Naročnina mesečno	^^^^^	A	^	^^tfP^^. Abbonimenti: Meto
12 Lir. za tnozem- ^^T^^fc ^^^^^	mBEm V	IBiM^,	M iffl^T^^^	^^ >2 Lir«) Estero. me-
stvo 20 Lir — n«-
lnozemstvo 50 Lir.

•• 20 Lira, Edizlone
C. C. P.I Lubiana
rafi. Ljubljana j» JES jte ^H	JV W fl| _ Jf flf	^	^^ 10 650 P" *bbo*
10.650 u naročnina ^^^^^^^ fl^^Hm^^^	flHHMBHBMP^F M^HHMV ^^^fei^P^
ln 10349 ta inier&t«.
Podružnical	Izhaja Tlak dan zjutraj razen ponedeljka In dneva po praznika.	F111 a 1 ■ l
N„„„ „	Novo meeto.
Novo mesta	Ur.dolltvo !> nprnv.l Kopltar|eva 6, Lfnbll.aa. g
Izključna pooblagčenka ca oglaSevanJe Italijanskega In	tujega i Redazione, Ammlnlstrazlonei Kopitarjeva 6, Lubiana. g Concessionarla esclnsiva per la pubblicita di provenienza italiana
izvora: Unione Pubblicitt Italiana S. A, Milano.	I Telefon 4001—4005. g	ed eatera: Unione Pubblicitft Italiana S. A, Milano.
II Bollettino No 714
II martellamento di Malta
Cacciatori italiani hanno abbattuto 4 »Spitfire« - Un sommergibile nemico affondato
11 Quartiere generale delle forze armate co-munica:
Nostri reparti aerei hanno efficacemente bat-tuto in Cirenaica concentramenti di automezzi nemici.
Un'azione notturna di bombardamento č stata effetttuata su Bengasi da velivoli britannici, uno dei quali, colpito dal fuoco contraereo, č pre-cipitato al suolo.
Vigorosi attacchi sono stati ripetutamente condotti dalla aviazione dell'Asse contro le basi aeree di Malta.
Cacciatori italiani, intervenuti con pronta ma-novra in difesa dei bombardieri, hanno disperso una grossa formazione di «Spitfire», abbatten-done 4; due altri apparecchi inglesi risultano distrutti dalla caccia tedesca.
Un nostro aeroplano non ha fatto ritorno.
Una nostra torpediniera al comando del Ca-pitano di Corvetta Francesco Acton, in servizio di seorta ad un convoglio nel Mediterraneo centrale ha affondato un sommergibile nemico.
Vojno poročilo št. 714
Uničevanje Malte
Italijanski lovci so sestrelili štiri »Spitfire« - Sovražna podmornica potopljena
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Naši letalski oddelki sovCirenaiki uspešno napadli zbirališča sovražnih avtomobilskih vozil.
Angleška letala so izvedla ponoči napad na Bengazi, kjer je eno letalo, zadeto od protiletalske obrambe, padlo na tla.
Ponovno so bili izvedeni inočni napadi Osnega letalstva na letalska oporišča na Malti.
Italijanski lovci, ki so takoj nastopili v obrambo bombnikov, so razpršili veliko skupino »Spit-firejev« in so štiri sestrelili; dve drugi angleški letali so sestrelili nemški lovci.
Eno naše letalo se ni vrnilo.
Naša torpedovka pod poveljstvom korvetnega kapitana Francesca Actona, ki je spremljala nek konvoj v srednjem Sredozemlju, je potopila eno sovražno podmornico.
Rim, 16. maja. AS. Italijansko vojno poročilo danes javlja, da je ob Sredozemlju neka torpedovka potopila sovražno podmornico. Število potopljenih sovražnih podmornic v Sredozemlju znaša tako 29.
Nemške čele v Kerču
Včeraj so nemške čete vdrle v mesto Kerč - Mesto in pristanišče sta v nemških rokah - Sovjetski napadi
pri Harkovu odbiti - Pri Murmansku so Sovjeti opustili ofenzivo
Hitlerjev glavni stan, 16. maja. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Po uničenju trdega odpora so nemške čete včeraj vdrle v Kerč. Mesto in pristanišče sta v naših rokah.
Na bojišču pri Harkovu je sovražnik nadaljeval svoje napade. V trdem boju so bili odbiti. Lastni protinapadi so bili uspešni. Sovražnik je izgubil doslej 180 tankov.
Na Laponskem so nemške in linske čete v težkih gozdnih bojih vrgle sovražnika nazaj ter uničile neko sovražno skupino, odrezano od njenih zvez.
Na murmanskem bojišču so nemške čete v času od 26. aprila do 13. maja zavrnile številne napade nadmočnih sovražnih sil ter ter preprečile obkoljevalne poskuse. Pri tem je imel sovražnik poleg številnih ujetnikov nad 8000 mrtvih ter je zgubil mnogo vojnega gradiva.
Pod vtisom teh težkih izgub je sovražnik prekinil svoje napade ter se umaknil na svoja izhodišča.
V	zalivn Kola je letalstvo uničilo 8000 tonsko sovražno prevozno ladjo. Neka druga velika trgovska ladja je bila z bombami poškodovana.
V	Sredozemskem morja so nemške podmornice iz neke skupine lovcev na podmornice potopile angleško stražno ladjo, kakor tudi eno spremljevalno ladjo.
Nadaljevalo se je bombardiranje letališč na Malti.
Pred nizozemsko obalo so nhalni čolni pri nekem angleškem Ict.flskem napadu na nemško spremljavo sestrelili 5 od 8 napadalnih bombnikov. Poleg tega so minolnvci pred nizozemsko obalo sestrelili en angleški bombnik ter eno lovsko letalo, dva bombnika pa jc sestrelilo mornariško topništvo.
Pri teh bojih sta bila težko poškodovana en nemški minolovec in en obalni čoln.
Slabe sile angleškega letalstva so bile preteklo noč zapažene nad Nemčijo ter nad zahodno dansko obalo. Nočni lovci so skupno s protiletalsko obrambo sestrelili tri, ininolovci pa dva angleška bombnika.
Bukarešta, 16. maja. AS. Sinoči so nemške motorizirane čete zlomile sovjetski odpor na bregovih okoli mesta Kerča ter uničile zadnje sovražno obrambno omrežje v predmestjih in nato zavzele mesto Kerč. Točno 8 dni po začetku ofenzive je bila končana popolna zasedba kerškega polotoka.
Berlin, 16. maja AS: Nemško vrhovno poveljstvo objavlja, da je bilo nemško letalstvo zelo marljivo v srednjem odseku vzhodnega bojišča zlasti proti nasprotnikovim prometnim zvezam. Dva tovorna vlaka 6ta bila zažgana. Mnogo skladišč mu-nicije, goriva in živeža je bilo razdejanih. Jugcn vzhodno od Ilmen6kega jezera so nemški bombniki težko napadli sovražne čete, ki so se morale umakniti iz svojih postojank. Nad 120 sovražnih avtomobilskih vozil je bilo včerajšnji dan poškodovanih
Minister Funk o vlogi denarja po vojni
Denar bo tudi po vojni ostal ter ohranil svojo kupno moč — Nemška proizvodnja bo popolnoma racionirana
Berlin, 16. maja. AS. Nemški gospodarski minister Walter Funk je imel zelo važen govor na občnem zboru trgovske zbornice v Zoppotu v zahodni Prusiji, V začetku je naznanil, da se nemško gospodarstvo usmerja proti proizvodnji v velikih serijah ter je istočasno na poti v totalno racioniranje, kajti odslej bo proizvodnja osredotočena le v tistih industrijah, ki imajo nedvomno veliko storilnost.
Glede denarnega vprašanja in položaja je minister Funk pripomnil, da je v vojnih časih po vseh državah na razpolago več likvidnega denarja, kakor pa v mirnih časih, Treba je torej paziti, da se ta denar ne bo podcenjeval, kajti prihranki bodo na koncu vojne ohranili svojo kupno moč, ki bo celo večja od sedanje. Najnaprednejši način
ohranitve kupne moči denarja je naložitev v državne bone. Misel, da bo denar zgubil ves svoj pomen, je nadaljeval minister Funk, je napačna in nevarna. Denar bo nasprotno igral še zelo važno vlogo v bodočem gospodarskem življenju. Po vojni bomo Imeli na razpolago zadostno količino cenenih surovin za kritje našega denarja ter za plačilo vojnih dolgov.
Nato se je minister Funk pečal še s tržnimi razmerami in je rekel, da se v Nemčiji navzlic vojnemu stanju ni treba bati nevarnosti špekulacije, kajti te nevarnosti v Nemčiji ni. Na koncu je minister podal še zanimive izjave o trgovski izmenjavi z drugimi državami ter je napovedal, da je ukrenjeno že vse potrebno za izboljšanje mednarodnega prometa.
Opozorilo nemških listov
Berlin, 16. maja. AS: Nekateri dnevniki nemške prestolnice so danes zjutraj opozorili prebivalstvo na nov način sovražnih napadov na nemško ozemlje. Sovražnik je zadnje čase poleg letakov spuščal iz letal tudi novo vrsto jajčastih balonov, ki merijo tri ali štiri metre ter 60 napolnjeni z oksige-nom in ki se ob določenem času po padcu na zemljo razpočijo in bruhajo plamen nekaj metrov daleč na vse strani okoli sebe. Prebivalstvu se priporoča, naj se ne dotika teh balonov. Državljanov ni treba posebej opozarjati, naj v takih primerih takoj obvestijo oblasti.
Sovjeti ne morejo delati čudežev, piše »Economist«
Lisbona, 16. maja. AS. Angleški tednik »Economist« podaja pregled o sovjetskem položaju ter pravi, da nihče ne sme pričakovati čudežev od sovjetske industrije. Sovjetska Rusija je izgubila 40% svojega ozemlja ter velik del virov, iz katerih je črpala svoje surovine. Dozdaj je bilo mogoče obvladati položaj z uporabo rezerv ter z zbiranjem starega materiala. Tudi človeške izgube — pod orožje so morali poklicati namreč znatno število industrijskih delavcev — je znatno otež-kočilo položaj sovjetske industrije. Revija zaključuje, da je Rusija brez dvoma storila največ kar je mogla, toda že se je začelo opažati občutno in naraščajoče zmanjševanje njene vojaške in industrijske kapacitete.
Skrb za javno varnost v poljskem guberniju
Berlin, 16. maja. AS: Nemški uradni list je objavil Hitlerjev odlok o ustanovitvi posebnega državnega sekretariata za javno varnost v Varšavi, ki bo podrejen generalnemu guvernerju. Novi sekretariat bo poverjen šefu SS in policiji generalnega gubernija.
Kuga v Haifi in Port Saidu
Ženeva, 16. maja. AS. Iz Carigrada poročajo, da je v Haifi in Port Saidu izbruhnila kuga. Vse ladje, ki so prispele iz teh pristanišč v Turčijo, so podvržene strogi preiskavi.
ali uničenih. V letalskih bojih je bilo zbitih 5 sovražnih lovcev, dva nadaljnja je sestrelila protiletalska obramba.
Berlin, 16. maja. AS. V pristojnih vojaških krogih poudarjajo, da so nemške in romunske čete v pičlih sedmih dneh prešle okrog 100 kilometrov, taka ie namreč razdalja od zahoda proti Kerču |>a uo črte, ki so jo tc čete po-gazile. Terenske težave so bile prav hude, posebno v začetku bitke, ko so se Sovjeti kar se da zagrizeno upirali. Navzlic temu pa se je zavezniškim silam posrečilo doseči določene cilje v nekaj dneh. Višine zahodno od Kcrča so sestavljale zunanji obrambni pas. Tu so se Sovjeti skuhali postaviti po robu, a so bili kaj hitro pogaženi. ludi drugo obdobje te bitke —■ zasledovanje in uničevanje preostalih sovjetskih sil — se torej bliža kraju.
Glede sovjetskih napadov v donški kotlini pa podčrtavajo, kolikšno je bilo število boljše-viških oklepnih vozov, ki so jih nemške čete vrgle iz boja. Ta številka dokazuje, kako uspešno se upirajo Sovjetom. Jasno je, da so si ti domišljali, da bodo s svojimi napadi razbremenili pritisk nemških in romunskih divizij na Krimu ter hkrati dosegli kak uspeh vsaj
pa, tako izjavljajo v Berlinu, je ena stvar docela gotova: sovjetski napadi na bojišču pri Harkovu ne bodo niti najmanj spremenili vo-juškega položaja in njegovega neizogibnega razvoja.
Berlin, 16. maja. AS. Po poslednjih poročilih ki so prispela sinoči, se je izvedelo, da sta po zasledovanju pobitih Sovjetov na polotoku Kerču zadnje dni število ujetnikov in vojni plen izredno narastla in da še zmeraj naraščata Boljševiki so si po višinah okrog Kerča skušali zgraditi novo obrambno črto, toda ihta nemškega in romunskega napada jim je preprečila načrt. Letala so uspešno sodelovala z vojsko in brez oddiha v nizkem poletu napadala bežeče sovjetske čete. Med silnimi sovjetskimi četami vzhodno od Kerča je zaradi stalnih letalskih napadov prišlo do hude zmede. Vrste motornih vozil, ki se jim je v zadnjih dneh posrečilo, da so dospele do vzhodnih predmestij mesta pred zalivom Tamaskija. so bile po nemških letalih uničene. Skupine nemških bojnih letal so prav tako Sovjetom preprečile poskus rešiti se preko ožine pri Kerču. Tudi tu so sovjetske izgube nrav hude
Kopnhagen, 16. maja AS: Uradno poročajo, da je skupina danskih prostovoljcev, ki so se urili na
za lepi videz. Boji še vedno trajajo. Vendar I nemškem ozemlju, odpotovala na vzhodno bojišče.
Japonci prodirajo v Junan
Japonske čete v treh kolonah prodirajo v južnokitajsko provinco Junan Najdalje so prodrli ob birmanski cesti - Japonski plen v Corregidorju
Lisbona, 16. maja. AS: Po poročilih iz Čungkinga so japonske čete zopet začele napredovati po birmanski cesti. Japonske sile izvajajo močan pritisk v smeri proti Paošianu. Neka japonska kolona je zasedla Lung Ling, 100 km severno od Lashia ter nadaljuje svoj pohod ob zahodnem bregu reke Salvveen, druga kolona, ki je zasedla Teng ,!ueh po zelo srditih bojih, čisti položaj na tem področju, tretja kolona, ki je prišla e tajskega ozemlja, pa napreduje po dolini reke Mekong.
Tokio, 16. maja. AS. Glavni cesarski stan objavlja, da so japonske čete zasedle važno strateško mesto Tangčung, v provinci Junan ob znani birmanski cesti. Vojni plen je zelo obilen.
Stockholm, 16. maja. AS. Londonski dopisnik lista »Dagens Nyheter« piše, da v pristojnih angleških krogih s strahom gledajo na položaj maršala Čangkajška, ker Japonci nevzdržno napredujejo na kitajsko ozemlje po birmanski cesti, prav tako pa so japonske čete vdrle v Junan iz Tajske ter Indokine.
Bern, 16. maja. AS: Od ameriških agencij ter od dopisnikov itz Kalkute in Novih Delhov še nadalje prihajajo novice o begu generala Alexandra iz Birme. Angleži kakor v tekmi beže skozi džunglo, dočim so jim Japonci vedno za petami. Z indijsko-birmanske meje se je,izvedelo, da je kakih 5000 ljudi bivše Alexandrove armade prekoračilo to mejo eku.pno z velikim številom ranjenih. Medtem pa napreduje japonsko napredovanje v kitajski provinci Junan. Neki japonski oklepni oddelek je prodrl že 100 km v to provinco ter je zavzel mesto Teng Jueh. Glavnina Cangkajškovih čet pa 6e nahaja pri trdnjavi Paošian, ki leži na glavni cesti, ki vodi v prestolnico province Kunming.
Tokio, 16. maja. AS: Prometni minister se je odločil pomnožiti število pomorskih šol ter dati večjo pobudo za vstop mladeničev v trgovsko mornarico. Vse to je bilo potrebno zaradi povečanih načrtov za gradbo novih trgovskih ladij.
Tokio, 16. maja. AS. Glavni cesarski stan objavlja, da so Japonci ujeli na Corregidorju ter na drugih otokih v Manillskem zalivu skupno 12.495 ujetnikov, po večini Amerikancev. Poročilo dodaja, da so Japonci našteli tudi 640 trupel padlih sovražnih vojakov. Vojni plen znaša 246 topov raznih kalibrov, 630 strojnic, 5220 pušk, 260 tovornih avtomobilov ter mnogo streliva in živeža.
Saigon, 16. maja. AS: Iz Sydneya poročajo, da je prispela v Avstralijo prva skupina angleških in ameriških mornarjev, ranjenih med bitko v Koralnem morju. Ranjence so porazdelili v različne avstralske bolnišnice.
Tokio, 16. maja. AS: Iz nekega japonskega oporišča v centralnem Hopeju se je izvedelo, da so japonske čete v uničevalnih bojih proti kitajskim silam zadale težke udarce 22. kitajski diviziji. Medtem so drugi japonski oddelki nadaljevali z napadi na ostanke kitajskih čet v okolici Ampinga.
