Štev. 257 Posamezna številka 20 stotink V Trstu, ¥ nedeljo 12« decembra 1920 Posamezna števiika 20 stotink letat* Afc« ra= so zavozili preišnji! Vičnega italijanskega poslanca v rim« Sedaj pa želim napisati par besed sken parlamentu, dočim nas ločuje od \ram, gospoda Italijani. as kitajski zid. Minuli ste dve leti, odkar je vaša voj« Na jugoslovenskih delegatih ie le nc- ska dospela v na$c primorske kraje. Ta« kaj krivde — postopati so morali pri? j^j s početka se jc opažalo, dane po2na memo razmeram —, kajti \ odeli so. naroda, ne njegovih misli. Ver? kako slabo onoro imajo za seboj. Ni jctno JC% da so Vaši častniki često proti prav, da razbijate okna Vesniču, da kri? SVoji volii ozlovoliili našega človeka Čite proti TrumMću! Trkaite se marveč proti kcr so ^jj, zaVedeni od brez? na prsa: Moj greh, moj greh! ^ dušnikov, ki so opisa vali naše ljudstvo \'a drugi strani na so H Frank, Sachs kot razboiniŠko, da je je treba torej dr? in dri» nn'?*iW> no^'pira'O spomin ce« sarja Karla, kar je bilo tudi vzrok, d« so delegatie sklenili mir in zvezo z ftali'<>. kl nam ie bližia od Avstriie. Žrtvovali so no! milijona Jnfoslovenov, samo da ne bi Nemci skušali do Jadrana. Ko <;mo \vm. bratić, prigovarjali ra-li inedseboine neslofie, so se tu pa tam ods Razlogi, da je jugoslovenska delegat cPa sorejela Rapalisko pogodbo, so bili: Ako bi se pogajanja razbila, bi se od? nošaM med obema državama še po* oistrPi: izgubliena b< bila nada. da bi mceli kasne ?e dobiti zemlja, zali te van a od ifAiiianske vlade v Rapallu; usoda ostalih lutfoslovenskih kralev pod itali« jansko okupaciio bi bi*a negotova; morie, ki se Jugoslaviji ne odreka, bi ostalo nadalie pod mednarodno kon* t rolo: olačill bi se eitmenii, ki računajo z razsulom iuaoslovfenske države, po? sebno tudi črnogorski odpadniki, vsled česar bi ostaja jugoslavenska meja v dolgosti neko'iko stotin kilometrov od? zapustiti jugoslovensko zemljo. To vpra* sanje je po mnenju Trumbićevera ne? precenljive važnosti za dobre odnošaje med obema sosedoma. Jugosloveni da so dali od svoje strani dokaz, kako libe« ralno in kulturno znajo umevati odno* šaje svojega naroda napram tistim, ki so rojeni na tej zemlii in žive na nji, ki pa eventuelno ne žele biti državljani Jugoslavije. Slednjič šteje dr. Trumbić med prido? bitve rapallske pogodbe: neodvisnost Jugoslavije na svojih bodočih pogajanjih o konvencijah, ki jih jugoslovenska država sklene z Italijo ali drugimi drža? vami. Na zaključku svojih izvajanj je Trum« bič podal svojo izjavo ozirom na vpra* sanje, ki je za nas, ki bomo priključeni k Italiji, naravnost krvavo^resno in usodno, pravo življensko vprašanje: k vprašanju garancij »za naše brate v Ita* liji!« Sklice vaje se na prigovore, da jugo? slovenska delegacija ni dosegla za te »brate« istih garancij, kakor so z Ro* pallsko pogodbo zagotovljene italijan* ski manjšini v Dalmaciji, je zatrjal, da se ni — ne zavestno, ne nezavestno —• opustilo ničesar, ampak da se je vse storilo, kar sc je mogTo. Princip zaščite manjšin je bil spreiet na mirovni konferenci v Parizu kot eden tistih principov, za katero sc je zavzel Wilson z vso energijo. Ali vedeti treba — je povdaril Trumbić —, da je bil ta princip usvojen v zagotovitev pravic manjšin le v novih državah, v državah z omejenimi pravicami, ne pa za vele« sile. Zato ni za jugoslovenske delegate v Rapallu obstajala možnost, da bi zt* svoj narod, ki ostane v Italiji, dosegli v pogodbi, da bo Italija spoštovala nji« hove pravice, ki se tičejo jezika in kufe ture! Tudi \Vilson je na plenarni konferenci 31. maia 1919 priporočal, naj se sprejme tak dogovor o manjšinah, češ. »Vi ste bili do včeraj zatirani. Jaz sen' se zavzel za vas in sem dovedel Amerikt v vojno, da osvobodim vaše narode Danes, ko ste svobodni, bomo dosledna računali z manjšinami, ki ostanejo v v a* ših državah.« Taka zaščita manjšin je danes sestav ven del mednarodnega prava, toda tako: da se ima ta princip uporabljati samcJ za narode, ki ne pripadajo velesilam. Ni drugi strani je prenuščeno liberalnosti* velesil, da s svojim zakonodajstvoir urede notranje odnošaje napram svojin manjšinam!! Zato jugoslovenska delegacija ni megla doseči, da bi se Italija obvezala tem vprašanju. Pač pa so Italijani v Ra» pallu izjavili, da poda italijanska vlad.J v parlamentu deklaracijo o zaščiti pra vic >»naših sonarodnjakov« v Italiji! »Postopal sem — ie povdarjal Trum» bič —» kakor sem znal in mogel po svoj vesti. Na današnjem, posebno pa na bo4 dočem pokoljenju je. da izreče sodbo e mojem delu.« • * * Danes nam ne dopušča prostor, da b* gospodu Trumbiču in italijanskim dr' žavnikom povedali to, kar nam teži src«1 spričo te Rapallske pogodbe in da iiir predočimo upravičene razloge, radi kaJ terih s strahom in bojaznijo nričakuie mo bodočnosti. Povemo pa prihodnjič Reuolueilonarno zborovanje Rrtičeve stranke Vlada sklenila preirefltl osKako MltZnno akcijo živali c^asov i." r«a I. nečr>? .vi; K!L ck še v poi.so;i!!, ki La treba Resnica. ^ vi ste to dete zace li s početka hraniti s srupeno to...! -ti 'r hil tndi kak t4lasič proti .-»rhskih vo»«kov. Hvala vam. Ali ki /c- toliko let pod puško. A. puška poka in grme topovi, tam more Mti pouka. In vprašam vas: !. i bi "Vi \ i. vle bi \ a?n bil sovražnik rušil domove, razmesaril deco in os Avstriio ogleduhi tudi proti lastnemu vaniu s-ora med Ju-oslavno in Itahio; rodnemu bratu. Sedaj bi hoteli ti ljudje .da so bile velesile vezane po londonskem . . zakrivati svoio grdo prošlost s tem, da|p/ktu in obnemogk- v tem vprašaniu: v bodoče prodreti klevetaio na5e ]judstVo, ene izkušnje v drugo. ! Nrc slušajte jih več, gospoda Italijani,j takih stvorov! Le z medsebojnim spo? „ štovanjem in znosljivostjo dosežete, da!?r.?dbc> ^ odgovornost ki prehaja iz slednjič smo se — p* ivi Trumbić | vedeli, dn M bira, če 1 i se pogafani v> mfa neodvisnost — za« a pre? iie. Z*to so spreicli Rapailsko Jugoslavija novorn« :utstva skruni! vase vam otone'a Ško v roVi ve tako, Pore venia ^mešniave /tn in K'e**e'?1 Ali ne bi tudi se naš narod pomiri s svojim novim po? !oža?em in z vašo državo. Z metanjem ročnih granat, s streli iz samokresov se ne povzdiga slava naroda in države, niti • ne z brczsmiselnimi podietji kakega pre? , tirane ga pustolovca. Tu i a lastnina ne sme biti žrtev na žrtvenik domovine, in ne v čast velikemu geniju Danteju. Na take »žrtve« ne sme kazati kulturen na« rod s svoiimi velikani. Ce to delaio pojedinci. ali ti, narod italijanski nisi tak. Srbin vam ie s pu?