List 40. Tečaj XLIII i Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold pol leta 2 gold za eetrt leta 1 gold., pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za poi leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr Ljubljani 7. oktobra 1885. O b 8 e g : Našim deželnim in državnim poslancem v varstvo domače vinske trgovine. Gospodarske izkušnje. in odgovori. Občinam, oziroma slavnim županstvom trnovsko-vremske doline v prevdarek. Vprašanja Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) Zemlje- in narodopisni obrazi. Iz državnega zbora. Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari. Našim deželnim m državnim poslancem varstvo domače vinske trgovine. Spisal R. Dolenc. Od 1875 čila, ampak da do šest mesecev obroka, in ako treba še več. To je pa našim gostilničarjem, osobito pa manjšim krčmarjem, jako po godu, kajti čemu vipavsko ali pa dolenjsko vino po 20 do 25 gold. v daljni kleti producenta plačevati, ako se tako po ceni brez vsega truda, brez vseh stroškov hrvatsko tako rekoč kar v hišo poslano dobi, in ako ubogi naš vinski kon-sument, delavec, nič po tem ne praša, od kod da je k;Ulli\Jil UvltV T Vvj uiu Jl vviuu jlj. w ^jl v^ v v» ni bilo v vipavski dolini količkaj iz- vino, ampak samo po tem, da je močno. Da bi hi datne vinske letine. Vrh tega zamore pa sleherni Vi- vatska vina v naših gostilnah in krčmah pa tudi po pavec konstatovati, da se vino, to malo, kar se ga z bila, to pa ni slučajno, kajti toči se po tako vi velikimi stroški pridela, od leta do leta teže v denar soki ceni, po kakoršni bi se zamoglo tudi domače vino spravlja in prodaja. Na Dolenjskem niso slabe vinske še vedno s prav poštenim lepim dobičkom točiti. In letine tako zaporedoma kakor v vipaski dolini, ^c* tU CLCbl, 110*01111 gUOUAlAUUUilJum XAX lil ULUtViJUJLii. s prodajo vina gre Dolenjcem pa še bolj trda kakor ne ugaja, kakor prvotna nizka kupna cena hrvatskega Vipavcem. Tam se tudi primeri, da večji posestnik vina. Privoščimo tudi našim gostilničarjem in krčmar- skozi celo leto nič vina ne proda, ker nihče po njem jem lep dobiček, naj živijo tudi oni boljše ko mogoče, ne praša. Tako godilo se je na pr. po njegovi lastni toda vprašanje nastane, ali je pa tudi gospodarsko toda to je, kar našim gostilničarjem in krčmarjem nič manj izpovedi blagemu pokojnemu gosp. deželnemu poslancu Karolu Rudežu, in v tem gotovo ni bil osamljen mogoče dobra hrvatska pridelana vina iz Zagreba m noter ne bil še danes Premišljevanja vredno je pač, od kod to pride J J UUUIOI iu »MUOttUl ^liVAVii^iu; T -L« — v Postojno tako po ceni postaviti??? In na to vprašanje mora pač sleherni, kateri se s pridelovanjem vina peča odločno odgovoriti, da ne!! Na Hr dotičnih razgovorih se je uže dostikrat marsikje po- vatskem ni bilo v poslednjih letih tako dobrih vinskih vdarjalo, da so se pri nas bolj inteligentni konsu- letin, da bi bilo vina toliko, da bi se ne vedelo, kam menti v kaj veliki meri na povžitek piva navadili; ž njim. Na Hrvatskem tudi niso vinogradski delalci manj inteligentni pa — delav na povžitek šnopsa. toliko po ceni, da bi zamogli producenti vina taisto vse esnično, vendar ni tudi nič manj skoro zastonj dajati To je žalibog! resnično, da še tisto vino, katero se pri nas dandanes In kakor katalog druzega vinskega somenja leta v primeri k prošlosti v tako skrčeni meri povživa, ni 1881. v Zagrebu kaže, razstavilo je 72 razstavljavcev domač pridelek, ampak ptuji. Le pojdimo, in to oso- nič manj kakor 199 raznih vin, pa med vsemi temi bito v poletnem in jesenskem času, ko domačemu vinu se nahaja le eno vino z ceno 10 