Rim, 16. maja. AS. V listu »Daily Mailc piše avstralski minister Keith Murdoch o poteku in pomenu pomorske bitke v Koralnem morju. Njegova razmišljanja so v toliko zanimivejša, ker jih navdihuje mnenje kakor vlada v pristojnih avstralskih političnih krogih. Pisec poudarja zlasti ogromni pomen, ki so ga v bitki imele letalonosilke. Navzočnost letalonosilk v obeh brodovjih je docela spremenila običajni način bojevanja v pomorskih spopadih.
Dalje pravi člankar, da Japonci s čudovito
\\
Dejstva govore o zmagi v Koralnem morju
Rim, 16. maja. AS. »Popolo di Romat ugotavlja, da londonska ter vvashingtonska admiraliteta sumljivo molčita o izidu pomorske bitke v Koralnem morju. Londonski tisk pa, ki je dan po bitki pel slavospeve o zmagi, zdaj govori vse drugače. »Daily Telegraph« piše: Bilo bi nesmiselno primerjati bitko v Koralnem morju z bitko pri Jtltlandu ali s katero koli drugo veliko strateško zmago. Toda te primerjave je delal ravno angleški tisk. »News Chronicle« odkrito izjavlja, da se Avstralija bolj kakor kdaj zaveda nevarnosti vdo-
ra. To bi vsekakor bilo drugače, če bi se pomorska bitka v Koralnem morju končala z anglosaškim uspehom. »Daily Express« prinaša tudi mnenje ameriških pomorskih veščakov, ki hladnokrvno priznavajo, da je zelo težko pobiti japonsko mornarico, ker je glede na možnost dobivanja okrepitev trenutno Japonska v boljšem položaju kakor zavezniki. Torej potrebuje angloame-riška mornarica okrepitev. To pa pomeni, da je pretrpela težke izgube.
naglico delajo vsepovsod letališča. Potrdilo za to dajejo opazovanja iz zraka in pa dejstvo, da japonski lovski oddelki napadajo zavezniške ladje in ladijske sprevode, kjer se ie pokažejo.
Bitka v Koralnem morju je pokazala tudi večjo uspešnost strmoglavskih bombnikov in letalskih torpedov v primeri z navadnimi letali. Pokazala je tudi spretnost, s katero Japonci ta letala uporabljajo. Ta spretnost je povezana s tradicionalnim preziranjem smrti.
finngkok, 16. maja. AS. Poročilo Iz Čungkinga pravi, da so japonski odelki zasedli mesto Teng-Jueh, važno trgovsko središče v zahodnem delu pokrajine Junan.
Minister Riccardi odpotoval iz Sofije
Solija, 16. maja. AS. Minister Riccardi in osebnosti, ki so bile v njegovem spremstvu, so danes zjutraj z letalom odpotovali iz Sofije, kjer jih je na letališču pozdravil zastopnik kralja, bolgarski trgovinski minister, italijanski poslanik, nemški odpravnik poslov ter druge osebnosti.
Za Nemčijo ni več ovir
Berlin, 16. maja. AS. Nemški propagandni minister dr. Gobbels je zopet napisal važen članek za berlinski tednik »Das Reichc. V tem članku razlaga stavek iz zadnjega Hitlerjevega govora, ki se nanaša na zimsko ofenzivo in ki ga je zaključil Hitler z besedami, da je po zimski kampanji vsaka nevarnost na vzhodnem bojišču dokončno odpravljena. Dr. Gobbels je v zvezi s tem stavkom izjavil v svojem članku, da zdaj ni več nikakršnega položaja, ki bi ga Nemčija ne bila sposobna obvladati. Velika preizkušnja je bila premagana in zgodovina bo poveličevala moč in pogum borcev, ki so v tej krasni zimi z orožjem v roki vztrajali od Volhova do Brijanska preko Juknova, Rževa, Donca in okoli Kerča.
Anglija odstopila Venezueli otok Anatre
Lisbona, 16. maja. AS: Iz Londona se je izvedelo, da je za gornjim domom tudi spodnja zbornica odobrila odstop angleškega otoka Anatre republiki Venezueli. To se je zgodilo na odločno zahtevo vlade Združenih držav, v katerih dejansko last pride otok. Venezuela je za la posel posodila samo svoje ime. Takoj po umiku angleških krajevnih oblasti bodo namreč Anatre zasedle čete Združenih držav. Tako je Anglija zopet izgubila eno svoje oporišče v zahodni Indiji.
Enotna ženska obleka v Angliji
Stockholm, 16. maja. AS: V angleški javnosti je vzbudila globok vtis vest o štirih tipih ženskih oblek, med katerimi bodo odslej lahko zbirale angleške ženske. Razen teh štirih tipov oblek, ki so krojene v skladu s čim največjo slednjo blaga, ne bo mogoče kupiti na trgu nikake druge vrste ženske obleke. Računajo, da bo trpežnost takšnih oblek trajala štiri leta.	v
Nabiranje bakrenih predmetov v Bolgariji
Sofija, 16. maja. AS: Zbirka bakrenih predmetov za potrebe bolgarske narodne obrambe je doslej vrgla nad 600.000 kilogramov. Zbiranje sc nadaljuje po vsej Bolgariji.
Nova tajska prestolnica
Tokio, 16. maja. AS: >Niči-Niči« poroča iz Bangkoka, da je tajska vlada dokončno ekl"nila prenesti siamsko prestolnico iz Bangkoka v Sarahuri, »budistično mestot, ležeče 12 km severno od Bangkoka. Prenos bo končan do leta 19-16. In Bangkok bo poslej glavno pristanišče in največje trgovsko mesto Siama.
Iz organizacije Ijublianskega fašija
Zvezni tajnik jo pozval tovariša Domenira fle Simone, skvadrista, udeleženca pohoda na Rim in bojevnika, da prevzame posle zveznega pod-tajnika ljubljanskega fašija kot namestnik fašista dr. Silvia Alesanija.
Zvezni tajnik je poveril Zveznemu inšpektorju dr. Silviu Alesamju, fiumejskemu legionarju, šo važnejši posel pri Zvezi.
Zakoni in ukazi
»Službeni list za Ljubljansko pokrajino« objavlja v svoji številki z dne lfi. maja Uredbo o porazdelitvi državnih cest Ljubljanske, Reške, Za-ilrske, Splitske in Kntorsko pokrajine. Obenem jo objavljena Naredba Visokega komisarja o Spremembi uredbo o povračilu potnih in selitvenih stroškov bivših jugoslovanskih civilnih državnih uslužbencev. — Obe uredbi bomo objavili v prihodnji številki našega lista.
Izpred vojaškega sodišča
Pred vojaškim sodiščem, II. Armije, odsek Ljubljana, je bila dno 12. t. m. razprava proti 20 letnemu Milatoviču Marjanu, 20 letnemu Novaku Cirilu, 27 letnemu Kukovcu Ladislavu, 32 letnemu Simiču Rudolfu, 22 letnemu Vagajl Urošu in 30 letnemu Zdešarju Antonu. Kazen Simiča, ki je rojen in biva v Zadvoru, so bili vsi ostali obtoženci rojeni in bivajo v Ljubljani.
Obtoženi so bili, da so sodelovali pri oboroženem krdelu z namenom, da bi delovali proti državi, nadalje, da so bili člani prevratne družbe, naperjene proti javnemu redu, da so bili soudeleženi pri napadu na Oboroženo Silo države nn Verdu in v Preserju ter da so brez dovoljenja bili v posesti strelnega orožja in mUnicije.
Sodišče je obsodilo Ladislava Rakovca in Antona Zdešarja na dosmrtno ječo z vsemi zakonitimi posledicami, ostali obtoženci pa so bili obsojeni ua zaporno kazen iu denarno globo.
Novi zločini komunističnih partizanov nad Slovenci
Komunisti so v št. Vidu pri Stični ponoči zahrbtno ubili uglednega mizarja in javnega delavca Franca Hrena ter odvedli v gozdove njegova sinova
Ljubljana, 16. maja.
Komunističnih zločinstev noče in noče biti konca. Nedolžni in pošteni ljudje so postali žrtve krutega in načrtnega komunist ično-parlizanskega ubijanja. Najbolj pošteni in miroljubni ljudje niso več varni pred njihovim divjanjem. Njihova želja po krvoprelitju gre celo tako daleč, da se ne strašijo moriti tudi brezbrambnih žena in otrok.
V noči od 13. do 14. maja so v št. Vidu pri Stični ubili ot>oroženi komunistični partizani uglodnega mizarja in vnetega javnega delavca Franca Hrena, odvedli pa nasilno v gozd 2 nedoletna sinova in poslovodkinjo tamkajšnjega Prehranjevalnega urada gospodično Urbančičevo.
Po vsem št. Vidu in okolici je zavladalo zaradi toga dvakratnega zločinstva upravičeno razburjenje in ogorčenje.
Pokojni mizar Franc Hren je bil izredno pošten mož, ki ni zakrivil nikoli in nobenemu nikake krivice. Bil je splošno spoštovan obrtnik, vzgleden krščanski mož, ki je vso svojo skrb posvečal svoji
družini in čim večjemu napredku svojega kraja in svojih ljudi. Bil je tajnik Obrtniške zadruge, član občinskega odbora ter vnet pospeševatelj in dopisnik naših listov. Vodstvo komunističnega partizanstva ne bo pač moglo nikoli opravičiti tako groznega umora, ki vpije po svojem značaju kakor Kajnov greh v nebo. Tudi gdč. Urbančič je bila pošteno in miroljubno dekle, ki ni zakrivilo nikomur nič žulega.
Omeniti jc treba pri tem, da se vse te komunistične zločinske »justifikacijc« vršijo vedno pod pretvezo, češ da obsojene žrtve ne odobravajo partizanskega gibanja. In to je tudi v resnici. Zločinov nad narodom ne more nihče odobravati. Moti se pa skrito vodstvo trocki6tičnih partizanov, ko misli, da bo s temi zločini ustrahovalo slovensko ljudstvo. Nasprotno: ljudstvo bo ob takih zločinih še bolj spregledalo in spoznalo, da se pod partizanskim gibanjem skrivajo njegovi najhujši sovražniki ter še bolj utrdilo v zavesti, da nikakor ne sme zapustiti poti pravšnosti, s katere ga hočejo spraviti proti-narodui komunistični voditelji na pot pogube.
►H
Trieste in Fiume - vedno bolj pomembni pristanišči
Nekaj podatkov o italijanskem brodarstvu in pristaniščih
Trieste, 15. maja.
Poudarja se, da je imelo pristanižJče Trieste leta 1938 nad poldrugi milijona ton tranzitnega prometa, dočim ga je imela Genova v istem razdobju le 300.000 ton. Zato vedno bolj prevladuje mnenje, da sta pristanišči bodočnosti predvsem Trieste in Fiume. Venezia sicer tudi še ni opustila načrtov, da bi pritegnila naso /čim več tranzitnega prometa, vendar nima tako ugodnih prometnih pogojev, kakor prvi dve pristanišči. Fiu-me bo postal predvsem pristanišče ogrskega zaledja. Nedavno je bila sklenjena pogodba o posebnih ugodnostih, ki jih dobi Madžarska v svobodnem pristanišču Fiume. Iste ugodnosti' dobi Italija v obdonavskem madžarskem pristanišču Csepel. Pristanišče 1 rieste pa ima izborile zveze s srednjeevropskim bazenom, ki predstavlja ogromno, v industrijsko-gospodarskem pogledu vedno bolj pomembno zaledje. Kapaciteta pristanišča bo tem nalogam zaenkrat popolnoma odgo-vurjala, ker je fašistična Italija zadnja desetletja zgradila nov pristaniški bazen z najmodernejšimi napravami. Fašizem je poskrbel tudi za nove zakone in določbe o mo-ski plovbi, dočim država z dalekovidno politiko in trgovskimi pogodbami pridobiva pristanišču nove odjemalce. Obenem država danes strogo nadzira vse pristaniške manipulacije ter skrbi s pomočjo posebnih ustanov, da imajo stranke nn razpolago vedno najboljše informacije o postopku nakladanja in razkladanja, o odpošiljanju blaga, o pomorskih zvezah, o vplivu klime na blago med transportom itd. Vse to je bilo prej prepuščeno zasebni podjetnosti, ki se dostikrat za takšne važne podrobnosti ni dovolj brigala.
V skrbi za Trieste in Fiume pa seveda posveča država še nadalje vso pozornost Genovi. To pristanišče beleži svoj največji podvig v dobi fašističnega režima. Z zakonom o svobodni luki je zavzela Genova položaj največjega sredozemskega pristanišča ter je nadkrilila Marseille. Po vojni se bo Genova sicer spet morala spustiti v borbo
s svojim nevarnim tekmecem Marseilleom, vendar pa bo svoj položaj obdržala, ker ima za seboj vso švicarsko in južnonemško zaledje.
V zvezi s predlogom o ureditvi interesnih sfer severnojadranskih pristanišč 60 se zganila tudi pristaniška mesta ob južucm Jadranu. To
sta Bari in Brindisi, ki imata sicer druge naloge, kakor Fiume in Trieste, zato pa nič manj skrbi zaradi medsebojno konkurence. Tudi ti dve mesti se zavzemata za sporazum med vsemi adriatski-mi pristanišči, ki naj enkrat za vselej izključi tekmovanje.
Zanimive so nekatere nove določbe o pomorski plovbi in brodogradnji ter načrti za bodočnost. Dne 9. marca je bil v uradnem listu objavljen zakonski dekret, na podlagi katerega lahko za čas trajanja vojne spremeni prometni minister dozdaj veljavne določbe o izvrševanju popravil, o preureditvi ladij ua druga pogonskn sredstva, o poenostavljenju gradnje ladij, o ustavitvi gradbenih del, o zamenjavi ladijskih delov z nadomestki ter o spremembi notranje ureditve ladijskega prostora. — Strokovnjaki pa se zelo intenzivno bavijo z bodočnostjo italijanskega pomorstva ter z. nalogami, ki jih bo prinesel novi čas. Tudi ne bo mogoče prepuščati več v bodoče posameznim mednarodnim družbam pogajanja o ustvarjanju stalnih prevoznih tarif. Ta pogajanja bodo prevzele države same ter bodo na tak način zaščitile svojo plovbo.
Italijansko brodarstvo se zelo zanima za donavski promet. Omenjal sem že pogodbo, ki zagotavlja Italiji in Madžarski medsebojne ugodnosti v pristaniščih Fiume in Csepel. Na Donavi že vrši promet italijanska družba SINDA, ki pa se bavi samo s prevozom romunskega petroleja. V načrtu je ustanovitev nove italijansko družbe za plovbo po Donavi, ki bo imela svoj sedež v Budimpešti ter se bo bavila s tovornimi prevozi vseh vrst blaga. V ta namen ho Italija zgradila v svoji coni v esepelskem pristanišču tudi obsežne skladiščne naprave.
Popravek cen vina
Člen 5. naredbe z dne 6. maja 1942-XX št. 83 o cenah vin se popravlja takole: Koncesioniranim gostinskim obratom je dovoljeno zvišati v členu 1., skupinah A, B, C označene cene, po odbitku državne in občinske trošarine v znesku L 2.32 za mesto Ljubljana in po odbitku državne trošarine v znesku L 0.76 za druge kraje, za naslednje odstotke: gostinski obrati posebne kategorije 120%, gostinski obrati I. kategorije 90%. gostinski obrati II. kategorije 80%, gostinski obrati III. kategorije 60%, gostinski obrati IV. kategorije 50%.
Prof. Tomcu v spomin
Sredi dela mrtev si se zgrudil, Ti neumorni borec in junak, hoj Te za pravico ni utrudil, nikdar ni omahnil Tvoj koraki
Boj za vero, boj ia eilje jasne z vso močjo duha prisotnosti si glasil, in vzore nam nadfasne kazal v času krute gmotnosti.
Ni bi!6 TI mar časti in slave, vedno in povsod si skromen bil, so na pot met6li Ti težave, Ti pa boj si z upom zmage bil.
Vedno je bil6 življenje Tvoje nepretrgan ploden delavnik. Bdgu si posvetil trnde svoje, Bog bo tudi dober Tvoj plačnik!
Filip Rihar.
Kako so ledeni možje prejšnja leta vremenili
Zakaj so pri nas trije ledeni možje v takiii čislih? Pravijo, da po nekaterih krajih ob morju ne poznajo teh mož, da se sploh drugod v vremenu ne ravnajo po določenih svetnikih v pratiki, kakor v naših krajih. Ledeni možje imajo res veljavo med kmetskim ljudstvom, ki si je te svetnike zapomnilo, ker so bili prav ob tem času naj-kritičnejši dnevi za razne poljske pridelke in kulture. Vzrok pa, da nastopijo prav ob času treh ledenih mož, ledenjakov, ledenarjev ali Trijacijev še zelo mrzli dnevi, je bistveno po razlaganju vre-menoslovcev v tem, da prav na pomlad plovejo od Gronlandije po Atlantskem morju velikanske ledene gore. ki povzročajo nato na našem kontinentu mrzlejše vreme.