| ... , » in v o i stri zimi čuval damo? I gosposkih palacah! pa nai že živiš v prizemnih kočah, ali v brati< Da. sosedje! Nad razrušenimi domovi ete morda, da ie tudi v haliii tr«l m nad krvio nedolžnih žrtev si ie hotel In s tem naj se to* I nemški cesar — nasilnik snlesti lovor? la/imo? Kar so nred netdesetimi in več j venec, ali slava mu je potemnela poprej leti stori1! za kon*o$idad?o italijanske m je revno zato konča! tako sramotno, ali radi niega ne smemo mrziti nemške« za države n*e državniki — Cavour, Mazs zini in ''m«!i — bi morali sedaj storiti državniki Jugoslavije. Sedaj pa primeriaimo Italiio in Jugo« elaviio z gospodarske strani! lialiia je prcobljudcna dežela, da sc velik del na; ga naroda. Ti pak, narod italiianski, glej, da ti taka nedela ne omadežuieio imena. Le tako pritisneš trajen pečat na prijatelj? stvo italijansko?jugoslovensko! Trum&lč o Snpallskl poascsb! i. »;bčinskcm gledališču v Splitu je imel dne 5. t. m. bivši minister za vnanje Mvari. dr. Ante Trumbić. dolg govor o Ra.pa!!ski pogodbi in o vzrokih, dovedli do te pogodbe. navskrižjih med \Vitsonom in ostalimi diplomati antante in o — neuspehu \Vil« sona. Iz vsega da je razvidno,^ s kakimi težavami sc je bilo boriti našemu na« rodu ves čas konferencc in kako težko je bilo že tedaj, misliti in nadejati se, da bi našemu narodu vspelo, da bi reali? ziral vsa svoja naravna prava in da bi njegova država s svojimi mejami zajela ki solvse' -i* pripada po narodnem pravi, i Nadalje sc je bavil dr. Trumbić s Podal je razsežen historijat dogodkovUpomcnico Francije. Anglije in Ziedi^ v »ovojni dobi. posebno pa — kakor je j njenih držav z dne 9. decembra 1919, ki rekel — o poslednji fazi, s katero se je ic vsebovala nov program za rešitev ftu zaključilo težko jadransko vprašanje. I dranskega vprašanja, ki pa (spomenica) \ cJel je, da Rapallska pogtKlba napravi iugoslovanski delegaciji ni bila dostav^ mučen utis na ves narod. Vendar je bilo Mena. Ta program je določal demilito* v njem in njegovih tovariših odločnosti,. rizaciio vsega jugoslovenskega ozemlja d i so vzeli nase vso odgovornost, ker! od Karavank na jug, in pa ustvaritev so dobili od vlade neomejeno poobla? »svobodne reške države«, ki bi mejila fcti!o. Dosegli so najbolii rezultat, ki ga na Jugoslavijo in na Italijo. Po mnenju je bilo možno doseči. Na to je razpravljal O položaju na mi? revni konferenci. Naglašal je posebno, kako je imela Italija v svojih rokah hi* poreko — londonski pakt. podpisan od velesil tedanje antante. Ali, Italija jc fmcJa v svoji roki še nekaj drugega, ki je bilo vsaj efektivno močneje: okupa? ci jo vseh ozemelj, ki so ji bila prisojena v londonskem paktu. Razun tega jc Ita* lija zasedla še neke druge točke na naši pred ob? irVrivno sodbo naroda. V gospodarskih in kr'tnrnlh vnrašaniih ie Jugoslavija ohranja svoi svobodni položai in bodo vsa taka vprašanja rešena v bodočih do* govorih. Diplomatski sporazum, dosežen z Ita« lijo, pa mora pozdravljati, kdor zna politično misliti. Jugoslovenska država je nastala, ker so se s kraljevino Srbijo združila ozemlja, ki so pripadala poprej veliki državi. To stanje je ostavilo sledi nczadovolj&tva in težnje po povrnitvi na staro. Na vseh mejah Jugoslavije je občutiti mahinacije, ki morejo ogrožati varnost Jugoslavije. Ob neurejenih od* nošajih z Italijo bi raosfH ti elementi ra« čunati vsaj na indirektno pomoč od strani te poslednje države. Interesi Ita« lije in Jugoslavije se zlagajo v tem. da imate obe interes na tem, da Avstrija in Ogrska ne postaaeti gnezdo agitacije proti eni in dnigi, agltacijc Habsburža« nov. Po inicijativi jugoslovenske dele« gacije je došlo do konkretnega spora? zuma v namen, da se točno izvedejo mirovni pogoji, ki ste jih sprejeli A v« stri j a in Ogrska. Ta sporazum pa ni — kakor so pisali ttsti — miiitariĆne, ampak !e diplomatske naravi. Z Rapailsko pogodbo je nastala nova situacija na Jadranu. Jugoslavija je mo? rala doprinesti tudi težkih žrtev v znat« nih delih našega naroda! Žrtvovani so ideji nezavisnosti in konsolidacije jugo« slovenske države. Istočasno pa ne mo? remo — je dostavil Trumbić — drugače, nego da ocenimo tudi ugodne posledicc tega dogodka. Vprašanje mej Jugosla* vije jc definitivno rešeno. To je velika pridobitev v očigled sestanku konstitu* ante, ki jo čaka naloga ustavne uredbe države, ki bi ob neurejenih mejah mogla postati objekt v očeh tistih, doma in zunaj, ki se nadejajo, da bo konstituanta j začetek razsula države. Sedaj je ju« 'goslovenska vojska rešena te skrbi in more začeti z reorganizacijo, ki zagotovi Trumbiča pa bi bila taka uredba nevar«;,^ reIeg tega vse« premirnem dogovoru. Italija je močna Trnje Rapallska pogodba važnih toček, narodna in kulturna osebnost v medna« ki so za Jugoslavijo povoljneje. Poleg rodnem življenju, dočim je naš narod, tega je bil predlog od 20. januarja 1920 nova pojava. Po vsem tem — jc rekel Trumbić — si je lahko predstavljati te? žavni položaj delegatov Jugoslavije. iGovomik ie razpravljal na to o Ion« denskem paktu, o pojavu Amerike na pozorišču, o Wilsonovih naziranjih, o stavljen v formi ultimatuma. Rečeno je bilo namreč: ako ne sprejmete tega pred« loga, bo Italija pooblaščena v izvedbo londonskega pakta! Jugoslovenska delegacija siccr ni od* bfla onega predloga v celoti, ali, predlo? goslovenski državni teritorij rešen od vsake mednarodne obveze na kopnem in na morju napram Italiji, razun, seveda tistih, ki po mednarodnem pravu ob* stoje za vse države. S tem sporazumom je rešeno tudi vprašanje Črnegore. Pre* križani so računi tistih, ki bi hoteli, da bi bila Crnagora točka, ki bi bila v opo« rišče poizkusom za rušenje jugosloven« ske države. Z ozirom na privilegije, zagotovljene z Rapailsko pogodbo italijanski manjšini v Dalmaciji, je izjavi) dr, Trumbić, da je s tem odpravljen vsak opravičen razlog za italijansko irredento. Zasledujoč ta cilj, je jugoslovenska delegacija italijanskim državljanom Jugoslavije dovolila privilegij, da bodo mogli optirati za ita? lijansko državljanstvo, nc da bi morali ZAGREB, 10. Predvčerajšnjim ob desetih dopoldne se je vršila v Zagrebu izredna skupščina Hrvatske pučke se? ljačke stranke. Na skupščino so prišli vsi izvoljeni poslanci seljačke stranke. Zastopane so bile mnogobrojno tudi vse hrvatske županije. Na skupščino so pri« šli tudi tuji novinarji, in sicer dopisnik lista »Berliner Tageblatt« iz Belgrada. dopisnik listu »Corrlere della Sera«, bel* grajske >-Pravdc« in belgrajske »Tri* bune«. Radićev govor O pol 11. je stopil na govorniško tri* buno narodni poslanec Štefan Radič, ki je začetkom pozval k miru ter poudar« ial, da jc hrvatski narod dne 28. novem* bra izrazil svojo svobodno voljo, da bodi Hrvatska v mednarodnih mejah južnih Slovanov kot celotna kmetska republi? ka. Pravi, da to ni skupščina ene stranke, temveč skupščina osvobojenega hrvat« skega naroda. Republika pomenja za hrvatsko kmetsko republikansko večino popolno zmago kmetskega prava, da bo kmet svoboden na svojem domu, da bo imel priliko in pravico biti popoln gospoj dar v svoji občini, da kontrolira delo v občini, okraju, županiji in v sami vladi in da kontrolira sam direktno. Kmet ima pravico in dolžnost, da vse one posle, ki iih mora sam opraviti, opravi sam brez kakršnekoli kontrole v svoji občini, v okraju in županiji, da opravi vse one posle, ki jih res zna, ne one, katerih