Posairezna številka 10 vinarjev. to. 256. v LMaiil. v sredo >. novemu« \m. Leto XLiV. as Velja po poitt: Za oelo leto naprej . . K 28'— ■a en meseo „ . . n 2-20 ia Nemčijo oeloletno . „ 29-— ga ostalo inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: Za oelo leto naprej . . K 24-— ia en meaeo „ • • 2-— V spravi prejeman mesečno „ 1*80 = Sobotna izdaja: =s ■a oelo leto ...... K T— sa Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo inozemstvo. „ 12'— Inserati: Eiiosiolpna |.e;hvrsta »7opolnega uničenja in trpljenja -prišel do zarje življenja in svobode. Tam v kraljevi grobnici poljskih kraljev na Wawelu čudovit, skrivnosten nemir. Mickievvicz, Krasinski, Slo-wacki in drugi glasniki Poljske se hude. Junaki izpod Grunvvalda, Dunaja, Raclavvic dvigajo glave. Velika ideja, kakor jo je zamislil veliki umetnik Szymanski v svojem nesmrtnem delu »Pohod na Vavel« je dobila obliko življenja. Sanje o Folijski izza lubelske unije, o Poljski, kakor jo je hotel eden njenih največjih kraljev, Štefan Bato-ry, niso več samo sanje. Poljska, vedno zvesta hčerka matere Cerkve, mogoče najzvestejša, jc prestala svoje mučeništvo. Poj nt katolicizma je bil tako tesno združen s poljskim narodnim stremljenjem, da ni bilo mogoče enega ločiti od drugega. Stara tradicija katolicizma poljske države se najbolj razodeva v misli, da je bil Kristus resnični pravi kralj poljske »rzecypospolite« — ljudovlade v vsem historičnem pojmovanju poljskega naroda. Poljska na braniku vere Evrope, antemurale christianitatis — zicl kr- ščanstva na severovzhodu, kakor mi Slovenci in Hrvati na jugu. Cvet poljskega viteštva je dal za svoje versko prepričanje svoje življenje. In poljska himna: O Bog, ki si stoletja in stoletja ogrnil Poljsko s svojim varstvom, vrni nam svobodo in domovino« — bo kot velika izpolnjena želja donela po poljskih cerkvah in poljskih domovih. Slovenci smo narod, ki smo po svojem globokem verskem prepričanju, svojem idealističnem nazoru, mogoče najbolj sorodni poljskemu narodu. Veselimo se iskreno novega vstajenja Poljske izpod stoletnega jarma kot lastni bratje. Kakor smo se veselili vsakega narodnostnega svetlega pojava Poljske, tako se sedaj najsrčnejše veselimo samostojnosti Poljske. Slovenci, narod, ki ni pozabil nikoli svojega verskega in narodnostnega mišljenja, pozdravlja novo veliko, mogočno, svobodno, samostojno in neodvisno Poljsko. SHielns FaljsKo in avtonomno Galicija z oosgodarsKeoa sla. Sta. Na našem severu so se izvršile, oziroma se imajo izvršiti važne državnoprav-ne izpremembe: Ustanovila se je samostojna Poljska, Galicija pa ima dobiti avtonomijo. Oboje ima za nas važno politično ozadje. Za avstrijsko državno polovico je kraljestvo Gališko v vprašanju prehrane eden prvih činiteljev. Galicija s svojo obsežno govedo in prešičerejo, bogatim pe-rutninarstvom, plodnim poljem je prava zakladnica in žitnica Avstrije. Razen tega daje Galicija veliko lesa. Posebno pa je industrija te dežele neprecenljivega pomena za Avstrijo. Gališki petrolejni vrelci in rafinerije so na svetovnem glasu, znana je njena produkcija soli in njena špiritna industrija, Galicija pa pokriva tudi velik del naše potrebščine na premogu in rudah, posebno cinkcvicah. S tega vidika je treba torej premisliti, da zahteva korist monarhije, da državnopravna odcepijenost Galicije ne otvori vrat tudi gospodarskemu separatizmu. Iz vsega početka bi se moraic. razmere v tem oziru tako urediti in razjasniti, da bi bile za vse čase izključene take neprijetne razprave, kakršne so vedno v zvezi z obnavljanjem nagodbe z Ogrsko. Novoustanovljeno kraljestvo Poljsko obsega približno enako površino kakor Galicija in Češko skupaj, prebivalstva pa ima toliko kakor Galicija, Moravska, Šlezka in Bukovina. Poljska ima bogate rudnike in mogočno industrijo, pa tudi po- ljedelstvo je že precej napredovalo. Ob-ljudenost Poljske, ki meri v gubernijah Pe-trikov, Radom, Kielce in Lublin približno 51.586 km2, v po Nemčiji zasedenem ozemlju pa 75.787 km2, znaša 98.2 stanovalca na km2. Potemtakem je sicer nekoliko manj naseljena nego Galicija, kjer so prišli ob zadnjem štetju po 103 prcbivalci. na • km2, vendar je obljudenost dokajšria. Kar se tiče poljedelstva, nam važnost i Poljske pokaže že dejstvo, da ima okroglo ; 8.04 milijona ha žitnega polja, od tega sko- i raj polovico za pridelovanje rži. Travniki | obsegajo 2.8 milijona ha, gozdovi 2.9 mili- j jona ha, od tega 0.89 milijonov ha držav- j nih gozdov. Poljska ie preje izvažala veliko : zgodnjega sadja in zelenjave, kar bo sedaj : prišlo prav osrednjima velesilama. V živinoreji seje zadnje desetletje pokazalo znatno nazadovanje. Število konj je padlo v času od 1903 do 1908 od 1 milijona 413.000 na 1,212.700 repov. Goveje živine je bilo 1888. leta 3,013.400 glav, leta 1908. pa samo še 2,452.800 glav. Še bolj je padlo število ovac: 1864. leta je bilo na Poljskem 3,744.000 ovac, med teini ? milijona 415.000 merinovk, leta 1881. 3 milijone 774.000, med temi 1,147.100 merinovk, leta 1908. samo še 1,291.900, med temi 692.700 plemenitih ovac. Leta 1861. je bilo na Poljskem 928.000 prešičev; to število se je zvišalo leta 1902. na 1 milijon 539.2C0, leta 1908. pa je padlo na 747.000 živali. V poljedelski industriji stojita na pr-veme mestu sladkorna in špiritna industrija, ki sta bili pred vojsko zelo mogočni. V pokrajinah ob Visli so leta 1914, v 53 sladkornih tvornicah porabili okroglo 7 milijonov 300.000 met. stotov pese. Prav znatna je bila tudi špiritna industrija. Dočim je poljedelstvo na Ruskem j Poljskem ob danih razmerah le malo napredovalo, se je pa industrija tekom 19. j stoletja znatno povzdignila. Tako je zna- | šala leta 1877. skupna vrednost proizvodov 103,404.000 rubljev, leta 1910. pa že , 1.860,148.000 rubljev. Najboli razvite industrije so te-le: Tkalnice s 34 milijoni, industrija za živila s 155 milijoni, kovinska industrija s 110 milijoni, rudniki in fužine s 60 milijoni, konfekcijska industrija z 48 milijoni, kemična in mineralna industrija s 60 milijoni rubljev vrednimi proizvodi. Izmed rudnin ima Poljska pred vsem premog. Železa je malo, petroleja in soli skoraj nič. Kar se tiče prometnih sredstev, zaostaja Poljska za sosednimi a-vstrij- j skimi in nemškimi ozemlji. Leta 19C0. jc 1 odpadlo na 1000 km- samo 62 km cest in 30 km železnic. Vlado poljskega kraljestva čakajo velike gospodarske naloge. Upajmo, da jim bo kos. Položaj' sv. Očeta vedno MI resen. Curih, 4. novemb. Katoliška »Neue Zuricher Zeitung« prinaša od posebne strani članek »Italijanski bogoskrun-ci« in pravi, da se ne smemo udajati nobeni iluziji, ker položaj sv. očeta je vedno bolj resen in poln skrbi. List pravi, da se jo po celi Italiji'začelo protestno gibanje proti bogoskruncem, ki na najgrši način ne sramoti samo cerkve in papeža ampak vero samo. Odločno ugovarjajo proti cenzuri, ki ščiti te elemente, kar jc pribil tudi vatikanski »OSservatore Romano«. Vatikansko glasilo ostro prijema ministra Meda, ki je zastopal vlado pri prevzetju posesti v »Palazzo Venezia«. Milanski nadškof in šc nekateri škofje so pre-povedali branje cerkvi sovražnih listov. Na mnogih krajih so imeli spravne i>obožnosti. Sv. oče j« pri nagovoru na katoliške matere sam izjavil, da se morajo vci katoličani čutiti težko prizadete vsled te žalitve. Trmptovsko katoliško časopisje odločno zavrača Bissolati ja. Ba \тШ Е1ЛШ otntti liolnišiilci v L!ak№i. Zopet ee oglašamo v javnosti. Čim težji so časi, tem večje so naloge, tem težja bremena našega zaveda. V času odi. januarja do 4. novembra t. 1. je sprejel zavod že 520 otrok, večinoma težko bolnih, katerim jc nudil zdravniško pomoč in vso drugo oskrbo. Izmed teh je bilo 240 takih, katerih očetje so na bojišču, 60 pa je bilo bednih begunskih otrok z juga. Neko begunko, katere mož je na bojišču, so s štirimi otroci, med temi eden umirajoč, pripeljali v bolnišnico naravnost s tukajšnjega kolodora. Družina jc bila morala nenadoma zapustiti Gorico ter je vzela s seboj le najpotrebnejše. Predno je dopela v Ljubljano, je bila nekaj dni nastanjena v begunskem taboru, kjer so se otroci in mati nalezli polno uši. Naš zavod je sprejel celo družino; tu se je očistila uši in našla streho in preskrbo, dokler niso našli drugega bivališča. Neko drugo begunko z dvema bolnima otrokoma so istotako privedli v naš zavod naravnost s kolodvora. Sprejeli smo vse tri, jili oskrbeli z vsem in nudili otrokoma zdravniško pomoč; ko'sta ozdravila, so vsi. trije zapustili zavod. Obe ti o've materi nista našli dovolj besed hvaležnosti za pomoč, ki sta jo našli s svojimi otroci v našem zavodu v najhujši sili. Tudi iz Vipavske doline imamo že več bolnih begunskih otrok v oskrbi. Odlomki iz dnevnika. V oktobru 1916. Leš (Alessio) je majhno albansko mestece, ki leži na levem bregu Drina blizu tam, kjer se izliva ta reka v morje. Nad mestom se vspenja hrib, na katerem leže razvaline velike, močno obzidane trdnjave. Na nasprotni, desni strani Drina stoji na hribu precej velika katoliška cerkev. S tega hriba je krasen razgled do