ospodarske, obertnijske in národsk Ishajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti i fl 3 fl pol leta Z fl. po posti fl.30kr V Ljubljani v saboto 31. maja 1856. Iz obćnega zbora c. k. kmetijske družbe tinški iz Koroškega, in pa tištim, kterega smo přejeli po v Ljublj 7. maja um (Dalje.) Gospod Andrej Malič, odbornik kmetijske družbe, je potem besedo poprijel in govoril od zasadbe sadnega drevja poleg his in dvoriš, poleg cest in pot"" častitem fajmoštru prcžganjskem iz Dolenskega, je bil bele, ta rudeče barve, obá pa prav čista, bistra ka pljica, ktera v kozarce natakana je gomizlala kot slavni i poleg kteri t in n j i Lepo je dokazal velik dobiček ? izvira iz obilnega sadja gospodarjem in pa dczeli ven pa je tudi imenovat de obilo kamor koli se pogled \ se prav n dit dj P ino i kako je gosp. Malič to reč razložil: „Sadjoreja j kjer se vidi sadnega drevja tedaj to nič novega, ako eh potih!" Pa poslušaj- e ve- b&mpanjevec. Pokusili so ju zbrani druzbeniki in enoglasiia je bila hvala, da obá tepkovca sta kaj prijetnega okusa in zaslužita imé dobrega vina; nekteri so bolj hvalili pre-žgajnski, većina pa koroški tepkovec; odkod pa rudeča faj- barva prezgajnskega, nismo zvedili, zato, ker gospoda mostra, ki so ga nam poslali, ni tukaj bilo. Ni tedaj le prazna beseda, da se dá ió tépk prijetno in tudi precej močno vino napraviti, in da tépka je hvale vredna sestričinja terte. lik kapital vsake dežele; ta kapital zamore mlad solarcek i (Dalje sledi.) dobro podučen ravno tako množiti kakor siv starcek i m prostora za drevje je še neznano veliko na svetu. Pa ne ... V ...*«• i «V 1 J *1 . i 1 Gospodarske novice. le na pole tr © nJ tih samih, temuč tudi okoli his, ob potih in cestah in senožet je prostora dovelj za zasadbo sadu i Mlada praprot res dobra iéd nosnic, skodje vino t času. — le stari vraži je treba slovo dati, da poleg njiv drevju, in pa pametno se te reci lotiti; saj tudi kodje, ako ga člověk nezmerno pije ali ne ob pravem Resnico je govoril mož, ki je priporočal praprot kot »vic". Slišal sem sicer že ko dobro hrano v 40. listu „Novic", pubeč mlad, da vélikega travna res je, da sleherna rastlina je za kaj so zeliša sploh zdrave i m ali je še kdo zatega voljo terdil da naj se nikar ne pije vino? Pa kaj bomo gov< eno irobiii; saj nas skušnje v od škode, in aj le deželah vse ù i u pa da praprot je za kaj več kot le za nastel, ali kakor Gorenec pravi, za nasteljo, nisem vedil pred , čeravno mi že sivi las na glavi ravno več bela vrana. Tako se učí člověk dan za dne- V f jac uce. Pojte neverni Tomaži v lavantinsko d izuči. Pr a pr o t je dobra na Koroško, saj ni deleč pojte v njo Avstrij > na M a rs k i Cesk P a r s k i posebno pa v Svaj in vidili bote poleg velikih cest cele dní nič druzega kot sadno di drevesom ii Res je, da na takih vsakemu od per ti h potih se je vom , pa menda se nikoli ne piča za živino, posebno prešiči in mlade ja g nji ča jo rade jedó. To so mi povedali hribovci še le te dní. Bivši pa pri dragemu prijatlu A. J. na visoki gori, kjer yRožce, mnogotere trave Zlahen duh razli vajo , Najdejo zdravila prave, Ki okolj prebivaj o w zlo tatvine bati, ker še na zapertem vertu sadje ni pri miru. Al to je le tako dolgo hudo, dokler je sadja malo, kakor bereva v „Novicah" hvalo praprota. „To mora va poskusiti je za ko ružo slabo, dokler je na velikem polji tit- le ena njiva ž rečeva, inhajd! po mlade praproti v gojzd; Jerici, pre njo obsejana, kamor se rade vrane spusajo, kakor na redke brisani kuharci in sestri gosp. župnika, pa rečeva, naj se drevesa tatovi. Pa tudi na odpertih potih se dá sadje ob- na večer le pripravi nove sorte špargelj nama skuhati. Troje varovati tatov. Kako? Gotovo tako, da se zasadi takosno, ki ga tat ne pokusi, záleže. In takošno sadje so tépke. Za češpljami (sliva sorte praproti nabereva: prav mlade za „pošrekati :u i ka ktero pa vendar gospodarjem veliko kor nase kuharce pravijo, s sirovim maslom (putrom) i druge vecje praproti za „pohati" kakoi mi) in nekterimi jabelki so gotovo tépke pervi se navadno „šnite" i za dom póhajo, in pa še večje že na tri vejice razrašene za sa naj koristneji sad. Suha tépka je za marsikaj dobra i lato merzlo. Prineseva ga domu in Jerica nama ročno to naši gospodarji in gospodinje samí vedó; iz sirove tépke napravi trojno jestvíno. Mi dva pa se vsedeva k skledicam pa se delà vino, tépkovec imenovano i ki je za delavnega kot oštra sodnika. Naši bravci bojo radovedni: kaj sva cloveka kaj dobra in zdrava pijaca. Pravo vino je razun