pa ne zna (sodstvo, inženirstvo, državne fi? nance), pa lahko pazi, da se bodo res izvršili Pravi, da ni res, da hujska kme« te na uradništvo. Poudarjal je, da po= slanci njegove stranke niti za las ne bo« do popustili od hrvatskega republikan« skega programa, da bodo izvršili ta pro« gram v sporazumu s svojimi sosednjimi narodnimi brati Politika hrvatske se« ljačke pučke stranke se ni izpremenila ter stoji še danes na stališču, da so vsi Slovenci, Hrvati, Srbi in Bolgari ena na^ rodna celota. V naših mejah, ki jih je ustvarila Evropa, hoče ustvariti skupno nevtralno kmetsko republiko. Stranka ne bo rušila sedanjo vlado s silo, opo? zarja pa, da je 240.000 žuljavih rok vo« lilo z gumijevimi kroglicami za republi? ko. Protivnik je revolucije, morda pa bo skupni hrvatski narod prisiljen k re volivci ji na vsem svojem zgodovinskem ozemlju. Ako bi Srbi tudi nc bili naši bratje po jeziku in življenju, bi mi bili z njimi, ker hočemo živeti človeško ž i v^ ljenje v slogi z vsemi svojimi sosedi, ali dve kraljevi vladi, italijanska in srbska, sta si v strahu pred komunisti razdelili hrvatsko Primorje in nam vzeli Reko, Istro in Zadar, Tega ne priznamo. Mi smo hrvatski kmetski narod, po soglas-nem sklepu hrvatski sabor neodvisne hrvatske države in po glasovanju ogrom? ne večine voHlcev kmetska republika. Smo proti vsakemu koraku, dejanju in besedi, s katerim bi se današnje faktično stanje rušilo s silo, na miren in pravi* čen način bomo oživotvorili svoj pro* gram. Pri volitvah je zmagala človečan« ska kmetska duša. Ako bodo volitve v vsej državi uničene, bomo dobili zopet še večio večino, nc samo na Hrvatskem, temveč tudi v Sloveniji, Dalmaciji, Bos« ni, Hercegovini in Vojvodini. Hočemo kmetsko republiko sporazumno z brati v mejah, ki nam jih je dala Evropa. Sklepi in prisega poslancev Po govoru St. Radića so bile sprejeto nastopne rezolucije: 1. Stranka se ne imenuje več Hrvat* ska pučka seljačka stranka (HPSS), tem* več Hrvatska republikanska seljački* stranka ali Radićeva hrvatska seljački stranka (za obe nazivanji kratico HRSS) Nato so prisegli poslanci stranke, di bodo na vsak pravični način delali n to, da se Hrvatska uredi na temelju pra vice samoodločbe v sporazumu z jugo slovenskimi narodi v nevtralno kmetskr republiko v današnjih mednarodn mejah južnih Slovanov kot ena narodu; celota in da bodo v tej nevtralni kmet« ski republiki oživotvorili za vse stanove enake čtovečanske pravice, za kmetsk stan pa popolno kmetsko pravo. Za ni i. mi so prisegli tudi vsi navzoči skupšči' nar j i v enakem zmislu. 2. Druga rezolucija zavzema stališče HRSS napram konstituanti. da so njen poslanci pripravljeni iti v Belgrad. tod' samo s pogojem, da v konstituanti nc h bili majorizirani, da so pripravljeni raz, govarjati se z zastopniki Srbov in dru gih narodov v Jugoslaviji: ako bi sc nc sporazumeli, bi sc razšli. V hrvatski ba. novini zahtevajo, ker imajo večino naC vsemi drugimi strankami, zase bunsk« mesto in vlado. Protestirajo proti temu da bi morali poslanci v konstituanti naj prej priseči kralju. 3. Tretja rezolucija pravi, da jc H RS; dobila 240.000 svobodnih hrvat, kmet skih glasov, za 100.000 več, kakor vst druge stranke, da vsled tega smatr# stranka to volitev kot plebiscit za nev tralno hrvatsko kmetsko republiko * današnjih mejah južnih Slovanov, i-vzemšl mejo proti Italiji. 4. Po načelu pravice samoodločbe iin HRSS pravico, da prevzame v bansfcr Hrvatski vso državno vlado in upravo * svoje roke tako, da belgrajska vlada pri zna hrvatski državni sabor, ki izmed se be izbere bana oziroma predsednika re.i publike banske Hrvatske in vlado za vsej državne posle, kakor je to bilo fakiičnr in pravno na Hrvatskem od prevrata d<*} 1. decembra 1918. 5. HRSS smatra današnjo bokarsk seljačko vlado za naravnega zavezniki.' pri delu za nevtralno ju^o^lovensk-zvezno republiko Slovencev, 1 Irvatov Srbov in Bolgarov navzlic temu, da j današnja bolgarska seljačka stranka š' monarhistična. Obenem bo stranka po* izkušata, da sporazumno z drugim kmetskiml strankami v Srbi i i, Bosni Dalmaciji, Slo veni ii in Vojvodini z ust* vo zajamči kmetski značaj zvezne jugo slovenske republike, tako da bo počeni od občinskega odbora do vseh ministrt stev kmetski narod ali sam reševal svoj* posle, ali da iih bo direktno nadziral pc svojih kmetskih poverjenikih. 6. Zadnja rezolucija govori o republr kanskem pokretu med iužnimi Slovani da bo stranka poizkušala stopiti v čin, tesnejše stike z drugimi republikanskim, skupinami Slovencev, Bolgarov in Srbov Po 12. uri se je skupščina mirno raz. šla. Na vsej skupščini ni bilo nikakih in cidentov ali izzivanj, VLADA BO VAROVALA RED NA HRVATSKE! ZAGREB. iS. »Riioć SHS« porot* u B*!jr»*h dm m r poUtičaik krofih pri£aku|*. dm bo t!m| esaduino in energično TzpotUvila u HrrnUkev red in da bo znnln preprečiti Tteho proliMcrr1 ftkcffo Stelaoa Radića. aHHNOHb iV?. VMi, 12. Mitu v MoskMP Te dni je ministrstvo za notranje itva* ri razglasilo sledeči kontni teid volitev v ustavodajno skupščino: demokrat! 94, srbski rad&alci 93, komunisti 58, radi. ćevci 49, srbsko * slovensko * hrvatska sa* mostojna kmečka stranka 46, muslun*. ni 27, ljudska stranka 23, socijalisti 10, manjše stranke 19, skupno 419 po* slancev. . Ako hočemo pravilno presoditi izid teh volitev, moramo najprvo proučiti postanek in razvoj sedanjih jugosloven« skih strank in le na tek način si ustva* rimo jasno sliko in se izognemo tako prepesimističnim kakor tudi preobimi* stičnim naziranjem. „ Oglejmo si najpreje Slovenijo! lu je dominirala pred vojno izključno sloven* ska ljudska stranka in sicer to, ako ho* čemo biti odkriti, popolnoma upravice* □o. Socijalno in gospodarsko delo. po? sebno pa delovanje pokojnega Kreka je ostavilo globoke posledice v slovenskem narodu. Ako ta stranka ni tako zmaga* la na teh volitvah, kakor bi bilo priča* kovati po njeni moćni in izvrstni organi* zaciji, je pripisovati dejstvu, da sc stran* ka ni mogla otresti popolnoma avstro* filskih elementov in je dr. SušterSic s svojim medvojnim delovanjem hudo kompromitiral stranko. Medtem, ko je slovenska ljudska stranka zavojevala v prejšnjem avstrijskem parlamentu sko* raj vse mandate, priborila si je na teh volitvah komaj 14 izmed 40tih. S tem je zgubila SLS prvenstvo. Jasno je, da stranka, ki nc zastopa najširše jugoslovensko stališče, nima v Jugoslaviji bodočnosti, ker separatisti* C no stališče ovira samo razvoj stranke, ki mora iskati svojih privržencev po vsej širni domovini. To je tudi storila SLS in je vzlie svojim avtonomističnim tež« njam priznala, da je edinstvena politika edino pravilna za vse stranke in sloje naroda. O drugih strank ali, to je, o komuni* stični, sociialno* demokratični in samo* stoini kmečki stranki niti ne govorimo. kaiti to so stranke, ki so že svojem socijalnem programu, zastopajočem vec mani interesno stališče posameznih sloiev, že eo ipso ne poznajo in ne rno* rejo poznati