Kako je bilo ob času Trijacijev druga leta?
Leto 1934 je prineslo že v tem času mnogo toče. Bile so lokalne nevihte. To leto je bil april izredno suh in prav topli so bili tudi dnevi v prvi polovici maja. Suša je zavladala po nekaterih krajih na Dolenjskem, toda 11. maja je nastala silna nevihta. Padala je toča. Ledeni možje so nato zelo namočili zemljo. Toda med nalivi so ti možje in tudi Zofka nasuli mnogo toče. Prizanesli pa so to leto s slano.
Lela 1935. je bil maj zelo mrzel. Slana je sredi maja uničila mnogo sadnega drevja in napravila na trtah neprecenljivo škodo. Namesto dežja pa je to leto Zofija prinesla hudo slano. Leto 1936. ni
zaznamovalo ob času ledenih mož nikakih hujših vremenskih katastrof. Ledeni možje so bili lepi, nekoliko hladni, brez slane.
V letu 1937. so prinesli Trijaciji kaj menjajoče se vreme. Prvi dan je bilo zjutraj nekoliko hladno, lepo in brez dežja. Temperatura je bila zjutraj + 7.40 C, podnevi + 20.4. Drugi dan, dne 13. maja, je bil deževen. Deževalo je neprestano od 5 zjutraj tja do polnoči. Tudi tretji dan je deževalo in je bilo do 9.3 mm dežja. Zofija pa je bila prav vroča, brez dežja in brez slane.
Naslednje leto, 1938., je bilo vreme ob času ledenih mož skoraj slično letošnjemu. Silni nalivi so trajali že dan poprej, 11. maja, kakor letos. Dnevi nato so bili lepi, brez dežja, toda zjutraj je nastopala slana, česar letos k sreči ni bilo. Dober znak, da bo sadna letina razmeroma dobra.
Izredno deževno ves čas ledenarjev pa je bilo leta 1939. Grmelo je. Že dne 11. maja so nastopili nalivi. In vse dni tja do 16. maja je močno deževalo. Strašne nevihte so bile posebno na dan svete Zofije. Takrat je v 4 dneh padlo do 47.6 mm dežja. Maj tega leta pa je bil v zadnjih 20 letih najdeževnejši. Imeli smo takrat le 5 dni brez dežja in je bilo do 279.9 mm dežja. O vremen^ za Časa treh ledenih mož v zadnjih dveh letih je bilo že poprej omenjeno.
Kakor je sv. Florijan postavljen za datum glede sajenja fižola, tako je sv. Pankracij patron
Predpisi za uvoz listov in revij v Ljubljansko pokrajino
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naredbo, s katero ureja predpise o uvozu listov in revij na ozemlje Ljubljanske pokrajine in spravlja te predpise v sklad z obstoječimi predpisi v drugih pokrajinah Kraljevine.
Čl. 1. pravi, da je uvoz listov, revij in periodičnih publikacij pridržan Italijanski družbi v Bologni. Čl. 2. pravi, da bodo carinski organi Ljubljanske pokrajine pripuščali na ozemlje samo tiste liste, ki bodo imeli naslov te družbe, ali pa njenih pooblaščencev. Čl. 3. določa način »poštnih naročnin« za nekatere ustanove in urade. Člen 4. pravi, da je prepovedana prodaja ali pa uvoz modnih revij, ki izhajaj ov francoščini ali v angleščini, ali pa revij, ki so iz političnih razlogov v drugih pokrajinah prepovedane. Pri tem pa so izvzeto ustanove iz čl. 3. Knj igarne v pokrajini bodo v imenu družbe v Bologni zbirale naročnike za tuje liste ali revije, kakor to določa čl. 5. Samo krajevne knjigarno hodo smele naročevati inozemski tisk za zasebnike. Člen 6. določa, da bo za uvoz znanstvenih revij treba poleg tega še dovoljenja Zavoda za Kulturne zveze z inozemstvom. Člen 7. pa pravi, da znanstveni listi lahko prihajajo v prodajo samo s posredovanjem družbo v Boiogni. Člen 8. prepoveduje uvoz dnevnikov in revij v pokrajino, ki so sestavljene iz listov, pa zanje ni bilo dano dovoljenje za uvoz.
Ta naredba stopi v veljavo z objavo v »Službenem listu za Ljubljansko pokrajino«.
Drobne gospodarske
Kranjska industrijska družba t Ljubljani
sklicuje izredno glavno skupščino delničarjev za 10. junij 1942 ob šestnajstih v ravnateljskem poslopju družbe na Jesenicah, Gorenjsko. Na dnevnem redu je po poročilu upravnega sveta sklepanje o preložitvi sedeža družbe, ki se je doslej nahajal v Ljubljani, nadalje sklepanje o tozadevni spremembi pravil družbe in odobritev kooptacije upravnih svetnikov.
Povišanje trošarin na pivo na Hrvatskem. Državna trošarina na pivo je povišana na 100 kun za hektolitrsko stopnjo. Obenem je državni blagajnik pooblaščen izjemno dovoliti proizvodnjo piva z manj kot 8% slada.
Jesenski zagrebški velesejem ho letos namesto od 29. avgusta do 7. septembra, od 5. do 14. septembra.
Italijansko-slovaška trgovina. Zadnje čase se je slovaška trgovina z Italijo razvijala tako, da je ostal Slovaški znaten pasivni saldo, katerega je treba znižati. Promet je zelo narastel in je znašal do konca aprila že 370 milij. kron, čeprav znaša proračun za vse leto 500 milij. slovaških kron. Vzrok za to izčrpanje kontingentov je iskati v zvišanju cen uvoza tekstilij. V bodoče nameravajo v trgovini med Italijo in Slovaško uvesti tak sistem, ki l>o določal promet na osnovi obojestranskih razpoložljivih količin.
Preskrba madžarskih mest z dobro pitno vodo
Madžarsko industrijsko ministrstvo je izdelalo velike načrte za graditev vodovodnih naprav po posameznih madžarskih mestih. Moderne vodovodne naprave ima razmeroma malo madžarskih mest. Tako ima n. pr. vodovode od 91 madžarskih mest v sedanji povečani Madžarski samo 42. Od 54 mest prejšnje trianonske Madžarske ima vodovode samo 16 mest. S povrnitvijo ostalih pokra jin in priključitvijo k Madžarski ee je število madžarskih mest zopet povečalo za 37. Od teh mest ima pa zopet samo 17 mest dobro pitno vodo, ki jo dobivajo z vodovodnimi napravami iz oddaljenejših krajev.
Zasnežen vlak v Španiji
Prav neprijeten dogodek se je primeril pred meseci potnikom na železniški progi Albaceta— Kartagena v Španiji. Po vsej pokrajini je divjal strahovit snežni vihar, ki je zametel progo tako močno, da je vlak brez moči obtičal v snegu. Ko ob napovedanem času potniškega vlaka ni bilo na prihodnjo železniško postajo, so mu poslali v pomoč nov vlak s snežnim plugom. Toda tudi tega je doletela ista usoda. Oba vlaka sta obtičala v snegu in z njima vsi potniki, ki so bili v njih.
1 Ker so p« bili potniki brez hrane in toplejše obleke, so jih oblasti rešile tako, da so jim pošiljali hrano, kakor tudi obleke, z letali. To so delali tako dolgo, dokler se jim ni posrečilo razčistiti proge.
za saditev lanu, ki so ga v prejšnjem stoletju po naših krajih kaj pridno sadili. Vremenski rek pa drugače omenja: »Če je na Pankracija dan lepo, bo vino močno! Po Servaciju nič slane, po Bonifaciju nič snega!« Kmalu, 25. t. m., pride sv. Urban, ki je vseh vinogradnikov patron.
Vladarski posvet v Bjoerkoeju:
VžSjsm II. in Nikolaf II.
Vkljub tem lahnim spopadom z resnico me je pismo globoko ganilo, zlasti pa me je ganila omemba o njegovi roki. Med mnogimi lepimi lastnostmi je prav gotovo bila najbolj privlačna tista lastnost, s katero je s takim pogumom in z resnično možatostjo prenašal ohromelost svoje leve roke in bil nad njo pravi zmagovalec. Te nepopolnosti nikakor ni prikrival, z žilavo voljo pa se je navadil jahati, odlično je streljal in zelo spretno je igral tenis. Bil pa je brez mnogih prepotrebnih vladarskih lastnosti, da bi mogel vladati s trajnim uspehom. Osem let sodelovanja z njim mi je to dokazalo. Med nama je bilo mnogo razlik, včasih je bilo zelo »vroče« in često sem bil zelo hude krvi zaradi vsega tega. Vendar pa sem ga cenil iz vsega svojega srca zaradi njegove dobrote in dobrohotnosti, ki mi jo je vedno v veliki meri izkazoval. Spoštoval sem zlasti v njem zelo razumnega moža, njegovo plemenitost, ljubeznivost, priprostost, naravno obnašanje in njegovo velikodušnost Prav nič ne oklevam tega priznati in bil sem res pod vplivom njegovega nastopa. Bil sem samo deset let starejši od cesarja, bil pa sern bolj zrel od njega. Tisti, ki se rodijo v škrlatu, postanejo zreli zelo pozno. Ko so štirideset let stari, so često mlajši od tistih, ki so stari petindvajset let. Pri njih se razum razvija bolj počasi kakor pa pri drugih pripadnikih človeškega rodu. Za cesarja so me navdajala čustva očetovstva, gledal sem v njem sina, ki me včasih vznemirja, mi povzroča skrbi, pa me vendar vsega zajame s svojim sijajem in s svojo duhovitostjo. Tudi pozneje, ko sem bil razočaran in ko je on pobegnil v inozemstvo, ga nisem sovražil. V letu 1908 (ko je bil BUlow odpuščen — op. prev.), se nisem jezil nanj in nisem bil vznemirjen. Če si smem dovoliti to primero, tedaj sem bil do cesarja tak, kakor je vesten zdravnik, ki mora , včasih tudi na boleč način poseči v liolnikovo razpoloženje, Predvsem pa sem od prvega do zadnjega dne svojega ministrovanja videl v Viljemu II. sina čudovitega očeta in vnuka zmagovalca pri Sadovi in Sedanu, naslednika velikega kralja, pruskega kralja in nemškega cesarja, predstavnika najslavnejše nemške vladarske rodbine. S to rodbino je Bismarck izvedel zedinjenje nemškega naroda in na tej dinastiji je slonela bodočnost imperija.
Pismo m je prinesel cesarjev pribočnik von Moltke. Pripovedoval mi je, da je moja demisija spravila cesarja v silno čuden položaj, ker se je bal, da ga bo Rusija pustila pasti, Anglija pa, da bo napadla Nemčijo. V začetku je bil silno vznemirjen, potem pa je bil zelo pobit in fizično izčrpan, k temu pa se je še pridružila vročina meseca avgusta. Hodil je po svoji pisarni z nesrečnim obrazom, bled, na čelu pa je imel polno potnih kapelj. Moltke je vztrajal pri zahtevi, da naj odgovorim kar najhitreje in kar najbolj prisrčno, da ga pomirim. Če se to ne zgodi, tedaj se je bati popolnega zloma.
Pisal sem takoj in sicer z vsem svojim razumom in z vsem srcem. Poudarjal sem, da so me njegove besede globoko ganile in da mi je zelo mučno, ker sem mu povzročil skrbi in nemir. Ali ne M dal svoje življenje in vse, kar imam, za svojega cesarja in kralja, da bi so odstranili kamni z njegove poti in da bi cesar dosegel čim višje stopnje, ki si jih želi za srečo in blagor domovine? Njegovi resnični uspehi so bili moj ponos, ne pa moja ljubosumnost. Nisem bil nehvaležnež in nisem pozabljal na velike dobrote, ki mi jih je toliko let izkazoval in nisem pozabil na odlikovanja, s katerimi me je obdaroval. Bil bi zelo umazan, če bi bil ljubosumen na svojega vladarja. Prav dobrota pa, ki mi jo je izkazoval, mi je narekovala, da sem moral biti do njega po-poluoma iskren, pa če tudi bi mi mogoče to bilo mučno. Ker sem v cesarju ljubil hkrati vladarja in gospodarja, predstavnika narodne misli, odličnega moža v vseh ozirih, njegovega duha in značaj, sem moral biti odkrit in resničen. Ne bi bil vreden cesarskega zaupanja, če ne bi bil pogumen in če ne bi bil tako lojalen, cla bi vedno in povsod za vsako ceno delal tako, kakor mi je to narekovala moja vest. Nobena rahločutnost afi pa porogljivost mi ni narekovala potrebe, da sem opazil velike nevarnosti. Če sem ga zaprosil, da naj drugim rokam zaupa vodstvo zunanjega ministrstva, tedaj sem storil to zaradi tega, ker sem menil, da bo kdo drugi presojal položaj drugače in mogoče tudi bolj točno, kakor pa jaz in bi zato listi mož bolj odgovarjal namenom Njegovega Veličanstva.
Če me hoče cesar po tem poročilu ohraniti na tem mestu, tedaj bom storil vse mogoče, da se uspehi, doseženi v Bjoerkoeju, ohranijo in obrnejo v korist naše politike in naše domovine. S tem v zvezi som svojemu cesarju ponovil geslo princev iz Oranijske hiše:
»Bodi miren v viharju valov!« Nad tem geslom pa plava v viharju in nevihti ptfč, ki se ne zmeni za butanje valov.
Če si še želi nadaljevanja moje 6lužbe, tedaj bom prav rad ostal pri njem in to z vdanostjo in hvaležnostjo, z edino mislijo in željo, da bi mu bil koristen. Ob koncu pisma sem ga zaprosil, da mi naj sporoči, kdaj bi mu lahko poročal o splošnem položaju in bi mu tudi razložil svoje misli o pismu, ki ga naj morebiti pošlje carju. Cesar mi je takoj brzojavno odgovoril: »Prisrčna hvala in godi si mi, kakor da bi vstal iz groba.«
Sedaj mi je pripadla kočljiva naloga, da sem zadevo iz Bjoer-koeja razvijal tako, da ne bi preveč užalil Nikolaja II. Cesar se je dolgo zibal v naziranju, da bo car ostal zvest pogodbi, ki mu je bila na tak »huzarski način« vsiljena. Še v septembru je carju predlagal, da naj naroči svojim zastopnikom v zamejstvu, da morajo pri vseh političnih vprašanjih skupnega značaja sodelovati s svojimi nemškimi tovariši in jim zato poročati o vseh prejetih navodilih in o svojih nazorih. Toda Lansdorf je ruskemu veleposlaniku v Berlinu naročil, da naj me zaupno obvesti, da so važni razlogi carju narekovali, da je moral opustiti delo v smislu pogodbe. ki je bila podpisana v Bzoerkoeju. Viljem II. je moral spoznati, da skupine držav, ki se je oblikovala več ko 15 let, ni mogoče na mah prevreči v nekaj urah. Na izrecni carjev ukaz in v imenu grofa Lansdorfa mi je ruski veleposlanik Osten-Sacken izjavil, da imata oba popolno zaupanje vame. Oba in prav tako vlada v Petrogradu, želijo, da bi se miroljubne zveze nadaljevale, kajti te zveze se razvijajo v prijateljstvu že več ko 150 let in sicer najprej med Rusijo in Prusijo in nato z Nemčijo. Pod raznimi izgovori je Viljem II. še nekaj časa izločeval moje sodelovanje v svojem dopisovanju s carjem, v decembru 1905 pa mu je v sporazumu z menoj pisal zelo dostojno pismo, v katerem je izjavljal, da nima namena vsiljevati ukrepa, ki si ga Rusija ne bi želela in je dodal, da bomo vsekakor ostali dobri in zvesti prijatelji.
Prva huda izkušnja za osebne zveze med menoj in Viljemom II. se je v blagor države zadovoljivo uredila. Zmagala je blaginja države. Ali bi se nova izušnja prav tako končala? V tem trenutku sem to že dvomil in leto 1908 (odslovitev) je potrdilo mojo domnevo.
KONEC.
Tudi Indijanci so pripravljali mumije
O življenju starih Egipčanov vemo marsikaj. Zahvaliti se moramo zato egipčanski navadi, ki je velevala, da je treba mrliče kar najbolj ohraniti in tako spraviti, da obstanejo še dolga stoletja. Raziskavanja egipčanskih grobnic in egipčanskih mumij so nam tako prinesla vse podrobnosti o življenju starih Egipčanov. Tako vemo na primer danes, da so živeli med Egipčani strokovnjaki, ki so bili združeni celo v posebni poklicni organizaciji, ki se je bavila s pripravljanjem mumij. Veliki stavbeniki pa so gradili in vzdrževali grobnice, med katerimi so prav gotovo največje znane piramide faraonov v Egiptu.