razsodila. Čujte tedaj! vinskih dežel predrago, tudi delavca preveč zgreje, da se se bolj poti, Naj boljega in res prav prijetnega okusa je bila pó ol (pivo) se spridi, preden na poljepride, hana, gorka; kakor špargeljni s sirovim maslom žganje je vsaki čas bolj strup, kot kaj druzega ; dober p os reka na je bila enmalo grenkljata, po okusu kakor ar tepkovec pa zdelanega cloveka dvojno dobro lastnost". hladí in krepčá, ima tedaj tičoke in prav pripravna — za dobro, kaplico vina; naj manj nam je dišala v salati mer zla z ocetom ( jesihom) in Ko je gospod Malič naštel navadniše tépke, ki jih oljem napravljena; ni bila sicer za zavreči i imajo po mnozih deželah, je pohvalil krajnske, posebno praprot bolj stara, ni bila tako dobi ega pa ker je ta okusa. Pohane, se in pred všemi pa k o r o š k e. Ker smo v 14. listu „Novic " že omenili hvale vrednih ve da merzle, sem sabo vzel iz Rakitne in prijatlom poku siti dal z besedo: „to so nove fele sparg eljni u Vsi so jih koroških tépk, zavernemo častite bravce na omenjeni list s hvalili. Ko sem jim pa povedal, kaj so jedli, mi nihče ni sercno željo, naj bi se gospodarji po vsem Slovenskem prav hotel verjeti, da je jedil praprot. V Barovniei in na Verhniki marljivo poprijeli zasadbe tépk. so jo pokušali, pa vsem je pohana praprot dopadla. Zato lahko Ko je gosp. Malič končal svoj govor, so bili v poter- rečem: Praprot gor, praprot dol, dobro pripravljena mlada je dobro vino, priču- bolja kakor je kumerni pa dragi špargelj ljubljanski ! Kuharcam jenje njegove hvale, da tépkvec je joči gospodje družbeniki postreženi z dvojnim tepkovcem: po kmetih, ktere imajo včasih nenadoma kakega gospóskega tištim namreč i ki so ga poslali svitli knez in škof lavan gosta pogostiti, bo gotovo ta novíca všeč. Mnišček. Natoroznanski pomenki Po dr. L u spisal Juri Pa vale c Toča. Toča je prikazek na nebu kteri se v nekterih včasih pogostorna vidi. Visokouceni mozje, kakoi Volta y Bah Lihtenberg V in se drugi, so se že ters.ili, toči do koi si glave belili njihove mnenja so bile ali le podklad m nedokazane, ali pa se niso ujemale z glavnimi pi toroznanstva in so jih zategadel drugi ueeni pet nagli Tudi nam se še dan današnji skor ravno taka godi zastran ejanja toče, čeravno ni med nanti, ktei bi tistih različnih, dostikrat zlo velikih kosov ledu, ktei poznal i veči- nevihti in pri hudih elek ktei so za del po soparčnih dnevih pri strašni tričnih prikazkih z vso silo na zemljo padaj volj velike škode, ktero narejajo po žitnih poljah in vinskih skerbnemu po vsem gorieah , tem pa strah in groza marljivemu in ubogemu čuda debela bila čvetert in polovi* kmetu. Pripoveduje se od toče, ktei in vagala a je ne samo po več lotov , temuč funta in se vec V/ Kdor le kolčikaj skerbno opazuje premenljivost našega zracja, bo gi uimo spoznal že samo iz podob soparčnem letnem času in b oblakov y to ob lahko mnoffokrat vidimo, kako kine tovavec včs plah ogleduj nebo y ktero čedalje temnejše prihaja po debelih inčenklatih oblakih Narboljša memo druzih razla°* © se nam dozdev Blan chet-ova, s ktero nam bo, mislimo i mogoče, zadosti razjas niti y kak se ej a toča V Preden vendar od toče dalj domače razjasniti, kako vetn govorimo, hoćemo najprej stajajo Ako v dimnici (izba in kuhinja skupej) zakui 5 se ak pred v dirnniku in v gornjem prostoi izbe g uj e po toploti, ktei od ognja izvira, in se dviguj azte- skoz dimnikov žleb . V • 11 • ' • a nj si ak privlačuje di S ostejšega iz spodnjega prostor izbe y in tekoča toplota napravlj da se tudi v spodnjem prostoru izbe zrak razteguje in lozej prihaja, se dvigati začenja dvigajoči zrakotek vzrokuj Se dvifirajoci © ak pa • V V isce skoz poke in luknj na izbenem strop uiti. Po različnosti toplote odteka ali priteka ta tudi na stranéh izbe skoz duri, okna itd. tako dokler ni popravljena skoz raztegnjenje izbinega zraka dolgo, v prostorih poleg izbe ; akotek. Vse to vendar, kar mi v toplote v izbi in popaeena ravnovaga in to je ravno-važen izbi komaj zapazimo, se primerja javno pri velikih zrakotekih ali vetrovih v zraku. Solnčna toplota razteg ak na ej a veti Ona je namreč ok, da se zrak čedalj bolj tanjša in na njegovo mesto drugi gostejši od sti in tako ravnovažen akotek ali veter navstane ni priteka Tako na- rejeni veter veje na tišti kraj, kamor se zrak razteguje. V izbi zacutimo prepih le v spodnjem prostoru, ako pa v gornjem na steni okno odpremo, in je izba verlo topla, vidimo, da je tudi tam prepih, da merzlejši zrak z vso močjo od spodej skoz odperto okno v izbo