morja tja proti Sv. Ivan Meduvanski, ki je še manjši kot Leš. Že včeraj se je v mestu opazilo, da bo danes nekaj posebnega. Povsod se je vse snažilo, in v ulici, kjer se nahaja bazar, so že visele avstrijske, turške in albanske zastave. Pred mnogimi prodajalnami jc bila tudi obešena cesarjeva slika in okinčana z zelenjem. Danes je bil krasen dan: nebo modro, zlato solnce na njem in zrak cist. Tu se ne pozna jeseni. Vrtovi so v drugič letos obdelani in gredice na njih zasajene s sočivjem. Deževje nastopi šele prihodnji mesec. Takrat je zima, brez snega, samo z deževjem. To, kar se je zdaj sejalo po vrtovih, bo zrelo o Božiču, Ob 9. uri že je nudila pot, ki vodi do katoliške cerkve po hribu na desni Drina, vse polno ljudi. Vojaštvo in domače ljudstvo je prihajalo ter se razvrstilo pred cerkvijo, kjer smo pričakovali zastopnika generala iz Skadra. Obleka ljudstva, ki si jo nadeva ob svečanih prilikah, je zelo slikovita in bogato obložena z zlatimi okraski. Zlasti obleka takoimenovanih nobilov« je zelo lepa. Cela dolga vrsta teh mogotcev je prišla, in predstavljanje in rokovanje; meij njimi in častniki je trajalo precej časa. Zastopan je bii ves ofi-cijelni svet. Turški nadduhovnik z dvema duhovnikoma, župan, dolga vrsta nobilov« in vojaške oblasti. Nekaj minut pred 10. uro se je pripeljal škof iz Skadra v spremstvu enega gospoda duhovnika, in zastopnik generala. Podali smo se v cer-kcv, kjer se jc pričela služba božja. Revna cerkev jc to. Zvoniku je odbit vrh, slika v glavnem oltarju ima veliko luknjo in leseni strop visi tako, da je človeka strah, cla se mu ne bo podrl nad glavo. Vojaki so sicer okrasili z zelenjem notranjost cerkev in pokrili njeno siromaštvo, kolikor se jc dalo. Na glavnem oltarju nista niti dva lestenca enaka. Vse je staro in ubožno, tako ubožno kot pri nas nc v najrevnejši podružnici. — Kar je prišlo mohamedanov, so ostali med službo božjo zunaj, drugo ljudstvo pa je klečalo po cerkvi in se vedlo jako spodobno. Sploh sem opazil, da so Albanci in Albanke, kar jih je katoličanov, zelo verni. Žena nese težko breme s polja na hrbtu, v roki pa ima rožni venec ter moli. Premnogi, moški kot ženske, imajo obešen rožni venec vidno okrog vratu. Po sveti maši je zapel škof Te Dcum. Nato se jc vršila slovesnost v mošeji, ki stoji sredi mesta. Majhna je, toda njen vitki minaret je nekaj posebnega. Oprava v njeni notranjosti jc tudi zelo revna, stavba sama pa je v boljšem stanju kot ona katoliške cerkve. Turški nadduhovnik je z Iece čital govor in neko molitev, med katero so odgovarjali mohamedanci z Amen«. To je bilo vse. Nato si je gospoda ogledala mesto, oziroma bazar. Ta bazar ie prav zanimiv. Kavarne so lam, prodajalue, v katerih mnogih vse skupaj, kar je tam na prodaj, ni toliko vredno kot stane pri nas zdaj en par čevljev. Ampak vsa ta revščina je zložena tako, da jc vse slikovito in okrašeno s pisanim papirjem in trakovi. Vse ie prodajalne so pa same nizke, lesene kolibe. Naš vojak ne more stati pokonci v rji, temveč sedeti mora, ako pije v kavaril kavo, ali jć jagnjetino. A'banec sedi na tleh na preprogi. S kupovanjem je tu križ. Drobiža primanjkuje. Da sc temu odpo-inore, je Albanec ccnc »zaokrožil«. Steklenica črnila eno krono, zavitek pibine-nega papirja z 12 umazanimi listi in ku- vertami eno krono. Tako gre naprej, ena, dve, tri itd. Kava se pije v tako majhnih akledicah kot so pri nas naprstniki. Pa jih spiješ precej, da plačaš eno krono. Sploh pa prihaja tu trgovina v tisti stadij, v katerem je bilo človeštvo, ko še ni poznalo denarja. Za sol ali pelroicj kupiš lahko od Albanca vse, od goveje živine do kokoši. Zlasti jajca zamenjava rad za sok Slavnostni obed v poslopiu okrajnega glavarstva, ki je seveda v vojaški ob-lasti, je bil zelo zanimiv. Vojaški dostojanstveniki, škof s svojim spremstvom, turški duhovniki, častniki in albanski »nobi-li t. Zanimivo je bilo gledati te ; nobile«, ki ne rabijo pri jedi ne noža in ne vilic. S prsti roke opravijo vse, dasi bi se nam skoraj nemogoče zdelo nositi tako v usta marsikatero naših srednjeevropskih jedi. Ampak njim je šlo. . ri mizi sem imel zelo zanimivega sosed;:. Zc v cerkvi je vzbudil mojo pozor-nost. Mlad, visokorastel fant ie, oblečen nenavadno elegantno v črno salonsko suknjo. Na giavi s črnimi kodri mu sloji ko-ket™ turški fes. Od tu jc doma, študiral jc v Carigradu; govori — skoraj neverjetno -— devet jezikov. Pri glavarstvu jc nastavljen za tolmača. Zelo je razborit in užitek je z njim občevati. Svetovna literatura mu ni tuja, politična vprašanja ga razplamte. Moha-medanec jc, pa »moderni«. Zdi sc mi, da Vsi begunski otroci prihajajo v zavod v slabih čevljih, slabi obleki, slabem perilu. Kako naj tako nezadostno oblečeni prestanejo v tukajšnjem ostrem podnebju? Uprava Elizabetne otroške bolnišnice pač ne more takih odpustiti iz zavoda ter jih ob odhodu preskrbi z boljšo in toplejšo obleko in obutvijo. Toda naše zaloge so se polagoma popolnoma izčrpale, potreba pa je vsak dan večja. Obračamo se tedaj na vse dobrosrčne družine, da iznova temeljito preiščejo vse omare in skrinje in vse, karkoli je še po-rabnega, med odloženim otroškim perilom, obleko in obutvijo, zberejo in pošljejo našemu zavodu. Vsak, kdor le more, naj nam pomaga obleči revne begunske otroke, ki so pač dvakrat reveži in zaslužijo vse naše pomoči. Vedno večje naloge in vedno večja draginja stavijo na upravo zahteve, katerim je komaj še kos. Ako nam dobrosrčnost ne priskoči na pomoč, bomo morali na svojo veliko žalost skrčiti število oskrbovancev, to se pravi, — odklanjati bomo morali male revčke, ki se bodo v bolezni in bedi zatekali k nam. Kaj bo potem s takimi nesrečnimi trpini, kje bodo našli zatočišče, ako ne pri nas? Pomislimo, da v teh časih ne najde lahko sprejema v tujo hišo niti zdrav, čeden otrok. A bolnega, krastavega, ušivega, umazanega, vsega zapuščenega'malega revšeta se pač vse boji in izogiba. Ravno ti največji reveži so naši pravi, naši najljubši gosti, ker so pomoči najbolj potrebni. Ali nam ne bodete pomagali, da moremo tudi v bodoče vršiti nad njimi svojo samaritansko službo? Dobro vemo, kako velike žrtve doprinaša naše prebivalstvo v razne vojnoskrbstve-ne svrhe. Pa naj pomisli, da je tudi naš zavod, ki oskrbuje in neguje bolne otroke naših hrabrih vojakov, neke vrste vojno-skrbstveni zavod in naj ne bo nevoljno, ako v teh težkih časih tudi mi potrkamo na vrata njegove milosrčnosti in domoljubne požrtvovalnosti. Vsakomur mora biti neznosna misel, da bi bolno dete, čegar oče tvega na bojišču kri in življenje za nas vse, da bi bolno begunsko dete, da bi sploh bolan otrok ne našel v naši Ljubljani varnega kotička, kjer bi bil na toplem in preskrbljen z vsem potrebnim. In naj so časi za nas vse še tako težki, žrtve še tako velike — toliko toplega čustva in ljubezni si bomo še vedno ohranili, da revnih bolnih otrok ne bomo prepustili -najhujšemu. Bodi torej naše geslo: Eliza-betna otroška bolnišnica ne sme ustaviti in tudi ne omejiti svojega delovanja v teh dneh najhujše stiske! Tudi zanjo bomo še -Causa«, a ga je izpustil. Med tem, ko je podmorski čoln napadal sovražne ladje, se je zbralo blizu potopljenih parnikov 16 ameriških rušilcev, ki se pa niso vmešavali v vojaške nastope U čolna. Zanimivi podatki kapitana Koniga. Kodan, 7. novembra. Iz Newyorka br-zojavljajo v London: Kapitan Konig je izjavil, da je imel podmorski čoln »U 534 potopiti angleške križarke, če bi poskušale napasti trgovski podmorski čoln »Bremen«. Ker pa »U 53« ni našel niti »Bremena«, niti sovražnih križark, je potopil vse angleške parnike z vojnim ma-terijalom, na katere je naletel. Kapitan Konig je dejal dalje, da se bodo kmalu od igrali ob ameriški obali zanimivi napeti dogodki. Ta izjava soglaša s poročili, ki so o tem došla z druge strani. Odmor v fleveli laški ofenziv!. Deveta laška ofenziva je prišla V. nekako mrtvo točko. Po prvih besnih italijanskih napadih ob Vseh svetih, ki so jih z občudovanja vrednim junaštvom naše čete v splošnem odbile, je nastopil na bojišču nekak kratek premor. Morda vsled slabega vremena, ker so tla, strelni jarki vsi premočeni in polni vode vsled neprestanega dežja, morda vsled megle, ki ovira uspešno delovanje topništva, morda vsled гез velikanskih izgub Italijanov, ker izpo-polnujejo svoje bojne črte z novimi četami in z novim vojnim materijalom, morda pa tudi vsled tega, ker smatrajo Italijani, da morajo predvsem novo pridobljeni košček zemlje pri Lokvici na novo utrditi, ker se boje presenečenj naše strani. Naj bo že kakor hoče, na vsak način se nam zdi mnenje pogrešeno, da bi bila po teh bojih deveta laška ofenziva končana. Toda tudi to vemo, da pomeni za Boroeviće-vo armado vsak miren dan, za naše junake nov pozitiven uspeh. In zato, naj Lahi zoipet napadejo še hujše, morda zopet danes, ali jutri, nismo pesimisti in zaupamo v našo bojno srečo že čisto samo iz vojaškega stališča. