Leto UM
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/I1I
J"oBTn!na plaSana v gotovTnL
V 1'juhljanl, v šrego, 'dne 21. septembra 1938
Štev. 217 i

Telefoni uredništva in npraves 40-01, 40-02, 40-03, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika
rtena t.50 B?n
Cek. račun: Ljubljana št 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Ounaj 24.797
'	=3
L prava: Kopitarjeva ulica štev. (>,
Prometne nesreče
Tudi pri nas se vedno bolj množe prometne nesreče. Ko bi se kdo pobrigal za to in izdelal statistiko prometnih nesreč za vso državo, bi videli, da se z rastočim prometom in njegovo hitrico bližamo drugim državam tudi po številu vedno pogostejših prometnih nesreč. V Nemčiji so zračunali, da zahteva promet letno 8000 smrtnih nesreč in 162.000 poškodovanih. Enako število velja približno tudi za Anglijo. Pred vsemi pa daleč prednjači Amerika, kjer je letno 325.000 smrtnih žrtev cestnega prometa. Kako ogromna je ta številka, lahko vidimo iz primerjave, da je Amerika imela v svetovni vojni vsega skupaj le 120,000 mr.tvihl,
Ker je krvni davek, ki ga narodi plačujejo modernemu cestnemu prometu, vedno večji, je razumljivo, da so po vseh državah pričeli uvajati zelo stroge cestno prometne predpise. Noben narod, pa če bi bil še tako velik, si ne more privoščiti, da bi letno žrtvoval tisoče človeških življenj, ki so večidel v najboljši življenjski dobi — na ljubo naglici modernega vozila. Razen tega je tudi narodno premoženje oškodovano za mnoge milijone, ki jih pobere invalidnina in podpora za poškodovane ter svojce ponesrečenih. V Nemčiji so zadnji čas vpeljali posebna predavanja po radiu, v katerih razlagajo cestne predpise. Lahkomiselni vozniki pa tudi pešci so strogo kaznovani. Pijanost, v kateri kdo povzroči prometno nesrečo, se ne smatra več za olajševalno, ampak oteževalno okoliščino pri odmeri kazni. •
Tudi pri nas ne bi škodovalo, ko bi bil policijski cestni red še strožji. Vendar kazen sama ni dovolj. Ljudi bo treba vzgojiti in jim privzgojiti odgovornost tako za lastno življenje, kakor tudi za življenje bližnjega, ki ga cesto s toliko nepremišljenostjo izpostavljajo smrtni nevarnosti. Nesreče, ki se tolikokrat dogajajo po naših cestah, so eesto posledica premajhne krščanske ljubezni do sočloveka. Lastno življenje in življenje bližnjega je velika dobrina, ki bi je nihče ne smel izpostavljati nevarnosti zato, da bo »profitiral« pet ali deset minut. Take malenkosti ne bi smele biti povod za tveganosti, v katerih se izpostavlja nevarnosti dragoceno človeško življenje.
Ne gre pa tukaj le za krščansko ljubezen. Vsakdo bi moral imeti tudi čut in skrb za javno blaginjo. Posebno tako majhen narod, kakor je slovenski, si ne more privoščiti, tega, da bi letno žrtvoval stotine človeških življenj na ljubo samopašnosti voznikov z modernimi hitrimi vozili. Previdnost v prometu je tudi narodna, je patriotična dolžnost. Pa tudi pešca se morajo zavedati svojih dolžnosti in biti disciplinirani. Tudi pešci se morajo vestno podrediti predpisom cestnega reda in se zavedati, da s svojo nediscipliniranostjo ne ogrožajo le lastnega življenja, ampak tudi življenje voznikov in tistih, ki so se jim zaupali. Vsemu narodu je treba več reda in več čuta za skupnost, pa se bo število prometnih nesreč hitro zmanjšalo.
Če pogledamo, kaj je prav za prav zadnji vzrok premnogih nesreč, vidimo, da je največkrat sebičnost in surovost srca. Vsi ti divjaki, ki bodisi s kolesom ali z avtom tako brezobzirno divjajo po ulicah, polnih ljudi, skozi mesta in vasi kljub vsem predpisom in svarilom, nimajo čuta za ljudsko skupnost, nimajo nobenih ozirov do sočloveka. Odtod ravno-dušnost, s katero tudi sami sebe izpostavljajo smrtni nevarnosti. Pravijo, da nima sodobni človek nobene domišljije. In res si mnogi sploh ne morejo predstavljati, kakšne utegnejo biti posledice njihove nepremišljenosti. »Nesreča« se jim dozdeva le nekakšna obstraktna možnost. Ne morejo pa si živo predstavljati krvavega trupla, ki leži v cestnem prahu, pohabljenih in strtih udov, obup svojcev — skratka, groze in uničenja, ki jo lahko zakrivi že majhna nepremišljenost. In žal so to prizori, ki postajajo zlasti po mestih že vsakodnevni prizor! Treba je, da bolj konkretno, človeško mislimo in da ne bodo naši čuti zaradi kopičenja tovrstnih nesreč popolnoma otopeli.
Pogosti vzrok prometnim nesrečam je opojnost, ki se polasti voznika nad veliko brzino, s katero drvi v daljo. Hitrost povzroča nekakšno prijetno draženje živcev, šport, ki ga je odkril šele medercn človek. Je to neke vrste narko-tičnost, ki zamegli jasen presodok in zavest odgovornosti, ako se mu človek vsega preda. Pri tem seveda ne mislimo užitka, ki ga občuti človek, ko tako popolnoma obvlada stroj, ne mislimo ugodja, ki ga giblje v mejah »urejene ljubezni do stvari in človeka«, kakor bi rekla katoliška etika. Mislimo le ono radost nad divjanjem, ko človek kakor v močnem opoju izgubi oblast nad samim seboj in nad strojem Tu niti ne gre za število kilometrov, ki jih prevozi v eni uri, ampak za razmerje duševnega ravnovesja oziroma neravnovesja do brzine njegovega vozila. Ako se to ravnovesje poruši in je brzina večja, kakor pa jo more s svojo duševno koncentracijo obvladati, potem se voznika polasti omamijiva opojnost divje vožnje, ki se lahko konča z nesrečo. Tudi vozniki avtomobilov bi morali imeti več samoodgovornosti in več discipline!
Že iz povedanega vidimo, da vprašanje cestnega reda ni le stvar dobro organiziranega policijskega nadzorstva. Mnogo ima pri tem govoriti razum in srce in zlasti čut in soodgovornost za sočloveka, za celotno človeško družbo. Zato imajo pri tej stvari poleg policistov in pravnikov tudi vzgojitelji važno, če ne celo odločilno besedo.	J
T
„Angleški načrt" o odcepitvi sudetskih pokrajin v Pragi v
Češkoslovaška vlada odgovorila
»Angleški načrt" sprejet hot podlaga za nova pogajanja
Odgovor praške vlade:
Praga, 20. septembra. KTS. Snoči je bila v predsedstvu vlade skupna seja članov političnega odbora ministrov in predsednikov političnih strank. Predsednik vlade jim je razložil londonske sklepe.
l'o včerajšnjih konferencah so se seje čsl. vlade nadaljevale tudi še danes dopoldne s konferencami med ministri raznih resorov in s posvetovanji v okviru ministrskega političnega odbora. Vlada je bila v stalni telefonski zvezi s Parizom in Londonom. Ti razgovori trajajo tudi še po 13. uri. Po tej izmenjavi misli se bo češkoslovaška vlada najbrže drevi ponovno sestala na sejo.
V zvezi z današnjo sejo se je zvedelo, da misli češkoslovaška vlada poslati noto Veliki Britaniji in Franciji. V noti bo ČSR pristala na predloge teh dveh držav kot na osnovo z a nadaljnja pogajanja, vendar bo vlada zahtevala informacije in pojasnila glede raznih točk teh predlogov. Dokončno stališče bo češkoslovaška vlada zavzela šele potem, ko bo končana ta izmenjava misli. Po informacijah iz vladnih krogov je pristanek na »angleški načrte najverjetnejši, čeprav o tem še ni pravega sklepa.
Poluradna »Prager Presse« piše pod velikim naslovom: Življenjski interesi ČSR hodo popolnoma zavarovani. Med vsemi odgovornimi čini-telji vlada popolna edinost.«
Do 13. ure v London še ni prispel noben uradni odgovor češkoslovaške vlade.
London. Na podlagi najnovejših informacij govore, da ne bo prej določen datum za drugi Chamhcrlainov obisk pri Hitlerju, dokler nc prispe odgovor češkoslovaške vlade. Pristojni krogi pa sodijo, da se ho Chamberlain tudi pod tem pogojem v sredo zjutraj že mogel odpeljati Godes-berg.
Praga, 20. sept. c. Govorilo se je, da bo češkoslovaški odgovor objavljen ob i7. uri, toda
tedaj so uradno izjavili, da bo najbrž šele čez poldrugo ali dve uri.
Havasov dopisnik pa je že izvedel, da bo odgovor češkoslovaške vlade pritrdilen v načelu, pač pa bo vlada zahtevala pojasnila in izrazila tudi nekj protipredlogov.
London, 20. sept. b. Listi poročajo iz Pariza, da je češkoslovaška vlada vprašala francosko vlado, če bo stopil v veljavo irancosko-češkoslo-vaški pakt o pomoči, ako češkoslovaška vlada odkloni predlog francoske in angleške vlade. Praga na to sploh ni dobila odgovora.
London, 20. septembra. »Daily Express« in »Dai-ly Mail« prinašata pod velikimi naslovi vest, da je Praga v načelu pristala na francosko-britanski načrt. »Daily Mail« se zlasti sklicuje na intervju, ki ga je Fiihrer dal Wardu Priceu in v katerem Hitler točno podaja nemško stališče. List pravi, da bi bila prava blaznost, če bi kdo skušal zgodovinske napake še povečati z vojno.
Tudi sovjetska Rusija odpovedala pomoč
Praga, 20. sept Včeraj je radio-Moskva, oči-vidno pooblaščen od sovj. vlade, poročal, da če Francija ne bo nastopila v morebitnem spopadu med Nemčijo in Češkoslovaško, tudi Rusija ne bo_ nastopila s sovjetsko vojsko. Občinstvo je seveda to izjavo dobro slišalo, toda listi je niso prinesli, da ne bi bil porazni vtis še večji.
London, 20 sept. A A Diplomatski dopisnik »Evening Standarda« je zvedel, da se je Češkoslovaška obrnila na Moskvo s prošnjo za nujno pomoč. Sovjetska Rusija je to prošnjo Prage zavrnila z motivacijo, da ne more poslati vojske.
Praga, 20. sepaembra. c. Nocoj ob 19 je češkoslovaška vlada odgovorila na angleški načrt. Vlada je odgovorila v obliki note, ki je bila izročena francoskemu in angleškemu poslaniku.
Nota razlaga stališče češkoslovaške vlade in odgovarja, da se vlada želi o vsem pogajati naprej v duhu popustljivosti in poinirljivosti.
Pariz, 20. septembra, c. Okoli 20 so v Parizu izvedeli, da je praška vlada odgovorila. Nad taj-nostniin praškim uradnim poročilom, ki komentira češkoslovaški odgovor, so nekoliko presenečeni.
Chamberlain v kratkem odpotuje k Hitlerju
London, 20. sept. Ni izključeno, da se bo predsednik britanske vlade že drevi odpeljal na sestanek s Hitlerjem. Ker je deževno in megleno vreme, bo najbrž potoval z vlakom. Mislijo, da bo to pot Chamberlaina spremljal Halifax in več višjih uradnikov zunanjega ministrstva. Razgovori se bodo začeli vsekakor v sredo in bodo trajali več dni. Po Chamberlainovi vrnitvi se bosta v torek ali sredo prihodnjega tedna sestali obe zbornici. Pri tej priložnosti bo vlada podala izjavo o svojem stališču do češkoslovaške krize. V spodnji zbornici bo govoril Cham-
berlain, v zgornjem domu bo pa Halifax razložil potek sudetsko-nemškega vprašan ja in pobudo, ki jo je dala britanska vlada.
Zunanji minister lord Halifax je bil danes sprejet v avdienco pri kralju. Halifax je kraliu podal obširno poročilo q zadnjih dogodkih v mednarodnem svetu.
Drugi sestanek med Chamberlainom in Hitlerjem bo po sodbi diplomatskih krogov odločilnega pomena za likvidacijo češkoslovaške krize.
Madžarski in poljski obiski v Nemčiji
Imredy in Kanya pri Hitlerju, regent Horthy in Beck pri Goringu
Berchtesgaden, 20. septembra, c. Danes dopoldne ob 11 sta nenadoma prišla v Berchtesgaden madžarski predsednik vlade I m r e d y in zunanji minister K a n y a. Takoj sta odšla v Ober-salzberg, kjer ju je Hitler takoj sprejel v navzočnosti von Ribbentropa. Konferenca se je takoj začela in sta madžarska državnika še ostala pri Hitlerju na kosilu. Nato sta oba državnika odpotovala v Budimpešto v osebnem Hitlerjevem letalu.
Uradno poročilo pravi, da se je ta sestanek danes vršil in sicer je bil na sestanku poleg omenjenih še načelnik madžarskega generalnega štaba Keresztesz.
Dalje pravi uradno poročilo, da se je govorilo o Češkoslovaški, kjer je položaj nevzdržen. Madžarski ministri so za madžarsko manjšino postaviti iste zahteve po samoodločbi, kot jih terja nemška manjšina.
Pri razgovorih so ugotovili, da so sedanje razmere na Češkoslovaškem nevzdržne. Kancler Hitler je govoril o nemških vprašanjih, madžarska ministra pa sta obširno tolmačila prav tako brezpogojne zahteve vsega madžarskega naroda, ki hoče imeti pravico samoopredelitve svojih podjar-mljenih rojakov v Češkoslovaški.
Regent H o r t h y pride jutri na lov na posestvo maršala Goringa v Roininthern. Na lovu bo ostal več dni in izjavljajo, da ne bo šel v Berchtesgaden.
Na ta lov je povabljen tudi poljski zunanji minister polkovnik Beck.
*
Varšava, 20. septembra. AA. (Pat.) Shod v Katovicah je bil veličasten. Udeležila se ga je množica več kot 50.000 ljudi iz vseh slojev prebivalstva. Razne organizacije, ki so se shoda udeležile, so nosile napise: »Tješin je bil poljski in bo poljski ostal!« »Šleski Tješin mora biti' našk »Zahtevamo vrnitev šleskega Tješina!« Shod se je končal z vzkliki vojski in z zahtevo po ustanovitvi prostovoljske legije.
Večerne izdaje varšavskih listov komentirajo češkoslovaški problem in ugotavljajo, da so Poljaki iz šleskega Tješina prav tako kakor ves poljski narod in poljska vlada že zdavnaj zavzeli svoje stališče v tej stvari. Možna je samo ena ureditev češkoslovaškega problema, in to je popolna. Dogodki so se razvijali s takšno hitrostjo, da se je ureditev problema s plebiscitom umaknila ureditvi 7. revizijo češkoslovaških meja Kakorkoli bodo ustregli zahtevi sodetskih Nemcev, enako je treba ravnati tudi s Poljaki v šleskem Tješinu,
Včeraj je bilo objavljeno uradno poročilo, ki pravi: »Ker jo Čcškoslovašna izdala izredne ukrepe na svoji meji in kor vojaški begunci iz ČSR heže čez mejo, je poljska vlada okrepila straže na čsr. meji s posebnimi obmejnimi oddelki.«
Resolucija poljske
kmetske opozicije
Varšava, 20. sept. V Rzeszovvu je bil shod kmetov iz male poljske in šlezijske vojvodine, ki pripadajo opoziciji. Shod je sklenil sledečo resolucijo:
»Kongres izjavlja, da odločno obsoja početje neodgovornih elementov, ki hočejo zanetiti novo narodno klanje. Narod, ki bi z orožjem napadel svojega soseda, bi moral nositi vse posledice za tako zločinstvo nad kulturnim človeštvom. Poljska zunanja politika, ki zanemarja tragično usodo enega in pol milijona Poljakov v Nemčiji in se ne briga
za poljske koristi v Gdansku, je v nasprotju z življenjskimi koristmi poljskega naroda in države. Združena ljudska stranka se upira taki politiki in ugotavlja, da stoji slovanstvo pred silnim naskokom svojega nasprotnika, ki bi ga mogel ustaviti samo združeni odpor poljskega in češkega naroda. Shod kmečke opozicije izraža bratskemu čehoslo-vaškemu narodu, ki z občudovanja vredno odločnostjo brani svojo državno nedvisnost, svoje najtoplejše simpatije. Pravice poljske manjšine v Če-slovaški bi se lahko dosegle s pomočjo razsodišča, tako da bi te zadeve režim ne mogel izrabljati v svoje strankarske namene.
Romunija proti popravljanju meja
Bukarešta, 20. sept. AA. (Štefani) Romunska javnost je zelo razburjena zaradi britanskih in francoskih predlogov zaradi češkoslovaškega vprašanja. Romunija, poudarjajo listi, je odločno proti vsakemu popravljanju meja.
V Rimu pričakujejo, da bo praška vlada odstopila
Rim, 20. sept. b. Po zadnjih vesteh iz Prage bo sedanja češkoslovaška vlada odstopila. Nova vlada, ki bi bila sestavljena na drugi politični osnovi, bi mogla pristopiti k pogajanjem za rešitev predlogov o izvedbi današnjega angleško -francoskega načrta.
Senator Rorah Blumu:
Washintong, 20. sept. AA. (Štefani) Predsednik parlamentarnega odbora za zunanje zadeve Reynolda je po razgovoru z Rooseveltom izjavil, da ni pričakovati spremembe nevtralnostncga zakona. Prav tako je izključeno izredno sklicanje kongresa pred januarjem. Senator Bora h pa protestira proti poskusu Evrope, da zaplete USA v afere, ki se Združenih držav nič ne tičejo. Po njegovem bi bilo bolje, če bi B I u m , namesto da Roosevelta opozarja na potrebo njegove intervencije v češkoslovaški krizi, Francijo opozoril na njeno dolžnost, da brani Češkoslovaško, kakor se je obvezala.
Na VValstreetu so v pričakovanju mirnega razpleta evropske krize vrednostni papirji poskočili za 1 do pet točk.
Vsi sudetski Nemci ne bi radi pod Nemčijo
Praga, 20. septembra. Socialno-demokratski poslanec Jaksch, demokrat Koška, poljedelec Kohler in katoliški kulturni politik Reichenberger so podpisali oklic na sudetske Nemce, v katerem pozivajo k osnovanju »Nemškega narodnega sveta.« Obenem izjavljajo, da je četrti načrt češkoslovaške vlade dobra podlaga za pogajanja. Treba je le vse zmote 20 letne narodne države odpraviti.
Liberec, 20. septembra. AA. Ker je večina krajevnih voditeljev sudetske nemške stranke pobegnila, ni več soglasnosti med pristaši sudetske nemške stranke. Mladina se navdušuje za priključitev k Nemčiji, starejši ljudje pa odkrito izjavljajo, da dvomijo, da bi priključitev mogla biti boljša od kantonalnega sistema.
Kaj tiči za angleško od!očitvijo
London, 20. septembra. »Press Association« poroča, da bo Chamberlain, ki odpotuie v Nemčijo, predložil Hitlerju angleško-francoske predloge, ki naj rešijo češkoslovaško vprašanje in prenesejo Evropi mir, kakor so v Angliji in Franciji prepričani Angleški ministri, tako pravi ta agencija, so razpravljali tudi o zahtevi češkoslovaške vlade, da tudi njo vprašajo v zadevi, ki se tiče nje. Zakaj te zahteve angleški in francoski ministri niso sprejeli. »Press Association« ne pove. Pravi samo, da so bili postavljeni pred vprašanja ogromne važnosti, ki so veliko daljnosežnejša nego vprašanje ureditve sudetskega vprašanja. Naj je bil prvi polet Chamberlaina v Berchtesgaden še tako dramatičen, in naj so bila vprašanja, ki jih je obravnavala angleška vlada v treh seiah preteklega tedna, še tako važna — vprašanja, ki so sedaj stala pred angleškimi in francoskimi ministri, so za svet še veliko večjega pomena.
Kaj so te stvari, ne izvemo, ker jih nikakor ne gre objaviti, a so take, da so z maihno izjemo vsi ministri sprejeli sklepe, ki jih je predlagal Chamberlain. Na vsak način mora ta stvar ostati še precej časa skrivna, vsaj tako dolgo, dokler se Chamberlain nc vrne n svojega drugega obiska pri Huierju. Obenem so angleški in francoski ministri spoznali, da se mora vprašanje rešiti čimprej in da Chamberlain tudi ne
sme odlašati drugega poleta v Nemčijo. Ni verjetno, da bi ga spremljal kak francoski minister, pa tudi noben drug zastopnik kakšnega naroda, ker bi to imelo lahko nevarno posledico, da bi se hotele tudi še druge države mešati v ta pogajanja in bi iz zaupnih razgovorov med ministrskim predsednikom angleške vlade in vodjem nemškega rajha nastala mednarodna konferenca, ki bi bila brez rezultata, bi stvar zavlekla ter položaj še poslabšala.
Nemški tisk o posvetovanjih in sklepanjih angleškega in francoskega kabineta ne priobčuje ničesar, v javnosti pa pravijo, da jih ti sklepi zadovoljujejo. Mnogi so mnenja, da sta Anglija in Francija od Hitlerja zahtevali za svoje popuščanje v češkoslovaškem vprašanju znatnih protiuslug. ki pa niso znane. Toda uradni krogi to zankajo in pravijo, da sta Anglija in Francija v vprašanju sudetskih Nemcev popolnoma spremenili svoie stališče in da nikakor ne mislita na ta način izsiliti od Nemčije stvari, ki sta jih od nje že prej zahtevali, a jih Nemčija ni mogla dali.
Praga, 20 septembra. AA. »Sozialdemokrat« prinaša članek g. Jaksclia, ki pravi, da brilansko-fran-coski načrt ne bo odstranil vojne nevarnosti. List poudarja, da se Berlin ne bo zac\nvoljil s peščico sudetskih pokrajin, ker želi Berlin surovine.
Mešana čustva v Parizu
Pariz, 20. sept, b. Vsa francoska javnost je I po,d močnim vtisom dogodkov zadnjih dni in zelo komentira francosko-angleški načrt ter včerajšnjo burno seja francoske vlade, na kateri se je z ogorčenjem razpravljalo o rezultatu londonske konference. Daladier je moral raztolmačiti predloge in obrazložiti okolnosti, pod katerimi sta se on in Bonnet po hudem prerekanju morala znajti na isti črti z Anglija. Eden izmed najvažnejših dokumentov, ki ga je Daladier predložil, je bilo dejstvo, da je britanska vlada izjavila francoskim državnikom, da ona ne oporeka Franciji pravice do izpolnitve njenih vojnih obveznosti, da pa se Angl ija ne more odločiti za vojaško podporo Franciji, dokler ne bo ogrožena integralnost fran-eskega področja samega. Pod temi okolnostmi, tako je dejal Daladier, sem bil prisiljen in smatral sem tudi za svojo dolžnost sprejeti britanski načrt vsaj v tem smislu, da se le-ta predloži Pragi.
Zurich, 20. sept. Dopisnik" »Zfiricher Zeitung« piše iz Pariza: »Rezultati francosko-angleške ministrske konference so v Parizu vzbudili mešane občutke. Razum tem sklepom pritrjuje, narodni ponos pa smatra te koncesije za izredno daljnosežne. Odcepitev večjega dela sudetsko-nemške-ga ozemlja pomenja Hitlerjevo zmago, ki jo je mogoče le s tem opravičiti, da bi se sicer spor nadaljeval in da bi Evropi ostalo gnezdo neprestanih nemirov. Spričo Hodžovih izjav pa dvomijo, da bi Češkoslovaška tolikšno žrtev hotela doprinesti. Francoski ministri so sledili Chamber-lainu, ker niso hoteli zatajiti načela samoodločbe, ki so ga slovesno proglasile Wilso-nove točke. Pač pa so odklonili plebiscit, ker bi tako načelo pomenjalo novo razstrelivo za evropski red.