Prav malokomu pa je znano, da je bila nekdaj tudi v Ameriki navada, ohranjati mrliče v mumijah in jih tako zavarovati pred razpadom. Na najrazličnejših krajih od Aljaske v Severni Ameriki pa do Patagonije v Južni Ameriki so že odkrili stare mumije. Največ so jih našli ob obalah Tihega morja. Prav kakor egipčanske mumije, tako nam tudi ameriške mumije pred davnimi stoletji umrlih domačinov povedo marsikaj o življenju in navadah Indijancev pred odkritjem Amerike. Seveda Indijanci svojih mrli-čev niso tako temeljito ohranjevali in pokopavali,
Povoj stare indijanske mumije v čikaškem muzeju. V povoju je truplo očeta, matere in otroka.
kakor Egipčani.	tako niso ohranjevali ži-
valskih mumij, ki so bile pri Egipčanih v navadi. Kljub temu pa se da iz ohranjenih indijanskih mumij razbrati marsikaj o življenju Indijancev.
Egipčanskemu načinu pripravljanja mumij so se še najbolj približali prebivalci v kraljestvu Inkov, ki so živeli na območju sedanje države Peru. Stari pisatelji vedo povedati, da so Inki izredno skrbeli za mumije umrlih prednikov. Na žalost še do danes niso našli nobene kraljevske mumije, čeprav so mumij navadnih državljanov našli razmeroma mnogo.
Kako so Inki ohranjevali mrliče, je le deloma ugotovljeno. Teles mrličev na primer nikdar niso odpirali, kakor so to delali zdravniki v Egiptu. Razne snovi za balzamiranje trupel pa so poznali. Če so jih redno uporabljali, ni ugotovljeno. Najbolj splošna navada ohranjevanja mrličev je bila ta, da so jih dali sušit na sonce. Krst in sarkofagov niso poznali, pač pa so mrliče povijali in povezovali. Vse kaže, da 60 marsikdaj povite in povezane mrliče kar zakopavali v puščavski pesek. Marsikdaj pa so jih polagali v špranje v pečevju ali v naravne jame v kamnitih stenah. Nikdar pa niso kopali posebnih grobnic niti v kamen, niti V zemljo. Prav tako niso nad grobovi gradili nobenih spomenikov. Velike zgradbe Inkov, ki so se ohranile do danes in so zgrajene iz opeke, niso grobišča, ampak svetišča.
Za povijanje mrličev so Inki uporabljali včasih prav lepo tkano in vezano blago, izdelano iz bombaža, včasih pa tudi iz ptičjih peres. Tudi so znali splesti posebne vreče iz usnjatih trakov. Mnogo mumij je povitih v slamnjače, spletene iz domačih trav. V puščavskem pesku so se nekatere mumije izredno dobro ohranile, Lepše, najbrže mumije bogatejših, imajo včasih na vrhu povoja napravljeno glavo. Obraz glave je izdelan iz srebrnih ploščic ali pa iz različno barvanih našitkov. Nerazumljivo pa je vsem raziskovalcem, da je v mumijah Inkov včasih po več mrličev. V čikaškem muzeju hranijo na primer povoj, v katerem so oče, mati in otrok.
Mikroskopske preiskave telesnih ostankov starih mumij so pokazale, da so že tudi stari Inki imeli težave s poapnenjem žil. Umrljivost med otroki je bila izredno velika, ker je število mumij otrok razmeroma veliko. Pri odraslih je
opaziti, da je imela večina slabe zobe. Od 300 lobanj, najdenih v mumijah, so našli eno samo, ki je imela celotno zobovje. Rane na glavah najdenih mumij kažejo, da je bilo najbolj nevarno orožje Inkov prača Prača je bila spletena iz volne in največkrat lepo okrašena. Nosili so jo povito okrog glave. V pošebni vrečici na koncu prače pa je bil vložen kamen, ki ga je pračar lahko zalučal z veliko silo dokaj daleč. Razbite lobanje s kamnom zadetih Inkov kažejo dalje, da so že tedaj Inki poznali kirurgijo. Videti jo namreč, da so se z razbitimi lobanjami ukvarjali vojaški zdravniki in marsikdaj tudi uspeli ter zadetemu rešili življenje.
Inki so mumijam prilagali tudi razne darove, vendar ne tako dragocenih, kakor Egipčani. V vrečah so našli koruzne storže, školjke, posušene rastline, torej živila. Včasih so prilagali tudi okostja živali, največ okostja psa in morskega prešička.
Najmanjši elektromotor na svetu
je zgradil Italijan Amadeo Tomassini. Je tako velik, da se da nositi v gumbnici. Premer motorja meri le 3.6 mm. Ves pa tehta eno še-stinko grama. V minuti napravi ta motor 25.000 obratov in premore pičlo tisočinko konjske sile.
Usoda
Mogočen kralj je dal v lepi pokrajini zasaditi nov vinograd. Da bi bil čimprej narčd, ni 6vojim hlapcem, ki so vinograd za6ajali, dal niti malo počitka. Eden teh revežev, ki se je od izmučenosti 6koraj sesedel, je dejal nekoč kralju, ko je bil ta v njegovi bližini:
»Le jK>čcmu ta 6trašna naglica, moj vzvišeni vladar? Saj ne boste nikoli pili vina iz teh trt.«
Kralj je osupnil.
Ko so nastali prvi grozdi v vinogradu, je kralj priredil veličastno trgatev in je dal grozdje brž v stiskalnice. Dal si je prjnesti kozarec mošta in je ukazal privesti k sebi tistega hlapca, ki je bil takrat izustil tako prerokbo.
»No, ali boš še zmeraj dejal,« je vprašal kralj, držeč kozarec v rokah, »da ne bom pil tega vina?«
»Pa 6e mi le zdi, da ni tako verjetno, da ga bo6te pili, moj kralj in gospod,« je odvrnil hlapec 6f>oštljivo. »Zakaj od roba čaše do vaših ust je še precej prostora, v katerem vam vino lahko izgine!«
Komaj je bil spregovoril te besede, je planil notri služabnik z novico, da je divji prašič vdrl v vinograd in ga je že skoraj V6ega uničil.
Kralj je koj odložil čašo. pograbil 6ulico in je odhitel ven, da bi zver ubil. Zverina pa je V6a besna planila na kralja in ga tako razmesarila, da je bil takoj mrtev.
Kako globoko se lahko potopimo v vodo
Potapljači, ki nabirajo gobe, školjke in bisere, se potapljajo brez vseh pripomočkov do 30 m globoko, kjer vzdrže 2 do 3 minute. V globini 40 m more potapljač z opremo vzdržati 2 do 3 ure pri težkem delu, če mu sproti dovajajo zrak. Do globine 90 m vzdrži potapljač v moderni opremi pri lažjem delu tudi 2 do 3 ure. Dovajati mu je treba seveda zrak. Po nekaj minut zdrže potapljači še v večjih globinah. Vendar niso sposobni za delo. V globini 120 m jim morajo dovajati zrak, ki vsebuje 21% kisika. V globini 140 do 180 m pa jim je treba dovajati zrak, ki ima 12% kisika. Najgloblje se je doslej pogreznil v neprodušno zaprti jekleni krogli Američan Be-ebe, ki se je spustil nad 900 m globoko.
Kriianka St. 35
1	2	3	4	5	6	7	3	y	10	11	U	13	14	15	lo	17	1B	19
20			21				22					23						
24			25				26					27				28		
29	30	31	32	33			34				30	3/	3«			39		
40			41		42	43	44	45				46		47	48		50	
51							52					53				54		
55							56									57		
Belina povzdigne vsako obleko
Tako prijetno, kakor je belina zvončka na temni ruši, je videti nežno, 6vetlo okrasje okrog vratu na temni obleki. Zakaj 6i ne bi privoščili takega ovratnika, zlasti šc, ker si ga utegnemo narediti iz slehernega batistovega, platnenega ali svilenega ostanka.
Na sliki vidiš ličen izbor teh nežnih pritiklin. Prav na levi zgoraj opaziš platnen ovratnik s koničastim izrezom. Okrašen je z luknjicami. Zraven je vzorec, ki je še r>06ebej spomladanski. Iz tankega bati6ta so izrezani listnati kosci, ki 60 zgiba-
ni in zloženi v čudovito lepo garnituro. Na desni zgoraj 6ta dve preprosti pentlji iz 6vile, kar jako povzdigne temno obleko Spodaj je okras za štirikoten izrez, ki sestoji iz treh delov. Robovi 60 vezeni, pikice so 6torjene v načinu luknjičaste vezenine. V 6redi je nežen ovratnik iz robčka6te svile (rips). Naprenik je narejen iz batista ali žoržeta. Robovi 60 cvetke iz istega blaga. Poslednji vzorek je bel ovratnik iz istega blaga. Ce ni tega blaga, je ovratnik lahko iz temnega blaga, le naprenik bodi bel.
FRANJO
Vodoravno: 1. italijanska prestolnica, 4. večerno zvonjenje, 13. roman Šolohova, 20. hrvatska reka, 21. znana tovarna čevljev, 22. domača perutnina. 23. kontinent, 24. del meseca, 25. poljski plevel, 26. Odisejev rodni otok, 27. nasprotje svetlobe, 28. glasbeni izraz, 29. ženski števnik, 32. prevozno sredstvo, 34. francoska agencija, 37. črn ptič, 39. žuželka, 40. lesena posoda, 41. pripovedna pesnitev, 44. prevara, 46. slovansko žensko ime, 49. del vodovoda, 51 žensko ime, 52. rokodelec, ki ima opravka z lesom, 53. starogrški slikar. 54. vrba žalujka. 55. kraj iz Jurčičevega Desetega brata, 56. 6vetopi6em6ki kraj, 57. darilo.
Navpično: 1. rudnik, 2. žensko ime, 3. nemški otok, 4. finsko pristanišče, 5. naselbina, 6. vrsta plina, 7. ud družine, 8. slovenski zgodovinar, 9. naglavno pokrivalo, 10. zadnjeindij6ka reka, 11. tibetanski bivol, 12. žensko ime. 13. prijatelj tuje lastnine, 14. del naslova, 15. žensko ime, 16. azijsko višavje, 17. kartažanska kraljica, 18. čut. 19. priro-do6lovec. naravopisec, 30. starorimski vojskovodja, 31. starorimski uradnik, 32. štajerski kraj, 33. egiptovsko božanstvo, 35. zadpjeindij6ka državica, 36.
svetopisemska 06eba, 37. del telesa, 38. 6loven6ki književnik. 42. del voza, 43. ribiška priprava, 44. severnoameriška združena država, 45. del cerkve, 47. dejanje (modroslovni izraz), 48. 6evernoitalijan-6ko mesto, 49. španski junak, 50. svetopisemska 06eba.
Rešitev križanke št. 34
Veiloravno: 1. golida, 7. Amos, 11. otopelost, 20. oko, 21. dir, 22. leto, 23. vid, 24. oratar, 25. lat, 26. Ems, 27. ilovica, 28. los, 29. Ema, 30. osa, 33. rok, 36. milodar, 39. ost, 40. pop, 41. bat, 42. ara, 43. urednik, 47. koš, 50. Uri, 52. Irenej, 53. Eep, 54. Juda, 55. oči, 56. Res, 57. čakalnica, 58. etan, 59. pedant.
Navpično: 1. OolobiS, 2. Oka, 3. Lot, 4. ide, 5. dim, 6. Are. 7. ali, 8. mel, 9. Oto, 10. sovodje, 11. Ovid, 12. tica, 13. Odar, 14. Polo, 15. Eros, 16. last, 17. otep, 18. Samo, 19. trapist, 31. Sara, 32. atek, 33. rana, 34. orel, 35. Kajn, 36. Muni, 37. Irec, 38. Lepa, 44. Nut, 4-5. Ida, 16. kan, 17. kop, 48. ©če, 49. Šid, 50. ura, 51, Reu,
Bil je miren, vroč poletni večer. Gondola je drsela pod ogromnimi obloki železnega viadukta in krenila v široki kanal Guadecca. Vse naokoli je bilo mirno in tiho; na ladjah in na bregovih.
»Zloži vesla, Franjo, da naju bo gugal veter, časa je še dovolj.<
Franjo je zložil vesla in podprl lakti ob kolena te«- položil glavo med dlani.
Visok, krasen fant! Ožgane gole prsi kot skala, močne roke, mišice kot iz železa. Prisodil sem mu kakih trideset. Ko sem se prvikrat sprehajal po Piazzetti, 6em čul iz njegovih ust našo kletvico, s katero je odgovoril nekemu svojemu tovarišu. Takoj sem si ga najel in danes je bil že peti dan pri men L
Franjo je bil molčeč človek, s sanjajočim, neizrečeno žalostnim izrazom v temnih očeh. Morda so zato nanj kričali drugi gondoljerji: »Pazzo — norec!« Najprej sem zvedel le, da je Istran iz Mirne. Šele včeraj je spregovoril nekaj več besed. Prosil me je za posojilo za bolno mater. Denar je sprejel, ne da bi se zahvalil, samo z glavo je pokimal.
Veter je gnal gondolo počasi po kanalu nizdol. Naenkrat je Franjo nekaj zagodrnjal.
»Kaj pravite, Franjo?«
»Mati je bila včeraj vesela,« je dejal nekoliko glasneje, ne da bi dvignil glavo.
»Ali ji je bolje?«
Tedaj je Franjo počasi dvignil glavo in v žalostnih očeh so se mu zasvetlikale solze: »Nanjo že čakajo črvi. Stanovanje smo včeraj plačali in čez nekoliko dni morda se bo preselila k Sv. Kristoforu.« (Otok s pokopališčem.)
»Danes ste zelo bledi, Franjo,« sem dejal.
»Sem. Dane« ponoči moram onkraj Lida.«
»Onkraj Lida? Z ladjo?«	__
»Oh ne, s svojo gondolo vozim tja, kadar mi je težko.«
»Toda onkraj Lida je že široko morje in tja ni mogoče z gondolo.«
»O da, je mogoče, kadar se človeku ne more ničesar zgoditi.«
Franjo je bil danfes mehak in zaupljiv.
»Menda ste imeli malo 6reče v življenju, prijatelj ?«
»Oster jezik sem imel, gospod. S tem ne izhajaš dobro niti pri ženskah niti pri možeh... Strupen jezik in 06ter nož. Odpeljali so me bili za tri leta v ječo., — ničesar slabega ni6em naredil, — prav res ničesar — samo z nožem sem zbodel fanta, ki mi je hotel odtujiti ljubljeno dekle.« Nato je obmolčal.
»A ko ste prišli iz ječe?«
»Da — se je zgodilo ono. Vračal sem se poln nad. Zjutraj so me pripeljali s parnikom in me izpustili; — zjutraj sem bil vesel, a zvečer sem plakat. Pred nekaj dnevi so pokopali mojega očeta kot berača, a mati mojega dekleta je prepovedala hčerki, da bi še kdaj govorila z menoj, — kriminalnim človekom, — sicer jo prekolne. Dekle pa me je ljubilo. Ko sva se 6ešla, me je objemala, kajti grozna kletev jo je pregnala z doma.« Franjo je zopet za-krtl obraz z dlanmi.
Niti šepnil nisem.
»Ali veste, gospod, kaj pomeni pri nas materina kletev?« je nadaljeval še vedno s sklonjeno glavo... »Divja noč je bila. Nevihta je bila na su-
KUHINJA
Riž s pomladansko repo.
Spomladansko, še drobno repo 6kuham z zelenjem vred na 6lani vodi. Ko je repa kuhana, jo odcedim. ji iztisnem vodo in jo prav na drobno 6e6ekljam. Riž opražim na ma6ti s pridatkom sesekljane čebule. Nato zalijem 6 kropom ali z juho od kosti, osolim in kuham četrt ure. Po četrt urnem kuhanju, pridenem rižu repe in kuham še četrt ure. Jed mora biti g06ta. Na mizo jo dam kot samostojno jed.
Brezmesna kosila.
Kaša ie živilo, ki nam večkrat pomaga napraviti brezmesno kosilo. Tako imamo, na primer, cmoke iz kaše s praženo čebulo ali razbeljenimi maslom in s sladkorjem in cimetom. Za 4 osebe skuhaš na V« 1 mleka z vodo kašo, da se zgosti. Ko se shladl, naribaš vanio surov krompir, dodaš malo maščobe in toliko moke. da lahko izoblikuješ cmoke, ki jih skuhaš v slanem kropu. Lahko pa ne porabiš za te cmoke prav nič moke, čc dodaš nastr gau. surov krompir in kruhove kocke.
hem in na morju, da ni bilo videti niti na dva koraka daleč; burja je tulila kot volk. Odnesla mi je ogrnjeni površnik, da nisem niti vedel, kdaj. Morje je bilo bledo kot smrt in plesalo in skakalo je po skalah prav k najinim nogam. Jokala sva, tesno sva se objemala, kakor bi se imela ločiti — a vendar sva hotela ostati večno skupaj. Naenkrat se mi je iztrgala iz objema — zakričal sem — revica je že skočila v morje. Skočil sem za njo, da bi jo rešil, ali umrl z njo vred, — zjutraj so me našli na bregu z razbito lobanjo — a bil sem živ. — Ona je umrla; da, kogar je zadela kletev, se ne vrne iz morja, kajti kletev je težja kot kamen...«
»Vi pa ste se z materjo preselili iz Mirne?«
Nadaljeval je, kakor bi me ne slišal:
»Kako dolgo sem jo iskal. Neprestano se mi je zdelo, da jo vidim na dnu morja; belo oblečeno, z vencem na glavi in z gorečimi svečkami okrog. Iskal sem ta prelud, potapljal sem se po stokrat na dan; od te dobe imam mrzle roke — potipljite jih, gospod, nikdar se mi ne ogrejejo...«
Segel sem po ponujeni desnici. Bila je ledeno-mrzla.
