah?

45 %

Da

Število glasov: 337

Po neuradnih podatkih
ministrstvo za šolstvo in
šport od Mestne občine
Ljubljana terja vračilo
skoraj dveh milijonov
evrov, namenjenih Stoži-
cam. To je samo še ena
od težav, v katerih se je
znašel ta športni park

SAMO TRTNIK

Minister za šolstvo in šport Igor
Lukšič bo danes predstavil podrob-
nosti financiranja večnamenskega sta-
diona Stožice. Po neuradnih podatkih
ministrstvo od Mestne občine Ljublja-
na zahteva vračilo 1,9 milijona evrov
od 9,4 milijona evrov, kolikor jih je
Ljubljana prejela lani poleti na razpi-
su za sofinanciranje športnih objektov.
Mestna občina naj bi bila namreč v
prijavi na razpis navedla nekaj napač-
nih številk, kot strošek pa naj bi bila
prijavila tudi svoje terjatve do SCT, ki
je v stečaju.

Delta prišla in tudi odšla_

To je samo še dodatni kamenček v
celotnem mozaiku težav športnega
parka Stožice. Ta finančno ambiciozen
projekt, ki naj bi v slovensko prestol-
nico končno prinesel sodoben stadion
in dvorano, se namreč skoraj ves čas
spopada s težavami. Na začetku pro-
jekta, leta 2008, naj bi največje breme
gradnje prevzela nase srbska družba
Delta, ki naj bi financirala gradnjo ce-
lotnega kompleksa, v zameno pa bi v
upravljanje dobila trgovsko središče.
Po predpogodbi naj bi Delta v celoten
kompleks vložila 242,5 milijona evrov.

Težava pa nastane s prihodom fi-
nančne krize, zaradi katere Delti uspe
pravočasno plačati samo 5 milijonov
evrov, z ostalimi plačili pa zamuja.
Sledi podaljševanje rokov, aprila 2009
pa mora Delta vseeno od projekta od-
stopiti, kar je povzročilo veliko fi-
nančno luknjo pri gradnji projekta.
Kljub temu sta župan Zoran Jankovic
in direktor Grepa Zlatko Sraka, ki je
zasebni partner mestne občine, ves
čas zatrjevala, da je vse pod kontrolo.
Finančne težave so prinesle še težave
zaradi neplačevanja izvajalcev in podi-
zvajalcev, kar je celo ogrozilo odprtje
dvorane 10. avgusta lani.

Kdaj bo dokončano
nakupovalno središče?_

Luknjo je sicer deloma zapolnila av-
strijska Supernova, ki je prevzela
financiranje gradnje trgovskega sre-
dišča, nastale pa so težave pri prido-
bivanju najemnikov za prostore. Prav
trgovska dejavnost namreč projekt

Slovensko ministrstvo za
finance bo preučilo, ali se
to splača, pravi minister

DARJA KOCBEK

BRUSELJ (OD NAŠE DOPISNICE)

Finančni ministri iz 17 članic z evrom
so v ponedeljek zvečer na zasedanju
evroskupine v Luksemburgu dosegli
dogovor o zahtevi Finske za dodatno
zavarovanje njenih posojil Grčiji. Gre
za nova posojila na podlagi dogovora
voditeljev na vrhu evroobmočja julija
letos v znesku 109 milijard evrov iz re-
ševalnega sklada EFSF.

Dogovor o dodatnih zavarovanjih
ne velja za šesti obrok posojila Grčiji
v znesku 8 milijard evrov iz lanskega
svežnja 110 milijard evrov pomoči, ka-
terega nakazilo bo odvisno od poroči-
la trojke evropske komisije, Evropske
centralne banke in Mednarodnega de-
narnega sklada, ali je Grčija izpolnila

Po novem letu se
bosta dvorana in
stadion imenovala
Arena Triglav

lahko pripelje na zeleno vejo. Za zdaj je
znanih samo nekaj imen, kot so Mer-
cator, Intersport in Big Bang, ni pa še
znano, kdaj dejansko bo nakupoval-
no središče odprto. Na spletni strani
Grepa še vedno piše, da je otvoritev
napovedana za letos. Jankovic je v ne-
davnem intervjuju za Delo napovedal,
da bi lahko bila otvoritev nekje med
letošnjim decembrom in marcem pri-
hodnje leto.

Pri finančnem prestrukturiranju
projekta je Grepo potreboval dodatnih
150 milijonov evrov. Konzorcij sedmih
bank (NLB, Abanka Vipa, Banka Celje,
Factor banka, Gorenjska banka, NKBM

pogoje. Odločitev bo menda sprejeta
enkrat oktobra.

Belgijski finančni minister Didier
Reynders je po zasedanju dejal, da je
grška delegacija povedala, da denar po-
trebujejo najkasneje v drugem tednu
novembra. Do zdaj je veljalo, da je zadnji
rok sredi oktobra. Predsednik evrop-
skupine Jean-Claude Juncker je spet
odločno zavrnil možnosti, da bi Grčija
zapustila evroobmočje ali bankrotirala.
Možnost za dodatno zavarovanje novih
posojil Grčiji ne velja le za Finsko, pod
določenimi pogoji pa ga bodo lahko
uveljavile vse države, ki imajo evro,
pravi Juncker. Glede na razpravo na za-
sedanju pa sklepa, da se razen Finske
nobena druga ne bo odločila za to.

"Sedaj bo treba glede na ceno za-
varovanja preučiti, ali se to splača
ali ne," pa je po poročanju STA pove-
dal slovenski finančni minister Franc
Križanič. Najprej bodo možnost pri-
stopa k mehanizmu zavarovanj preu-
čili na finančnem ministrstvu, potem
in SID banka) je odobril 115 milijonov
evrov posojila, drugo naj bi prinesle
investicije iz Libije. Pisna zagotovila
o tem je iz te države prinesel predse-
dnik vlade Borut Pahor. A kaj ko v tej
državi izbruhnila vojna in odpihnila
vse libijske investicije v Sloveniji. Sedaj
je pomoč prišla iz Italije v obliki inve-
sticijske družbe Larry Smith Italia, ki
se ukvarja prav z upravljanjem naku-
povalnih središč.

Zaželena je pomoč države_

V dodatne finančne težave je projekt
pahnila naknadna želja mestne občine
po ogrevani dvorani in pomožnem
nogometnem igrišču. Ker je to doda-
tno za nekaj milijonov evrov podra-
žilo projekt, je mestna občina skušala
denar pridobiti od države. Ministrstvo
za finance je lani maja zavrnilo pre-
dlog ministrstva za šolstvo in šport,
da naj se 20 milijonov evrov nameni
iz proračuna, slednje je potem obja-
vilo razpis za sofinanciranje športnih
objektov v znesku 9,4 milijona evrov.
Največ točk je dobil projekt Stožice,
ostali trije projekti (Univerze v Mari-
boru, Strelskega centra Gaj in Javnega
zavoda za šport Mestne občine Koper)
pa so bili zavrnjeni. Zaradi sumov, da
je šlo za vnaprej dogovorjen izid raz-
pisa, se je minister Lukšič moral zago-
varjati pred poslanci.

Težave so se bile tudi pri sami gra-
dnji dvorane in stadiona. Tako je upo-
rabno dovoljenje prišlo šele tik pred
otvoritveno košarkarsko tekmo med
Slovenijo in Španijo. Poleg tega se je iz-
kazalo, da je akustika v dvorani zelo
slaba, čeprav je od začetka znano, da
bo namenjena tudi koncertom. To zah-
teva dodatno investicijo v vrednosti
milijon evrov. Podobno je na stadi-

pa to predložili vladi. Minister meni,
da bo še dovolj časa tudi za predložitev
zadeve v obravnavo ustreznim parla-
mentarnim odborom.

Država, ki se bo odločila za do-
datno zavarovanje posojil Grčiji, bo
morala v enkratnem znesku vplača-
ti svoj delež v stalni reševalni sklad
ESM, ki bo sredi leta 2013 nadomestil
sklad EFSF, odpovedati se bo morala
koristim, ki jih bodo deležne druge
države članice v okviru EFSF, na izpla-
čilo zavarovalnine pa bo morala poča-
kati do zapadlosti posojil EFSF, kar bo
predvidoma 15 do 30 let, so sporočili
z ministrstva za finance. Če bi se Slo-
venija odločila za uveljavitev dodatne-
ga zavarovanja, bi v ESM morala leta
2013 vplačati celoten znesek 342 mi-
lijonov evrov namesto 68,4 milijona
evrov, kolikor je letni obrok za vpla-
čilo v petih letih. "Oportunitetni stro-
šek enkratnega vplačila bi za Slovenijo
po prvi oceni znašal najmanj 40 mi-
lijonov evrov. Poleg tega bi bilo treba
onu, kjer se je predvsem na zadnji
tekmi na derbiju med NK Mariborom
in NK Olimpijo izkazalo, da stadion ni
najprimernejši za tekme z veliko ču-
stvenega naboja. Prav tako se pri vsaki
večji prireditvi izkaže, da so parkirišča
zelo pomanjkljivo urejena. Obiskoval-
ci se pritožujejo tudi nad pomanjka-
njem stranišč.

Od 2012 Arena Triglav_

Se je pa včeraj našla rešitev ene od
težav, ki jih ima ta športni park,
namreč njegovo ime. Prvotno je bilo
predvideno, da bodo ime dvorani in
stadionu določili Ljubljančani. Prišlo
je veliko predlogov, a po Jankovicevih
besedah nihče ni dovolj močno izsto-
pal. V igri sta bili dve drugi možnosti:
obstanek imena Stožice ali pa prodaja
imena. Podobno kot je Siemens Arena
v Vilni, Allianz Arena v Munchnu,
Phillips Stadion v Eindhovenu ter v
Sloveniji Petrol Arena v Celju in Dvo-
rana Zlatorog v Laškem.

Na prvi razpis se ni prijavil nihče,
na ponovljeni razpis pa dve podjetji v
državni lasti: Petrol in Zavarovalni-
ca Triglav (slednja samo s pismom o
nameri). Ker je bila ponudba Petrola
- za obdobje petih let 200.000 evrov
na leto - prenizka, se je občina poga-
jala z Zavarovalnico Triglav. Ta bo
za obdobje petih let postala general-
ni pokrovitelj stadiona in dvorane za
ceno 500.000 evrov na leto. Po novem
letu se bosta torej dvorana in stadi-
on imenovala Arena Triglav. Predse-
dnik uprave Triglava Matjaž Rakovec
računa, da bodo s tem okrepili ime
na območju bivše Jugoslavije. Verje-
tno predvsem preko Union Olimpije,
ki nastopa tudi v jadranski košarkar-
ski ligi.

upoštevati še strošek izgube deleža
dobička v okviru EFSF, ki pa ga v tem
trenutku ni mogoče oceniti," so še spo-
ročili z ministrstva za finance.

Finančni ministri članic EU so na
rednem zasedanju sveta EU za eko-
nomske in finančne zadeve (Ecofin)
po potrditvi v evropskem parlamen-
tu sprejeli sveženj predpisov za gospo-
darsko upravljanje, katerega namen je
preprečiti ponovitev takšne dolžni-
ške krize, s kakršno se zdaj soočajo
države z evrom. Zdaj je na vrsti prevod
v uradne jezike članic EU, šele potem
pa dokončna potrditev. Novi predpi-
si, ki vključujejo kazni za države, ki se
bodo preveč zadolževale, bodo pred-
vidoma začeli veljati 1. januarja priho-
dnje leto. Evropska komisija bo ukrepe
za zmanjšanje rasti proračunskega pri-
manjkljaja, javnega dolga in povečanje
konkurenčnosti gospodarstva lahko
zahtevala, še preden bo posamezna
država članica prekoračila dovoljeno
mejo.