gold. za hektoliter ? cena navadno nekoliko poraste, v gostilnice na naše Gorenjsko, na Tolminsko, posebno pa na Notranjsko m na Pivko in prašajmo, kako vino da točijo? Od govorili nam bodo v prevagljivi meri, da hrvatsk tri z ceno 11 gold., vsa druga so v ceni dosti više bila. Od 1881. leta so pa še cene vin zaradi trtne uši, in slabih letin poskočile, od kod torej tista tako po ceni hrvatska vina, katera se v našo deželo 5 proti temu, da se pri nas hrvatska vina točijo, uvažujejo ? — Ni davno od tega, da se je neki gospod iz Ribnice na vodstvo deželne vinarske šole na Slapu No bi ne mogli in ne smeli konečno nič ugovarjati ako ui domačega pridelka ne U1J-U , CLll tui/i i3C» HA v CLtOJVLF £j V a k") O/IIJ C11JL UUIUllj U1 U nvj au/mu^iu \j±ivj vino, ko je še čisto dovolj domačega pridelka v deželi, ljivo hrvatsko vino preiskati, ter o njem, to je o nje-To je na prvi pogled pač čudno, ako se pa stvari bolj govi kakovosti certifikat dati. Na to vprašanje se je bilo ali toči se hrvatsko z vprašanjem obrnil bi ne zamoglo ono neko sum na dno pogleda, čisto naravno. Hrvatsko vino ni zna- odgovorilo, da se želji uže lahko ustreže, biti toliko.boljši memo domačega, pač pa veliko bolj se le dotičnega vina ena steklenica pošlje m da naj tVliliU« AAl^lilV/ UVIUMVV^UI ) T ViiJVU " "J.J J.\J UVtlVUVJ^MI T AAAVV ~-----^--X ~~ po ceni. Hrvatski vinski agent, ne p rodu cen t! res na Slap dospelo, pa kako vino je bilo to? Vmo e « » i o postavi na pr. vino v Postojno na kolodvor od * uu u .uiiu ni fJiiKJ j^u^uan j vtc* mj. v uvvj 12 gold. hektoliter. Vrh tega ne zahteva on koj pla- kajti duh spominjal je veliko bolj na do duhu ni bilo poznati da bi v steklenici vino bilo ii šnops u 9 1 kakor m •J ."■11 li 318 pa na vino. Po okusu spominjalo je to talmivino ,pa tudi veliko bolj na sladčikasti šnops, kakor pa na pravo vmo. Duhu in okusu jako zvesto podobna, bila je pa tudi sostava vina sama, kajti preiskava je pokazala da je imelo pri 10°/ 3%o > reci: koridi sove. Pod streho svoje hiše imam golob kotu zraven golobnjaka naredile so sov / gnjezdo temnem V eci: desetih % alkohola 9 9 tisoč i nke kisline, ekstraktnih snovi pa ni bilo skora v njemu slutiti Kdo količ kaj v kletarstvu vešči ne bode na prvi mah spoznal da je bila ta, hrvatsko vino imenovana tekočina jako slabo narejeni „petiot" ali pa v najboljšem slučaji z pomočjo slabega „galiziranja" jako jako pomnoženi, toraj stanjšani prvotni pridelek? — In s takimi vini se naša dežela preplavuje, ko je še doma mesecu maju, ko je ona valila, prinašal ji je samec, miši, podgane, krte, a nikoli ne tiča. Golobje se niso nič plašili, čeravno je samec redno skozi lukno pri go-lobnjaku notri in ven letal. Na zraven stoječi cerkvi pa so našli pri popravi strehe med gnjezdi vrabcev, lastovic in šmarnic tudi gnezdo sove. Razvidno je iz tega, da je sova koristna, naj se torej varuje. Varstvo proti razletu petroleja. Ker ima petrolej lastnost, da razleti čega pravega vina čisto dovolj v nji1 > oc uuma- —---^-v.v.v.j iu^uuo,;, ^c* u^i^i, se je uže da je mo- veliko ljudi pri nalivanji svetilnic ali na kak drug goče taka vina po \A\J T V/1J T JL1JJL • V/ j vi Cv ¥ f*- u » \juituiu Uill LLCJb XV do 12 forintov še z dobrim način ponesrečilo in tudi veliko blaga vničilo s ak dobičkom iz Zagreba v Postojno postaviti, to je pa bode torej z veseljem čul o sredstvu proti razletu pe istina, kajti računimo vsaki procent alkohola v hek- troleja Dr Laudon napravil je bel prah ako se tolitru po 60 kr finejšega špirita tako drag je namreč kilogram tega prahu na noževi špici petroleju primeša se ne m vse