sili. Ravno taka je tudi z vetri; navadno je zrakotek, kteri je po raztegnjenem zraku navstal, ravnovažen, kteri dol, kjer veter veje, obdavajo, tudi raven biti. more pa tudi pošev in po legi bregov. Zdaj pa nas y dragi Misli si z bregovi bravec ! spet spremi k dalnjem raz- obdani dol, v kterem je laganji toče. po več vročih dnevih visoka stopnja toplote narastla in je zrak poln poln soparjev. Taki soparni zrak napolnuje vès dol, se razprostira po bregovih in zakriva njih verhunce. Misli si še, da na zahodni strani tega dola se odpira drugi dol manj topel. Odtod priteka hladniši zrak proti toplemu dolu in nareja tište hude, kupate, včasih goram podobne oblake, kterim kupati oblak (cumulus) pravimo. Hladniši zrak teče potem v gorki dol na mesto raztegnjenega y m v mestu Mastríhtu v Holandii so 3. augusta 1827 kosovi ledu padali, kterih posredek je polovico čevlja meril. Tudi domovini v slovenskih Gorieah smo predlanskem imeli točo ka kor laški orehi veliko. Pis. kakor hitro se ta bregov dotikuje y pada s toliko večo silo v dol, kolikor veći je razloček toplote v obéh dolih ; v ravno tem trenutku potegne to padanje tudi gornje lege zračja za seboj tako , da se na takošni način več tavžent čevljev vi soke, na ravnost nadvpične zračne le^e sibljejo. V toliki jLtaii, liiiin/UMuij, m »v — —------7--------------- ZIIJC SUJ priti in pokazati, kako se nareja, pa skor celó zastonj so (cirrus) višavi pa vémo, da je le malo toplote. Poverh velike mno žine soparjev polnega zraka pa se narejajo perjasti oblaki y kteri, kakor iz popisovanja oblakov vémo, sncžcite večidel v piro stečene drobce zapopada. Te drobce žene merzel zrakotek iz srorniega zračja skoz soparjev polili zrak ; na tem potu jeinljejo pirine zernica soparje na-se, kteri ob nizki toploti se točo premenvajo gibajocega zraka zmerzujejo Ta zrakotek od in se tako v zgorej pride potem do větra, kteri pri zemlji veje, in ta pelja točo tako dolgo seboj, dokler do nasprotnega vetra ali do kakošnega drugega napotka ne pride, kteri napravi, da se toča na zemljo usuje. se tudi ujema skušnja, da toča posebno S to razlago rada gre v krajih z velikimi in globo kim i doli, v kterih lahko zlo razne toplote narašajo; redkokrat pa v deželah z velikimi ravni na m i, kakor, postavimo: v Holandii, na Pruskem in v Rusii. , kjer se ravnovažnost raznih toplot zmiraj lahko popravlja; še manj kra t gré toča na morji, kjer vedni vetrovi vejejo in ravnovažnost zderžujejo; kajti po ravni na h se ravno-paden zrakotek dosti težejše nareja, kakor pa v dolih. Tudi podoba nekterih točinih zern se ujema s to raz-Najdejo se namreč žerna složene iz verst s skupnim lago. srediscem, ktere so odzad izdolbljene. Takšne žerna so naravnost na zemljo padale in so spredej iu na stranéh nara- ker so padajoče soparjev na-se jemale; zadnji del pa Rav no taka je s točinimi zemi, ktere sale tega ni mogel storiti. imajo odzad oštrine. Ko so točine žerna že deleč naravnost padale, ne morejo več nazaj, kar so se spredej zlo narastle in so tedaj težke. Naj raje gré toča podnevi, ker le podnevi so vse okol i šine take, da se lahko toča nareja. Ponoči je le malokdaj nevihta , ktera bi točo přinesla. Nadalje je opa-zovanje pokazalo, da nevihte, ktere naj večo točo prinašajo. so večidel med tremi in štirimi popoldne : v tem času je dnevna toplota najveća, je zrak narbolj raztegnjen in ima največ soparjev v sebi in soparji se dvigajo najvišje v zrak. Vse to pripomore k silnim vetrom in k debelejši toči. belost zern bi se morebiti tudi dala izračuniti po času kterem pada. De v Iz recenega se lahko vidi, da toča je pozimi redek pri-kazek, in da se ne more narejati v skrajnem podnebji; Ie v umernem pasu zemlje je toča domá, ker se večidel (pa ne izključljivo) dalje od 60.° zemljopisne širjave ne najde. Verhunci gór v umernem podnebji nimajo skor nikdar toče. Za poduk in kratek cas. Osel y ki ni mogel dalje terpeti múk terdoserčnega svojega gospodarja, uide iz službe. Gredé po cesti sreča pijanca , ki je semtertje omahoval, včs pobit in pomazan. ospodarja lrbos:i clovek — rece tudi ti imaš hudega or © in tvoj je še toliko hujši, ker mu ne moreš uiti". Najhuji gospodar je strast, in najterja služba je gerda navada. % „Dotaknem se te s čudodelniin oj i in protom rece odejnik tolstemu prasetu yy in precej se sprpobei neš v lepega jelena u Pr se res preobei jelena z lepi tankim vratom in velikimi rogovi, in dopadlo mu je biti jelen. Ali v tem pogleda v polno svoje korito m pr V yy Kaj pa jedó jeleni ?" Odgovori mu čarodejnik: „Hi žlahnih jelenov je zlo prosta: ti pa voda" Hitro odg vori nečista žival : „E, kaj samo od tr in vode se živé jelen 2 Ostanem aji prase. Člověku, ki je vajen le © be polt nosti, zastonj v moji ponujas d dosti inpopolnej ljenj 175 ř SEDATO A V (2 SAC R PACONIVS w m * J'JO 1 \ na pr v stari visoki nemščini poda-m za pod m EDEM ET ARAM D D. gerski 7iv ft\nv, tako T Spisal Davorin Terstenjak. Stari indi so častili božanstvo Indrž se je tudi izvirna masa glasnikov (Lautmasse) zlo spremenila in večkrat v obsegu (Unifan se zgubila, na pr. latinsk. 