Kot protiusluga, ki jo Francija nudi Češkoslovaški, je garancija Anglije za meje okrnjene države, ki bo oropana strategičnih meja. Tu sa zaenkrat ne govori o n e v t r a i i z a c i • ji češkoslovaške, ki bi se morala odpovedati svojim zvezam, ampak bi češkoslovaška ostala zunanjepolitično aktivistična država, ki bi obranila svoje zveze. Na ta način mislijo Francozi, da evropsko ravnovesje ne bo preveč porušeno, kar bi se zgodilo, če bi Češkoslovaška morala biti nevtralizirana. Nad dve uri so se angleški ministri ločeno posvetovali o tej zahtevi, ki naj. Anglijo stalno, obvezuje .v Srednji Evropi. Odpor angleških ministrov Simona, Hoarea in Kingsley Wooda je bil končno premagan in Chamberlain je francoskim ministrom ^ppročil sklep, da Anglija pristane na' Bvoje obveze nasproti novi Češkoslovaški. Tako je v končni objavi bilo lahko reči, da )e med Anglijo in Francijo pppolno soglasje glede Češkoslovaške.
Vlis »t angleškega načrta" v Ameriki
Newyork, 20. septembra. AA. (Reuter.) Ameriški listi silno ostro obsojajo sklep britanske in francoske vlade, da priporoči Češkoslovaški odstop dela sudetske pokrajine Nemčiji. »Newyork Times« piše, da pomeni ta sklep konec varnostnega sistema, kakor so ga zgradile mirovne pogodbe. »Ne\vyork Herald Tribune« pravi, da veliki demokraciji nista samo žrtvovali Češkoslova-, ške, temveč sta ji celo zapovedall samomor. »Dai-ly News« pa pravi med drugim: »Če bi Velika Britanija in Francija morali v vojno zaradi ČSR, je nedvomno, da bi bilo glavno bojišče Češkoslovaška. Kdorkoli bi zmagal, Čehov ne bi bilo več.«
Vojno brodovje Sovjetske Rusije
Obmejni spopadi
Praga, 20. septembra, AA. (ČTK). Preteklo noč so
oborožene tolpe, ki so prišle iz Nemčije, izvršile več napadov na češkoslovaške enote, ki branijo mejo. V Starostvi pri Brumovu je skupina 15 mož, oboroženih s puškami in revolverji, napadla tamkajšnjo cari-narno. Trije češkoslovaški carinarji so odgovorili na streljanje. Ko so carinarji dobili ojačenje, so napadalci zbežali v Nemčijo.
Pri Dubi je neki neznanec metal kamenje v češkoslovaško stražo in jo lažje ranil.
V	občini Habarchtici pri Frindlantu je skupina kakih 13 ljudi, ki so prišli iz Nemčije, napadla ca-rinarje in metala nanje bombe nemškega porekla. Nato so napadli carinarno in skušali zavzeti občinsko poslopje. Vmes je posegel oddelek orožnikov, vojakov in policije z oklopnimi avtomobili. Carinama je popolnoma razdejana. Ranjenih je 6 carinarjev in vojakov. Tudi napadalci so ranjeni, vendar so jih prenesli na nemška tla. Med napadalci so ljudje spoznali člane sudetsko-nemške legije. V občinskem poslopju, kjer so se branilci utrdili, vlada red.
V	Horni v okraju Maršovu so zažgali carinarno. Napad je prišel z nemškega ozemlja in se je dvakrat ponovil. Tudi med temi napadalci so bili člani sudetsko-nemške legije z . orožjem nemškega	..
Po poročilih, dobljenih do opoldne, jž" pt&'oS"pri-šlo še do več napadov na češkoslovaška tla. 20 oseb, zbranij* na nemških tleh, je kakih	uskfMo,
proti vasi Bilavoda v okraju Fridolvu na češkoslovaških tleh, tako da je bila vas od treh do petih zjutraj trajno v nevarnosti. V vasi Hranice, v okraju Znoimu, je prišlo do napada na carinarno. Iz razdalje kakih 30 m je iz nekega jarka na nemških tleh padlo na carinarno osem strelov.
Osebne oesfl
Belgrad, 20. septembra, m V 3. skup. I. stop. je napredoval dr. Jakob Dolinar, sodnik apelacijskega sodišča v Zagrebu; v 7. skup. sta napredovala pri državnemu rudniku v Ljubiji za rudarskega višjega pristava inž. Milan Marušič; za tehničnega nadzornika Janko Cuderman; za pomožnega pregledovalca vlakov je postavljen v 9. skup. na področju subotiškega žel. ravnateljstva Srečko Zore, dosedanji uradniški pripravnik.
Belgrad, 20. sept. m. Napredovali so: za ravnatelja Higienskega zavoda v Ljubljani v 4-1 skup. dr. Ivo Pire; za višjega svetnika zdravstvenega doma v Celju v 4. skup. 1. stopnje Jakob Reber-nik: za višjega svetnika pri mariborskem okraju v 4-II skup. dr. Ivo Zorjan; za tehničnega svetnika Higienskega zavoda v Ljubljani v 4-II skup. inž. Bojan Guzelj; za primarnega zdravnika splošne državne bolnišnice v Ljubljani v 4-II skup. dr. Vladimir Guzelj; za zdravstvenega svetnika pri načelstvu konjiškega okraja v 4-II skup. dr. Ivo Rudolf; za šefa oddelka splošne drž. bolnišnice v Ljubljani v 4-II skup. dr. Robert Blumauer; za svetnika pri načelstvu dolnjelendavskegn okraja v 5. skup. dr. Danilo Lipnjnk; za primarnega zdravnika splošne drž. bolnišnice v Ljubljani v 5. skup. dr. Ljudevit Mrčun; za primarnega zdravnika splošne drž. bolnišnice v Ljubljani v 5. skup. dr. Sabina Praprotnik, dosedaj asistentka fi. skup.
V	prosvetnem ministrstvu je postavljen za prosvetnega referenta za srednje šole g. Kos Josip, učitelj mešč šole v Mariboru.
V	Gornji Radgoni je postavljen za upravitelja meščanske šole g. Kos Alfred, dosedanji učitelj II. deške mešč šole v Mariboru; v Tržiču je postavljen za upravnika mešč. šole g. Vončina Edgnr, dosedanji meščanskošolski učitelj v št. Vidu pri Ljubljani; na Rakeku je postnvlipn za unravitelia mešč. šole g. Gorišek Josip, dosedanji učitelj mešč. šole v Škofji Loki.
Z odlokom pravosodnega ministra je imenovan za pristava pri okrajnem sodišču v Ptuju Anton Zupan, pristav v Mariboru.
Upokojen je ravnatelj realne gimnazije v Ptuju dr. Maks Kovačič.
Z odlokom pravosodnega ministra so imenovani: za javnega notarja v Ljubljani dr. Anton Bartol, notar v Mariboru, zn notarja v Mariboru dr. Ludvik Grohelnik, notar iz Ribnice, za notarja v Ribnici Alojzij Sonc, notarski pripravnik iz Ljubljane.
— Odlikovani so bili z redom Belega orla I. stopnje armadni general Josip Kostičj z redom Belega orla III. stopnje divizijski general Rado-van Obradovičj peh. brigadni general Vladimir Milojkovič in topniški brigadni general Milan Pešičj z redom Jugoslovanske krone II. atoDnje peh. brigadni general Jetar Radivojevič; z redom s v. Save II. stoonje intendantski brigadni general Danilo Nenadovič.
= Odlikovani so bili z redom ev. Save V. stopnje nižji vojaški uradnik I. razr ekonomske stroke Luka Jelič in peh. kapetan I. razreda Demetrij EHčj z zlato medaljo za vestno službovanje pa peh. narednik vodnik I. razreda Franc Škufca.
Poštno ravnateljstvo v Pragi je odredilo, da se morajo vsa pisma pošiljati odprta. Isto velja tudi za denarna pisma. V zavojih ne sme biti nobenih pismenih sporočil.
Praga se brani pred nemško propagandno ofenzivo
Praga, 20. septembra. Pod naslovom »Nemška lažniva kampanja«, piše oficiozna »Prager Presse« med drugim: »Nemški javnosti se o dogodkih v Češkoslovaški kaže slika, ki sploh ne odgovarja dejstvom. Nemški tisk si prizadeva, da poedine in takoj zadušene nemire v sudetskem ozemlju na ta način predstavlja, kakor da je celotno ozemlje v revoluciji in kakor da bi bili varnostni organi Češkoslovaške, ki s skrajno obzirnostjo postopajo, napadalci. Celo temu oporekajo, da bi bili pristaši sudetsko-nemške stranke oboroženi in da rabijo orožje. Popolnoma je zamolčal nemški tisk, du je policija našla zaloge orožja, in nič ne povedo, da je bilo ubitih večje število varnostnih organov. Namen takšnega pisanja, ki slika v najbolj divjih barvah razmere na Češkoslovaškem, je edino le ta, da pokaže,.da ji?, nad.alii.je sožitje med Čehi in Nem,ci nemogoče.«
V armadi edinost
Praga, 20. septembra. ČTK poroča; Dunajski radio je objavil vest, da sta v češkoslovaški armadi dve smeri, od katerih bi ena bila nepomirljiva, druga pa da želi ustreči sudetsko-nemškim zahtevam. Z ozirom na to je vojni minister Mahnik izjavil: »Češkoslovaška armada je pokorna celotni republiki in je njej na razpolago. Zaveda se, da se kot bramba države nima pravice vtikati v politiko, ki je stvar predsednika vlade in predsednika republike, za katerima stoji enodušno vsa armada. Narod, vlada in armada tvorijo tako lepo in brezmadežno enoto, da je nasprotnikom hudo. Odtod te laži. Češkoslovaški narod jih pozna in jih kot smešne odklanja.^
Razume se, da Igrajo ali pa bodo igrale v mednarodnem položaju veliko vlogo tudi pomorske vojne sile onih držav, ki obrobljajo tako imenovano Vzhodno morje ali Baltik. Javnosti pa je o teh vojnih brodovjih doslej le malo znanega, iz-vzemši nemško mornarico, ki je pravkar ob obisku madžarskega regenta Horthyja dobila novo veliko bojno enoto na Vzhodnem morju, »Princa Evgena«, čigar ime je združeno tudi z našo zgodovino. Kar se tiče švedskega vojnega brodovja, je najmočnejše za nemškim in ruskim, se pa nahaja v stanju velike predelave posameznih enot po sodobnih pogledih. Finska vojna mornarica je svoj gradbeni program, s katerim je začela pred devetimi leti, izvršila šele na polovico. Njeni dve največji oklopnici ne moreta na visoko morje, da tam dalj časa operirata, ker imata premajhni posadki. Tudi švedske vojne ladje niso sposobne, da bi operirale preko otočij okoli Stockholina, Aalandskih otokov in Gotlanda ali kvečjemu preko danskega otoka Bornholina, pač pa lahko skupaj s Finci zapro Botniški zaliv pri Aalandskih otokih, da ščiti važna severnošvedska industrijska pristanišča pred sovražnim napadom. Poljska mornarica, kakor tudi mornarice drugih malih baltskih držav morejo samo opravljati stražarsko službo ob svoji obali. Za operacije na visokem morju prideta resno v poštev samo nemško in sovjetsko brodovje.
Kako je z rdečim brodovjem — tako se vprašamo — zakaj o tem brodovju se doslej ni slišalo skoraj nič Na podlagi zanesljivih podatkov moremo povedati o njem sledeče: Po' strašnem porazu carskega brodovja pri Čušimi se je carska vlada pobrigala za to, da rusko brodovje čimprej obnovi. Zgradila je novo brodovje, ki sicer ni bilo številno, toda za tiste čase zelo sodobno, dobro včdeno in boja sposobno. Za časa svetovne vojne je carsko brodovje v prostoru do Libave prizadejalo nemškemu vrhovnemu pomorskemu poveljstvu veliko skrbi in dela, zlasti se je odlikovalo v polaganju min, s čimer je vzbudilo občudovanje vseh strokovnjakov. To carsko brodovje, kolikor ga niso Nemci potopili, je še danes jedro sovjetske vojne mornarice. To so 3 velike bojne ladje razreda »Scvastopok, ki so zapustile ladjedelnice leta 1911. Sovjetska vlada jih je predelala v letih 1928 do 1933. Imajo danes vsaka po 12 topov kalibra 30.5 cm in so boja sposobne ter topniško najmočnejše bojne ladje v severnem delu Vzhodnega morja. Z modernimi nemškimi bojnimi ladjami pa se težko dajo primerjati.
Te dni pa se je posrečilo Rusom, da so zgradili moderno križarko 8000 ton, kateri so dali ime »Kirov«. Gradili so jo dolgo, kar je en dokaz več, da sovjetska proizvodnja tudi na tem polju šepa. Vendar bodo zgradili še nadaljnjih šest kri-žark tega tipa. V zadnjem času so sovjeti tudi sklenili, da bodo zgradili tip težkih križark do 10.000 ton in je prva teh ladij namenjena za Vladivostok. Aktualnega pomena pa so zaenkrat veliki rušilci razreda »Ljcningrad«, ki imajo po 3000 ton, 5 topov kalibra 13 cm in 6 cevi za sprožitev torpedov. Te ladje imajo velik delovni radij, kar pomeni, da lahko nadomeščajo prave križarke v območju od Murmanskega zaliva do Severnega morja, kakor tudi iz Kronstadta do nemške obale na Vzhodnem morju. V Kroustadtu pa je vsidra-
nih tudi 72 dobrih podmornic. Sovjeti si tudi prizadevajo za zgradbo učinkovitih min, v čemer so Rusi menda prvi strokovnjaki na svetu. Zgradili bo tudi sodobni minonosec »Marti«, ki nosi 300 ton.' Dobro je tudi rusko mornariško letalstvo, čigar število pa ni znano; bo jih pač več sto letal.
Nekoliko pravljično se pa sliši, da hočejo sovjeti zgraditi 3 bojne ladje velikanke po 35.000 ali celo 40.000 ton vsako, s topovi kalibra 40.6 cm. Veliko vprašanje je. če sovjeti take zgradbe finančno in tehnično zmorejo, oziroma to sploh ni vprašanje, ker sta sam6 dve državi na svetu, ki bi tak načrt zmogli, in to sta Anglija in Združene države Severne Amerike. Broz njune pomoči Rusi teb ladij ne bodo mogli zgraditi. Zelo slaba točka ruske brodovne politike pa je od nekdaj tudi ta, da mora njeno vojno brodovje biti razdeljeno na štiri brodovna oporišča, oziroma pristanišča, med katerimi je zveza zelo dolga in težavna, to je Ljeningrad, Murmansk, Sevastopol in Vladivostok. Kar se tiče evropskega severnega, oziroma severnovzhodnega bojišča, vemo, da je prekop med Vzhodnim in Belim morjem pozimi neploven, poleti pa morejo pluti skozi samo rušilci. Vprašanje je tudi, če brodovje, ki je v Vzhodnem morju, lahko prodre čez Finski zaliv.
Važen za vsako brodovje je tudi človeški material. V tem oziru so sovjeti prav tako kakor svojo kopno armado, oslabili tudi svoje vojno brodovje, kolikor se tiče častnikov, ki žive pod hudim terorjem. Zlasti je vsak specialist na sumu nezanesljivosti kot buržuj ali pa trockist, ker so specialisti povsod ljudje, ki imajo svoje nazore. Sicer menijo, da si ustvarjajo sovjeti svoj pomorski naraščaj zlasti po pospeševanju morskega plov-stva v polarnem območju. Število polarnih junakov pa je majhno in vprašanje pomorskega naraščaja je za sovjetsko Rusijo veliko težje nego za carsko, ki je bila gospodarica baltskih dežel, ki so dajale carstvu najboljše mornarje.
Zelo pa je upoštevanja vredna sovjetska trgovinska mornarica. Šteje okoli 670 ladij, ki imajo vsega 1,258.236 ton. V primeru vojne tvori moštvo trgovinskega brodovja v velikem odstotku znatno nadomestitev za moštvo na vojnih ladjah. Narast sovjetske mornarice bi bil v prvi vrsti zelo nevaren Švedski in Finski, ker bi se lahko polastila Alandskih otokov, od koder sta ogrožena tako Stockholm kakor finsko pristanišče Abo in ki zapirajo dohod v Botniški zaliv. Ruski napad bi ne bil naperjen samo proti tema dvema državama, o katerih je znano, da hočeta v kakšnem konfliktu med Rusijo in Nemčijo ostati nevtralni, ampak bi v prvi vrsti lahko onemogočil transport severno-švedskega železa in jekla. Med Švedsko in Finsko že dolgo teko pogajanja, kaj narediti z Aaland-skimi otoki, ki bi igrali v primeru kakšne vojno v teh morjih najvažnejšo vlogo. Severne države gredo za tem, da bi tako Nemčiji in Rusiji, kakor eventualno tudi britskemu brodovju zaprle pot v Vzhodno morje z nevtralitetno verigo. Skandinavske države pa v zadnjem času tudi navdaja skrb, da ne bi preveč narastlo sovjetsko brodovje, in si zato v razgovorih z Anglijo prizadevajo, da bi se nekaj ukrenilo, da bi se ravnotežje brodo-vij v Vzhodnem morju trdno zajamčilo po nekem ključu.
T
»nh	o^lr*	r-t
Drobne domače
Sv. Stolica in svetovni poloza
Rim, 20. sept. V Vatikanu z velikim zanimanjem zasledujejo razvoj sedanjih političnih dogodkov v svetu. Papežev državni tajnik je vsak dan obširno informiran od praške nunciature o dogodkih v Češkoslovaški. Pogosteje kakor sicer odhaja kardinal Pacceli poročat sv. očetu v Castel Gandolfo. Papež je pozval vse rimske samostane k molitvi, da se odvrne grozeča vojna. Čeprav vatikanski krogi nc dajejo nobenih oficielnih izjav k'sedanjemu stanju, je vendar opaziti bolj opti-
JNS se posvetuje o sebi
Belgrad, 20. sept. m. Včeraj in danes je
bila v Belgradu seja glavnega odbora JNS. Vodil jo je Peter Živkovič, ki je bil vidno nerazpoložen. Zaradi vedno pogostejših vesti, da so strankini voditelji pričeli zapuščati stranko v posameznih krajih, je pozval vse navzoče, naj vsak kar odkrito pove svoje mnenje. Živkovič je s tem hotel doseči mirno rešitev vseh vprašanj in preprečiti, ali vsaj zavreti še večji razpad stranke. Na seji se je v glavnem razpravljalo samo o vprašanju, kaj naj stranka ukrene za primer parlamentarnih volitev O tem vprašanju, ki JNS najbolj interesira, ker od rešitve tega vprašanja zavisi še možnost za nadaljnje životarjenje, so govorili skoraj vsi govorniki. Nekateri so mnenja, da bi bilo nujno potrebno storiti vse, da bi se doseglo sodelovanje z JRZ. Drugi so zagovarjali potrebo nastopiti s tako zvano združeno opozicijo, tretji pa so se zavzemali za to, naj bi stranka pri volitvah nastopila samostojno. Nekateri pa so izjavili, naj to vprašanje reši Živkovič sam.
Seja je potekala zelo burno. Nekateri člani
vodstva stranke so močno napadali senatorja Glušca in dr. Krulja zaradi časopisnih vesti, da nameravata stopiti v JRZ Nemir je bil tako velik, da je moral v debato poseči Živkovič ter jo o tem vprašanju prekiniti. Vzel je v zaščito tudi Glušca, češ da se je tozadevno popravil. Še več medsebojnih prerekanj je povzročil poslanec Paštrovič, ki je kritiziral vodstvo stranke zaradi sprejema bivšega poslanca Dragiše Milovanoviča v stranko. Kakor znano, je Milo-vanovič zaradi obsodbe v procesu proti Arnav-toviču zaradi poskušenega atentata na predsednika vlade dr. Stojadinoviča izgubil mandat. Vsi navzoči člaii vodstva stranke, jevtičevci, so skočili pokoncci in pričeli vpiti proti Paštro-viču. O sprejemu Milovanoviča se je glasovalo. Večina je bila za njegov sprejem. Več govornikov, med njimi senator Kraiiier, je napadalo notranjo in zunanjo politiko sedanje vla.le, čeprav že vsak politični začetnik v državi uvidi, da je bila edino pravn tnka zunanja politika, kakor jo jc vodila sedanja vlada, kar dovolj jasno kažejo sedanji težki zapletljaji v Evropi.
Dva nova bona
Belgrad, 20. septembra, AA. S kraljevim ukazom je imenovan na predlog predsednika vlade in zunanjega ministra za bana primorske banovine dr. Mirko Buič, minister n. r., in za bana moravske banovine Janicije Krasojevič, pomočnik bana moravske banovine.
Zahvala za spreiem,
prire en MussoUnifu
Ljubljana, 20 sept. Danes je ban dravske banovine dr. Marko Natlačen sprejel italijanskega generalnega konzula v Ljubljani Guerini Maraldija. Konzul Maraldi je ob tej priliki sporočil banu zalivalo Mussolinija in grofa Ciana za lep sprejem, ki je bil prirejen Mussoliuiju na naši meji pri Planini.
Brivska pravda
V Združenju brivcev, frizerjev in kozmetikov, ki je lani slavilo 50 letnico svojega obstanka, so nastopile prav napete razmere, zlasti proti zadnjemu predsedniku Ivanu Dorčecu. Opozicija je nastopila proti takratni upravi in predsedniku. Na Zborniro TOI je bila poslana daljša vloga, ki jo ie podpisalo 28 brivskih mojstrov in ki je zahtevala revizijo, češ da so v upravi razne nerodnosti. Lani jc bil po preiskavi postavljen komisar v osebi g.
Pavliča, brivskega mojstra na Viču. Na Zbornici TOI je bilo zaslišanih mnogo brivskih mojstrov, podpisnikov zadevne vloge. Navajali so tudi neko privatno izjavo, ki jo je bil podal predsednik Dor-čec na nekem sestanku pri »Šestici«.
Predsodnik Dorčec se je čutil kot javen funkcionar Združenja prizadeiega na časti. Vložil je pri državnemu tožilstvu ovadbo proti 28 brivskim mojstrom. Zadeva se je vlekla. Včeraj pa se je končala pred okrajnim sodiščem v sobi št. 28, kjer se navadno končujejo vse častne afere. Na hodniku pred št. 28 je biio živahno debatiranje in razgovarjanje. Soba je bila močno zasedena od brivskih interesentov.
Predsednik Ivan Dorčec je najprej tožil 10 brivskih mojstrov kolektivno zaradi prestopka ža-ljenja časti. Kazenski sodnik dr. Teodor Tominšek je to tožbo zavrnil že iz formalnih razlogov, ker ni tožitelj obtožil vseh 28 brivskih mojstrov, ki so podpisali zadevno vlogo na Zbornico TOI. Nato so bile še štiri obravnave proti posameznim brivskim mojstrom, ki jih je prav tako predsednik Dorčec tožil zaradi prestopka žaljenja časti in je inkriminiral razne njihove izjave. Obtoženi brivski mojstri so bili zaradi izjave o »komunističnem agitatorju« oproščeni, obsojeni pa zaradi drugih izjav. Pravda je med brivci vzbudila veliko zanimanje. V ljubljanski tisk je bil avgusta spuščen člnnek, ki je skušal opravičiti stališče predsednika Dorčeca in bagatelizirati opoziciio.
mistično razpoloženje in prevladuje upanje, da se bodo vprašanja, ki se tičejo Češkoslovaške, dala urediti na miren način.
Protest proti kongresu brezbožnikov
London, 20. septembra. Kot protest proti konH gresu brezbožnikov, ki ga je vlada dovolila, je katoliška Cerkev organizirala tiho procesijo po londonskih cestah. Pod vodstvom kardinala Hinsleya, vestminstrskega nadškofa, je v procesiji korakalo nad 50.000 vernikov.