posameznih plemenskih razlik. Ako pomislimo vse fo. moramo pri* znati, da ie edinstvena ideja popolno* ma zmaiiala v Sloveniji, ker je prisilila tudi SLS, kot relativno najbolj močno, da se pridruži temu stališu, ako noče resno ogrožati svojega obstoja in raz* voia. Preidemo v Hrvatsko. Tu sc je vrtela predvojna po'itika okolo ene in iste osi, ki ie bila nač hrvatsko * ogrska nagod* ha. Tolmačenje vseh raznih subtilnosti in juridičnih določb te pogodbe je ustva* rilo neštcvilo strank, ki niso imele dru* gega dela, nego da glodajo to oglojeno kost. ki jim je milostno podarila bivša avstro s ogrska monarhija. Kdo se ne snominia hrvatske borbe 7a novi avstriiski državni grb? V samih tokih malenkostnih borbah za iuridične principe, ie obstoiala vsa hrvatska poli* tika. medtem, ko ie narod gospodarsko in kulturno propadal in se selil v daljno Ameriko. , , - Tipična zastonniea teh malih in veh> kih strank je bila »hrvatska zajednica«, to se pravi: lindje, ki so z vsemi sred* stvi zavlačevali narodno uiedinjenie in zahtevali — prosimo vasi — v Jugosla* vin* samostoino hrvatsko armado! Umela ie avstro t ogrska monarhija, umela je hi vatsko * ogrska nagodba in morata ie umeri rudi »hrvatska zaiedni* ena. ki ie še vedno živela v predvojni HnKi. Rezultat volitev, 4 poslanci fizmed ^3tih) za »zajednico«, ki je bila vlada v Hrvatski. Vzdržala se je nekoliko demokratska stranka, ki zastopa jugoslovensko sta* lišče in to s 20timi mandati. Zmagal, in to sijaino zmagal je Radić, ki je pri* boril nič manje nego 50 mandatov. Vse* kakor tipičen pojav v hrvatskem poli* tičnem življenju, ki kaže, na kak način in kako se je zanemarjala masa hrvat* skega naroda! Iz tega ie razvidno, da se skoraj nobena hrvatska 6tranka ni brigala za socijalno in gospodarsko de* Jovanje, in je prepuščala vse to Radiću, da si je s svoiim demagoškim nasto* pom, svoio zgovornostjo in — moramo — priznati — tudi delom prisvojil tako* rekoe vso Hrvatsko. Demagostvo in ra* dikalizem usr>eva pač v vsaki državi, kier ie socijalna struktura neponolna in krivična; povsodi, kier je politika le sredstvo, s katerim si posamezniki sku* £ajo priboriti sijajno gmotno pozicijo, izrabljajoč vse, kar je narodu drago in sveto, v svoje sebične namene. Radić za* stopa pač agrarno stališče, in vse njego* ve izjave o reoubliki itd. itd., nimaio nobenega praktičnega pomena, kajti, kmet ni revolucijonar, ne republikanec in nc monarhist: daj mu zemlie. znoslii* ve davke, in imaš ga na svoji strani. Ako kmetie v Rusiji vstrajajo pod komuni* sii. bo to toliko lazie v Jugoslaviji, kier je ogromna večina kmetskega stanu, k! mu ie obljubljena agrarna reforma. Hr* vatske volitve so jasen spomin vsem. ki rtnislijo, da bodo s praznimi besedami in oportunističnimi načeli vodili mase. .Nahajamo se v dobi, v kateri je evrop* ska vojna razbila socijalno strukturo staro več stoletij. Masa se čuti svobodna vseh spon, ye kakor razburkano morje, ki bo križari! v njem le tisti, ki ima jasna nesebična načela! Pomudili smo se v Hrvatski to* liko časa, ker Je ona nekako središče Jugoslavije, kulturno kakor tudi gospodarsko. Oglejmo m i* strarl v Sifctf* I® VoJ* vođini. Tu je pofafej Jasen! Stojite ri nasproti skoraj enako močni demokrat« sk& In radikalna stranka. Naravnost zna* čilno in razveseljivo je dejstvo, da Ui ravno v Srbiji demokratska stranka — zastopnica državne edinstvenosti rela* tivno večino. V predvojni dobi so vladali v Srbiji radikalci pod vodstvom Pašića, Sploh pa je dala radikalna stranka Srbiie veli? ke može in to opravičuje tudi relativni uspeh, ki ga je stranka doseela n?» seda* njih volitvah. Sploh pa je bila politična razcepljenost v Srbiji naravnost klasična, tako. da je izjavil neki politik: »Ako si prišel v Belgrag in govoril z ljudmi, hodi prepričan, da je bil vsaki drugi bivši mi* nister.« Malo drastično sicer, a značilno za tedanje politične razmere. Proglasitev Jugoslavije je n^nravila tem razmeram konec. Nastala ie edin* st ven a demokratska stranka, ki ?e zdnir žila okolo sebe vse mlajše in modernejše elemente in vrgla Pašiča. Ze sedanje občinske volitve v Srbiji so dokazale moč edinstvene ideje in sa* ina radikalna srbska stranka je morala pristati na edinstveni program, da ne iz* gubi popolnoma svojega političnega vpli* va. Sploh se misli srbska radikalna stran* ka preosnovati v jugoslovensko in raz* širiti svoie delovanje po vsej državi. Pomisliti ie treba da je radikalna stranka dobila v Srbiji komai ^l od 158 mandatov, a vsi drugi mandati so pripa* dali strankam, ki imajo na zastavi na* rodno edinstvo. Podali smo volilne slike posameznih delov Jugoslavije, in če spojimo te slike v celoto, vidimo, da so separatistične stranke doživele popoln poraz; ako so doživele posamezne uspehe, je pripisati ravno temu, da so se uklonile sili raz« mer in spre tele program edinstva. Mno* go daia tudi misliti vspeh komunistov, ki so dosegli 58 mandatov: resen op o* min vsem sfrankam, da sedaj ni več časa za separatistične težnje, ampak za smo* treno delo in to edinole na široki jugo* slovenski podlagi. Naj se presoia r»o!o* žaj v Jugoslaviji s kakršnega si bodi sta^ lisča: volitve so dokazale, da ie Jugo* slavija dovršeno dejstvo. Jugoslavija je pač zgodovinska nujnost, sicer še ne no* polnoma popisana stran zakonika večne nravice: zaman so vse, še tako tihi upi in pobožne želje tistih, ki s kislo * pri* iaznim nasmehom spremliaio razvoj te mlade in nadebudne državne tvorbe. IZ ČEHOSLAVIJE Boj med socijalnim! demokrati in komunisti v Čehoslavijf PRAGA, 11. V preteklem septembru se je borba med obema oddelkoma so* cijalnodemokratične stranke zaostrila vsled rezolucije strankinega izvršilnega odbora, da se državni strankin shod, ki je bil napovedan za 27. do 30. septem? bra, odloži do konca decembra. Levo krilo socijalno*demokratske stranke, pod vodstvom komunistov Smerala in Ze* mana, ki sta se bila povrnila pred krat* kim iz Rusiie, ie tedaj zasedla Lidovy Dum (Ljudski dom), ki je središče cele stranke ter je spodila ne samo izvršilni odbor, čigar člani so pripadali k desnici, temveč tudi vse uradnike, ki se prizna? vajo k desnici. Vsled tega sta poslanca Stivni in Nemec, ki sta odgovorna za stranko pred zakonom, sta vložila tožbo proti zasedbenikom. Zakon je odločil v prilog desnici, toda levica je odgovorila, da se ne uklanja tej razsodbi in je spo* dila iz hiše dne 9. t. m. celo ravnatelja soci i ali stičnih podjetij Humelhans in sla Seidelove tiskarne, ki sta bila v bor* bi nevtralna. Desnica se je pritožila zo* pet proti načelnikom levice, da nfao iz* praznili Ljudskega Doma po razsodbi in vsled te2a je občinski odbor ukazal za* preti tiskarno, ki je v Ljudskem domu in H io ie zasedla policija in orožništvo. Prišlo je do spopada med enimi in dru* gimi delavci, toda sledniič so zaupniki levice in sredine pridobili levico za to, da ie zapustila hišo. Mir je bil že vzpostavljen. Levica gro» zi sedaj s splošno stavko, posenbo v Kladnu, toda rudarji vzhodne in sever* ne Češke in tudi ostravsko * karvinske kotline so iziavili, da povečajo pri del o* vanje in da bodo delali črez uro. Čehoslovenske finance PRAGA, II. Cehoslovenski finančni minister Engliš je izjavil v senatski pro* računski komisiii, da se bo država izo* gibala po vsaki ceni tiskanja novih ban* kovcev. Ravnoteža je že zagotovi i ena. Kn del dobička od izvažanja sladkorja bo sestavljal gotovino, ki je določena za ureditev mene čehoslovenske krone v inozemstvu, Stopitev čehoslovenske ga zavarovalnega društva z »Assicurazioni Generali« PRAGA, 11. Glasom »Narodnih L!