1 y oštroumni Pott i prav razl a ga, m kter druga bilo y y y kakor zen rv a jv u i -----7 ----~ ---« j - * — ^ i" iVT v Muuiiiii ua kakor Pfeilwerfer" nahajamo na noriških kamenih v obliki kle sansk. plih slov i Tako priime Indra-tovo Sli an muk n zapopadek iiatornih prikazkov na nebu". Indra je toraj S i Samu i Sam 2 1 S am u can tu duh tmosfêre. gospodar oblakov in groma, vedrine, vse obsegaj tërsk kralj i mojster paru ega zracja itd. Od sanskritske besede vršabha, Wasserbewohner, Frosch ima slovenski jezik samo slednji del žaba, nemški paperv v njegovih teluriških uplivih in bojevatelj in premagav Fr os ch hudega rot Vit 2 1 zato njegovi priimki : Marutv aereus Ma i Merot D V • V 1 Dzay i Bog groma in bliska se je z ctor, Viti slav, i" ljut mož z divjim pogledom in i Vitoljub, Surapati coeli dominus Svaroh 3 i i aj predstavlja! kot hud brado. Tako vidimo gosto v Oglej 3 P polatincenega v „Jupiter bront Pardžanja, tonitruus , Perk i Per i Vad i slav. Pashupati 4) taui bog i Kilbog, Turbog i Kuhn-u a d y d itd bla i dominus, Stirbog Indra pomeni po I ženo Ind i Vati Šti u predstavljenega, in na Perunova glava stva Radogosta. i med iskih kamenih je po stokrát viditi roma, simboloma solncnega, božan- tudi 6 ktero ime na rimsko-slovenskih kamenih nahajamo v obliki Vid Kakor bog groma in bliska je Ind Perk Pardžanj mogocen bog in se veli: Shak Vi nd Tudi polatinčeno Se rend se najde Kokra , validus , der Màchtige Oil Vclovecenje (Vermenschlichung) božanskih natornih Vrit (persiški Veretral umořil. Vrit je orjaša hudega duha rnoci spada, kakor oštroumni Ku h s prav terdi i v cas Verh u 11 en de , od korenike vri pomeni der k kol it v • v kih d i zato toliko enakosti Veretr i velare, in z besedo Vrit se ujema severno-slovauska beseda Velet H V v podobah indo-evropejskih božanstev. Kakor iz priimkov Indra-tovih vidimo , so si ludi to božanstvo po raznih njegovih delavnostih različno mislili in sicer s kopjem. ker se velí „kopjenositelj" (Speertrager) orjas. Velet( je Ind t e k a j o Ima pa se, kakor Kuhn razlaga pod Vrit zastopiti oblak i b z gromsk ker v Rig b u z d o v tu stoji i Vrit íí Ko t de iz breg u On se zato velí Vri tra gh ? i S u 1 i s 1 je podobo k dalj s kladivom an un d i ktero v anski mitologii Verethragh Veletoklav Vriti • V imelo. Tako kladivo ima tudi nordiški todter 8 hor i in se velí Mjolnir i dalj i m a kit i klep i V Rigveda-tu 9 okrilane strelike itd. Vse to orožje boga Indrata je viditi h k tudi stojí pisano, da Ind to na lepem Ijsk pomen iku 10 V severno-slovanski mitologii se Ind n ah aj a po d tačke ali ferčke (Schleuder) da, kadar stre I a udar ko Še kroglo ra p oga n j a (Donnerstein) iz uje i Vid y Thunman JI) je schcr der Winde krivo to přestavil v „ Her i n d h oblakov v slovensko ijudstv gro niska krogla přiletí z Sanskritska korenika idh ali Pr anji cez petdeset let spet iz zemlj pride mati slovanskih besed Vid Ved V pozn • V « ima za takošne veckrat okrogli kameni ; Ijudstv jih 5 omske krogle ečjih je odpadel glasnik n, kteri sicer ni bitstven. Končnica hranuje i da tje ne udari hiši i ii unau še se najde v slovenskem narečji, n. pr., skopuna, glavuna. gizduna itd. Sufiks as se je še ohranil v osebnih Ne cas. Raba s. Glasnik Tudi Slov ter jih pod streho dobro er je takošna krogla pri romova skal imajo to vero in kroglo P imen u jej o P k imenih : Beras . Jer i Jo ras, Moras, Po gromu in blisku pi lepo vreme. Indra ni vec v pa ni druga kor digama Ijutega obličja temoc prijaznega in velí se kakoi bog jas Kot božanstvo groma in bliska se je Indra častil pod nega neba Dagadi, aura, aër, Surapati, coeli dominu imenom Pardžanja, iz kterega je slovansko-litevsko P Svaroh. Kakor Surapati-tu odgovarja Svaroh, tako I) k P snié se nam čudno zdeti. da imé gadi-tu P a r d ž a nj 12 Ne pokvarjeno vidimo v oblikah Perku nosio v. Dog i P o g o d a , ili enika imena Pogoda, P Kakor fik piše osti K u h n v in do opejskih jezikih niso aj denti • V i