Zunanji minister nekdanje , Abesinije umri
London, 20. septembra. AA. (Reuter.) Bivši abesinski cesar Haile Selasi se je udeležil danes pogreba svojega bivšega notranjega ministra.
Seja banovinskega odbora JRZ za drinsko banovino
Belgrad, 20. septembra. AA. Ko je danes do-i poldne minister dr. Spaho otvoril sejo ožjega banovinskega odbora JRZ za drinsko banovino, je orisal splošni politični položaj in podčrtal zasluge sedanje vlade dr. Sto,jadinoviča za ohranitev miru. Nato je omenjal delovanje kraljevske vlade, ki po načrtu stremi za tem, da se v vseh panogah javnega življenja podpre gospodarski napredek in gospodarsko okrepljevanje naše domovine in njenega prbivalstva.
Po govoru dr. Spaha se je vršila debata o političnih razmerah v drinski banovini. Pri tej priložnosti so govorili, da stoji politika JRZ odlično v banovini, ker je ljudstvo pravilno pojmovalo vse, kar je politika JRZ dosegla v zadnjih treh letih preko svojih zastopnikov v vladi dr. Stojadinoviča.
Betgrafske vesti
Belgrad, 20. sept. AA. Z odlokom ministra za telesno vzgojo od 7. t. m. so določeni za delo in nadzorovanje pri nedeljskih tečajih za obvezno telesna vzgojo teniški igralci Kukuljevič Franjo, Punčec Franjo, Palada Josip in Mitič Dragutin.
Mlad vremenski
napovedovalec
Mlad znanstvenik v Ljubljani je iznašel nov način, kako se v naprej določi vreme. Svojo napoved za ves september in oktober nam je dal na razpolago. Za poskusnjo prinašamo nekaj njegovih napovedi, da vidimo, kako se bodo uresničile:
21. september: Vreme se bo razjasnilo, toplota bo zrastla, veter jugozahodnik.
22 september: Po večini jasno, podnevi okoli 20 stopinj toplote. Veter jugozahodnik.
23. september: Oblačnost bo narastla, najbrž bo deževalo Podnevi l>o toplota padla.
__ 24. september: l'o večini oblačno, včasih dež, ki bo začel šele popoldne. Tcmpcraturu bo rastla.
21 septembra: Dopoldne spremenljiva oblačnost in včasih drž, C ez dan l»o kakih 20 stopinj toplota.
Ob 30letnici septembrskih dogodkov
20. septembra pred tridesetimi leti sta padli dr« slovenski žrtvi, IS letni četrtošolec Ivan Adamič in strojnik Narodne tiskarne Rudolf Lun der, 24 let star, ustreljena od vojakov 27. avstrijskega peš-polka, ki je nosil ime po kršdju Belgijcev in ki je tiste dni bil poslan od vlade na ulico, da z vsem vojaškim aparatom takratne ljubljanske posadke vred kroti manifestacije in demonstracije Slovencev kot odgovor na surovi napad, ki so ga bili uprizorili nemčurji v Ptuju v nedeljo 13. septembra o priliki 25. skupščine Družbe sv. Cirila in Metoda.
Tiste manifestacije in demonstracije, Id so bile seveda povsem upravičene, niso ogrožale nikogar ter so prizadele le majhno škodo oknom Kazine, Nemci in nemškutarji pa, ki so baš v teh letih čedalje bolj dobivali v roke krmilo monarhije, ki je slabotni vladarji niso ne mogli ne znali pa tudi ne hoteli preurediti v državo, pravično svojim narodom, so to priliko izrabili, da se maščujejo nad Slovenci, ker so si upali na ulico, da dajo duška svojemu užaljenemu narodnemu čustvovanju. Neposredna krivda za krvavi konec tistega dne leži na graškem poročniku Majerju, ki je poveljeval četi 27. pešpolka, posredna in globlja krivda pa zadene takratni avstrijski režim. Globoko ogorčenje in žalost, ki se je takrat polastila vsega slovenskega naroda, je bila tem večja, ker imamo Slovenci ves čas pred svetovno vojno zaznamovati samo eno tako žrtev Nemcem naklonjenega avstrijskega režima, kmečkega fanta Rodeta, ki ga je orožnik zabodel o priliki narodnega tabora na Jančem v osemdesetih letih.
Toda leta 1908 Slovencem ni samo slučajno zavrela kri, ampak sta nesrečni in nedolžni žrtvi največ doprinesli k temu, da se je naš narod opogumil, da je v globini srca dal slovo monarhiji ter vzplaintel v trajni zavesti svojega narodnega imena in bitja. Kri teh dveh mladih bitij ni bila prelita zastonj, ker se je iz nje dvignil plamen narodne odločnosti v slehernem slovenskem človeku in smo si s tem zaslužili svojo svobodo v bodoči lastni jugoslovanski državi Beležiti pa je tudi treba, da se je ob tej priliki vse naše slovensko ljudstvo zedinilo, da so za čas izginile vse strankarske razlike in da je utihnila naša notranja borba vsaj za nekaj časa in menda tudi to ni bilo zastonj.
Avstrijska oblast, ki je sploh bila slabotna, majava in spremenljiva, se je pred manifestacijami žalosti in ogorčenja po dogodku 20. septembra zlasti zaradi nastopa takratnega deželnega in državnega poslanca dr. Ivana šušteršiča, čigar slovenska zavest je bila kljub njegovemu znanemu čustvovanju za dinastijo in monarhijo vzvišena nad vsak dvom, spočetka potuhnila,
Sitem pa se je kmalu zopet ojunačila in razpustila arodni odbor, ki je v tistih dnevih prevzel v Ljubljani skrb za red in mir, da se ne bi s kakšnimi nepremišljenimi koraki prizadela naši stvari škoda, in v katerem so bili pod predsedstvom enega najboljših naših narodnih mož, dr. Danila Majarona, kot člani dr. Pegan, poslanec Gostinčar, novinarji Terseglav, Šteie in Pustoslemšek ter dr. Kokalj. Oživela je stvar oktobra meseca, ko se je zbral parlament, v katerem je bila vložena tozadevna interpelacija Slovensko-hrvat-skega kluba in so se tudi takrat v hudi debati kot naši zvesti zavezniki v borbi za pravice slovanskih narodov izkazali bratje Čehi Dve leti potem se je ob priliki aneksije Bosne pokazalo, da kljub kmalu zopet vzplamteli strankarski borbi ptujski dogodki in krvava tragedija v Ljubljani niso šli mimo nas brez globokega sledu v narodni duši, kar je bila tako rekoč druga etapa na poti, ki nas je preko svetovne vojne privedla v naročje narodni državi Jugoslaviji. „ __ „«
Zato je pač spomin na tiste dneve svet slehernemu Slovencu in vse naše ljudstvo ga prav te težke dni, ko se v mednarodnem življenju Evrope zopet kosata nasilje in pravica, obnavlja v svojem srcu kot žalosten pa obenem svetal dogodek našega političnega življenja. Naj bi nas bodril in krepil tudi nadalje in naj bi bil resen opomin vsem, da je vsaka sila samo nekaj časa.
*
»Slovenec«, K! ]e bil že krepko reagiral na surovi napad nemčurjev na skupščino Sv. Cirila in Metoda v Ptuju, je takoj izdal posebno izdajo o krvavem dogodku v Ljubljani v tako ostri obliki, narekovani od skrajnega ogorčenja, da se danes ljudje čudijo, kako da ga oblast ni zaplenila, kakor tudi ni zaplenila ostalega slovenskega časopisja, čeprav je naravnost bila napadena vojaška oblast sama. Deloma je to razlagati iz zelo liberalnega tiskovnega zakona in postopka v tistih časih, deloma pa je razumljivo iz nekega omrtve-nja, v katero je po tistem krvavem dogodku padla javna oblast, ki je zopet videla pred seboj usodno
posledico tfste avstrijske režimske metode, ki jo je bil grof Taaffe v osemdesetih letih tako sijajno označil z besedo »fortvurštlanje«, v katerem so se od časa do časa vrstili spopadki histerične odločnosti za popuščanjem ostarele slabosti. Svoj uvodnik v ponedeljek je »Slovenec« končal s temi spomina vrednimi besedami:
»Iz prelite slovenske krvi pa zrasti slovenska neskaljena moč in kakor je bil slovenski grob ob turnarskih predrznostih na Jančem mejnik pre-poroditve Ljubljane v slovensko središče, tako naj bodo grobovi teh dni klic k združenju vseh nesebičnih Slovencev, kri, ki se je prelita včeraj, naj požiahtni slovenstvo in njegovo odporno moč.«
Podoben uvodnik je bil v torek 22. septembra, v katerem je Slovenec dokazoval neupravičenost postopanja vojaštva, zoper katero se je dr. Ivan Sušteršič takoj v odprtem in objavljenem pismu pritožil na vojnega ministra barona Schonaicha, ki je nato odredil preiskavo. Tudi na dan pogreba je »Slovenec« primerno komentiral ta dogodek in je Krek (nepodpisan) ob tej priliki napisal:
»Moč sovraštva je rešila moč ljubezni. Oj, sovražijo nas, ogavno, umazano, bolj nego ljubijo red in mir; kot bi jim bilo sovraštvo ukazano, kot bi izvrševali z njim človeške in državne dolžnosti. Sovražijo nas, vse brez razločka, brez izjeme. Zato pa v nedogovorjenem soglasju kipi himna ljubezni do rodne zemlje, do uboge vdove, zapuščene in do vseh njenih otrok, do vsega nesrečnega slovenskega naroda, med njimi na dan. In ko v izmerjenih taktih, ki po njih stopajo sinovi in hčerke tega naroda po trdem tlaku, veličastno odmeva ta himna, ne veš, jeli bi prej sklonil svojo glavo in poljubil mrzli rakvi, jeli bi razširil svoje roke in v dolgem, gorkem objemu oklenil vse te tisoče, ki jo pojejo, vse tiste stotisoče, ki danes od Drave
do Jadranskega morja ponavljajo, da smo bratje
med seboj, in da imamo bratovske dolinosti, ki jih nikdar pozabiti ne sinemo.«
Vlada sama je začela oktobra meseca pleniti liste, pozneje odstavila župana Hribarja in nekaj časa uganjala politiko malenkostnega nagajanja, kar pa režimu končno ni nič pomagalo. Na obzorju so se že risali krvavi zublji svetovne vojne, v katerih je habsburško cesarstvo za vedno za-tonilo.
Koroški tabor
v nedelje, dne 25. septembra 1938
^Kmmmmmmmmmmmmmmammm
v Prevarah v Mežiški dolini
Iz vse Slovenife
pridite manifestirati za Jugoslavijo na najsevernejši del državne meje!
Na taboru bo govoril voditelj Slovencev
dr. Anton Korošec
Vozna pridobitev Selške doline
V nedeljo je g. ban odprl novi most pri Praprotnem in i kilometer nove ceste
novih trdnih mostov, šele z nastopom oblastnih samouprav so se začela prva velika dela. Tedanji predsednik ljubljanske oblasti in sedanji ban dr. M. Natlačen je sprožil tedaj celo vrsto novih načrtov in graditev, ln če bi ne bile oblastne samouprave ukinjene, bi v Praprotnem novi most stal že več let. Tako pa se ie borba za zgraditev mostu nadaljevala. Najbolj žalostno pa je bilo dejstvo, da se je vsako javno delo, pa najsi bo še tako redko, vezalo na vprašanje politične pripadnosti prizadetih in da ni bilo nikdar merodajno prebivalstvo v splošnem in njegove potrebe. Kako se je vse spremenilo, ko je zavzel mesto najvišjega predstavnika državnih oblasti v Sloveniji sedanji ban g. dr. Marko Natlačen. Zopet je šla depu-tacija iz Selške doline prosit za most, ki je bil obljubljen brez posebnih vprašanj in pogojev. Danes ta most stoji in je najlepši dokaz za plo-donosno delo, ki ga opravljajo naši voditelji v širši in ožji domovini. Posebna zahvala za zgraditev mostu pa gre g. banu dr. Natlačenu, ki je pri vsej veliki delavnosti, do katere je pripeljal banovino, ohranil oster čut za potrebno in pogum za odklonitev nepotrebnih in manj važnih javnih del. Ce je riasa ožja domovina v zadnjih letih napredovala tako, kakor še ne pomnimo, je to njegova zasluga.
Zatem je govoril še član banskega sveta Lovro Planina, ki je orisal prometni razvoj Selške doline, in načelnik okrajnega cestnega odbora škofjeloški žuDan Ziherl, ki je v imenu odbora izrekel zahvalo vsem, ki so pomagali graditi most, zlasti pa tehničnemu osebju banske uprave. Medtem je dospel na slovesnost tudi pomočnik poveljnika dravske divizijske oblasti, general Dodič s soprogo, ki ju je množica z navdušenjem pozdravila.
__ Končno je spregovoril g. ban dr. Marko Natlačen. ki je najprej povedal nekaj tehničnih podatkov o na novo zgrajenem mostu in cesti. 5 metrov široki železobetonski most ima 28 m razpetine in 5 m široko s kockami tlakovano
Škofja Loka, 20. septembra.
Lepa Selška dolina, ki jo je naš veliki Krek prav zaradi njene lepote tako ljubil, je že od nekdaj pogrešala primerne cestne zveze. Stara cesta, ki vodi po dolini, je bila na mnogih mestih speljana v hudih ovinkih, posebno slabi pa so bili nekateri leseni mostovi, ki jih je Selščica ob večjih povodnjih kaj rada pobrala. Banovina, ki po vsej Sloveniji v zadnjih letih z velikim žrtvami izboljšuje ceste in prometne naprave, je tudi omogočila popravilo te ceste in zgradbo novega mostu v Praprotnem v Selški dolini. Na jesen je bilo delo opravljeno in v nedeljo je g. ban dr. Marko Natlačen ob velikem veselju prebivalstva Selške doline izročil most in cesto prometu.
Za ta slovesni trenutek so se domačini temeljito pripravili Postavili so slavoloke in okrasili ves most z zelenjem in cvetjem. Ob pol 3 popoldne se je zbralo ob mostu okrog 1000 ljudi iz bližnje in daljne okolice, ki so hoteli prisostvovati lepi slovesnosti. Ko je prispel ban g. dr. Marko Natlačen, ga je množica prisrčno pozdravljala, medtem ko je šel med špalirjem .Jiudstvaido mosta. Tam.so. pozdravili g. bana okrajni načelnik Kaki, poveljnik planinskega polka iz Škofje Loke polkovnik Markulj, ki je prišel na slovesnost z gospo soprogo, član banskega sveta Planina, načelnik okrajnega cestnega odbora Ziherl, župan iz Železnikov Žumer in selški župan Megušar, ki je s prisrčnim nagovorom pozdravil tudi vse navzoče odličnike. Šolarka je v pozdrav izročila g. banu lep šopek slovenskih nageljev, nakar je vrla škofjeloška godba zaigrala državno himno. Starološki dekan in kanonik Mrak je ob asistenci selškega župnika svetnika šušteršiča in železniškega župnika Bertonclja opravil blagoslovitven obred, v globoko preudarjenem govoru pa je podčrtal važnost božjega blagoslova za vse tehnične naprave, ki kljub svoji sodobnosti ne vzdr-že in ne služijo v prid ljudstva, če jih ne spremlja previdnost Najvišjega. Župan iz Želez,nikov g. Niko Žumer je nato v slavnostnem govoru očrtal vsa dolgotrajna prizadevanja Selške doline, ki se je že pred svetovno vojno borila za to, da bi dobila v dolini na cesti nekaj
Ropar Bakše prijet v Trebnjem t
Dve razbojniški tolpi prijeti
Ljubljana, 20. sept.
SvojeSasno smo poročali o roparskem napadu na Šmartinski cesti, ki ga policija dolgo ni mogla razvolati. 26. junija zvečer se je oglasil v Švent-nerjevi gostilni na Šmartinski cesti krošnjar Ni-kola Makar iz okolice Metlike, ki je tam poklical nekaj vina in vprašal gostilničarja, če bi mogel pri njem prenočiti. Gostilničar mu je povedal, da nima prenočišč v svoji hiši in je nasvetoval Ma-karju, naj gre v mesto. Ves ta pogovor pa je poslušalo pri sosednji mizi več pivcev, od katerih sta dva vstala in se ponudila Makarju, da ga spremita v Šmartno, kjer vesta za dobro gostilno, ki ima poceni prenočišča. Makar je nekaj časa premišljal, ali bi šel z nepoznanima moškima ali ne, končno se je pa le odloČil. Komaj pa so bili vsi trije le nekaj minut oddaljeni od gostilne, je eden od spremljevalcev nenadoma stopil za Mpkarja in ga podrl na tla. Ko je krošnjar spoznal, da ga mislita oropati, se je začel braniti. Toda prvemu roparju je takoj priskočil na pomoč drugi in oba sta ubogega krošnjarja tako zdelala, da se ni mogel več braniti. Nato sta mu pretipala vse žepe in mu vzela denarnico, kjer je imel 5.700 din, pa še dva kosa blaga za obleke. Nato sta jo urno od-kurila proti mestu ter med potjo spremenila smer in zavila nekam čez polje. Makar, ki sta inu roparja zamašila usta z robcem, tako, da ni mogel niti klicati na pomoč, si je šele čez nekaj časa opomogel in odšel nazaj v Šventnerjevo gostilno, kjer je ves razburjen pripovedoval, kaj se mu je zgodilo. Nato je odšel na stražnico v Moste, kjer je ponovno naslikal ves dogodek in podrobno opisal oba napadalca. Stražnik so takoj obvstili upravo ljubljanske policije in tudi sami prebrskali vse sumljive gostilne v svojem okolišu, vendar o obeh napadalcih ni bilo ne duha ne sluha.
Toliko pn so stražniki le ugotovili, da sta jo napadalca odkurila nekam na štajersko stran. Dolgo časa niso mogle oblasti popolnoma nič izvedeti o obeh napadalcih, kljub temu, da so jih v Švent-nerjevi gostilni še bolj natančno popisali ko Makar sam. Pred dobrim mesecem pa so oblasti le prijele nekega Maksa Koglerja. ki se je vdal. da je S svojim tovarišem Ivanom Bakšetoni 26. julija res
oropal Makarja. Zdaj so s podvojeno marljivostjo začeli stikati za Bakšetom, a ta se je spretno skrival. Nekaj časa se je klatil po Dolenjskem, od tam je pobegnil na Hrvatsko, pred kratkim pa je spet prišel pogledat v Ljubljano. Vendar mu je tukaj nemara postalo preveč gorko, zato je ponovno odšel na Dolenjsko. V nedeljo pa je v okolici Trebnjega na Dolenjskem popival v družbi neke ženske precej mlad postopač, ki se je domačinom zdel tako sumljiv, da so nanj opozorili orožnike. Ti so omenjenega sumljivca takoj areti-tirali in ko so ga na policiji zaslišali, so ugotovili, da je to Ivan Bakše iz Šnialčje vasi pri Št. Jerneju na Dolenjskem, ki je s Koglerjem napadel in oropal krošnjarja Makarja. Orožniki so Bakšeta včeraj vklenjenega pripeljali v Ljubljano, kjer so jra izročili policijski upravi. Policija se sedaj trudi, da bi iz Bakšeta izvlekla tudi druga priznanja, katerih je osumljen.
Napadalec izpod Sv. Katarine tudi prijet
Zadnje čase je bilo v Dravljah in okolici izvršenih več tatvin in vlomov, ki so se vrstili tako pogosto, da so oblasti začele sumiti, da izvršuje te vlome dobro organizirana tatinska družba. Ko so pa pred kratkim ujeli zloglasnega tatu Ludvika Kolmana iz Radovljice, in z njim vred še tri druge tatinske tičke, se je res izkazalo, da je imel Kol-inan pod svojim vodstvom večglavo družbo, ki je na vseh koncih Slovenije vlamljala. Zaplenili so tudi več blaga, zlasti tistega, ki je bilo pokradeno po Dravljah in po Dolenjskem. Prav to blago je dalo več dokazov o skupnem delovanju teh tatov. Kakor vse kaže so bili člani te tolpe tudi oni napadalci, ki so pred nekaj dnevi nnpndli tudi ne-kega g. profesorja iz Št. Vida, ko je šel k Sv. Katarini. Preiskava na policiji še traja in videti je, da so ti tički v svojem zagovarjanju precej spretni, kajti zelo težko je iz njih izvabiti priznanje. Vendar pa se drug za drugim polagoma vdajajo in upati je, da bo v nekaj dneh pojasnjena marsikatera iatvina in napad
cestišče, ob katerem je še na vsaki strani pol metra širok hodnik. Zaradi prstenega sveta so bili temelji opornikov postavljeni na 104 pi-/ote, ki trdno drže ves most. V zvezi z graditvijo mostu je bila tudi preložena cesta, ki vodi na most z obeh strani. V smeri proti Praprotnem je bila prestavljena tako, da se je izognila ovinkom v vasi. Celotna dolžina preložene ceste znaša I km in je vsa ta gradbena dela opravilo podjetje »Slograd« iz Ljubljane za 720.000 din, od katere vsote je dala polovico banovina, polovico pa okrajni cestni odbor. — Slavnostni govornik je z veliko hvalo omenjal njegovo delo za prospeh banovine. Glede na to mora reči, da je bil imenovan na to mesto s kraljevim ukazom in da se je to imenovanje oziralo na voljo in izbero naroda. Že v oblastnem odboru je v letih 1927 do 1929 poskušal delati z vso silo in ljubeznijo v prospeh naroda. Sedaj pa smatra, da opravlja le svojo dolžnost, če zastavlja kot zvest sin svojega iiaroda vse svoje sposobnosti za zboljšanje njegovih življenjskih razmer in njegovega blagostanja. Še večje uspehe pa bo mogla banovina doseči na vseh poljih javnega uclejstvovanja, če bo tudi prebivalstvo samo sodelovalo Vsako uspešno delo pa zahteva sloge in edinosti in zato bo pot do nadaljnjih uspehov Slovenije in vse Jugoslavije le v slogi.
Množica je besedam g. bana navdušeno pritrjevala ter z velikim pričakovanjem opazovala, kako je g. ban prestrigel vrvico, ki je predstavljala simbolično zaprti most, ki je bil s tem dejanjem odprt. V dolgem sprevodu je nato spremila množica vse odlične goste, ki so obšli in si ogledali na novo zgrajeno cesto.
Minister za telesno vzgojo odstopil
Kakor poroča Avala iz Belgrada dne 19. t. m., je bila z ukazom kraljevih namestnikov sprejeta ostavka, ki jo je podal na svoj položaj minister za telesno vzgojo ljudstva dr. Mirko Buič, ki je postavljen na razpoloženje. Za njegovega zastopnika je imenovan minister za socialno politiko Dragiša Cvetkovič.
Lastovice naznanjajo dolgo zimo
Dobrepolje, 19. septembra. V sobolo zjutraj, dne 17. t. m., se je nudil gaSiiu f uran mu nenavaden pojav, Ko so šli od
Stolni dekan dr. Fr. Kimovec 60 letnik
Danes praznuje 60 letnico svojega rojstva vsem Slovencem znani pevski dirigent, glasbenik, skladatelj, dušebrižnik in pisatelj, 6tolni kanonik dr. Franc Kimovec. V6ak, kdor se je udeležil velikih slovenskih taborov in evharističnih kongresov v Ljubljani, ga je lahko spoznal, ko je mojstrsko vodil cerkveno petje ogromnih množic udeležencev. G. kanonik je namreč brez dvoma eden najsposobnejših slovenskih pevovodij ter pevskih vzgojiteljev. To svoje mojstrstvo je v polni meri uveljavil svoj čas kot dirigent pevskega društva »Ljubljana«. Vsem cerkvenim zbcxrom je znan kot skladatelj cerkvenih pesmi, ki so se že povsem udomačile po naših lepih cerkvah ši-rom Slovenije. Dasi je najbolj znan kot pevo-vodja in skladatelj, se g. kanonik uveljavlja tudi kot izvrsten orglavec, pa tudi kot poznavalec cerkvene umetnosti, ki jo je svoj čas tudi predaval kot honorarni profesor na bogoslovni fakulteti ter jo zdaj pospešuje po delavnicah za cerkvene paramente, ki jih je on zasnoval. Toda g. kanonik je tudi odličen slovstveni delavec, ki je pod psevdonimom Franc Poljanec priobčil že nešteto svojih prevodov iz nemščine, angleščine, italijanščine itd., o čemer bomo še govorili. Toda kljub vsemu temu in takemu delu je g. kanonik ne-utrudljiv duhovni vodnik ljubljanskih ženskih redov ter vesten in požrtvovalen voditelj duhovnih vaj po deželi. Vse to ga postavlja v vrsto odličnih kulturnih delavcev, kar zasluži, da se ga ob 60 letnici še posebej spominjamo.