* stov« je sklicala delniška zavarovalna družba »Moldavia« za dan 31. t. m. iz* redno občno zborovanje, na katerem se bo imel sprejeti načrt upravnega odbora, da se pristopi k likvidiranju društva v svrho njegove stopitve s podružnico »Assicurazioni Generali« v Pragi, tako da sprejme »Moldavia« od »Assicura* zioni General!« zavarovanja na življenje. Is stara In nov* Rušite Gracnitofti ▼ Sebaslopofo SEBASTOPOL, 10. Poročile revolac:jomir&e{* odbora iz Sebastopela z dne 28. novembra rte-trnje seznam crriHatev In rojakov, -Id w> bdi etreijeni po naloga izredne ketnmfre z« to mest*. Seznam vsebuje 1634 imen, med njimi 378 žensk. Poročno s dne 90. aovemlm vsebuje drugi sei ▼ katerem se nahaja 1202 »men, med njimi •kih. Nova nitko »»oljska vojn filrUnro—? VARŠAVA, 9. Ministrski podpred* sedntic Dombuti je na vprašanje poro? čevalca lista »Riguer Rundschau« izjavil, da je gotov, da bo riftki mir v najkraj* šem času sklenjen. Na vprašanje, jell možno, da pride na spomlad zopet do poljskocruske vojne, je odgovoril Domb? ski, da je taka hipoteza brez podlage. Dombski misli, da se vojaške operacije ne bodo mogle zopet začeti. Zavezniki In Nmtilja Kemiki odgovor m zavezniško noto o govorih ministrov BEROLIN, 10. V odgovoru eemške vlade na zavezniško aoto o govorih, ki so Jih imeli v poren-<5kih pokrajinah, se pravi: Vlada si mora pridržati pravico določati po SToji dolžnosti, ali in kedaj je petreba, da se drfavai ministri prepričujejo osebno o poležaju v zasedenem ozemlju in da sc slavijo v dotiko s porenskirn prebivalstvom. Vnapref-®e ne mere dati nikaka vr^ta jamstev glede izjav, ki jih ministri lahko podajo v omenjenih pokrajinah. Dobiček od prodaje premoga ze razdeli med radarje BEROLIN, 10, Glasom uradnega razglasa izjavlja ncmSka vladp, da j« določila v skladu z dogovori v Spaa ve« dobiček, ki ga je skupila pri prodaji premofa zaveznikom, za. zboljšanje fivljenja rudarjev, in naznanja, da Je zrastel ta dobiček ©d avgusta do dane* n* celokupno svoto 124 milijonov- Pred dogovorom v Spaa se }e bilo izdalo v svrho podpor rudarjem 35 milijonov. Železniški blaferai promet med Belgijo in Nemčijo prekanjen BRUSELJ. 10. Liet ^Peuple« naznanja, da je železniški promet med Belgijo in Nemčijo na obeli pregah nd včeraj popcldne do novega ukaza prekinjen, Čez mejo £redo samo poiini zavoji. Razlogi tega ukrepa niso znani. Iz Avstriie Konec stavke državnih uradnikov DUNAJ, 11. Stavka državnih uradni« kov, ki je izbruhnila pred nekoliko dne* vi, se je končala vsled sporazuma med stavkujočim uradništvom in vlado. Avstrija upa na velikansko posojilo DUNAJ, 10. (S.) Listi javljajo, da bo znašal kredit, ki ga dovolijo države Avstriji od 70 do 75 milijonov dolarjev in da bo to predujem velikega posojila 250 do 500 milijonov dolarjev, ki da se najbrže dovoli spomladi. Grške preglavice Uradni izidi ljudskega glasovanja na Grškem ATENE, 10. Uradni izidi ljudskega glasovanja so sledeči: glasov. 1013724, med njimi za povratek kralja Konstan* tina 999.954, proti 10.383, neveljavnih glasov 1190 in 1062 praznih glasovnic. Pri volitvah dne 14. novembra je bilo 852.371 glasovalcev. Volilne komisije so bile iste kot pri volitvah v novembru. Dnevne prelje grllri Tojski ATENE, 6. Otvoritev zbornice je določena na 5. fanuarj«. Vojni minister je naslovil na vsa vojaška oblast va bedeče dnevno povelje: Opirajoč se na voljo grSkefia »aroda, kateri ima za devizo ena-Voet in pravičnost nasproti vsem častnikom in vojakom. kateri «c bijejo za narodne ideale od leta 1912 dalje, ne misli £r5ka vlada nobenemu vzeti Čima, miti ne mamerava izvajati pritiska. Vsi vojaki so delžai pripoznati narodovo volJo, se ji podvreči fn nadaljevati «v©jo »lužbo v lepi slo*i za dobrobit očetnfave. V errbo proučevanja fclede odstopiv4ih mornariildb častnikov imenovana komisija ie niobriln reintegracijo večjega dela od njilj. Devet veaiaelistovikih listov je že prenehalo izhajati. Grtfce vlndn pMkd« po kraii« KnnsUftiiiia ATENE, 9. Ker ioia vlada v rokah že vse podatke ljudskega glasovanja In ker t* 2« "tiU nekatera večinoma formalna vprafanfa, bo brzojavila danee Konstantinu, da mu sporoči Izid ljudskega glasovanja in da mu naznani, de odpluje tako) en pamik v spremstvu eae vojne ladje v Benetke, kjer ga bo čakal, da ga prepelje on Grško že danes ali jutri predpotdne. um\ iteitit t noinskea senatu En senator ubit in pet ranjenih. — Ob* čedno stanje PARIZ. 10- Romunska legacija javlja tistom: Dne 9. decembra je bil izvršen atentat v romunskem senatu. Takoj po otvoritvi seje sc je raznesla navita bom* ba, ki |e bila skrita za predsednikovim sedežem, ter je ubiln katoliškega Škofa iz Arada Maro, mons. Radu in ranila pet drugih oseb, med katerimi tudi praven sodnega ministra Greciano, ki je bilkah? ko zadet na prsih in plučib. Škofa Nrfo* na od doljnega Adura, generala Coan« do, predsednika senata, in dva senator« j a, med njima enega duhovnika. Atcns tat so obsojale vse stranke s socijalisti vred in je povzročil po vsej državi upra^ vičeno zgražanje, tembolj, ker je to prvi krat, da se je dogodil na Romunskem takšen zločin in dasi so skrajni elementi v neznatni manjšini in nima njih pro? paganda v masi nobenega odziva. Bila se je ie opazila živahnejša agitacija s strani teh elementov in radi tega je bilo proglašeno v Bukareštu obsedno stanje. Z občnem zbora Zveze lorođov Učenj« eepernkfa na| se poeplošl 2ENEVA. ia Italijanski, angleški, braziijski, ko-lumbski, haiteki. belgijski in čehofilovcn^ki delegati so predložili občnemu zboru Zveze Narodov rezolucijo, naj prediaga Zveza Narodov upoštevajoč jezikovne leikoče, ki ovirajo neposredno obče-vasje med narodi, da na} se na celem svetu po-vploši učenje esperanta. Nobelova nagrada prisojena Wilsona in Bourgeolm KRISTIJANUA, 10. Nobelova nagrada za mir za leto 1919 * 20 je bila prisoj iena predsedniku Wilsonu in Leonu Bourgeoisu. da RAda, ki f« roda l SASJ v StocU>claa as fivedflkam m umri v Sas Rema L Bil \m velik učenjak na polju kemije In nenavadno plode vit fanajditelj- Leta 1W6. fe izaaSel dinamit is je postni veled le dragih v*!evažnih irnajdeb eploh oče moderne imznealine iehnike. Kot iznajditelj je imel mnogo patentov, kar mu je pomagalo do o-groemega premoženja. Največji del tega premoženja, ki je znašalo nad 35 milijonov, je zapustil za ustanovitev nagrad za odlične usluge na sledečih poljih: t.) za najvažnejše odkritje v fiziki; 2.) v kemiji; 3.) v medicini in iizijologiji; 4.) za delo v kateremsibodi jeziku, ki ga odlikuje posebno idealno stremljenje in 5.) za najzaslužnejše in najizdat-nejše prizadevanje za pobratenje narodo-v, odpravo in znižanje stoječih vojsk in ustane vite v mednarodnih razsodišč med posameznimi državami Vsaka teh pet nagrad znaša približno 150.000 mark. — Wilsonu in Bourgeoisu jc bila prisoj en* poslednja za zasluge na peti k pobratenju narodov, ki sta si jih rtckia s svojim deloin pri sestavljanja pravilnika Zveze Narodov in pripravljanju njenih temeljev na versailleski mirovni konferenci. Prve štiri nagrade podeljuje Švedska akademija znanosti, zadnja pa neneski državni zbor (stort-liing.) __ _ Vojno stanje na Irskem ni splošno LONDON. 