temoc že v enem gadać, je slov O od ut je to lagol gađati, reden god , tei i © d i gatat i, S • V 1 1 athen kakor i z jeziku različne oblike tistega sufiksa ena pole ), aper, nemški Bachem, korniški bahet. Morebiti so polabski Slovani že pervo slovko besede zgubili in go-vorijo samo het ali z rhenismom hent. Hent tudi zna izvirila oblika biti besede hoč, kambriški hwch, porcus. Hoc pomeni svinja. Na Koroškem glasnik k radi spremenjujejo v K t primeri A'um, namesto A um, hruška namesto /miška, zato je gosp. Janežičpisal: kočej, das Ferkel. Iz hent je oblika het mogoča, in po umehčanem glasniku v c — hoč. Pod podobo meresca so si tudi Indi mislili vse izrovajočo horo. Spomenika Sedato Godutu posvećena sta samo dosedaj dva znana, eden v Leskovcu ne deleč od razvalin starega Nevoduna, drugi a Bavarskem in je sedaj v augsburském muzeji hranjen. pa je bil najdeii v P fun eu na G SACRYM COH. 1. BRE V. S I V S C A 1VL MAXIM 0 DEC » Učeni starinoslovec prof. dr. Hefner napis tako bere: Sedato sacrum Cohors I. Bretonům ( Breucorruiii?) ex voto suscepto ; laetus ( sic) votum solvit, curam agente Julio Maximo decurione" in sam ga v neiiiško tako prestavlja : „Dem Sedatus heiligî Die I. Cohorte der Bretoneii ( Breuter ) setzte Lósung ihres gethanenen Geliibdes unter dem Interims-Befehle des Julius Maximus, dem Sedatus diesenGeliibdesteiii". Hefner T) sam dvoji: ali bi BRE bral Bretonům ali BREVCORVM; vendar Breucorum je resilicnise berilo. Bretancev se v napisih zmiraj najde v Britones Nemaningenses , Britones ker galiski rod obliki Britones SJ i IViputienses 9 itd. Breuci so bili panonsk rod, in prebivavci med Kolpo in Savo se še dnešnji den velijo B raj ci. Bili so na Bavarskem v posadki in so tam dali No rej i in Sedato-Godutu spomenik postaviti. Ako kdo zamore priloženo podobo iz keltiške, rimske ali gerške mitologije razložiti, prosimo, naj poskusi ! Ako pa tega ne more, ne bo naše terdenje : „Norčani in Panonci so bili Slovenci" dalje več ostalo „oíFene Frage u ktera vsikdar nastaja, kadar gromski oblaki preidejo. Bozan- 22, 7. 1 Tkaný Mythol. II. 7. 71, 104. 3. 3 Masch fig. 48, 258. 4 Dirghata ma s I. Kilbog. Stri- bog, Turbog se tudi veli Šiva. V vediških spisih se V'aju bog vetra veli večkrat rjoveči bik, in sicer v Taittirva—Brahmana-tu stoji po Weberovi prestavi: ,,Vaju vereint sich mit dem Gestirn Nistya, der briillende spitz-gehôrnte Stier, wachsend ira Luftraum, die Wesen vertreibend, stosse er fort die Feinde, die nicht opfern". glej Weber „indische Studienu I. Heft str. 93, primeri v pesmi Igorovi „Vetři Štribožy vnuci". Zato boh Speck, slanina. 6 Ime Sedatus se večkrat kakor osebno ime nahaja; na sekovskem kamnu smo našli ime Miri na in poleg tega imena še Marot — Merot poznamlja po Iiuhnu (glej „Haupt-Zeitschriťt fur Kontukon. Kontukon pomeni cpdtianoç, der Pferde-Liebhaber, od deutsches Alterthum" V. B. str. 489) „m e r te v44, in pomen „veter" je iz te predstave postal, zato pri čeških kronikarjih se Merot veli amator. sanskritskega kan, amare, desiderare, ilirski kaniti, kant 7 Pis. Hefner „Das roinische Bayern" 3. Auflage" str. 99. ) Hefner ravno tù 47. 72. — 9 ) Hefner ravno tù 30. 90. Pis. ïî Popotni spominki. Dva dní v Goratanu. Veseli ropot fuzinskih kladvov me je živo sporninjal na moj rojstni kraj. Zgornji del Terbiža — prav za prav pravi ter g je za nizkim griccm le male korake od spodnjega Prije!no in mikavno je ozirati se po naši mili domovini oddaljen in se posveti koj, ko se ta zapustí. Le greclé sem Krajni, ktere vsi trije oddelki: Gorensko, Notrajnsko in Do- bil ondi. Tukaj sem si hotel voz do Pontabel-a poiskati, ker solnce je že stalo precej visoko na obzori i in obetalo lensko nam toliko mnogoverstnosti v lepoti naravskega blisa in druzih po celeni svetu slovečih znamenitost v svojih ne- kaj topel — za peš popotvanje pa nekoliko prevroč dan. Voz dri jih hranujejo. Pa nepravično bi bilo, tajiti, da tudi druge je bil kmali najet, ob pripravljanji voza pak sem kraj ne-dežele nimajo svojih imenitnih krajev, kteri delečjio svetu slo vijo in ktere domaci in ptuji radi obiskujejo. lia pr., naša sosedna Goratanska koliko ogledoval. Tako ima T e r b i ž 5 mnogo znamenitost, po neinška fara je prav lep terg in ima mnogo zalih poslopij; pa zraven tega je on tudi v zgodovini kterih se odlikuje in ki jo uverstujejo v oziru lepote med koroske zemlje imeniten in zlo vážen kraj. Lega njegova perve dežele našega cesarstva. Imenujem le spodnjega Go- v vojniskem oziru nima kmali para, zakaj on stoji