V ŽARIŠČU

Sodnica Barbara Klajn-
šek je zavrnila zahtevo
obrambe treh obdolženih
v zadevi Patria po izločitvi
dokazov, pridobljenih na
Finskem in v Avstriji

DAMIJANA ŽIŠT
ALEŠ KOCJAN

Tri tedne po zadnji obravnavi v aferi
Patria, v kateri je obramba predlaga-
la izločitev nekaterih dokazov iz so-
dnega spisa - predvsem pridobljenih
iz Finske in Avstrije -, je sodnica Bar-
bara Klajnšek, ki vodi sojenje, odlo-
čila, da se zahtevi obrambe ne ugodi
oziroma da se njen predlog po izloči-
tvi večine dokazov v sodnem spisu
zavrne.

Poročali smo, da so na zatožno
klop sedli predsednik SDS in nek-
danji premier Janez Janša, brigadir
Tone Krkovič, nekdanji direktor HSE
Jože Zagožen, direktor Rotisa Ivan
črnkovič in poslovnež Walter Wolf,
ki jim tožilstvo očita domnevna ka-
zniva dejanja, povezana z dajanjem
ali sprejemanjem daril za nezakoni-
to posredovanje v oklepniškem poslu,
v katerem je država kupila osemko-
lesnike finskega orožarskega koncer-
na Patria.

Nekateri odvetniki obtoženih so
zaradi odločitve sodnice že napoveda-
li pritožbo na višje sodišče, kamor se
morajo pritožiti v osmih dneh po pre-
jemu tega sklepa, torej do naslednjega
ponedeljka. Zaradi pritožb na višje so-
dišče, ki nima roka, v katerem mora
odločiti o pritožbi obrambe in obto-
ženih, je vprašanje, ali se bo sojenje že
nadaljevalo 17. oktobra, ko je razpisa-
na naslednja obravnava.

Črnkovičev odvetnik Dejan Mar-
kovic - pridružila sta se mu tudi Janšev
zagovornik Franci Matoz in Zagožnov
zagovornik Boris Marčič - je zahteval
izločitev dokazov, pridobljenih od
finskih in avstrijskih organov prego-
na, povezanih z domnevno spornimi
posli finske Patrie. Obramba zatrjuje,
da na Finskem preiskovalci prič med
zaslišanji niso obveščali o pravici do
molka, opravljali so hišne preiskave
brez odredbe sodišča, kar zahtevajo
zakoni v Sloveniji, pa tudi v Avstriji
za poseg v komunikacijska sredstva
niso pridobili sodne odločbe, kar je v
nasprotju z našimi zakoni in ustavo
glede zagotavljanja človekovih pravic
v predkazenskih in sodnih postop-
kih. Toda sodišču se zdi bistveno, da so
finski organi ravnali za potrebe njiho-
vega, domačega kazenskega postopka,
kar pomeni, da pri presoji dovoljenosti
hišnih preiskav na Finskem ni mogoče
uporabiti določb slovenske ustave, ki
lahko po svoji naravi naslavljajo le slo-
venske organe.

Človekove pravice

niso bile kršene_

Sodnica Klajnškova je v sklepu med
drugim zapisala, "da so vsi dokazi
zbrani na podlagi 3. člena Zakona o
sodelovanju v kazenskih zadevah z
državami članicami EU, ki se zavze-
ma za to, da se enakopravno upošte-
vajo dokazi, ki so jih pridobile članice
EU, vsaka država pa je dolžna spošto-
vati pravo druge države, razen če gre
za kršitev temeljnih pravic".

Sodnica je v obrazložitvi opozori-
la, da od finskih organov ni mogoče
pričakovati, da bi v celoti ravnali
skladno s pravili slovenskega kazen-
skega procesnega prava. To je namreč
neizogibna posledica teritorialnih
meja suverenosti Republike Slove-
nije. Povrh vsega pravila slovenske-
ga zakona o kazenskem postopku
veljajo za slovenske državne organe
in udeležence kazenskega postop-
ka, nikakor pa ne za organe drugih
držav, zato dokaznih prepovedi in
sankcij za njihove kršitve po sloven-
skem zakonu o kazenskem postop-
ku ni mogoče uporabljati pri presoji
dovoljenosti dokazov, pridobljenih v
tujini v postopkih pred tujimi držav-
nimi organi.

Podlaga za to, kako so prišli posa-
mezni dokumenti do slovenskih or-
ganov, je povsem jasna in zakonita,
še zapiše sodnica, saj gre za sodelova-
nje med organi Slovenije, Avstrije in
Finske, ki je bilo vnaprej dogovorjeno
in potrjeno s podpisom sporazuma o
ustanovitvi skupne preiskovalne sku-
pine. "S slovenske strani je sporazum
podpisala takratna generalna držav-
na tožilka Barbara Brezigar," je še v
sklepu zapisala sodnica Klajnškova.

Obramba se ne strinja_

"Na sklep se bomo nedvomno pritožili
na višje sodišče," komentira odvetnik
Markovic, "saj se ne strinjamo s sta-
liščem sodnice pri njeni oceni o spo-
štovanju človekovih pravic v finskih
in avstrijskih postopkih. Kot tudi s
tem ne, da so bili dokazi v obeh drža-
vah pridobljeni zakonito oziroma da
veljajo tudi pri nas, čeprav v Sloveni-
ji veljajo veliko višji pravni standardi
glede pridobivanja dokazov in spo-
štovanja človekovih pravic v predka-
zenskih postopkih kot na Finskem in
v Avstriji." In dodaja, da se ne strinja
z oceno sodnice, da ni mogoče priča-
kovati od tujih organov pregona, da
bodo pri sumih kaznivih dejanj, ki jih
samoiniciativno preiskujejo v tujini
in za potrebe njihovega kazenskega
postopka, v celoti ravnali skladno s
pravili slovenskega kazenskega pro-
cesnega prava: "In tudi to bo eden od
pritožbenih navedkov v pritožbi na
višje sodišče."

Odvetnik Walterja Wolfa Andrej
Kac je prav tako že napovedal pritožbo
na višje sodišče, in sicer iz dveh razlo-
gov: "Sodišče sploh ni v celoti odgovo-
rilo na vse navedbe obrambe, tako se
sploh ni natančno izreklo o pritožbi
obrambe, da so bile v predkazenskih
postopkih na Finskem in v Avstriji
osumljenim kršene človekove pravi-
ce. Zato menim, da je prišlo do kršitev
določb zakona o pravdnem postopku.
Prav tako se ne strinjam s sodiščem,
da so bili dokazi v tujini pridobljeni
zakonito." Odvetnik Jože Hribernik,
Krkovičev zagovornik, pa se na sklep
sodišča ne bo pritožil, "saj se zahteva-
ni izločeni dokazi iz Finske in Avstrije
ne nanašajo na Toneta Krkoviča". Od-
vetnik Franci Matoz kljub številnim
pozivom za Večer ni bil dosegljiv za
komentar.

Medresorsko usklajevanje
na vladi padlo v vodo, saj
se niso mogli poenotiti,
kaj bi s plačami sodnikov.
Za dogovor so tako mini-
malne možnosti. Podporo
neusklajenemu zakonu že
vnaprej odrekel SD

URŠKA MLINARIČ

Po ponedeljkovih prvih neuspešnih
pogovorih sindikatov javnega sektor-
ja in vlade o predlogu interventnega
zakona, po katerem bi napredovanja
javnih uslužbencev ostala zamrznjena
tudi v letu 2012, zamrznjene pa bi bile
tudi plače in pokojnine, je bilo včeraj
neuspešno še medresorsko usklajeva-
nje na vladi.

Generalna sekretarka vlade Helena
Kamnar je tako namesto popravlje-
nega predloga interventnega zakona
sindikatom včeraj sporočila, da v
medresorskem usklajevanju ni bilo
mogoče doseči soglasja. Jabolko spora
so plače pravosodnih funkcionarjev,
ki bi se po predlogu zakona najprej

ODMEV

Za dobro
skupnosti

ALES KOCJAN

"Morda bi v perspektivi lahko oblikovali tudi skupne organe na področjih,
kjer sedaj niso možni, na primer preiskovalne organe, saj organizirani
kriminal presega meje, države, zlasti šibkejše, pa se niso sposobne spopasti s
tem problemom." Tako je razmišljal dr. Milan Zver, vidni član SDS, v intervju-
ju za Večer minulo soboto. Evropa res nima učinkovitih skupnih organov
pregona, ima pa možnost ustanavljanja skupnih preiskovalnih skupin za
preiskavo kaznivih dejanj, ki presegajo meje posameznih držav članic.

Na to je opozorilo ljubljansko okrajno sodišče, ki je zavrnilo predlog
obrambe treh slovenskih obdolžencev za izločitev večine dokazov v
zadevi Patria. Kar 354 listinskih in drugih dokaznih predlogov (našteti so
na dvajsetih straneh sklepa sodišča) je skušala obramba Janeza Janše, Ivana
Črnkoviča in Jožeta Zagožna v zadevi Patria izločiti iz spisa tega odmevne-
ga procesa, a ji sodišče ni ugodilo.

Odločitve sodišča včeraj ni komentiral Janez Janša. Ni je komentirala stranka.
In ni je komentiral Janšev zagovornik Franci Matoz. Nenavadno, glede na to,
da so doslej vsi omenjeni poteze sodišča in še posebno tožilstva pogosto
komentirali in celo napadali. Še bolj nenavadno, ker se je v minulih tednih, ko
je afera Patria končno začela dobivati sodni epilog, v javnosti pojavila kopica
"pravnih mnenj" o tem, kakšna bo končna razsodba. Tudi drugi dežurni
komentatorji in zagovorniki teze o politično podtaknjeni aferi udbomafije in
ostalih podtalnih struktur so molčali. A v resnici to niti ni presenetljivo ali
nenavadno. S političnega vidika, ki je prav zaradi izpostavljenosti najresnejše-
ga pretendenta za prihodnjega slovenskega mandatarja neizbežen in nadvse
pomemben v zadevi Patria, je takšno ravnanje modro in pričakovano.

Janša namreč z izločanjem dokazov svoje nedolžnosti, o kateri zelo
odločno prepričuje javnost, ne bi izkazal na politično korekten način, saj bi
nenehno nad njim visela senca odmevnih obtožb. Sedaj ima bistveno
boljše možnosti, da pred volivci opere ime stranke SDS. Tako da dokaže
nedolžnost oziroma da tožilstvu ne uspe dokazati njegove/njihove krivde.
Za volivce bo takšna katarza po aferi, ki zastruplja volilno telo, narod in
politično krajino, bistveno boljša kot izločanje dokazov, ki so po besedah
vseh obdolžencev jalovi, nepomembni oziroma jih sploh ni.

