ïltili! 1191 It (Il Političen list za slovenski narod. P°ltt P«J®™»» velJ» : Z» eelo leto predpisan 15 gii., za pol leta 8 »Idza četrt leta , * W', i» en mesec 1 »Id. 40 kr T administraciji prejeman.velja: Za celo leto 12 »14., «a pol leta « »ld., za četrt leta I »Id., za en mesec 1 »Id. V Ljubljani na dom poiiljan Velja 1 »Id. 20 kr. več nf leto Posamezne Številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravniitvo in ekspedioija v „Katoliiki Tiskarni", Vodnikove ulice št. 2. Oinanlla (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 18 kr. č. se tiska dvakrat; lo kr., ue se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno iinanjte Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. it. 2, I., 17. Iahaja vsak dan, izvzemsi nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. 282, V Ljubljani, v soboto 10. decembra 1892. Letnili XX. Stalnim vspehom! Ob času, ko je Bismarck divjal v novozvarjeni državi proti katol.čanom, se je huda godila vzlasti duhovenstvu katoliškemu. Zapirali so škofe in duhovnike, odtegovali jim dohodke, mučili jih s tožbami in kaznimi, koder-koli in kakor-koli so mogli. Trierski škof je vlansko leto sam javno izrekel, da ste bili njegovih duhovnikov dve tretjini zaprti in da ni bilo skoraj nobenega, ki bi ne bil prestal kake denarne kazni. Iu to ubožano, preganjano du-hovenstvo je vendar sklicevalo shode, pri katerih je z največjo odločnostjo zahtevalo pravic — rokodelcu in delavcu. V vatikanski palači toži po svobodi — vjet starček kraljevi 1 Brezbožnost in razdivjana strast mu je uropala kraje, katerih vsaka stopnja nosi pečat njegove lastninske pravice na sebi. Pred njegovimi očmi, v lastnini njegovi ee na najgrši način smeši njegova oseba in zvanje njegovo; komaj da se mu še dovoljava, da mu smejo otroci prioašati milodarov; komaj da sme živeti v Bjga ime. In vendar kronani vjetnik pozablja svojih vezij in po-zivlje mogočnike zemlje, naj oprosti tužni Kamov rod, naj vrnejo pravice, ki jih ima nepreklidjivo tlačeni delavec, borni kmetič, propadajoči rokodelec do blagostanja na zemlji. Njegovi pozivi niso za jeden dan, kakor njegovo življenje ni — zanj. Človeštvu žm in uči je staluih resnici Nam pa kukavne Vile! Najbolje moči se izrabljajo; brezbrojno darov Stvarnikovih se marno trati v borbi — za-sč, v borbi — za nič. Sile duha in uma se napenjajo proučujoč in promotrujoč življenje muh — jednodnevnic; življenje celih slojev, celih narodov pa visi nad prepadom — na nitki. Muhe jednodnevnicel In vsled njih se zatmiva obzorje; mraz lega na duše; lakota gospodari tisočerim, nravna propalost dviguje svojo zastave; kosti pa, ki se nazivljejo može, ki so si nadeli voditeljev in prvakov lesko ime^ se igrajo z muhami jednodnevnicami. In to velja prav tako zanjé, če se piostori, v katerih .žrtvujejo" svoje moči prospehu človeštva, imenujejo ¡parlament, kazine, ali kakor si bodi. Ne pozabimo nikdar besed, ki jih je govoril dunajskega ljudstva ljubljenec dr. Lueger v petek v državni zbornici. Dejal je: „Pri vseh važnejših vprašanjih je zbornica prazna. Gospodje sedé tukaj le Še, če imajo kaj zabave. V obrtnem odseku nimamo skoraj več sklepčnih sej. Gospod Bog nam odpusti greh, da vsak dan za to opisauo, tako imenovano delovanje iz žepov ljudstva — če bi dejal krademo, bi me poklicali k redu, zato pravim — prejemamo iz žepov ljudstva." In to se godi v novodobnih parlamentih, koder najvažnejša vprašanja niti nastopati ne morejo, koder se ne sodi po tem, je-li stvar pravična ali krivična, koristna ali škodljiva, marveč koder se mej posameznimi klubi po pravilih zvitosti, oportunizma in sebičnosti zbaran-táva število glasov. Ne Škodilo bi, da v zadnjo kočo prodere zavest, kako se vlada. Katoliški demokratski duh po malem vstaja v življenje. A vstaja. Nad 100.000 belgijskih mož — katoliških demokratov — navdušeno prisega na j e d n o načelo — na resnico katoliško, na j e d n o taktiko — na poštenje, pod j e d n i m voditeljem — papežem rimskim za jeden smoter, — da se vrne krščanskemu ljudstvu vse, kar potrebuje od družbe za dušo svojo in za telo! Bog daj, da bi se taka gibanja prav umevala povsod — tudi pri nas! Konservativni bodimo v načelih; sicer pa zidajmo na razvalinah starih krivic — novo pravdo! Ne samo nam, tudi Hrvatom, Poljakom in Cehom velja ta poziv. Trdna, mlada, krepka zveia vseh poštenjakov, ki bo težila za stalnimi vspehi, vzraščaj, krepi se na Slovenov lepi zemlji. Stalni vspehi so pa mogoči le tam, koder je stalna — podlaga. Ta stalna podlaga za preosnovljenje družbe, podlaga, s katere raste sreča in blagostanje, podlaga, na kateri nima mesta sebičnost in lov za muhami jednodnevnicami, so pa jediao — krščanska načela! L¡ga + 2. Državni zbor. Z D u n a j a , 9. deoembra. Predsedništvo. V današnji seji odgovarjal je ministerski predsednik grof Taaife na interpelacijo poslanca Gess-manna zarad zavarovalnega društve „Pbonii", rekši, da vlada spolnuje svoje postavno nadzorstvo in da so napadi na vladnega komisarja, dvornega svetnika Kaana, neopravičeni. Za njim oglasi se češki poslanec Sokol ter protestuje, da so se iz stenograiičnega zapisnika izbrisale češke besede, ki jih je v svojem zadnjem nemškem govoru govoril. Ker stenografi ne znajo češki stenogralirati, prosili so Sokola, da naj jim on zapiše te besede, ako želi, da pridejo v zapisnik. On je to storil, gospod predsednik pa je dal te besede zopet izbrisati. Proti takemu ravnanju mora sam za-se pa tudi v imenu svojih tovarišev odločno protestirati. Dr. Smolka odgovarja, da ostane pri svoji razsodbi, ker se sme v stenografični zapisnik sprejeti samo to, kar je bilo stenografirauo. Ako so stenografi prosili Sokola, da naj jim zapiše te besede, so napačno ravnali. Dr. Vašaty je predlagal, da naj se prične razprava o tem odgovoru predsednikovem, ali ta predlog je propadel, ker so zanj glasovali samo Mladočehi in nekateri antisem tje. Drugi klubi so sodili, da ne gre drazega časa tratiti s takimi rečmi in da je skrajni čas, resno se lotiti budgetne razprave. Pa še neka druga reč bila je danes v najtesnejši zvezi z državnozborskim predsedništvom. Tukajšnji listi namreč poročajo, da je poslalo društvo za odbijanje protisemitov k predsedniku poslaniške zbornice posebno deputacijo, katere so se udeležili baron Leitenberger, vseučiliški prof. dr. Noth-nagel in državni poslanec baron Suttner, in ki je prosila predsednika, da naj po vsej svoji moči in LISTEK „Triumfator". (Konec.) VWei88ovem „T r i u m f a t or j i," čegar j prvotne češke besede je na slovenščino prevel g. A. ■ Funte k, je zgodovinska snov do malega ohranjena. Le Emilijeva sinova umreta h kratu, zadeta od strele, in suženj prihaja naznanjat očetu to nezgodo sredi slavnostnega sprevoda. Tudi žena Perzejeva ni vjeta, ampak toguje doma nad grozno nesrečo. Ta svojevoljna prememba izvestno ni na kvar dramatiškemu učinku. Skladba obsega j e d n a j s t odstavkov, katerih vsak nosi svoj naslov v laži j pregled. Situ-vacija takoj v začetku je na prvi pogled malo nejasna, ker se govori, da gredo čete iz Rima zma-galcu naproti. Ali pripomniti je nastopno. Vračujoč se vojskovodja je po rimskih zakonih izgubil poveljstvo (imperium) nad četami, ako je prestopil mestno mejo, ker se vojno poveljstvo v mestu ni strinjalo z rimsko svobodo. Ako je torej hotel triura-fovati, čakati je moral zunaj mesta, dokler se mu ni od starešinstva dovolil iriumf in dokler mu ni ljudstvo v svojem zakonitem zboru podelilo vojno poveljstvo zjemoma tudi po mestu ta čas triumfs. Ker so pa te formalnosti in velike priprave za triumf več dnij trpele, razpuščale so se navadno čete takoj ob po-vratku v Rim in klicale se šele tedaj zopet, ko je bilo vse pripravljeno za triumf. V dan triurni* so torej razpuščene in zopet sklicaue čete istinito šle iz mesta naproti zmagalcu, zunaj čakajočemu da se ž njim udeleže sijajnega sprevoda. — Po tem uvodnem razjasnilu podajamo slavospev sam. I. zbor rimskih vojakov. Evoe, io triumphe ! V slavnostnem zboru gredo vriskaje četo zmagalcu iz Rima naprot; Množica glasno hvalo jim daje — Treščil ob tli si pogubo, gospod! Kvoe, io triumplie t Slavo ti krasna pričajo vrata, Stezo ti krije kras palme zelen; Dihaj kadila, krila glej zlata, Hodi, Kmilije Pavlo, češčon ! Voz so leskeče vpreien četvero, V lesku zahvalo vsak peva ti hram, Ker si nam silo vrnil stotero, Meč je pokojen, mir vrnjen je nam I Kvoe, io triumphe I Slava ti bodi, vojvoda vrli, Hvala, bogovi, dvignili ste ščit, Ko so barbarji ljuti pridrll; Hvalil vas bode naš spev vekovit! V prvi kitici je „poguba" ôna, ki je pretila Rimlj anom od strani Makedoncev, katero pa je Emilij ob tliï treščil, t. j. od Rima odvrnil. i | V drugi kitici so „krasna vrata" porta trium-| phalis. Pot, po