drugo i kar je aven še razleti. Smeš prižgati celi toht ali petrolej v svetil treba, kakor tropine, glicerin, enantni eter pa gold niči in ne bode se razpočila. Beli prah pa še petrolej na hektoliter — kar je odločno preveč — pride hek- zboljša, ukroti pline, kateri pri prižigu petrolej i večjo svitlobo na- toliter še na forintov stanejo, zmanjša vročino in Da se sem ter tje tudi prav poštena fina hrvatska en liter petroleja zadostuj vina pri nas po gostilnah nahajajo, se ne da tajiti prahu r-----^^ /2 grama omenjenega Dobi se v večjih lekarnah. Škatljica stane toda te ne delajo našemu poštenemu domačemu pri- 48 kraje delku nikakega kvara v trgovini, ker so ona ravno tako visoka, ali pa še viša v ceni kakor naša. No nepoštenih „fabriških" domačih vin se pa hvala Lesna obrtnija. Bogu pri nas še ne najde, kajti producenti vina se Da les, ki se rabi za kolarska dela, ne razpoka njih naprave na skrivnem zaradi kaj ojstre državne, Ako se enaki les m se ne zvije, dene se 8 dni v močno osoljeno vodo. pa le za Cislajtanijo veljavne postave i dn 30. marca leta 1882. ne morejo lotiti vsaj očitne take fabriške v količkaj pomenljivi meri ne tvrdke, pa naša trgovska in obrtniška zbornica v svo jem zaznamku, tudi še nima zabiležene. Kaka velikanska krivica > to je 9 škoda, da se s takim lnportiranim hrvatskim „fabrikatom* naši domači vinski kupčiji dela, je očividno; in zato bi bilo želeti, da bi se naši p. n. gospodje deželni in državni poslanci rešenja tega vprašanja lotili. Zakaj naj bi ne veljala enaka postava, kakor za nas tudi za sosedno Hrvatsko? Ali pa ako nima za Hrvatsko ve- potem porabi za kolesa ali druga vozna dela, smejo vozovi poletu in pozimi in na solne i ali dežju stati in nobeden del voza ne bode razpoka 1. Ker to sredstvo vsak kolar lahko porabi, zategadel svetujemo, kajti gospodarjem se prihrani mnogo dela, ko ni potreba vozov pokrivati. Da so enaka kola tudi bolj trpežna, je gotovo. ljati 9 potrebno zakaj se ona tudi za nas ne razvelj 9 da se „stara voda 9 kaj je se iz Hrvatskega nam vpeljuje, ali bi je ne mogli doma dovolj najti ? Letos bode marsikje na Kranjskem vino dosti pre-kislo , in več kakor pametno bi bilo, ga po pošteni poti zboljšati. Pa to nam postava od dne 30. marca 1882. leta prepoveduje, hrvatski „čifut" sme pa delati v kleti, kar hoče in sme na Kranjsko izpeljati, kolikor le more — t a lm i-vi na. Torej deželni in "ržavni poslanci naši, gorko priporočeno naj Vam bode varstvo naše domače vinske trgovine. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 41. Kako se da sveži špeh nasoliti ter v čebru, bednji ali sodu dobro hraniti, ne da bi se pokvaril in kako se da pokvarjeni špeh (slanina) popraviti? (J. G. na V.) Odgovor. Pokvarjeni špeh ne da se popraviti, zato je treba ž njim uže pri nasolenji in sušenji (vka-jenji) tako ravnati, da se ni pokvarjenja bati. Špeh hraniti je čez zimo na dva načina, ali v celih kosih, ali pa razsekanega, to je, kot zaseko. kosih se špeh čez zimo tako-le ohrani: Špeh 9 Gospodarske izkušnje. od rije od zaklanega prešiča treba je ohladiti ter ga potem od vseh strani dobro obdrgniti s zmesjo iz soli in solitarja, katera zmes se potem še po špehu natrese. Špeh se potem položi na povšev ležeči ploh ali desko da zamore vsa mokrota, ki se nabira, tudi takoj odteči. Ako ta mokrota ne odteče, se špeh gotovo pokvari. Na to pokrije se špeh z drugim plohom ali desko, katera se s primerno težkim kamenjem obteži. Tako naj špeh 2 do 3 tedne leži in potem pa se mesa se odpravi s citronovim sokom, kateremu se soli pri- posuši. Navadno sušijo špeh v dimu; najbolj fini