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 7. novembra. Uradno: V Vipavski dolini iu na Krasu ni prišlo včeraj do nobenih večjih bojev. Položaj je ncizpremenjen. Italijani so bili mirni. Njihov dalekosežni napad prvih novemberskih dni se Je pone-sicčil« Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml- Italijansko uradno poročilo. 6. novembra. V dolini Concei (Lebro) so napadli sovražni oddelki neko našo prednjo postojanko; sovražne oddelke smo odbili in jim zadali izgube. V Astižki dolini in na visoki planoti pri Asiago je delovalo sovražno topništvo, s katerim smo se borili. Sovražne čete so ponoči od 4. na 5. t. m. napadle naše postojanke v smeri iz Lukatia (Lokavec?); z bajonetom smo jih odbili. Včeraj dvoboji s topovi. Naši topničarji so obstreljevali vojaška poslopja v Kostanjevici; naša pehota je med prodiranjem izboljšala nekatere odseke naše bojne črte in je ujela približno 50 mož. Poroča se o izredno močnem prometu na železniški progi iz Trsta na Opčino. Zvečer 4. nov. so metali sovražni letalci bombe na Tržič; žrtev in škode niso povzročili; eno letalo so zadeli naši topovi; padlo je zavito v plamen na tla. Sodba nevtralcev o kraški bitki. Ženeva, 6. novembra. Nevtralni vojaški krogi so nasproti zmagoslavnim himnam italijanskega časopisja o uspehih Italijanov na soški fronti zelo skeptični. Italija je gotovo po ukazu Anglije in Francije pobrala skupaj vse zadnje še vporabne sile, da poskusi obupni predor proti Trstu in prisili tako Avstrijo, da pošlje ta svoje "čete iz Sedmograške na Kras. Dejstvo, da je prešla Italija na ozkem prostoru med Devinom in Vipavo s celima dvema armadama k napadu in da vlacla na drugi bojni črti skoraj popolen mir, dokazuje, da so rezervne sile Italije zelo izčrpane. Iz tega sledi tudi, da bo moral dovoliti Cadorna svojim četam po dvadnevnili bojih odpočitek, in ne bo mogel svojih uspekov izkoristiti. Ce bi razpolagal Cadorna z zadostnimi silami, potem bi moral brezdvomno tudi Ma ostali bojni črti zadržavati Avstrijce, da ne bodo mogli premikati svojih čet. Drugič bi moral osvojitev Lokvice izkoristiti, prodno se je posrečilo sovražniku zavzeti nove utrjeno postojanke in tako ustaviti laško napredovanje. Napačne vesti o vojvodu Aosta. Ogrski listi so že tretjič poročali, da je odstopil voivoda Aosta kot poveljnik, ker se nista s Cadornom razumela. Iz Lugana se pa javlja, da vodi zdaj vojvoda Aosta na Krasu ofenzivo Italijanov. Junaška smrt letalnega častnika. Trst, 7. novembra. (K. u.] Ladijski poročnik Gustav Klasing, eden naših naj-spretnejših letalskih častnikov, je umrl včeraj junaške smrti za domovino. Kakor znano, je Klasing dne 8. junija 1915 z mornariškega letala »L 48« s streli užgal in uničil italijanski zrakoplov »Citta di Ferrara«. Italija cborožnje trgovske ladje. Rim, 6. novembra. (K. u.) Uradni list naznanja, da so italijanski parnik »Porto Mauritio« izpremenili v vojno ladjo in ga uvrstili v vojno mornarico. Izgube italijanskih častnikov. Iz vojnega tiskovnega stana se javlja: Po neki zasebni statistiki so izgubili Italijani, odkar se je pričela vojska, 11 generalov, 115 polkovnikov in podpolkovnikov, 183 majorjev, 987 stotnikov, 853 nadporočnikov in 3178 poročnikov. General Croce v Rimu. General Croce, poveljnik italijanskih čet na Dodekanesu, je prišel v Rim, da poroča o položaju. Italijanska vlada proti tistim, ki se odtegujejo vojaški službi. Rim, 6. novembra. (K. u.) Uradni list objavlja tretjo naredbo, lci poostru-je kazni proti tistim, ki se sami poškodujejo ali povzroče obolenje z namenom, da se odtegnejo vojni službi. Današnja naredba sc obrača posebno proti aktivnim vojakom in poostruje kazni, ki so se bile določile že med pripravami za vojno, kaer se je bilo pojavilo veliko slučajev, ko so se vojaški obvezanci sami poškodovali ali namenoma povzročili bolezen. Nova Poljska. Poljaki poslali brzojavko cesarju Francu Jožefu. Varšava, 6. novembra. (K. u.) Na včerajšnjem, mnogoštevilno obiskanem shodu kluba pristašev poljske države so z navdušenjem sklenili naslednjo brzojavko cesarju in kralju Francu Jožefu: Velikodušni vladar! Na današnji, za opijski narod veseli dan, ko se je razglasilo, da se bo op zaslugi zmagovitega pohoda zavezniških armad, kakor tucli temeljem dogovora med obema centralnima velesilama priznala poljskemu narodu v osvobojenih ozemljih njegova pravica, pošiljamo Vašemu Veličanstvu izraz naše hvaležnosti. Ta je toliko globja, ker je sedaj proglašeni prevažni čin zgodovinsko in psihologično najtesnejše zvezan s simpatijami, katere je blagovolilo Vaše Veličanstvo izkazati našemu narodu, z narodnimi koncesijami, ki jih je prejela Galicija in katere je tekom pol stoletja uživala v dobi, ki je bila v ruskem delnem ozemlju označena s krivico in preganjanji, končno z ustanovitvijo prve kali naše armade — poljske legije, ki se je bila z dovoljenjem Vašega Veličanstva osnovala v Galiciji. Prepričani smo, da se. bo razvijalo razmerje poljske države do monarhije opd žezlom Vašega Veličanstva na temeljih skupnih koristi in neskaljenega prijateljstva, katerega večni vir ostane spomin na vladanje Vašega Veličanstva in na naše osvobojenje. — Obenem so sklenili poslati zahvalno in udanostno brzojavko cesarju Viljemu. Sodba dunajskih finančnih krogov o samostojni Poljski. Dunaj, 6. novembra. (Kor. ur.) Z efektne borze. Proglasitev samostojne kraljevine Poljske pozdravljajo finančni krogi kot dokaz, da je vojaški položaj ugoden. Cene so bile zato trdne, obrat pa ni bil velik, ker se je špekulacija glede na volitev predsednika v Združenih državah rezervirala. Živahno so se prodajale le akcije družb vojne industrije; montanski papirji so se zamenjali. Dobro so se držali papirji bank, akcije nekaterih premogokopnih in špiritovih družb, papirji južne železnice in turški papirji. Splošno trdne cene. Samostojna kraljevina Poljska pospeši konec vojske. Berlin, (K. u.) »Krcuzzeitung« piše glede na ustanovitev kraljevine Poljske: Okolnost, ker se je rešil zdaj bistven del vprašanja, ki bi oviralo morebitno mirovno vprašanje, bo gotovo zelo vplivala na to, da se bo prej sklenil mir. Darovni dnevi na Poljskem. Lublin, 7. novembra. (K. u.) Kakor v monarhiji so se tudi v od Avstrije zasedenem ozemlju Poljsko priredili ob priliki cesarjevega godu darovni dnevi, ki so prinesli znatne vsote za vojaške vdovske in sirotinske fonde. Sestanek časnikarjev povodom prokla-macije Poljske v Varšavi. Varšava, 6. novembra. (K. u.) Wolf- fov urad poroča: Po slavnosti povodom proklamacije poljskega kraljestva se je vršil v hotelu Bristol na povabilo generalnega guvernerja pl. Beselerja in na čelnika civilne uprave pl. Kries sestanek zastopnikov nemških zavezniških, nevtralnih in židovskih časnikarjev. Med različnimi nagovori je na-glasil zastopnik Švedske, da se ta dežela iskreno veseli osvobojenja Poljske izpod ruskega jarma. Manifestacije v Varšavi. Varšava, 7. novembra. (K. u.) Si- nočne predstave v glediščih so bile povsod povod patrijotičnim manifestacijam. V velikem gledišču, kjer se je vprizorila opera »Halka«, se je pred predstavo dvignilo občinstvo, med njim župan, mestni svetovalci in člani magistrata s predsednikom knezom Ljubomirskim in je stoje poslušalo narodno himno. Vedno in vedno so morali ponoviti pretresljivo petje. V palači de Glace je imel osrednji narodni I odbor zborovanje, na katerem so različni govorniki poudarjali važnost neodvisnosti Poljske in opozarjali na trpljenje poljskega naroda pod ruskim gospodarstvom. Razpravljali so o potrebi sklicanja poljskega deželnega zbora iu o ustanovitvi poljske armade. Nsmški kancler poljskemu odposlaništvu, Berlin, 8. novembra. (K. u.) \Volff poroča: Državni kancler Bethmann pl. Holl-weg je zaslišal v svoji palači dne 28. oktobra poljsko odposlaništvo. Kancler je nagovoril Poljake: Gospodje! Rad sem Vas na Vašo željo sprejel. Veseli me, ker Vas sprejmem v tisti zgodovinski dvorani, ki je bila pred 40 leti priča velikih dogodkov. — Nato je nagovoril profesor Budzinsky kanclerja z dobesedno enakim govorom, ki ga je imel kot voditelj iste deputacije pri avstrijskem zunanjem ministru baronu Burianu. Državni kancler je odgovoril: Gospodje! Čul sem Vaše želje, Vaši končni smotri so enaki namenom obeh velikih osrednjih držav. Obe zvezni cesarstvi, v katerih roke je usoda te strašne vojske položila v velikem obsegu poljsko deželo, hočeta ustvariti poljsko državo pod kraljem, s poljsko armado s trdnim stikom s cesarstvoma, državo, v katere mejah bo prost pot poljskim željam glede na narodno kulturno samostojno življenje. Dokler divja boj, ni mogoče določiti mej te države in se tudi ne more popolnoma ustvariti država. Šele potem, ko sc bo sklenil mir, bo megoče ustvariti in izpopolniti delo. Na Vaše oodrobns želje ne morem zato po- drobno odgovoriti, a v enem letu, ko upravljamo del dežele, ste spoznali: Nismo le, kolikor je to med hudo vojsko mogoče, delali na zopetno poživljenje naroda, polagoma smo ustvarjali tudi poljsko samoupravo, ki bo tvorila trden temelj, ko bo mogoče zaključiti ustanovitev države. Trdno upamo, da bodo Poljaki zaupno sprejeli svojo usodo iz rok obeh cesarstev in da bodo sami sodelovali z