Rodil se )e 21. septembra 1878 v Glinjah pri Cerkljah na Gorenjskem ter je v Kranju napravil maturo in v Ljubljani bogoslovje. Po koplanova-nju na Bledu in prefekturi v Alojzijevišču je do-študiral v Rimu bogoslovje z doktoratom, kjer je napravil še poseben izpit iz krščanske arheolo gije. Z glasbo pa 6e je pečal že prej pri Foer-6terju ter je bil že kot srednješolec alojzijeviški organist. Tedaj je tudi že skladal pesmi. Zato ga je škof poslal še na Dunaj na glasbeno akademijo, kjer je z odliko končal študije iz orgelj, pc-vovodstva in cerkvenega petja. Na Dunaju se jc udejstvoval kot pevovodja v slovenskem izobraževalnem društvu »Straža«. Nato je dobil službo
pri ljubljanski stolnici Kot kaplan ter je bil že z 38. letom imenovan za stolnega kanonika 1. 1916., ki je ves čas pomagal na stolnem koru kot organist, pa tudi kot dirigent, vodil je cerkveno petje v Marjanišču in bil pevovdja pevskega društva »Ljubljana«. V orglarski šoli poučuje harmonijo, orgle in koral, obenem pa je tudi škofijski referent za OTglarstvo in zvonstvo. Več let je bil predsednik Pevske zveze ter je urredil tudi prvih pet letnikov »Pevca«. Pisal je mnogo v »Cerkveni glasbenik« ter bil tudi več let glasbeni poročevalec »Slovenca« in »Doma in sveta«.
G stolni kanonik dr. Kimovec je neumoren skladatelj, poleg prof. Premrla največji naš cerkveni komponist. Zložil je veliko skladb za cerkveno petje, pa tudi za orgle ter instrumentiral več kantat. Mnogo njegovih del ie šlo v tisk. Njegove maše, šmarnice, Tantum ergo, Marijine in obha-jilne pesmi so danes razširjene po vseh naših cerkvah ter jih poznajo sleherni naši cerkveni pevski zbori. Poleg teh izvirnih zbirk je na novo oživil starejše pesmi cerkvcnega komponista Ri-harja ter sodeloval tudi v zbirkah drugih sestav-ljalcev, kakor pri Sattnerju in Premrlu. V »Pevcu« je priobčil tudi precejšno število prekmurskih narodnih pesmi, ki jih je sam nabiral, pa tudi izdal »Venček gorenjskih narodnih« za ženski zbor. Zložil je tudi glasbo k nekaterim igram ter k članskim vajam naših Orlov. Tako je njegovo skladateljsko delo ogromno, pa tudi pomembno v zgodovini naše glasbe, predvsem pa v razvoju naše cerkvene pesmi.
Čuditi 6e je zato njegovi marljivosti, v kateri najde še časa za prevajanje iz svetovnih slovstev takih del, kot je Colomova »Kraljica mučenica«, ali Haggardova »Kraljica Isabe«. Iz angleščine je prevedel tudi Chestertonove novele »Grehi princa Saradina«, iz ruščine pa Solovjeva »Kratko povest o antikristu«, iz nemščine pa Federerjevi povesti »Sisto e Šesto« ter »Patria«, itd. Prav tako pa tudi njegovi marljivi duhovni vnemi, s katero skrbi kot duhovni vodja šolskih sester za njihovo versko življenje.
Ko se ga spominjamo ob njegovem življenjskem jubileju, mu želimo, da bi mu Bog dodelil še mnogo let in ohranil njegov vedri značaj in pravi gorenjski cerkljanski humor ter družabnost, ki ga odlikuje v veliki meri. Želimo mu, da bi ostal vedno mlad med nami in nam vzbujal smisel za našo lepo narodno in cerkveno pesem, ki je tako lepa po njegovi veliki zaslugi. Bog živi gospoda stolnega dekana, jubilanta!
JuiranJe sv. maše, so opazili na strehah cerkve, župnišča in šole ter na elektrovodih in telefonskih žicah ogromne jate lastovic, ki so se zbirale, da od lete na jug. Gotovo jih je bilo več deset-tisočev. Naši najstarejši ljudje ne pomnijo, da bi se kdaj zbirale lastovice v naši dolini v tako velikanskem številu in nas tako zgodaj zapustile. Očanci prerokujejo, da je to znak dolge in mrzle zime.
Mnogo fe sredstev
za pranje, toda
PERION
je samo edenl Odlično opere.
pravite ?
Pred 10 leti je Kellog Briandoo pakt prepovedal vojno kot sredstvo medsebojnega obračunavanja med narodi. Od tedaj vidimo, da se vsaka država boji drugi napovedati vojno. Toda ta okoliščina ni preprečila, da ne bi imeli o zad-','J, leti,x kiir *tiri 00)ne: vojno v Chacu med Bolivijo in Paragvajem, ki je stala življenje kakih 100.000 ljudi; vojna v Abesiniji, o kateri je poginilo več kot 55.000 človeških življenj; državljanska vojna v Španiji, o kateri je do sedaj poginilo nad milijon vojakoo in civilistov; končno kitajsko-japonska vojna, ki je samo v enem letu stala vsaj toliko človeških življenj k it kur vojna v Španiji.
Vse te vojne torej se prav za prav niti ne imenujejo vojne, ampak imajo njen žalostni učinek. Saj štejejo nad 2,500.000 človeških žrteul Pa tudi materialni izdatki niso majhni in jih nikakor ne gre zanemarjati, saj ljudje za denar ise žrtvujejo, tudi svoje ideale. Amerikanci so izračunali, da materialni stroški omen jenih štirih vojsk znašajo nekako 350 milijard. Vidimo torej, da človeštvo več žrtvuje za pobijanje ljudi, kakor pa za prehrano živih...
Duhovit francoski pisatelj pravi, da se kationi samo takrat izplačajo, kadar molče in ostanejo v skladiščih. Nobenega dvoma ni, da so ljudje pozabili svoje izkušnje, ki so jih napravili od 1914.—1918. leta. Kako hitro ljudje pozabijo to, kar je hudol Toda moglo bi jim osvežiti njihov otopeli spomin vse ono, kur se dogaja v Španiji na primer, ki je vsa okrvavljena s porušenimi mesti, kar se godi na Kitajskem, po kateri se sprehaja smrt. Obiskovalci kina imajo vsak teden priliko, da gledajo na platnu prizore iz sodobnih vojn, ki bi niti zverem v džungli ne mogli biti v čast.
Politiki in clržanniki to vsi soglasnega mnenja, da bi se dandanes noben civiliziran narod, bodisi premaganec, bodisi zmagovalec, ne mogel več dvigniti iz oboroženega konflikta. V tej točki vsi soglašajo. Zato bi ne mogla biti nobena stvar: ne narodni ponos, ne narodova veličina in ne patriotizem cena za novo vojno, kajti kdor hoče vojno, hoče uničenje svoje domovine, domačih ognjišč, kulture in naroda.
Rekli boste,, saj nihče noče vojne, ne voditelji, ne ljudstvo? Brez dvoma. Nihče nove vojne! Toda zakaj njena senca neprestano straši in bega domišljijo narodov? Mislimo, da ravno zato, ker tem sencam daje hranivo vse ravnanje sedanje družbe, ki hrani ljudsko domišljijo s temi prizori, da jih begajo in jim povzročajo najtežje lire. Malo več svetlobe v srca, tnalo več jasnosti c ideje in malo več ljubezni v duše, pa se bodo vsi ti temni prividi razpršili ob zarji novih dni.
Grata Garbo kot kraljica srca — Charles Bover
kot cesar Francozov v zgodovinskem veletiimu
Kino Malica 21*24
Grofica Walewska
Danes ob 16., 19-15 in 21-15 uri!
Dialog v nemškem jeziku
I
Tomaža, ki pa je na Bolgarskem, kjer je po svojem stricu podedoval ve liko cementarno.
—	Kosi in sinice se selijo iz gozdov v bližino gospodarskih poslopij in dvorišč, ker jim primanjkuje hrane.
—	Dopisna trgovska šola v Ljubljani, Kongresni trg 2, vpisuje dnevno. Vsakdo, komur ni mogoče obiskovati ustnega pouka, si more pridobiti s poukom d o m a v Dopisni trgovski šoli potrebnega znanja in izobrazbe. Zato šolo vsem slojem najtopleje priporočamo. Vse informacije in prospekte daje zavod interesentom brezplačno na razpolago.
—	Enoletni učni tečaj za pisarniške moči pri Trgovskem učnein zavodu v Ljubljani, Kongresni
trg 2 (prostori Dopisne trgovske šole), prične s poukom 1. oktobra. Šolnina mesečno 110 din. — Vpisovanje in informacije dnevno med običajnimi uradnimi urami v pisarni zavoda.
—	Večorni trgovski točaj pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani. Kongresni trg (prostori Dopisne trgovske šole). Vpisovanje in informacije dnevno med običajnimi uradnimi urami v pisarni zavoda.
—	Nove naročnike »Vrtca« prosimo, naj nekaj dni potrpe, ker maramo zaradi obilnih naročil preskrbeti novo naklado.
Ljubljana
Gledališče
Drama: Začetek ob 20. — Četrtek, 22. septembra: »Car Fjodor«. Premiera. Premierski abonma. Otvoritvena predstava. — Petek, 23. septembra: zaprto. — Sobota, 24. septembra: »Veriga«. Premiera. Premierski abonma. Nedelja, 25 septembra: »Car Fjodor«. Izven. — Ponedeljek, 26. septembra: zaprto. — Torek, 27. septembra: »Žene na Niskavuoriju«. Premiera. Premierski abonma.
Prireditve in zabave
Slomškova družba sporoča, da je bilo potrebno zaradi Koroškega narodnega tabora spremeniti prvotno nameravano prireditev za Slomškovo obletnico smrti od nedelje 25. t. m. na nedeljo, dne 2. oktobra t. 1. V nedeljo, 2. oktobra bo ob 10 sv, maša na Slomškovem grobu, Po sv. maši slavnostno zborovanje, ki bo obsegalo: 1. pozdrav podružničnega predsednika g. Koprive; 2 predavanje prof. Jana Šedivy-ja»Vzgoja k slovanski miselnosti«; 3. predavanje dr. Fran. Suš-nika »Ob 20 letnici Maribora«, — Prireditev bo imela značaj narodne manifestacije katol. učitelj-
I Fantastičen film po romanu „Duh drakule"
Žena vampir
P r e m i e r a 1 Predstave danes ob 16, 19.15 in 21.15 uri Telefon 27-80 Kino Sloga
Velenapeto v stilu filmov „Frankenstein"
Hipnotična žena, ki .ie okovala s svoiim pogledom moške iu žeuske — njeu poliub ,1e značil smrt iu pogubo. — — Nevarno je pogledati v njene oči!
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost
Zima se bliža
Lutz-peči, Ljubljana VII. tel. 32-52.
'— Kristus in dclavec je naslov knjižici, ki je te dni izžla na Rakovniku. V njej se na poljuden pa jasen način obravnava to veleaktualno vprašanje današnjih dni. Kdor se trudi za delavca in mu je mar njegova pravilna duhovna usmerjenost, naj mu priskrbi to knjižico. Dobi se v upravi >Knjižic« na Rakovniku in stane le 1 din.
—	Vremenska napoved. Jugoslavija: Jasno po vsej državi, z jutranjo meglo v sredini drža ve in v zahodnih krajih. V savski in morav-eki banovini je bilo nekoliko oblačno. Tempera-
OLGA HAASOVA Vaša dobra znanka iz prvih početkov zvočnega filma v filmu divje besnosti Sredi bednega okolja se zaljubi lepa rt	■	J, najnežnejših čustev,
boksačeva hči v mladega budističnega IjIjTPflCI W|1 PTTpl KINO UNION misijonarja, gre z njim v svet z name-	vlili -j-el. 22-21. Predstave
nom, da ga popravi, pri tem pa sama propadal	Premiera I ob 16, 19.15 in 21.15
Spominska slovesnost za f Mihom Čopom
Turistovski klub »Skala«, podružnica Jesenice bo v spomin svojemu ustanovnemu članu — nepozabnemu predsedniku pok. Mihi Čopu — za njegov god izvedel dne 24. in 25. septembra t. 1. izlet v Vrata in na Škrlatico. V Aljaževi kapelici se bo v nedeljo, dne 25. t. m. ob 5.30 zjutraj darovala sv. maša za pokojnega Miha Čopa, po sv. maši skupni odhod na Škrlatico, kjer bomo ob Skalaškem spomeniku — križu — počastili spomin vseh naših pokojnih tovarišev.
Vsi Skalaši in prijatelji vljudno vabljeni.
T. K. Skala, podružnica Jesenice.
Koledar
Sreda, 21. septembra: Kvatre, Matej, apostol in evangelist; Jona.
Četrtek, 22. septembra: Tomaž Vil., škof.; Mavricij in tovariši.
Osebne vesli
r= Upokojeni so armadni general Josil Ko-stičj divizijski general Radovan Obradovič, peh. brigadna generala Vladimir Milojkovič in Petar Radivojevič, topniški general Milan Pešič ter in-lendantski brigadni general Danilo Nenadovič.
= Napredovali so v čin majorja kapetan I. razreda Štefan Jurčič, Peter Petričič in Anton Šparovec.
—	Postavljen je za tehničnega pomočnika šefa VI, pol. skup. Josip Cinauer, kontraktualni vojaški uradnik.
= Upokojeni so nižji vojaški uradnik I. razr. ekonomske stroke Josip Perčič, peh. kapetan I. razreda Demetrij Erič, nižji vojaški uradnik I. razr. eko,nomske stroke Luka Jelič, lekarniški kapetan I. razreda Milan Tominec, višji vojaški uradnk IV. razreda ekonom, stroke Josip Sušnik.
Zima se bliža
Lutz-peči, Ljubljana VII. tel. 32-52.
—	Duhovne vaje za gg. duhovnike bodo v Domu duhovnih vaj pri oo. jezuitih letos samo še od 26. do 30. septembra in od 10. do 14. oktobra. Začetek zvečer prvega dne, konec zjutraj zadnjega dne. Vodil jih bo p. superior Pate S. J. Prosimo pravočasne priglasitve.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite ziutraj na prazen želodec kozarec naravno »r ranz-Josef« crenčiee
—	Opozorilo delodajalcem. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja vse p. n. delodajalce, da pod nobenim pogojem ne more dovoljevati ustavitev sodnih izvršb, ne da bi bili izpolnjeni zakoniti pogoji. Vsak delodajalec je dolžan pravočasno urediti svoje obveznosti. Zato urad ne more upoštevati prošenj za ustavitev ki so mu bile predložene neposredno pred dnem ali na dan izvršbe.
—	Trojčki, iz Rečice ob Savinji: Žena posestnika Novaka Franca, pd. Grosa v Rečici je porodila konec prejšnjega tedna trojčke, enega fanta in dve deklici, ki vsi žive.
—	74 let stara perica utonila. V vasi Hrastu-Ije pri Škocjanu je v soboto dopoldne prala ob potoku Radulja 74 let stara poscstnica Marija Zabkarjeva, pomagala pa ji jc soseda Jeričeva. Ko sta obe v glavnem že vse oprali, je Jeričeva odšla domov, medtem ko ie stara Žabkarjeva ostala, da opere še ostanek. Najbrž pa jc ženici pri delu postalo slabo, ker je bolehala na srcu, pa je padla v vodo in utonila, dasi tam voda ni globoka. Pozneje jo je zagledal posestnik Tram-te, ki je na bližnjem travniku sušil otavo. Ko jc prišel bliže, je videl v vodi ležati žensko. Ko so jo izvlekli, j£ bila ž« davno mrtvs. Rajna, ki ;c bila premožna ženska, je zapustila edinega sina
tura se je zvišala. Najnižja je zabeležena v Zaje-čarju 2, najvišja v Šipanju 27. — Napoved za danes: Jutro bo pretežno jasno z jutranjo meglo v dolinah rek in kotlinah. Čez dan se bo nekoliko zoblačilo v severnovzhodnih in severnozahodnih krajih. Temperatura se bo zvišala.
—	Grdo barvo zob, katero povzroči kajenje, odpravite z velikim uspehom s Chlorodont-zobno pasto.
Dospelo je novo blagoli Oglejte si z a I o g o L
T eo ka rovič
_Gradišče 4, naspr. Drame
—	Izlet v Trst za 58 din — posebni vlak v nedeljo, 9. oktobra; v Gorico, Doberdob, Trst, dva dni z avtobusom, 120 din. — »Tourex Slovenija«, tujsko prometna gospodarska zadruga v Ljubljani.
—	»Bran-i-bor« reklamni srečolov, o katerem so domači listi že poročali, je našel v naših pridobitnih krogih izredno razveseljivo zanimanje in prav topel odziv. Dan na dan prihajajo v društvene prostore najoriginalnejši reklamni domi-sleki v obliki vzorčnih kolekcij iz vseh panog naše trgovine, obrti in industrije. Nekatere trgovine bodo v prihodnjih dneh razpostavile svoje re
----- ,----.»^uai.niB ovuje re- . umu ni viuuvuausKO cesio liaKOVnna, SO pi
klamne vzorčne kolekcije. Nad vse častno so se | pretekle dni s tlakovanjem Vrhovčeve ulice.
stva, zbranega v Slomškovi družbi, ob priliki 20-letnice Jugoslavije v njeni najmlajši obmejni postojanki. Vabimo vse člane Slomškove družbe k udeležbi, da pokaže s tem ljubezen do domovine, kakršno je učil naš nepozabni Slomšek.
Sestanki
Prosvetno društvo Trnovo, Drevi ob 8 bo v Prosvetnem domu, Korunova ulica 14, dramatični sestanek. Člani in članice, kateri imajo veselje do dramatike, so vljudno vabljeni, da 6e sestanka sigurno in polnoštevilno udeležite. Pripeljite s seboj tudi novih članov in članic.
Klub železničarjev JRZ Ljubljana, članski sestanek poverjeništva za Ljubljano bo danes ob 20 v gostilni Rokodelskega doma. Po.zivamo celokupno članstvo, da se tega sestanka v čim večjem številu udeleže. Poročata delegata upravnega odbora.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne! Mr. Sušnik, Marijin trg 5, mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4, mr.
Bohinec ded., Cesta 29, oktobra 31.
*
1 ZMKD priredi za delavke duhovne vaje r Lichtenturnovem zavodu od 23. sept. zvečer do 26. sept. zjutraj. Oskrbnina 60 din. Priglasiti se je v Lichtenturnovem zavodu. Poklicno delo v soboto ne bo nič trpelo.
1 Ob nedeljah in praznikih mostna zdravniška služba. Mestno poglavarstvo uvede s 1. okt. celodnevno in nočno zdravniško službo, ob nedeljah in praznikih, ki jo bodo opravljali mestni zdravniki predvsem za mestne uboge in mestne nastavljence, v nujnih primerih pa tudi za druge ljubljanske bolnike in neodložljive zdravniške pomoči potrebne. Služba se bo pričenjala ob sobotah in dnevih pred prazniki ob 20 ter bo trajala vso noč do ponedeljka ali dan po prazniku do 8. Ves ta čas bo službujoči zdravnik dosegljiv tele-fonično na svojem stanovanju. Mestno poglavarstvo bo vsakokrat sproti objavljalo v dnevnikih in tudi dežurnim lekarnam ter rešilni postaji ime, naslov in telef. številko službujočega zdravnika.
1 V Kresijo se vselijo mestni uradi tudi v I. nadstropje, ko se preseli Mayerjeva trgovina v 6vojo novo palačo onkraj tromostovja. Dela za preureditev sedanjih trgovskih prostorov v pisarniške prostore so že razpisana.
1 Grozdje in sadje na ljubljanskem živilskem trgu imajo naprodaj Hrvatice iz župnije Kamenje in iz župnije Ozalj, ne pa Belokranjice. Toliko resnici na ljubo.
1 Temelj za stanovanjsko hišo trgovke Ane Lukičeve kopljejo na stavbni parceli ob Sv. Petra cesti nasproti Jlndusove« tovarne.
1 Tlakovanje cest. Ker je cesta med Metelkovo ulico in Vidovdansko cesto tlakovana, so pričeli
Risalna orodja, risalne deske S* Iv. Bonač
pozivu narodnoobrambne dolžnosti odzvali slovenski slikarji, ki so položili na oltar domovine svoja dela, katerih vrednost gre v težke deset-tisoče. Ker bo ta srečolov, katerega žrebanja se bodo vršila že meseca oktobra t. !., prvi poskus reklame take vrste pri nas, je po dosedanji udeležbi sodeč pričakovati najširšega uspeha. Trgovci, obrtniki in industrijci, kakor sploh vsi stanovi, ki Vam je kaj do najrazširjenejše reklame, interesirajte se v društveni pisarni za stvar, ki bo v prvi vrsti koristila Vam samim, a boste z njo tudi podprli delo za narod in domovino!
Slovenci!
V nedeljo na Prevalje!
— Jugoslovanska knjigarna, Ljubljana. Allcrs, Temperament und Charakter, 109 str., nevez 24 din; Decking, Katcchcscn fiir reisende Jugend, 257 str., nevez. 46 din; Foerster, Alte und neue Erziehung. 187 str., vez. 78 din; Hilker, Gott und Mensch, Katholische Religionslchre in Arbeits-entvvtirfen, 48 str., vez. 63 din; Liebrecht, Die christliche Bekenntnisschule. Im Urteil der mo-dernen Padagogik 144 str,, nevez. 37 din. — Lindworsky, Eriolgreiche Erziehung. 45 str, nevez. 13 din. — Mador, Zuriick zur Messel 139 str., nevez 33 din. — Mendigal, Jugend Moral. An Beispielcn erlauterte, praktiseh-katholisehe Sittenlchre. 164 str., nevez. 39 din. — Mey-Hoch, Vollstandige Katechesen. Fiir die beiden unte-ren Schuljahre der Grundschule. 429 str., vez. 84 din. — Minichthalcr. Mes«e und Lebcn. Kate-chetische Behandlung de« heiligen Messopfers. 218 str., nevez 43 din — Stonner, Die religios-sittlice Fiihrung Jugendlicher. 282 str., nevez, 71 din. — Vogt. Bildung im Lichte der Oifenbarung. Richtliriien fiir die Erzi«l>urig in Faiuiiie und Schule, 227 str., nevez. 41 din.
1 Razsvetljava pod Golovcem je pomanjkljiva in bi jo bilo za nekaj žarnic pomnožiti; vejevje po nekod ob cesti pa obsekati, ker zakriva luč.
Spremembe na ljubljanskem okrajnem sodišču. Od okrajnega sodišča v Slov. Bistrici premeščeni okr sodnik dr. Teodor Tominšek je prevzel na ljubljanskem okrajnem sodišču kazenski oddelek VII, ki ga je doslej vodil sodnik Albin Torelli. Ta je prevzel civilni oddelek IV namesto sodnika Leopolda Šinalca. Ta pa je prevzel izvršilni oddelek V a namesto dosedanjega sodnika dr. Jakoba Sveta, ki je bil imenovan za sodnika okrožega sodišča in je bil premeščen k ljubljanskemu okrožnemu sodišču, kjer je dodeljen civilnemu oddelku.