kateri gré sprevod, je okrašen 8 i palmovimi vejami, ob poti pa se po vseh svetiščih zažiga kadilo. Pod „zlatimi krili" razumevaj trium-fatorjevo škrlatno opravo z všitimi zlatimi okraski. „Hram" pomenja svetišče. II. Zbor ujetih Makedoncev. Kako li hudo ta posmeh nam deje, Osveta bodi mučenim od žeje I Oj, domovina naša daljna, Ti srca bi genila skalna, Ker stiska težki nas okov .... Mordà ne vidiš več sinov .... O, beda nam ! III. Zbor vojakov in Makedoncev. Vojaki: Slava ti bodi. vojvoda vrli, Hvala, bogovi, dvignili ste ščit, Ko so barbarji ljuti pridrli: Hvalil vas bode nas Bpev vekovit t Makedonci: O, beda nam I veljavi zabranjuje protisemitske izgrede v poslaniški zbornici. Ko se je danes pričela razprava o mini-Bterstru notranjih zidev, oglasi se konservativni poslanec baron Dipauli in odločno protestuje zoper tako nepoklicano vtikanje vnanjih ljudi) v notranjo upravo državnega zbora. „V tej prošnji tiči nekako očitanje državuozborskemu predsedniku, kakor da bi ne spolnovalo svoje dolžnosti. Proti ta i predrznosti je treba glasno protestovati in varovati čast državnega zbora in njegovega predsedništva. Glasno in burno odobravanje razno mislečih poslancev je pričalo, da je baron Dipauli pravo zadel, in slišali so se klici: To je največja nesramnost! KajoUcega se morejo le židje izmisliti itd. Potem se je nadaljevala razprava a miuister-stvu notranjih zadev in je prvi govoril koroški poslanec Prettner, za njim pa staročršici moravski zastopnik dr. Žaček, ki je sijajno zavračal zadnje napade dr. Grossa in iz dejanjskih prigodkov dokazoval, da Nemci zatirajo Čehe na Moravskem in da so se tudi Nemci prvi izmislili, priporočati svojim rojakom, da naj ne kupujejo pri čeških trgovcih. Načelo „svoji k svojim" naučili so se Cehi torej od Nemcev. Ko to sklepam, govori še Žaček, za katerim pride na vrsto poljski poslanec Koz- ! 1 o ws k i. Levičarska kriza. Današnji listi poročajo, da je cesar sprejel ostavko nrnistra Kuenburga, katero razglasi uradni list že jutri ali pojuteršnjem. Njegov naslednik bo po neki v poslaniški zbornici razširjeni govorici štajerski deželni glavar in državni poslanec grof Wurm bran d, češki minister pa postaue menda grof Palffy. Vendar za ti novici ne prevzamem nobene odgovornosti, ker se čujejo na drugi strani tudi veljavni glasovi, ki trdijo, da grof Kuenbnrg ne dobi nobenega naslednika. V nekoliko dneh se bo videlo, ali je katera govorica prava, ali ste obe napačni. Predno se zbornica razide na božične praznike, rešiti ima začasno pobiranje davkov, ki ga pa vlada tudi danes še ni izročila zbornici. Menda hoče toliko časa počakati, da se motni politični položaj zopet očisti, zlasti pa, da izvč, kaj stori levica, ker se ne sme spustiti v nevarnost, da bi bilo začasno pobiranje davkov odklonjeno kakor dispozi-cijski zaklad. Kot vesten in natančen poročevalec naj še povem, da govori tudi o razpustu državnega zbora, ki bi bil v zadnjem slučaju neizogibljiv, ki si ga pa levica nikakor ne želi, dobro vedoč, da pri novih volitvah ravno ona zgubi največ. O našem šolstvu. v. Pojašnjevali smo v dosedanjih člankih razmere pri našem šolstvu bolj na splošno in na zvunanjo stran, a glavna stvar je znotraj in tudi te ne moremo prezreti. OJ državne strani se v Avstriji ni posebno veliko storilo za šolstvo notri do zadnjih let. Bes imamo že čez sto let sem nekoliko šolskih postav, a troškov za vzdržavanje šol si pa ni država ni de- žela niste nakladale. Kar se je storilo je bilo bolj zasebno in za tiste razmere in tiste troške zadosti obilno. Poslednja leta pa je zavel drug veter po svetu in ta je zamajal tudi Avstrijo. Hitela je za drugimi narodi in v tem pehanju niso voditelji njeni vselej dovolj premišljevali, kaj hode ha^nilo tudi nam. Dobili smo mnogo novih rečij naprav, dokaj dobrih; še več slabih, in kar je najslabeje, je duh, ki oživlja vse naše moderno Šolstvo, ta ni domač, ni pristen in ne more prav oplikovati naše prosvete in onrke. r .„ s „k J. t Znana }e sodba tajnega Pija IX. o naših Šolskih postavah, in žal, da je resnična in pravična. Kaj moremo storiti zoper to? Odgovor nam je dal v svojih resolucijah I. slov. kat. shod, ako te izpeljemo, smo že precej dosegli. Ker pa je za vise to več časa potreba, in ker se mora vse ljudstvo po svoje udeleževati tega gibauja, za to bo treba pokazati, kako se zamore vsaka dobra prilika porabiti v ta namen. Zato opozarjamo vse svoje somišljenike, ki sede po raznih svetih in odborih, naj pazijo povsodi in vselej, kje in kaj je moč storiti v gori naznačene namene. Pri vseh tudi najmanjših volitvah gledati j? na to, da ljudi podučimo in podučene izvolimo, ki j bodo o svojem Času stali možato za pravične naše j zahteve. Zlasti pa ne sme preteči nobena volitev v deželni in državni zbor, da ne bi odločno in določno terjali od kandidatov, naj se za res in neprestano potegujejo za to našo sveto reč. Vse ljudstvo mora biti vneto za te ideje, potem bo šlo rado in veselo v boj in zmaga ne bode težka. Zato pa je treba poduka, kakor smo prej omenili, večkratnega izdatnega poduka o nedostatkih našega celega šolstva. Ta namen imajo tudi naši Članki pred očmi. Po namenu se ravnajo sredstva, ako namen šole prav spoznamo, nam ne bode pretežko določiti in vrediti pomočkov v dosego tega namena. Natura je že odločila Človeku pot njegovega življenja in pamet mu jo kaže z vero vred pri kristjanih. Človek pride na svet reven in nezmožen, poginil bi, da mu drugi ne pomagajo. Stariše je natura v to odločila, da skrbe za razvoj telesa in duha otrokovega tako dolgo, dokler si ne more pomagati sam. > , Za telo skrbe s hrano, z obleko in drugo snigo, za dušo pa s podukom in odgojo, in to tako dolgo, da je otrok za sroj smoter zadosti izurjen. Vselej pa tega stariši ne zamorejo ali tudi nočejo zadostno sami storiti, zato si poiščejo vestnih namestnikov, ki prevzamejo mesto njih en del od* goje otrokove. Tako nastane potreba Šole. Iz tega početka šole je pa tudi razvidno, da ne more šola imeti drugačnega namena pri svojem delu kakor j ga injajo stariš', ta je: skrbeti za otrokovo dnšo in telo in to razmerno, kakor ta ali ona potrebuje več skrbi in gojitve. Iz lega je razvidno, da je šola le nekako sredstvo, in sicer pomožno sredstvo pri odgoji mla-deži naše. Zato se mora ravnati po namenu, ki je človeku telesno in zlasti du§no odgojo tako voditi da je Človek sposoben za svoj poklic, kot državljan in kot kristjan. To z&dnje pa je po veljlvi in potrebi prvo, zato ne velja šola nič, ako kakdr koli Ovira napredek v krščanski popolnosti, d* si slučajno (nabiti v tej ali oni stroki zadostuj«; Kjer v šolah nič ni čujti od vere in krščanstva, take niso za nas Poglejmo j h po vrsti. Naše visoke šole katere koli vrste, izvzemši bogoslovske oddelke so čisto in iiferentne. Po tistem članu 17. diž. tem. post. .veda in ,njen nank sta prosta" se pruksotji ne ozirajo pri svojih predavanjih na vero nič. Že to ni pravo, vendar bi se še prebilo, da bi le vero pustili v miru, pa tudi tega ne store, vsaj katoliške vere ne morejo pustiti, drugo Še preje. Pod krinko vednosti, katera pa ni vednost, ker prava vednost nikdar ni nasprotna veri, pod to krinko se zaletevajo zdaj v to zdaj v ono versko resuico, zdaj resno, zdaj zbadljivo in tako polagoma izpodkopavajo poslušalcem versko prepričanje z goljufivimi dokazi in mnenji. Take so vse naše univerze, taka je večina njih profesorjev, taka so predavanja in taki so tudi sadovi. Vse to vedo: vlada, poslanci ins , ljudje in vse to paste v miru. Kaj hočemo? Ko bi nam bilo glasovati za potrebščino visokih šol v državnem zboru, v resnici, da bi ne mogli. Nočemo s tem postopanja naših poslancev obsojati, ampak svoje osebno mnenje smo hoteli izraziti. Sodelovati pri napravah tako neizmerno škodljivih in ne energično se zavarovati, ne kaže. Ne bilo bi potreba velikanskih naporov za to, ampak samo prave odločnosti in doslednosti, da bi oni, kojim je treba, vedtli, da gre za resne etvari. Omahljivosti naših zastopn kov je pa po večjem kriva nebrižnost našega ljudstva, na katero eni predrzno greše, drugi jej pa veliko ne zaupajo in vsled te slabotne omahljivosti se liberalni duh prav dobro počuti po naših vseučiliščih in prav nič ga ni strah, da ga kmalu izženo. Vse eno pa je naš» dolžnost, da začnemo povsodi tirjati svoje pravice, in ne odnehamo, dokler jih ne dosežemo. Postava proti ponarejevan ju živil. -oq tu jim dijova aildi Z Dunaja 5. deebativ . Že davno se je taksna postava zahtevala in skrajni čas je, da seikonečno proglasi, ker neverjetne sleparije in goljufije vrSé se celó pri najvaž-niših živilih, jedilih in pijačah. Žal da druge po-litiške razprave ne dopuščajo, da bi se državni zbor mogel posvetovati o poročilu odseka, ki je