Svetovni dan učiteljev

Slovenija ima 45.600 učiteljev, vzgojiteljev in drugih strokovnjakov v pedago-
ških poklicih. 9600 je vzgojiteljev in pomočnikov v vrtcih, 16.000 razrednih
in predmetnih učiteljev, 7500 je srednješolskih učiteljev, 1700 je zaposlenih na
višjih strokovnih šolah, 5200 pa v visokošolskih zavodih. 80 odstotkov je žensk,
moški pa so predvsem na vodilnih položajih, so ob mednarodnem dnevu uči-
teljev pojasnili v Svizu. V zdajšniji krizi upajo, da novi oblasti ne bo prišlo na
misel odpuščanje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. (fž)

uskladile z dvema odločbama ustav-
nega sodišča, šele potem pa bi jih, tako
kot drugim funkcionarjem, znižali za
štiri odstotke. Na to niso pripravlje-
ni pristati v Konfederaciji sindikatov
javnega sektorja Branimirja Štruklja,
kjer se sprašujejo, zakaj je uskladitev
potrebna prav zdaj in zakaj takšni pri-
vilegiji le za eno skupino. A jim predse-
dnica sodniškega društva Janja Roblek
odgovarja, da gre za končno odpravo
neustavnosti in ne za privilegije.

Ob dopisu, tako Štrukelj, so sin-
dikati dobil tudi predlog dogovora,
v katerega so vključeni že znani pre-
dlogi iz interventnega zakona, a brez
dveh zahtev konfederacije: da se vlada
zaveže, da v letu 2012 ne bo enostran-
sko posegala v plače javnih uslužben-
cev in da se bodo plače usklajevale z
inflacijo v enakem odstotku kot po-
kojnine. Takšen odgovor vlade sindi-
katom pa pomeni, da je kakršnakoli
možnost dogovora s sindikati že sko-
rajda padla v vodo, saj v konfederaciji
ne bodo pristali na to, da bi bili pra-
vosodni funkcionarji "privilegira-
ni", v velikem delu sindikatov pa ne
bi pristali na omenjeni dogovor, saj
obljubam, da se bo vlada držala dane
besede, ne verjamejo.

Izdaja

Časopisno-založniško podjetje

VEČER

Časnik, ki vas razume

Ul. slovenske osamosvojitve 2, 2504 Maribor
Prva številkaje izšla 9. maja 1945.
Tisk: Leykam Tiskarna, d.o.o., Hoče
ISSN 0350-4972

Direktor: Uroš SKUHALA

Odgovorni urednik: Tomaž RANC
Predsednik nadzornega sveta:
Dušan MOHORKO

Srečko KLAPŠ: vodja deska
Matija STEPIŠNIK: notranja politika
Sonja PLOJ RATAJC: gospodarstvo
Kornelija GOLOB SOKOLOVIČ: Slovenija
Vojislav BERCKO: zunanja politika
Aljoša PERŠAK: mariborska kronika

Petra VIDALI: kultura
Aljoša STOJIČ: šport
Darko ŠTERBENK: črna kronika
Katarina ŠULEK: reportaže
Dejan PUŠENJAK: V soboto
Sašo BIZJAK: fotografija
Aleš DRAGAR: likovni urednik
Tajništvo uredništva
telefon 02/23 53 200
telefaks 02/23 53 371 (364)
desk@vecer.com

DOPISNIŠTVA:
Ljubljana, Cankarjeva 1,
telefon 01/2415 600
Celje, Razlagova 13 a,
03/425 36 48 (46)
Ptuj, Osojnikova 9,
02/749 21 71 (74)
Murska Sobota, Slovenska 25,
02/53 51 410 (412)

Ravne na Koroškem, Gačnikova pot 3,
dopisništvo 02/875 05 24 (20)
Slovenska Bistrica, Trg svobode 26/3,
dopisništvo 02/84310 03

TRŽENJE:
Oglasno trženje

telefon 02/23 53140, telefaks 02/23 53 370

oglasi@vecer.com

Mali oglasi

telefon 02/23 53 331, 02/23 53 357
Naročniški oddelek

telefon 02/23 53 321 (355), telefaks 02/23 53 365

narocnina@vecer.com

PREDSTAVNIŠTVA

Ljubljana, Cankarjeva 1,

oglasno trženje 01/24 15 618 (619)

naročnina, mali oglasi 01/2415 600

Celje, Razlagova 13 a,

naročnina, mali oglasi 03/425 36 30

Ptuj, Osojnikova 9,
naročnina, mali oglasi 02/74 92 170
Murska Sobota, Slovenska 25,
naročnina, mali oglasi 02/5351414

Tiskano 38.500 izvodov. Cena izvoda od ponedeljka do petka
je 1,20 EUR, v soboto 1,30 EUR. Mesečna naročnina za oktober
2011 znaša 28,98 EUR, za upokojence in študente 25,93 EUR.
Naročnikom v tujini prištejemo ustrezne stroške poštnine po
ceniku Pošte Slovenije. Pisne odpovedi naročnin upoštevamo
konec meseca. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost
(Ur. list RS, št.134/03) in pravilnika o izvajanju zakona o davku na
dodano vrednost (Ur. list RS, št.17/04) sodi časopis med proizvode,
za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji
8,5 %. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno časopisa.
Transakcjski račun št. 04515-0000521398 pri Novi KBM.

6 zunanja@vecer.com EVROPA, SVET sreda, 5. oktobra 2011

Palestincem je
Parlamentarna skupščina
Sveta Evrope včeraj
dodelila stauts "partnerja
za demokracijo"

Parlamentarna skupščina Sveta
Evrope (PS SE) je na jesenskem zaseda-
nju v Strasbourgu, ki ta teden poteka
do petka, opozorila, da bi morali Alba-
nija, Armenija, Azerbajdžan in Gruzija
ugotoviti, zakaj nastajajo nesorazmer-
ja med spoloma pri novorojenih otro-
cih. Naravno razmerje med spoloma
ob rojstvu je 105 dečkov na 100 deklic,
medtem ko se v Albaniji, Armeniji in
Azerbajdžanu na sto deklic rodi 112
dečkov, v Gruziji pa 111. Skupščina je
zato sprejela resolucijo, v kateri ome-
njene države poziva k izboljšanju izo-
braževanja zdravstvenega osebja glede
prenatalne izbire spola in njenih po-
sledic. Poleg tega jih opozarja, da je
nujno izboljšati položaj žensk v družbi.
Vse članice SE so pozvali, naj sprejme-
jo zakone, ki bodo prepovedali izbira-
nje spola pri umetni oploditvi oziroma
pri izvajanju legalnih splavov, razen
kadar je to opravičljivo zaradi dednih
bolezni.

PS SE je sicer včeraj Palestincem
dodelila status "partnerja za demo-
kracijo". Predsednik palestinskega
nacionalnega sveta Salim Al Zanun je
odločitev označil za "zgodovinsko" ter
dodal, da bo prispevala k miru v regiji.

Pododbor Parlamentarne skup-
ščine SE pa je v ponedeljek ocenil, da
sprejemni center za prebežnike na
italijanskem otoku Lampedusa ni pri-
merno opremljen za to, da migran-
ti tam ostanejo dlje časa oziroma so
zaprti brez dostopa do sodnika. Lam-
pedusa mora ostati sprejemni center,
poudarjajo. Kot poudarja ad hoc
odbor, ki je poročilo pripravil na pod-
lagi nedavnega obiska na Lampedusi,
zaradi neustreznih razmer nastajajo
napetosti in nasilje, kar odbor najo-
streje obsoja.

Odbor Parlamentarne skupščine SE
za pravne zadeve je opozoril tudi na
izbruh protiromskega razpoloženja v
Bolgariji. Bolgarske oblasti je pozval,
naj romsko manjšino zavarujejo pred
napadi in odločno ukrepajo ob pojavu
sovražnega govora. V Bolgariji že nekaj
časa trajajo protiromski protesti, ki jih
je sprožila smrt 19-letnega Bolgara v
vasi Katunica na jugu države, za katero
naj bi bil po mnenju nekaterih odgo-
voren romski baron Kiril Raškov. (zur)

Protiromski sentiment v
Bolgariji, iz Francije Rome
še zmeraj deportirajo,
na Madžarskem pa je
oblast zanje iznašla
delovne tabore

ALEŠ LEDNIK

Smrt 19-letnega Bolgara v vasi Katuni-
ca na jugu države, za katero naj bi bil
po mnenju domačinov kriv romski
baron in domnevni mafijski šef Kiril
Raškov, imenovan car Kiro, ni spro-
žila samo protiromskih protestov, ki
so bili že na robu tega, da se sprevr-
žejo v medetnično nasilje, pač pa tudi
val sovražnega govora, ki ne sodi ne v
Evropsko unijo (EU) in ne v 21. stole-
tje. "Nočem živeti v ciganski državi",
"Bolgarija Bolgarom" in "Cigani ven",
so samo nekateri od vzklikov, ki so jih
na sobotnem shodu proti nasilju, ko-
rupciji in organiziranemu kriminalu,
ki jih pripisujejo romski manjšini, iz-
rekali protestniki v Sofiji.

Bolgarija_

Njihov prezir do Romov je bil minulo
soboto tako močan, da so preslišali
pozive organizatorjev, naj se vzdržijo
nasilja in uporabe sovražnega govora.
Večjega izbruha nasilja sicer ni bilo,
policija je priprla nekaj ljudi, toda o re-
snosti razmer v Bolgariji pove dovolj
dejstvo, da so Raškova na podlagi pri-
jave zaradi grožnje s smrtjo aretirali,
predsednik Georgi Parvanov in pre-
mier Bojko Borisov pa sta v soboto
sklicala celo sejo sveta za nacionalno
varnost. Parvanov je po seji medije
in politike, predvsem nacionalistično
stranko Ataka, ki je organizirala pro-
teste, pozval, naj vendarle prenehajo
sovražni govor in protiromsko nastro-
jenost.

Romi v Bolgarji veljajo za druž-
bene zajedavce, ki skozi organizira-
ni kriminal in nasilje terorizirajo in
ustrahujejo ostale državljane Bolgari-
je, je bilo slišati izjave mladih Bolga-
rov, ki so na sobotnih demonstracijah
zahtevali strožje ukrepe do manjšine.
Kljub etnični dimenziji zgodbe pa po-
znavalci razmer ocenjujejo, da je pravi
razlog za izbruh nezadovoljstva neka-
znovanost bolgarskih elit in nosilcev
moči v razmerju do oblasti - ne glede
na njihovo etnično pripadnost. Kar
razmeram v Bolgariji daje politično di-

Kdo neki bo odgovarjal,
ker Jadranka Kosor
ni govorila resnice

MLADENMALI

ZAGREB (OD NAŠEGA SODELAVCA)

Hrvaška vladajoča stranka HDZ
brani svojo predsednico in premier-
ko Jadranko Kosor. Vendar pa zato
pravosodnega ministra Dražena Bo-
šnjakovica krivi, da se je zlagal o beo-
grajskih obtožnicah zoper 44 hrvaških
državljanov, ki da naj bi bile po njego-
vem v Zagreb prispele šele sredi sep-
tembra in ne že v začetku avgusta. Za
HDZ je pomembneje, da obrani svojo
predsednico, ki je vrsto dni lagala.
Hkrati pa stranka vztraja pri nameri,
da pravni postopek ustavi s politično
odločitvijo in s tem prepreči, da bi ne-
kateri vodilni ljudje morali sesti na za-
tožno klop.

Afera je izbruhnila, ko so po 14.
kongresu HDZ sredi septembra obja-
vili, da so iz Beograda prispele obto-
žnice za vojne zločine zoper hrvaške
državljane. Premierka je Beogradu
takoj zabrusila, da so siti takšnih obto-
žnic in da bo Zagreb sprejel zakon, po
katerem bo Hrvaška vse takšne obto-
žnice razglasila za nične. Prejšnji teden
je hrvaška vlada sprejela prav takšen
predlog tega zakona in ga poslala v
menzijo, pa je dejstvo, da bodo 23. ok-
tobra v državi predsedniške volitve in
eden od 17 registriranih kandidatov je
tudi vodja ksenofobne in ekstremistič-
ne stranke Ataka Volen Siderov.