10. Vlada javlja, da je bilo proglašeno vojno stanje za sedaj na ozkem pa^u jugozapadne Irske. Emisijski zavodi ne zvišajo skotita RIM, 11. Glasovi, ki so se razširili o morebitnem skorajšnjem zvišanju skon= ta pri emisijskih zavodih so popolnoma neutemeljene. Nebeiom nagrad«, o kateri f« beeeda, fe nagrada u zaeluge na polfu |oblllw)i med narodi. Nobelovt n iaacuje U nagrada po Svedcu A lire- Doma?« vesti Smrtna kosa. V Zagrebu je premimi! dne i. t. no. v 62. letu evo'"e dobe go9pod Ivan ViliCić, posestnik. Pokojnik jc bil svojedobno jnko poznana in cenjena oaeba v slovenskem tržaSkem življenju. Bil je kremenit značaj, odličen telovadec naie^a Sokola, zvest *otrudcik na. narodnem snovanju ;n priljubljen druiabaik. Starejši tržaški Slovcnci ^a imajo v aajprijetnejem spominu. Tokojnik je bil brat sedaj tudi Ze pokojnega Hinka Viličiča, ki ao ga istotako visoko čislali tržaiki Slovenci.'Na? počiva v miru v bratski hrvatski grudi. Zapustil je četvorico vrlih sinov. Žalujoči rodbini izrekamo iskreno sc Želje. Zamazan in raztrgan denar. Pišejo nam: Vaš dopisnik ima popolnoma prav, če toži o zamazanosti eno? in dve? lirskih kosov papirnatega denarja. Iako onesnaženega denarnega papirja mi prej nismo poznali. Krivda na tem pa ni na zakladnem ministrstvu, pae pa na dr* žavljanih, ki so preleni, da bi tak denar šli zamenjati na državno banko (Banea D'Italia). Naše ljudstvo, posebno krneč* ko, naj strogo pazi, da ne sprejema no^ benega papirnatega denarja zlepljenega iz dveh ali več kosov, ako nima na obeh krajih (desno in levo) enako številko. Ako bi se številka ne poznala, naj se primerjajo serije. Ako so denarii zlcp* lieni iz različnih številk, iih ne spreiema niti italijanska banka! Da ne bo revno Tindstvo trpelo škode, bi bilo dobro, da hi duhovščina, učitelistvo in uradništvo denarnih zavodov poučevali ljudi. Po« sebno naj se pazi na lOOlirske papirnate komade, izdane po »Banca D ltaiis«. Teh ie mnogo ponareienih. Naibolie se spoznajo, ako ni v vodenem tisku čista in lepa Merkurjeva glava. Obrabljeni in *e!o zamazani papirnati denar mora Banca D'Italia zamenjati s celim in čU cfrm. Ce manika kak mal košček f>kofo kraia. ie denar vse eno dober. Serije in številke pa morajo biti čitljive! Za organizacijo trgovstva. Gotovo je, da bomo imeli vedno kategorijo ljudi, ki se bodo pečali s trgovskimi opravki, s kupovanjem in prodajanjem, pa naj zavlada, recimo, naravnost sam ruski boljševizem. — Pripoznavam, da je mož* na neka socijalizacija trgovine; v interen su človeštva je tudi, da pride do nje v gotovi obliki, ali, pri vsem tem,, tudi če se to zgodi, imamo še vedno delavcev, ki spadajo v kategorijo trgovcev."Teh ne iztrebijo tudi vsi komunistični konsumi, ker, hočeš — noče«, rabijo jih na svojih obratih. Zc samo ustanavljanje konsu* mov utemeljuje stan trgovcev. Prazna je tudi misel, da bi vsak vse dobival od prve roke. Rabim, recimo, srajco; mari poj dem po 3 m blaga v mesto v tovarno? Mari poj de delavec na pol litra vina k vinogradniku? Ne! Stvar je že taka: brez trgovca, gostilničarja, ki se speci* jelno ukvarja s tem, ni možno biti na svetu, pa naj bo ta obrat, to delo. pod imenom trgovca, ali konsuma, ali zadru* ge. Pred kratkim sem govoril z nekim možem, ki je bil par let v ruski sovijet? ski republiki. Rekel mi je: »Za trgovce je tam boljše nego preje; nimajo nobe* nega rizika — blago dobavlja vladna centrala -— dobro ali slabo, od prodane* ga ima trgovec določene odstotke.« Se* veda: kako da se danes in kako se v bodoče centralizirana in podržavljena trgovina obnese, bo pač odvisno od vsega vladnega zistema. Vprašanje je tudi, če ne bo država pri takih podjetjih vsled upravnih, nadzorstvenih in drugih stroškov izkazovala ogromen deficit? Koliko milijard zgube imajo razni dr* žavni žitni monopoli, to jc predobro znano vsem. Socijalna borba ne velja — to je jasno — trgavcu*posredovalcu, ki to delo opravlja v vasi, trgu, mestu, am* pak velekapitafu, združenemu v raznih družbah, feartelih in trustih. Vpra* šanje je, ali naj se posamezna država, hoteč vničiti svetovni trust, recimo pe* troleja—sousti v negativen uspeh speku# Iacije z njim? Jasno je, da je brez sve* tovne revolucije uničenje kapitala — prazna sanja; na drugi strani pa ie —< za slučaj zmage svetovne revolucije — ve* liko vprašanje: ali bi se splošno blago* stanje zvišalo, bi*li dosegli zemeljski raj trpeči sinovi--■?! Ali pride do de* janjake svetovne revolucije, ali ne, kdo v6? Do revolucije duhov pa pride goto* to. In tej gremo naproti. Vsi ponižani, zaničevan!, vstajajo in zahtevajo svojo pravico, pravico do življenja. Slehrna drŽava jim mora iti z odprtimi roki_ naproti V nasprotnem slučaju ti Miqf piše: mene, tekel, fares.... — Zdrava j« misel da se jugoalovenaki trgovec nafee* ga Primorja stanovski organbrira, recimo v »Trg. izobr. društvu« v Trstu; iatotako naj bi člani omenjenega društva tvorili v vsakem kraju krajevni odbor, ki bi po* šil j al na ccntralo nasvete, pritožbe itd Vpoštevanja vredna je tudi misel usta; novitve centralne zaloge, zlasti pri uvo> zu najpotrebnejših živil, pri čemer naj bi se upoštevale znane solidne velet rrrf« ke. — Najvažnejše pa je trenutno* iu stanovitev dobro informativnega truovj skega lista, kakor smo ga imeli pred voj* no. Novo leto, n^j nam prinese zopet: Trgovski Lisi! _ F. Silvester. Društvene vesti Klub dramatičnih dilctcator na Prcsekn urr o:I v nedeljo, dne 19. decembra t. 1 , v Starčevi dvorani na Prošeku ljudsko i>c'ro v 4 dejanjih sNi* sodni dan«. .Med dejanji 6"vira :>ijodben® druitvo* $ Prošeka. Začetek točno ob 16. uri- Otrokom \»lcp strogo prepovedan. Ker ie čisti dobiček namenjen za pripravo iiltdaliSLcjJa odra, se odbor nuJeja o-bilne udelvibe- Persko in bralru- droitvo -Slavec v RicmanHk priredi v prostori!; ex *Konsu;'jneiIa društva a Silvestrov večer s petjem, godbo In igro. Ker jf čitti dobiček namenjen nabavi društvenih potrebščin, vabi odbor na obilno udeležbo. Šentjakobski dramatični krožek priredi. Ao» že javljeno, d«*ne3, v nedeljo 12 t. m., pr^l »Varietetui večer* s plesni, s sledečim tporv-donii 1. Kuplet. 