nami, da se bo zagotovil in končno dosegel veliki smoter. Grol Julij Andrassy o samostojni Poljski, Dopisniku »Az Esta« se je izrazil grof Julij Andrassy o proglasitvi samostojnega poljskega kraljestva: Že od početka vojne sem imel občutek, da bo prišlo še v tej vojni poljsko vprašanje do rešitve. Ententa je vedno proglašala v svet, da je smoter vojne varstvo malih narodov.4 Mesto tega tepta pravice vseh nevtralnih malih narodov z nogami, ovira njihovo trgovino in jo potom »črnih list« onemogočuje. Nasprotno pa vračajo »osvojevalne« in »tiranske« centralne velesile enemu narodu zopet njegove zgodovinske pravice in budijo narod k življenju. To dejstvo pomeni naše opravičilo pred zgodovino in to dejstvo je že samo na sebi izredne važnosti. Na vprašanje, ali je ta dogodek tudi za konec vojne kakega pomena, je rekel An-drassy: To dejstvo je po mojem mnenju brezdvomno znak zaupanja, da bomo zmagali, ker če bi tega ne upali, bi ne vpostavili poljski narod v ta novi položaj. Na vprašanje, ali je želel to rešitev, je odgovoril Andrassv: Izražajoč svoje največje veselje nad tem, da se je Poljski vrnila njena samostojnost, smatram za svojo dolžnost izjaviti, da ne sprejmem za obliko in način te rešitve nobene moralične odgovornosti. O vprašanju, ali je v proklamaciji izražena rešitev v interesu Poljske, kakor Avstrije in Nemčije najboljša, ne maram danes razmotri-vati. Pridržujem si pravico, da bom obširno govoril o tem vprašanju, če bodo zahtevale razmere, v delegacijah, ali če delegacije ne bodo pravočasno sklicane, v parlamentu. Odmevi časopisja. Dunajska »Zeit,« piše o razširjeni samoupravi za Galicijo: »2e sedaj se namerava gotova izprememba glede stališča Galicije v avstrijski državni zvezi in sicer v smislu vnovič razširjene samostojnosti deželne zakonodaje in deželne uprave. Tudi tu se bodo podrobnosti še izdelale. Seveda bodo pa s tem v zvezi tudi važne politične iz-premembe za ostalo Avstrijo že vsled drugačnega narodnostnega razmerja v državnem zboru. Vse to pa so skrbi bodočnosti ...« Radost Poljakov v Švici nad proglasitvijo samostojne kraljevine Poljske. Bern, 8. novembra. (Kor. ur.) Povodom proglasitve samostojne kraljevine Poljske so priredile poljske kolonije v Curihu, Bernu, Lausanah, Rappersvvil-lu in v drugih mestih shode, na katerih so veselo pozdravljali novo kraljevino. Poljski narodni muzej v Rappers-\villu je slovesno okrašen z zastavami. Listi v srednji in v vzhodni Švici prisrčno čestitajo Poljakom. Bolgari o kraljevini Poljski. Sofija, 8. novembra. (K. ur.) »Utro« objavlja izjave uglednih politikov o preporodu Poljske. Načelnik Štambu-love stranke Petkov je izjavil. Ustanovitev Poljske omogočuje Poljakom, da ustanove in utrde bodočnost, neodvisne poljske države. Vsi prijatelji četverozveze morajo povodom obnovitve Poljske izpoznati mogočnost in trdno nado osrednjih velesil. Podpredsednik sobranja Momčilov je rekel: Preporod Poljsko najslovesnejše ovrže vse laži sporazuma, češ da zasleduje četverozveza osvojevalno politiko. Ustanovitev Poljske bo vplivala na javno mnenje Francije, Anglije in Združenih držav, kjer biva veliko navdušenih pristašev poljske kulture. Italijani in Francozi o delitvi Poljske. Italijaski listi povodom proglasitve kraljevine Poljske krivično napadajo osrednji velesili, a prikrivati ne morejo svoje velike nezadovoljevosti radi slabega stališča Rusije, ki v najboljšem slučaju ne more dati Poljakom več, kolikor so jim dali sovražniki Rusije. »Corriere della Sera« pravi, da jc proglasitev kraljevine Poljske četrta delitev Poljske, ker Galicija in Po-znanjska ostaneta izven novega kraljestva. Osrednji velesili sta zopet pokazali, da ne poznata narodnega načela, če mislita, da nc bo vplivala poljska iredenta na navedeni deželi. Navedeni list upa, da ne bo za ta dar noben Poljak hvaležen. »Temps« pa piše: Napake ruske birokracije ne smejo Poljakov ovirati, da ne bi upali na svojo osvobojenje zgolj iz ruske strani. Proti sedanjemu načrtu samouprave sc mora nastopati z najstrožjo opozicijo, Radikalno pariško časopisje pripoznava, da je pro- glasitev kraljevine Poljske mogočno vplivala in se boji preobrata med tistimi Poljaki, ki so ostali Rusiji zvesti. Prezreti se tudi ne sme, da je zadnja ruska ofenziva deloma odpovedala. Švicarji o samostojni Poljski. Berlin. Ž ozirom na ustanovitev kra-jevine Poljske piše »Berner Tagblatt«: Nevtralci se odkrito veselimo, ker so se stvari na Poljskem tako zasukale. Zgodovinska obnovitev kraljevine Poljske po osrednjih velesilah dokazuje, da skupina teh držav nikakor nc hodi po potih stare osvojevalne politike, kakor )i prcdbaciva nasprotna stran. To utrjujejo našo vero v boljšo bodočnost mirnega napredka narodov; svobodna Švica novi državi prisrčno častita. -Neue Ztiricher Nachrich-ten« pišejo: Poljskemu narodu in poljski državi k njenemu preporodu najprisrčnej-še častitamo. Naj prevzamejo svoje veliko zgodovinsko zvanje in naj tvorijo brambni nasip zahodni Evropi; zgodovina naj jih uči, da se bodo znali ogibati napak in grehov svojih očetov. Švedski lisli o proklamaciji Poljsko. Stockholm, G. novembra. (K. u.) Z manifestom o . upostavitvi poljskega kraljestva se že pečata dve vodilni glasili: »Svenska Dagbladet« iu »Stockholm Dagblad«. Obe povdarjata zlasti razliko med politiko osrednjih velesil in četverosporazuma nasproti malim narodom. »Stockholm Dagblad« piše: Ta čin na korist enemu izmed malih narodov Evrope, ki jc bil toliko časa oropan svojega narodnega življenja, pomenja neizmerno več, nego lepe besedo, ki jih državniki četverosporaz-uma glede svojega boja za pravice narodnosti malih držav tako radodarno dele. Obljuba upostave svobodnega, ustavnega kraljestva poljskega mora tudi na poljsko politiko Četverosporaz-uma odločilno vplivati. Kajti čc osrednji velevlasti proglasita svobodno poljsko državo, potem takozvani predbo-jevniki za svobodo narodov vendar ne morejo zagovarjati avtonomije pod ruskim žezlom. — »Svenska Dagbladet« pravi: Ni pretirano, če označimo pro-klamacijo, ki se je v nedeljo razglasila v Varšavi in Lublinu, kot prvi resnični uspeh neskončne brezupne vojne. List spominja dalje na prejšnje, nikoli izpolnjene obljube četverosporazuma in meni: Sedaj naj reče ententa, kar hoče. Naj se vojna sreča obrne kakorkoli, razlog imamo za mnenje, da se dnžava Poljska v bodočnosti uresniči. Vojska z losi ii Mirni. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO- Dunaj, 7. novembra. Uradno: Bojna črta generala konje« niče nadvojvoda Karla. V odseku Vor6storony (Rdeči stolp) prelaz smo vrgii sovražnika iz višin severno Spini, kjer smo ujeli 10 častnikov in 1000 mož. Severozahodno Kampo-lunga je odbila neka naša junaška gorska brigada 6 rumunskih napadov. Južno Kraszne smo iztrgali sovražniku neko višino. Pri T61gyesu so potisnili Rusi v obmejnem gorovju našo bojno črto po večdnevnih hudih bojih za nekaj kilometrov nazaj. Hrib Bedni (vzhodno Kirlibabe) smo vsled gostega oguja ruskega topništva zopet izpraznili. Bojna črta maršala princ? Leopolda Bavarskega. Pri avstreogrskih bojni silah nobene izpremembe- Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml, NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 7. novembra. Veliki glavni stan: Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega, Rusko topništvo je razvilo med Dvinskom in jezerom Narocz svoje delovanje preko navadne mere- Lahke sovražne napade severovzhodno Goduzl-szki in južno cesfe proii Moskvi smo z lahkoto zavrnili. Severovzhodno Wer-chi smo vzeli brez lastnih izgub mal ruski »ključ« na levem bregu Stochoda 3n smo ujeli nekaj Rusov. Bojna skupina generala ko« njenice nadvojvoda Karla. V odseku T6Igy so pridobili Rusi po večkratnih brezuspešnih napadih кспбпо nekaj na prostoru. Zahodno od bedzanske ceste smo vzeli izgubljene postojanke ob Siriu z naskokom zopet nazaj. V odseku Kampolung živahno delovanje topništva. Zahodno doline Tnguiui so poskušali Rumuni tekom noči 6 brezuspešnih napadov. Jugovzhodno pre!aza Rdeči stolp je naš napad v okolici Spini ugodno napredoval. Sovražnik je pustil v naših lokah 10 častnikov in 1000 mož. Tudi južno prelaza Vulkan smo napredovali. Prvi generalni kvartirni mojster pl, Ludendorff, Bolgarsko uradno poročilo, Sofija, 6. novembra. Uradno: V Dobrudži brezpomembni spopadi med poizvedovalnimi oddelki. Ob Donavi streljanje s topovi in puškami brez posebnega pomena. Rusko uradno poročilo. 