že dovršil načrt postave proti ponarejevanju živil in bo komaj pred spomladjo prišel na dnevni red, kakor tudi ona toliko potrebna postava proti pijančevanju in žganjepitju, katere načrt je gospodarski odsek dovršit in poročilo že dodelal za to odločeni poročevalec poslanec Šuklje. Ne da se tajiti, da imaté obe postavi v svojih paragrafih marsikatero ojstro določbo, pa če zle nasledke, ki izhajajo iz ponarejevanja živil, ozi- (Dalje v prilogi.) IV. Emilij Pavel (solo). Ta vrisek, smeh mi v dušo seza, Budi mi v srci čut bridak: V sijaji zrem, kako izteza Pogube se nizdol oblak. Bojim se, ti darovi sreče Pogube meni so preteče, Ponižanja, sramote znak! Ta Rim, ki veličastno sije Po zemlji vsi, morda ovije Že jutri ga pogubni mrak I V. Zbor ujetih Makedoncev. O, Zeno silni, dvigni ti roko, Klin vrzi bliska v naše sreč I Rad suženj leže v zemljo globoko; Resi sramote strašne nas te! VI. Perzej in rimski vojaki. P e r z e j (solo) : Okč mi bridka solza rosi, Ko na uho ta glas doni; Težko srce mi žalost nosi, In vender je le malo dni 1 Brez mej, vse moje, moje bilo Vse čulo včeraj moj ukaz, Srečnejše sužnjev zdaj število, Ponižan stopam ž njimi jaz. Ob meni sina bleda, tiha, Doma mi njiju mati vzdiha, Razbil je srečo nam poraz. Beda mi! Vojaki: Io triumphe I Tebi, zmagaleo, vriskamo pesem, Hvala ti bodi, bodi nam zdrav I Io triamphel Varuhu prava, Vojvodi slava 1 Bodi zdrav I Evoe triumphe t VII. Rimski suženj in zbor. S u ž e n j (solo) : Oh, ne vriskajte, nehajte peti, čisto ni sreče nikdar na sveti Ljudstvo: Nesreče glas mi bije na uh6, 0, Bog ti moj, kakova žalost to! Suženj: Gospod, o čuj ta glas potrti I Dovolj bogastva si prejel, A hipoma dih strašne smrti Cvetoča sina je odvel! Zadel ju, bi sek je, ko v lopi Sanjala sta, da skoro stopi Pred njiju oče mili spet .... Otrok pepel sem vzel do Rima, Bogovi bodo straža njima Tam, kjer počiva njiju ded. Vojaki: Žal, vest je strašna 1 čin to je pekla t VIII. Zbor ljudstva Zagrni toge nas oblak, Rimljan žaluj z vojvodo vsak! Kot v sanjah bol, prevara mine, Na nebu plamen rdeč žari, Kot v mrazu nežni ovet pogine, Mi vemo, kaj srce boli. Brez kazni božje sreča ni, Oholost kazen ta kroti. IX Emilij, snženj in Pemj (tercet). W Emilij: „j Težil me kamen delj ne bode, Zahvaljen bodi, Bog, zato: Zadel ni Rima trd usode, Zatč bom nosil bol voljno. Dal delež sem zavidoi zlobi In pojdem dalje sam in sam, A dom se bliža slavni dobi, To vero trdno, Bog, imam. Dasi usoda v srce, žal, Ranila mene je neblaga, 0, hvala vender, da sovraga, Pogubo Rimu, sem končal I Suženj: Kot blaznega me strah je gnal, Ko v Rim sem vzel tnrlička draga, A zdaj gospodova je zmaga, Ž njo žalost vsako je končal. Priloga 982. žtev. „Slovenca" dné lO. decembra 1892. roma iz hudega pijančevanja, toliko za duševni, kolikor za telesni in gmotni blagor ljudstva, jemljemo v poštev, potem so take postavne določbe ne le umestne, ampak naravnost neobhodno potrebne. Za sedaj naj razpravljam o prvi postavi. Zdravje je največji dar Božji in za zdravje ljudstva skrbeti mora biti vsaki vladi največja dolžnost. Z žuljavimi rokami prisluži si težak delavec, kmetovalec, obrtnik pičli denar, s katerim si nakupi potrebega vsakdanjega živila, jedil in pijače. Pa kaj se mu za njegov krvavo prisluženi denar daje? Mnogokrat pač ne le netečnih, ampak celó njegovemu zdravju naravnost škodljivih tvarin. Pri nas hvala Bogu, še ni tako nizko padlo ljudsko poštenje, da bi se tako gorostasne sleparije godile pri prodajanju jedil, kakor drugod, čeravno tudi mi že marsikaj vemo povedati o raznih vinih, katera se žal le v premnogih krčmah točijo in katera ne dajo pivcu okrepčanja ampak glavobol! Toda ravna se poleg najvažnišega ozira, to je skrbi za zdravje ljudstva, tudi za obče blagostanje onih stanov, ki pošteno delajo in z velikim trudom pridelujejo naravno užitno blago in ki silno škodo trpé, ker ceno, kakeršne je vredno njih pošteno naravno pridelano blago, tlači umetno ponarejeno blago, s katerim brezvestni špekulanti preplavljajo trg. In prav naši vinorejci bi mogli pač marsikaj o tem povedati, kako obupno mprajo časih čakati mesece in mesece kupcev za svoje pošteno blago, ko se povsod na širokem prodaja vino, katero bi imelo nositi vse drugačno ime. Zal, da ljudstvo gleda le na to, da je po nizki ceni, revšina je pač največ tem vzrok, toda kolikokrat si vbógi trpin ne nakoplje kali težkih telesnih boleznij prav po teh živilih nizkih cen! Iz razprav o ponarejevanju vina posneli bodo hralci, s kako lehkim trudom brezvestni kupec napravi umetno vino, ko mora ubogi vinogradar ne le mnogo truditi se, da pridela vino, ampak mora tudi mnogo stroškov prenašati za obdelovanje vinogradov in kolikokrat se mu ne pripeti, da je ves njegov trud, vsi njegovi obilni stroški za obdelavanje zemlje, za koljatev, za obrezovanje trt, za škropljenje itd. brez vspeha, ker je toča ali druga uima vničila v hipu ves njegov up na srečno letino! Seveda če je malo pridelka, mu pa navadno narase, ali bi vsaj narasti morala boljša, višja cena. A temu ni tako, ker brezvestni, prebrisani spekulantje umejo narediti vina, kolikor ga petrebujejo, da še od doma jim ni treba iti na zbiranje vin od malih vinogradnikov, ampak doma v kleti se kmalu namnoži toliko vina, kolikor si ga ravno upajo spraviti v denar: Torej toliko iz zdravstvenega, kolikor iz ozira na pridelovalce mora se pravična postava proglasiti, ki bo ostro pazila in kaznovala slehernega ponarejevalca živil. Ker sem že o vinu pisal, naj najprvo o tem živilu razpravljam in dokažem, koliko se ponare-juje prav pri vinu. (Dalje sledi.) P e r z e j: Zdaj slavo rimsko urnem, žal, Sijajna njih je bila zmaga; Oh, kdo, otroci, domu, blaga, Kdo žitja bi ne žrtvoval! X. Zbor duhovnikov (za prizoriščem). Ki vojske tek vodiš, hvala ti živa, Vladar vsem bogovom, hvala vsekdar 1 Tvoj blisek nam, Zeno, silo odkriva, Na veke si Rima varuh in car 1 XI. Zbor vojakov in ljudstva. Evo«, io triumpke 1 V slavnostnem zboru gredo vriskaj« Čete zmagalcu iz Rim» naprot; Množica glasno hvalo jim daje — Treščil ob tli si pogubo, gospod I Evo«, io triumphe! Slav« ti krasna pričajo vrata, Stezo ti krije kras palme zelen; Dihaj kadila, krila glej «lata, Bodi, Emilijo Pavle, češčen! Io triamph«! Varuh« prava, Vojvodi «lava! Bodi xdravl Evoe, io triumpha 1 A. Str i to i, tč. tajnik pevskemu zbor« „61. Matiee". Politični preg-led. V Ljubljani, 10. decembra. Notranje dežele. Driavni *bor bode pred Božičem rešil k večjemu budget notranjega ministerstva. V janu-varju bode že nadaljeval svoje delo. Vlada je namreč opustila misel, da bi v januvarji in febru-varji zborovali deželni zbori. Deželne zbore je vlada po zimi največ zaradi tega mislila sklicati, da bode češki deželni zbor imel dovolj časa posvetovati se o češkonemški spravi. Kakor pa sedaj stoje razmere, ni upati, da bi deželni zbor bil voljen nadaljevati posvetovanje o tej stvari. Nasprotje mej Cehi in Nemci je večje, nego je bilo kadar koli. Državni zbor bode po Božiči najbrž rešil budget in nekatere manjše stvari, potem bode pa prenehal zborovanje do jeseni. Če tako pojde, bode bud-getna debata trajala še nekaj mesecev. V maju ali v juniju bodeta zborovali delegaciji. Zborovanje deželnih zborov se pa najbrž odrine do jeseni. Tnanje države. Srbija. Bivši ministerski predsednik Pašič je oporekel, da bi bil on se obrnil do ruske vlade, da bi pomagala v Srbiji radikalcem zopet na krmilo. Vladni listi pa sedai Pašiea naravnost proglašajo za lažnika Dotično spomenico že ima srbska vlada v rokah. Vodja srbskih radikalcev si je s to spomenico jako škodoval. Celo lastni pristaši mu ne bodo odpustili, da je prosil tu)o državo, da se vmeša v notranje srbske zadeve. Pašičevemu dobremu imenu je že to mnogo škodovalo, da ni mogel opovreči trditve, da je on v srbsko-bolgarski vojni se bil ponudil Bolgarom, da jim pomaga proti Srbom. Začasni belgrajski župan je pa razorožil mestno policijo, ker jej ne zaupa, in odpustil iz službe več radikalcev, katere je bila radikalna mestna uprava vsprejela v mestno službo, ko jih je nova liberalna vlada odpustila iz državne službe. Rusija in Nemčija. Buska vlada je odpo-klicala zastopnika finančnega ministerstva pri veleposlaništvu v Beroliuu, državnega svčtmka Kuma-nina, katerega mesto ostane izpraznjeno. Kumanin je blizu trideset let bil v Berolinu in je bil jako čislana oseba zlasti v finančnih in trgovskih krogih. Več let je zastopal tudi rusko finančno ministerstvo na Dunaju in bival sedaj na Dunaju, sedaj v Berolinu. Pod Višojegradskega ministerstvom je Kuma-ninovo mesto bilo izgubilo precej veljave. Da se sedaj opusti, to kaže, da sedanji fioančni minister Witte hoče nadaljevati Višojegradskega gospodarsko politiko in sploh ne