Francija_

Avgusta lani je Evropska komisi-
ja trdila, da je pomagala rešiti 90 od-
stotkov odprtih primerov s področja
prostega pretoka ljudi znotraj EU, ki
so bili posledica kontroverzne odlo-
čitve francoskih oblasti, da razselijo
romske tabore v Franciji, čeprav so v
njih bivali tudi državljani Romunije,
ki jih ščiti evropska zakonodaja. "Leto
dni in en zakon o migracijah kasneje
so Romi v Franciji še zmeraj žrtve pri-
silnih izselitev, nepravičnih izgonov in
diskriminacije," je razmere za spletni
portal Euractiv te dni ocenila razisko-
valka pri organizaciji Human Rights
Watch (HRW) Judith Sunderland.

Kljub zagotovilom komisije, da
Francija upošteva predpise EU na po-
dročju prostega pretoka ljudi, s čimer
jo je oprala obtožb o arbitrarnih iz-
gonih in diskriminatornem ravna-
nju nad Romi, se sodeč po poročilih
HRW to še vedno dogaja. HRW fran-
coske oblasti obtožuje, da je zaradi
njihove nekonsistentne politike na
tisoče Romov iz Romunije in Bolgarije
moralo državo zapustiti v zadnjega pol
leta. V nekaterih primerih naj bi poli-
cisti Romom, ki ne razumejo franco-
sko, v podpis ponujali dokumente za
izselitev, ne da bi jim obrazložili, kaj
na njih piše. Evropska komisarka za
pravosodje in temeljne pravice Vivi-
ane Reading je Franciji že žugala, da
bo sprožila pravne postopke, francoski
državni svet pa je aprila letos razso-
dil, da je lanskoletna okrožnica mini-
strstva za notranje zadeve, na podlagi
katere so začeli izganjati Rome, neza-
konito diskriminirala Rome.

Madžarska_

Madžarska se pod taktirko Viktorja
Orbana in stranke Fidesz politike do

hiter saborski postopek. Medtem so se
začele v javnosti vrstiti trditve, da se
HDZ ob začetku predvolilnega boja z
obelodanjenim zavračanjem teh obto-
žnic prikazuje kot zaščitnik hrvaških
nacionalnih interesov. Nekaj hrvaški
poslancev je nato izjavilo, da so te ob-
tožnice v Zagreb v resnici prispele že
avgusta, kar je potrdil tudi predsednik
države Ivo Josipovic.

Ko tega dejstva niso več mogli
prikrivati, je podpredsednik sabora
in HDZ Vladimir Šeks - ki je na čelu
skupne obtožnice zoper 44 Hrvatov,
ki jo je sestavila pravna službe bivše
JLA - izjavil, da ne premierka ne kdo
drug iz vlade in HDZ ni vedel za ob-
tožnice, in vso krivdo prevalil na pra-
vosodnega ministra Bošnjakoviča, ki
z njimi ni nikogar seznanil. Minister
odgovarja, da obtožnic ni imel za zelo
pomemben dokument. HDZ sicer tudi
glede obtožnic zoper bivšega premiera
Iva Sanaderja trdi, da nihče v stranki
ni nič vedel za njegova kazniva deja-
nja, da je torej kriv samo on.

Samostojna demokratska srbska
stranka (SDSS), koalicijska partnerka

Romov loteva po svoje. Belgijska te-
levizija RTBF je 19. septembra pred-
vajala reportažo, v kateri Romi v
madžarskem mestu Gyongyospa-
ta čistijo gozdove. Kar niti ne bi bilo
tako neobičajno, če dela, ki bi ga trak-
tor lahko opravil v nekaj urah, ne bi
več dni zapored opravljalo kakih tri-
deset Romov. O ponižujočih delovnih
razmerah za Rome na Madžarskem je
poročala tudi spletna stran Bloom-
berg, najbolj osupljivo pa so delov-
ne tabore, ki po mnenju madžarske
opozicije spominjajo na nacistična
in ruska delovna taborišča, razga-
lili na spletnem portalu politics.hu.
Tam so podobne prakse zaznali še v
vaseh Hegyhathodasz in Hencida ter
v mestu Tiszavasvari.

Skupno tem krajem je, da so lo-
kalni politični oblastniki in župani
člani homofobne desničarske stran-
ke Jobbik, tretje najmočnejše politič-
ne stranke na Madžarskem, ki ima
svoje poslance v evropskem in nacio-
nalnem parlamentu. Portal še poroča,
da so pred nekaj meseci oblečeni v
črne, paramilitarne uniforme pri-
padniki tako imenovane Madžarske
straže marširali skozi mesto Gyon-
gyospata, očitno z namenom za-
straševanja romske populacije; neki
uradnik stranke Jobbik naj bi bil izja-
vil, da neromska populacija podpira
ukrepe, zaradi katerih se je zmanjšalo
število tatvin.

Evropska komisija pred časom
še "ni bila seznanjena" z madžarski-
mi programi zaposlovanja. Kar vsa
Evropa pozna pod imenom javna
dela, na Madžarskem spominja na
delovna taborišča, saj naj bi bili po
mnenju kritikov in opozicije progra-
mi za brezposelne etnično motivira-
ni in naj bi ciljali predvsem na Rome.
Po najnovejši madžarski zakonoda-
ji morajo namreč brezposelni za 200
evrov mesečno delati na gradbiščih,
čistiti ulice ter urejati parke in gozdo-
ve, če delo zavrnejo, pa jim država na-
domestilo vzame.

HDZ, je prepričana o tem, da HDZ s
to afero vrača odnose s Srbijo daleč v
preteklost, v čas nesodelovanja. Prav-
niki pravijo, da je predlog omenjenega
zakona nesmiseln, saj bi zakon veljal
le na Hrvaškem; drugič bi mnogim
obtoženim preprečil, da bi na sodišču
dokazali nedolžnost in bi se potem
lahko brezskrbno gibali po svetu, torej
brez bojazni, da bi jih prijeli na pod-
lagi srbske tiralice; in tretjič bi zakon
izničil dogovore in sporazume z Be-
ogradom o sodelovanju in medseboj-
ni pravni pomoči pri razčiščevanju
vojnih zločinov.

Znana hrvaška odvetnika Veljko
Miljevic in Ante Nobilo ocenjujeta, da
gre zgolj za navadno predvolilno para-
diranje. Po isti logiki bi lahko HDZ za
nične razglasila vse razsodbe haaške-
ga sodišča. Pri tem ne bi smeli pozabi-
ti, da so mednarodne konvencije nad
zakonodajo posameznih držav. Nobilo
meni, da HDZ ta zakon predlaga zato,
da bi zaščitila Šeksa, in ima za smešno,
če bi Hrvaška imela podpredsednika
parlamenta in vladajoče stranke, ki ne
bi smel zapustiti svoje države.

EVROPA, SVET

Umor nekdanjega
afganistanskega
predsednika Rabanija
še naprej buri duhove

PETAR ILIC

Afganistanski predsednik Hamid
Karzaj je včeraj začel svoj drugi letošnji
obisk v Indiji, da bi spodbudil afgani-
stansko-indijsko strateško partnerstvo.
New Delhi in Kabul nameravata kmalu
skleniti sporazum o novem skupnem
varnostnem programu, v okviru kate-
rega naj bi se pripadniki afganistanske
policije, vključno z najvišjimi oficirji,
teoretično izobraževali in praktično
usposabljali na indijski policijski aka-
demiji. Vladi obeh držav pričakujeta,
da bosta program začeli uresničeva-
ti že pred koncem tega leta. S tem se
utegnejo znižati stroški ZDA za urje-
nje afganistanskih varnostnih sil, ki
so lani znašali kar deset milijard do-
larjev, prihodnje leto pa naj bi bili na
zahtevo ameriškega predsednika Ba-
racka Obame še za dve milijardi dolar-
jev višji. Indijski premier Manmohan
Singh, ki se je maja mudil na obisku v
Kabulu, zdaj v New Delhiju gosti afga-
nistanskega predsednika Karzaja, in to
v času, ko afganistansko-pakistanske
odnose zaznamujejo spori in se afga-
nistansko-ameriški odnosi nevarno
krhajo, medtem ko so afganistansko-
indijski odnosi trenutno vsaj deloma
prijateljski, čeprav so sicer že od nekdaj
omajani.

Pakistanska vlada zavrača vsakr-
šno vpletenost v nedavni umor bi-
všega afganistanskega predsednika
Burhanudina Rabanija in te obtož-
be označuje za neutemeljene, vendar
Kabul še naprej vztrajno trdi, da je šlo
za zaroto, skovano v Pakistanu, ter de-
lovanje pakistanske ekstremistične
mreže Hakani, ki je povezana s paki-
stansko vojaško-obveščevalno službo
(ISI). Operativni vodja te mreže Sira-
judin Siraj Hakani je za televizijo BBC
zavrnil vpletenost mreže Hakani v ta
umor, medtem ko je general Ahmed
Šuja Paša, direktor ISI, sporočil, da ISI
mreži Hakani nikoli ni dala niti centa.
Afganistanski notranji minister Bismi-
lah Mohamadi pa tako kot šef zdru-
ženega poveljstva ameriške vojske
Mike Mullen meni, da je vpletenost ISI
očitna. Čeprav Obama pakistanske ISI
ne obtožuje na glas, da igra dvojno igro,
pa nekdanji pripadnik Cie Bruce Riedel
namiguje, da bi morali pri tem upošte-
vati "omejene ameriške opcije", saj Wa-
shingtonu ni niti malo do nove velike
vojne v južni Aziji. Potem je tukaj še
Indija, ki ne more pozabiti v Pakistanu
načrtovanih terorističnih napadov na
Mumbaj, v katerih je umrlo skoraj 200
ljudi. Indija hkrati opozarja na napade
mreže Hakani na svoje veleposlaništvo
v Kabulu in to skupino obtožuje tudi
lanskega umora sedmih indijskih zdra-
vstvenih delavcev in mirovnikov, ki so
pri Kabulu afganistanske oficirje učili
angleščino. Najnovejši indijsko-afga-
nistanski dogovori, vključno z ustano-
vitvijo skupnih delovnih skupin, ki se
bodo ukvarjale z dvostranskim gospo-
darskim sodelovanjem, ter začetkom
nenehnih medsebojnih posvetov in
usklajevanj stališč pred nastopi v ZN in
drugih mednarodnih organizacijah, so
vsekakor zelo pomembni, vendar niso
deležni takega odziva kot novi skupni
varnostni program teh dveh držav.

Napad na mosejo sprožil nemire

V neki vasi na severu Izraela so neznanci v noči na ponedeljek zažgali mošejo in
jo močno poškodovali, stene pa so pomazali z različnimi napisi, kot sta "mašče-
vanje" in "cena". Po uničenju mošeje so se jezni muslimani spopadli s policijo.
Policija domneva, da gre pri napadu na mošejo v beduinski vasi Tuba Zangarija
na severu Galileje za maščevalno dejanje judovskih naseljencev na Zahodnem
bregu, uperjeno proti Palestincem. Napadalci so namreč na stene mošeje med
drugim napisali besedo "Palmer" in tako namignili na judovskega naseljenca
Ašerja Palmerja, ki je skupaj s sinom 23. septembra umrl v prometni nesreči, ki
se je zgodila, potem ko so Palestinci njegov avtomobil obmetavali s kamenjem.