1 Rnzna javna dela. Vse glavne, z granitnim kamnom tlakovane ceste in ulice bodo še posebej zalite s posebno smolnato tvarino. Za zalivanje tlako na Mnsarvkovi, Villmrjevi. šmar-tinski, Resljevi. Miklošičevi, Gosposvetski, Hlei-weisovi in Celovški cesti so določeni zadevni stroški na t,33J.4.J4 din. Zn tn dela je razpisana I. javna licitacija, ki bo tO. oktobra na tehničnem oddelku mestne občine ljubljanske na Nabrežju 20. septembra ob II dopoldne. Prva licitacija za oddajo tlel pri betonski vodni zgradbi na obmejni Muri pri Cmoreku bo 30. oktobra na tehničnem oddelku banske uprave v Ljubljani. Stroški so proraainani na "04241 din.
1 Slann na Barju. Od petka na soboto se je ozračje močno ohladilo in v soboto zjutraj jo padla na Barju daleč naokrog močna slana, ki je napravila zaradi spravljenih pridelkov le delno škodo. Slana je v prvi vrsti posmodila perje bučam. Po njivah jc opažati na daleč črne lise. Močno je škodovala po/ni jesenski ajdi, ki je prav dobro kazala. Tudi fi/>lii jr deloma škodila. Zadnje dneve imamo prav toplo, naravnost vroče vreme podnevi, ponoči znaten hluti.
1 Pozor vsi saložnikl, samozaložniki in izdajatelji reviji Društvo slovenskih književnikov »prejema knjige od 20.—24. t. m. v Trgovskem domu, prvo nadstropje, vsak dan od 8—12 in od 14—18. Pozivamo vse prizadete, da nam svoje gradivo dostavijo čimprej.
1 Kuharski in šivalni tečaji. Ker je v gospodinjskih in šivalnih tečajih še nekaj praznih mest, se sprejmejo tudi hčerke neželezničarjev. Cena nizka. Prijave v pisarni Žel. menze (bivši Ljubljanski dvor), Pražakova 19.
Ne dovolite, da Vam kukavica znese Jajce v Vaše zdravja!
originalna, naravna ln zdravilna
Je samo ena,
ona t rdečimi srd. Zdravje in užitek I
Ljubljana obišče našo severno mejo
Dne 2. oktobra bo Društvo prijateljev Slovenskih goric v Ljubljani priredilo izlet s posebnim vlakom v Ljutomer.
Slovenske gorice Vas vabijo s svojo mirno lepoto, s svojimi vinogradi, grički, gozdovi, polji in gaji, ki eo navdušili še vsakega obiskovalca. Hočejo vam pokazati živi izrez iz svojega narodnega življenja: pokazati hočejo svoje poročne običaje — prleško gostuvanje.
Domačini bodo sami izvajali prleško gostuvanje z različnimi narodnimi običaji, ki so z njim v zvezi. Prireditev bo zelo privlačna za vsakega obiskovalca, ki se zanima za lepe narodne običaje, ki jih je treba ohraniti in ki naj jih spozna tudi širše občinstvo. Udeleženci izleta bodo lahko sodelovali v gostiivanju kot gostje. Po gostiiva-nju bodo izleti v ljutomersko okolico, zlasti na Jeruzalem, v Ivanjkovce, Slatino Radence, Malo Nedeljo, pa tudi v Gornjo Radgono in Mursko Soboto. Po gostiivanju bo v Ljutomeru samem vinska trgatev in bodo imeli udeleženci izleta najlepšo priliko za nakup grozdja. Izlet obeta torej vsestranski užitek.
Izlet naj pokaže prebivalcem krajev ob naši severni meji, da jih ne pozabljamo in da stoji Ljubljana, vsa Slovenija in vsa država za njimi, ker se zavedajo velike važnosti teh krajev in njihovih narodnih običajev. Zato upamo, da se bo ljubljansko občinstvo odzvalo našemu vabilu v čim večjem številu in da bo dne 2. oktobra pohitelo v Ljutomer in Slovenske gorice. Opozorite na izlet vaše znance in prijatelje.
Društvo prijateljev Slovenskih goric.
Maribor
m Živahno zanimanje za blok abonmaje. Letos se opaža posebno zanimanje za abonmaje na blok, ki je sicer nekoliko dražji, zato pa nudi to ugodnost, da blokaši niso vezani na določene dni običajnega abonmaja. Blok abonma je posebno priporočljiv za gospodarske sloje, sploh za vse, ki se ne morejo vezati na obisk predstav ob določenih dneh.
m Nekaj prvovorstnih lož, odnosno posameznih sedežev v ložah, je še na razpolago. Zdaj je še najlepša prilika za izbiro, kar bo tik pred otvoritvijo sezone že zelo omejeno, ali pa sploh nemogoče.
m Gospodarskim krogom iz industrije, trgovine in obrti se letos nudi posebna prilika, da se v častnem številu abonmaja izkažejo kot prijatelji gledališča.
m Umetniški klub v Mariboru sklicuje izredni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo 25. septembra t. 1. ob 10 dopoldne v lovski sobi hotela Orel v Mariboru. Dnevni red obsega razpravi o prireditvi umetniškega tedna in o ustanovitvi društva za zgradbo novega gledališkega poslopja. Odbor.
m Pogreb gospe Marije Maistrove se bo vršil danes, v sredo, 21. septembra, popoldne ob 17 izpred kapele na mestnem pokopališču na Pobrežju, kjer leži truplo pokojnice na mrtvaškem odru.
m Fantovski odsek ID. obvešča svoje članstvo, da se vrši redna telovadba ob sredah in sobotah od pol sedme do pol devete ure zvečer v telovadnici nove magdalenske šole.
m Trgovce in obrtnike opozarja mestno poglavarstvo na določila odredbe, s katero se izpretninja naredba o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic v dravski banovini, objavljena v Služb, listu od 30. julija 1938. Dasiravno je naredba stopila v veljavo že 15. avgusta t. L, prejema mestno poglavarstvo številne pritožbe o kršitvah te naredbe po trgovcih in obrtnikih. Pogostinska podjetja se opozarjajo na predpise o policijski uri. Mestno poglavarstvo opozarja, da bo prekrške glede odpiranja in zapiranja obratovalnic najstrožje kaznovalo ter ne bo upoštevalo nobenih izgovorov.
m Smrtna kosa. V Gosposki ulici 9 je umrl upokojeni pisarniški ravnatelj g. Alojzij Skaza v 81. letu starosti, v Einspielerjevi ulici 42 pa je umrla 82 letna zasebnica Antonija Štigler. Naj v miru počivata, sorodnikom naše sožalje!
m Begunci prihajajo. Včeraj popoldne so pri Št. Ilju prekoračili mejo trije mladi begunci iz Gradca. Izjavili so, da bi morali 1. oktobra nastopiti vojaško službo. Ker se nočejo boriti, so raje pobegnili v Jugoslavijo. . ,	' •-..»-
i...
m Zveza Maistrovih borcev poziva svoje člane, da se udeležijo pogreba gospe M, Maistrove, ki se bo vršil danes popoldne ob 17 na mestnem pokopališču na Pobrežju.
m Zasluženo odlikovanje. Preteklo nedeljo se je vršil izlet pevskega društva Poštni rog k Sv. Urbanu. Po cerkvenem opravilu, ki ga izvrši ravnatelj Fr. Hra-stelj, je bil društveni sestanek, na katerem je bilo predsedniku Juriju Žuli izročeno odlikovanje Jugoslov. pevske zveze, zlata kolajna in diploma. G. Žula je že 35 let aktiven član pevskih zborov. Agilno sedaj deluje pri Poštnemu rogu, Mariboru in stolnem cerkvenem pevskem zboru. Veseli nas, da pevska zveza ceni požrtvovalno delo na področju pevske kulture. Tudi mi se pridružujemo čestitkam, ki jih je ob tej priliki preje! g. Žula.
m Ljudski oder pripravlja Remčevo romantično igro »Zakleti grad«. Na oder pride v začetku oktobra.
Vlom v Laškem
Laško, 19. septembra. V nedeljo zvečer, ko je imela mladinska organizacija JNS v hotelu Henke svojo vinsko trgatev, kjer so bili navzoči zelo razigrane volje, je to priliko izrabil drzen nepridiprav in v poznih nočnih urah vlomil v mizarsko delavnico gospoda Petra Hrastclja, kjer si je naložil raznega orodja. S tem je nato v lomil v gostilniške in trgovske lokale gospe Emilije Rozin, od korler je šel zadovoljen v Radio Thermo, kjer je započeto delo nadaljeval. Vsi prizadeti se danes 7.1 gUvrw držijo. Vlomilca naši orožnik zasledujejo na" vse načine in kaže, da so mu že na sledu.
Dr, Grampovčant
O tarifni politiki
Z naslednjim člankom nadaljujemo serijo člankov o naših državnih železnicah ob 20-letnici naše države. Pod različnimi naslovi smo dosedaj te članke objavili v naslednjih številkah: 193, 200, 208, 211, 212 in 213.
•
Železniški transportni dohodki stoje v najtesnejši zvezi z narodnim gospodarstvom. Zato je
popolnoma razumljivo, da vplivajo gospodarske krize posredno in neposredno na te dohodke. Ker je narodno gospodarstvo povezano z gospo-
darstvom vsega sveta, zato občutijo železnice vedno tudi posledice splošnih kriz. Vendar pa je caplja njena tarifska politika za razmerami ali veliko vprašanje v tem, kako se železniška komercialna politika obnaša v takih razmerah: ali pa služi kot inštrument za dobro premišljeno zaviranjqe in lajšanj.e gospodarske krize, ki se pojavlja. V tem gledamo bistveno razliko med dvema sistemoma komercialne politike: med vladajočim sistemom, ki ga vlečejo razmere v gospodarsko stanje stvari, in sociološkim sistemom, ki vnaprej vidi ono, kar prihaja in ki že pred prihodom krize »razpne svoja jadrat, da zaplove v varnejše smeri. Ves čas dvajsetih let hodi naša komercialna politika za dogodki. Vse krize, katere je preživljalo naše narodno gospodarstvo, so potegnile za seboj tudi naše železnice in sleherno zboljšanje narodnega gospodarstva je neposredno vplivalo tudi na zboljšanje prometa železnic. Naša komercialna politika je prihajala s spremembami (znižanji) tarifskih stavkov vselej tedaj, ko je znatno padel dotok njenih dohodkov, in ne tedaj, ko je začel padati. — narodni dohodek. Narodni dohodek je barometer za vodstvo gospodarske politike v državi in zato je merodajen tudi za vodstvo komercialne politike železnic. Pri nas se tega vse premalo zavedamo. Neupoštevanje te resnice v življenju nas je stalo že ogromno denarja in skoraj bi mislili, da ne more več biti drugače. Usidrana praksa ne dopušča »novotarij«, ki bi znale do temelja spremeniti obstoječo prakso, za katero vemo, kaj je, dočim se za nekaj novega »neznanega«, za kar ne vemo, kaj nam prinese, ne moremo odločiti. Človek bi rekel, da je to nedostatek volje za odločnim poseganjem v tokove gospodarskega življenja, pa ni. Volje je dovolj, ni pa dovolj do^ gnanega znanja. Vsa komercialna politika pri nas je osredotočena v mali kopici sicer zelo vestnih ljudi, ki izvršujejo svoje delo tehnično naravnost odlično. Ti ljudje ne morejo voditi ni-kake dobro zamišljene, komercialne politike, ker jih tehnično delo izčrpava. Smernice enega ali dveh ljudi, ki so postavljeni poleg vsega ostalega tudi za to, ne morejo spremeniti ničesar na stvari. Komercialna politika železnic ne more biti domena dveh, treh ljudi, ki od časa do časa zasledujejo tok transportov mimo neštetih meja, lci od časa do časa odkrijejo možnost pridobitve transportov na naše trge in ki skušajo s konkurenčnimi tarifami obdržati že obstoječe promete na naših progah, marveč je to vse nekaj drugega. Komercialna politika železnic je — študij! Študij, ki obsega skupno področje nacionalne ekonomije, ne samo naše države, marveč vseh v poštev prihajajočih držav v Evropi in Aziji. Komercialna politika želenznic predstavlja študij tehnike mednarodne trgovine z vsemi svojimi odtenki: arbitražo, devizno politiko, borznimi"običajii, izvozno in uvozno trgovino, carinsko politiko, ekonomsko geografijo, statistiko itd doma in na tujem. Za tako poglobitev pa je potreben poseben študijski urad, ki bo prožil komercialni tehniki vsak čas sveže in popolnoma zanesljive podatke in smernice. 20 let, dolga doba! Doba bridkih izkušenj, razočaranj, a brez dvoma tudi uspehov. Vendar pa gledajoč statistične podatke poslovanja naših železnic, človek ne more biti vesel. Skoraj poldrugi tisoč kilometrov novih prog smo pridobili, prebivalstvo naše države je narastlo za 25%, dvignila se je industrija, pospešujejo se javna dela, zmanjšuje brezposelnost, popravljajo kreditni pogoji, vendar pa smo stvarno danes z dohodki in s prevoženimi količinami blaga skoraj tamkaj, kot smo bili pred 20 leti. Kje so vzroki? Naš narodni dohodek, ki se je gibal v 20 letih med 80—45 miljard dinarjev letno, se ne popravlja, marveč — pada absolutno v razmerju z množenjem prebivalstva. Prebivalstvo se stalno množi in pričakovati je s polno verjetnostjo, da bo narastlo v prihodnjih letih na več kot 20 milijonov duš. Pri takem položaju ne smemo držati rok križem. Ogromna je odgovornost ljudi, ki jim je zaupana usoda države in narodov. Pri nas bi se morale mobilizirati vse naravne sile, da se pošteno in čimprej izgradi velika industrija. Mnogo se je storilo v tem oziru zlasti zadnja leta, vendar pa še vse premalo.
Razmere silijo na radikalnejše ukrepe tudi v organizaciji naših železnic. Za tako podjetje, kot so naše železnice, in za tak mednarodno važen gospodarski položaj, v katerem se nahajajo, ni dovolj, da se vodi samo upravna politika, da se sestavljajo načrti za izgraditev novih prog, da se zaposlijo brezposelni nemaniči, da se utrjuje vse bolj in bolj birokratski duh v upravo, marveč Je potrebno prisluhniti tudi onim utripom gospodarske Evrope, ki se jih drugi režimi še niso dotaknili, da bi jih prisilili k molku. Skoraj vsi gosp. avtoratitativni režimi se odlikujejo po svojih velikih frazah, po svojih velikih zunanjih uspehih, ki jih kažejo tujcem, vendar pa so v svoji notranjosti zelo na šibkih nogah, ker v njih ne sodeluje etična sila naroda in ker potiskajo rešitev socialno-ekonomskega problema, z graditvijo vojne industrije, v dobo — končnega obračuna. Pri nas ne sme biti tega. Uprava se ne sme oddaljevati od naroda, marveč mora živeti z narodom.
Nimamo dovolj prostora, da bi ponazorili stanje našega narodnega gospodarstva v zadnjih 20 letih, da bi na način pokazali, v kaki tesni medsebojni zvezi so stale naše železnice s splošnim narodnim gospodarstvom. Iz visoke konjunkture, ki je sledila neposredno po vojni pri nas, smo zagazili v začaran krog gospodarskih kriz, iz katerega smo se rešili samo prehodno. Velik nalet gospodarskega napredka, katerega zaznamujemo leta 1928—1930, je ohromel že 1. 1932, ko se je splošno gospodarsko stanje zopet poslabšalo. Leta 1933, 1934 in deloma 1935 predstavljajo leta ponesrečenih poizkusov, ko se je lovila s hitro menjajočimi se sredstvi gospodarsko politika države brez določnega in trdnega načrta. Šele od druge polovice 1935. leta dalje do danes opažamo zopet soliden vzpon, ki obeta izboljšanje. Krivulje diagrama narodnega gospodarstva pri nas se v splošnem pokrivajo s krivuljami finančnih rezultatov naših železnic, samo so te zadnje za spoznanje ostrejše in malo zakasnele. Čuti se močno gnetenje različnih stremljenj, lz katerega naj bi se izcimilo novo družbeno lice, z novo dušo in preobrazila tudi celo sociološka struktura naroda. V kolikor so ti procesi naravni, bo pokazala prihodnost. Gotovo pa je, da barometer svetovnega gospodarskega stanja stalno pada. Svetovno gospodarstvo je do 70% vpreženo v vojno industrijske cilje. To ne obeta nič dobrega. To vemo vsi. Premalo pa se vsi tega dejstva zavedamo. Polet svetovne trgovine v zadnjem času nosi na sebi vse obeležje izmenjave vojnega materiala. Več kot tri četrtine vse svetovne trgovine je vojno-tehničnega značaja. Leti 1913 in 1914 nista bili tako izrazito in javnovojaško obeleženi, kot so to leta 1936, 1937 in zlasti letošnje leto. Vse to jasno priča, da do splošne gospodarske krize ni več — daleč. Države so gospodarsko prešibke, da bi vzdržale za daljšo dobo tekmo-
Zjutraj
za lepoto -
za zdravje!
^^^lastipa
zvecei
■&L
PROTI 7PBNEMU KAMNU
vanje v oboroževanju, a narodi so že prerevni, da bi mogli še kaj prida več žrtvovati za svoje lastno uničevanje. Treba je že danes računati na to, da bodo sledila v kratkem času, najkasneje že spomladi prihodnjega leta nove gospodarske krize, ki se danes že sporadično pojavljajo v posameznih državah. Komur je še v spominu doba, v drugi značilnejši periodi gospodarske konjunkture po prevratu pri nas (1928—1930), ta bo lahko vzporejal oni čas s sedanjim. Cene lesa padajo, denar postaja dražji. Kupna moč je vsak dan slabša. Tovarniški izdelki zastajajo v skladiščih, brezposelnost narašča. Mednarodna trgovina se vrši v močno zadrgnjenih sponah najrazličnejših gospodarsko-političnih omejitev. Vse to predstavlja težko ozračje, ki mora zadušiti vse, kar je zdravega, ako se pravočasno ne prevetri. Takega prezračenja pa ne moremo pričakovati v sedanjem vojnem vzdušju. Velik del industrije pri nas živi s carinsko-politično in trgovinsko-politično pomočjo. Tekma, v katero so se zadnje čase vrgle velike zapadnoevropske sile na gospodarskem področju sveta, ie pretvorila ves svet v gledališče. Nemška industrija je s svojimi izdelki preplavila Srednjo Evropo, Balkan, zavzela Malo Azijo in prodrla skozi Indijo v Kitaj. Odlična gesta se je posrečila. Anglija je zadeta na svoji občutljivi točki. »Drang nach Osten« je postal gospodarska stvernost. V bližnjem orientu so vse trgovine prenapolnjene z proizvodi nemške industrije. V Carigradu dominirajo nemške parobrodne družbe, ki skupno z italijanskimi drže monopol mednarodne pomorske trgovine v svojih rokah. Zelo pozno se je znašla Anglija, da reši, kar se rešiti da. Prebrisani Anglež se je lotil dela na področju, ki ga je še pred malo leti pred vsem svetom obsojal. Vpregel je svojo vojno industrijo v znamenju miru in pomagal oborožiti moderno Turčijo v jamstvo njene svobode. Vse drugo pa prihaja samo od sebe.
•— Pri ljudeh, ki jih pogosto nadleguje zapeka, vsled česar imajo vrenje v želodcu in črevih, pospešuje se temeljito čiščenje celokupnih prebavil s čašo naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zaužite zjutraj na tešče. Z uporabo »Franz-Josefove« grenke vode se naglo odstranja belina z jezika, ki se nakopiči vsled zapeke, obenem se pa doseza tudi boljši tek, Reg. po min. soc. pol. in n. zdr. S-br. 15.485. 25. V. 35.
Trgovinska pogajanja z Belgijo. Iz Belgrada poročajo, da se bodo meseca oktobra letos začela trgovinska pogajanja z Belgijo.
Jesenski plemenski sejem rodovniške govedi pincgavske pasme v Ormožu. Kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani priredi v ponedeljek, dne 26. septembra t. 1 z začetkom ob 8 zjutraj na sejmišču v Ormožu, okraj Ptuj, plemenski sejem rodovniške govedi pincgavske pasme. Na ta sejem bo prignanih večje število dobre plemenske živine, zlasti mladih bikov od 12 do 24 mesecev starosti. Vsem interesentom je na ta način dana priložnost za nabavo res dobre plemenske živine. Vse nadaljnje informacije daje Zveza selekcijskih društev za pinegavsko govedo v Ormožu.
Nov list. V Belgradu je izšla 8. septembra 1939 prva številka novega tednika »Jugoslo-venski pregled, ki se nazivlje list za socialno in gospodarsko politiko. V svoji prvi številki prinaša predvsem podatke o izvajanju pokojninskega zavarovanja nameščencev v naši državi, za kar obeta tudi nadalje dajati mnogo prostora. Ima tudi že oglase belgrajskega pokojninskega zavoda.
Kmetskl stan do jožefinskih reform. Josip Mravljak je spisal kratek pregled gospodarskih, socialnih in zemljiškoposestnih prilik kmeta s posebnim ozirom na nekatere štajerske pokrajine. Brošura obsega 29 strani, izdala jo je Družba sv. Mohorja v Celju.
Borza
Denar
Dne 20. septembra.
V zasebnem kliringu je ostal anglefikl funt neizpremenjen: v Ljubljani in Belgradu na 237.20 —238.80, v Zagrebu 238 denar in zaključek.
Nemški čeki so ostali neizpremenjeni v Zagrebu in Belgradu na 13.90—14.10, v Ljubljani so nekoliko popustili na 13.894—14.094. Nadalje so beležili v Zagrebu za konec septembra in sredo oktobra 13.8—14, za konec oktobra 13.835—14.035.
Grški boni so beležili v Zagrebu 30.25—30.55, v Belgradu 30.75 denar.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 3,077.338, v Belgradu 3,570.000 din.
Ljubljana — tečaji s primom;
Amsterdam 100 h. gold. , , , 2378.90—2393.50 Berlin 100 mark ...... 1763.03—1776.91
Bruselj 100 belg ...... 745.45— 750.51
Curih 100 frankov..... 996.45—1000.52
London 1 funt.......211.76— 213.82
Newyork 100 dolarjev .... 4381.01—4417.32
Pariz 100 frankov...... 118.64— 120.08
Praga 100 kron .,,.,., 151.43— 152.54 Trst 100 lir....... 231.94— 235.02.
Curih. Belgrad 10, Pariz 11.9875, London 21.2875, Newyork 441.25, Bruselj 74.525, Milan 23.35, Amsterdam 238.60 Berlin 176.40, Stockholm 109.95, Oslo 106.95, Kopenhagen 95.025, Pra-
ga 15.20, Varšava 83.10, Budimpešta 86.50, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.385, Bueuos-Aires 111.75.
Vrednostni papirji
Tržišče državnih papirjev je p ovčerajšnjem mrtvilu danes v Belgradu nekoliko oživelo, kakor tudi v Zagrebu. Pojavili so se tudi tečaji za denar in je sploh tečajnica zopet popolnejša. Nekateri tečaji za ponudbe so bili nižji kot včeraj. V Zagrebu je prišlo do zaključkov samo v vojni škodi po 460, živahnejši pa je bil promet v Belgradu, kjer je znašal skupno 1,584.000 din.
Ljubljana. Državni papirji: 7% inv. pos. 97— 98, agrarji 60—61, vojna škoda promptna 460— 465, begi. obv. 86—87, dalm. agrarji 86—88, 8% Bler. pos 92—93, 7% Bler. pos. 84—86, 7% pos. DHB 97—98. — Delnice: Narodna banka 7U00 —7300.
Zagreb. Državni papirji: 1% Inv. pos. 95— 98.50, agrarji 58—61, vojna škoda promptna 455 —462 (460), begi. obv. 84—87.50, dalm. agrarji 84 —86, 4% sev. agrarji 55-59, 8% Bler. pos. 99 denar, 7% Bler. pos. 84 denar. — Delnice: Priv. agrana banka 215 denar, Tov. slad. Bečkerek 600 blago. Osj. sladk. tov. 180 denar.