5. novembra. Zahodno bojišče. Po jjutem obstreljevanju vasi Moszijski, ki leži sev<*rno od Postave, s kemičnimi krogljami, so prepodili Nemci naše sile iz imenovane vasi, a naš ogenj jih je prisilil, da so izpraznili vas, ki smo jo potem iznova zasedli. Pri Gorodmitih, severno ocl Postave, so izvedli Nemci napad s plinom, ki so prej temeljito obstreljevali s topovi strelskih jarkov. Zahodno ocl vasi Bubnov in pri cesti B>ody-Zloczow so naši poizvedovalci srečno poizvedovali. Pri gozdu Mieczy-szco\vu in pri Lipnici Dolni se je boj ustalil. V gozdnih Karpatih je prisilil naš dobro merjeni topovski ogenj sovražno baterijo dve vrsti južno od gore Capul, da je morala izprazniti svojo postojanko. Južno ocl Dornevatre so naše čete nekoliko napredovale in zasedle višino med goro Lamuntelu in vasjo Hallo, ravno tako jugovzhodno t>d Putna. Rumunsko bojišče. Z Erdeljskega se nič važnega ne poroča. Na donavski bojni črti ogenj z obeh strani. Praske in in poizvedovanje z obeh strani na črti Ivazunaja—Frundik—Toverdy—De-vendert. ~ ^ Rumunsko uradno poročilo. Bukarešt, 5. novembra. Uradno: Severno in severnozapadno bojišče. Na celi zahodni meji Moldave do Predeluta se položaj ni izpremenil. V dolini Prahove smo odbili več sovražnih napadov. Proti večeru se je sovražniku posrečilo, da je zasedel del naših jarkov severnozahodno od Azuge. Pri Dragoslavelle in na levem bregu Alute smo odbili več sovražnih napadov. V dolini Jiu se zasledovanje nadaljuje. Ugrabili smo že več ujetnikov. Pri Oršovi je položaj neizpremenjen. Južno bojišče. Povsod ob Donavi medsebojno obstreljevanje. ^ V Dobrudži lahki boji. Obstreljevanje rumunskega donavskega & obrežja. Curih, 7. novembra. »Secolo« poroča iz Bukarešta, da je kraj Telešti na levem bregu Donave sovražnik obstreljeval z najtežjimi topovi. ) Priprave za novo rusko ofenzivo? Rotterdam, 7. novembra. »Westmin-ster Gazeče« poroča iz ruskega glavnega stana: Zagotavlja se, da so odrejene vse priprave za šeenkratno rusko ofenzivo v množicah. Nov veliki vojni svet v Petrogradu. Z ruske meje se poroča: V Petrogradu se bo, kakor hitro se vrne car iz Carskega Sela, vršil generalni vojni svet, ki se bo pečal posebno z vojnim vodstvom na ruskem in rumunskem bojišču. Udeležili se ga bodo: car, načelnik ruskega generalnega štaba, generali Brusilov, Saha-rov, Lešicki, Ščerbačev, Evert, Ruski, Ivanov, z rumunske strani general Avarescu in vojaški pooblaščenec v ruski armadi general Coanda. Najbrž bo povabljen tudi general Berthelot. Vojni svet bo nekako izpopolnil sestanek v Boulogni. Odeso nameravajo izprazniti. »Dziennik Poznanski« poroča iz Pe-irograda, da je vzbudila tam vest, ki jo je prinesel »Odeskij Listok«, da nameravajo izprazniti Odeso, ogromno pozornost. »Novo Vreme« pripominja k temu, da so bili za ta načrt merodajni izključno razlogi vojaške narave. Prepir med ujetimi ruskimi in rumunskimi častniki. Iz Sofije se poroča 4. t. m.: Ujete ruske in rumunske častnike z dobruške fronte, ki so dospeli semkaj, so morali ločiti, ker je bil med obema taboroma hud prepir radi krivde nad dobruškim polomom. Rumunski častniki so očitali ruskim, da je nesrečo v Dobrudži zakrivilo rusko vojno vodstvo in ruski častniki, Rusi pa očitajo Rumunom strahopetnost. Na Rumunskem splošno spoznavajo položaj kot skrajno opasen ter nujno zahtevajo pomoči od ec-tverosporazuma. Ruska velika bojna ladja potopljeno? e Sofija, 7. novembra. Že dva dni sc vzdržujejo govorice, da sc je ruska vojna ladja »Imperatrica Marija'; s posadko vred potopila. Nesreča se je zgodila vsled eksplozije na ladji. • * * Rusko mornarico obiskuje zadnje čase nesreča. Poročilu o potopu velike bojne Iadie, ki je pripadala baltiškemu bro- dovju, sledi sedaj vest o potopu dvead-noughta »Imperatrica Marija«, ki pripada črnomorskemu biodovju. To je linijska ladja z 22.860 tonami in posadko 1100 mož. Izguba tc velike bojne ladje bi pomenila veliko oslabljenjc črnomorskega ruskega brodovja. Boji v Macedoniji. BOLGARSKO URADNO POROČILO. Soiija, G. novembra. Uradno: Macedonsko bojišče. Južno od jezera Malik so naše čete prepodile sovražno konjenico . Na bojišču jezera Prespa do obrežja Egejskega morja slabotno delovanje artijerije in mestoma spopadi med poizvedovalnimi oddelki. Ob obrežju Egejskega morja mir. , & Bitolj. Pariz, 7. novembra. Agencija Havas poroča z ozirom na silne obrambne naprave Bolgarov pred Bitoljem, da bi lc mogočna artiljerija in najtežji topovi mogli premagati te postojanke. Proti nadaljevanju solunskega podjetja. Stockholm, 7, novembra. Petrograjski list »Novoe Vremja« poroča: Konferenca zaveznikov v Boulogni je odrekla nadaljevanje Briandove balkanske politike in solunskega podjetja. Novi bolgarski poslanik v Carigradu. Iz Sofije se poroča, da je imenovan bolgarskim poslanikom v Carigradu prejšnji bolgarski poslanik na CeHinju dr. Kolušev. Zmaga Kralja Konšlanlina nad Venizelom. Dolgo časa jo skoro vsak dan dohajalo iz Aten in Soluna neštevilno poročil. Zadnje dni pa so poročila nekako ponehala in to v času, ko so se od-nošaji med grškim kraljem in štirispo-razumom tako poostrili, da se je mislilo, da bo ententa kralja odstavila. Prišlo pa je drugače. Nekaj dni je bilo skoro vse tiho. Naenkrat pa so se pojavile vesti o sporazumu med kraljem in cn-tento, vesti, ki so bile spočetka neverjetne, sedaj so pa potrjene. Sporazum se je v resnici dosegel, na kakšni podlagi, o tem se nc poroča nič podrobnega. Gotovo je, da se je štirisporazutfi — mogoče predvsem na željo ruskega carja, kateri mora že iz dinastičnili in sorodniških ozirov ugovarjati proti vsakemu nasilstvu proti grškemu kralju — odločil, da kralju jamči za prestol in se otrese Venizela. S tem je kralj zmagal nad Venizelom in njegovimi pristaši. Vprašanje je, pocl kakimi pogoji so je kralj sporazumel z entento-. O tem se ničesar ne izve. Sodeč po dosedanjem razvoju stvari je kralj pač moral zajamčiti, da Grška ne bo delala nobenih ovir pri morebitnem splošnem prodiranju generala Sarraila iz Soluna. Zato se je moral kralj skoro gotovo zavezati, da bo umaknil grške čete iz Tesalije in jih dal ententi na razpolago. To so seveda zelo ponižujoči in težki pogoji, vsekako se pa mora z zadoščenjem pozdraviti, da se je kralju posrečilo, da si je kljub najtežjim okoliščinam ohranil svoj prestol. Boji pri Katerinah. Pariško časopisje zelo skrbe boji pri Katerinah. »Libre Parole« in »Eclair« poročata, da je položaj v Atenah podoben miru pred viharjem. Diplomati se boje, da izbruhne državljanska vojska. Kralj Konštantin ne odneha in zahteva, naj se vstaši takoj razorože. «Gaulois« in »£xcelsior« poročata iz Londona, da dela angleški poslanik v Atenah na to, da se bo spor poravnal, a Venizelos bo moral najbrže odnehati. »Temps« pa zahteva, naj se najstrožje nastopi proti grški kraljevski rodbini in da morajo poslaniki osrednjih velesil zapustiti Atene, ker hujskajo kralja na odpor. Venizelova vlada v Solunu, se posvetuje, kakor poroča »Petit Journal«, da oboroži grške parnike, ki vozijo med otoki. Dalje so sklenili, da sc ustanovita sodišči v Solunu in Kaneji. Vel uspeli nemški!! lelalcev pri Somme. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 7. novembra. Veliki glavni stan: Bojna skupina kraljeviča R u p r e t a. Vkljub jasnemu namenu Angležev, dn nadaljujejo s svojimi napadi, se jim je posrečilo samo vzhodno Eaucouria L' Abbnye, da so pripravil« pehoto do zapustitve jarkov. ЛШ r,a ko' primorani se vrnitL Angleške izgubo na mrtvih od 5. novembra so posebno velike pri avstralskih divizijah. Tudi francoski napadi čez polje pokrito z mrliči, so sa ponovili samo v omejenem obsegu. K. napadom so pre?0I med Lesboaufs iu Rrm-court zvečer m ponoči, toda bili so vrženi nazaj žo potom našega ognja. Neko nemško brodovje letal je zažgalo potom nočnega bombnega napada veliko municijsko skladišče pri Ce-risy ob Sommi (jugovzhodno od Bray). dalje časa trajajoče močne detonacije so se slišale do St. Quentina. Bojna črta nemškega cesar* j e v i č a. Na ogenj francoskih, južno od Reimsa stoječih baterij na kraje za našo bojno črto smo odgovorili in v odgovor smo mesto Reims obstreljevali. V okolici Moze nobenih posebnih dogod-kov. ^ Prvi generalni kvartirni mojster: % pl. Ludendorff. Jf. Velik uspeh nemških letalcev pri Somme. — Veliko skladišče streliva zopet uničeno. Berlin, 8. nov. (K. u.) Ponoči od 6. na 7. nov. je napadla skupina nemških letal z bombami tabor francoskih čet v rupi Bois Gressaine in. v Bois Celestine (severno od Cerisy pri Somme). Opazovali so, da so dobro zadeli šotore in lope, ki so pričeli goreti. Druga skupina nemških letal je v istinoči metala bombe na veliki kolodvor streliva v Cerisy, kjer so stali dolgi tovorni vlaki. Kolodvor, ki tvori središče dovozu streliva Francozom pri Somme, kakor tudi sosedna skladišča streliva, smo zažgali; švigati je pričel plamen kvišku. Požar se je razširil tudi na veliko skladišče streliva; ki je med neprekinjenimi eksplozijami zletelo v zrak. Pogorišča in postojanke žarometov so naši hrabri letalci obstreljevali s strojnimi puškami, Velikansk oblak dima je zagrnil pogorišče; 2800 m daleč sc je šc čutil dim. Eksplozije krogci so se čutile še celo v St. Quentinu. Siloviti plamen, ki se je vedno iznova ponavljal, se je opazoval, dokler se ni pričelo daniti. Druge skupine nemških letal so napadale z bombami v isti noči 20 krajev in taborov za sovražno črto, v katerih so bivali Rusi. Z bombami so poškodovali naši letalci tudi kolodvore Proyart, Amiens in Longoeau. Na proti Amiens — Pont de Metz jc uničila 50 kg težka bomba en vlak. Francosko uradno poročilo. 