"Podobe iz vasi so šokantne in ne sodijo vIzrael," je v odzivu zapisal izraelski
premier Benjamin Netanjahu. Kot je dodal, gre za dejanje v nasprotju z vredno-
tami judovske države, ki poudarjajo pomen svobode vere in verskega izražanja.
Od varnostne službe Šin Bet pa je Netanjahu zahteval, naj čim prej najde odgo-
vorne za napad. Napad na mošejo je močno ujezil več sto prebivalcev vasi, ki v
znak protesta zažigajo avtomobilske gume in skušajo blokirati cesto. Policija je
skušala protestnike razgnati s solzivcem, ti pa so na policiste metali kamenje.
Da bi preprečili nove nemire, je policija na celotnem severu Izraela poostrila
varnostne ukrepe. (sta)

klub večer

ker cenimo vaše zaupanje

Ugodnosti za Večerove naročnike

Izkoristite privlačne ugodnosti in popuste Večerovega kluba, s katerimi nagrajujemo zvestobo
naročnikov časnika Večer. Aktualno ponudbo spremljajte vsak teden v Večeru in izberite
ugodnosti, ki vas zanimajo.

NOVE KNJIGE

večer

ker cenimo vaše zaupanje

Obiščite nas: Medicinsko-estetski center Perfect Body, Turnerjeva 41, Maribor,
telefonska številka za naročanje 031 760 280, www.perfectbody.si.
Ponudba traja od 5. 10. 2011 do vključno 18. 10. 2011.
Popust lahko uveljavite z zadnjim potrdilom o plačilu naročnine na Večer.

KOMPLET REVIJ SODOBNE HISE

Reviji iz leta 2010 in 2011

3,90 €, za člane kluba 1,95 €

TERMALNI PARK TERME PTUJ

800 m² vodnih površin, tobogan, savne

30 % popustalza celodnevno vstopnico

VEČEROVE UGODNOSTI

Brezplačn mali oglas 1 x letno - s kuponom iz Večera

20 % popusta pri objavi malih oglasov in osmrtnic

Popui pri ceni - časnik za naročnike je cenejši kot za dnevne kupce

Popu! pri nakupu knjig, CD-jev, DVD-jev

Popui pri nakupu spominskega Večera

Možnos udeležbe na Večerovih izletih

Brezplačn vstopnice za kulturne in športne dogodke (žreb)

Brezplačn kopanje in kosilo v Termah Ptuj (vsak dan žreb)

Še niste naročeni na Večer pa bi radi izkoristili ugodnosti? |
Naročite si svoj izvod časnika čim prej po telefonu:
02 23 53 321 ali po e-pošti narocnina@vecer.com.

Ob uveljavljanju ugodnosti predložite potrdilo o plačilu zadnje naročnine na Večer.

večer

ker cenimo vaše zaupanje

http://trgovina.vecer.com

02/235 33 26

Naročanje: z enim telefonskim klicem na telefonsko številko 02 235 33 26,
od 8. do 16. ure, ali s klikom na našo spletno stran http://trgovina.vecer.com.
Ponudba traja od 5. 10. 2011 do vključno 18. 10. 2011.
Popust lahko uveljavite z zadnjim potrdilom o plačilu naročnine na Večer.
Naročeno prejmete na dom v petih dneh po plačilu položnice.

8 | gospodarstvo@vecer.com GOSPODARSTVO sreda, 5. oktobra 2011

Mračne statistike ogrožajo ameriške sanje

PAUL ASHDOWN,

PROFESOR IZ TENNESSEEJA

V zadnjem času smo slišali nekaj
precej mračnih statistik o revščini v
ZDA. Čeprav smo bogata država, je
stopnja revščine danes pri nas višja
kot kadarkoli prej v zadnjih 18 letih.
Lani je v revščini živelo več kot 46
milijonov Američanov, njihovo
število pa se povečuje že četrto leto
zapored.

Vse skupaj je še hujše ob dejstvu, da
22 odstotkov otrok v državi uradno
velja za revne. Med temnopoltimi sta
revna kar dva od petih otrok. Kar
zadeva otroke latinskoameriškega
porekla, je stanje sicer nekoliko
boljše, vendar ne kaj dosti. V revščini
živi tudi rekordno število žensk.
Težava je še večja, ker smo trenutno v
globoki recesiji. Gospodarska rast je
šibka. Kakšnih 14 milijonov ljudi je
brez dela. To pomeni 9-odstotno
brezposelnost, vendar le, če ne
štejemo ljudi, ki službe ne iščejo več,
ker so preprosto obupali. Če prišteje-
mo še njih, bi lahko bila brezposel-
nost 16-odstotna ali celo višja.

Na drugem koncu spektra pa si
najpremožnejši odstotek prebivalstva
lasti skoraj 24 odstotkov družbenega
proizvoda ali približno toliko,
kolikor si ga je lastil tudi leta 1928.
Leta 1978 je najbogatejšim pripadlo
samo okoli 9 odstotkov družbenega
proizvoda. Poleg tega se manjša
srednji razred.

Predstavljajte si pet Američanov, ki
stojijo drug ob drugem, vsak izmed
njih pa zastopa 20 odstotkov
prebivalstva. Enemu izmed njih se je
dohodek v zadnjih 30 letih povečal
za 55 odstotkov, zato je na vrhu
ekonomske lestvice. Američan na
dnu je dejansko izgubil 4 odstotke.
Trem na sredini, pripadnikom
srednjega razreda, se je dohodek

Kadmij v krvi
Celjanov - strah
ali realnost?

Hotel Štorman Celje
v torek, 11. oktobra, ob 17. uri

Vabljeni sogovorniki:

Dr. Ivan Eržen, Ministrstvo RS za zdravje

Dr. Cvetka Ribarič Lasnik, Inštitut za okolje in prostor

Roman Kramer, Mestna občina Celje

Boris Šuštar, Civilna iniciativa Celje

Simona Uršič, Zavod za zdravstveno varstvo Celje

Okroglo mizo bo povezovala novinarka Večera Rozmari Petek.

Vstopnine ni. Vabljeni!

govorom pritegnil veliko pozornost.
Dejal je, da so "ameriške sanje", ta tež-
ko dosegljivi ideal, tako ogrožene kot
še nikoli doslej. Za to je med drugim
obtožil "30-letno protivladno
rohnenje", katerega posledica je, da
zasebni in javni sektor ne sodelujeta
pri prizadevanjih za skupno dobro. Z
drugimi besedami bi lahko rekli, da
je težava v nas samih. Preteklost ne
bo lepa, če ne bomo sposobni najti
skupne poti pri reševanju svojih
težav.

Clintonova diagnoza je povsem
točna. V lastno škodo pozabljamo, da

BEN BLANCHARD

Kitajska začenja dobivati premoč v
prijateljstvu z Rusijo, ker se Peking
odvrača od opiranja na rusko
moderno orožje in ker se porajajo
znatne težave pri energetskem
sodelovanju. Medtem ko voditelji
obeh držav poudarjajo obsežnost
svoje zveze in strateških vezi, pa se
njuno partnerstvo verjetno ne bo
razvilo v nič pomembnejšega, navaja
poročilo stockholmskega mednaro-
dnega inštituta za preučevanje miru
(SIPRI), objavljeno pred Putinovim
obiskom Kitajske.

Četudi bosta državi v prihodnjih
letih ohranili tesne diplomatske
odnose, pa bosta temeljni obliki
njunega partnerstva minulih 20 let,
namreč vojaško in energetsko
sodelovanje, kopneli, napoveduje
inštitut. Posledično se bo še naprej
zmanjševal pomen Rusije za Kitajsko.
Odnosi med tema državama so se v
minulih desetletjih gibali med
sodelovanjem in izbruhom vojne, se
spreminjali od komunističnega
prijateljstva v 50. letih prejšnjega
stoletja do spopadov v okviru
mejnega spora leta 1969. Medtem ko
obe v OZN tesno sodelujeta in
pogosto nasprotujeta politiki ZDA ali
zahodnim zahtevam po sankcijah
zoper razne države, denimo Sirijo, pa
hkrati cenita svoje stike z Washing-
tonom, dodaja poročilo.

Še več, nekateri strateški načrtovalci
v Pekingu in Moskvi dolgoročno
vidijo v drugi državi največjo
strateško nevarnost. Kitajska se je
svojčas močno opirala na rusko
orožje, spričo znatnega napredka v
zadnjih nekaj letih pa je pričakovati,
da bo Kitajska na svetovnem
prizorišču postala tekmec Rusije. To
vrednote, ki si jih delimo kot
Američani, zagotavlja ustavno
vladanje. Tega smo uvedli, ker nam je
nekoč vladal parlament v neki
oddaljeni državi, v katerem nismo
bili zastopani. Če nam ni všeč način
vladanja, kakršnega imamo zdaj, ga
imamo možnost spremeniti. Noben
predsednik in noben kongres ne
zmore sam, torej brez volje ljudstva,
uresničiti ameriških sanj. Na pravo
pot se bomo vrnili z zmanjšanjem
obsega revščine in obnovitvijo
srednjega razreda. In osnova vseh
naših razprav bi dejansko moralo biti
vprašanje, kako naj to dosežemo.

i "j REUTERS

je eden od razlogov, zakaj Rusija svoje
najsodobnejše vojaške opreme noče
več izvažati na Kitajsko. A hkrati je
naprednejša kitajska oborožitvena
industrija vse bolj sposobna zadostiti
potrebam kitajske vojske, tako da se
zmanjšuje potreba po uvozu. Nadalje
ni jasno, ali je Rusija sposobna in
voljna ugoditi zahtevam Kitajske, saj
ima težave z lastno oborožitveno
industrijo in se boji, da bi Kitajci
kopirali njeno tehnologijo in ji potem
konkurirali na svetovnem trgu.

Pri energetskem sodelovanju so se
odnosi med Moskvo in Pekingom
zaostrili, ker sta si navzkriž glede
podrobnosti kitajskega uvoza nafte
in zemeljskega plina in se Kitajska
preusmerja k drugim dobaviteljem,
še zlasti tistim v srednji Aziji, navaja
SIPRI. Tako se ni uresničila pogodba
v vrednosti bilijon dolarjev, po kateri
bi Kitajska 30 let prejemala ruski plin
in katere podpis bi moral biti
pomembna točka junijskega obiska
kitajskega predsednika Hu Jintaa v
Rusiji. Viri blizu pogajalcev pravijo,
da se Rusija, največji svetovni
proizvajalec energije, in Peking še
zmeraj preveč razhajata glede cene
plina. Poročilo še pravi, da je
"Kitajska zdaj v položaju, ko lahko od
Rusije pričakuje in zahteva več,
medtem ko Moskva le stežka dohaja
to novo dinamiko moči", in da
"strateški načrtovalci v obeh državah
svarijo, da bi lahko sedanje kosanje
preraslo v bolj izrazito rivalstvo, ki bi
povsem spodkopalo njuno strateško
partnerstvo".