Belgrad. Državni papirji: 7% inv. pos. 98.25 ) (98.25), agrarji (62), vojna škoda promptna 461-462 (462,_ 461), begi. obv. 87-87.50 (87),
dalm. agrarji 86—86.50 (86), 4% sev. agrarji 61 blago, 7% Bler. pos. 87.50—89, 7% stab. pos. 98 blago. — Delnice: Narodna banka 7100—7300, Priv. agrarna banka 217 denar.
Žitni trg
Novi Sad. Oves: bč., srem. in slav. novi 135— 140. Koruza: bč. in srem. 140—142. Fižol: bč. in ban. beli 337.50—342.50. Ostalo neizprejn- Prf-^ srednji.
Hmelj
Žalec, 19. septembra.
VI. nradno poročilo Banovinske hmeljske komisije dravske banovine:
Tudi v preteklem tednu je bilo zanimanje in povpraševanje za naš letošnji pridelek prav živahno. Cene so se nadalje jičvrstile m h koncil" tedna se je plačalo za najboljše blago tudi že 27.50 din za 1 kg. Presoja kakovosti ni več tako stroga ter se je splošno plačevalo po 24 do 27.50 din za kilogram; le v barvi slabše blago, ki pa je letos precej redko, se je kupovalo tudi izpod navedene cene. Zaključna tendenca je bila zlasti za boljše in najboljše blago zelo živahna in čvrsta. Prodanih je doslej iz prve roke že nad 75% letošnjega pridelka.
Žalec, 19. septembra.
Hmeljarska zadruga poroča, da je tudi včeraj in danes bilo zelo živahno zanimanje in povpraševanje za naš letošnji pridelek in da je kljub rezerviranosti hmeljarjev prišlo ponovno do večjih zakljrčkov. Pri živahnem razpoloženju so se cene nadalje učvrstile ter se je plačevalo danes za boljše in najboljše blago 25.50 do 27.50 din za 1 k"; za neko partijo res izbrano prvovrstnega blaf*a pa se je plačalo danes gladko tudi že 28 din za kilogram. Kupuje se največ za ameriški račun, nakupljeno blago večinoma takoj prevzema in odpravlja dalje.
Žalec, 20. septembra.
Hmeljarska zadruga poroča, da se je danes pri neizpremenjeno živalmi tendenci nadaljevalo z nakupovanjem letošnjega pridelka. Cene so se nadalje učvrstile ter se je plačevalo za boljše in najboljše blago 26 do 27.50 din, izjemoma z napitnino vred pa tudi do 28 din za kilogram. Zaključna tendtnca je čvrsta.
Kulturni obzornik
Grive c Franc:
Slovenski knez Kocelj
V Ljubljani 1938; izdala in založila Jugoslovanska knjigarna. Strani 299, cena- v platno vezana 120 din, numerirana bibliofilska izdaja vezana v celo usnje 300 din. Kljub temu, da so še mnoga poglavja naše zgodovine mnogo premalo raziskana, se vendarle zdi, da proučevanje naše domače slovenske zgodovine po vojni nekako nazaduje, zato se vsak Slovenec iskreno razveseli vsakega novega stebrička v tej stavbi, kaj šele stebra. In tak steber, vprav mooumentalen, je tudi pričujoča knjiga, saj bo cclo vsakemu povprečnemu izobražencu, kamoli preprostemu človeku naravnost odkrila doslej skoro čisto neznano poglavje naše davnine. Starejši rod našega izobraženstva pač dobro pozna razne nemške cesarje davne preteklosti, a mlajši se obšimo uči o raznih davnih balkanskih vladarjih, le naša lastna slovenska preteklost nam je bila in nam ie še zidina tako malo. In vendar mamo zgodovino, lepo in veliko To nam bolj nego marsikatero drugo tozadevno dosedanje delo dokazuje pričujoča velika dr. Grivčeva knjiga, ki pomenia nedvomno pravi dogodek na slovenskem znanstvenem polju, ki pa obenem ni pisana v težkem nemškem znanstvenem slogu, temveč tako plastično in domače, da jo bo z užitkom bral tudi vsak preprost bralec. V tem delu nam naš priznani najboljši poznavalec le snovi naslika naj-rej nastanek samostojne slovenske kneževine Spodnje 'anonije s središčem ob Blatnem jezeru, ki jc segala na zapadu skoro do Celja. Nato nam očrta zunanji potek življenja m vladavine kneza Koclja ter njegovih tesnih stikov s sv. Cirilom in Metodom, končno pa obširno oriše in oceni še vel ko kulturno, politično in cerkveno politično delo, pomen in vpliv tega znamenitega, a doslej žal tako malo znanega vzhodno slovenskega kneza. V dodatku nam potem pisatelj obširno oriše še vire za svoje delo, v opombah nam naniza ves butati znanstveni a~arat. k, ho služil strokovnjakom. Tako imamo tudi z metodičnega vidika
r>
pred seboj sijajno monograifjo, kakršne bi nujno potrebovali še skoro za vsako poglavje naše zgodovine. To lepo najnovejše dr. Grivčevo delo bi moral dobro poznati vsak slovenski izobraženec in nedvomno mu bo vsak tudi globoko hvaležen zanj, a ravno zaradi navedenih odlik bo gotovo seglo po njem tudi premnogo preprostih bralcev, ne smelo bi manjkati tudi v prav nobeni naši podeželski društveni knjižnici. Jugoslovanska knjigarna je poskrbela za res odlično zunanjo opremo, kajti knjigo krasi poleg mnogih foto-grafičnih posnetkov tudi lepo število odličnih Pengo-vovih inicialk in vinjet. Na koncu je dodejan še jako pregleden zemljevid politične razdelitve slovenskega ozemlja v IX. stoletju.
O knjigi bomo še poročali.
Cerkveni glasbenik
Zadnjo (septembrsko in oktobrsko) številko Cerkvenega glasbenika je urednik msgr. Premrl zelo mikavno uredil; zlasti knjižni del je bogat na pomembnih prispevkih. Uvodni spis se bavi s »krizo cerkvene pesmi« in je v njem dr. A. Merhar napisal mnogo upoštevanja vrednih besedi; med temi so zadele v jedro one, ki govore o umetnosti, kateri naj snov le služi, o umetniku, ki mora zavestno stati nad stvarjo in se ne dati vladati od nje ter končno o nevarnosti historizma, ki je danes še jiosebno velika I — Kratko muziko-loško razpravo je prispeval dr. J. Čerin in v njej posegel daleč v preteklost po izvoru in po zvezah s tujimi tvorbami najbolj znane stare naše bogoslovne pesmi, »Častimo te«. Razprava je pomemben prispevek k našemu glasbenemu znanstvu. (Kot smo poučeni, je ta spis le odlomek iz obsežnih študij o slovenski cerkveni glasbi in ima pisec še ogromno podrobnega gradiva za skoraj vse stare cerkvene pesmi od protireforinacije pa do srede 19. stoletja. Ugotovitve slone na podrobnem študiju in na izsledkih korespondence s skoraj vsemi nemškimi in češkimi in drugimi bibliotekami. Ker naš muzikolog sam ne bo mogel toga deta dovršiti, je pripravljen dati ga na razpolago - seveda proti primarni odkupnini. Prav bi bilo, ko bi se kdo zavzel za to gradivo — bo-
disi zasebnik, ali kaka knjižnica — ter ga z odkupom napravil dostopnega vsem, ki se za to stvar zanimajo!) — Fran Ferjančič, ki se bavi posebno z biografijami, je priobčil v zvezku nekaj podatkov o prelatu Smrekarju. — Zelo zajem-ljiv je spis J. Zazule, ki se glede svoje trditve, da so Gallusovi Idrijčani, nikakor na vde in podpira svoja sklepanja s trditvami in dejstvi in s tehtnimi domnevami. — Mikaven donesek folklornemu študiju je razpravica L. Zepiča, v kateri skuša s primeri ugotoviti naslon Gallusovega ustvarjanja na slovensko narodno pesem. Primer je vsekakor upošetvanja vreden in bi bilo delo v tej 6meri zelo hvaležno. (Morda bi bilo treba bolj upoštevati dejstvo, da naša narodna pesem v 16. stol. nI imela take podobe kot danes!) — V ostalem nadaljuje svoje spomine na p. Sattner-ja f Emil Hochreiter — Srečko Koporc piše dalje o »analizi in sredstvih nove glasbene gradnje«. — List zaključujejo dopisi, oglasnik in razne vesti.
V glasbeni prilogi so priobčene tri kratke, 14 do 18 tekstov dolge pesmi Stanka Premrla; prva »Mati dobrega sveta«, druga »Nebeški grad Jeruzalem« in tretja »Kristus Kralj«. Vsem trem skladbam je lasten že ponovno ugotovljeni skladateljev slog, ki se v bistvu drži preproste, vendar hromatično barvane harmonske gradnje, a uporablja obenem pregnantno melodiko in pisano ritmiko. Neka dognano izklesana jasnost v tej smeri daje tvorbam ceno. — Za »spomin vernih duš« je zložil Franjo Luževič kratko skladbo, oprto nn starejši slog, in zapuščajočo vtis korektnega šolskega dela; v dočuteni širini Ima
stvar svojo vrednost.	V. U.
*
K razstavi slovenske knjige ob rfvajsr/lrfnlcl države. — Pisali smo že o razstavi slovenske izvirne knjige, ki jo za dvasetletnico osvobojenja pripravlja v dneh od 2. do 12. oktobra t. I. Društvo slovenskih književnikov v Trgovskem domu v Ljubljani, [ta/stava naj bi pokazala v kolikor mogoče najpopolnejši obliki vso slovensko produkcijo teh let tako leposlovno kakor znan-
stveno, pa tudi prevodno in publicistično. Zato se obračamo na založnike in tudi samozaložnike ter nn privatnike, da nain pošljejo sezname svojih knjig, izdanih v letih 1918—1938, da bi bilo mogoče izpopolniti zbirko in s tem dobiti in (lati celotni pregled o našem književnem trgu. Svoje knjige kakr tudi sezname naj pošljejo na naslov Društva slovenskih književnikov — sedaj do razstave — Trgovski dom, T.jubljana.
Mickievviczev najmlajši sin umrl v Parizu. — Malokdo ve, da je sin največjega poljskega pesnika in enega največjih slovanskih pesniških genijev sploh, pesnika »Pana Tadeusza«, Adama Mickie-wicza, živel prav do sedanjih dni, ter je umrl v starosti 97 let v Parizu. Je ta njegov sin Jožef Mickie-wicz, ki ga je veliki pesnik najbolj ljubil, kakor je ohranjeno v pismih, in zidal največ na njegovo bodočnost. Bil je uslužben pri pariški občini ter je bil vodja oddelka za revne, tcvrej občinske dobrodelnosti, kar se je lepo ujemalo z njegovim dobrim srcem. Večkrat se je izgubil v pariško podzemlje, da |e mogel pomagati najbolj bednim in podpare potrebnim. Saro zase pa ie bil zelo skromen ter je ljubil samoto; r.ikakor pa sc ni hetel pojavljati v javnosti kot sin največjega poljskega pesnika, borca in preroka. Za tako reprezentanco ie bil bolj dovzeten njcgc.v starejši brat Wladislav, ki je tudi napisal očetov življenjepis ter užival vse časti, ki mu jih je dajal poljski narod iz hvaležnosti do očeta. Po njegovi smrti 1. 1926 je brat Jožef samo en-
krat piedstavljal v javnosti očetovo rodbino in to pri odkritju Mickiewizevega spomenika slavn kiparja Courbeta v Parizu. Toda do Poljske je
ohranil vedno svojo ljubezen ter je poljskim muzejem daroval vse spomine na očeta, celo edini portret, ki ga jc imel. Ko se je udeležil I. 1870. nemške vojske, se ie hotel za vedno preseliti v domovino, ttjda ruske carske oblasti niso dovolile vrnitve sinu poljskega pesnika, preroka naroda. Ko pa mu je po prevratu poljska vlada ponudila mesečno podivirtv jo je odklonil z motivacijo, da se Mickievviczevemu sinu ne spodobi sprejemati podpor. In tako je v največji samoti, komaj pariškim Poljakom pc\£iian, umri zadnji sin Adama Mickie-vvieza,
Vojaštvo previema nadzora »to Nenadoma je izšla naredba, da mora biti marseill sko branijo večni nemiri, Na sliki vidiš
nad lnko v Marseilln.
pristanišče pod vojaško kontrolo, da se za-vojaštvo, ki pazi na delavec
Siamski princ Hula se je v Londonu poročil z Angležinjo Elizabeto Hunter. Princ je bratranec siainskega kralja in tistega princa Birabongseja, ki tekmuje na avtomobilskih dirkah pod imenom B. Bira.
Poziv katoliškim ženskim zvezam
Osrednji odbor Mednarodne katoliške ženske zveze v Utrechtu je vse ženske Zveze vseh držav pozval na posebno slovesno molitveno uro. Te slovesnosti imajo dvojni pomen: 1. naj izrazijo zvestobo do Boga in Kristusa kot protest zoper vse brezbožniške kongrese, ki so bili nedavno po nekaterih državah; 2. naj prosijo za mir v vseh narodih v tem usodnem, z vojnimi
grožnjami prežetim časom.
*
France je silno rad videl sosedovo Minko, bil pa je preboječ, da bi ji razkril svoje srce ter jo zasnubil. Neke nedelje popoldne jo je peljal na domače pokopališče. :Vidiš, tamle sta pokopana moj stric in teta.« Sla sta nekoliko dalje: »In tu počivata moj oče in mati.« Zopet sta ee pomaknila pair metrov naprej: »In tu jc prostor, na katerem želim, da bi midva nekoč našla večni po-' čiiek.«
Angleško brodovje se je rešilo
>Home-Fleet< se je usidrala v škotskih vodah kakor v letu 1914 meseca avgusta. Sredozemsko brodovje se je ojačilo, indijsko brodovje se je usidralo v novi vojni luki Singapor. Anglija je oborožena in pripravljena.
Komaj je preteklo nekaj več kakor tri leta, točno tri leta in sedem mesecev, ko je Anglija praznovala jubilej svojega kralja .lurija V. Ob koncu slavnosti je bila prirejena parada brodovja v Spitheadu. Drug za drugim so pluli pred očmi gostov in gledalcev težki bojni brodovi, križarke, torpedni rušilci, torpedni čolni in podmornice. Bil je dolg in vtisov poln sprevod. Množica je vsa navdušena vzklikala in pozdravljala sive morske pošasti in vsaka ladja je bila pozdravljena z novim navdušenjem. Mornarji, ki so stali med slavnostnimi^ gosti in gledalci, pa so molčali. Čim bolj je množica vpila, tem bolj so postajali njihovi obrazi resnobni. Molče so se razhajali ti pomorščaki, razmišljajoč in ne oziraje se na ljudstvo, ki je vedno bolj vpilo v svojem zanosu. Še v isti noči pa je VVinston Churchill prijel za pero in kar je napisal, je vso Anglijo pretreslo. Ta neustrašeni svarilec je sporočil vsemu angleškemu narodu, da je vse brodovje, katerega so videli pred nekaj urami v slavnostnem sprevodu, zastarelo. Z izjemo nekaj ladij so vse ostale še iz časov, ko je bil še on mornariški minister. To je še iz leta 1912. Za vojno ladjo pa pomeni 23 let ravno toliko kakor za človeka 80—90 let. Res, človek je vesel, če doživi tako častitljivo starost, za ladjo pa taka starost ni nič kaj častna in priporočljiva.
Politični grehi
Kako se je moglo dogoditi to, da Je največja pomorska sila zadnjih dve sto let, kraljestvo z geslom: Velika Britanija vlada nad valovi, imela tako zastarelo brodovje? Anglija je s kaj težkim srcem stopila v svetovno vojno, ko pa se je vojna končala, se je takoj vrgla odkrito in javno v paci-fizem. Pa ne samo z besedami, temveč tudi z dejanji. Kmalu po sklepu miru pa je angleško vojno brodovje še imelo skupne tonaže milijon in pol ton. Med njimi je bilo še lepo število za plovbo in za boj sposobnih ladij. Medtem je prišel washingtonski dogovor, katerega je Anglija omalovaževala, češ da mora biti angleško brodovje večje kakor dveh sosednih držav skupaj. Zaradi te čudne oboroževalne politike je začela moč angleškega brdovja padati. Komaj da je bilo tako veliko, da bi se moglo meriti e sosedno državo.
Imperij trepeta
Dan 16. julij leta 1905 pa je Angliji odprl oči. Pogled na politiko oboroževanja se je nenadoma obrnil za 180 stopinj. Malokateri Anglež se kaj razume na ladje, toda o pomenu brodovja za morsko plovbo pa si je bil vsak na jasnem. Še tisti, ki so bili nekoliko preveč kratkovidni, so spregledali, ko je Mussolini začel vojno z Abesinijo. Še več: Sueški kanal in pot v Indijo sta postala sporna točka evropske politiek in Anglija je zatrepetala. Noben dan, da, nobena minuta ne sme biti več izgubljena.
Narod pomorščakov na delu
Dve poti lahko vse to uredita, to je graditev novih in popravilo starih ladij. Obe poti,, sta se začeli hkrati urejevati. Admiraliteta in mornariško ministrstvo sta začrtala program dela, ki je odjeknil po vsem svetu. Vojne ladje s skupno tonažo <>00.000 ton, to je toliko, kolikor je obsegalo angleško brodovje leta 1935, so v tem načrtu, ki se morajo zgraditi v letih od 1036—1940. Za to je treba imeti denar. Parlament je dal ogromne kredite. Abesinija in Španija sta dokazali, kako nevarno postaja za Anglijo, zato je treba na delo brez vsakega obotavljanja. Vsa industrija je morala priskočiti na pomoč, da se izvede ta načrt v pravem času. Vse se je vrglo na veliko delo. Za to ogromno brodovje pa je treba tudi moči, ki l>odo znale voditi to vojsko na morju. Zato so ustanovili mornariške šole, kajti redne so bile že prenapolnjene. Klici na narod, da se vsak sam javi k mornarici, so se posrečili. Tudi trgovska mornarica je priskočila na pomoč vojni in ji nudila vse, osebje in kar je treba. Vsem pa je neprenehoma lebdelo pred očmi eno: denar in denar. Ves narod je pomagal, ves narod zbira, vsi pomagajo, vsi za enega, vsi za svoje brodovje. Samo denar, drugo se bo uredilo po preteku mnogih mesecev, po nekaj letih in trepet se bo spremenil v eno samo veselje, kajti mornarica bo tu, ki bo izpričevala pred vsem svetom, da je Anglija zopet pripravljena. Ali bo morda še toliko časa, da se l>o nadomestilo zamujeno? Ali ni morda že pre-]>ozno? —i
Pomlajevanje ladij
Poleg ogromnega načrta za zgraditev novih ladij pa je tu še en načrt za popravilo in izboljšanje starih ladij. Nove bojne ladje grade v Ports-inouthu, v vojnem pristanišču, stare pa pomlajujejo v Cbatamu. Prav za prav ne ostane od starih
ladij nič, le ogrodje uporabijo In ga na novo ob-
kujejo. Vse ostalo pa spremene: Gonilne stroje, električne naprave, razgledne stolpe, radiooddajne in sprejemne postaje, vse bo predelano in najbolj tehnično popolno. 20.000 delavcev dela že dve leti na teh delih v Plyniouthu.
Komarji s smrtonosnim želom
Že se Anglija bliža svojemu cilju. Vedno več ladij zapušča ladjedelnice in svoje pomlajevalne zavode in Anglija se bo kmalu postavila z najmočnejšo mornarico na svetu. Vojna tehnika je na delu. V vojni so se podmornice potopile do 50 ni, nove angleške podmornice pa se potopijo še globlje Ladje-nosilke letal Ark Royal, Illustricus, Victou-rious, Forinidable in Indomatable nosijo vsaka po 75 letal. Poleg velikanov so tudi pritlikavčki. Ko-
marje imenujejo te male ladjice, katerih so zga-
dili veliko število. Posadka teh komarjev obstoji v dveh častnikih in šestih možeh. Njihovi stroji lahko proizvajajo do 1500 KS. Ladjica je dolga 12 m in doseže do 60 km na uro. Vsaka ima po dva torpeda, nekaj strojnic in topov proti podmornicam. Ti komarji so zelo okretni, se hitro obračajo in se ustavijo iz največje hitrosti v 4 in pol sekundah.
Kakor 1.1914
Home-Fleet se je pred nekaj dnevi usidrala v škotskih vodah kakor leta 1914. Število raznih vrst vojnih ladij se je od leta 1935 že povečalo. Z občutkom, da so za vojno vse pripravljene, poudarja današnja Anglija, da je vse to njeno delo le v obrambo miru, y. obrambo kulture in civilizacije ČX .stoletja.
Pogreb princa Connoughta v ,Windsorju. Princ je bil bratranec angleškega kralja.
Čudežno ozdravljenje v Lurdu
Iz Namurja poročajo 14. septembra: O priliki narodnega romarskega potovanja iz Lutticha v Lurd, je ozdravela gospa Jeanmart iz Auvelaisa, ki je imela rano na piščali in je bilo doslej sleherno zdravljenje zaman. Ze dvakrat so bili zdravniki mnenja, da bo treba nogo odrezati. Gospa Jeanmart je 1. septembra odpotovala z romarji v Lurd, in ko se je 3. septembra okopala, je začutila hud Drugi dan je spet stopila v vodo, pa se zunanja rana na koži že zapirala. Zdravljenje naglo napredovala Gospa Jeanmart se je* mog-' la odpeljati domov brez svojih beTgel, ki je po njih že 8 let hodila. Zdaj hodi izlahka in brez vsakršnih bolečin in neprilik opravlja svoja gospodinjska dela. Čudežno ozdravljenje je zbudilo seveda veliko pozornost v Auvelaisu; vendar zdravniki še natančno preiskujejo ta primer in prav tako se cerkvena oblast zanima za ta čudež.
Nova glava, glava 25 letne Barbare Kershan, za nove lepake za propagando za angleško letalstvo.
Sovjeti v Arktidi
Zevjelov, vodja reševalne, ekspedicije, ln eo jo odposlali na ledolojnilcu »Jermaku«, da reši 17 so-vjetskoruskih ladij,, ki so od 1. 1937 vklenjene v led, je sporočil sovjeiskoruski yladi, da 6e je rešitev posrečila. Vseh 17 paxniko.v severnega trgovskega brodovja je bilo rešenih iz objema ledu in 60 parniki že odpluli v Murmansk. Ledolomilec »Sje-dov« je ostal v polarni coni. Na »Sjedovu« je znanstvena odprava, ki njenih 15 članov nadalje raziskuje polarno morje. Kapitani vseh 17 rešenih ladij so poslali zahvalno brzojavko Stalinu, v kateri poročajo o svoji rešitvi in hkrati zagotavljajo sovjetsko vlado, da bo sovjetskorusko severno brodovje v primeru vojne izpolnilo svojo dolžnost in bo pripomoglo k zmagi Sovjetije. Brzojavke z isto vsebino so poslali prav tako ministrskemu predsedniku Molotovu, maršalu Vorošilovu, kakor tudi komisarjema Ježovu in Kaganoviču.
V	južni Švedski imajo velike vojaške vaje. Na
sliki: vaja s strojnico kot protiletalsko obrambo. *
Rogijiči stari že več ko 200 let
Neki pariški pekovski list pobija trditev, da bi bilo po vsem svetu tako priljubljeno pecivo, kot so rogijiči, prvič jedli ob času obleganja Dunaja. Po tem pripovedovanju je baje neki dunajski pek opazoval polmesec na turških zastavah, ki so se vile ob obzidju Dunaja in prišlo mu je na misel, da bi pekel pecivo v obliki polmeseca.
V	resnici pa so bili rogijiči že priljubljeno pecivo v XIII. stol. v Franciji, Nemčiji, Italiji in Avstriji.