»A ne morem umreti, rad bi umrl; ne morem živeti, a rad bi živel, toda brez spominov. Ona prihaja tudi sem za menoj, čez morje. To že dobro vem, kdaj prihaja, tesno mi je kakor danes, moram ven k Lidu. Ko se vozim okrog Lida, je moja ljuba že tam. Sedi v barki, samo na pol vidim njen obraz, a je žalosten, kot sem žalosten jaz. Počasi se pelje pred menoj, a vendar je ne morem doiti, četudi veslam, da sem ves premočen. Kličem jo in rotim: Vrni mi ljubezen in zvestobo! A ona mi ne odgovori.«
Oba sva se naglo stresla. Neka tuja gondola, prihajajoča iz stranskega kanala, se je zaletela v bok naše in njen železni konec se je zaril v našo gondolo.
»Maledetto pazzo!« je zakričal glas. Franjo je poskočil. V očeh mu je zasijal blesk neizmerne jeze. Toda le za hip in že so njegovi prsti objemali škapulir na prsih...
Franjo je sunil gondolo v stran in že je plesala in se gugala nekaj metrov daleč od nas, skoraj da ni gondoljer padel v morje.
Franjo je nato sedel docela mirno na svoje mesto in dodal s svojim žalostnim glasom: »Prevelika ljubezen ne prinaša nikdar sreče...«
dJUzkUv
55	_ ____
S čepico, kjer je bil napis »Sluga«, je začel Mišek brž pometati, brisati prah po pisarni in podobno, vendar pri vsem tem ni niti za hip opustil misli na to, da je prišel služit samo zato, da postane znamenit detektiv.
»IzvrstnoI Krasno! To je pa res imenitna misel!« je dejal sam sebi, ko je brisal prah po pisarni. »Mnogo različnih reči se i bom naučil pri teh dveh gospodih! Zunaj i hodita okoli, nikoli ju ni doma, Pa sem 1 zvit, draga moja!«
SUoibie hchocc
Koledar
Nedelja, 17. maja: Pashal Bajlonski, spoznavalec; Bruno, škof; Jošt, opat; Re6tituta, devica in mučenica.
Ponedeljek, 18. maja: Erik, kralj in mučenec; Aleksandra, devica in mučenica; Venancij, mučenec; Feliks, spoznavalec; Julita, devica in mučenica.
ToreK, 1Q. maja: Pudent, spoznavalec; Puden-cijana, devica; Celestin V., papež; Ivon, spoznavalec; Dunstan, škof.
Novi grobovi
■f Na Vrhniki je umrl na 6V. Zofije dan po
daljšem hiranju v visoki starosti šest in osemdeset let vobče zelo čislani gospod Matija Pečkaj starejši, posestnik, dolgo vrsto let cerkveni ključar, član občinskega odbora, nekdanji občinski gerent, sodelavec pri več gospodarskih in družabnih ustanovah i dr., kakor tudi vrl poštenjak in krščansko misleč in živeč mož. Spoštovanega pokojnika, čigar pogreb bo danes ob pol petih popoldne v kraju njegove smrti in za katerim žaluje razen ge. soproge, 6ina in hčera mnogoštevilno bližnje in daljno sorodstvo, bo ohranil gotovo vsakdo, kdor je poznal njega blago srce, dobro dušo in radodarno roko, trajno v najlepšem spominu. Vsem, ki jih je rajnikova smrt hudo prizadela, izrekamo tudi mi prav odkritosrčno sožalje. Naj počiva blagi rajnki v božjem miru in naj mu sveti v nebesih večna luč!
■f V Vinkovcih je 28. maja t. 1. umrl g. Josip liranek, komponist operete »Vse za šalo«, katero je pred 3 leti dalo tudi naše gledališče. Zadnja leta se je mnogo udejstvoval tudi v mariborskem gledališču, bil je tudi dirigent orkestra Glasbene Matice v Mariboru. Pod njegovo taktirko je ta orkester nastopal s prav dobrimi koncerti. Smrt ga je ugrabila v 38. letu. Zapušča ženo in dva nepreskrbljena otroka. Naj v miru počiva!
•f- V Trebnjem je umrla gospa Marija Jutraš, posestnica. Pokopali jo bodo v nedeljo, 17. maja, na domačem pokopališču. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
NAGROBNE SPOMENIKE
znamke K A MEN v modernih oblikah lahko še izberete v skladišču kamnoseško kiparskega podjetja
FRANJO KUNOVAR
Sv. Križ — Tomačevska cesta LJUBLJANA, telefon štev. 49-0j
—	V Južni Argentini je umrl slovenski misijonar Janez Zamjen. Deloval je nad 41 let v
Srednji in Južni Ameriki. Umrl je zadet od srčne kapi sredi svojega dela. Priporoča se vsem prijateljem in znancem v molitev!
—	20 milijonov lir za triostinsko univerzo. Službeni list objavlja zakon, sprejet dne 30. marca t. 1., o izgradnji nekaterih univerz v državi, med njimi univerze v Triesteju, za katero je določena vsota 20 milijonov lir.
—	Birmovanjo v škofiji Trieste je sedaj nedeljo za nedeljo po številnih župnijah. Preteklo nedeljo, dne 10. maja, je bila sv. birma v S. An-tonio in Bosco, kjer so se domačini j>osebno lepo pripravili na ta slavnostni dan. škofa msgr. San tina so slovesno sprejeli, cerkev je bila krasno okrašena, vsa fara se je udeleževala cerkvenih slovesnosti.
—	Strojepisni tečaji — novi, eno, dvo, in tri mesečni se prično v torek 19. t. m. Pouk po 10 prstnem sistemu. Največja 6trojepisnica, moderno urejena. Učnina nizka. Informacije, prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christolov učni zavod,« Ljubljana, Domobranska 15.
—	Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajine sporoča, da bo dne 19. t. m. začel poslovati rekla-niacijski odbor. Reševale se bodo pritožbe davko plačevalcev iz Ljubljanske pokrajine, dočim pri dejo pritožniki iz Ljubljane pozneje na vrsto V6i pritožniki naj 6e obračajo v 6vojih željah na člana reklamacijekega odbora g. Albina Smrkolja, vele tržca, Ljubljana, Vošnjakova ulica.
—	Trafikantom v vednost. Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajine opozarja vse trafikante po nalogu Visokega komisariata, da je sicer prodaja monopolskih predmetov ob nedeljah prepovedana, da pa v ostalem z naredbo glede časa za odpiranje in zapiranje trgovinskih in obrtnih obratovalnic in pisarn smejo prodajalnice oh nedeljah in praznikih ves delovni čas prodajati novine, revije, časopise, razglednice itd.
—	Vincencijeva konferenca za akademike ln srednješolce v Ljubljani se najiskrenejše zahvaljuje vsem dobrotnikom, ki s svojo požrtvovalnostjo omogočate študij revnim našim podpirancem ter lajšate bedo mnogim akademikom in dijakom. Bog plačaj! — Ker pa prihaja vedno več prošenj za podporo, hrano, obleko in drugo in ker so nam sredstva že zelo usahnila, smo v veliki stiski in skrbi, kako jTomagati. Zato smo zopet prisiljeni, obrniti se na plemenite ljudi in prositi za pomoč. Pomagajte z denarnimi prispevki in z obleko! Ne odklanjajte naših prošenj! Iz ljubezni do Boga jx)magajte bližnjemu! Vincencijeva konferenca za akademike in dijake, Miklošičeva 5; uradne ure v ponedeljek, sredo in petek od 1—2. št. ček. rač. 15.838.
—	Občni zbor Ljubljanske borzo. Na petkovi seji borzne uprave je bil določen termin za XVII. redni občni zbor Ljubljanske borze za blago in vrednote, ki bo v soboto, dne 30. maja 1946 ob 16 v borznih prostorih, Trgovski dom, Gregorčičeva ulica 27. Na tem občnem zboru bo tudi volitev a) 6 borznih svetnikov, b) članov finančnega odbora in c) 21 članov borznega razsodišča.
—	Čevljarske pomočnike obveščamo, da je sklenjena nova kolektivna pogodba, ki se bistveno razlikuje od dosedanjih in katere mezdni del 6topi v veljavo že s ponedeljkom, dne 18. t. m. Zato je v interesu vseh pomočnikov, da se z vsebino te pogodbe seznanijo in se zato udeleže sestanka, ki bo v Pokrajinski delavski zvezi (Delavski zbornici) v nedeljo, dne 17. maja 1942 ob 10 dopoldne, I. nadstropje, 6oba št. 5.
—	Mizarski pomočniki bodo imeli 6voj sestanek v nedeljo, dne 17. maja 1942 ob 10 dopoldne v Pokrajinski delaveki zvezi (Delavska zbornica), pritličje. Na tem sestanku bo razgovor o novi kolektivni pogodbi in o ukrepih, ki 60 potrebni za zaščito njihovega stanu.
—	Vsak infeligent mora imeti v svoji knjižnici prevod Ilomorjeve 11 i a d e, ki ga je Slovencem oskrbel Anton Sovre. Knjiga je izšla v zbirki Cvetje iz domaČih in tujih logov pri Mohorjevi družbi. Naročniki cele zbirke imajo rj0r),jst. Podrobna navodila dobite v knjigami Mohorjeve družbo v Ljubljani, Miklošičeva c. 19, telefon 49-51.
—	Novi Radion. Kupci se opozarjajo, da nima »Novi Radion«, ki se je zadnji čas na trgu pojavil, s prejšnjim »Radionom« tvrdke Schicht prav ničesar skupnega. Zato ne prevzame tvrdka Schicht nobene odgovornosti za kvaliteto novega izdelka.
—	Deževno vreme. Zofija se je leto6 nekoliko zakasnila 6 6Vojim dežjem. Zofijin petek je bil prav lep in vroč, saj je bila dosežena po senčnem toplomeru najvišja dnevna toplota -f 23° C. V soboto zjutraj je začelo deževati. Sprva prav močno. Po ombrografu meteorološkega zavoda je začelo deževati ob 4.15 zjutraj in je bilo do 7 zjutraj na-merjenega do 6.4 mm dežja. V 6oboto je bila zaznamovana najnižja jutranja temperatura + 11.8° C. Barometer se zopet dviga in je v soboto dopoldne dosegel 6tanje 760.5 mm.
—	S sekiro se je vsekal pri sekanju drv 17-letni posestniški sin Franc Štricelj iz Osojuika v občini Semič. S sekiro je z vso silo udaril po svoji nogi in si prizadejal tako hudo poškodbo, da je moral v kandijsko bolniško po zdravniško pomoč.
—	Plast zemljo ga je zasula. V jami se je plast zemlje zrušila na 34 letnega rudarja Antona Drčarja iz Gor. vasi v občini Mirna. Težka plast zemlje je nanj pritisnila s tako silo, da mu je zlomila desno nogo, Zdravi se v kandijski bolnišnici.
—	Vagončck opeke na nogo. 18-letni Franc Satler je bil zaposlen pri zidarskih delih Z va-gončkom je prevažal opeko, pri čemer mu je pomagal neki tovariš, ki je nanj zaradi nekega prepira kuhal jezo. V tej jezi je nalašč vagonček opeke tako prevrnil, da se je vsa teža zrušila Satlerju na noge. Težka opeka mu je zlomila nogo, zaradi katere je moral v kandijsko bolnišnico usmiljenih bratov.
—	Revna družina s 6 nedoletnimi šoloobveznimi otroki, brez premoženja, lepo pro6i dobra srca kakršne koli podpore. Darila na upravo »Slovenca« pod »Revna družina«.
Ljubljana
I Pr»e češnje na trgu. Nekateri branjevci in | skrbljenih otrok in žalujočo leno. Svojcem naše prodajalci sadja so že dobili iz Oorizije prve češ- iskreno sožalje!
nip prru^a iain iih nn 17 lir kilotnam. Nekatera	Marijinih pobožnosti se pri nas udeležuje iz-
1 V Dopolavorovem kinematografu na Taboru
bodo predvajali v nedeljo, dne 17, t. m. zvočni film »Nora od veselja«. V filmu nastopajo znani umetniki Vittorio de Sicca, Maria Denis, Umberto Melnati. Predstava se prične ob 15.
1 Jubilej dela. Danes obhaja 40 letnico zvestega službovanja kot hišna pomočnica pri Zebretovi družini Kolman Lenka, doma iz Zapuž na Gorenjskem. Kot pridna in delavna Oorenjka je prišla z družino v Ljubljano, ki se ji je takoj priljubila in postala njen drugi dom. Odlikuje jo izredna pridnost, poštenost in zvestoba ter velika 6krb in ljubezen za družino. Jubilantki želimo, da bi še čila in zdrava doživela 50 letnico in še več. _
1 Retrospektivna razstava del Matije Jame v Jakopičevem paviljonu. Danes ob U dopoldne bo po jubilejni razstavi odličnega slovenskega slikarja impresionista akademika Matije Jame strokovno vodstvo z razlago njegove razvojne poti. Vabimo vse prijatelje velike umetnosti našega sedemdesetletnika, da si ob tej priliki ogledajo njegova dela.
I Povodom praznika sv. Paskala, zavetnika nočnih častivcev presv. R. T., bo danes zvečer v stolnici izredna molitvena ura s pričetkom ob Vabljeni vsi nočni častivci in drugi verniki!
I Zadruga »Dom učiteljic« v Ljubljani ima 6vojo XI. redno 6kuj>sčino na binkoštno nedeljo, dne 24. maja t. 1. ob 9.30 v prostorih Učiteljske tiskarne v Ljubljani. Dobrodošle vse zadružne članice in ostale tovarišice. Odbor.
1 Potrebna sta spoznanje in opora v nadzem-skih dobrinah. Nenehno iskanje človeškega duha za pravzrokom stvari ne bo zadovoljeno, dokler ne odkrije vira večne Resnice in Ljubezni, Tvorca V6e-mira, v katerem samem se more, po 6V. Avguštinu, umiriti in &počiti človeško 6rce. Blodno bajanje ni za globoke duše, ki hrepene po resnici, lepoti in ljubezni. Rešitev tega konflikta izvede znameniti flamski dramaturg Ghčon v »Sultanovi hčeri in dobrem vrtnarju«, igri v 3 dejanjih, ki jo vidite danes, 17. t. m. ob 4 popoldne v reprizi na frančiškanskem odru. — Vstopnice od 5 lir navzdol dopoldne in popoldne pri blagajni.
1 Vse trgovske pomočnice in vsi pomočniki 6e vabijo, da se udeleže ustanovnega občnega zbora Sindikata delojemalcev trgovinske 6troke! Občni zbor bo v ponedeljek, dne 18. t. m. ob 12 v prostorih sindikata, palača Pokrajinske delavske zveze, vhod poleg knjižnice, I. nadstropje. Ker je udeležba za vsakega velike važnosti, ker se bo tudi sklepalo o zboljšanju socialnega fioložaja, pričakujemo gotove udeležbe. Poskrbljeno bo, da bo vsak prišel pravočasno h kosilu in v službo, ker bo spored občnega zbora potekel hitro. Pripravljalni odbor sindikata trg. 6troke.
1 Ustanovni občni zbor Sindikata delojemalcev brivsko-Irizerske stroke bo v torek, dne 19. t. m. ob 14 v prostorih sindikata, Miklošičeva c. 22/1, vhod poleg knjižnice. Vabijo 6e brivsko trizerske pomočnice in pomočniki, da se občnega zbora svoje izključno stanovske organizacije gotovo udeleže, ker se bo poročalo tudi o rezultatu pogajanj za zvišanje plač. Občni zbor se bo pravočasno zaključil, da bo tako omogočeno priti v popoldansko 6lužbo. Pripravljalni odbor sindikata brivsko frizerske 6troke.
I Ljubljanski komorni trio bo koncertiral v petek, dne 22. t. m. in bo izvajal naslednje skladbe: 1. Corelli: Sonata a tre. 2. Beethoven: Trio opus 1, št. 2 v G-duru. 3. Škerjanc: Trio v f-molu. 4. Novak: Trio quasi una ballata. Ljubljanski komorni trio, katerega tvorijo gg. violinist Albert Dermelj, Celist Cenek Šedlbauer in pianist Marijan Lipovšek, 6e v tekočem letu uspešno uveljavlja v našem koncertnem življenju. Imel je že več radijskih koncertov, v petek pa bo nastopil na javnem koncertu v veliki filharmonični dvorani. V6i trije njegovi člani 60 priznani naši solisti, zato 6ino prepričani, da bo nudil koncert lep umetniški užitek. Začetek koncerta bo ob četrt na 7. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice.