ravno v ratana deleč znano la buds ko dolino — res zemeljski raj osredku cet veri h dolin in cestá. Od jutra pride belope- okolico Celovca, Št. Vida, Ker ke in Brež; v čanska s cesto od Krajnskega; od desne nam že znana kokovska s cesto od Beljaka; proti levi rabeljska s zgornjem Goratanu: okolico beljaško, meljsko dolino s svojim velikašem Velikim Zvonikom (Grossglockner) pod cesto cez Pređi i na Gorico, in proti zapadu kana lj ska kterim stojí imenitni, v celi Evropi nar višje ležeći farni dolina s cesto memo Pontabel-a na Videm in Laško. kraj pri sv.Kervi; prijetno ziljsko, divjo r ab e lj sk o, slo- Slednje dvé dolini smemo po vsi pravici naravske ter- vito kanaljsko dolino itd. dnjave in Terbiž njih ključ imenovati; ni toraj čuda, da Od nekdaj, kar me je v mladostnih letih nekoliko časa so se že ob navalili Turkov, še bolj pa v zadnji avstrijansko- gojila imenovana zemlja, kar je v poznejšem času mi ona francozki vojski leta 1797 in 1809 za njega posestvo zlo zakrila v svoje hladno krilo nar priserčnejšega prijatla in zlo kervavo tepli. Cerkev ima še dan današnji podobo ter- kjer še živi mnogo meni ljubih, mi je ona serčno draga pa dnjave, ker je obdana z moćnim zidom, v kterem se vidi mila. Skoraj vsako leto skušam jo obiskovati saj za ene obilno nic (Schiessscharteii), V naglici smo neko dní, in vidil sem tako že marsikteri njeni biser. Posebno liko Terbiz lánsko leto sem prinesel mnogo spominov duha iz nje domu pogledali, zdaj pa se podajmo naprej Zapustivši imenovani kraj se nam kmali cesta nekoliko kterih nektere častitim bravcem ,,Novic" bratoljubno ponu- navkreber napne. Okolica je prav prijazna, ker se na obedve dim in, kolikor je mogoče, ob kratkem naznanim. — Zdavnej strani ceste razprostirajo zelene livade in polja. Komaj sem namreč je tudi že mene mikalo, pogledati enkrat tište kraje se dobro četertinko ure od Terbiža oddaljil, ko mi je po-Goratana, kjer se v malih urah mnogo mnogo lepega in imenitnega vidi, kjer lepota narave združena s slavnimi spo- leg ceste na kamnitem stebru stojeći angelj kazal stezo na slovečo božjo pot Marije na Višarjih, ktera stoji na minki nekdanje hrabrosti slovanské zanimuje pri slednjem visoki gori, ki se na levo vzdiguje 5646 čevljev čez rav-koraku popotnika okó in čut. nino morja. Malo sem še šel od steže naprej, in že sem se Bilo je dne 22. augusta zarano , ko sem prestopil nad znajdel kar visavo ceste zadene na narvišjem mestu Belopecjo potok, ki meji Krajno od Goratana. Z nekim ne- kanaljske doline, ktero je tudi mejnik koroških in talijanskih navadnim čutoirt je bilo navdano moje serce, tako, da mno vodá zakaj potok, ki priteka iz ozke višarske dolinice, skoz živo vesel tistega jutra in dné. ktero zmed zelenjad gledajo skalnaté nehotične škerbine. gokrat se se spominjani Lepo jutro, kakoršnih malo rodi prijetili poletni čas, mi je se sklene pod Terbižem z Žilico in teče z Žilo, Dravo obetalo lep in topel dan. Nadjal sem se še danes mnogo in Donavo v černo morje; potok Bela pa, ki unkraj novega viditi; gnalo me je namrec memo Terbiz a proti Zabnic izvira, se memo Pontabel-a izliva v Furlanijo, pri Naborjetu, Pontablu, ker zvečer sem hotel še priti terdnjavi Osopo svoje ime v Tagliamento prekersti ter nazaj na Višarje, kjer so me imeli po razgovoru priča- z drugimi talijanskimi vodami vred napaja jadransko morje. kovati nekteri dragi prijatli; korake. vse to je pospehovalo moje Koj unkraj mostka me je sprejel tamnozelen sem- (Đalje sledi.) Novićar iz avstrijanskih krajev. Iz Ljubljane. V četertek popoldne so se na poti v vali svojo juterno pesmico. Kolikor dalje pa me je pot okoli Terst pripeljali svitli nadvojvoda Joan s svojo gospó in go-nizkega okroglastega gricka peljala, toliko bolj se ini je spodom sinom v Ljubljano. Na kolodvoru železnice od viš- rekov gaj, skoz kterega se cesta vije, v svojo prijetno hla divno senco. Vse je bilo tiho, le tički so kaj priljudno spe dolina odpirala in kmali se mi je pokazala okolica Terbiža. jih deželskih in vojaških oblastnikov slovesno sprejetim se Nisem se zamogel kraja nagledati! Od desne sčm derži kokovska dolínica od Pod kl o (Arnoldstein), ki veze z i 1 j s k Jim je poklonil tudi odbor kmetijske in obertnijske družbe, s kterim so se pozneje tudi v Svojem stanovanji prav pri-in kanaljsko dolino, jazno pomenkovali o zadevah kmetijstva in obertništva. V Glasno se je razlegalo od nje sčm derdranje voz po stari petek zjutraj ob treh so se že podali na pot ogledavat delà cesti nih Tal sto pa se glasnejse je bilo drobno terklanje prid- na železnici ljubljansko-teržaški.