V	nekem pariškem muzeju so še računi iz leta 1227., ki kažejo, da je neki kupec kupil od peka Rochena sto rcngljičev. V Berlinu in na Dunaju so poznali »kifelce« tudi okoli 1. 1300. Bilo je tedaj tudi bolj cenjeno kakor marsikatero drugo pecivo.
Križanka
Rešitev križanke
Vodoravno: 1. Stol, 5. Zore, 7. Peko, 10. amba, 11. Ahab, 12. Ala. 13. Sova, 15. Pek, 17. Dan, 18. Lear, 19. era, 20. Reber, 23. pilot, 25. Ibiza, 26. Azana, 27. ara, 28. Luka, 30. Sol, 32. nos, 33. očak, 34. A bo, 35. Osaka, 38. Domen, 40. popek, 41. A zori, 42. Eda, 43. Kane, 45. Maj, 47. Lot. 48. Arij, 49. Ita, 50. Mid6, 51. Belo, 53. Anam, 54. Amas, 55. Tana.
Navpično: 1. Srb, 2. Tea, 3. Opava, 4. Lehar, 5. Zala, 6. Oman, 8. Kapela, 9. Oberan, 12. Adrianapel, 13. slez, 14. oera, 16. Katalonija, 21. Ebro, 22. Bias, 23. Paka, 24. Izak, 28. Loke, 29. Učak, 30. Samo, 31. Ober, 36. Sodoma, 37. Apa-tin, 38. Dani, 39. Ozej, 43. Karat, 44. aroma, 4o. Mila, 40. Atos, 51. ban, 52. Ema.
Vodoravno: 1. sodobni slovenski zgodovinar, 4. moška oseba iz svetega pisma, 6. tuje moško krstno ime, 7. arabsko moško ime, 9. okusna pijača, 10. vrh v Julijskih Alpah, 12. pokrajina v Turčiji, 16. rimski pesnik elegij (43-18), 18. sprednji del voza, 19. sodobna italijanska vojaška osebnost, 20. slovenska reka, 21. romunska denarna enota, 23. del utrjenega prostora, 24. angleško trdnjavka pristanišča v južni Arabiji, 26. sodobni slovenski pesnik, 29. naslovna moška oseba iz Gogoljevega romana, 30. mednarodna organizaja književnikov, 31. pristaniško mesto v južni Rusiji ob itsoimenskem morju, 32. tuja beseda za olika-nost, 35. naslov Ganglove naturalistične drame, 37. mesto ob reki Drini v zetski banovini, 38. dijaški leposlovni list (1929—1933), 39. moška oseba iz svetega pisma, 41. tuje moško ime, 44. država v Združenih državah Severne Amerike, 47. desni pritok potoka Iške na Dolenjskem, 48. slovenski pesnik, 49. vrh v Julijskih Alpah, 52. pristaniška trdnjava v severni Afriki, 53. kraj pri Kostelu ob Kolpi, 54. prebivalec dela južne Afrike, 55. del roke, 56. hišno božanstvo starih Rimljanov.
Navpično: 1. kraj iz svetopisemskih zgodb, 2. oblika stropa, 3. naslov Finžgarjeve povesti, 4. latinska beseda za del svete maše, 5. vrh na Primorskem, 6. kraj pri Kamniku, 8. mesto v severnem koncu Gardskega jezera v Italiji, 9. mesto v nekdanji Ukrajini, lj. tuje žensko krstno ime, 12. domača vprežna žival, 13. moška oseba iz Jalnove povesti: Ovčar Marko, 14. materatični izraz, 15. vrsta dragega kamenja, 17. neodvisen slovenski politični dnevnik (1912—1914), 22. del moške obleke, 24. švicarski letoviški kraj, 25. moška oseba iz svetega pisma, 27. tuja beseda za žilo privodnico, 28. kraj pri Ilirski Bistrici na Primorskem, 32. nekdanji tržaški škof, 33. vrsta maščobe, 34. turško ime, 36. rahel sklep, 37. mesto v severozahodni Afriki, 40. sodobni slovenski zgodovinar, 42. severno moško krstno ime, 43. tuja beseda za nosnik, 45. karantanski knez, 46. pripadnik izumrlega naroda, 50. ploskovna mera, 51. kraj na Dolenjskem, 52. pripadnik izumrlega naroda.
Cst. počitniška šola za prouče-vanje srednjeevropskih vprašanj
(Konec.)
Kako ne bi taka duhovita in napeta razmo-trivanja bivšega ministra za zrakoplovstvo, podana v vojaškem taktično-strateškem žargonu, dopolnjena s primerjanjem in razporejanjem po-
zemskih iij zračnih efektiv raznih držav »demokratičnega bloka« in Nemčije ter o, njih vojnem razpletu,' uspelih in neuspelih — povzročila živčno napetost in pritegnila skrajno pozornost, po izjavah v debati in po aplavzih tekom tečaja sodeč — iia vse žrtve pripravljenih udeležencev tečaja.1 Navdušenje, pripravljenost in razgretost je bila velika.
V	tretjem delu svojega predavanja je gospod Pierre Cot opredelil in opozoril na naraščajočo nemško gospodarsko prevlado v Srednji Evropi in na Balkanu. Rešitev vidi g. Cot v in-tenzitikaciji in racionalizaciji trgovinske izmenjave med Srednjo Evropo ozir. Balkanom ter Francijo — poleg obstoječega stanja trgovinskih odnosov med temi državami in Nemčijo —, v ojačenjti industrijskega in trgovinskega potenciala Francije ter v finančni podpori Francije za in-dustralzacijo »gotovih« srednjeevropskih držav. Poleg nemške politične preračunane gospodarske ekspanzije, olajšane s kompenzacijsko-klirin-škim sistemom, vidi g. Cot razlog za naraščajočo gospodarsko nadmoč Nemčije v Srednji Evropi in na Balkanu še v dejstvu, da so se s tem prizadete države izognile Franciji kot svojemu upnik ti in se zatekle k Nemčiji, ki ni njih upnik. Seveda igra glavno vlogo moment večje komplementarnosti nemškega gospodarstva in trenutne gospodarske strukture večine omenjenih držav.
Enako kot predavanje je bila zanimiva debata, ki se je razvila po njem. G. minister je v debati n. pr. številčno-taksativno navedel razloge, ki so ustvarili francosko-sovjetski pakt: Preprečitev nemško-sovjetske zveze, ki je postajala že aktualna; sovjetski industrijski in avion-ski potencial; večja gotovost, da Nemčija ne bo silila v vojno (blok London-Pariz: Moskva-USA). Na preprosto vprašanje nekega udeleženca iz Srbije, kako gleda Francija na jugoslovansko »demokratično« opozicijo in kaj misli storiti, da ji pomore do oblasti, je g. Pierre Cot odgovoril, da je »Francija« sicer zelo vesela, ako jugoslovanski demokrati uporabijo priliko obiska francoskega ministra v Belgradu za to, da kličejo »živio demokracija«, da pa misli kljub temu ostati zvesta svojemu načelu, da so notranje zadeve posameznih držav njihova notranja stvar.
V	debati po predavanju ministra Cota je glavni urednik »Lidovih Novin«, g. Ripka, skušal pojasniti vzroke neskladnosti med Evropo in Nemčijo. G. Ripka vidi pravi vzrok v zgodovini. Lutrova reformacija je Nemčijo iztrgala iz evropske duhovne skupnosti in jo izolirala. Vse od tedaj Nemčija ni več našla prave poti nazaj v evropsko duhovno občestvo. To je zgodovinska tragika, ki da leži nad Nemčijo. Toda to nevarno nasprotje med Nemčijo in Evropo je treba premostjti. V ta namen moramo prenašati tudi žrtve, ttfdi zatajevanjtiT—Ideološka^ razklanost—Ev— rope lahko postane usodna. Trajna rešitev je le v zopetni včlenitvi; Nemčije v dnheywre'":ObčeatvOi. Evrope. In vsi smo v svojem in skupnem interesu dolžni, da svoje sile posvetimo tej edini trajni rešitvi.
G. Ripka je nato še zavrnil osladno teore-tično-marksistično frazo češ, da je »fašizem« — kar je po mnenju g. Ripke netočna generalizacija različnih tendenc — le funkcija nekega hiperkapitalizma. G. Ripka meni, da je n. pr. nacionalni socializem mnogo bolj soroden s stali-^ nizmom, kot pa s socialno-gospodarskim in poli-^ tičnim ustrojem tako imenovanih »meščansko-kapitalističnih« demokratičnih držav.
Po čardaški noči je v nedeljo dopoldne gospod bivši minister v avli hotela »Praga« velikodušno sprejemal poedine inozemske novinarje in jim dajal intervjuje. Ko se je naval polegel in je g. minister še sedel pri mizi, sem tudi jaz stopil k njemu in mu stavil nekaj vprašanj v zvezi z Jugoslavijo, Srednjo Evropo, Francijo itd. Odgovori so bili prijazni, in »neprijazni«, mili in »ostri«. Videlo pa se je iz vseh, da je bila odskočna deska morda preveč pritrjena na ministrove osebne levičarske predsodke.
V	petek zvečer so se na iniciativo jugoslovanskih udeležencev zbrali na razgovor slovanski udeleženci poletne šole. Po daljšem izmenjavanju misli o možnostih sodelovanja med mladino slovanskih narodov itd. je nekdo predlagal, da slovanski udeleženci ob tej priliki izdajo neko »resolucijo«. No, resolucija je bila zelo hitro »sestavljena« in nato prečitana. V »resoluciji«
je bil govor o potrebi sodelovanja Slovanov in zapadnih demokracij v borbi »proti fašizmu«, »za svetovni mir« in pod. Skratka v slogu resolucij znanih marksistično propagandnih mladinskih kongresov v Bruxellesu in Newyorku. Ko je bila resolucija prečitana, jih je nekaj ploskalo, drugi so molčali. No, ker ni nihče priglasil k resoluciji kake pripombe in ker je šlo za to, da vsi navzoči resolucijo, ki se je končala z izjavo solidarnosti češkoslovaški republiki, podpišejo, sein smatral, da sem upravičen pri opredelitvi vsebine resolucije, ako naj jo podpišem, tudi sodelovati. Zaradi tega sem predlagal, da se k resoluciji doda približno naslednje: Sestali smo se, da kot Slovani poglobimo medsebojne stike. Obžalujemo, da ni med nami predstavnikov ruske mladine. Ugotavljamo, da je zbližanje med slovanskimi narodi otežkočeno zaradi težkih notranjih razmer v največji slovanski državi — Rusiji. Kot demokratska slovanska mladina protestiramo proti brutalnemu boljševiškemu totalitarizmu, ki je v Rusiji zatrl ne le kulturno in politično svobodo, temveč tudi osnovno človečansko praVico verske svobode.
Ta svoj dodatek k resoluciji sem podprl s tem, da je sestanek bil namenjen poglobitvi stikov med Slovani in da zato ne moremo .mimo
ruskega problema. Tišina. Nato rahel, postopoma
naraščajoč ugovor, da Rusija v resoluciji sploh ni omenjena in da zato ni povoda načenjati ruskega vprašanja. Stvarnega ugovora proti vsebini dodatka ni bilo. Izjavil sem, da je sprejem tega dodatka pogoj, da resolucijo podpišem. Medtem se je sestanek razčlenil v skupine, ki so debatirale. Kar naenkrat pa se oglasi vodja sestanka in prečita povsem novo kratko resolucijo, ki govori le o solidarnosti do češkoslovaške republike v težki situaciji, ki jo preživlja in o zvezi z zapadnimi demokracijami. Fraz o fašizmu ni bilo več nikjer. Znova so me prosili za podpis. Rekel sem, da ta novi tekst resolucije podpišem, toda zahtevam, da je resolucija absolutno jasna brez sleherne dvoumnosti. Zato sem predlagal, da se vstavi v tekst izraz »proti nacionalističnemu imperializmu in komunizmu«, s čimer ni dotaknjeno vprašanje nobene konkretne države, temveč le obsodba dveh temeljnih zmot sodobnosti, ki rušita svetovni mir. Vodja sestanka mi je hotel napisati celo potrdilo, da sem podpisal resolucijo samo pod pogojem, da se vslavi omenjeni izraz, in da lahko dam tozadevno izjavo v jugoslovansko časopisje. Ker pa izraza v tekst resolucije le niso hoteli vstaviti, sem svoj podpis iz razloga možne dvoumne interpretacije resolucije odklonil z izrecno izjavo, da bom svoje zadržanje v izogib morebitnim tendencioznim razlagam, kakor da nisem hotel podati dokaza Solidarnosti do zavezniške češkoslovaške republike, javno pojasnil. Samo zato sem k poročilu o poletni šoli dostavil tudi opis razvoja ..omenjenega sestanka slovanskih udeležencev te šole^	Ciril Žebot.
V slovenskih gimnazijah 12.771 dijakov
Ljubljana, 20. sept.
Mesec september, ki znači v prvi polovici konec poletja, v drugi pa pričetek jeseni, je za vse starše vseh slojev mesec skrbi in težav, kajti starši morajo skrbeti, da si pribore Ln preskrbe dovolj denarnih sredstev za svojo študirajočo mladino, ki je zdrava in čila preživela lepe poletne dneve v brezskrbnem veselju. September potrka na vrata s težkimi finančnimi problemi za šolo. In res morajo starši napeti vse svoje sile, da dostikrat zmagajo ta šolska bremena.
Naval na gimnazije je še vedno stalen in se dviga. Letos cenijo, da se je število dijakov in dijakinj na gimnazijah zvišalo za najmanj 600 na-sprotj lani. Razvita je propaganda za druge srednje. strok, in trgovske šole, toda naval, v gimnazije je vedno nezmanjšan. V naslednjem podajamo nekatere zanimivosti o slovenskih gimnazijah. Slove-i.ija šteje 24 državnih klasičnih odnosno realnih gimnazij in 3 zasebne gimnazije, ki so mestna ženska gimnazija v Ljubljani, ki bo počasi odpravljena, kajti sedaj šteje le razrede od V do VIII, dalje uršulinska gimnazija, ki ima prve štiri razrede, in popolna škofijska gimnazija v Št. Vidu nad Ljubljano.
Na vseh, državnih in zasebnih gimnazijah je bilo letos vpisanih 12.771 dijakov iu dijakinj. Na posamezne gimnazije se razdele takole:	•
Celje: realna gimnazija 1257, Kranj: realna gimnazija 674, Kočevje: realna gimnazija 215. Šteje razrede od I. do V. in VIII. L jub-•1 j a n a : klasična gimnazija 1171, I. realna 1451, II. realna 1106, III. realna 1538 in državna ženska realna gimnazija s prvimi štirimi razredi 592, Skupaj torej 5.858 dijakov in dijakinj. Rekord po številu dijakov je dosegla pač lil. realna gimnazija za Bežigradom v Rohbovi ulici. Maribor: klasična 858, realna 852 in mešana, nepopolna s i razredi 561. Murska Sobota, ki šteje sedaj 6 razredov, ima 507 dijakov in dijakinj. Novo mesto 471 in Ptuj 491. Na zasebnih g i m -nazijali: mestna ženska v Ljubljani 323, uršulinska 335 in škofijski zavodi v Št. Vidu 396 divjakov.
Za gimnazijske potrebščine, knjige in takse in kolke so bili izdani prav čedni milijoni. Na vseh državnih gimnazijah, kjer je 11.744 dijakov, je moral vsak plačati 30 din za kolek na davčno potrdilo in 50 din za vpisnino. Samo za to so dijaki odnosno njih starši morali plačati 622.432 din.
Družinski glavarji, ki morajo skrbeti za številen dijaški naraščaj, bi morali biti pač v mnogem pogledu oproščeni vseh dajatev, kakor so oproščeni državnega neposrednega davka očetje z 9 otroki.
Vlom v Topolščici
Topolščica pri šoštanju, 19. sepf.
Pri posestniku Mihi Skrubi iz Topolščace je bil izvršen vlom ter je storilec od nesel razne obleke, perilo, blugo za obleke, dve žepni uri, 25 komadov srebrnega avstrijskemu denarja, 10 kg prekajenega mesa, 5 kg masti — v skupni vrednosti 7600 dinarjev. Storilec je s pomočjo železnega sekata vlomil vrata ter na ta način prišel v hišo. V oddaljenosti kakih llH) korakov od Skrubijcve hiše je vlomilec skril nekaj ukradenih predmetov. Vlomilec se je na mestu tudi preoblekel ter tam pustil ležati svojo staro obleko Sumi jo, da je vlom izvršil 27 letni
IHJstopač iz čirčic pri Kranju, katerega so bili finalu po tem vlomu zaprli zaradi nekega drugega pregreška.
Celje
c Apologetični krožki za dekleta DMK se prično zopet redno v sredo 21. septembra ob pol 8 zvečer v Domu, Samostanska ulica, dekliška soba. Dekleta, pridite polnoštevilno in točno ter pripeljite s seboj še svoje tovarišice!
c Redni letni občni zbor Katoliškega prosvetnega društva bo v ponedeljek 26. septembra ob 8 zvečer v Orlovskem domu v Sumo-stanski ulici.
c Kino »Union«. »Za žensko čast« (demon ljubezni).
G. minister Cvetkovič je ob priliki blagoslovitve in otvoritve novega Delavskega doma v Celju poslal brzojavne čestitke in opravičilo: »Čestitam k otvoritvi Delavskega doma in kopališča ter želim, da bi uspešno služil namenu Zelo obžalujem, da slovesnostim ne morem prisostvovati, ker sem službeno zadržan.« Brzojavne čestitke sta poslala tudi minister dr. Miha Krek in mariborski župan g. dr. Juvan.
c Za avtobusni izlet v Gorico, Trst in nn Sv. goro je še nekaj prostih mest. Izletniki si bodo lahko ogledali tudi znamenito Postojnsko jamo. Prijave sprejema podružnica »Slovenca« v Celju do 30. septembra.
c Nedeljski nogomet. V nedeljo ob 4 popoldne se bo odigrala na igrišču pri Skalni kleti zanimiva podzvezina prvenstvena nogometna tekma med celjskimi Atletiki in SK Celjem. Za tekmo že zdaj vlafla veliko zanimanje in obeta biti zelo napeta in živahna borba.
c Motociklist je povozil v Petrovčah pri Celju 25 letnega delavca Polaka Leona in mu prebil levo koleno.
c + Marija Frolilirh-Navrafil. V torek ob pol 7 zjutraj je zaspala v Gospodu 65 letna ga-Marija Friihlich-Navratil, posestnica in vdova trgovca. Pogreb blage pokojnice bo jutri, v četrtek, ob pol 5 popoldne iz liišc žalosti na Kralja Petra cesta na mestno pokopališče. Naj v miru počiva, svojcem naše iskreno sožaljel
Pušeljc pa mora bit'
v nedeljo 25. sepf. na Prevaljah!
Evropsko žensko lahkoatletsko
prvenstvo
N Dunaju so bile preteklo soboto in nedeljo ženske tekme za evropsko lahkoatletsko prvenstvo. Zanimanje za letošnje prvenstvo je bilo med občinstvom izredno veliko, saj se je nabralo zadnji dan 20.000 gledalcev na stadionu v Pratru. Doseženi so bili zelo lepi rezultati in tudi en nov svetovni rekord. Postavila ga je nemška atletinja Ratjem v skoku v višino s skokom 1.70 m. Zmagala je Nemčija s 96 točkami, na drligem mestu je Poljska z 29 točkami, na tretjem pa Nizozemska, ki jih je dosegla 18.
Krogla: Schroder (Nemčija) 13.29 m.
znati, da so zelo lepi, nekateri naravnost odlični,
zlasti novi svetovni rekord v skoku v višino. Za žensko je to brez dvoma uspeh, pred katerim imamo rešpekt in s katerim se lahko celo moški atleti ponašajo. Kakor moški, tako korakajo tudi ženske v tej športni panogi naprej in tudi zanje ne vemo, kje se bodo ustavile. Na nekaj drugega hočemo opozorili našo javnost ob tej priliki, namreč \
na žensko lahkoatletiko pri nas.
Tako lepe in primerne športne panoge kot je ravno lahko atletika, za žensko ne dobimo kmalu.
80 m zapreke: Testoni (Italija) 11.6 sekund. | i" vendar se pri našem nežnem spolu tako zape-
Cl. „ 1. „	_____ n___l _ / VT____i'' \ c OO______* marin Pr-air innln co itr\ i i in Sa !a Iwa1! ta l/rololr
Skok v daljavo: Praetz (Nemčija) 5.88 m. 100 m: Walasiewiez (Poljska) 11.9 sekund. 200 m: Walesiewiez (Poljska) 23.8 sekund. 4X100 m štafeta: (Nemčija) 46.8 sekund. Kopje: Gelius (Nemčija) 45.58ni. Disk: Mauermeyer (Nemčija) 44.80 m. Skok v višino:: Ratjem (Nemčija) 1.70 m (nov svetovni rekord)!
Če pogledamo vse te rezultate, moramo pri-
Konči AhaSič:
15
Bumček in Bunkica
Fazan se samozavestno našopiri, potem pa začne svojo povest:
»Ko je bil svet že gotov in končan šesti dan, je bil Stvarnik utrujen in strašno zaspan. Angelci, razposajenci mali, pa so ves čas klepetali in spečemu Bogu nagajali: »Ali! Bogec ljubi! Kaj bi spal, ko pa fazanu še nisi barve izbral!«
»Kar sami, otroci, to naredite! Samo tilio že bodite!« Tedaj so vsi urno čopiče pobrali, da bi mi perje z barvo namazali. A lonci so skoraj prazni vsi. Le malo barve se jih drži. »Bomo pač vse porabili, kar bomo dobili,« govore angelci mili. »Bo ptiček še bolj pisan in bolj lepo porisan.«
In že barve vse po vrsti jemljejo: šmira-šmara — ni več rjave! šmira-šniara — ni več rumene! šmira-šinara — ni več rdeče! Smira-šmara — ni sploh več nobene! — Hej! Bogec, poglej!«
In ker je Gospod še spal, utrujen po ustvarjanju sveta, so se anglčkl napjre igrali in si za igračo dolgi goli rep izbrali, ki je ležal v skladišču in bil še brez lastnika. Vidiš, lisica, tega bi lahko ti dobila in kako bi se z njim okrasila! Angelčki nagajivčki so poskušali rep pripeti živali, pa vsaka je imela že svojega in ga ni hotela zamenjati. Pa ne, so rekli, in ga vrgli spet med ostanke, pa šli nazaj k fazanu, ptiču pisanemu, lepo porisanemu in so zagnali tak vik in krik, da se je zbudil še Bog, sedeč na sioičku-siouu.
marja. Prav malo se goji in še to bolj za kratek čas kol iz pravega športnega namena. Če pomislimo, kako je bila v prvih letih po vojni razširjena pri nas in kake uspehe so dosegale naše atletinjo v tistih časih, potem moramo v tem pogledu beležiti veliko nazadovanje. To ni škoda samo za jugoslovanski šport, ampak za vse naše telesno-vzgojno gibanje med žensko mladino. Imamo sicer še nekaj atletinj, toda nič ne pomenijo v lahko-atletskem športu nn mednarodnih tleh. In zato je bilo stališče ministrstva za telesno vzgojo naroda, ki je prepovedala našim atletinjam sodelovanje na evropskem prvenstvu na Dunaju, popolnoma pravilno. Dokler nismo vsaj toliko močni, da lahko rečemo, da se smemo spustiti v borbo z inozemstvom in četudi ne dosezamo prednjih mest, je bolje, da ostanemo doma. Zato je potrebno, da se začnemo že danes pripravljati za prihodnje tako srečanje in sicer nn široki podlagi ter sistematično in temeljito. Pri stanju, kakršno je danes v naši ženski lahki atletiki, bomo pa še večkrat ostali doma in občudovali uspehe tujih atletinj.