računa na kako zboljšanje gospodarskih odnošajev mej Nemčijo in Rusiio. S trgovsko pogodbo torej najbrž ne bode nič. Narodnogospodarska borba se bode nadaljevala. Busi bodo najbrž še skrbneje zapirali pot ruskim izdelkom v svojo državo. Konservativna stranka v Nemčiji ima sedaj posvetovanja o premembi nekaterih toček svojega programa. Liberalni listi že strašno zabavljajo proti konservativcem, ker mislijo program tako pre-meniti, da bode stranka tudi mogla začeti borbo proti židovstvu. Naravnost v programu se to ne bo povedalo, ali iz programa se je izpustila ona točka, ki je obsoiala protisemitske izgrede. Iz tega pa sklepajo liberalni listi, da konservativna stranka začne borbo zoper žido/stvu. To je tem verojetneje, ker so mnogi konservativci podpirali kandidaturo protisemita Ablwardta. V Izraelu je seveda velik krik in stok, da se tudi v Nemčiji razširja protise-mitizem, in to mej ljudmi, ki imajo kaj veljave v parlamentu in sploh v javnem življenju. Konservativci sklenili so tudi, z vso silo nadaljevati borbo proti socijalnim demokratom, dokler bodo ti ruvali proti monarhiji. Španija. Ministerstvo je stavilo v zbornici zaupno vprašanje in se izjavilo, da takoj odstopi, ce mu vsa konservativna stranka ne izreče zaupanja. Več konservativcev m vsa opozicija se pa niso udeležili glasovanja. Zaupnica je bila vsprejeta s 107 proti 7 glasovom. Ministerstvo je pa, videč, da nima več vse konservativne stranke na svoji strani, dalo ostavko, katero je kraljiea tudi vsprejela. Vodja liberalcev, Sagasta, ki je bil poklican, da sestavi novo vlado, se je izjavil, da pač prevzame sestavo ministerstva, pa le s tem pogojem, da sme razpustiti zbornico. Sedanja zbornica je po svoji večini konservativna in bi ž njo ne moglo vladati nobeno liberalno ministerstvo. Sagasta bode baj& sestavil novo ministerstvo iz vseh vodij liberalnih frakcij, ker le tako si upa dobiti večino. V španskih liberalnih krogih je seveda veliko veselje, da je padla konservativna vlada. Irsko vprašanje v angleškem mini-sterstvu. Kakor so izvedeli nekateri listi, je veliko nasprotje zastran irskega vprašanja v angleškem ministerstvu. Načrt irske predloge je že izdelal odsek iz ministrov Gladstona, Harkourta in Mor-leya. S tem načrtom pa zlasti ni zadovoljen minister vnanjih stvarij lord Roseberry, ki se je izjavil, da rajši odstopi, nego bi pa pritrdil temu načrtu zakona. Roseberryjevo upiranje je pa za vlado nevarno, ker minister unanjih stvarij ima mnogo privržencev, ki bi v zbornici utegnili glasovati proti vladi, če on odstopi. Vladna večina je pa že tako jako majhna in prav lahko bi se pripetilo, da se spremeni v manjšino in vlada bi morala odstopiti ali pa razpustiti parlament. Položaj nove Gladsto-nove vlade je jako težaven, posebno, ker je vladna večina v zbornici sestavljena iz kaj različnih elementov. Nikakor še ni prav gotovo, da bi Glad-stone mogel dovršiti svojo veliko nalogo. Izvirni dopisi. Z Goriškega 5, decembra. (.Nova Soča«, »Družba sv. Cirila in Metoda«, »Sloga« pa goriška duhovščina). — 49. št. »Nove Soče« imela je uvoden članek: »Družba sv. Cirila in Metoda«, v katerem po novodobnem običaju zopet ne malo brca »katol. shod« in njegovo resolucijo o »družbi sv. Cirila in Metoda«. Na ta uvoden članek podal nam je preč. g. dr. Pavlica stvaren odgovor v »R. K.« nevedč za najnovejši fabrikat »N. S.« —Prosimo nujno slavno uredništvo, da bi blagovolilo ponatisniti razpravo preč. g. dr. Pavlice, naslovljeno: »Družba sv. Cirila in Metoda«. Zelo bi vstregli nam, pa tudi stvari! V prilogi 48. št. »N. S.« piše: »Društvo »Sloga« je razposlalo po našem listu okoli 800 položnic poštne hranilnice in je prosilo, naj bi rodoljubi poslali po njih doneske za naše narodne zavode v Gorici. Doslej ni še nikakega vspeha . . .« V 49. št. uvodnem članku pa naslednje: Tudi pri nas« (na Goriškem) »imamo ljudi, ki so se v zakristiji zavezali (čudno, da niso šli pred oltar!), da nič ne dajo za »S 1 o-gine« učne zavode (jako plemenito). Ali bi smeli taki »rodoljubi« zabavljati, ako bi se »Slogi« slabo godilo? Note prilike doslej še niso imeli in je tudi ne bodo, kar trdno pričakujemo od zavednega našega naroda na Goriškem.« K tema mestoma pripomnimo: »Sloga« razposlala je 800 položnic rodoljubom. Mej temi, kakor čitamo v izkazu 49. St. o došlih položnicah je tudi »maziljeno» osobje. Gotovo je tedaj, da tudi »Ma-ziljencem« Gospodovim je razposlalo društvo »Sloga» položnic. Kadar je treba dati duhovnikom kak cebec, je »N. S.» prepostrežljiva. Dokazi najnovejši: v št. 47. »Prolog«, št. 48. »Liturgična novost«, št. 49. »Lepe naslove«-. Kdor ima oči, glej! Kdor ima razum, umevaj! Dobro si zapomnite ljuba «Nova«, pa tudi njeni nizkopokloniki: Hočete kaj imeti za slovenske šole v Gorici, v imenu »Sloge« ne bližajte se nam! Duhovnikov, kakor pravite v 49. št. ne potrebujete: »te prilike doslej še niso imeli in je ne bodo, kar trdno pričakujemo od zavednega našega naroda na Goriškem.« Pa ravno pred zdaj navedenimi besedami očitate ne-plemenitosti njim, »ki so se v zakristiji zavezali, da nič ne dajo za »Slogine« učne zavode.« čudna logika! Prav, ako brez nas morete rešiti goriško slovensko deco potujčevanja! Prav! ne bo treba nam polniti predalov lista nebodigatreba s svojimi imeni! Imeli bomo priliko žrtvovati svojim ustom pritrgane svote po želji sivega vatikanskega starčka za odločno katoliško časopisje in vršeči željo rimskega papeža, namestnika Kristusovega, vršili bomo voljo božjo. Ako bi vendar trebali i naših denarnih prispevkov v ohranitev slovenskega življa v Gorici, i »brezdomovinci« pritrgali si bodo življenju potrebnega in žrtvovali. Nikdar pa ne bodo dali za »Slogine učne zavode« pač pa edino le: »za slovenske šolevGorici«, da ne bodo dejanjsko društva podpirali, ki ga po duhu, ki veje v odboru, ne morejo hvaliti. Pa tudi zato, ker slepite nevedno »zavedno občinstvo« v zadnji številki: »Hujskarije proti nam se še vedno nadaljujejo, čim bolj se bliža novo leto, toliko drzneje lažejo in obrekujej o.« Ljuba »Nova«! dokazali smo ti, kako blatiš duhovnike, Škofe posredno in neposredno, a naši dokazi so ti le »laži in obrekovanja«. Pozivljemo te slovesno, da dokažeš »laži in obrekovanja", inače sodiš le sebe, v čemur nas sodiš. Mera je že polna. Povdarjaš sicer svoj rim-sko-krščanakokatoliški program, na podlagi katekizma, a kakšen je tvoj dejanski katolicizem smo ti že dokazali. Dokaza nisi Se ovrgla nobenega z namenom, da zamoreš hoditi svojo pot. Na z a j nočeš, z nami z an a prej nočeš! Tudi mi ne moremo, nočemo s teboj! Ni bilo lista na Slovenskem, ni »Slov. Narod« ne izvzamem, ki bi tako hudobno, hudomušno, tendecijozno pisaril o katol. shodu, kakor »N. S.« Zato pa, kar ni dosedaj glasila na Goriškem, slo-nečega na. resolucijah I. katol. shoda, omislili si bomo list, ki bo skušal celiti rane, katere si i ti ljuba »Nova« pomagala zavdajati v treh letih svojega nesrečnega obstanka. In ako se zarotiš ssvojo ožjo somišljenico»Edinos t-jo in z vsemi sotrudniki zopefnas, vedi, da ni tebi, ni tvojim pristašem ni zagotovljena bodočnost, pač pa nam, ki bomo uvaževali, vršili sklepe 1. kat. shoda, blagoslovljenega po namestniku sv. Petra, za šč i to v an ega po prevzvišenem ljubljanskem vladiki, potrjenega od slovenskih škofov. Glas naših pastirjev je nam glas božji. Kdor je ž njimi, je z Bogom. Kdor hodi od Njih ločena pota, je proti Njim, proti Tistemu, čegar nasledniki so. Kdor spodkopuje spoštovanje namestnikom božjim na zemlji, kopa grob veri, edini zaščitnici pravice. Kdor pa pravico pokopa, zakopa ž njo hčerico ravnopravnost, ki ne razločuje med Slovencem in Lahom, ampak da vsakemu svoje, brani i narodno svetinjo, materinščino Slovencem. Slehern dober katoličan je dosledno nujno tudi vnet narodnjak; slehern narodnjak ni vedno dober katoličan. Dokaz prve trditve je razvit v prejšnjih vrstah. Dokaz druge trditve je »Svetčev banket«, kateri nosi neizbrisljiv pečat nasprotovanja zoper cerkvene oblastnike. Kdor ni s cerkvenimi oblastniki, ni s cerkvijo, ni katoličan! Evo ti, ljuba »Nova« ogledalo, v katerem lahko zreš svojo elastično, krščansko lice. Liga + 25 iz Gtrice, 9. decembra. Poleg toliko lepih dnij, katere nam vstvarja beseda našega veleučenega, ter za vse lepo, sveto in pravo vnetega gosp. spirituala moram vsekako omeniti dan 1. decembra tekočega meseca. Ta dan je praznovalo semeniško pevsko društvo „Carolina", — tako po zavetniku domače kapele Karolu Bor., — god sv. Cecilije. Društvo se je nstanovifo pred letom po marnem prizadetju ter vspodbudnem oduševljanju g. spiri- . tuala. Obstoj društvu je zagotovil odmev njegovih J besed v srcih gojencev, ki so v društvu zastopani brez razločka raznih narodnostij. Namen društvu je, preskrbovati