2. A. pl. Kotzebnova «nodei«nka -Esu» uro doktoi' . 3. 2k-ov komičen pribor »Žk opehari Frska-. 4. Kuplet. — Začetek 17. Po ?por«d:i ples do 23. — Vstopnina 2 Uri k sporedu tn 3 ltr» k plesu, — Ker Je čisti dobiček namenjen prepo* trebni krcikovi garderobi, upati fe, da sc odvavo nbčinstvo pclncšle'. ilno. — \riilo «e bo iudi £rc» banjo x>Črui>l«S'j punčke^«, Ll se ni mogla vr^itJ Miklavžev* večer is. vjtroka, kei- Je radi pozo9 ure od&la večina soudeležencev srečkauja. — DpoxHU.rio St. 13. V7rok njeni 4,» poizkuSene^a sur-cmora neznan. Zdra."nik :•«>• šilne postaje i* je i/pral želodec ter jo pustil v domači oskrbi. Njeno stanje ni nevarno. Predrzno tatvina v kt^telu- Pred par dnevi j« prišla v naše mesto po rpravkih Marija Sirraj£a ter sc nastanila račasno v hotelu »Adria«, v ulu i Capo di piazza št. 1. S seboj jc prinesla ročni kovč«jf, v katerem jc imela za 50.000 lir raznih draguljev, in 7000 Ur v denarju. Dragoceni kovčeg je polotila na ©maro svoje spalne sobe ter sc odstranila za hip. zakleoivSi sobo. Ko se je povrnila čez n^kaj časa nazaj, je zapazila, da ni več kovčega. Tatvino je nemudoma jst\ila ravnatelju hotela, kateri fo ukazal tamošnjim uslužbencem, naj dobro pazijo, da nihče ne gre ir hotela. Kavaatelj se Jc rap»>td na kvesturo in javil tatvino. 2nHm je priilo nekaj policijskih agentov, ki so uvedli takojšnjo prebka-vo. Ali njihov trud je bi! zaiuan. kajti po predrznih tatovih ni bilo najmanjšega sledu. Preiskavo se še nadaljujejo. Samomor tramvajskega ualu^enca. Včeraj popoldne se je rast rupi v karbolno kiselino v ti'.'^i Ponte della Fabbra 35Ielni Peter Griso. po poklicu tramvaiski *pre-s odaik, in sicer radi družinskih razmer. Neki gospod, ki Je to videl, je *J:r«l v bližnjo kavarno, odkoder jc telefoniral na rešilno postajo po zdravnika. Zdravnik jc pa nalet nesrečneža, ki ee je 2e boril s smrtjo. Z voz« reiiinc postaje so ga d^li nem^oma odpeljali V mestno bolniimco, kjer je kmalu nato umrl. Padel z lokomotive. Včeraj zvečer je bil pozvan zdravnik reiiinc postaje na potrt-jo pri sv. Andreju. Tam je m»tel ležati na tleh 29Ietnega » ur-jača Antona Kusmersa, stanujočegn v ulici L*oyd št. 24. Omenjeni kurjač fe padsl r. lokomotive t^ko nesrečno, da si je pri padcu zlomil demo pleče. Z vozom rešilne postaje so g-t cdpelfali v acLiro bolnišnico, kjer so ga sprejeli v X. oddelek. ii«ilB dprovlzceilskg Komisije za teden cd 12. do 18. decembra (Preščipne se štev. 35 živilske izkaznice) Na odmerek: Testenine: V» po 1'90 Jir kg; Riž: 25 dkji po 220 lir ktf; Koruzna uioka: 4aj vsegaf Vsi Italijanski listi si lastijo pravico do iiritike in tudi uporabljajo pridno to pravico. Prav S'iiajot Tudi ti»ti lisli, ki — čim smo zmignili s prstom — kažejo s prstom kot na vclcizdajalcc, rele2aroinike in velebarbare, znajo prav glasno ui strupeno kričati proti vladi, Čim jim kaj ni ura v. Ali te pravice do kritike si tudi mi ne puščamo ta ne borno puščali kratiti. Smo omikani ljudje, zastopniki omikanega, ■z. ^lega. naroda, in kritika ni >amo caia pravica, ampak tudi naša dolžnost in potreba, še krava pravi: »Mu», kadar je lačna. Koga je zadel gornji odlok? V prvi vrsti naše bre ?z&,kc in Skedenjske krušarice. V tem oziru pred Stavlja omenjeni odlok direktno aientat na lo na-4o malo obrt in to v času, ko vse kriči po maii obrti in po nje razvoju, da se bednemu od vojne prizadetemu ljudstvu pomaga kohkor mogoče. Sicer pa stvar vendar ni tako tragična, ker ta ediok (kakor marsikateri drugi) kratkomalo ce rt-ipektira. Kriv jc temu generalni civilni komi?c-ftjat »ara. Id izdaja "svoje ukaze — ul aliqu;d fierl videatur — ne briga se pa za to, da bi se u ukazi Lsraja.lL Kaj navedemo 1« slučaj: V -Oaservalor® i riestinoi z dne 14. julija 1920 £t. 137 je bk-az, pavrročeo od julijskih dogedkov, ki prepoveduje fino a nuova drsposizione- (do aadaljne odredbej vsako rbranje ljudi po ulicah tn trgih- Znano je t sem, da so se 15., 16., 17. julija zbirali tisoči ljudi r-red »Narodnim domc^n* in pred nosom oblasti. Man; znano pa jc morda dejstvo, da ee je na podlagi tega ukaza zabranilo nekemu društvu v — Kobarida držati odbovovo sejo«! Prav jhn se je ugodilo, Kobaridceml Čemu pa prirejajo svoje od-J>orove seje po ollcah in trgih, in ue, kakor v«i ostala društva: lepo v svojih društvenih prostor.n pod streho. — Pa pride 5e lepžc. Znano je, da sc *aki ukazi, ki prepovedujejo zbiranje ljudi, izdajajo ob izrednih dogodkih, o priliki jamih izgredov itd., ler na imejo namen, uspostaviti mir. Strogo izvedeni, so taki uk ioref hotel gskonopfacc? Ali mu ee |e morda brhka krukrio, U z balo noko fonjs «r«f fcdt krah, zdela ■adekorouia za zunanje lice m—ta? Gospod M ose oni ee navadno vod v avtomobilu; če pa bi gel kako jutro, ko ni deija, pes po triajkih ulicah, bi videl marsikaj nedeknraznega, ki bolj glasno vpije k nebu is — k nosu, ,^iego mlade zale kruSarfee na Rdečem trgu! — Kaj hoče torej ta odredba?! Marta sa«s*ari)» za prodanega kartfe r tostilc! Mafcaa ▼ Ha*ah danfe Vipave 30LV p X|«rea}» •ponhm pok. Ivana ViHčiča daruj« frijstslj L 100 L. Doaedaj t 29.761'54; v danainjem iz- kazu L 397'—. Skupno L M.15TS4. izvedi no dobro in učin-i so pa tudi veli- ilidai n m', »trotfi . kak vedej i tctfi :n?a. •dci" rel 158 (1 smo nađi p ta ukaz ve ^ bil Tr i gradi tli, kei da Pe sla; 7. m mi delo, po-or je Trs*. Zalo sc ti, tudi po par dne- t, ker o-virafo vsak- 0 izvedeni; in radi 1 že nepotrebni, 6e i o vse Oascrvatcro >20) do 5t. 200 (10. omenjenega ukaza. l3. skoro 2 meseca, vo mesto, podobno vljicali. NTo, tega k Ia*;t briga za svoje V Osservaton_»« I, 11 jri iz ►arbar iranje ? 13. po ulicah in, ulja 1920 ni da 5, ;ua naia je zapec; iO anektirani k l imo dosedaj garan ■rujemo obljubam, ust kedaj vzela re»-dne !0. septembra večjemu da bi ja fatelja prosimo, naj sovraštvo, ne vcle-npak zelo, zelo re» [ena in kmalu borne Za svoj obstoj ; v obljubah, se zakoni Lako ■ r* konto sreartv V ansko breme «ebno v trgov taki ukazi če vih preklicujej danji tok življ t .-rfa. ker so f so strogo iz Trfcstine^ o 9. 