1 Pri prevzemanju radijskih aparatov bo v stari cukrarni na Poljanskem nasipu št. 40 v torek in sredo 19. in 20. t. m. 6pet poslovalo po 7 komisij od 8. zjutraj do 20. zvečer, da bodo V6i lastniki, ki že niso dobili dovoljenja, da 6mejo obdržati aparat, lahko prišli na vrsto.
1 Jama Madelaine, diplomirana terapevtinja za govorilne, glasovne in dihalne motnje, deluje na šolski polikliniki. Na domu: Ažbetova 4, pa v torek, četrtek, sohoto od 10—15.
1 J. Beneš: »Sveti Anton, vseh zaljubljenih pa-tron«. Peli bodo: Matijca — Zupan, Lenko — Bar-bičeva, Fieldovo — Japljeva, Klementa -— B, Sancin Ribo — M. Sancin. Tomca — lanko, Marušo — Poličeva,6lugo — Rus, godca — Šimončič. Dirigent: R. Simoniti, koreogral: inž. P. Golovin.
nje. Prodajajo jih po 17 lir kilogiam. Nekatera prejšnja leta je bilo ob-tem času že na trgu češenj v obilju. Za češnje je bilo posebno 6uho in dobro leto 1934. Takrat je bil april izredno vroč in ne-deževen. Češnje so naglo zorele in na trgu 6mo imeli to leto že ob ča6u treh ledenih mož češenj na izbiro. Bile 60 že domače in tudi razne uvožene. Češnje 60 bile takrat v maju že po 5 do 8 din takratne valute na debelo, 12 do 15 din kilogram na drobno.
1 Za mestne reveže je podarila Kolinska tovarna kavnih primesi na Šmartinski ce6ti 2000 lir; a 100 lir je ga. Davorina Cirošljeva poslala v počastitev 6j>omina g. dr. Srečka Puherja. Mestno poglavarstvo izreka dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih.
1 Živilski trg v znamenju berivke. Kljub slabemu vremenu, zjutraj ie začelo namreč deževati, je bil trg prav živahen in z razno zelenjavo dobro založen. Domače berivke je bilo na jerbase in jer-base. Prejšnji teden jo je človek moral okrog iskati, to 6oboto pa je bila berivka povsod na ponudbo in naprodaj. Velike jerbase lepe berivke so prinesle Trnovčanke, Krakovčanke m tudi druge pridelovalke zelenjave. Berivka je bila po 10 lir kilogram. Uvožene glavnate solate je bilo tudi na dobro izbiro. Ko je bilo preteklo sredo prav mnogo 6tro-čjega graha naprodaj, ga je v soboto primanjkovalo. Slabše vrste grah )e bil po 5 do 7 lir kg. Ker je bilo berivke na trgu dovolj, 6e nikdo tli zmenil za regrat, ki ga je bilo nekaj naprodaj. Domača špinača je bila r>o 6 lir kg. Uvoženo zelje je bilo po 5.50 lir kg. Bilo ga je nekaj naprodaj. Z raznimi sadikami pa je bil trg najbolje založen. Vse dopoldne je bilo prav živahno na zelenjadnem otoku, ki je bil ves zaseden, pa tudi na prvem otoku je bilo mnogo zelenjave naprodaj. Mesa je bilo to soboto 16dkg na osebo.
Naznanila
GLEDAT,TSfE. "rama: Nedelja. 17. mala ob 14.: »Vdova RoSllnka«. Izven. Zniiane cene od 121 Ur na vzdol. — Ob 17.30: »Sola za žeue«. Izven. — PonedeljeK. 18. maja: Zaprto.	'
Opera: Nedelja. 17. mala oh 14 : »Sveti Anton..vseh 7nl iuhlienih patron« Izven. Zniiane cene od 15 lir navzdol — Ob 17.: »Prijatelj Fric«. Izven. Znižane cene. —' Ponedeljek, 18, maja: Zaprto.
RADIO. Nedelja. 17 maja: 8 00 Napoved*«"«. Poročila v slovenščini. - 8.15 Poročila v italijanščini. -S Verska navodila. - R.45 Koncert organista Be-nlamina Znmhettlja. - ll-«« P™""" pete mil« « b«-»Inki. 8v Pavla v Rimu. — 12.00 Razlaca evangelija v1 taeiiiln«lni "(O. Zanpaterrenl). 12.15 RazUgn evan. goli ja v glovenSPint (O. Sckovanič). - 12.35 Koncert v„*ke muzlke. 13.00 Napoved časa. Poročila v Italijanščini - 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. - 13.20 Pojte z nami Orkester vodi dirigent Angelini. - 13.45 Vojaške pesmi-14.00 Poročila v Italijanščini. - 14.15 Koncert Radijskega orkestra in Komornesa zbora, vodi dlrigen ftiianoc. - 14.45 Poročila v slovenščini. - 17.15 Dr. Puš: Oskrhnvanio čebel pred in po rojenju. Kmetijsko predavanje v slovenščini. - 17.35 Koncert sopranistke Rezlke Lipu&ček-Koritnik [pri klavirju M«"!«" Lipovšek). - 19.30 Poročila v slovenščini. - 19.45 Pesmi in napnvi. - 20.00 Napoved časa. Poročila v italijanščini.
—	20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.40 Koneert Radijskega orkestra pod vodstvom dirigenta D M. ftiianca. s sodelovanjem sopranistke Ksenije Vidalijeve in basista Friderika LupSe. Operna irlashn — 21.15 Orgelski koncert Pavla Rančigaja lz cerkve sv. Petra v Ljubljani. - .21.45 Koncert kvarte a »Fantje na vasi«. - 23.10 Violinski koncert Alberta Dormclja (pri klavirju Marijan Lipovšek). — 22.45 Poročila v italijanščini.
Ponedeljek, 18. maja: 7.30 Poročila v slovenščini.
—	7.45 Lalika glasba. V odmoru (8.00) napoved časa. — 8.15 Poročila v italijanščini. — 12.15 Violinski koncert Francke Rojčevo (pri klavirju Marta Blzjak-Val jalo).
—	12.40 Sekstet Jandoll. — 13.00 Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. - 13.20 »Iz zvočnih filmov«. Orkester Cetra. vodi dirigent Barzizza. — 14.00 Poročita v Italijanščini. - 14.15 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanoc. Pisana glasba.
—	14.45 Poročila v slovenščini. — 17.15 Koncert čelista čende Sedlliauorja tn pinnista Marijana Lipovška. — 19.00 »Govorimo italijansko«, prof. dr. Stanko Leben.
—	19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Operetna glasba — 20.00 Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30 VojaSko pcBmi — 20.40 Koncert Trla bmone. — 21.30 Predavanje v slovenščini. — 21.40 »Cvet pesmi«.
—	22.10 Koncert violinista Enrlka Plerangelija. — 22.45 Poročila v italijanščini.
LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: v nedeljo: dr. Kmot, TyrSeva c. 43, mr. Trnkoczy ded.. Mestni tre 4 ln mr. Ustar, Selenhurgova ul. 7. — V ponedeljek: mr. Bakarčič. Sv. Jakoba trg 9. mr. Ramor. Miklošičeva c. 20 ln mr. Murmayer R., Sv. Petra o. 78,
POIZVEDOVANJE. NaSIa se je živilska Izkaznica na Ime Sili Alojzija. Dobi se ua mestnem prehranjevalnem uradu.
Najden je bil v sredo popoldne na pokopališču pri Sv. Križu damski dežnik. Lastnica naj pride na Poljanski nasip 12-11.. vrata 10.
Na kolodvoru pri tramvaju sem naSel 9. t. m. klop-616 svilenih odrezkov zelenkaste barve z rožicami. Dobe se v upravi »Slovenca«.
Izgubljen Je bil zlat obesek s kamnom od moSke lire po Poljanski cesti in nasipu mimo mesarskih tržnic do frančiškanske cerkve. Lepo se naproša najditelj, da ga odda proti nagradi na upravo »Slovenca«,
Lanišče pri Škofljici
Na binkošti, 24. maja, bomo v salezijanskem zavodu na Lanišču obhajali prvič praznik Marije Pomočnice kristjanov. Dopoldne ob pol desetih bo na prostem slovesna sv. maša s cerkvenim govorom. Popoldne ob treh pridiga in procesija z Marijinim kipom. Vabimo Marijine častilce iz bližnje in daljne okolice, tudi one, ki se ne bodo mogli udeležiti slovesnosti na Rakovniku, da se v čim lepšem številu udeleže praznika, da se priporočimo naši nebeški Priprošnjici in Pomočnici.
Iz Novega mesta
Javna dražba. V torek, dne 19. maj'a, bo v Novem me6tu dopoldne ob devetih javna .dražba nekaterih zarubljenih predmetov v korist mestne občine. Prodali bodo: težke 6ani za 300 lir, 1 voziček za 700 lir, 1 umivalnik za 200 lir, kovčeg za 50 lir, šivalni stroj za 500 lir.
Važno za kmetovalce. Okrajno glavarstvo v Novem mestu je obvestilo V6e občine, da bodo oni kmetovalci, ki 60 6e prijavili Gospodarski zvezi ali kmetijskemu oddelku Visokega Komisariata, prejeli semenski fižol, ječmen, oves in koruzo pri podružnicah Gospodarske zveze v Novem me6tu in v Št. Jerneju. Prejemniki bodo morali z lastnoročnim podpisom potrditi prejem in se zavezati, da bodo jeseni vrnili enako množino tistega semenskega blaga in da bodo prejeto blago porabili izključno za setev. Večje količine od 40 kg ječmena in nad 20 kg fižola se bodo 6mele oddati le proti posebnemu bonu okrajnega g'avarstva.
Roki sečenj po § 78 zakona o gozdovih. Na podlagi pooblastila Visokega komisariata je z ozirom na pomanjkanje lesa za tehnično uporabo in drv za kurivo dovoljeno do nadal.jne odredbe izkoriščati gozdove tudi v poletnem času. Ostanejo pa v veljavi prepovedi poletnih sečenj samo za nizke gozdove, za domači kostanj in za drevje, ki je namenjeno za posebne sortimente n. pr. železniške tramove, telegrafske drogove itd. Ta naredba stopi v veljavo 17. maja 1942.
Iz Ribnice
+ Klun Franc. Na pokopališču v Hrovači so položili pred dnevi k večnemu počitku 50 letnega družinskega očeta Kluna Franca, uslužbenca tvrdke Rudež. Pogreb je pokazal, da je bil pokojni zelo spoštovan in priljubljen. Zapušča troje nepre-
redno muogo vernikov. K jutranjim in tudi popoldanskim cerkvenim opravilom prihajajo celo mnogi, ki so pretekla leta te pobožnosti zanemarjali. Prošnje procesije se je letos udeležilo izredno mnogo ljudi, zlasti razveseljivo pa je, da 50 se jih udeležili tudi fantje in možje. Tako se ljudstvo z zaupanjem zbira okrog križa, ki je vsakomur vodilo v tem življenju.
Neurje smo imeli na praznik popoldne v Ribniški dolini in na Kočevskem. Okrog 4 popoldne je divjala po dolini prava nevihta z močnim dežjem in s precej debelo točo. Hvala Bogu, da ni bilo hujše, ker je toča padala le par minut, nato pa se je vlila ploha.
Občina Ribnica je izdala poseben razglas glede čiščenja gozdov, o skladanju iglastega lesa v neolupljenem stanju in o zatiranju oziroma o pojavljanju lubadarja. na kar občinstvo opozarjamo.
Spominsko nalivno pero je bilo izgubljeno. Pero naj pošteni najditelj vrne proti nagradi v Gorenji vasi 29.
Iz Triesteja
Federalni tajnik dr. Piva je imel v Monfalconeju raport za vse fašistične tajnike XI. cone. Na raportu so prišla v razpravo vsa vprašanja političnega, gospodarskega in socialnega značaja omenjene cone.
Vodstvo Združenja trgovcev province Trieste je imelo dne 11. maja svojo plenarno sejo pod vodstvom predsednika Petrina. Na seji so bila podana aktualna in zanimiva poročila, iz katerih je razvidno ogromno delo, ki ga danes vrši trgovstvo za preskrbo prebivalstva. Trgovina je vse svoje moči posvetila veliki patriotični dolžnosti ter vestno sodeluje z oblastmi, da se zagotovi nemotena in zadostna oskrba prebivalstva z vsem, kar je za življenje potrebno.
Koristen natečaj za čevljarje. Vodstvo fašističnega sindikata za obrt je razpisalo natečaj za ročno izdelane avtarkične čevlje. Razpisane so posebne in visoke premije za moške, ženske in otroške čevlje in sicer znaša v vsaki skupini prva nagrada 2000, druga 1000 in pet tretjih nagrad po 500 lir.
Na trgu r Triesteju je sedaj vsak dan bolj pestra izbira vseh mogočih dobrot, ki jih nudi blagoslovljena zemlja te južne dežele. O češnjah, ki so se te dni pojavile, sem vam že poročal. So pa sedaj od dne do dne lepše in — cenejše. Cena jim vidoma pada ter bo kmalu dosegla znosno višino, da si jih bo lahko vsakdo po mili volji privoščil.
Huda kazen je zadela gostilničarja. Veliko pozornost je vzbudila zlasti med gostilničarji sodba, ki jo je izrekel triestinski tribunal nad gostilničarjem Alfredom Furigo, ki ima svoj lokal v via S. Francesco 18. Zadeva, ki je spravila gostilničarja v dolgoletno ječo, je sledeča: Dne 7. marca je poslal odvetnik Donusberghi svojo služkinjo s steklenico v omenjeno gostilno, da bi mu prinesla vina. Gostilničar pa je dejal, da vina nima. Odvetnik je poslal nato za poskušnjo še svojo uradnico po vino, ki pa se je tudi vrnila praznih rok. Povedala je, da ji je gostilničar odvrnil, da prodaja vino samo svojim gostom, ki ga pijejo v lokalu. Odvetnik je nato gostilničarja prijavil mestnemu stražniku, ki je napravil preiskavo ter ugotovil, da ima gostilničar dovoljno zalogo vina. Sodišče ga ie sedaj obsodilo na 3 leta in 6 mesecev ječe. Sodba je prestrašila številne gostilničarje, ki so se zadnje čase branili prodajati vino čez ulico, češ da ga morajo imeti za svoje stalne goste.
S Spodnjega štajerskega
Umrl je v Košakih pri Mariboru 64 letni Karel Fanedl, železniški uslužbenec v pokoju. V mariborski bolnišnici je umrla 51 letna delavčeva žena Antonija Doki. V Slovenski Bistrici je umrl mesar, gostilničar in posestnik Franc Vreg.
Nesreča otroka. Petletni Jožek in sedemletni Franček, sinova posestnika Antona Kranerja pri Sv. Jakobu v Slov. goricah, sta se igrala na dvorišču. Med igro sta prišla do sekire in petletni Jožek je usekal svojega sedemletnega bratca tako močno po levi roki, da so ga morali prepeljati v mariborsko bolnišnico.
Industrijalec Adolf Westen umrl. V visoki starosti 93 let je v Gradcu umrl industrijalec Adolf Westen, ki so ga pokopali na evangeljskem pokopališču v Gradcu. Rajni je bil ustanovitelj znane Westnove tovarne v Celju in predsednik delniške družbe, v katero je bilo to družinsko podjetje v teku let spremenjeno.
Iz Srbije
Srbski ministrski predsednik Nedič je imel te dni govor po belgrajskem radiu, s katerim je priporočal srbskemu delovnemu ljudstvu, naj nikar ne zapušča zemlje in išče zaslužka po mestih in tovarnah. Ljudstvu svetuje, naj pridno obdeluje zemljo, ker s tem delom prinaša največje koristi domovini v sedanjih dneh.
Nov način razdeljevanja sladkorja v Belgradu. Prehranjevalni urad je uvedel nov način razdeljevanja sladkorja v Belgradu, s katerim je precej poostril dosedanjega. V ta namen izdaja tudi nove nakaznice. Od 15. t. m. bodo morali vsi gostinski obrati v Belgradu zahtevati od svojih gostov tudi odrezke sladkorne nakaznice, če bodo naročali kakršno koli jed ali pijačo, ki je pripravljena s sladkorjem.
Preskrba Belgrada s kruhom zagotovljena. Belgrajsko časopisje poudarja, da je glavni pooblaščenec za gospodarstvo v Srbiji dal prehranjevalnemu uradu na razpolago zadostne količine žita, tako da je 6edaj preskrba Belgrada 6 kruhom zagotovljena. Istočasno 60 v6e oblasti izdale najstrožje odredbe, s katerimi je V6aka privatna trgovina z žitom in moko prepovedana. Nadalje bo orožništvo in policija od 13. maja dalje plenilo moko, žito, 6lanino in mast V6em potnikom, ki bi to blago skušali prenašati v Belgrad. Potniki za odvzeto blago ne bodo dobili nobene odškodnine ter bodo še v težjih primerih kaznovani z denarno globo in z delom v koncentracijskem taborišču.
O razvoju srbske komedije je pred kratkim govoril na Kolarčevi ljudski univerzi znani srbski gledališki strokovnjak dr. Velimir Dimič. Ob tej priliki so v pojasnila samega predavanja člani srbskega umetniškega gledališča izvedli po en prizor iz komedije Jovana Sterije Popoviča »Belgrad nekdaj ir. sedaj«, Koste Trifkoviča »Čestitam«, Milovana Glišiča »Dva cvancika« in Brani-slava Nušiča »Svet«.