5. novcembra ob 11. uri ponoči. Naše čete so podnevi severno od Somme večkrat uspešno napadle in napredovale južno od TransIoy do južno od gozda Saint-Pierre-Vaast. Naše črte1 so med Lesboeufs in Saiily-Saillisel napredovale več sto metrov proti Transloy. Vzhodno od Sailly-Saillisel smo se polastili enega jarka in osvojili večji del vasi Saillisel. Južno od navedene vasi so napadle naše čete s treh strani istočasno gozd Saint-Pierre- Vaast; v močno utrjenem gozdu so resno napredovale. Naše čete so iztrgale sovražniku po-vrsti tri jarke, ki so branili severni kot gozda, in celo črto postojank na jugozahodnem robu. Boj je bil na tem delu bojne črte posebno ljut. Sijajno smo odbili ljute nemške protinapade v boju z ročnimi granatami in z bajonetom. V teh bojih smo ujeli 522 mož, med njimi 15 častnikov. Pri Douaumontu na desnem bregu Moze se je nadaljeval topovski boj. Vas Vaux smo popolnoma zasedli. Na ostalem delu bojne črte je bilo podnevi primeroma mirno, 6. novembra ob 3. uri popoldne. Francozi so severno od Somme med Lesboeufs in Sailly-Saillisel nekoliko napredovali. Nemci so zvečer in ponoči izvajali ljute protinapade na po Francozih osvojene postojanke od Sailly-Saillisel do gozda Sainti-Pierre-Vaast. Vsi napadi na prednje severne jarke in na zahodni rob so se zrušili v ognju strojnih pušk in topov s težkimi izgubami za napadalce. Jugozahodno od gozda in v Saillisel so pridobili Nemci nekoliko na prostoru. Na desnem bregu Moze živahno obstreljevanje pri Damloup, Nobenega boja pehote. Drugod je bilo ponoči sicer povsod mirno. Belgijsko uradno poročilo. 5, nov. Podnevi je bilo skoraj na celi bojni črti mirno, Streljanje s topovi na obeh straneh v odseku Boesinghc, Angleško uradno poročilo. 5, nov. popoldne. Danes smo napadli na več točkah naše bojne črte, napredovali smo in ujeli nekaj mož. Na najskrajnejši desnici smo izčistili neko nemško gnezdo. V središču smo na približno nad 1000 metrov dolgi bojni črti napredovali in si zagotovili visokoležečega ozemlja pri But-tc in pri Warlencourt. Vreme je še vedno viharno. 6, nov. popoldne. Močan sovražni protinapad nas jc prisilil, da smo popustili del ozemlja, ki smo ga bili pridobili pri Butte de \Varlencourt. Vzhodno od Lesboeufs smo si zagotovili, kar smo včeraj pridobili, Strelske jarke pri Armentieres in. pri Yper-nu smo trikrat uspešno presenetljivo napadli. шт штШ iiodmorskeoo čolna пз nemški tednaiiglii London, 7. novembra. (Kor. ur.) Ad« miraliteta poroča: Neki angleški podmorski čoln je na Severnem morju izstrelil predvčerajšnjim blizu danske obali torpedo na neko nemško- zastavno ladjo vrste dreadnaughtov. Ladja je bila zadeta. Ni znano, kakšna škoda se je napravila. Nesrečen m za enlenio. Berlin, 7. novembra. O vojnem po> ložaju piše »Lokalanzeiger« na podlagi podatkov z dobro poučene strani med drugim sledeče: Dogodki ob Sommi dne 5. t. m. kažejo, da zavezniki šc vedno niso spoznali, da so njihovi pro-diralni poskusi brez koristi in še vedno žrtvujejo velikanske izgube, ne da bi mogli doseči važnih uspehov. Ta clau je bil za ententine čete zopet nesrečen, kajti severno ocl Somme med cesto Albert—Bapaume—Bouchavesnes zastavljeni veliki napad se je popolnoma ponesrečil. V sovražnem taboru so bili tako gotovi uspeha, da so za bojno črto pripravili velike množice konjenice za zasledovanje po posrečenem predoru. Tudi ogromni napadi Italijanov na' Kraški planoti niso prinesli zaželjenega uspeha. Neznatni krajevni uspehi niso v nikakem razmerju do strašnih! izgub napadalca, kateremu se kljub vsem-žrtvam ni posrečilo omajati bojne črte našega zaveznika. Sicer pa lahko povemo: Ukrenile so se zadostno protiodredbe, da lahko z gotovostjo pričakujemo, da Italijanom na tem boji-* šču ne bo mogoče svojih krvavih do\ zdevnih uspehov izpopolniti. Položaj je tedaj na vseh bojiščibi vseskozi zadovoljiv. spanci pran nosi. Lyonski »Progres« poroča iz Barcelone, da so Španci na Angleže zelo razljm čeni. Agitatorji zagotavljajo, da je Amerika prepovedala izvoz žita na pritisk Anglije, ki bi rada izstradala Špansko za to, da bi zavzela glede na podmorske čolne tisto stališče, ki ga zavzema Anglija. Lyonski list »Nouvelliste« poroča iz Madrida, da jc bila zadnja zbornična seja zelo viharna. Poslanec Melquiades-Alvarez bi bil rad izpro-žil nevtralno vprašanje. Ministrski predsednik Romanones je moral med velikim ropotom pustiti sejo prekiniti. Iz španske zbornice. Madrid, b. novembra. (Kor. urad.)' Kongres razpravlja o izrednem proračunu. Ojstro nastopa opozicija proti povišanju izdatkov glede na ojačenje Španske. Razna poročilo. Francozi o Poljski, Bern, 7. novembra, (K. u.) Francosko časopisje je vsled proglasitve poljskega kraljestva zelo prizadeto in jo splošno imenuje navidezni in lažnjivi manever, s katerim naj bi se Poljaki preslepili. Predvsem so v Parizu vznevoljeni nad tem, da sta se Avstrija in Nemčija mogli zediniti o poljskem vprašanju, medtem ko so mislili ravno nasprotno. Grško brodovje. Atene, 7. novembra. (K. u.) Reuter: Poroča se, da je 5. novembra zvečer grško lahko brodovje v Keratsini razobesilo francosko zastavo. Dnevne novice. Vprašanje narodne avtonomije. Včerajšnja »Arbeiter-Zeitung« piše: »Sedaj se smatrajo ukrajinski prebivalci Galicije že od davna s samostojnostjo Galicije ogroženi — ali po pravici, ali po krivici, nočemo tu raziskavati. Popolnoma jasno pa je, da mora biti rešeno ukrajinsko vprašanje istočasno s poljskim vprašanjem v Avstriji, da išče in zahteva avtonomija enega naroda spopolnitve v avtonomiji tudi drugih narodov. Tako se dotakne ta srečno započeta reforma splošnega vprašanja narodnostne avtonomije v Avstriji, po kateri tako kriče razmere. Upamo torej, da bodo te objavljene določbe odprle z velikimi obeti pot do notranje reforme Avstrije in to pot napravile tudi dostojno.« Podpišemo. Avstrijska misel. »Information« piše: Najboljša volja vlade nič ne opravi, ako je ne podpira trdna volja prebivalstva, vstrajati do konca. Vsak mora dokazati, da jc naš življenski interes v tem, da ohranimo močno Avstrijo in da bi bil vsak zadet v svojem življenjskem jedru, ako bi bila Avstrija, kar Bog obvaruj, oškodovana. Vsaka ped Avstrije jc naša domovina in vse narodnosti Avstrije so v svojih interesih solidarno zvezane z interesi skupne domovine, Razvoj narodnosti, njihovega ie- SLOVENEC, dne 8. novemSra 1916,4 - zik?, njihove kulture, njihove gospodarske dobrobiti je odvisen od tega, da tisto, kar je avstrijsko, tudi avstrijsko ostane, ostane kot trdni spojni člen med različnimi ljudstvi do konca sveta. Veselje nad državo! iTo je čarovna beseda, ki mora dati slabim moč, malosrčnim pogum. Trpljenje se lažje prenaša, ako ga prenašamo s povzdignje-no glavo in s povzdignjenim srcem v zavesti velike ideje, v kateri je utelešena Av- etrija.« , -f Odlikovanja. Red železne krone 3. vrste sta dobila pred sovražnikom padli stotnik 56. pp. Adolf Cimprič in stotnik 97. pp. Josip Petras. — Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil poročnik 17. pp. Emil Stefanyszin. — Ponovno najvišje pohvalno priznanje je dobil dom. podintendant Franc Bevk. — Najvišje pohvalno priznanje je dobil poročnik 28. polj. top. polka Miroslav Šusteršič. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil okrajni stražmoj-ster 7. dež. orož. pod. Andrej Doberšek. — Kraljevo prusko svetinjo Rdečega križa 3. vrste sta dobila višji štabni zdravnik dr. Karol Kanduč in stražmojster 14. husar-skega polka Adolf Ogrizek pri rezervni bolnici v Nyiregyhaza. + Dr. Koerber in časopisje. Ministrski predsednik dr. Koerber je v neki zahvali dunajskemu časnikarskemu društvu »Concordia« obljubil, da bo storil vse, da olajša časopisju izvrševanje svojega važnega poklica. Grof Sylva-Tarouca voditelj go-sposkozbornične desnice? »Prager Tag-blatt« poroča z Dunaja, da ima namesto grofa Clam-Martinica postati načelnik gosposkozbornične desnice grof Sylva-Tarouca; vendar se javlja proti tej izvolitvi močan odpor. — Posveti dr. Koerberja z nemškimi strankami. Minuli teden se je posvetoval dr. Koerber z voditelji nemških strank, in sicer z dr. Groszom, z Wolfom in s Pa-cherjem. V sredo, dne 8. t. m. bo zborovala nemška delovna skupnost, v četrtek 9. t. m. bodo skupno zborovali člani narodne zveze in krščanski socialci. — Gro! Andrassy je objavil v »Magyar Hirlapu« članek, v katerem sodi, da bo dr. Koerber vse -storil, da se bo omogočil avstrijski državni zbor. -f Osebna vest iz srednješolske službe. Dunaj, 8. nov. (K. u.) »Wiener Zeitung« javlja: Cesar je z Najvišjim sklepoma 1. novembrom t. 1. podelil ravnatelju I. državnega gimnazija v Ljubljani g. dr. Lovro Požaru povodom njegove trajne upokojitve na lastno prošnjo takse prosto naslov vladnega svetnika. — Bivši predsednik »Straže« na Dunaju umrl. Zadnjo nedeljo popoldne so pokopali na centralnem pokopališču na Dunaju g. Alberta Strahovnika, ki je bil -več let marljiv predsednik »Slov. kat. izobraževalnega društva Straža« na Dunaju. V tem času si je pridobil mnogo prijateljev in znancev. Priporočamo ga vsem v blag spomin in molitev! — Dr. Karel Capuder, profesor v Kranju, se je oglasil iz ujetništva. Ujet je bil dne 7. avgusta, in čez dva meseca je prejela njegova soproga gospa Ela list, v katerem sporoča, da je na poti proti Moskvi. Rana na levi nogi se mu lepo celi in tudi sicer se dobro počuti. Naslova še ni poslal. 