dobro petje za domačo kapelo, zlasti pa vnemati ter vnemo za gre-gorijansko ter cecilijansko petje razširjati. Da, vnema za jedino pravo cerkveno petje je bila ideja ter povod omenjene slavnosti. Poleg gojencev in prečast. semeniškega vodstva počastil nas je s svojo prisotnostjo prevzvišeni knez in nadvladika, ter precejšnje število vnanjih gg. duhovnikov. Po kratkem pozdravu društvenega tajnika, bogo-slovea Nemca, govoril je društveni predsednik, bogo-slovec Buttignoni. V lepem in duhovitem govoru razgrinjal je najprej knjigo povestnice gregorijan-skega petja. „Petje," — rekel je mej drugim tako-le, — „je naravno združeno z vero, kar kaže zgodovinska resnica, da se petje nahaja v vseh verskih sestavih paganskih narodov. Petje je čutni izraz verskih idej. Petje v krščanstvu in zlasti v katoliški cerkvi se razlikuje od paganskega petja ne le po idejah, marveč tudi po obliki. Krščanstvo je vera božjega razodetja, »ato i v pristno cerkvenem petja vlada božji duh. Da, ni se jih manjkalo, ki so trdili, da je oblika strogo cerkvenega petja navdahnena od sv. Duha. Kakor je cerkev tu na zemlji izraz in podoba zmagoslavne cerkve v nebesih, tako je tudi njeno petje odmev angeljskih zborov. Idejalu cerkvenega petja se je najbolj približal Gregor V. s svojim gregorijanskim ali koralnim petjem. V njem je verska ideja dobila možno-lepo ter dostojno oblek». Ali sčasoma se je onečastilo isto petje in zlasti po križanskih vojnah z mehkužnimi orijentalskimi napevi pomešalo. Koralnemu petju je sledilo figuralno in temu opolsls cpevke. Zato je hotel Pij IV. figuralno petje odpraviti iz božjih bramev. Da se to ni zgodilo, se imamo zahvaliti slavnemu glasbeniku ^Palestrini". On je pokazal v svojih slovitih treh sv. mašah (sosebno v oni „Cappellae Marcellinae"), kaj da premorejo koralne motivacije v figuralnem petju. Toda, dasi je tridentinski zbor toplo priporočal posnemo koralnega petja i v figuralnem, zgubil se je tekem stoletij i znova okus tako za versko idejo, kakor naravno tudi za versko petje. Da koralno petje dandanes ne )Ugsja, ni čuda. V to treba prvič ideje, ki mora biti združena s srčnimi občutki. A dandanašnji vek je lahkomišljen in le prerado srce vpliva na idejo in ne naobratno. Srce, meso, pa ne pojme onega, kar i® °d duha, Ker ne pojme, ne zaznä lepote in petje ne samo ne ugaja, marveč se mu gabi. Koralno petje nikomur več ne ugaja, in ravno tako tudi ne pristno cerkveno, ki se v zadnjem času nazivlje „cecilijansko", v kolikor se naslanja na koralno. Še le slavno vladajoči papež Leon XIII. je, kakor v mnogem drugem, tudi v tem oziru vzdra-mil katoličane. Navajal je govornik nadalje več slavnih prič o lepoti gregorijanskega petja, mej temi Gounoda in Mozarta, izmej katerih je zlasti prvi po lastni izjavi najlepše svoje motivacije zajel iz rimskega obred-nika. Slednjič je g. govornik s štirimi tovariši i de-janjski pokazal, da ne gregorijansko petje objektivno, ampak le sprijen okus in pa možno slaba izpeljava je kriva, da ne ugaja. Potem, ko je tako oduševljajoč zaključil svoj govor, predaval je mojstersko na glasoviru Bossini-jevo „Stabat Mater" in za oboje žel obilo pohvalo. Govoril je nadalje društveni podpredsednik Kroupa o ceclijanskih društvih v obče. Pozival je svoje prijatelje, naj bi z isto navdušenostjo, kakor sedaj, i v življenju razširjali pravo cerkveno petje, ki je nujno združeno z neskaljeno resnico sv. vere. Mi bi le dodali, da naj bi v istini Bog blagoslovil naš mali začetek, in da naj bi ta ideja še drugod pri dobro mislečih našla odmeva. Vse lepše, klasične skladbe od Palestrine so pristÄo cecilijansko, imajoče podlago bolj ali manj v koralu. Veseli trenotki, ki smo jih vžili ob slovesnem praznovanja sv. Cecilije, naj bi nam ostali zmerom v spominu in obrodili obilo sadu! Iz Prage, dne 8. decembra. (Mladočeški poslanci pod Plenerjevo komando.) Skoro mi ni moči opisati vtisa, kakeršnega je pro-vzročila vest o zmagi nemške levice povodom glasovanja o dispozicijskem zakladu na tukajšnje rodoljubne kroge. Osobito v mladočeških krogih so kar poparjeni in so nakrat postali nekako krotki, kajti lotila se jih je huda vest, da se je na Dunaju dogodilo nekaj nečuvenega ... Stid ib srd — to sta čuta, s kakeršnima so tu pošteni rodoljubi in odkritosrčni Čehi vsprejeli vest, da zapriseženi sovražniki češkega naroda in čeških manjšin na jezikovnem mejuiku slavijo triumfe nad bivšo, Čehom naklonjeno večino v državnem zboru. Večjega pokorenja niso mogli češkemu narodu pri praviti mladočeški poslabci, nego s tem, da so s svojim glasovanjem o dispozicijskem zakladu 2. decembra tem Plenerjem in Mengrom zopet potisnili v roko meč, koji jim je bil baš vzet iu kojega bodo isti zopet nastavili na tilnik češkemu narodu! Nikomur ni mari in še zmeni se ne za to, da bi zahteval od mladočeških radikalcev kaeega „hlap-čevanja vladi", toda dne 2. deeembra se ni šlo za to, se ima li vladi izjaviti zaupanje ali nezaupanje, temveč šlo je za vse nekaj druzega. Neprijatelji češkega naroda s Plenerjem na čelu spravili so se na noge s tem namenom, da se maščujejo za razpust občinskega zastopa v Liberci, za ukor drznih napadov Mengerjevih na češko državno pravo in za princa Schwarzenbergs govor, kojemu je grof Taaffe obljubil v kratkem imenovanje Češkega ministra I No, levica je zmagala, Mengri in Pradeji se radujejo, in čegava zasluge je, da triumfujejo naši tlačitelji ? Uvažujmo mirno, kaj se je dogajalo pred usodnim glasovanjem o dispozicijskem zakladu. Dva toka sta se borila deset doltih dnij v ljutem boju: Prvi teh tokov pričel je, ko je Menger surovo napadel na češko državno pravo! Sijajno zadoščenje dalo se je užaljenemu češkemu narodu, ko je večina v državnem zboru sklenila, naj se Menger postavi pred parlamentark sod in je ta veČina obsodila Mengra! Osramočena je stala tu in potrta stranka i nemških nasilnikov, in da bi bila mera njih osramočen ja dovršena, govoril je takoj na tp princ Karol Schwarzenberg svoj fulminantni govor, in grof Taafie mu je takoj odgovoril, da se imenovanje no-: vega Češkega ministra more zgoditi v kratkem. To je bilo več, nego je mogla prebaviti stranka neprijateljefv čeSkega ttaroda s Plenerjem na čelu. , Uvidela je, da je tiraVnö izgubljena, ako se ji ne • posreči, pokoriti grofa Taaffeja. Id glej, našel se je j za-njo zavetnik, ki je to stranko olčl, nudil se ji je pomagač, ki je odločil zmago Plenerjevo V njega ljuti boibi zoper češko državno pravo! Iu ta po-i magač je ali so — zastopniki češkega naroda, mladočeški poslanci ! Ti so oteli grobarje lastnega naroda pred porazom, oni niso pripustili, da bi bil Pleoer s svojo gardo propal zasluženi usodi smešnosti. . . j Osveta za Liberce! Proč s češkim državnim ' pravom, proč s češkim ministrom ! To so bila bojna gesla nemških lažiliberalcev povodom glasovanja o , dispozicijskem zakladu! A ohi so zmagali -i- s če-| škimi glasovi ! Zdaj ve vlada, pri čem je in se bode varovala, da Nemcev zopet ne razburi zoper Bebe z razpu-ščenjem kacega Čez mejo Škiličega poprusenega j mestnega odbora. Nadejati se je, da ji za vsak tak j „zločin" nemški nacijonalei pripravijo poraz in po-' koritev, kajti za vse slučaje imajo v to osigurarte | glasove — mladočeških poslancev! Najmarljivejši pri teh pogajanjih med Nemci in Mladočehi je po-| slanec Eim, desna roka Gregrjeva, dunajski dopisnik | „Narodnih Listo»", in realisti. Namen tej koaliciji bi bil strmoglavljeinje Taaffejevega ministerstva. Mladočehi neki zahtevajo vrejenje ravnotežja v mo-ravskem deželnem zboru ! in vstopke v jezikovnem vprašanju v Šleziji. Se li uresničijo ti pogoji, pripravljeni so Mladočehi, odročiti svoj državnopravni ! program. j S pomočjo torej mladočeške politike za to dobo ■ ovladajo Nemci dunajskega parlamenta razprave. Kar Plener reče, more se to dogajati v tretje, če-I trtič, in kedarkoli bo ljubo nemški levici. In koli-i krat se bode to zgodilo, tolikrat so izn^va ponižane v parlamentu one stranke, koje s j o n d i zoper germanizatorno in centralistično nemško hegemonijo b r a -ni j o i'ta zagovarjajo program ravnega prava narodov in svojeprbv-nosti kraljestev in dež čl. Socijalne stvari. Revščina po nekaterih gubernijah ruskega cesarstva vedno sili uboge kmetiče, da se izsesavajo. Poročali smo že, koliko jih prihaja v Bako. Danes beležimo po novih poročilih, da sedaj v mrzlem i zimskem času cele trume prihajajo v Isyk-Kuljski, okraj ob zapadni kitajski meji. „Denj" pripoveduje, da dohajajo ti reveži z družinami bosi, izstradani, strgani in da je jedino premoženje njihovo —7 upa-nje boljše bodočnosti. In ni jih varalo. Ljudstvo | ondukaj sprejema z odprtimi rokami priseljence in j jim daje stanovanja in živeža; potrebuje namreč obilo delavskih močij in Bog