Obisk nemškega državnega talnika dr. Land-frieda v Belgradu. Ob svoji vrnitvi iz Sofije se je v ponedeljek ustavil v Belgradu nemški državni tajnik dr. Landfried. V Belgradu ie imel več sestankov z nemškim glavnim opolnomo-Čencem za gospodarstvo v srbskem zasedenem področju, Neuhausnom, s katerim ie razpravljal o možnosti povečanja pol jedel jske proizvodnje na vsem tem področju. Državni tajnik dr. Landfried ie dober poznavalec gospodarskih razmer v vseh jugovzhodnih evropskih državah ter je kot tak vodil svoječasno tudi vsa gospodarska pogajanja s temi državami. V Belgrad je prej prihajal vedno kot predsednik hemških gospodarskih delegacij.
MALI OGLASI1
V malih oglasili valja pri likanja služb« vsaka beseda L 0.30, pri ienitoTan|skih oglasih |« beseda po L 1.—, pri vseh ostalih malib oglasih pa |« beseda po 10.60. Davek se računa posebej. Mala oglase |s treba plačati tako) pri naročilu.
§ Sliižbc j a Službe B
Dobe:
Poslovodjo-kinjo
za trgovino v centrumu, sprejmemo — Potrebna kavcija do 50.000 Ur. — Plača ln procenti. Nastop takoj. Ponudbe poslati na upravo »Slovenca« pod »Jamstvo« 2970.	b
Žagarja
srednjih let, z večletno prakso, Iščemo za vene-cijanko z 2 listoma. Nastop takoj. Ponudbe na: Papež Franc, KrmelJ. želez, postaja št. Janž na Dolenjskem.	b
Jitcgo:
Trgovski sotrudnik
manufakturlst, verzlran galanteriji, modt, konfekcije, zmožen samostojnosti - poslovodjo, posten, b dobrimi priporočili, z večletno prakso, vzame Isto mesto za Iz-pomaganje. Naslov v upr. »Slovenca« »od St 2692.
Služkinja
samostojna, vešča kuho ln ki bi opravljala vsa druga hlSna dela — se sprejme. Prednost Imajo one z večletni: il spričevali. Plača dobra. Trgovina : Marija Maiavašič, Vrhnika.	b
Fanta
starega 16 do 18 let — sprejme: Ricl Franc, Sp. Kašelj 14, Dev. Mar. Polje.	b
Hlapca
Iščem zaposlitve
pri bolniku. Naslov v upr. »Slov.« pod St. 2999 a
Trgovska pomočnica
(30 letna) mešane stroke, zelo poštena, nujno prosi primerne alt kakršne koli zaposlitve. Naslov v upr. »Slov.« St. 8023.	a
Gospodična
vajena ročnega dela, pletenja, kvačkanja, ki lepo krpa perilo tn nogavice se priporoča za delo. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 2914. a
vajenega vseh poljskih del, sprejmem. Naslov v upravi »Slov.« St. 3033.
Sprejmem služkinjo
pridno, pošteno, iz dobre krščansko družine, vajeno hišnih t" vrtnih del. Razume se naj vsaj nekoliko tudi na kuho In Šivanje. Plača dobra. Nastop službe 15. junija. -Naslov v upravi pod St. 3034.	b
Dekle
pošteno, snažno ln zdravo, do 30 let staro, za vsa hišna ln vrtna dela. Išče dobra hiša v Ljubljani za 1. junij. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 3040.	(b
Hlapca
poštenega, za kmetijo — sprejmem takoj. - Cerne, Ljubljana VII., Za vasjo št. 6. (b
2 gospodinjski pomočnici
samostojni, pridni, pošteni, mladi, za kuho ln vsa hišna dela, sprejmem s 1. junijem. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 3068.	(b
Hlapca
za kmečka dela, poštenega, sprejmem takoj. Mar-tlnec, Ljubljana, Trnovski pristan 20.	(b
Dekle
z dežele iSče službo v gostilni ali sllčno, najraje v bližini Novega mesta. — Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 30S3.
jgU najem gj
Skladišče
zračno ln suho v centrumu, ISče Medarna, Ljubljana, ZldovBka ul. 6
V najem se odda takoj
parcela ca 600 m* v Dol-nlcah pri Podutiku, pri pravna za saditev krompirja ali fižola. Naslov v upravi »Slovenca« pod St 2990.	p
B Sebe B
Oddalo:
Sobo
s souporabo kopalnice ln plina — oddam mirnemu gospodu. Po želji tudi hrana. Ponudbo na upravo »Slovonca« pod »Obziren« St. 3071.	(s
J&ieio:
Iščem
večjo prazno sobo ali enosobno stanovanje v okraju sv. Feter. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Takoj« št. 3070.	(S
HTTTTinTTil
Buteljke
ln razne druge steklenice očiščene, kupuje: Me-darna, LJubljana, Židovska ul. 6.	k
Sadno prešo
srednjo, v dobrem stanju — kupi: Medarna, Ljubljana, Židovska ul. 6 k
šampanjskih steklenic
samo čistih, kupim vsako količino ter plačam najvišjo ceno Sla pernik. Cesta 29. oktobra 19, dvorišče, tel. 26-83,	k
Pozor!
Zopet kupujem vse vrste vreče ln odpadke (kroja Ske, volnene, šiviljske) ln stare cunja po najvišji coni. — Alojz Grebene, Sv. Petra cesta Stev. 83. Telefon 84-26.
Smrekovo čreslo
lepo, zdravo, suho ln Ježlce — kupi vsako koti Clno usnjarna J. Lavrlfl, St. Vid pri Stični - Ljub ljnna.
Posnemalnik
(centrifugo) za 46 alt 65 litrov na uro, kupimo, -Ponudbe a ceno na Jaffa, LJubljana, Nunska 3. k
Stare gramofonske plošče
kupuje tn plača najvišje dnevno cene samo »Eve-rest« Prešernova ul. 44.
Kosilni stroj
nov ali vsaj dobro ohra njen, kupimo. — Uprava Staro poŠto, Vrhnika, k
Zdravilna zelišča
vseh vrst, večje količine, kupi: Lekarna Mr. Baho-vec, Ljubljana.
fJbrt
Usnjeni izdelki
so barvajo le s specialno barvo za UBnje. Zaloga barv ln acetona: Efaks, Napoleonov trg.	r
Zavržen denar
Imate, če nam ne proda-ste svojih nerabnih ste klenle, kovin, krp ter vsakovrstnega papirja ln kartona. Metalla, Gospo-svotska 16.
Lovski pes
rjave barve (barvar) z znamko St. 1, se je Izgubil dno 13. t. m. Oddati ga proti nagradi: Ing, Korn, Wolfova ul. 5. j
Prašiča
Jesenca, za rejo, prodam Zaloška cesta 173, Moste pri Ljubljani.	(J
Zahvala
Za vse izraze sočutja, ki smo jih prejeli ob smrti naše drage
ALOJZIJE MRAK
se tem potom najlepše zahvaljujemo. Prav posebno zahvalo izrekamo čast. duhovščini, gg. dr. Bajcu in dr. Majc-nu, Marijini družbi pri Sv. Jakobu, vsem, ki so jo tolažili za časa njene težke bolezni, ter vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Ljubljana, dne 17. maja 1942. Žalujoča rodbina K r i ž n a r.
Plemenskega bika
prodam. Blaž Frontlnl Ježlca 15.	(J
Dve kravi
osmi mesec breji, dobri mlekarlcl, naprodaj. Me sarska cesta 4, pri klav niči.	(J
Kobilo
pramo, 4 leta staro, veliko, močno, prodam. — Mehle F„ Zagradec 22, p. Grosuplje.	(J
Polovico kurjave in časa
prihrani »Samokuhalnlk«. Cena nizka. Dobi se pri Franc Kernjak. Tržaška St. 92. — Telef. 84-58. I
Vosek
Ia„ rumen — proda: Medarna, Ljubljana, Židovska ulica 6.	1
čebele
v kranjlčlh ln v A Z panjih, proda: Medarna, Ljubljana, Židovska ulica St 6.	J
Kompletno pohištvo
za kuhinjo ln sobo, poceni naprodaj. Lampeto-va ul. 13 Trnovo.	1
Hladilno omarico
majhno, praktično ra gospodinjstvo, prodam Ivo Stembal, Vegova ulica 8 (pritličje, dvorišče, levo).
Dva elektromotorja
6 tn 0.60 HP. z drsalnimi obroči 220/380 Voltov — prodam. Ribniška St. 16, Moste.	1
Modra obleka
za osem letnega dečka — se poceni proda. Stranska pot 17, Trnovo.	1
Prašiči za rejo
bodo naprodaj v sredo na sejmišču v LJubljani.
(J
Po Vaši želji Vam izdela
KNJIGOVEZNICA Ljudske tiskarne
v Ljubljani
Kopitarjeva 6/II
7 svoji 5rtaln!ci razne poslovne knjige, ako niso že v zalogi lsto-tako izvrši tudi vsa druga knjigoveška dela posebno razne vezave od preprostih de razkoSnih oblik.
Posebni oddelek za izdelovanje damskib torbic, pasov, denarnic in drugega usnjenega galanterijskega blage Vam nudi te predmete vedno v lepih, modernih 'azonab
CENE SKRAJNO NIZKE. POSLI) 21 TE SE1
Dve postelji
z modrocl, prodam. K. D. Stara cesta i Vrhnika.
Najceneje
b1 bosto opremili Vaše stanovanje, če se obrneto na tvrdko: Stlgl, Trata 27, LJubljana VII.
Gepel
ln zapravljlvček ter ko-lese.lj v dobrem stanju prodam. Novak, Notranje gorice 39, p. Brezovica.
(1
Temnomodro obleko
za dečka od 12—14 let, prodam za 200 Ur. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 3038.	(1
Voziček
ročni (nov), prodam. Cesta v Rožno dolino 32.
<1
Perzijska preproga
velikost 290x360, zelo le pl Mahal, samo privatnikom naprodaj. Gledališka ulica 11-11, vrtni vhod.
(1
Kuhinjske opreme
moderne, solidna Izdelava, proda po nizki ceni mizarstvo Artnak Josip, Jenkova 7.	(1
Okna - tiova
1 trodelno 160/120 z rolo 4 dvodelna 70/130, 1 dvodelno 80/120, 4 enojna 80/120 proda Babn : Valentin, Ljubljana, Vodnikova 123
• Kosilnico
z žetvlno napravo, v dobrem stanju, prodam. — Cerln Ivan, Savlje st. 16, p. Ježlca.	(1
Težke in lahke vozove
prodam. Langusova 6. (1
Elektromotor
380 volt, 7 In pol ks — prodam. Naslov v uprav) »Slovenca« pod St. 3073.
C
Elektromotor
nemški, 5.6 ks, prodam. Zor, Brezovica 119 pri Ljubljani.	(1
Prodam
1500 «/10 steklenlo najboljšemu ponudniku. Ponudbe v upravo »Slov.« pod Ljubljana 1500« St. 3066.	(1
B Poizvedbe 1
Sedem moških fotografij
za legitimacijo Je bilo izgubljenih v sredo, dne 13. maja dopoldne v bližini kavarne »Evropa«. Najditelj se naproSa, da Jih Izroči v uredništvu »Slovenca«.	r
Italijanščino
poučujem vestno ln uspešno. Slovnica, konverza-clja. Prevzamem tudi korespondenco ln prevajanje. - Naslov v upravi »Slovenca« 2964.	u
SP0RT
Današnji spored dri. prvenstva
Po današnjih tekmah bo najbrio v državnem nogometnem prvenstvu Že precej jasna slika glede vprašanja, kdo bo letošnji nogometni prvak Doslej sta bili enajstorici Kome in Torina enaki od današnjih tekem pa pričakujejo, da so bo Huma odtrgala. Na lastnem igrišču bo sprejela Li-gurijo, ki bo vsekakor prešibka, da bi zaustavila Romo na poti k cilju. Voliko težje stališče bo imel Torino, ki bo gostoval na vročih milanskih tleh
Torincl so sicer moštvo, ki je bilo doslej uspešnejše od Milana, je pa težko verjetno, da bi imeli na tujih tleh več sreče kakor Rimljani 110 lastnih. Vse govori za to, da si bo Roma okrepila položaj z obema točkama, Torino pa se bo moral šo krepko boriti, da bo dosegel vsaj neodločen izid.
Današnji spored državnega nogometnega prvenstva je tale:
Rim: Roma—Liguria, Milan: Milano—Torino, Benetke: Venezia—Fiorentina, Napoli: Napoli—Modena, Bologna: Bologna —Livorno, Torino: Juventus—Ambrosiana, Genova: Genova—Lazio, Bergamo: Atalanta—Triestina.
Na lahkoatletski prireditvi v Modeni so postavili italijanski atleti nekaj dobrih rezultatov: tek na 3000 m Bevilacqua 8:43.2. skok v višino
Zahvala
Za vse Izraze sožalja, ki smo jih prejeli ob nenadomestljivi Izgubi našega nepozabnega Boproga ln srčno dobrega papana, gospoda
Julius Huttmanna
kakor tudi za poklonjeno venco tn cvetje, se tom potom najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo Izrekamo cenj. g. dr. VolavSku za požrtvovalno zdravljenje, 6. g. dr. Demšarju za podelitev tolažil sv. vere, ostali čč. duhovščini, ln končno vsem. ki so blagega pokojnika v tako velikem Številu spremili na njegovi poti k večnemu počitku.
Ljubljana, dne 16. maja 1942. Žalujoči ostali.
Compagner 1.85 m, skok s palico Conchi 3.80 m, met diska Consolini 45.72 m.
Pranju Puučee bo igral v madžarski državni reprezentanci. O znamenitem hrvatskem igralcu tenisa, ki se je povzpel med najboljše na svelu, čitamo, da bo igral v bodoče v madžarskem predstavništvu. Punčec je namreč doma iz Cakovca, ki spada po novi razmejitvi pod Madžarsko Kakor poroča >La Gazzetta dello Spori« in kakor potrju-|o belgrajska »Donauzeitung«, bo nastopil Punčec jirvič v madžarskem predstavništvu na tekmi za rimski pokal z Nemci. Tako bodo imeli Madžari v Asliotliu in Punčecu dvoje izvrstnih moči in najboljšo izglede za osvojitev dragoceno trofeje.
Iz Hrvatske
Filatelistična razstava v Zagrebu. Zagrebški lilatelističm klub >« imel te dni občni zbor, na katerem se je dosedanii piedsednik kluba Dra-gutin Wukajlowitsch zahvalil za zaupanje, ki ga ie v klubu užival polnih »edem 'et. Namesto njega je bil nato izvoljeo ra predsednika filatelističnega kluba dr Somogy, Na občnem zboru |e bilo tudi sklenjeno, da ho klub priredil prihodnje leto veliko lilatelistično razstavo
Sedemstoletnica Samobora. Prijetna izletna točka za Zagrebčane, mestece Samobor, praznuje to leto sedemstoletnico svoiega obstoia. V ta namen bodo v Samoboru tudt večje lovne proslave, za kar bo poskrbel poseben pripravljalni odbor.
Hrvatski mornarjl-prostovoljci so te dni odpotovali iz Zemuna v eno od črnomorikih pristanišč, kjer bodo nastopili službo v bjrbi proti so-vjetom
Ustaška mil<cs ima svojo oficirsko golo v Kerestincu. Te dni so jo po kgnčanih izpitih zapustili prvi gojenci Ustaško časopisje imenuje to šolo »ustaški Alcazar«
Pri novi bolnišnici na Rebrn bodo zgradili Se novo kapelico in prosektuio Stroški za ta dela bodo znašali 4.500 000 kun.
Posebno ostro borbo proti pijancem ie začela banjaluška policija, ki je prejšnji teden pobrala vse opijanjene ljudi ter jih kaznovala z občutno denarno globo in zaporno kaznijo Kazen tega je policija napravila seznam vseh teh pijancev in ga dala nalepiti po mestu
Spopolnitev Hrvatskega Sabora. Predsednik Vrhovnega hrvatskega sodišča je namesto treh dosedanjih članov hrvatskega Sabora, katerim je veljavnost mandatov ugasnila, imenoval tri nove člane, ki jih ie vzel iz vrst kmečkega ljudstva. Za člana Sabora je imenovan tudi baron Rajačič iz Karlovca.
Ustanovitev novinarske tole ▼ Zagrebu. Hrvatsko novinarsko društvo v Zagrebu bo še letošnjo jesen odprlo posebno novinarsko šolo. Kot uvod v to šolo bo še ta mesec, kakor tudi v juniju v Zagrebu 16 predavanj iz politične preteklosti hrvatskega naroda do ustanovitve Neodvisne Države Hrvatske Obisk teh predavanj'kakor tudi tečaja za hrvatski jezik, je obvezen za vse aktivne hrvatske časnikarje.
Prodajo se tri parcele
za tro- dvo ln enonad-stropnlce za Božlgrajsko gimnazijo. Polzve se v Trnovem, Kollžejska 19.