27. domobranski pešpolk, katerega junaštvo se je ponovno povdarjalo dne 2, t. m. v uradnem poročilu, ni koroški domobranski pešpolk, kakor to prinašajo vsi hrvatski listi in tudi »Beogradske Novine«, ampak naš kranjski domobranski pešpolk. — Smrt za domovino. Dne 18. julija je padel junaške smrti za domovino Ivan Zega iz Šmihela pri Novem mestu. Služil je pri c. in kr. ljubljanskem polku št. 17, oddelku strojnih pušk. — Iz ljudskošolske službe. Na lastno prošnjo je trajno vpokojen nadučitelj v Zatičini Franc Kovač. — Za pro-vizorično učiteljico v Št. Jerneju je imenovana učit. supl. Valerija Žlindra. — Imenovanje izpraševalne komisije za splošne ljudske in meščanske šole v Ljubljani. Imenovani so za funkcijsko dobo od začetka 1916/17 do konca 1918/19 za člane izpraševalne komisije s slovenskim in nemškim učnim jezikom: za ravnatelja: dež. šolski nadzornik: dr. Janko Bezjak; za namestnika profesorja dr. Valentin Ku-šar in Franc Suher; za člane profesorji: Anton Funtek, dr. Ivan Šmajdek, Alojzij Petsche, dr. Ivan Orel, Josip Verbič, glasbeni učitelj Anton Dekleva, telovadni učitelj Josip Gorečan, vadniški učitelji: Ivan Kruleč, Viktor Jaklič in Josip Pavčič. Za eksaminatorje se morejo po potrebi poklicati: profesor dr. Fran Šturm za francoščino, profesor Josip Mazi za geometrično risanje in koncertni mojster Hans Gerstner za klavir, gosli in orgle. Knezo-škofijski ordinarijat je imenoval za isto funkcijsko dobo eksaminatorje iz verouka profesorje: dr. Demšarja, dr. Alfonza Le-Vičnika in dr. Fr. Perneta. Razpuščen je »Hrv. prostovoljski zbor« v Zagrebu, ker jc velika večina .članov odšla k vojakom. - — Slovenec župan v Gyergo-Szent-Miklosu. Na Sedmograškem, blizu meje v Szent-Miklosu, mestu, ki šteje okoli 11.000 prebivalcev, je župan dr. Orel, nečak zaslužnega slovenskega rodoljuba in nekdanjega ljubljanskega zdravnika dr. Orla, dočim je njegova soproga iz ugledne slovenske rodbine Moos iz Ljubljane. Dr. Orel ni do danes pozabil, da je Slovenec. O tem vedo mnogo povedati naši slovenski vojaki, kateri so, ko je tamkaj divjala vojska, prišli z njim v dotiko. Dr. Orel in njegova soproga sta jih ob vsaki priložnosti z veseljem sprejela ter jih pogostila. Dr. Orel je za časa rumunskega vpada preživel tudi težke ure. Tako so ga Rumuni ujeli in odpeljali s seboj v Rumunijo, nato so ga pa zopet prepeljali nazaj v Szent-Miklos in imenovali za župana. Ko so morali Rumuni Rumun ibežati iz tega kraja, je bil dr. Orel ob tej priliki ranjen na glavi. — Maksimalne cene za jajca bo izdala kranjska deželna vlada. Ljubljanske novice. lj Prodaja kruha. Stranke se vnovič opozarjajo: »ne režite sami krušnih izkaznic, ki jih dobite v petek pri komisiji.« Te izkaznice so veljavne šele v ponedeljek 13. novembra. Kdor pa hoče kupiti kruh, mora prinesti v ponedeljek vse cele krušne izkaznice k peku ali prodajalcu kruha. Kje bode stranka dobila kruh je odvisno od tega, katero številko ima na krušni izkaznici. Vse to je razvidno iz lepakov, ki so nabiti na vogalih in katerega ima tudi že vsak prodajalec kruha. N a -čin, kako se bode prodajal kruh, to pa bode razvidno v petkovi in sobotni številki našega lista. Stranke berite torej v petek in soboto ljubljanske dnevnike. lj Prodaja moke strankam. Od petka naprej se bode prodajala moka strankam na vsakih desnih deset močnih odrezkov četrt kilograma bele moke št. 1 in četrt kilograma koruznega zdroba, in sicer izključno na močne odrezke, ki so veljavni za 80. in 81. teden. Cena kilograma moke 98 vin. in kilograma zdrpba 84 vin. lj Krušne karte. Za 82. in 83. krušni teden, to je za dobo od 12. do vštetega 25. novembra 1916, se bodo oddajale krušne karte pri vseh desetih komisijah n e 1 e v petek, dne 10., ampak tudi v soboto, dne 11. novembra 1916, vselej od osmih zjutraj doene popoldne. Ker se pri komisijah skoro gotovo zopet zahteva previsoko števjlo krušnih kart, ki ne odgovarja pravemu številu mestnega prebivalstva, je g. župan odredil, da se vrši vnovič večja in natančnejša revizija v Ljubljani izdanih kart. Vsakdo, ki pride to pot po krušne izkaznice, mora s seboj prinesti listek, na katerem so zapisana imena vseh tistih oseb, za katere se krušne izkaznice zahtevajo. Občinstvo se vnovič opozarja, da naznani le resnično število opravičenih oseb, ker bi drugače imela vsaka kriva naznanitev neprijetne postavne posledice. lj Oddaja krompirja za II. okraj. Na vrsto pridejo jutri, v četrtek, dne 9. t. m.: Od 8. do 9. ure dopoldne št. 1—140, od 9. do 10. ure dopoldne št. 141—280, od 10. do 11. ure dopoldne št. 281—420, od 2. do 3. ure popoldne št. 4214-520, od 3. do 4. ure popoldne št. 521—620, od 4. do 5. ure popoldne št. 621—720. — V petek od 8. do 9. ure dopoldne št. 721—860, od 9. do 10. ure dopoldne št. 861—1000, od 10. do 11. ure dopoldne št. 1001—1140, od 2. do '3. ure popoldne št. 1141—1240, od 3. do 4. ure dopoldne št. 1241—1340, od 4. do 5. ure popoldne št. 1341—1440. — V soboto od 8. do 9. ure dopoldne št. 1441—1580, od 9. do 10. ure dopoldne št. 1581—1720, od 10. do 11, ure dopoldne št. 1720 naprej ter zamudniki II, okraja, lj Iz ruskega ujetništva se je oglasil Srečko S a j o v i c , sin inšpektorja južne železnice v Ljubljani g. Sajovica. Nahaja sc v Gvozdjarju, lj Vprašanje. Kavo smo dobili na karte. Ko pa se pošlje po kavo pa je ni zadnji čas dobiti. Nekateri trgovci pa imajo kavo, katero so prodajali poprej po 12 K za kg, pa jo ne dado. Vprašamo pač zakaj ne? Ako kave ne bodo dali, pomo prišli z imeni na dan. Dokler je kava na razpolago, se mora prodajati. 1[ Nečuveno postopanje nekaterih gostilničarjev. Dobili smo naslednji dopis: Dognalo se je, da so nekateri ljubljanski gostilničarji kar čes noč ustavili svoje lansko vino, češ, da jim je pošlo. Rcsnica pa je, da se ga nc upajo preveč očitno podražiti, ker so bili nekateri že vsled takih prestopkov kaznovani. Pa so iznašli novo pot. Staro, mnogo cenejše kupljeno vino sc zmeša z novim letošnjim, ki je dokai dražje, pa so je na ta način podražili po ovinkih in dosegli svoj namen. Tudi si dajejo od vinogradnikov potrditi, da so plačali mnogo višje cene, kakor v resnici, samo zato, da bi se jih ne moglo prijeti radi draženja. Tako postopanje je oderuštvo najumazanejše vrste. Pa še nekaj imajo ti ljudje na vesti. Primorske novice. Umrl je v Tinjanu pri Pazinu bivši ta-mošnji župan, načelnik okrajnega cestnega odbora v Pazinu itd., Š i m e D e f ćt r, oče padlega nadporočnika - avditorja dr. Ante Defarja. Ugledni rodbini naše najiskrenejše sožalje! »Kmečka banka« Iz Gorice se nahaja v Ljubljani in uraduje na Glincah št. 217/1. Na Bledu se je ustanovil aproviza-cijski odbor za primorske begunce, ki so se vsled vojne naselili v političnem okraju Radovljica. Ta odbor bode skušal pri oblastih izposlovati, da se preskrbi potrebna moka za te begunce, izvzemši one, ki so uslužbeni pri železnici, v tovarnah, oziroma one, kateri so že drugim potom preskrbljeni z moko. Vabi se toraj vse take begunce, kateri so se morali odpovedati dajatve občinske moke, da se oglase pismeno ali ustmeno pri načelniku odbora, Antonu Klančič-u v Spodnjih Gorjah št. 68 pri Bledu. Smrtna kosa. V soboto dne 4. t. m. je umrl v Ajdovščini 841etni starček Hvalič, oče špediterja Gašperja Hvaliča iz Gorice. — V Malih Žabljah na goriškem Vipavskem je umrl v noči med 30. in 31. oktobrom Anton Kravos. N. p. v m.! Umrl je v ljubljanski deželni bolnišnici M artin Štrukelj, gostilničar v Šem-pasu. Stran 5. DCZ3CZ3CZI3CIZ1CZ3CZI2CZ3 ' HaroOTfe „Slovenca." CUdJC ll—icmr^r—n—i 1ŠŠS вмпшшЈ za samostojnega gospoda, če mogoče v bližini kolodvora. Ponudbo se prosi na upravo lista pod P. A. 2580 Kupi se večja v Dve prodajalki v špecerijski in železninski stroki izurjeni sprejme proti dobri plači veletrgovina. Ponudbe pod »1916 A 2613« naj se pošljejo na upravništvo tega lista. Ponudbe na upravništvo Slovenca pod M. Z. Ljubljana. zmožen obeh deželnih jezikov, se Išče za neko en gros-trgovino za galanterijsko in norimber-ško blago, l'onudbe pod »izurjen prodajalec« na upravo lista. Kompletno častniško (Grltschsattel) se proda: 2616 Dunajska cesta 75, pisarna. Št. 16.450. Raz Pri ljubljanskih komisijah zahteva sc skoraj gotovo zopet previsoko število krušnih kart, ki ne odgovarja pravemu številu mestnega prebivalstva. Podpisani župan je torej vnovič odredil, da se izvrši večja in natančnejša revizija v Ljubljani izdanih krušnih kart. Karte 82. in 83. tedna sc bodo zatorej izdajale no samo v petek, dno 10. novembra, ampak tudi v soboto, dne 11. novembra 1016. Vsakdo, ki pride po krušne izkaznice, ima s seboj prinesti listek, na katerem naj so zapisana imena vseh tistih oseb, za katere se krušne izkaznice zahtevajo. Občinstvo se opozarja, noj naznani le resnično število upravičenih oseb, ker bi drugače