Tako bosta Kitajska in Rusija še
naprej pragmatična partnerja iz
praktičnih razlogov, ne pa partnerja,
ki bi ju povezovali globlji pogledi na
svet in strateški interesi.

stvo sreda, 5. oktobra 2011 9

Pipistrel v ZDA tretjič najboljši

629
626
623
620
617
614
611
608
605

30.09.11 03.10.11 04.10.11

VEČER

PETG 3,80 %

163
162
161
160
159
158
157
156
155

30.09.11

VEČER

KRKG 0,70 %

52,2
52,0
51,8
51,6
51,4
51,2
51,0
50,8
50,6

30.09.11 03.10.11 04.10.11

VEČER

KBMR 0,00 %

Pipistrel je z letalom
Taurus G4 ponovno
osvojil prvo mesto na
tekmovanju Nase -
štirisedežno električno
letalo je sploh prvo,
ki je kadarkoli poletelo

ROSANA RIJAVEC

"Ves čas sem vedel, da smo dobri, zdaj
pa smo to tudi dokazali. Tako sem
vesel te nagrade, saj pomeni možnost
nadaljnjega razvoja v Nasinem letal-
skem centru v Kaliforniji in industri-
je v malem Pipistrelu," je po razglasitvi
zmage na Nasinem tekmovanju za
energijsko najbolj učinkovito letalo
na svetu dejal solastnik in direktor Pi-
pistrela Ivo Boscarol. Pipistrel si je z
zmago na Nasinem tekmovanju pri-
služil ček za 1,35 milijona dolarjev.
Ta odmevna zmaga pa ni edina v tem
letu. Posebne pozornosti sta bili de-
ležni tudi Pipistrelovi letali, ki sta na
tekmovanju Paris-Madrid Green Air
Challenge osvojili kar dve od prvih
treh mest. Michail Anastatiou je z le-
talom Sinius 912 zmagal z veliko pred-
nostjo, na tretje mesto pa se je uvrstil
Pierre Cormi z letalom Virus SW 100.

Tudi do uspeha drugouvrščenega
letala pomagal Pipistrel_

"Srečen sem, da smo dokazali, da je le-
tenje z električno energijo lahko ena-
kovredno letenju na fosilna goriva.
Upam, da bomo na tem področju v
prihodnjih letih tudi zaradi te zmage
lahko nekaj naredili za ohranjanje
naše atmosfere," je po zmagi pove-
dal Boscarol. Na tekmovanje agencije
Nasa Cafe Nasa Green Flight Challenge
v Santa Rosi v Kaliforniji se je prijavi-
lo 13 ekip, stroge pogoje razpisa pa so
med njimi izpolnjevale le štiri ekipe.
Zahteva organizatorjev tekmovanja
je med drugim bila tudi, da mora na
tekmovanju sodelovati ameriški par-
tner. Zato je Pipistrel v sodelovanju z
univerzo Penn State oziroma njeno
razvojno in testno ekipo ustanovil
skupno ekipo Pipistrel-USA.com.
"To pa je bil zlasti na področju elek-
tričnih letal zelo velik izziv. Električna
letala so bila doslej predvsem enosede-
žna, vendar več kot dvosedežnih doslej
nismo poznali," je še povedal ustano-
vitelj Pipistrela. Slovenski del ekipe so
sestavljali glavni aerodinamik projek-
ta G4 Gregor Veble, vodja ekipe Tine
Tomažič, mojster električnih siste-
mov v letalu Jure Tomažič, sokon-
struktor strukture letala Vid Plevnik
in Franci Popit. Ameriški del ekipe pa

"Ves čas sem vedel,
da smo dobri,
sedaj pa smo
to tudi dokazali"

so sestavljali vodja ekipe Jack Lagela-
an, testna pilota Dave Morss in Robin
Reid, Pipistrelov zastopnik v ZDA Mi-
chael Coates inlokalni Pipistrelov za-
stopnik za Kalifornijo Vance Turner.

Tekmeci ajdovskega podjetnika Iva
Boscarola in njegovega letala Taurus
G4 na enotedenskem tekmovanju v
ZDA so bila letala E-Genius, PhoEnix
in EcoEagle. Po Boscarolovih besedah
sta bila resna tekmeca za prvo mesto le
dva, poleg njegove ekipe še E-Genius z
Univerze v Stuttgartu, ki je na koncu
osvojila drugo mesto. Za Pipistrel to
dejansko pomeni dvojno zmago, saj je
bilo ajdovsko podjetje razvojni partner
E-geniusa.

Zmagi že leta 2007 in 2008

Ajdovska družba Pipistrel je na Nasinih
tekmovanjih doslej zmagala že dva-
krat, leta 2007 in 2008 z letalom Virus
SW. Solastnik in direktor podjetja Pipi-
strel Ivo Boscarol, ki je nad tretjo zapo-
redno zmago navdušen, je povedal, da
bo z nagrado pridobljeni denar name-
nil razvoju. "Med letoma 2008 in 2011
Nasa ni pripravila tekmovanj. Ob tem
sem dobil občutek, da se je tako odloči-
la, da bi dala naši konkurenci možnost,
da nas premaga," je letošnjo pomlad v
šali povedal Boscarol.

Vendar niti triletni predah konku-
renci ni pomagal. Boscarol pa si želi
narediti še korak naprej, zato je orga-
nizatorjem predlagal, naj razmislijo o
razpisu za izdelavo energijsko najbolj
učinkovitega in tihega nadzvočnega
letala. Ker je sponzorje ob tako veliki
nagradi zmagovalcu težko najti, je sam
že prispeval 100.000 dolarjev od preje-
te nagrade v nov nagradni sklad ter
izrazil upanje, da bo s tem spodbudil
tudi druge sponzorje.

V Pipistrelu se ne ukvarjajo
le z razvojem letal_

Letošnje poletje je bilo poleg intenziv-
nih priprav na Nasino tekmovanje za
Pipistrel zelo naporno. Spomladi so
razstavljali na letalskem sejmu v ZDA,
kjer je bilo kar 15 tisoč letal.

"Tam smo predstavili to naše štiri-
sedežno električno letalo Pantera, ki je
že pred začetkom proizvodnje poželo
izjemno zanimanje. Ob koncu sejma
smo po anketah obiskovalcev zasedli
deveto mesto," je povedal Ivo Boscarol.
Pred dvema letoma je v Pipistrel prišel
Damjan Zabovnik, izumitelj kolesa,
na katerem se leži. "Z našo pomočjo
je tako sedaj najhitrejše kolo na svetu
prav tako iz Slovenije," se je še pohvalil
direktor Pipistrela.

Banka Slovenije: Letos še ne moremo pričakovati večje potrošnje

4,7
4,6
4,5
4,4
4,3
4,2
4,1
4,0

30.09.11 03.10.11 04.10.11

VEČER

Reforme so nujne za
zmanjšanje primanjkljaja,
pravi guverner
dr. Marko Kranjec

Banka Slovenije je znižala napoved
letošnje gospodarske rasti z 1,8 na 1,3
odstotka. Prihodnje leto naj bi se rast
pospešila na 1,7 odstotka in nad dva
odstotka povzpela leta 2013, navaja
oktobrsko poročilo o cenovni sta-
bilnosti. Guverner banke Sloveni-
je dr. Marko Kranjec je poudaril, da
so strukturne spremembe pogoj za
zmanjšanje javnofinančnega primanj-
kljaja. Reforme so po Kranjčevih bese-
dah potrebne na različnih področjih,
med njimi je izpostavil trg dela, po-
kojnine in zdravstvo, pozval pa tudi
k vsebinskim premikom pri urejanju
vprašanj glede stečajev in prevzemov
podjetij ter administriranja javnega in
zasebnega sektorja v celoti.

Opozoril je še na probleme na
mednarodnih finančnih trgih. V Slo-
veniji bo nujno treba prilagajati bilan-
ce, še posebej nefinančnih družb. Te
so preveč zadolžene in Kranjec oce-
njuje, da bo proces prilagajanja bilanc
še dolgo časa težil podjetja.

Banke v tem trenutku ne morejo
servisirati gospodarstva, kot bi bilo
zaželeno, je dejal Kranjec, hkrati pa
izrazil razumevanje, da banke ne
financirajo nedonosnih projektov
in podjetij z zelo tvegano bilančno
strukturo. Direktor analitsko-raz-
iskovalnega centra pri Banki Slo-
venije Damjan Kozamernik je ob
predstavitvi poročila o cenovni sta-
bilnosti povedal, da se napovedi v
mednarodnem okolju neprestano
slabšajo, zaradi česar se zmanjšujejo
tudi možnosti za našo rast. "Obsta-
ja bistveno večja verjetnost, da bo
rast ob koncu leta še nižja od napo-
vedane," je dejal. Zaradi zaostrenega
položaja na trgu dela ter nizke rasti
realnega razpoložljivega dohodka
letos še ne moremo pričakovati po-
večanja zasebne potrošnje. Za več
kot odstotek bi lahko porasla šele
leta 2013, enako velja za investicije.
Te bodo letos še močno negativne,
prav tako ne more biti visoka potro-
šnja države, je povedal Kozamernik.
Najtežje bo še vedno v gradbeništvu,
ki bo letos še v hudih težavah, Ko-
zamernik pa mu krčenje napoveduje
tudi še v letu 2012 in možnost pozi-
tivne rasti napoveduje šele leta 2013.
(sta)

10 | gospodarstvo@vecer.com GOSPODARSTVO sreda, 5. oktobra 2011

Ljubljanska borza s krepko
rastjo tečajev

Osrednji borzni indeks SBI TOP je včeraj na Ljubljanski borzi pridobil 2,44 od-
stotka in trgovanje končal pri 625 indeksnih točkah. Zgolj z delnicami prve
kotacije je bilo včeraj 1,43 milijona evrov prometa, še 170 tisoč evrov pa z osta-
limi vrednostnimi papirji. Po rasti so izstopale delnice Heliosa (+13,2 odstotka),
Nove KBM (+6,6), Pozavarovalnice Sava (+5,6), Petrola (+3,8) in Telekoma Slove-
nije s skoraj triodstotno rastjo. Tudi delnica novomeške Krke, ki je bila najbolj
prometna z 870 tisoč evrov, je pridobila poldrugi odstotek vrednosti. Med bolj
prometnimi delnicami Ljubljanske borze sta včeraj dan z negativnim predzna-
kom končali le delnici Gorenja in Aerodrom Ljubljana. Včerajšnje dogajanje na
Ljubljanski borzi je bilo tako povsem v nasprotju s tistim na evropskih borzah,
kjer so delnice v povprečju izgubljale tri do štiri odstotke vrednosti. Ali je šlo
za "muho enodnevnico" ali pa tečaje na Ljubljanski borzi morda poganjajo do-
ločena prevzemna pričakovanja, bo vidno v prihodnjih dneh. (dt)

Večja pričakovanja AUKN pri Elektru Celje

Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) pričakuje, da bodo elekt-
rodistribucijska podjetja imela v poslovnem letu 2011 večji bilančni dobiček
kot v preteklem poslovnem letu in s tem zagotovila ustrezno izplačilo divi-
dend vsaj na letošnji ravni (ali več) ter da bosta vodstvo in nadzorni svet Elektra
Celje uspešno upravljala družbo, ki mora dosegati vsaj 4,1-odstotno donosnost
na sredstva (ROA) in vsakoletno dividendno donosnost lastniškega kapitala vsaj
v višini enega odstotka. Agencija ugotavlja, da Elektro Celje v letu 2010 dosega
donosnost kapitala (ROE) v višini 4,5 odstotka in donosnost sredstev (ROA) v
višini treh odstotkov, ter pričakuje, da se bo posebna skrb organov vodenja
usmerila na povečevanje dobičkonosnosti odvisnih družb in da bodo podpira-
li le tiste nove projekte, ki prinašajo ustrezne donose, kar je opredeljeno z ener-
getsko sektorsko politiko.