daj, da bi v Aziji dobili ti ubogi seljaki nove, bolje domovine ! Prešičoreja. Na Gorenjem Avstrijskem imajo po nekaterih krajih nalašč semnje za prašiče. Da tem več privabijo prodajalcev in kijpoev, razpišejo ' po nekaj daril najtežjim prešičem. Tako je bil tak | semenj 5. t. ni», v mesu Ridu; prignali so 145 ' ogerskih, H8 hrvatskih in 21 nemških prešičev; 7 ! tolstih starcev in 7 debelih mladičev. Prvo darilo j je dobil France Diprmetsberger iz Koč n^ slovenskem .j Štajerskem za svijega dve leti in pol starega in 278 kilogramov težkega prešiča. Drugi obdarovani prešič je tehtal 267, tretji 262, četrti 260 kilogr. _ V ponedeljek 12. t. m. bo v mestu Bravnavu tak somenj. Prvo darilo sta dva cekina, drugo en cekin, tretje trije srebrni tolarji. Kose izdeluje družba sv, Egidija za železni in jekleni obrt, v Judenburgu, Kindbergu in Mirc-cušlagu. Prodaja jih po celem svetu. Ker pa nekateri kupci vedno iščejo kose 8 kakim posebnim znamenjem. zato tudi ima družba 30 različnih znamenj in vendar izdeluje samo jedse vrste kose. Tedaj tu je že nekaj, kar po goljufiji diši. Avstrijska vlada je zaukazala, da se morajo znamenja vtiskavati v kose še v razbeljenem stanju, predno so gotove in da se smejo prodajati le z znamenjem. — Zasledili so pa, da imtf imenovana družba velikansko število kos brez znamenja pripravljenih za na'prodaj. Brez zuamenja jih je pnstila družba zato, da se preje oglasi kupec in da potem vtisne tista znamenja v kose, ki so kupcu všeč. Vlada je to smatrala kot prestopek zakona in pred štirinajstimi dnevi je 250.000 kos v Judenburgu konfiskovala in vrh tega še naložila 100 gld. kazni. — Vsaki nepoštenosti — kazen! Podržavljenje južne železnice. Dne 2. dec. so so stavili dr. Gessman in tovariši interpelacijo na kupčijskega ministra. Ta je namreč 8. nov', t. 1. dejal, „d a m u ni znan noben slučaj, v katere m b i ne b i 1 a s p o 1 n i 1 a j u ž n a ž e-leznica gosposkinih uk a z o v, k i s o se ukazali zaradi varnosti pri prometu." Iuterpelantje pa pravijo, da je že 1. 1891 zaukazalo c. kr. glavno nadzorstvo pri železnicah, naj leseni most pri Leobnu do 1. julija t. I. odstrani in mestu njega napravi železen most. A vodja c. kr. priv. južne železnice Friderik Šiler je hotel, kolikor bi bilo mogoče visoko dividendo za 1. 1892 pritrgati in zato je zaukazal svojim ljudem, naj toliko časa počakajo z železnim moBtom, da se bo plačal še-le leta 1893. — S tem se peča interpelacija, ki vpra-šuje ministra, je-li mu je znan navedeni slučaj m če ne, žakaj je c. kr. glavno nadzorstvo ministra slabo poučilo, da je izrekel 8. novembra navedene besede. — Naši bralci vedo, da se vse to vjema z drugimi dejstvi tičočimi se južne želežnice. Slovstvo. „Kratek nauk o glasbi, spisal Ant. Nedved," je naslov mali, 29 stranij obsegajoči knjižici, ki jo je izdalo založništvo knjig Ig. pl. Kleinmajr & Fed. Bamberg. Gena 15 kr. — Teoretičnega nauka o glasbi imamo v slovenskem jeziku še jako malo, zatorej z veseljem pozdravljamo vsak nov proizvod, vzlasti Če pride izpod peresa tako slavnega moža, ki je osivel v pouku glasbe. Po naših mislih je knjižica namenjena -aačetni šoli, in sicer kot podlaga, na kateri osnuje pevski učitelj svoj pouk. Zaduji čas je, da se prične v ljudskih šolah tudi s pevsko teorijo, sicer je celi pouk le dresura, ki ne dd ničesar misliti in tudi ne zasluži mesta mej drugimi vzgojevalnimi sredstvi. Knjižica obsega: Sestav tonov, kako pišemo note, ključe; intervale, tonovske načine, veljavo tonov, pike, pavze, takt, tempo, dinamiko, okraske in trizvok, torej najpotrebnejše iz glasbene teorije. Na tej podlagi se d& kaj storiti, akc ima učitelj, količkaj dobre volje. O vsebini opomnim: § 1. pravi, da imamo nad sto toaov, pa z&nje samo sedem imen. Dobro bi bilo tukaj omeniti, da je vsak osmi ton v popolnem soglasju s prvim, torej ravno isti, samo v višji legi, dobi torej zopet j isto ime. — Stran 8 imenuje pisatelj kvarto, kvinto in oktavo: veliko, zvečano in malo. Nauk o harmoniji nas uči, da so to čisti intervali, ki se kajpada zamorejo zvečati ali zmanjšati, izraza mali in veliki pa tukaj nista na mestu. Zel6 bi motila, kadar se intervali obračajo. Tu pravimo: Veliki se spremene v male, zvekšani v zmanjšane in „vice versa", čisti pa ostanejo čisti. Izraz „tonovski rodovi" ni umesten; morda bi bilo dovolj, če se reče, da imamo dvoje vrst tonovskih načinov: „dur" in „mol". — Pri škalah bo moral seseda učitelj razložiti, zakaj je treba tone zvikšati, zakaj znižati; on bo moral učenca napeljati, da bo znal sam najti dotičnih tonov za Skalo. Bolje bi torej bilo, da pisatelj ni porabil toliko prostora za škale, pa rajši učitelju prepustil razvijanje škal po danem načrtu. Naše moderne škale so tako vse enake, samo pisava je različna. Težko, da si bo učenec zapomnil vae sprednje znake (Vorzeicben); glavna stvar za pevca je, da v4, kje da je prima; po n ej presojuje vse intervale. — §14. bi bilo potrebno najprej definirati takt, potem še ,le taktoven način. Toliko za pomislek pri drugi izdaji. Sicer je pa jezik lep, izrazi dobro izbrani, tisk odločen, cena fnajhna, namen izvrsten; vse to priporoča knjižico najtopleje. Želeti je le, da bi se knjižica pridno ra-bila in da jej sledite kmalu še dve napovedani: 1. „Nauk o petju" in 2. „Početni nauk o petju". rf1. „Mladinske knjige s podobami". — Dobili smo od založnika g. J. Giontiui ja dve knjigi s podobami za otroke. Prvi'ima naslov: .Veseli otroci", ter hrani v sebi šestero ličnih slik iz življenja veselih otrčk. Vsako podobo nam pojasni priložena pesem. Naslovi podob so: „Srna", „Na konjiču", „Pri ribniku", „Ubožni otroci",' „"pri peči", „Na ledu". Svetovali bi založoiku, naj pri takih zbirkah se ozira tudi na versko vzgojo mladine ter uvrsti med podobe tudi kako božio. Kako lepo bi se tej zbirki podala kaka podoba za Božič! Druga knjiga ima obliko „album"-a ter nosi naslov; „Naše domače živali". Podaja nam ta elegantni album dvanajst lepih podob, predstavljajoči naše domače živali. Za premožnejše šolarje je ta knjiga kakor nalašč krasno darilo. Dnevne novice. V Ljubljani, 10. decembra. (Udanostne izjave.) Prevzvišenerau škofu ljubljanskemu poslali so z novega udanostne izjave občinski zastopi: Mirna Peč, Pijava Gorica pri Ljubljani, Velike Poljane pri Ribnici in Vogl je pri Kranju. Slava! (Slovenščina — jednakopravna.) Pravična stvar je zmagala. Kakor je znano našim čitateliem se je družbe sv. Mohorja odbor pritožil pri ministerstvu, da mestni magistrat celovški noče sprejemati slovenskih vlog in jih reševati. Ministerstvo je pritožbi ugodilo in zaukazalo, da se morajo od sedaj slovenske vloge sprejemati in reševati. Hkrati se tudi razglaša, da so odbili pritožbo celjskega mestnega zastopa proti znani jezikovni odredbi. Za Nemce tedaj velja tudi — pravičnost! (Modrovanje „Novic".) „Novice" še vedno v svojih člankih slepe miši lovijo, trdeč, da prepira med Slovenci je kriva „nestrpnost več ljudij na obeh straneh". Potem pa pišejo: „Naš list ni v milosti pri „Slovencu" in v šlcofljski palači, in torej tudi mi nimamo naloge, kako zagovarjati knezo-škofa, ali toliko pa resnici na čast konstatujemo, da se je borba začela, še predno se je vedelo, da bode Misija kedaj za škofa ljubljanskega. Seveda s tem še ni rečeno, da bi vladika ne bil prav nič, vsaj posredno vplival na daljši razvoj razmer, katere je že našel."—Torej vendar ni resnična stara pesem zadnjih let, da je pri nas prevzv. knezoškof kriv vsemu prepiru ! In „Novice", ki tega ne vedo še le od svoje zadnje številke, niso imele še nikoli nobene grajalne besede zoper neosnovane nap napredno-narodne stranke na prevzv. knezoškofa ljubljanskega. No, pa vsaj v isti številki povedo i vzrok: „Naš list ni v milosti ... v škofijski palači, in torej tudi mi nimamo naloge, kako zagovarjati knezoškofa!" — To je pač praktično načelo, vendar če je pravo, jako dvomimo! — Z ozirom na nasprotja v Slovencih pišejo: „Najžalostnejše je pa, da še večina strank ne misli na slogo, temveč le energično nadaljuje boj in razširja propad mej Slovenci . . .; ne ve se, kdaj se bode dal poravnati. Temu nasproti omenjamo, da takih nasprotij je vsakem narodu, ker so načelna nasprotja, da torej ni nič posebnega, da se javljajo tudi v Slovencih. Na vprašanje, kedaj da se bode poravnal ta boj, imamo mi popolno jasen odgovor. Po naših načelih bo boj končan, ko zavladajo v Slovencih v vsem zasebnem in javnem življenju katoliška načela. Po mnenju liberalnih Slovencev pa tedaj zavlada sloga v nas, kader se stre „klerikalno-jezuitski zmaj", kader zmagajo liberalna načela proti načelom katoliškim, in sicer na celi črti. — Vemo pa dobro, da tu na svetu ne bodo popolno zmagala ni ena ni druga načela, in tako bo najbrže i v Slovencih, zato