(P
Naprodaj
v bližini klavnice lepa štlristanovanjska hiša z vollkiml delavnicami ln garažami, pripravna za kakršno koli obrt, zl-stl za mesarsko, za ceno 470.000 lir. — Polzve se Atelje »Moda«, Pražakova •lllca St. 15-1.	(p
Dve parceli
400 ln 600 m*, za obdelavo (eno tramvajsko postajo pred Žalami) oddam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 3056.
(P
Kupim hišo
eno ali dvostanovanjsko, v poStev pride tudi pol hišo ali tudi nedograjena. Kocjan, Dolenjska cesta št. 23 a.	(k
Naprodaj nova tovarna
iT mm 1 riitmuiit
za perilo z opremo v Kočevju
ln
dvonadstropna trgovska hiša z večjimi poslovnimi lokali in dvema malima stanovanjema*
Ponudbe ln povpraševanja Je nasloviti na: dr. R6mer Georg, Gregorčičeva St. 27, ' Ljubljana.
V Novem mestu
kupim eno ali več stanovanjsko hlSo. Ponudbe v podružnico »Slovenca« v Novem mestu pod »HISa« St. 3084.	(p
Parcelo ali njivo
v LJubljani, kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »40.000 gotovine« St. 3048.	(k

Šivalni stroj
znamko »Jaks«, z dolgim čolnlčkom, dobro ohranjen, se proda. Rupnlk, Pred Škofijo 19.
o. »rsira
bae"8:" ibuscf
we *
prehlada, v
bolezni Koi tatove
Nove triciklje
razne velikosti, izdeluje L. Ambrož, mehanik — Tyrševa cesta 71.	1
Novost!
Naprava za trlclkelj od 90 lir naprej. Izdelava v serijah. Informacije daje gostilna Semrajc — Sv. Križ, LJubljana.
Filatelisti pozor!
Nakup In prodaja znamk vseh vrst »JOL« albumov In fllateltstlčnlh potrebščin je najugodnejša v knjigarni Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva ulica 6, telefon 44-24.
Filatelistične novosti
Nov katalog bivših Jugoslovanskih znamk za 1. 1942 z novimi cenami; fllatelističnl vestnik; Izbor raznih znamk; razne Jol albume, dobite najugodneje pri fllatelljl Mladinske založbe, LJubljana, Stari trg 30. - Telefon 41-69.
Vse vrste

Kupujte
Pri
n a s 1 h inserentlh
antlkvarlčnlh kr.Jtg od najstarejših do najnovejših, kupuje knjigarna Janez Dolžan, LJubljana, Stritarjeva S.
lamini
Vajenca ali vajenko
za črkosllkarstvo, poštenih staršev, sprejme takoj : štrukelj Luavlk, LJubljana, Vošnjakova ul. št. 10. Tel. lntcr. 36-91.
Vajenca
za večjo špecerijsko ln delikatesno trgovino v mestu, sprejmem. Naslov v upravi pod St. 3027. v
jjjlteitfat
Vse denarne
in trgovske posle
Izvršim hitro ln točno. Obrnite sp na Rudolf Zore, Gledališka ul. 18 Telefon 88-10
jAvto-motor j
Šofersha šola I. Gaberšček
bivši komisar za šoferske izpite Kolodvorska ulica .3.
Tefelon Št. 28-28. Izpit se lahko polaga že z 18. letom.
Modroce
patentne posteline mreže otomane. moderne kauče in fotelje nudi solidno in po nizki ceni
Rudolf Radovan
'apetnik Ljubljana. Mestni trg 13
Vsakovrstno pohištvo
izdelujem ter sprejemam tudi v popravilo In pre-politlram na novo. Plačljivo tudi par obrokov — Povfte Avgust, mizar, Rožna dolina. Cesta XIX, St. 8. — Kličite telefon St. 29-23.	S
Uglaševalet glasovirjev
JurAsek
Ljubljana. Zrlnjskega 7/11 Telefon 19-11
139.
Le Almira se je veselila nevihte, ki je pretila Rožni dolini. Težko je pričakovala trenutka, ko si bo lahko ohladila strastno srce. Vedno je samo premišljevala, kako bi se maščevala nad Mirkom. »Kaj mi pomaga, če ugonobim njega? Ne! Le Zaliko moram spraviti s poti, če hočem sama uživati njeno srečo I Kako?«
140.
S krvavečim srcem je gledala Almira, kako so se vršile na Miklovem in Serajnikovem domu priprave za ženitev. Od same jeze in strasti se je izogibala podnevi ljudi, da ne zagleda kje Mirka in njegove neveste. V noči pa je postajala na vrtu, premišljujoč, kako bi mogla preprečiti zvezo dveh ljubečih se src.
141.
Noči brez spanja in strašna slutnja, da je za vselej uničena njena sreča, je Almiro tako potrlo, da je začela veneti kot roža, ki jo popari slana. Rdečica z lic se je umaknila bledoti. Oči so se udrle v globino ter zrle obupno, kakor da bi deklica, plavajoča na neizmernem morju, v hudem boju z valovi iskala rešilne roke.
1M1
Zapustil nas je naš nadvse dobri, ljubljeni in skrbni soprog, oče, brut, zet, svak in stric, gospod
Anton Cigoj
upravnik glavne carinarnice v pokoja
K večnemu počitku ga bomo spremili v nedeljo, dne 17. maja 1942 ob 4 popoldne z 2al, kapelice sv. Antona, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Malovše, Vrtovin, dne 15. maja 1942.
Josipina roj. Sterlekar, soproga; Breda, Vanda, Sonja, Lidija, hčerke; in ostalo sorodstvo.
Z bolestjo sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem bridko vest, da je bil danes ob desetin dopoldne
goklican po modrem sklepu in sveti volji vsemogočnega oga v boljše življenje naš ljubljeni soprog in oče, odnosno srčno dobri tast, ded, praded, brat, svak in stric, gospod
Matija Pečkaj star.
posestnik
Njegov pogreb bo v nedeljo ob pol petih popoldne iz hiše žalosti, Kotnikova cesta 12, na tukajšnje župnijsko pokopališče.
Dragega pokojnika, ki se bodo zanj darovale svete maše zadušnice v več ccrkvah, priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
Na Vrhniki, dne 15. maja 1942.
Žalujoče rodbine: Pečkajeve, Opekova, Štrekljeva, Hrenova, Svetetova.
Inserirajte v »Slovencu"!
L3UBLDANSKI
.riKLliLliiMJU;
Predstave ob delavnikih oa 16 ln 18.1S, ob ne-deljen ln praznikih ob 10.30.14.30. 16.30 »n 1E.3C
Po velikem uanehu filma „LnS v leml" z ALIDO VALLI,prinašamonlen na.inove.ISI ln Se lepSi film
Nevidne spone
Alida Valli, Carlo Ninchi, Andrea Checbi, Carlo Campanini KINO MATICA - rEL. 22-41
NaJnanntejSI roman bledeče tant Azije Emilija Salgarlja v veličastni filmski realizaciji
DVA TIGRA
Massimo Oirottl. Sandro Itufflnl. Lnig Hnrtadc Alanova. Amadeo Trilli KINO SfcOOA . TEL. 27-30
Kaj ge vse atori znraui vroče ljubezni boste videli v fllmn
VITEZ BREZ IMENA
V glavnih vlogah: Amedeo Nazzari, Mariella Lotti itd.
KINO UNION - IEL. 22-2«
Film po znameniti Verdijevi operi
RlOOLETTO
MICHEL SIMOM v vloKf dvornega norca. Največji Blager sezone. FIlm napete vsebine
„Zapu$Cena hiša"
Predstave: delavnik' ob 17.30, nedelja ob 14.30 in 17 KINO KODEt)EVO, K I.41-H4
contl. ALfONSO CAF1AGNA
Časa fondata nel 1900 Commissioni - Espor-tazioni - Rappresen-tanze - Depositi - Tra-, športi - Assicurazioni
Ustanovljeno 1. 19C0 Poverjeništva- Izvoz-ništva ■ Zastopstva -Skladišča - Prevozništva - Zavarovanja
NAPOLI - Via /trle della Lana 18
Zahvala
Za izraze sožalja, vence in šopke ter mnogoštevilno spremstvo pri pogrebu naše nepozabne
MARICE KLOBČIČ
vsem naša topla zahvalal Posebno globoko zahvalo smo dolžni zdravniku g. dr. Janku Peršiču za njegovo brezprimerno skrb za rajnko ter Zavodu za gluhoneme za plemenito pieteto.
Sveta maša zadušnica se bo brala v torek, 19. maja ob 7 v šempetrski cerkvL
Žalujoči ostali.
Umrla nam je naša draga, nepozabna mati, gospa
Marija Jutraš
posestnica
Pogreb bo v nedeljo, dne 17. maja 1942 iz hiše žalosti na pokopališče v Trebnje. Trebnje, dne 16. maja 1942.
Stanko, Ivan, sinova; Marija, Emilija, Angela, Slava, hčere in ostalo sorodstvo.
Zapustil nas je za vedno gospod
Matija Pečkaj star.
posestnik na Vrhniki, nekdanji gerent občine Vrhnika in večletni občinski svetovalec.
Ohranimo ga t hvaležnem spominul Vrhnika, dne 15. maja 1942.
Hren Ignacij, župan.
Zahvala
Vsem, ki ste ob težki izgubi naše ljubljene mame, hčerke, sestre in tete, gospe
Turk Siave
z nami kakor koli sočustvovali, jo na poslednji poti tako častno in številno spremili, izrekamo najtoplejšo zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni g. primariju dr. Debevcu in g. primariju dr. Mavriciju Rusu za njihov trud za časa njene dolgotrajne bolezni. - Posebna zahvala č. o. Kopati-nu Ledernasu za podelitev tolažil sv. vere in za obiske, ter čč. duhovščini za vodstvo pogreba in vsem darovalcem vencev in cvetja, ki je pokrilo njen prerani grob, Ljubljana, dne 17. maja 1942.
Zalujoči TurkovL
Mojstrski načrt
(Detektivska črtica.)
»Tiho!« je kratko ukazal Silk in gasilci so z velikimi očmi zastrmeii v cevi treh pištol. »Bodite mirni in nič se vam ne bo zgodilo.«
Z dvignjenimi rokami sta se gasilca odmaknila od mize z alarmnimi pripravami. Baldy Moran je zaprl velika glavna vrata, medtem ko je Silk stra-žil oba moža. Trenutek pozneje pa ju je že z veliko spretnostjo zvezal Baldy, Speed Hendricks je pa zlezel na šoferski sedež brizgalne, ki je 6tala sredi dvorane. Silk je držai svoje orožje pripravljeno za vsak slučaj, če bi prišli gasilci po stopnicah iz notranjosti ali pa iz dežurne sobe, od koder so ee spuščali v dvorano kar po drogovih.
»Lepa stvarca,« je rekel Speed Hendricks, ko so je usedel za krmilo avtomobila. Nataknil si je gasilsko čelado in gumijast plašč in podal isto še Silku in Baldyju. Zadnji je odprl vse tri kovčege, ki so jih prinesli s seboj, in spretno potegnil ven tri male strojnice z mnogo streliva. Dve strojnici je položil na zvitke cevi v zadniem delu voza, tretjo je pa namestil na prazni sedež poleg Speeda.
»Vse je pripravljeno, šef,< je rekel.
Silk je pogledal na uro, bila je 8.12. »0. K. Speed, pripravi motor. Gremo takoj, ko zaslišimo telefon.«
Točno ob 8.29 je telefon zapel. Zvonec je še zvonil, tako hitro je Silk imel slušalko pri ušesu.
Silk je zaklical v telefon: »Kako je?«
S tihim, toda nujnim g'asom je odgovoril Pat-ter6on:
»Si ti, Silk?«
»Da, jaz sem.«
»Tri četrtine so naložene. Prvi voz bodo v pičlih treh minutah naložili in zaprli. Sedaj so šli po zadnjo četrtino.«
Silk je odložil slušalko in namignil Speedu. Motor gasilskega voza je zagrmel, Baldy je nemudoma odpahnil vrata. Silk je skočil zadaj na cevi in voz je zavil na cesto, medtem ko je Baldy stopil na stopnico. Za seboj so zaslišali hrupne glasove gasilcev, ki so klicali tovariše. »Naj le kričijo in telefonirajo kamor koli, da jim je bila ukradena črphlka,« si je mislil Silk, »sedaj je itak vseeno.«
Speed je vključil najvišjo prestavo in zdrveli so naprej. Baldy je zagrabil za ročaj sirene. Oglušujoče tuljenje sirene jim je čistilo cesto, ko so zavili na Madisonovo avenijo in krenili v gornji del mesta.
Silku so od napetosti trepetali vsi živci, kajti vsako sekundo so bili bliže banki. Na 23. cesti je prometni stražnik zadržal prečni promet in jih spustil naprej. Kakor blisk so prečkali 24., 26. in 27. cesto, avto je drvel s polnim plinom. Ze so bili na 28. cesti, tam je bil policijski kordon. Celo v tem divjem trenutku je Silk čutil prijetno razburjenje, ko je zagledal prvi kordon policajev, ki so obkrožali bančno četrt. S ponosom je pomislil, da je samo on prišel na lo misel in si upal uporabiti to vozilo, kateremu je brez pojasnila odprla pot vsaka policija. Sklonil se je in vzel v roke strojnico.
»Rhinelander 4-1000,« Pattereon je iz lokala nasproti banke zakričal v telefon. »Kličem glavni stan gasilcev... Halo... Nujno... Danielli, »i ti? Pravkar sem poklical Silka. V pol minute bo tukaj. Ze slišim njihovo sireno.«
Vrgel je telefonsko slušalko na mizo poleg aparata, potegnil z mize strojnico in stekel po stopnicah, ki so vodile na ce6to. Tuljenje sirene je bilo že čisto blizu.
Ko je Danielli v glavnem stanu gasilcev na 79. cesti dobil Pattersonovo obvestilo, se je spravil takoj na zadnji del svoje naloge. Z vso naglico je zbral še preostale kositrne ploščice in jih kar metal v oddajnik in obračal ročaj, dokler ni zadnja plo- , ščica zdrsela v aparat.
Danielli je kot bivši gasilec vedel, da bodo vsi ti jadrno oddani signali, ki jih je še pred deveto uro poslal posameznim gasilskim oddelkom na Man-hatlanu, šli res samo do teh oddelkov, ki se bodo odzvali tem posamičnim pozivom. Avtomat je namreč deloval tako, da bi šli alarmi, dani po deveti uri, do vseh gasilskih postaj naenkrat. Medtem ko je s prsti mrzlično uravnaval ploščice in jih potiskal v aparat, se mu je naenkrat zasvetilo v glavi. Jasno je razumel ves Silkov načrt ia V60 njegovo razlago in spoznal je, da prav to delovanje avtomnta omogoča Silku uspešno uresničenje njegovega podjetja. Sedaj bo vsak oddelek dobil le tisti alarm, ki mu je namenjen, namesto da bi ga dobili istočasno vsi, kar bi dovedlo do hitrega odkritja, da tu nekaj ni v redu.	I
Danielli je potegnil ročaj zadnjikrat in ee od- I dahnil. Spravil je v pogon vse črpalke, lestve, žer- I
0
jave in žaromete od 110. ceste pa do Batteryja. Vsi ti vozovi v spodnjem in srednjem New Yorku so sedaj drveli po cestah in iskali požare, ki jih sploh ni bilo. Ciprianov beg je bil s tem zagotovljen.
Bart Danielli je mirno odšel na cesto, se usedel v svoj voz in se odpeljal. Svoje delo je dokončal sijajno. Sedaj je moral samo še čakati, da se bo sestal z ostalimi člani tolpe v skrivališču na
VVestchesterju, kjer si bodo razdelili denar. *
Črpalka je prihrumela na ovinek pred poslopje Union Banke in ko je Speed Hendricks pritisnil na zavoro, se je zadrsala po kolesih proti pločniku na drugi strani ceste. Speed je strokovnjasko prevrgel v obralno prestavo in ritensko zapeljal voz proti banki, lako da se je s svojo dolžino skoraj dotikal odprtih vrat oklepnega voza. Policaji so začudeno strmeli na može v šlemih in gumijastih plaščih; medtem 6ta pa Silk in Baldy Moran skočila v varni zaklon krilnih vrat oklepnega voza. Naenkrat je eden stražnikov izprevidel, da ni nikjer nobenega ognja, da ti možje nimajo v rokah gasilnih cevi. temveč strojnice in ustrelil je na njih s slopnic banke.
Strojnica Speeda Hendricksa je zaregljala in policist na stopnicah je padel. Toča smrti je pla nila iz cevi Hendricksove puške na stopnice banke in na može, ki so tam stražili.
Pattereon je pritekel iz vrat nasprotne hiše in med tekom streljal. Planil je na črpalko in od tod skočil k Silku, ki so ga krile stranice voza. Mrzlično sta Silk in Baldy Moran izpraznjevala oklepni voz.
(Dalje.)
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramam
izdajate!j; in! JoŽč Sodja
Urednik: Viktor CenSiJ