— Kakor se iz Tersta piše. ki so kamen obdelovali in zdelovali novo ce- zaderžujejo začetek vožnje po železnici iz Ljubljane v Terst od Podkloštra proti Terbižu. Smem reci, kolikor mi je naj bolj ljubljansko močirje in pa zakasnjene delà med bilo to delo viditi dano, da nova cesta bo ob svojem času, Terstom in Nabrežino, zato je nek gosp. minister Bruk kadar bo popolnoma dodelana, ena nar lepših v našem ce- unidan v Terstu zlo grajal počasnost ondotnih del, zavoljo kterih se železnica v Terst ne bo mogla pred odpreti kot sarstvu ; veljala bo pa tudi, akoravno dolga, še obilno čez milijon goldinarjev. desne se mi je pa kazal razgled na levo le kake 2 dobi uri Bolj mičen memo konec p r i h o d n j e g a leta. posebno Iz Ljubljane. 'Lem Ijoznanska pr eis kava Krajn goeno moli med verstjo stermih golicav orjaški Kraljev verh skega in Goriškega. Vedno bolj se razcvetuje imenitna svojo glavo pod oblake, in kteri mi je zaznamoval těsni pot vednost ze m lj o z n a n s tva ali geologija , ktere namen je v beljsko dolino in proti Predilu. osnovo zemlje iz raznih skalnatih škril, starost in verste Komaj sem se še znajdel pičlo uro v Goratanu, ko se kamnatih leg, iz kterih obstaja kamenje in v kterih se rude mi je, na kraj cej se lie podolgaste ravnine pridsemu, posvětil v pi cr loboki dolinici spodnji del Terb pustil navzdol in prestopivši v • V Urno sem po išnjevo-zeleno reko Z nahajajo, pa tudi rastline in živali, ki so nekdaj na zemlji , pa pozneje popolnoma poginile, iz okamnin jasno do- ki v globoki kamniti strugi pribobni urnega divjolepe rabeljske doline ti bile, i- kazati. V povzdigo te vednosti je bila že v letu 1849 na teka iz Dunaji ustanovljena posebna naprava pod imenom „geolo- ? znajdel v imenovanem ki gische Reichsanstalt", ktere namen je, se z zemljo znanstvom vsega avstrijanskega cesarstva pecati. Ta dei or © runtni) davek povišan za 8 gold. slovečega Haidirigerja časnik ,,Pest. Ll.u, da dobro od sto, pise pestanski vé, da to ni res, ampak da bo le za 2 odstotka in ~/;i ; zemljiš davek znaša se žavna naprava je pod vodstvom očaka avstrijanskih naravoslovcev. V svojih prostornih po- povišan slopjih hranuje nezmerne zbirke, ki v to vednost spadajo. daj 16 od sto čistega dohodka, in po prištevi tretj Ona pošilja vsako leto svoje uradnike, deržavne zemljoslovce deželne potrebšine znaša skupaj 21r;í od sto. Prihodnjič bo, (Reichsgeologen) po raznih deželah našega cesarstva, da kakor omenjeni časnik terdi, vès ta davek skupaj prerajtan za Zit tam na biraj o znamenitosti, in obrise deželá na- na 24 od sto. V • V m pravljajo. Ze lansko leto se je na Gorenskem gosp. dr. v vseh deželah enmalo Peters več mescev mudil. Letos sta prišla v preiskavo K raj ns kega in G oris kega dva učena gospoda, namreč gorski svetovavec Li polt, rojen Slovenec iz spod-njega Štajarskega, in D. Štur, rojen Slovak. Pervi bode škem za 6 ki a cena je od 12. do 17. maja skor poskočila ; vagán pšenice se je v Kašavi podražil za 12 kr., v Bohnii za 4 kr., na Marskem za 6 kr., na Slezkem za 20 kr., na Ceskem za 8 kr.. na Dunaji za 38 kr., v zgornji Austrii za 10 kr., na Ko Časnik dunajské kmetijske družbe p • V obhodil ložki kanton, i dri jske gor é, potem celo krajn-sko stran na 1 ev e m b r egu Save do koroške in štajarske meje, da je v nekterih krajih estrajskih perve dní tega mesc grade tako popalil, da tudi drugo leto ne bo terta za od Teržiča do Zagorja. Gosp. Šturu pa so odločeni: nic; zato je cena žita v teh krajih poskočila V L o g a t e c, Planina, P o s t o j n a, V i p a v a, cela s očka leto se prerokuje letos od vseh straní; žitne polja pa tudi dolina in Bohinj. Priljudna gospoda, s kterima smo se p v Ljubljani pomenkovali, sta nam razodela, da ona vsa- obetajo dober pridelk Avstrijanska armada je začela zapusati ze Moldavo in Valahijo, in do tistega kemu, kteri koli od nju z a vo 1 j o p os e b n ega kam- časa, ko bojo vse ostale določbe parižkega zbora zasti nja ali rud,ki se v nje gov em kraji nahajajo, ka teh knezij zgotovljene, ne bo nobenega avstrijanskega vo kega razj asnj enja ali nas veto vanj a želi, iz serca jaka vec v teh krajih. Cesarj izverstno obnašanje rada po svoji ved nosti i n po svoji p r e p r i č b i brez t. m. hvali plačila postrežeta. Njuni namen ni le zemljoslovne poseb- knežijah. Telegrafno naznanilo iz J » armadno povelje od 20. vstrijanske armade v teh tudi vse, karkoli nju vednost asa naznanja, enoglasno svoje želj ondašnji divan h koncu zbora