Agencija pričakuje tudi revizijo investicijskih poslov v preteklih štirih letih.
Predvsem se pričakuje revizijo ustreznosti planiranja (kriteriji za izbiro in ran-
giranje), spremljanje izvajanja in nadzor nad realizacijo skladno z investicijsko
dokumentacijo (stroški in roki). Agencija pričakuje, da bosta uprava in nadzor-
ni svet o ugotovitvah revizij poročala delničarjem na skupščini takoj, ko bo to
mogoče. (gr)

Varnost in donos -

VAŠA ZMAGOViTA KOMBiNACiJA:

združuje dva dobra produkta:
top depozit (50 % vplačil) in
vzajemne sklade (50 % vplačil),

pri čemer z vsakim produktom
v času naložbe upravljate ločeno

⁵⁵

Primor je lahko reši
ali potopi država

Od nekdanjih gradbenih velikanov
v Sloveniji je ostalo le še Primorje,
ki pa ima blokirane račune zaradi dolga
davčni upravi

ROSANA RIJAVEC

Na Ajdovskem, kjer je Primorje še vedno spoštovano pod-
jetje, ki daje kruh in zaposlitev številnim domačinom, je
slišati številne kritike čez državo in podjetja v večinski
državni lasti. Z večjim številom investicij bi lahko rešili
marsikaterega gradbinca in zaposlitve delavcem. Nihče
ne podpira divjega lastninjenja in grabežljivosti vodilnih
v gradbenih podjetjih, vendar bi ta problem morali rešiti
na drugačen način.

Državne družbe Primorju dolgujejo devet milijonov

Z blokado bančnih računov Primorja so dosegli le to, da
delavci niso dobili v celoti izplačanih avgustovskih plač in
da delovni stroji stojijo zaradi neplačila naftnih derivatov.
Kljub minimalni plači, ki so jo delavci Primorja vendarle
prejeli, mnogi ne želijo stavkati, saj se zavedajo, da bi tako
svoje podjetje dokončno pokopali. Počakati želijo še kakšen
dan ali dva, če bo vodstvu resnično uspelo prodati nepre-
mičnino in s tem denarjem poplačati preostali del avgu-
stovske plače. Veliko bo odvisno od današnjega sestanka
sindikalnih predstavnikov z vodstvom, ki je napovedan v
popoldanskih urah, sindikalisti pa ob tem napovedujejo,
da se kljub vsemu na stavko že pripravljajo.

Velike likvidnostne težave pa bi lahko kaj hitro rešili, če
bi država vztrajala pri izvajanju zakonov, ki jih sama spre-
jema. Družbe v večinski državni lasti so namreč Primorju
po neuradnih informacijah dolžne okrog devet milijonov
evrov za dela, ki so bila že izvedena in so računi že zapa-
dli v plačilo. Največji dolžniki so investitorji Teš 6 in del
na gorenjskem odseku avtoceste. S plačilom teh računov bi
precej pripomogli k likvidnosti družbe, največje slovenske
banke pa so družbi že odobrile moratorij na odplačevanje
posojil za šest mesecev.

Tudi večja gradbena dela, ki jih je Primorje pridobilo v
tujini, ne zadoščajo za preživetje podjetja v tako velikem
obsegu. Zato bo verjetno potrebno odpuščanje.

Črnigoj odšel, zamenjavo išče NLB?_

Družbo pa je že zapustil dolgoletni prvi mož Dušan Črnigoj,
ki je bil v Primorju zaposlen vse od zaključka študija leta
1974, vodil jo je kar 27 let. S tem je dal možnost "prihoda
novega zunanjega člana upravnega odbora, ki bo predlagan
s strani bank upnic, s čimer je dana vsa možnost za uspe-
šno nadaljevanje poslovanja Primorja". Neuradno naj bi za
njegovim odstopom stala Nova Ljubljanska banka, ki bi na
vodilno mesto rada pripeljala svojega človeka.

S padcem Primorja bi država izgubila še zadnjega grad-
benega velikana, kjer je kljub vsemu nakopičenega tudi
precej znanja in je zaposlenih precej vrhunskih gradbenih

•1 PROBANKA

-I finančna skupina

BANKA SLOVENIJE

Tečajnica Banke Slovenije - referenčni tečaji ECB z dne 4. oktobra 2011

O čezmejnem sodelovanju
in zaposlovanju žensk

DELAVSKA HRANILNICA d.d.

www.delavska-hranilnica.si

VEZAVA DEPOZITA NA 24 MESECEV
PO ODLIČNI 4,40% ODRESTNI MERI

Za čezmejno območje
avstrijske Štajerske in
Podravja sta značilni
visoka brezposelnost,
še posebno žensk, in
pomanjkanje ustrezno
usposobljenih kadrov

ZORA KUŽET

V okviru projekta Good news, čez-
mejnega projekta za povečanje kon-
kurenčnosti regij, so včeraj v graškem
kongresnem centru predstavniki Eko-
nomskega inštituta Maribor, centra
razvoja človeških virov, Regionalne-
ga sklada dela Podravje, Zavoda RS za
zaposlovanje in Mariborske razvojne
agencije ter trije partnerji iz Avstri-
je (eb Management, Nowa in Prisma)
na konferenci z naslovom Čezmejno
sodelovanje za podporo zaposlova-
nju in kvalifikacijam žensk ponovno
opozorili na težave na trgu dela čez-
mejnih območij avstrijske Štajerske in
Podravja.

Za to območje sta značilni visoka
brezposelnost, še posebej žensk, in
pomanjkanje ustrezno usposobljenih
kadrov. Izzivi, s katerimi se regiji soo-
čata, so prepoznavanje neizkoriščenih
kadrovskih potencialov, povečanje za-
poslenosti, odpravljanje stereotipov
pri izbiri poklica in stroke, zmanjše-
vanje razlik med spoloma ter izbolj-
šanje dostopnosti in udeležbe obeh
spolov na trgu dela. V sosednji avstrij-
ski Štajerski so že pred leti razvili nove
metode in pristope k povečevanju za-
poslitvenih priložnosti za ženske ter
za razvoj trga dela.

Včeraj so na konferenci posebno
pozornost namenili prav zaposlitve-
nim priložnostim za ženske na slo-
venskem in avstrijskem trgu dela,
predstavniki vključenih podjetij, tako
slovenskih kot avstrijskih, udeleženke
programov usposabljanj in predstav-
niki institucij trga dela pa so ob tej
priložnosti razpravljali o konkretnih
aktivnosti projekta Good news.

Vrednost projekta je poldrugi mi-
lijon evrov, poteka pa od aprila 2009
in bo sklenjen marca 2012. Sofinan-
ciran je s sredstvi Evropskega sklada
za regionalni razvoj, službe Vlade RS
lokalno samoupravo in regionalni
razvoj in avstrijskega zveznega mi-
nistrstva za delo, socialne zadeve in
zaščito potrošnikov. Partnerji projek-
ta so organizirali že štiri srečanja za
podjetja s področja kovinarstva in lo-
gistike, od tega tri bilateralna, in na
podlagi ugotovljenih potreb v pod-
jetjih, ki so izrazila interes za sode-
lovanje, pripravili podlage za razvoj
programov usposabljanja v kovinar-
stvu in logistiki po meri podjetij.
Osem podjetij, večinoma s področja
kovinarstva, sodeluje v pilotnih pro-
jektih z namenom uvajanja načela
enakosti spolov pri zaposlovanju, ra-
zvoja modela kompetenc in pripra-
ve načrta podjetja, prijaznejšega do
zaposlovanja žensk. Ključne aktiv-
nosti projekta so osredotočene na
tri področja: ozaveščanje podjetij in
krepitev njihove usposobljenosti za
uspešno načrtovanje in razvoj kadrov
ter integracijo načela enakosti spolov
v poslovno prakso; spodbujanje žensk
za prevzemanje aktivne vloge pri na-
črtovanju kariere in poklicno uvelja-
vljanje v netradicionalnih poklicih ter
krepitev bilateralnega sodelovanja in
razvoj podpornega okolja za poklicno
uveljavljanje žensk ter njihovo enako-
pravnejše vključevanje na trg dela.

Projekt vključuje širok seznam ak-
tivnosti za podjetja iz obmejne regije:
informativna srečanja, delavnice, in-
dividualno svetovanje, strokovno
pomoč pri pripravi in izvajanju pilo-
tnih projektov s poudarkom na ena-
kosti med ženskami in moškimi in
podobno.

gospodarstvo@vecer.com 111

NINA AMBROŽ

Udarci konkurence, ki bi po zdravi
podjetniški logiki morali teči na trgu,
so se v primeru Telekoma Slovenije in
telekomunikacijskega operaterja T-2
iz Maribora preselili še na sodišče. Na-
sprotnika sta se včeraj znova spopadla
v dvorani mariborskega okrožnega so-
dišča, premajhni za vse zainteresira-
ne upnike (Gratel, Smart.com, Amis,
Garnol idr.) in javnost. Največje slo-
vensko telekomunikacijsko podje-
tje ne verjame, da bi manjši štajerski
konkurent uspel izpeljati prisilno po-
ravnavo, zato je predlagalo stečaj. K
temu se nagiba tudi mnenje sodne-
ga izvedenca dr. Draga Dubrovskega,
na katerega je T-2 že vložil ugovor in
predložil svoje izvedensko mnenje fi-
nančnice dr. Nadje Zorko.

24 upnikov pristalo
na podrejenost

"Dobiček je obljuba, je nezanesljiv vir,"
je bil odločen izvedenec. Problemati-
ziral je, da T-2 iz predvidenega dobička
v naslednjih desetih letih ne bo spo-
soben poplačati dolgov. Podvomil je
tudi, da bi T-2 lahko v nekaj mesecih
obrnil negativne izide v visoko dono-
sno poslovanje in da bo poplačilo v
primeru prisilne poravnave ugodnejše
kot v stečaju. "Dolžnik od ustanovitve
ni posloval z dobičkom," je opozoril.
Tedvajevci sicer odgovarjajo, da za
tako mlado družbo (ustanovljeno leta
2004) to ni nič nenavadnega. Predse-
dnik uprave T-2 Uroš Rožič pojasnjuje:
"Tudi v načrtu smo v prvem letu na-
črtovali izgubo. V drugem letu je že
predviden dobiček. Okoli sto upnikov
so gospodarske družbe z opravilno in
poslovno sposobnimi vodstvi, zato so
verjetno uspeli preučiti naš načrt sa-
nacije in mu verjamejo. Upnik, s kate-
rim imamo v tem postopku težave, pa
kot naš glavni konkurent na trgu za-
sleduje tudi nekatere druge interese,"
je Rožič puščico usmeril v Telekom. Ob
tem je še povedal, da je Nova Ljubljan-
ska banka podala podporo postopku
prisilne poravnave. Konkretno o po-
gajanjih, ki tečejo z največjo držav-
no banko, in načrtovanih posojilih
ni želel govoriti. Omenil je, da se je 24
upnikov, katerih terjatve skupaj zna-
šajo 73 milijonov evrov, v primeru po-
trjene prisilne poravnave strinjalo, da
izplačilo njihovega dolga postane po-
drejeno.