brez boja nikoli ne bo, le na tem bo, kdo da je močneji. — Nam se torej boj nič izrednega ne zdi, tem manj, ker smo se učili v katekizmu, da je katoliška cerkev tukaj na zemlji vojskujoča se cerkev. Seveda kdor kot časnikar-katoličan ne čuti naloge, zagovarjati škofa proti napadom, o katerih je prepričan, da so krivični^ tak pač bistva boja ne ume, in tak je dandanes brez vpliva. — Iz vsega modrovanja „Novic" pa je razvidno, da je pri tem listu še vedno na dnevnem redu — bezanje! („Rimski Katolik") izšel je te dni za letos v svoji zadnji številki, na katere zanimivi in mnogovrstni obseg, objavljen v današnjem listu, še posebe opozarjamo. — Za prihodnje leto naznanja „Rim. Katolik", da bo izhajal vsak tretji mesec, torej štirikrat na leto. Prva številka izide koncem januvarja. Vsaka številka bo obsegala štiri pole po 32 stranij. Letna naročnina listu je 2 gld., ki naj se pošilja z naslovom: Hilarijanska tiskarna v G o- r i c i. — List „Rimski Katolik" se s svojo temeljitostjo, značajnostjo in odločnostjo v spisih tako odlikuje, da ga ni treba nam še posebe priporočati omikauim Slovencem, Ki so si v sedanjem veku duševnih nizkopoklonikov ohranili vsaj še nekaj samostojnega mišlienja in katoliške zavesti. (Duhovniške spremembe v ljubljanski škofiji.) Premeščeni so čč. gg. ; Konrad Tek s ter, kapelan na Igu, gre za kurata na Col pri Vipavi, Na njegovo mesto pride Josip Wrus, kapelan v Tržiču. V Tržič gre Anton Antončič, kapelan na Dovjem. Martin K e r i n, kapelan v Fari pri Kostelu, je premeščen v Črnomelj. (Pevskega društva „Ljubljana") občni zbor preložen je zaradi današnje slovenske predstave na nedeljo, dné 11. t. m. Vršil se bode v „Viran-tovi" restavraciji, pričenši ob 7. uri zvečer, kamor se vsi p. n. društveniki najuljudneje vabijo. („Glasbena Matica" v Linbljani) vabi na koncert, kateri bode v četrtek, dné 15. decembra t. 1., v deželnem gledališču pod vodstvom gosp. M. H u b a d a. Pri koncertu sodelujejo: gspdč. Pavla S u w a ; gosp. Marcel Fedyezkowski, operni pevec ; gosp. Karol H o ff-m e i s t e r , pianist in učitelj „Glasbene Matice" ; slavna godba c. in kr. pešpolka barona Kuhna št. 17 ; moški in ienski zbor „Glasbene Matice". — Vspored: 1. B. Smetana : Ouvertura h komični operi „Prodana nevesta", svira orkester. 2. Anton Foerster: „Samo", moški zbor s čveterospevom (čveterospev pojô : A. Razinger, Fr. Orožen, R. Mally in J. Paternoster). 3. A. Dvorâk: a) „Rasi, rasi, travica!", b) „Bol", c) „Kita"; dvospevi za sopran in alt, poje ženski zbor. spremlja na glasoviru g. K. Hoffmeister. 4. A. Nedved: „Nazaj v planinski raj!", mešan zbor. 5. H. Marschner : Arija iz opere „Hans Heiling", pôje gosp. M. Fedyezkowski, spremlja orkester. 6. Zd. Fibich : „Pomladna romanca", za sopran- in bas-solo, mešan zbor in veliki orkester, op. 23.; sopran-solo pôje gspdč. Pavla Suwa, bas-solo pôje gosp. M. Fedyezkowski. 7. K. Weiss: „Triumfator", moški zbor, soli in veliki orkester. „Emilij Pavel" (gosd. M. Fedyezkowski), „Persej" (gosp. A. Dečman), „Emilijev suženj" (gosp. A. Razinger). (Z Reke) se nam poroča: Pretečeni teden je že drugič letos pobelil sneg bližnje gorè. Tudi otoka Krk in Crez sta se pobelila. Učka je nekako ponosna s svojo belo odejo ; zato je menda noče odložiti. Akoravno je pri nas solûce precèj močno, vendar se mu sneg ne uda. Zato je sedaj tukaj nenavadno mrzlo, posebno kedar še prizvižga burja. — Dne 5 t, m. je bil pri našem sodišču na dva meseca zapora obsojen Schaedel, ker je lani v dvoboju umoril dr. Barčica. Z obsodbo ni zadovoljen, vsled tega bode apeloval na drugo instanco. — V noči dne 5. t. m. je na progi Sv. Peter-Reka skočil vlak v tunelu mej Jurdanom in Matuljem 10 metr. s tira. Po popotnike je odšel iz našega mesta drug vlak ter jih še-le ob 7. uri pripeljal. Naš vlak za Trst ni odšel ob '/»5. uri, kakor navadno, pa tudi onega iz Sv. Petra, kateri pride k nam ob 10. uri dopoldne, ni bilo. Cela dva dni je bil zadržan promet. Sedaj je zopet vae v redu. — Tudi mi dobimo vodovod. Mesto naše ima sicer živ, mrzel studenec, a ljudje bolehajo od te vode, ker je silno inficirana od kloak itd. In ravno ta sprijena voda je bila kriva, da je pri nas tako neusmiljeno razgrajala influença ter mnogo ljudi spravila v večnost. —Zato z veseljem pozdravljamo sklep mestnih očetov gledé prepotrebneg« vodovoda, kateri se že pridno dela pri viru in tudi po mestu že kopljejo, kamor bodo stavili cevi. — Vir je blizu papirne tovarne, četrt ure od mostu, delečega Reko od Sušaka. Od vira, kateri je tik Rečice, bodo vodo napeljali s pomočjo strojev nad Reko. Od tod bode pa sama od sebe tekla v mesto, katero leži mnogo niže. Stroški so proračunjeni na 800.000 gld. Res bo to sicer hud udarec za davkoplačevalce, ali vjedno bomo vsi radi prispeli svoj novčič, samo da dobimo dobro in zdravo pitno vodo. (S Trsata) se nam piše: 2. novembra t. 1. sem Vam poročal, da smo imeli 1. istega meseca zadnji romarski shod v tem letu ; a danes moram reči, da je bil prav za prav zadnji shod 8. decembra t. 1. Ta shod je bil letos nepričakovano velik. Že 6. decembra popoldne po izvršenih duhovnih urah zasedli so spovedniki spovednice ter imeli prav mnogo opraviti. Drugi dan se je sedelo od ranega jntra do popoldne. Popoldne pa piso bili več domači spovedniki kos ninogobrojnim romarjem; prišli so o jim tedaj na pomoč duhovniki iz okolice, za kai jim izrekamo najtoplejšo zahvalo. Tudi na dan 8. decembra je bilo dopoldoe dovolj opraviti z ljudstvom. Priromali so samo Hrvatje. Dasi je naše ljudstvo ze)6 priprosto, ima vsejedno tako živo vero, da ga moramo občudovati. — Po stopnicah od Su-šaka do cerkve — katerih je 411 —■ pobožno molijo, ko pa dosp£ do cerkvenih vrat, gredo skoro vsi po kolenih v svetišče. In kako tu celi dan plazijo okoli Marijinega oljarja! Eako goreče molijo po cerkvi! Kdor jih opazuje, ga mora ganiti njih živa vera in prava pobožnost, pa naj bi bil tudi kamenitega srca. Ob jednem se pa tudi opazovalcu vrivajo misli: „Srečen narod si ti, kateri tako veruješ v svojega Boga, kateri imaš pobožnost v srcu in na zunanjosti. Akoravno si mili narod, v kremp-ljih krutega sovražnika, akoravno so se ti izneverili mnogi tvoji bratje, vendar za te se ni bati, Oni vladar, ki čnje nad narodi, gleda z dopadajenjem na te, in kadar bode njemu dopadlo, te bode rešil zelenih nasprotnikov in bratskih izdajicl"..... Posebno lepo je tudi, da je moški spol obilno zastopan mej romarji. Sivolasi starčki, jekleni možje, cvetoči mladeniči in zali dečki prihajajo mnogoštevilno k Materi Božji na Trsat. Tu še ni, hvala Tečnemu, tacih, ki bi se sramovali iti na božjo pot. — V blagem spominu nam je ostal ta romarski shod; spominjali se ga bodemo radi tja do krasnega majnika, kjer se na novo začno romarski shodi. — Tu se kaj lepo praznujejo „zornice". Cerkve so natlačene vernega ljudstva. Kar posebno človeka gane, je to, da cela cerkev p6je lepe ad-ventne pesmi. Tudi v samostanski cerkvi se drže „zornice". Vsled stare navade se poje sv. maša ob .zornicah" v hrvatskem jeziku. V naši vladikovini se pa vsaka maša pAje v hrvatskem jetiku, oziroma „ščavetu". Kar se pa ne poje, mora biti latinsko. — Zdaj se pa dela cel misal v glagolici. Polovica ga je že gotovega. V prihodnje bode tedaj vsa maša slovanska. Tako tudi po bližnjih otokih. To nas zelo veseli, da je tudi slovanski jezik vsprejet mej svete jezike, in prav je, da se poslužujemo prednosti, katero so rimski papeži priznali slovanskemu jeziku. Vendar pa ni to posebno praktično. Eo bi kdo znal le v tem jeziku maševati, bi poto-vaje težko shajal. — Držimo natanko, kar imamo, a ne silimo dalje s slovansko liturgijo, ker bi znalo biti na kvar sv. naši cerkvi. (Škof dr. Marcelič.) V Eotoru je tamošnji škof dr. Teofan Badoničičže precej časa bolan, da nikakor ne more opravljati svoje službe. Zato so sedaj imenovali profesorja zgodovine in cerkvenega prava in vodje zaderskega semenišča dr. Marceliča za apostolskega administratorja s skofovskim značajem. Vsi ga hvalijo kot učenega, pobožnega, rodoljubnega moža! Škofija, katero ima oskrbovati, je res majhna (malo nad 10.000 katoličanov šteje), vendar je velike važnosti zaradi obilice pravoslavnih, ki žive ondu in v okolici. (Nove smodke.) Glavni vodja c. kr. tabačne režije predložil je poslednjo soboto članovom proračunskega odseka nove kube po 5 in po 6 kr. in nove regalitas. Vsi so jih pohvalili, da so bolje od starih, gotovo v veselje vsem tobakarjem. Eub po pet se je 89V* milijona manj prodalo, odkar so dražje, nego preje. Eratke in portorike so pa sedaj bolj kade; tako tudi britanike in trabuke. Smodk se je leta 1891 prodalo 227 milijonov manj, nego leta 1887. Cigarete se pa pridno kad4. Leta 1887 se iih je pokadilo 532 milijonov, sedaj pa 1214 milijonov. (Umrl) je v Rivi ob Gardskem jezera g. Erd. Horàk, po vsi Avstriji sloveč ustanovnik in imé-telj poznatih „Horäkovih šol" ta erglanje, glaeovir in petje, v 52. letu svoje dobe. (Plačilo za rešitev življenja.) C. kr. deželna vlada kranjska izplačala je darilo 20 gld. Jožefu Eernu iz Olševka, ker se je mnogo trudil pri grozni nesreči, ko sta se dné 17. avgusta t. I. v nekem vodnjaku zadušila Fr. Eern in M. Eošner. (Razpisane učiteljske tlažbe.) V krškem šolskem okraju so razpisane : Na trirasrednici v Le-skovcu tretje mesto, na d.vorazrednici na Raki drago mesto, na dvorazrednici v Čatežu drugo mesto, na enorairednici v Tržiču do 2Q. dec. t. I., na triraz-rednici v Višnji Gori drugo mesto do 25. dec. t. 1. (Nov mnztj,) da se ohranijo v njem hrvatski spomeniki, ki jih zadnja leta odkriva, »krščansko stari narsko društvo« je dozidan v Kninu. Za to veliko prosvetno delo imajo pa največ zaslug oo. frančiškani, osobito učeni o. Maron. (V Ameriko) je te dni odpotovalo 25 ljudij iz Primorja. (V mejnarodno poštno zvezo) vstopi a 1. ja-nuvarijem 1. 