Olimpijski amater
Sedaj, ko sc nam približuje prihodnja olimpiada, ki bo v Helsinki, odnosno zimski del iger v St. Moricu, so zo.pet začeli resno pretresati amatersko vprašanje, Mednarodni olimpijski odbor je z veseljem ugotovil veliko prizadevanje posameznih držav za razširitev telesne vzgoje,, vendar vidi pri tem tudi nevarnost za razširitev profesionalizma. Zaradi tega hočemo tudi naše čitatclje seznaniti z važnejšimi sklepi, ki jih je glede sodelovanja amaterjev pri olimpijskih igrah napravil olimpijski odbor na svoji zadnji seji.
Če športnik za več kakor dva tedna prekine svoj poklic ali študij v svrho treninga, ni to združljivo z idejo olimpijskih iger. Tekmovalci, ki prejmejo taka vrednostna darila, ki sc lahko spravijo v denar, se ne pripuste na olimpijske igre.
Profesionala v eni športni disciplini je smatrati za projesionala vobče.
Amater ima pravico do povrnitev stroškov za potovanje, stanovanje in prehrano, čc se udeleži tekem Stroški pa ne smejo znašati na dan več kakor 1 funt. šterling. V tej vsoti pa niso zapopadeni stroški za vožnje z omnibusom, zrokoplovom, z ladjo (1. razr.), z vlakom (2. razr.). Vsaka druga odškodnina je prepovedana.
Športnik sme dobiti dnevno največ 3 šilinge za razne izdatke kakor za perilo, cestno železnico i t. d.
Pri Isti seji fe sklepat mednarodni olimpijski odbor tudi glede odškodnine športnikov za čas odsotnosti, če je edini hranitelj družine,
Mars! Jadran
to srečanje bo v nedeljo dopoldne za Kolinsko tovarno. Brez dvoma bosta oba kluba napela vse sile, da si priborita čim več točk. Mladi Poljanci se bodo s svojo tehnično in kombinatoma igro postavili v bran požrtvovalnim in neklonljivim Trnovčanom. Zato je izid tekme popolnoma negotov in se športno občinstvo vabi, da prisostvuje tej prireditvi.
Dvoboja z Julijsko Benečijo ne bol Dvoboj med lahkoatletskimi reprezentancami dravske banovine in Julijske Benečije, ki bi se imel vršiti 24. in 25. t. m., ne bo, ker so ga Italijani odpovedali. O tem 6e obveščajo vsi atleti-reprezentanti, ki 60 se pripravljali zanj.
»Hermesova« kolesarska sekcija ima v nedeljo, 25. t. m. prvenstveno dirko za svoje člane-dirkače na progi Ljubljana-Turjak. Dirka bo razdeljena v dva dela, in sicer v skupinsko dirko iz Ljubljane do križišča ceste pri Pijavi gorici (kjer se cesta začenja vzpenjati na Turjak) in v dirko s posameznim startom od križišča na vrh Turjaka, kjer bo cilj pred gostilno g. Franca Vozla. Odhod dirkačev bo ob 9 izpred Gasilskega doma v Spodnji Šiški v počasnem tempu do mitnice na Dolenjski cesti, kjer bo dan znak pravilni dirki. Cilj tega prvega dela dirke bo na križišču pri Pijavi gorici, nakra sledi po odmoru in pripravah posamezen start k gorskemu delu dirke. Po končani vožnji bo na Turjaku skupno kosilo in razdelitev nagrad vsem udeležencem dirke po klasificiranju obeh delov skupaj. Člani dirkači (tako juniorji kakor prvorazredni — ker 6tart je enoten) se pozivajo, da pridejo na klubov športni prostor točno ob 8 zjutraj, kjer bo žrebanje za posamezen start in razdelitev nahrbtnih številk. — Kakor pri vseh tovrstnih dirkah, tako vozijo dirkači tudi pri tej po že znanem tehničnem pravilniku in se strogo drže ecstno-policijskih predpisov; glede kakršnihkoli nerodnosti ali event, poškodb prevzamejo dirkači vso odgovrnost nase. Pri gorski vožnji se dirkači posebno opozarjajo na nekoliko nevaren ovinek pri mostičku kakega pol kilometra pred ciljem. V primeru neugodnega vremena se prireditev prenese na poznejši čas.
Ženski tahkoatlelski meeting SK Planine
V nedeljo 28. !). t. 1. « pričetkom ob 14.TO priredi SK Planina na Stadlttiu v Ljubljani žensk, lahkoatlet-ski meeting. Pravieo nastopa na toni tekmovanju itnnjo atletinjo, članico športnih in telovadnih droštev. Prijave .le poslati najkn.sneje do 'JI. t. m. nu naslov; Fr. ■leglič, Ljubljana, Kongresni tre št. J.
Program ln vrstni red disciplin, ki volja 7.a ju-niorke in seniorku, je sledeč:
1. tek SO m; 2. met krogle (4 kg); ,1. skok v vi-Slno; 4. met diska (lkg); 5. skoki v daljavo; 6. štafeta 4xri<) m.
Vnhimo športna In tolomdnn društva da čimprej prijavijo udeležbo svojih članic na tem tekmovanju. Kor je to edina ženska lahknattotska prireditev v letošnji sezoni, pričakujemo številnega sodolo-iinjn od struni lahkoatletinj, ki bodo pokazalo utij.tbc letošnjega treninga
Športno občinstvo, zlnstl simpntlzorje lnliko atletike pa vabimo, da poselijo to prireditev in s tem 'dokažejo priznanj« marljivim liihkonlletin.,«m zn njihovo udejstvovanje v najlepši panogi športa. — S/C •Planina«,
Vesti športnih zve/, klubov in društev
la Sl\ Ljubljane. Pozivajo se mladeniči, ktarl od 15—1« let ki imnjo veset.le zn nogomet da se prijavijo SK Ljublianl. Prijaviti kl> je na igrišču vsako sredo in petek oil 10—18. 1'rljuvo se sprejemajo do kouea sop-tembru.
Pred vselitvijo v nove lokale hočemo izprazniti vso našo zalogo in io prodajamo po izredno ugodnih cenah!				
Posebno smo znižali i	Z ostankom	od moških štofov za posamezne hlače, obleke in površnike, ostankom volnenega blaga za damske obleke, plašče in kostume, kakor tudi raznim ostankom poletnega in zimskega blaga. V interesu kupujočega občinstva je, da nas poseti1 ,	F. 1	1. Gorliar. Ljubljana
MAtI OGLASI
v malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, S mm visoka petitna vistica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba
priložiti znamko.
Službodobe
Služkinjo
sprejmem. - Florljanska ulica 16.	(b)
Prikrojevalca čevljev
lzvežbanega, sprejmem v stalno službo. - Anton Marinšek, Slov. Bistrica.
Mizarskega pomočnika
dobrega, takoj sprejmem Pavle Okorn, Škofja Loka, fužinsko predmestje. «t. 3.	(b)
Podnatakarico
perfektno, Iščem za takoj. Poizve se v gostilni »Cinkole«, Kopitarjeva 4, Ljubljana. (b)
Pletiljo
fino, za stroj St. 8 ln 12, iščem za takoj. Stanovanje in hrana v hiši. Plača dobra. — Jos. Kern, strojno pletilstvo, Slav. Brod.	(b)
Samostojen mizar
kateri ima večletno prak so pri mizarskih strojih, dobi delo za takojšen nastop. — Zaposlitev v Ljubljani. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 14986.
Kuharico
čtsto ln sposobno, do 30 let, katera bi opravljala tudi druge posle, Iščem za v Beograd. Ponudbe event. s sliko ln navedbo dosedanjega zaposle-nja na: Mary Cziklal, Belgrad, Kosmajska 3 4-1
Natakarico
pošteno, z dobrimi spričevali, zmožno kavcije, iščem za dobro ln pošteno gostilno. — Josip Oražem, Predovičeva ulica št. B, Ljubljana. <b)
Odlična kuharica
ki opravlja tudi druga dela, zmožna nemškega jezika, stara ne čez 40 let, se sprejme. Mesečna plača 300 din. Dopise na naslov: Tovarna kos — Slovenji Gradec.	(b)
mm\
Kovaškega vajenca
sprejmem. Milan štebe, Zg. Zadobrova., Dev. M. v Polju	"	(v)
NAZNANILO!
Podpisana vljudno naznanjam, da bom vodila po mojem pokojnem možu prevzeto mehanično delavnico in k temu spadajočo trgovino z bicikli, avtomobili, stroji itd. V Ptuju, Panonska ulica št. 5, v sedanjem obsegu naprej. Potrudila se bom cenjene stranke z dobro postrežbo in z zmernimi cjenami vsestransko zadovoljiti. — Prosim cenj. stranke, da ohranijo isto naklonjenost kakor so jo izkazale mojemu pokojnemu možu, tudi meni ter se priporočani Širec Marica, mehanična delavnica in trgovina v Ptuju
7ahual9 ob neizmerni žalosti-, ki nas Je zadela s prerano fcallVala. smrtjo predobre, zlate mamice, stare mamice, gospe
ANE KANOBELI ROJ. REBEC
ee najtskreneje zahvaljujemo vsem, ki so na kakršen koli način sočustvovali z nami. Prav posebna zahvala veljaj gg. zdravnikoma dr. Neubergerju in dr. Arku, za njih posebno skrb ln požrtvovalen trud, dalje čč. duhovščini za dušno tolažbo ob njeni poslednji url in spremstvo k večnemu počitku, vsem darovalcem cvetja ter končno vsem prijateljem ln znancem. ki so blago pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. —- Sveta maša zadušnica bo darovana v četrtek, dno 22. septembra 1938, ob 7 zjutraj v farni cerkvi
sv. Cirila ln Metoda. LjublJanaj Trst, Gorenje, dne 20. septembra 1938
Herman, Franc, sinova; Pavla, hči, in ostalo sorodstvo
+ V globoki žalosti naznanjamo žalostno vest, da je naša dobra mati, stara mati-, sestra, tašča, babica Itd., gospa
Marija Frohlich - Navratil
posestnica in vdova trgovca
danes po mukapolnem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice bo v četrtek 2. sept., ob pol 5 pop. iz hiše žalosti, Kralja Petra cesta 11, na mestno pokopališče. Sv. maša zadušnica bo v petek, dne 23. septembra 1938, ob pol 7 zjutraj v Marijini cerkvi v Celju. Priporočamo blago pokojnico v prijazen spomin!
Celje, Cikago, Brno, Dunaj, Maribor, Selnica, Zagreb, 20. 9. 1938
Žalujoči ostali
mm
Brinje in fige
nudi Sever & Komp. — Ljubljana.	(1)
Posteljne mreže
izdeluje in sprejema rabljene v popravilo najceneje Alojz Andlovic — Gregorčičeva št. 5 (poleg Gradišča).	(1)
KOLESA
najnovejši letošnji modeli v največji izberi naprodaj
po neverjatno nizkih canah
Nova trgovina
Ljubljana . Tyr*eva cesta 36
(nasproti Gospodarske ivem
Vinske sode
rabljene, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14959.	(1)
I a sveže slive
bosenske, kg 3 din fran-ko vozntna, razpošilja po 60 kg košarice G. Dreeh-sler, Tuzla.	(1)
Pisalni stroj
znamke »Ideal«., najnovejšega modela, lepe velike pisave, poceni prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14996.
Parkete
vseh vrst Izdeluje ln do-oavlja po nizki ceni Leo Paulin, tovarna parketov (n furnirja, parna žaga. pošta Straža pri Novem mestu.
Čevljarski stroji
razne
transmisije
ln
železje za stroje
ugodno naprodaj pri »INDUS« družba z o. z. LJubljana, Sv. Petra c. 72
VINO
pristno in poceni dobite pri
Centralni vinarni v Ljubljani
TELEFON STEV. 25-73

Prvovrstni trboveljski
Peč za kopalnico
dobro ohranjeno, prodam Naslov v upravi »Slov.« pod št. 14995.	(1)
Parcele
prodam pred novo III. drž. gimnazijo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14960.	(p)
VEC
STAVBNIH PARCEL
v bližini kolodvora v St. Vidu - se pod ugodnimi pogoji proda. - Poizve se: Vižmarje 59.
V Brežicah in okolici
so naprodaj hiše, krasna stavbišča, vinogradi, sadovnjaki ln gozdovi ter zaokroženi deli Attemso-vega veleposestva. • Pojasnila pri Inž. Mlklau Otmar, Brežice. (p)
Lepo posestvo
trlčetrt ure oddaljeno od Ljubljane, naprodaj. — Vzamem tudi za 60.000 dinarjev hranil, knjižice Kmečke pos. ljubljanske. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 14987.	(p)
Posestvo
blizu Maribora. 6 oralov, deloma vinograd, sadovnjak in gozd ter novo-zidana hiša, za 140.000 din naprodaj. - Ponudbe upravi »Slovenca« v Mariboru pod »AB« št. 1457.
I* POVSOD
Stanovanja
IŠČEJO:
Enosobno stanovanje
ali sobo s štedilnikom, Iščem. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Preprosto« št. 14992.	(c)
Visokošolec
Išče opremljeno sobo z meščansko hrano pri krščanski družini v Ljubljani, od 1. oktobra naprej. Ponudbe s pogoji v upravo »Slovenca« v Mariboru pod št. »1461«.

BANČNO-KOM. ZAVOD
Maribor, Aleksandrova 40 kupi takoj ln plača najbolje
HRANILNE KNJIŽICE! bank ln hranllnlo
VREDNOSTNE) PAPIRJE 3% obveznice, bone ln srečke, delnice Itd.
VALUTE VSEH DR2AV
PRODAJA SREČK
državne razr. loterije
Objave
Lastnik hran. knjižice
Marica P e č n 1 k, naj se zglasi pri tvrdki Schnel-der & Verovšek v Ljubljani.	(o)
Zgubil sem denarnico
najbrž v okolici Petrovč, z večjo vsoto denarja, z legitimacijo ln drugimi dokumenti. Pošteni najditelj naj vrne Isto proti dobri nagradi podružnici »Slovenca« v Celju.
msssm
Motorno kolo
solo ali s prikolico, novejšega tipa, 500 ccm — kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14993,!
wm\
Resast »dakl«
sivorjav, z znamko Stj 103 Celje, se Je zatekel. Odda naj se ga v evangelijsko župnišče. (j);
Radio
Programi Radio Lfnbffanai
Sreda, 21. septembra: 12 Akademski pevski kvintet — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Naši pevci in pevke (plošče) — 14 Napovedi - 18 Audrau: La ma-scotte, opereta (plošče) — 1S.4U Mladinska ura: Kaj iu kako naj beremo (g. prof. F. Vodnik) — la Napovedi, poročila — 19.3« Nacioualna ura: Srbi med osnovatelji prvega hrvatskega gledališča (dr Ivan Nevostič) — 19.50 Charlie ■ Kunz igra šlagerje (plošče) — 20 Orgelski koncert (g. P Rančigaj), samospeve poje g. Tone 1 etrovčič — 22 Napovedi, poročila — 22.15 S tangom se začne (ploščo) _ Krme- rb 23.
Četrtek, 22. septembra: 12 Orkestralna glasba (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Kvartet mandolin — IS Koncert Radijskega orkestra — 1S.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nacionalna ura: predavanje ministra za telesno vzgojo naroda — 19.50 Deset minut zabave (g. Fran Lipah) — 20 Koncert delavskega pevskega društva »Cankar« — 20. 0 Koncert Radijskega orkestra — 20 Napovedi poroči.a — 22.15 V plesnem ritmu (plošče) — Konec ob 23.
Prvi in največji mariborski klavirski salon
M. Bauer le, Maribor, Gosposka ul. 56
priredi oktoberski teden.
Vsi v oktobru najeti klavirji preidejo v last najemnika, če doseže najemnina višino nakupne cene. iJri nakupu 10% popusta.
brez prahu
koks, suha drva
nudi
I. Pogačnik
Bohoriča vs5 Telet on J 0-59
Širite »Slovenca«!
•>'.'</ / >	1 /' /: r l)UA V i'/iV; I lrfiL V /iUill.LC,! |J\A/
NEIZPROSNA SMRT JE VZELA NEPRIČAKOVANO IZ NAŠE SREDE NAŠO VELEZASLUZNO IN NEPOZABNO USTANOVITELJICO IN PREDSEDNICO, GOSPO
MARIJO MAISTROVO
VDOVO GENERALA
POGREB PREDRAGE POKOJNICE BO V SREDO, DNE 21. SEPTEMBRA OB-5 POPOLDNE IZ KAPELICE NA MESTNEM POKOPALIŠČU.
NAŠI PREDRAGI PREDSEDNICI, KI JE VODILA NAŠI DRUŠTVI OD USTANOVITVE DO NJENE PRERANE SMRTI IN JIMA POSVETILA Z VELIKO LJUBEZNIJO VSE SVOJE SILE, BODI OHRANJEN HVALEŽEN
SPOMIN.
MARIBOR, DNE 20. SEPTEMBRA 1938.
»POČITNIŠKI DOM KRALJICE MARIJE" »ŽENSKO DRUŠTVO V MARIBORU"

37
Me d kitajskimi teroristi
Gledal sem debelo tiskane naslove v dnevniku:
Naš posebni poročevalec razkriakuje kitajske teroriste itd., itd
Moj ravnatelj je znal skrbeti za mojo reklamo... kadar se je ta zamenjala za njegovo lastno.
Dejstvo je, dn sem od tega odnesel uspeh, čigar odmev me je spravljal v zadrego.
Osebje hotela je bilo malo v skrbeh zame in potniki so me gledali z neko občudovalno radovednostjo.
Zaradi rahločutne pozornosti (ali da bi delal propagando za svoj hotel) je gospodar kar poplavil d\xipano s številkami »Journal de Shanghai«, ki je nosil mojo sliko. Gotovo bi mi bilo to ugajalo, če ne bi bil ta prekleti lotogruf tako izmaličil mojega obraza.
»Moral se bom dati slikati po svojem okusu,« sem si mislil, »če hočem, da bodo imeli ljudje pravilno sliko o meni.c
Potolažil sem se z mislijo, da je najbrž pariški tisk zaradi prizadevanja očeta Blan-cliarda objavil o meni malo bolj ugodno kritiko.
Proti koncu obeda mi je upravitelj zaupal:
»Ladje prihajajo, gnspod Martin.«
Nisem takoj razumel.
»Kakšne ladje?«
»Tuje križarke.«
»Ah! Saj res! Koliko jih je?«
»Pet. Tri japonske, ena francoska in ena angleška. Druce pričakujejo jutri zjutraj «
»Prava eskadra!«
»In Japonci so že izkrcali dva oddelka pomorskih strelcev, kakor se zdi.«
Poročilo me je spravilo na noge. Ali je potrebna Japoncem tolika naglost? Ali niso
povzročili nevarnosti, da se »Gongovi« atentati še pomnože?
Nevarnosti preobsežnega japionsikega posredovanja so me zopet privedle k političnemu problemu, in šel sein v sobo, da napišem svoj prvi članek o razgovoru, ki sem ga imel s profesorjem Koo-IIsueh-Fanom
Ko sem stopil v sobo, sem pognal v tek ventilator in si šel na balkon tlačit pipo. Znočilo se je že, a vendar je bilo lahko videti zasidrane križarke zaradi svetlobe, ki so jo razprše-vali veliki žarometi po reki. Nekoliko dalje je bilo videti, kakor da polzijo po Wangpou kresnice. To so bile svetilke čolničev, ki so cikcakali proti toku, da bi prišli z enega brega do drugega
Zapustil sem balkon in zbral svoje papirje. Malo se mi je ljubilo pisati, a moral sem premagati svojo lenobo škoda, pipa je bila tako sladica, če bi jo mogel kuditi v »Francoskem okraju«.
Delal bo .., Ne bo delal ...
»Moj Bog, zadnjikrat sem prevzel poročevalsko služlio o politiki, gospodarstvu in socialnem skrbstvu... Usmiljenja sem vreden...«
Kadar pa je treba, urnem imeti močno voljo. Odvil sem pokrov nalivnega peresa, napisal na prvo stran belega papirja številko 1 in se vrgel na glavna motrenja kitajsko-japon-skih odnošajev.
Trinajsto poglavje
Minilo je nekaj časa Napisani lističi so sc enakomerno kopičili.
Nekoliko pred |>olnočjo sem pozvonil in si dal prinesti mrzlo limonado.
Od časa do časa so se mi misli povračale h »Gongu«, pa tudi k Č. O. Simonu, ki sem si ga predstavljal mirnega, vedrega v sredi svojih jeearjev.
S trudom sem se spet povrnil k članku.
Nenadoma — bilo je najbrž okoli štirih zjutraj — se mi je zazdelo, da slišim neko šuštenje. V sobi ni bilo popolnoma mirno, ker je neprestano brnel ventilator, toda moje uho je bilo navajeno tega brnenja tako, da se ga nisem zavedal. To neenakomerno šuštenje pa mi je bilo le nadležno.
Prvi trenutek nisem temu pripisoval nikake važnosti, potem sem pa pogledal nazaj proti oknu, h kateremu sem bil obrnjen s hrbtom.
Hrup je namreč prihajal z balkona.
Šumenje je potihnilo in zopet sem se lotil dela.
»Brez dvoma kakšen nočni ptič.c
Toda hrup se je takoj ponovil, kar me je zelo razdražilo.
»Grem pogledat, kaj je.«
Dvignil sem se. A nisem imel časa stopiti korak naprej. Dva strela sta pravkar počila, tam čisto blizu... Potem pa ječanje, ki je prihajalo od okna.
Groza in osuplost sta me držali prikovanega na tleli .. V notranjosti hotela sem zaslišal hrupen tek in nekaj minut pozneje je nekdo silno jKitrkal na vrata.
»Gospod Martin,« je klical nek zasopel glas, »hitro odprite!«
Avtomatično sem ul>ogal in dva moža sta vdrla, skočila skozi sobo in planila na tedaj že miren balkon.
Prihiteli so služabniki in natakarji, nato upravitelj, smešen v preozki nočni obleki.
Ta prihod me je opogumil in odpravil sem se tudi sam k oknu. Na balkonu je ležal ne.ki mrtev Kitajec
Eden izmed obeh neznancev, ki je bil klečal, se je zopet dvignil.
»Nič se m* bojte, gospod Martin. Mrtev je.«
»Truplo bodo odnesli od vas,< je dejal drugi.
Lenednomrzel pot, ki ni bil od vročine, mi 1 je lil po licih.
»Toda končno,« sem zajecljal, »povejte mi.. Ta človek?«
Upravitelj se mi je sklonil k ušesu:
»Ti gospodje so s policije.«
»Ah!«
Da po pravici povem, začel sem o tem slutiti.
Tretja oseba — nek drug policaj seveda — se je postavila med vrata in nekaj ukazala. Potem se je obrnila proti meni in mi ljubeznivo predlagala:
»Ali hočete stopiti za trenutek doli, da odneso truplo, gospod Martin? Telefoniral sem načelniku ..«
»Gospodu Leclercu?«
»Da. Odgovoril mi je, da bo skočil v avtomobil in prišel.«
... Na srečo je bilo to res, in komaj smo stopili v dvorano, ko so se vrata odprla in prijatelj je vstopil.
Pohitel sem k njemu prav tako, kakor "se človek vrže v roke svojega rešitelja.
Tod a precej osorno me je odstranil in se obrnil k podrejenim:
»Kako se je stvar dogodila?«
Možje niso več molčali, eden je preprosto razložil:
»Bili smo na svoji straži v gornjem nadstropju in gledali na pročelje, kar smo opazili, da je vrgel nek Kitajec vrv z enega balkona do drugega. .«
»Bolj toč no,« je prekinil Leclerc. »Kateri balkon je to?«
»Kitajec je bil na balkonu, ki je na levi strani balkona, ki pripada sobi gospoda Martina, v istem nadstropju seveda.«
»Izvrstno! Vidim.«
»Med balkonoma je prazen prostor, širok okoli dva metra. Kitajec je večkrat ponovil, da se mu je posrečilo pritrditi vrv na obe ograji.. «
Za jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel CeS
izdajaieij: ivan Rakove*
Urednik: Viktor Ceniii