1920J, a r Ce bi se bi strogo izvaj kakemu zaklete sreči nismo dož rdredbe !e tolil It. 200 pa 'C no e nuova disposi frgih. Prejšnji s riti omenjen. vo. bi bilo zad< kratkomalo nap poklicali Ijudstv sodi tam! Ne »J< izdajstvo, ne ve! na skrb. Usoda tudi oficijelno i in razvoj imamo Kako naj v izvajajo?! Kako naj zaupano bodočim eventuelnim akonom, ki bedo izdani v prilog našim pravicam, če vidimo, da ee tako varne odredbe, kakor je omenjene, od 13. julija izvajajo in spefitujejo na tak naCin?! Justitia regnorum fundament um — >ravica je podlaga drŽavi, toda ne pravica, ki os*a-^a na papirju, ampak pravica, izvedena s trdno, do--.lodna roko. ki ni — laSlstovska! Le pridite zopet ^Piceolo« in comnatfnia, z ve'eizdajslci tn vt>!o^'.r-Hari! Mi pa vam kličemo: »Vi ste pravi sovražniki Italije, ker ne zinite, ko vidite, da se zakonodaj* IzvrSuje na tak način — način, ki direktno izpod-IcotMife ugled drfave tudi pri nsjboljiih i t ali-en tkih patrljotih; veleosli pa — če tega ne opažate! Cc hI bili vi res taki potrljotje, kakor pravite, da ste, bi morali zakiičati na ves glas, naj se na »lavi jo v Tr*tu taki funkcijonarji, ki imajo nekaj pojma o zakonodaji, in ne Čakajo po vsakem izdanem zakonu na to. kaf porečcfo docoači juristi« In ki potem, na podlagi pripomb ft-h poslednjih, izdajajo uradni komentar k svojim zakonom. — Dovolj o tem. morda kib jezikih zdaj besedo, zdaj dejanje. Vzporcdimo le čo^ke dšiine (zgodovino), hrvatski praviti (delati) ia r!jcč (beseda) s slovenskimi izrazi dem, pravim reč. Tudi činiti in kazati nam kažeta dvojno lice. /a tem izražanjem tiči problem slovanske prakt-čr.e filozofije, ki ga pa danes ne načnem. Opozorim vas le na naš po vsem tem upravičen: dilema: Ali je ot-rok v etimološkem smislu bitje, ki ne govori, aii bitje, ki ne dela? Jezikoslovno »te mogoči obe razlagi, meni se zdi poslednja u-uestnej$a in primernejša, zlasti š®, če uvažujem i izlagu antropoloških izrazov iz korena dč. Naj-starSe tvorbe delujočih oseb so izpeljanke 9 prepono — k na vsam oglasni! ko deblo; torej de-k, d€-k-la. in pomanjievalno dččck in dčklica, so jsebe. ki delajo. Se dandanes, ko povprašujem, :a} de ta. kaj pravi oni. ne poizvedujem po njego-' m govorjenju, temveč dejanju iu nehanju. V sledečo kategorijo jata spadajo izrazi, v katerih je č nastal po takozvauem predevu, in sicer tudi v zelo zgodnji dobi. Zlogotvorna i in rf pa tudi ie nekateri drugi soglasniki imajo prvotno pred »cboj polglasaik, ki se izpreminja v jat. kakor hitro stopi za dotični soglasnik in postane naglašen. Iz mtl-ko (rusko moloko) (nemško M Icli) nastaja mlč-ko, iz btr-g (nemško Berg) se pojavi oblika brč-g. iz gtr-h grčh itd Ta pojav je za razlago krajevnih imen važen. Pojasnjuje nam n. pr. so-rodnc-.t izrazov — bor (Sana-bor, Mari-bor), br-do fn breg. Najprvotncjša obrazila so namreč, kakor tazvidimo tudi iz starih klasičnih jezikov, ponaj-ve5 enostavna: k, gt h. d. t. 1. r. s. m, n, z, b p in u;ih mehčanja. Beseda včk n. pr. je nastala po predevu iz korena ev- (nemgki cw-i£. večrn. latinski ^rand-aev-u«; prileten) in obrazila-k. Vek-ev-k pa j.* drugi del najvažnejše antropološke besede: No-včk. Ker pomeni relativno dob^ ali trajanje (grand-aevust). bi sc dalo iz besede določilnlcc Člo- dognati prvotno starosloveniko naziranje ozl-rema vera. če je človek kot telesno-duSevno bitje smrten ali nesmrten. Kako krasna veda je etimologija! Proti koncu razprave podajam verjetni rezultat, ki nam kliče svoj Gnothi savlon (Spoznavaj ce!) Tretja vrsta jata raste čisto na slovanskih tleh in je izraz notranje politike slovanskih Jezikov že iz davna. Nastaja iz koren^ega kratkega e, ki se na ta način lačl ali stopnjuje, kadar tvorimo z o-j brazili nove besede. Kako važen Je ta pojav za; gibčnost, zvočnost, izrazitost in meč slovanščine, J naj pokaže vzgled. Iz besede gnida, ki znači zaro-, dek zlasti izvaljcnega, a ne ie izic^ega živalske-j £a bitja in ki bi lahko služila medicini in ontolo-j gji kot splošen znanstven izraz, ker izhaja iz ko-1 rena gen- tvorimo »kupno ime oziroma nahajali- j Sče z obrazilom — do. torej gnid-do, oblika, ki bi ram ostala kitajska, ko je ne bi jat in razliko-f vanje preobrazila v gnezdo. Sicer je v notranjosti j besed to preobražaje v našem jeziku redko.' Omenjam vid-eti (s telesnimi očmi) in ved-eti (videti v prenesenem smislu to je z duSevnlmi cčmi). Prav po«?^to ali boMe rečeno redno pa sc pojavlja pred nekaterimi črkami kot znak, da }e beseda izpeljanka, med pripono in deblom in sicer kot poslcd-ca ojačenega korenskega kratkega i. Če to uvažujemo. nam nekateri etimološki problemi ne brdo težji ko matematična analitična naloga. V po-Žtevati vse možnosti obrazovanja in preglaSanJa ter prelijatl snov v obliko in iz raznih oblik izlu-jedro, snov, to je pravzaprav vsa skrivnost: etiivo'oške vede — ko ne bi bil jezik organizem! čistošvoje vrste in ne bi zahteval še posebej in-1 tuicijc in kombinaciiskega metode« dotičnega gospoda pa izjavljava, da se zgražava nad njo z največjim gnusom. _ Prof. F. Perič, Fr. Novak, Jurist. na* Tamb. - dramatičnemu draitvu »Sovič« t Po- ' stoJcL Saj smo vas že opozorili v listnici urcdniitvaj da nam je vaš zadnji dopis prepozno došeL JOSIP STRDCREL Trsi« vejal Vi« Ntttva - S« Marina. Velika is bera vsakovrstnega blaga za moške in iensket — Blag« za suknje^ žamet, barhant, eviie, atamin tar raznih predmetov za okras oblek. Vsa po snižaaih konkurantAili ceaab. plača vedno par ceot. več nego vsak drugi — kupec, edir.ole — Alojzij Povit« trgovina Piazza Ga-ribaldf št 3, tel. 3-29 (prej trg Barrfera) (25 i JUGOSLOVENII1 Zbirajte pridno za „TISKOVNI SKLAD EDINOSTIH Ljubljanska Kreditna banUa Potfrulnlc« v Trstu. Centrala v Ljubljani. Podružnice: teli!, Siravlje, Mu Jaraj.. Split, Trst, Maribor Ptuj, ĐeloiSka ilavnica 8 50.888.869. .tam K 4J.§86 Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vloge v lirah na hranilne knjižice proti 3Vi rtfiifaaaiihi na žiro-raćune proti 9srHI3?aff]a Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuje borzne naloge 1 in daje v najem varnostna ceUcc. ■Tel. St. DREOSSI & C.-Trst Trg Oberdan štev. 1. Brzojavke: DREOSSI. Trst. Poštno bran. račun 11—55 □ □ ToloflHP Prodajalna 1-4—57 i tlel 1)1!. Stanovanje 30-11 ZALOGA: Železnin, kovin in kuhiniskih potrebščin. — Orodje in poljske potrebščine. — Ogrodje za vrata, okna in pohištvo. — Verige, žeblji, železna žica. Plošče iz litega železa za ognjišča. — Velika zaloga v to stroko spadajoče drobnarije, — Velika zaloga tehtnic vseh ztstemov. el. §t. 5-18. Blagajna je odprta od 9-13. R# Btffno »našit® ma,Uo KI ohranjuj« usnj. i.i ga vzdržuje mehko. Shiadlil« v Trstu, ulica Torre bianca štav. ia » Telefon »lev. 10 Prvikrat po mnogih letih so vsi naši oddelki in naša velika skladišča bogato preskrbljena za Božične praznike =---- Prvikrat po mnogih letih nam je mogoče prireuia Veliko i* Kakor je vsem znano, so v vseh naših oddelkih na vsakem predmetu označene stalne in najnižje cene. Na vse te znižane cene dajemo od 6. do 24. decembra Izjemoma sledeče popuste: Ženske obleke....... . 20% Perilo ...... . * . . 10 H Usnjeni In potni predmeti . . . . 20 H Blago za moške In ženske obleke» . 10 „ Galanterije m kitajske srebrnlne . . 20,. Tkanina In fattanj ..... . 10 „ Ženski klobuki, cvetlice In okraski . . 20 „ Svllemna, baržun In trakovi . . . . ioH ItroSke obleke ....... . 10,, . 10 „ «• / r . jtttt a« A Fotografske potrebščine in Me . . Perilo In p'atno.....* < Plaffl In ovratniki Iz kožuhovlit . . Moško perilo In pletenine . « . . Mila in UBaue ...... • Rokavice, nogavice In robci. • • « Dežniki, kope in ovratnice .... Plattl, nepremotlllvl plašil in moikl klobuki ......... Obedne In spalne sobe ter kamni, oprava O HLER A Comp. Succ. TRST — Corso VHtorlo Emanuele III štev. 16 20 10 iS 20 •l 10 tf 20 1$ 10 ft 10 II 20 II 10 II