Izvedenec dvomi v uspeh T-2

Očitek, da ni poznavalec telekomu-
nikacijske stroke, je Dubrovski branil
z besedami, da "takšno znanje ni po-
trebno." Pri svoji analizi se je opiral na
predložene dokumente (spremenjeni
načrt finančnega prestrukturiranja)
in javno dostopne podatke o T-2. Se je
pa strinjal, da bi najraje videl, da "bi
se našla takšna rešitev, da bi upniki
o vsem lahko odločili sami". A glede
na 75-odstotno izglasovano prisilno
poravnavo gre sklepati, da so upniki
T-2 svojo odločitev vendarle jasno iz-
razili. Poznavalec ekonomskih zna-
nosti, ki se mu zdi "pozitivno, da smo
na obravnavi slišali o nekaterih mo-
žnostih dokapitalizacije novih lastni-
kov, kar sanacijo podjetja postavlja na
veliko bolj trdne temelje", kljub temu
vztraja: "Možnost, da bo obljubljeno
poplačilo izvedeno, je manj kot polo-
vična." Da je prisilna poravnava boljša
za upnike, pa je prepričan Gorazd
Tršan, predsednik upniškega odbora
T-2 in predstavnik Krčevega Gratela,
ki bo morebiti postal največji lastnik
mariborskega operaterja: "Upniki so
že v okviru upniškega odbora spre-
jeli sklep o dokapitalizaciji podjetja
s stvarnimi vložki, a nam obstoje-
či lastnik Zvon Ena Holding tega ni
dopustil. Pozneje so sprejeli sklep o
dokapitalizaciji z denarnimi vložki
in podprli prisilno poravnavo." Čaka
jih še tožba Zvona Ena, ki ne priznava
razlastitve, vendar Tršan meni, da ta
nima nobene pravne podlage. Kako se
bo nadaljevala bitka med Telekomom
in T-2, pa bo predvidoma znano čez tri
tedne.

Slovenska hiša
v Kazahstanu

V organizaciji slovenskega veleposla-
ništva v Moskvi in Slovenske hiše v
Astani so te dni v Astani uradno odprli
Slovensko hišo, ob tem pa pripravili
predstavitev slovenskega gospodarstva
s predstavitvijo slovenskega turizma,
širšo poslovno konferenco in dvostran-
ska srečanja med podjetji. Poslovnega
dela obiska so se udeležili predstavni-
ki šestih slovenskih podjetij, Kolektor-
ja, SEC, Limosa, Adrie Mobil, LinxAir in
Siderimpesa, so sporočili iz Slovenske
hiše v Astani. Ob splošni predstavitvi
Slovenije in osrednjih turističnih de-
stinacij so pripravili tudi delavnico o
možnostih za sodelovanje kazahstan-
skih turističnih agencij pri ponujanju
Slovenije kot turistične destinacije.
Predstavitve so se udeležili predstav-
niki osmih lokalnih agencij, ki so v
razpravah kazali precejšen interes za
Slovenijo, saj tisti posamezniki, ki so že
dopustovali v Sloveniji, cenijo kvaliteto
storitev oziroma ugodno razmerje cene
in kvalitete v primerjavi s posamezni-
mi destinacijami v srednji Evropi.

Poslovne konference se je udeležilo
okoli 50 poslovnežev, od tega okrog 40
s kazahstanske strani. (gr)

Pet slovenskih
podjetij v Ruski
federaciji

Med 5. in 7. oktobrom bo v Tolyattiju
v Ruski federaciji specializirana raz-
stava avtomobilskih komponent, na
kateri se bo predstavilo tudi pet slo-
venskih podjetij - Cimos, Iskra Av-
toelektrika ASING, Kolektor Group,
Litostroj Ravne in KGL. Skupinsko
predstavitev slovenskega gospodar-
stva sofinancira Javna agencija Repu-
blike Slovenije za podjetništvo in tuje
investicije (JAPTI). (gr)

12 | gospodarstvo@vecer.com GOSPODARSTVO sreda, 5. oktobra 2011

Trg delnic - Prva kotacija

VP Izdajatelj

GRVG GORENJE N

IEKG INTEREUROPA N

KBMR NOVA KREDITNA BANKA MARIBOR N

KRKG KRKA

LKPG LUKA KOPER

MELR MERCATOR

PETG PETROL

TLSG TELEKOM SLO.

ABANKA, obveznice 14. izdaje
AGROGORICA, OBVEZNICE 1. IZD.JE
BANKA CEL. 10 IZD.
BANKA CEL. 11. IZD.
BANKA CEL. 12. IZD.
BANKA CEL. 13. IZD.
BANKA CEL. 15.IZD.
BANKA DOMŽALE 1. IZD.
DEOS 1. IZD.
DELO PRODAJA 1. IZD.
DARS

DARS 3. IZD.
FACTOR BANKA 9. IZD.
FACTOR BANKA 11. IZD.
FACTOR BANKA 14. IZD.
FACTOR BANKA 15. IZD.
FACTOR BANKA 16. IZD.
FACTOR BANKA 20. IZD.
FACTOR BANKA 21. IZD.
KB1909 1. IZD.
KB1909, obveznice 3. izdaje
NOVA KBM 7. IZD.
NOVA KBM 9. IZD.
KD HOLDING 1. IZD.
KD HOLDING 2. IZD.

NLB 13. IZD.
NLB 15. IZD.
NLB 18. IZD.
NLB 19. IZD.
NLB 22. IZD.
NLB 26. IZD.

POŠT. BANKA SLO. 7. IZD.
PETROL 1. IZD.
PROBANKA 10. IZD.
PROBANKA 11. IZD.
PROBANKA, obveznice 12. izdaje
PROBANKA 8. IZD.
PROBANKA 9. ZDAJA
R. SLOVENIJA 21. IZD.
R. SLOVENIJA 29. IZD.
R. SLOVENIJA 32. IZD.
R. SLOVENIJA 33. IZD.
R. SLOVENIJA 38. IZD.
R. SLOVENIJA 44. IZD.
R. SLOVENIJA 48. IZD.
R. SLOVENIJA 49. IZD.
R. SLOVENIJA 50. IZD.
R. SLOVENIJA 53. IZD.
R. SLOVENIJA 54. IZD.
R. SLOVENIJA 57. IZD.
R. SLOVENIJA 59. IZD.
R. SLOVENIJA 62. IZD.
SLOVEN4,375 6/2/2019
R. SLOVENIJA 64. IZD. I

R. SLOVENIJA 65. IZD.
R. SLOVENIJA 66. IZD.
SLOREP 4.125 26/01/20
R. SLOVENIJA 68. IZD. I

SLOREP 4,375 18/01/21
SLOREP 5.125 30/03/26
SAVA 2. IZD.
SID BANKA 1. IZD.
KD, obveznice 1. izdaje
SLOV. ODŠ. DRU. 2.IZD.
ZAVAROV. TRIGLAV 1. IZD.
ZAVAROV. TRIGLAV 2. IZD.

5,6110 15,5244 2750 14

1,0250 1,2669 1236 5

4,4000 124,4613 27946 44

51,1000 870,3806 16886 151

9,2500 3,7645 405 7

160,0000 84,0101 522 30

158,0000 105,8555 658 31

60,9000 222,7948 3571 29

,0000
,0000
,0000
,0000
,0000
,0000
,0000

,0000 48,0000

,0000

,0000

,0000

,0000

,0000

,0000

,0000

,0000

,0000

,0000

,0000
,0000
,0000
,0000

,0000
,0000
,0000
,0000
,0000

,0000 98,3000
,0000

,9300 106,5000

,0000

,0000

,0000
,0000

,0000 98,0000

,0000

,0000

,0000

,0000

,0000

,0000

,0000

,0000

,0000

,0000

,0000

,0000

,0000

,0000

,0000
,0000
,0000

0,0000
0,0000

-0,3800
0,0000
0,0000

Vzajemni skladi

Domači

Ime sklada

Abančna DZU DELNIŠKI AKTIVNI

Abančna DZU DELNIŠKI AZIJA
Abančna DZU DELNIŠKI BALKAN
Abančna DZU DELNIŠKI EVROPA
Abančna DZU DELNIŠKI PASIVNI AFRIKA & ME
Abančna DZU DELNIŠKI PASIVNI BALTINORD
Abančna DZU DELNIŠKI SVET

Abančna DZU DELNIŠKI ZDA

Abančna DZU DENARNI EURO
Abančna DZU MEŠANI
Abančna DZU OBVEZNIŠKI
Abančna DZU URAVNOTEŽENI
ALTA ASIA

ALTA BALKAN

ALTA BOND

ALTA BrazilRussiaIndiaChina
ALTA ENERGY
ALTA EUROSTOCK
ALTA GLOBAL

ALTA GOLD

ALTA HIGH YIELD BOND

ALTA INDIA
ALTA KOMET
ALTA MONEY MARKET
ALTA NEW EUROPE
ALTA PHARMA-TECH
ALTA PRIMUS
ALTA TURKEY
ALTA USA
ALTA WATER
SENIOR

ESPA CASH EMERGING MARKETS
ILIRIKA Amerika delniški

ILIRIKA Azija delniški

ILIRIKA BrazilijaRusijaIndijaKitajska delniški

ILIRIKA Energija delniški

ILIRIKA Farmacija delniški

ILIRIKA Finance delniški

ILIRIKA Gazela delniški

ILIRIKA Globalni sklad skladov

ILIRIKA Gold delniški

ILIRIKA Latina delniški

ILIRIKA Ilirika Modra kombinacija mešani

ILIRIKA Obvezniški

ILIRIKA Prehrana delniški

ILIRIKA Vzhodna Evropa delniški

Infond Bond

Infond BRIC

Infond Delniški

Infond Dynamic

Infond Energy

Infond Europa

Infond Frontier

Infond Global

Infond Hrast

Infond Life

Infond PanAmerica

KD Balkan

KD Bond

KD Delniški dohodkovni

KD EM Infrastruktura in gradbeništvo

KD Finance

KD Galileo

KD Indija - Kitajska

KD Latinska Amerika

KD MM

KD Nova Energija

KD Novi Trgi
KD Prvi izbor

KD Rastko

KD Severna Amerika

KD Surovine in Energija
KD Tehnologija
KD Vitalnost
KD Vzhodna Evropa

Krekov Globalni

Krekov Klas Družbeno odgovorni

Krekov Most Novi trgi
Krekov NANO & TECH
Krekov Sidro Obvezniški
Krekov Skala Uravnoteženi
NFD 1 Delniški
NFD Azija/Oceanija
NFD Energija
NFD Evro/Amerika
NFD Finance
NFD IT
NFD Novi Trgi
NFD Obvezniški

NFD Zdravstvo

NLB Skladi - Azija delniški

NLB Skladi - Dinamični delniški

NLB Skladi - Evropa delniški

NLB Skladi - Farmacija in zdravstvo delniški

NLB Skladi - Globalni delniski

NLB Skladi - Ju., Sr. in Vz. Evropa delniški

NLB Skladi - Kombinirani globalni

NLB Skladi - Naravni Viri delniški

NLB Skladi - Nova Evropa uravnoteženi

NLB Skladi - Obvezniški EUR

NLB Skladi - Slovenija delniški

NLB Skladi - Svetovni razviti trgi delniški

NLB Skladi - Visoka tehnologija delniški

NLB Skladi - Visoko rastoča gosp. delniški

NLB Skladi - Zahodni Balkan delniški

Perspektiva: BalkanStox

Perspektiva: EmergingStox

Perspektiva: EurAsiaStox

Perspektiva: ResourceStox

Perspektiva: SpecialOpportunities

Perspektiva: WorldMix

Perspektiva: WorldStox

PSP Modra Linija

PSP Optima

PSP Pika

PSP Živa

Probanka Agriculture

Probanka Alfa
Probanka Beta
Probanka Biotech
Probanka Gama obvezniški
Probanka Globalni sklad
Probanka Novi Trgi
Probanka Sigma
Probanka Uranium
Triglav Azija
Triglav Balkan
Triglav Evropa

Triglav Hitro rastoča podjetja