odel, naj bi se vprihodnje Moldava in Valahija veno de» nosti nase dezele nabirati, temuc v povzdigo kmetijstva, gojzd nar stva in rudna r s t v a svetovati zamore, vsakemu povedati. Gotovo bo marsikte- žavo zedinile in je pismo v tem duhu poslal remu v korist, v rudništvu zvedena moža za svčt poprašati ^hospodara ) moldavskeg do gospodarja Ko bi trenil se je razglasil ta sklep deželnega zbora krog in krog, pri kopanji rude, ker se mnogi brez vednosti v to reč za-rinejo in dragi dnar in čas tratijo. Oba gospoda sta nas pa selo přejelo to novico. Iz V in ljudstvo je preve e se piše, da car Ale tudi naprosila, po „Novicah" na znanje dati, da biju možje, ksander je pred se poklicane plemenite maršale Po lj s k ktere ta vednost mika, v težavni pre is kavi podpirali takole nagovoril: „Pozabiti vse, in jima posebnosti svojih krajev na znanje dajali,n. pr '9 kje me je terdna volj kar se je nekdaj zgodilo, Prav zadovoljen sem s Poljci, ker ob se to ali uno posebno kamenje lomi itd. Močno jima bode velikih homatijah, ki so pretresale Evropo vsak ustregel, kdor jima naznani, kje se kake o ka mní ne nost ne do svojega i 9 9 in kake druge posebnosti nahajajo. Zvediti pa 9 k j e ravno njih, ki niso pozabili dolž- ■ w ladarja ne do sebe, in ker tišti izmed so se bojevali v versti moje armade, so se junaško danes in jutri potujeta ta dva gospoda, bo vsakemu lahko, ako in zvesto obnašali skoz in skoz. Vse nosim v svojem sercu le enmalo tam pa tam poprašuje. Naj bi tedaj nihče ne za- in vse dobro jim želim, ker jih ljubim kot svoje otroke. Povejte, gospodje, to svojim rojakom, pa prosim vas, povejte jim tudi, naj dajo enkrat slovo svojim sanjarijam. Da bi bilo Polj- nemaril lepe priložnosti, kteri želi kaj zvediti, — naj bi pa naši rojaki ludi po stari lepi navadi prijazno sprejemali verla gospoda, kamor prideta in jima na roko šli kar morejo ï D. sko srečno, je moja iskrena želja; al Poljsko zamore le biti zdruzeno z Rusijo u Novičar iz raznih krajev. bere, tudi Nem cem ni po volji, da je avstrijanska Kakor se iz pruskih easnikov vlada sklenila že večkrat omenjeno s francozko in angležko (J. k. ministerstvo je zastran prodaj arija žganja, vlado in tako zlo ropočejo zoper to zavezo kakor sardinski in spirita in ola (piva) k postavi od 16. dec. t. 1. sledeče © ležki časniki zoper rimsko in napolitansko vlado. Lasko je kupčijstvo z žganjem, olom in res zlo razdrazeno po pismu, ki gaje nove postave pridjalo: špiritom v sodcih je Ie tedaj pripušeno, ako ti sodci naj dinski poslanec cr © rof Cavour podal parižkemu zboru. ,,Oest. C piše, da manj eno dunajsko vedro merijo; tudi žganjarije in olarije, papeževa vlada je nek razpisala nabiro 4000 vojakov, da bode ako v • . • nimajo pravice zganja in ola na drobno točiti, so ve pripravljena na vse, kar koli bi se utegnilo primeriti V zane na to postavo; 2) na drobno se prodajati smé špirit Parizu se je snidel zbor judovskih duhovnov (rabinarjev), kteri le v stacunah, ki prodajajo specarije same ali pa zraven prevdarja: ali bi ne bilo pi 9 da bi judovsk bat (v drugega blaga tudi specarije. Po teh določbah so tedaj pre saboto) pr na u Razstava živine, mašin klicane tište določbe lanske postave od 16. dec., ktere stoje in poljskih pridelkov bo po dalj do 2 i unija Kaj pod razdelku 2. in 5. Nova postava za rokodelstva lepe hleve so napravili živini; tla so iz asfalta: dva sila in obertnistva se pričakuje prihodnji mesec. iver se velika šotora sta napravljena z mnogoverstno mervo, da si od vec strani V ze delj časa pripoveduje, da bo zemljišni lahko vsakdo za svojo živino naj pripravnišo izbira naročniki 7 očbe Konec mesca junija izteče polletno naročilo so jih naročili le za pervo polovico leta na loi Novice". Prosimo tedaj, da tišti častiti klnali naročé za drugo polovico kei dalje odpravništvo njih zamore pa po edu dobivati potem i elijo i da se nadpise (adrese) v dostojnem redu zgotoviti. Naročnina za polletâ znaša 2 goldinarja, ako se po pošti prejemajo, Ker nekteri naročniki naročnino še tako pošiljajo, kakor je takrat in ker prizadeva to potem mnogoterega pisanja sicer bila pa goldinar Su pol 5 ko so „Novice" le enkrat na teden izliajale sem ter tje ^ prosimo lepo da 5 častiti nasi star prijati ne prezerli tega povabíla, ktero naznanja. da celoletna iiaroéiiina za dvakrat v tednu po pošti pošiljane „Novice4- znasa 4, polletna četertletna pa 2, sold Hrugo pot bomo po navadi naročnikom poslali naročílno pismo Odgovorni vrednik : Dr. Janez Bleiweis Natískar in založnik : JoŽef Blaznik