1883 Južno - afrikanska ljudovlada (Republique Sud Africaine.) Telegrami. Dunaj, 9. decembra. V zbornici poslancev odgovarja ministerski predsednik na Gessmannovo interpelacijo o gospodarstvu zavarovalne družbe ..Phönix" in pravi, da ministerstvo notranjih stvarij nema povoda kaj ukreniti proti družbi, ker je bil izid vsakoletnega preiskovanja gospodarstva te družbe s strani zavarovalno-tehničnega oddelka ministerstva notranjih stvarij tak, da bi daljni koraki državne uprave ne bili dejanski utemeljeni. Ministerski predsednik zavrača Gessmannove grajalne opazke proti načelniku zavarovalno-tehničnega oddelka, priznavajoč popolnoma povoljno njegovo uradno delovanje. Dunaj, 9. decembra. Zdravje nadvojvodi Franu Ferdinandu se vidno boljša. V dveh ali treh dnéh že lahko pojde iz sobe. Dunaj, 9. decembra. Grofa Kuenburga ostavka se je vsprejela in hkratu je bil imenovan senatskim predsednikom pri najvišjem sodišču. Jutri to objavi „Wiener Zeitung". Dunaj, 9. decembra. V današnji seji zbornice poslancev predložil je finančni minister budgetni provizorij za januvar, fe-bruvar in marc 1893. leta. Dunaj, 10. decembra. Pravosodni minister je imenoval okrajnega sodišča pristava v Kamniku Potrato pristavom pri deželnem sodišču v Ljubljani, avskultanta Terbuhoviča pa okrajnega sodišča pristavom v Ilirski Bistrici. Prestavljeni so pa okrajno-sodniški pristavi Bamberg iz Vipave v Idrijo, doktor Kladva iz Ilirske Bistrice v Kamnik, Top-lakin iz Idrije v Vipavo. Dunaj, 10. decembra. „Winer Zeitung" je objavila naredbo pravosodnega ministerstva zastrari osnove okrajnega sodišča v Cirknici na Kranjskem. Dunaj, 10. decembra. Cesar je opoldne sprejel ogerskega ministerskega predsednika Wekerla. Poprej se je pa Wekerle več časa razgovarjal s finančnim ministrom Stein-bachom. Berolin, 9. decembra. Rektor Ahlwardt je zaradi kainjivega razžaljenja obsojen v petmesečno ječo, Pariz, 9. decembra. Na poziv Brissonov je izjavil ministerski predsednik, da je pripravljen z Bourgeoisom priti v panamsko komisijo, da se posvetujejo o priobčenju panamskih aktov. Carigrad, 10. Danes se je otvoril prvi del železniške proge Solon - Monastir, ki je 97 kilometrov dolg. CJmrli »v: 6. decembra. Anton Kruger, prisiljenee, 36*/, let, Poljanski nasip 50, jetika. — Marija Stibil, gostija, 78 let, Krakovski nasip 12, krvavenje možgan. V bolnišnici: 6. decembra. Uršula Cimerman, delavčeva žena 56 let, griža. = Marija Zajo, gostija, 60 let, marasmus. Tuje i. 6. decembra. Pri MoMh: Vogel, Kümerer, Menkes, dr. Prandis; Geiringer, Heidenberger, Schiffler, Reyman, Berner, Kaiser, trgovci; Boialzin, potovalec, z Dnnaja. — Malesch iz Trbovelj. — Tsohinkel, šivilja, iz Kočevja. — Thalmainer, gledališki igralec, iz Ljubljane. — Kozak, oskrbnik, s soprogo, iz Idrije. — Winterberg, trgovec, iz Prage. — Tournier iz Mathouc. Pri Slonu: Nagy, trgovec, z Dunaja. — Sehwal, in-žener, iz Postojine. — Lorenz, stavbeni mojster, iz Kočevja. — Hartman, potovalec, iz Gradca. — pl. Franken, uradnikova soproga, iz Kranja. —• Janša, predstojnikova soproga; Czansky, nadporoenik, iz Zagreba. — Devetai, trgoveo, s soprogo, iz Kobarida. — Bettlheim iz Vel. Kaniie. — Weigert, potovalec, iz Budimpešte. — Pollak, in Straisella, notarjeva soproga, iz Tržiča. — Kossler iz Celja. — Šuštersič, trgovec, iz Železnikov. — Castelie s Sežane. — Požar iz Staniča. Pri bavarskem dvoru: Tomšič, kanolist, in Juša, polir, iz Ljubljane. Pri avstrijskem caru: Gallante, vinotržec, in Ferari iz Trsta. — Thaler, gostilničar, iz Železnikov. — Pavlin iz Podbrezja. — Škofic iz Ljubljane. Tremenako »porodil«. Srednja temperatura —8'0°, za 7 5° pod normalom RIMSKI KATOLIK. Vsebina VI. zvezka: Apologetika. Nje važnost in naloga v naših časih. Apologetika se ne da ločiti od filozofije. Potrebna tudi Slovencem. Podajmo si roke v zvezo — Družba sv. Cirila in Metoda. — Učenost in modrost — glede na človeško srce. — Kaj je lepo ? Lepo v obrazni umetnosti. —• Lepo v slovesni umetnosti. — Nekaj misli o socijalnem vprašanji. Versko naziranje socijalistov. — Glasba v cerkvi. — Padre Vincenzo Vannutelli O. P. o veri in verskem življenji v Rusiji. — Listek: Iz dežele pritlikavcev. — Naša politična izpoved. — Raznoterosti. Slovani in katoliški shodi. — Krščanska odločnost in krščanska ljubezen. — Leonina. — Psalmi. — Za mlade prijatelje. — Dijaška priloga- oskJL^sa.«» «I *ljani 98 (12-11) pri Gvidu Zeschko-tu, Tržaška cesta, št. 3 b. Otročji vozički jako fini, močni in lepi dobivajo se pri meni skozi leto in dan in sicer v vseh barvah, kakor rudeče modro, sivo in olivno, po gld. 5"50, 6"—, 7"— 8-—, 9-—, 10"— in višje po vsaki ceni do 20 gld Anton Obreza, tapecirar, v Ljubljani, Šelenburgove ulice 4. SHT" Najcenejši kraj za nakupovanje otročjih vozičkov. 537 50-5 Za novo leto! priporoča MMMpwtsk raznovrstne vizitnice Katoliška Tiskarna Cs v IrfjTa.Thljlftai, Todjai&ev© vdio@. Primarij dr. Vinko Gregorič javlja, da se je vrnil v Ljubljano. Ordinira na Dnnajski cesti 3 vsak dan od 2. do 4. ure popoldan izimši nedelje in praznike. 568 5-4 Na prodaj je za nizko ceno jedna že rabljena, a dobro ohranjena in štiri manjše viseče svetilnice. Velika svetilnioa primerna je za gostilničarje ali večjo dvorano, manjše za obrtnike. Več izve se v upravništvu „Slovenca". 482 9 jittyfli tit »tt t&ijUi Vizitnice priporoča ^imimimimimmvmi J. N. POTOČNIK, J\;rojaSkl mojster, v Ljubljani, Kongresni trg, v uriulin-skem poalo pju, priporoča se osobito prečast. duhovščini v n slanino izdelovanje «MovnišLOi sukenj, talarjev itd. V zalogi ima najboljše in trpežno blago, kakoršno se rabi za izdelovanje najraznejsih duhovniških oblek. Postrežba je uljudna, točna; cene možno nizke. 363 26—1J Dunajska borza. Dne 10. decembra. Papirna renta 5%, 16% davka . . . 3rebrna renta 5%, 16% davka . . . Zlata renta 4%, davka prosta .... Papirna renta 6%, davka prosta . . , Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . Kreditne akcije, 160 gld....... London, 10 funtov stri....... Napoleondor (20 fr.)....... Cesarski cekini ......... Nemških mark 100........ 97 gld. 55 kr. Dni 9. decembra. Ogerska zlata renta 4%..... Ogerska papirna renta 5% . . . . 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. 5% dižavne srečke 1. 1860.. 100 gld. Državne srečke 1. 1864., 100 gld. . . Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % Zastavna pisma „ „ „ „ „ 41/. * Kreditne srečke, 100 gld.......193 St. Genois srečke. 40 gld.......65 113 gld. 85 kr. 100 141 155 188 96 100 55 25 25 40 40 25 75 Ljubljanske srečke, 20 g.ld...... Avstr. rudeče ga križa sreike, 10 gld. . Rudolfove srečka, 10 gld...... Salmove srečke, 40 gld....... Windischfiraezove srečke, 20 gld. . . . Akcije a nglo-avstrijske banke, 200 gld. . Akcije Verdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2800 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 92 Papb.ni rubelj .......... 1 Laških lir 100..........— - gld. 17 „ kr. 23 65 58 150 70 50 75 25 18 V, List „Mercur" Zanesljiva informacija o stalno obrestnih in dividendnih papiriih, važnih dogodkih na gospodarskem in finančnem polju, odločilnih pojavih na dunajski borzi. Sveti pismeni in ustni brezplačno. Celotna naročnina s portno pošiljatvijo vred gld. 2 60. ?? Menjarnična delniška družba MERCUR VVollzeile št. 10 Dunaj, Mariahilfsrstrasse 74 B. U ¡/C Žrebanje dne 2. januvarija. ms Dunajske kocnunalne proinese a gld. 3'U in 60 kr. kolek. Glavni dobitek 800,000 gld. avstr. velj. Kreditne promesc *gld 50 kr Glavni dobitek 150.000 gld. av. v. Obe tkupe lc 8'/« goldinarju. Izdajatelj in odgovorni vrednik : Dr. Ivan Janii. Tik Katoliške Tikar" v Ljubljani.