imela vsaka kriva naznanitev neprijetno postavne posledice. Mestni magistrat ljubljanski, 2010 dne 28. oktobra 1016. Uradno je določeno, da ne sme porcija pečenke tehtati več nego 15 dkg; v gostilnah pa se prodajajo porcije po 1 K 60 vin. do 2 K in še čez. To je vsekako krivično. Če se gostilničar drži odredbe glede 15 dkg, je to silno draženje živil, ker stane kg teletine 3 K 60 vin. do 4 K, če pa se ne drži, je pa tudi kazniv. Strogo nadzorstvo v tem pogledu bi marsikaj spravilo pa dan! lj Na vadnlci c. kr. učiteljišča v Ljubljani sta nastavljeni kot suplen-tinji učiteljica Lea Leveč namesto vpokojene vadniške učiteljice Pavle pl. Renzenberg in učit. supl. Frančiška Suher namesto umrlega vadniškega učitelja Ivana Janežič. lj Ušel je na zvit način iz deželnega vzgojevališča v prisilni delavnici dne 2. novembra ob pol šestih zvečer 17 let stari gojenec Ruggero Hivitz iz Pulja. Deček je za svoja leta šibek, podolgastega obraza, črnih las in sivih oči in ima na čelu vrez-nino v podobi črke A. Oblečen je bil v temnosivo »cajgasto« obleko in imel povrhu še suknen (lodnast) sivorjav zimski suknjič in imel na glavi sivo okroglo čepico s ščitkom (Tellermiitze). Govori italijanski ter nemški in slovenski z italijanskim naglasom (žargonu). Ker nima nikakih sredstev in je navzlic svoji mladosti zelo nevaren »tržaški svedrač«, se občinstvo tem potom opozarja nanj, ker se bo najbrže izdaja! za »begunca«, lj Umrli so v Ljubljani: Andrej Reczinski, pešec. — Ivan Novačan, sa-per. — Pompej Halmacs, poddesetnik. — Marija Novak, postrežnica, 82 let. — Marija Loos, vdova železniškega nad-sprevodnika, 72 1. — Bernard Schneid, pešec. — Filip Kristančič, črnovojniški pešec. — Josip Weidlich, enoletni prostovoljec, desetnik trdnjavskotopničar-skega polka. — Juri Schuller, desetnik. lj Umrla je poštarica Avgusta Rožanc, stara 41 let. lj Našla se je na Vodnikovem trgu manjša vsota denarja. Dobi se v uredništvu »Slovenca«. lj Na poti od vojne prodajalne Dunajska cesta do Cegnarjeve ulice je izgubila neka služkinja denarnico s 17 K vsebine. Pošten najditelj se naproša, naj jo proti nagradi odda našemu upravništvu. Zahvala. Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli ob smrti našega nepozabnega iskrenoljubljc-nega soproga in očeta, gospoda Ludvika Drasmajerja posestnika in tržnega podžupana Itd. kakor tudi za častno spremstvo na zadnji poti izrekamo tem potom vsem najsrčnejšo zahvalo. V Tržiču, dne 6. nov. 1916. Žalujoči ostali. Kupiti se želi lahek, dobro ohranjen za vprego osla. Prijazne ponudbe pod A. T. 2610 ПА upravo lista Podpisano županstvo naznanja vsem p. n. občinarjem, da se še vedno nahaja v Dornbergu in kdor kaj od občino po« trebuje naj se tja obrača. Za slučaj preselitve, se bo takoj objavilo. Zadnja pošta naj se naslavlja Rl« henbcrg in ne več Dornberg. Županstvo v Dornbergu pri Gorici dne 29. oktobra 1916. J. Mrcvlje upravitelj. Mala trgovina aH gostilna se kupi ali vzamo v najem, ali pa samo prostori, za takoj oziroma pozneje. Ponudbo so prosijo na upravo lista pod P. Л, 2579 Peter Kozina & Ki., Breg St. 20 Ljubljana Breg St. 20, naznanja slavnemu občinstvu, da bo morala izdelovanje civilnih čevljev z usnjatimi podplati, vsled splošnega po innjkanja surovin in novih strožjih odredb omejiti. Kdor se hoče še pravočasno prešla beti, je zanj zadnja prilika. Založila knjigarna J. ŠTOKA, TRST, ulica Molino piccolo štev. 19, A. Mildner-jeva nasL P. Barborič Ljubljana, Mestni trg št. 7. Po dolgem in željnom Čakanju je izšla zistematično-praktična, po moderni metodi sestavljena slovnica, za samouko in srednje šole. Italijanom, ki se žele priučiti slovenskega jezika in onim Slovencem, ki so iz kakoršnegakoli vzroka zanemarili svoj jezik, bo ta knjiga kar najbolje došla. Cena K 3-—. Vtisi in občutja iz mojega dnevnika. Vsebina: Zadnji dnevi v Brdih. — Izgnanci.—Topovski boj. — Ivanovo 1916. — Notna vožnja. - Iz bojev za Doberdob. — S tolminskega bojišča. — Vseh mrtvih dan. — Gorica v plamenih. — Ob slovesu. Cena 60 vin. priporoča bogato zalogo dunajskih |*1ц1|д||г aii modelov, nakičenih in praznih flluilllllU V cvetic, peres, i. t. d. W V žalnih klobukih vedno velika izbera, Popravila hitro in ceno. Najnižje cene. Da si gg. naročniki prihranijo poštno povzetne stroške, naj blagovolijo poslati naročnino vnaprej ter priložiti poleg cene za „Ob Soči" 10 vinarjev in za „Lingua e grammatica slovena" 20 vinarjev za poštne stroške.. trgovina s papirjem in vsemi pisarniškimi in šolskimi potrebščinami se nahaja v Trstu, ulica Molino picco o štev. 19. 7 Д 1 O pisarniškega in pisemskega papirja in kuvert, razglednic, svinčnikov, Ca. i LJ {-, d črnila, vseh vrst cigaretnih papirčkov in stročnic, vojne dopisnice itd. Cjgcp n. a. dež. življ- in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice sprejema za*a-ownja na doživetje in smrt, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna In Jamstvena zavarovanja Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije. Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem leta 1914.............................K 173,490.838- Stanje garancijskih fondov koncem leta 1914...............K 48,732.1)22-76 V letu 1914. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz čistega dobička . . K 432 232-66 Kdor namerava skleniti življenslto zavarovanje, veljavno za 00]П0 ZaiiarODanJe, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj in poštnine prosto. 1439 SW Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji. TM Marije Terezle cesta št. 12. ar Na drobno □□ MODNI SALON I. Mladeniči, ki so rojeni leta 189'.>, stopijo s 1. januarjem 1. 1917 v črnovojniško dolžnost. Zaradi zabeležbe se je vsem leta 1899 v Ljubljani rojenim mladeničem, ne glede na pristojnost iu pa zunaj Ljubljane rojenim, v Ljubljano pristojnim mladeničem Cenjenim damam priporočam svojo zalogo najnovejših klobukov. V zalogi novi žalni klobuki\ Rozi Fabčič Rimska cesta 6. od 10» do 12. novembra 1916 zglasiti v mestnem vojaškem uradu, v „Mestnem domu", I. nadstropje. Izkazila o domovinstvu (domovnico, delavsko ali poselsko knjižico) je priuesti s seboj. Bolnei, odsotne in zadržane mladeniče morejo zglasiti sorodniki. II. Imeniki domačih in tujih črnovojnikov so od 13.,do 20. novembra 1916 v omenjenem uradu ha vpogled, Pogreški naj ве pisraeuo ali ustno naznanijo mestnemu vojaškemu uradu. Odprto tudi v opoldanskih urah. Cene priznano nizke. dne 3. novembra 1916. se proda Dovoljujemo si slavno občinstvo opozoriti na Sportae jopice za deklice. 2ш!егј8 za dečke v vseh kakovostih in velikostih. SgiBrSne čepica v različnih oblikah in barvah. Samaše v vseh velikostih. Падаогсе ocl najcenejše do najfinejše vrste, za vse starosti, iz volne, bombaža in flora. Biserni triko in normalna perilo kakor: hlače, jopice kombinaže (žabe) v vsakovrstnih kakovostih in velikostih. TeSra perilo za dojenčke, higijenično priznano kot najboljše. Predpasniki za deklice iz perilnega in belega blaga, kakor tudi za male dečke iz močnega moleskina. Srajce likane iz šiTona, in cefirja v najboljših kakovostih. Sraice za šport v vseh modernih oblikah, iz cefirja in malco. HfSaČHS srajce V različnih oblikah, formalna perilo kakor: srajce, jopice, hlače iz volne in bombaža. Tefra p£785o, zdravniško priporočeno. ЈЦвдаиЗсе volnene ihako in hombažaste v različnih modnih barvah. Ourainiki in manšefe, najboljši izdelek. Mrassate, na/amnice itd. v veliki izbiri. Rokavice glacč, pletene in triko. Ze^inl robci V vseh kakovostih. fitokolenlce, дздпзЗе, rskaaice in druge v to stroko spadajoče potrebščino za zimski šport in turiste. tfrhne pseiene jopice ia dulagrelci z rokavi kakor tudi brez rokavov. SporlflE ČepiCS iz volne in svile. S^odln^a pletena iz volne, crepe de sante, svile, listra, klota, bati-sta itd. ^om'istaaže, srajce, jopfce in drugo perilo, pleteno iz volne, bombaža in šilo na. FrEđpasnlk] pisani, beli in črni v vseh modernih krojih. Stezniki V različnih kakovostih od najcenejših do najboljših. JSsjgaoice črne in v modnih barvah, volnene, svilene, flor itd. Sila'iItaiSs iz eukna, pletene in triko. Rofcaotce glaco, pletene in triko. Zspili rnSlCi iz platna, sifona in batista. za mesarsko obrt se sprejme pri Alojziju Ereceljniku, Sp šiška 25. za ljudi, ki imajo sorođn'ke v Ameriki I 2470 Kdor hoče stopiti v dotiko s sorodniki v Ameriki in dohiti od njih denarne podpore in pisma, naj spiše kratko pismo v nemščini, v katerem naj popiše samo svoje rodbinske »adeve in ne omenja ničesar o politiki ali vojski. Na posebnem zavitku naj zapiše naslov svojih sorodnikov v Ameriki, pismo pa vtakne v druij zavitek, na katerega naj polejj svojega natančnega naslova razločno /apiše tale naslov: Непгу C. Zaro, Bankier par Adresse Drssdner Bank, Berlin W. 8. Pravi tržaški bkevnihi vseh velikosti dobijo sc le še samo pri tvrdki OSVALD DOBEIC, Ljubljana, Mar-tinova cesta 15. Razpošil jam na vse strani na debelo in it)42 na drobno. "oavnvni nrpfinlk: Jožel Gostinčar, državni poslanec, Tisk: »Katoliške Tiskarne«, 'zdaja konzorcij »Slovenca«,