špeh Ožmi srednje veliko citrono v porcelanasto je pa oni, ki je bil samo na zraku na kakošnem su- skledico in prideni na majhni noževi špici soli. hem, zračnem prostoru na prepihu posušen. to zmesjo se madež drgne in v gorki vodi spere Kako napravljati prav izvrstno zaseko, ki se ni-Ako je blago tako, da se ne sme drgniti, briši z gobo. kdar ne pokvari, nam je pa sporočil gospod odbornik Ce je blago pobarvano, je treba previdno ravnati. Naj- kmetijske družbe A. Brus, koji način v tem-le obstoji: bolje je poprej v malem poskusiti, če kislina od ci- Špeh se najprvo dobro skuha, in ko je enkrat popol-trone pobarvano blago prime ali ne, kajti v nasprot- nem ohlajen ------i -- •------r---~ J » •umi^.lv/u- utm uuiujvju, se naj se ^ i^o^« ^ ^^ nem slučaji se madež ne odpravi, ampak še povekša. v prstene ali kamnite posode natlači. Ta način na- razseka ter dobro vsoljen 319 pravljanja zaseke ima pa tudi to prednost, da se sku- ženja ter po hani špeh lože brez primešanja zi taksah u na živino. Taki zlogi take aka v posode stlači takse, ako se vedno in sproti obrok po obroku in to bo zato ugodnih časih ne iztirjujejo od strank, se potem le Jaz želim 3 orale dobro gnojenih prav težavno več potirjati dajo, sosebno, ako so za kot pa surovi. Vprašanje 42. _ m njiv v stalno senožet spremeniti, prosim toraj, da bla- ostanki se od več let skupaj nakopičili. To je potem govolite v prihodnjem listu na sledeča vprašanja od- zopet nova mora, katera posameznike hudo tare in govoriti Kedaj naj se njiva zorje, ali v jeseni ali duši a županstvom pa v posledici britkih sitnosti na spomladi; če v jeseni ali naj se precej seje ali po- pravlja. Leto je sicer dolgo, a za plačevalce pa pri mladi, katero seme ali zmes bi na njivi, katera je pe- vsem tem le kratko in brzo preteče ščena najbolje ugajala, z ozirom na naše klimatične razmere? (A v C.) Odgovor. Njiva, koja se ima Kmalu pride čas, ko je treba plačati občinske davke, občinskega slugo, občinskega čuvaja, občinskega senožet spremeniti, tajnika, organista ter poravnati stroške za šolske po- e in kurjenje šol- ima biti v dobrem stanji, da vsejano seme krepko trebščine, oziroma izdrževanje, snaženj vspeva ter se mlade astlinice hitro astejo Njiva ske sobe in šolskega poslopj moi biti tudi brez plevela, drugače plevel uže v pr Ko pogojeni čas doteče in so navedeni faktorji svoje vem času zaduši vsejano travo, deteljo itd. Predno se delo za isto leto in določeni čas dovršili, prično se pri ■ županstvu za svoje plačilo oziroma odškodnino za trud to pa navedno, mesto jim trdo in iz njive naredi senožet, treba je toraj njivo dobro ple vela očistiti in zemljo dobro prerahljati. To vse se in delo oglašati doseže ali z dobro praho ali pa se njiva poprej ob- krvavo zaslužene peneze izplačati, kakor bilo je pogo dela z kako okopovalno rastlino, na pr. krompirjem, jeno, se izgovarja: V blagai ni nič „knofo se ni zeljem itd Primerno globoko preoranje njive pred še nič potirjalo ljudj nimajo denarja, ne morejo pla zimo je dokaj koristno. Travmo seme vseje V vj }J1 v^u. ou LILKJ jJV/UllJCfclU 9 1J U.UJ JJ.AULit*j v uv;uuiju/ , uv uu \J L kjJ \J J/IIK ali samo čati itd. Dostikrat se pa tudi primeri, da taka uboga se ali pa pod žito. Če vsejete travino seme pod para, katera je za občino skozi celo leto pošteno delala jaro žito. preorajte pred zimo njivo primerno globoko, in se mučila, kedar k županstvu po dosluženem pogo da zimski mraz prerahlja in i azkroji zemljo. Spomladi jenem dotečenem obroku z pobotnico po svoje le travino seme, pride, mesto teh vsejte ječmen ali oves in na njega katero je pa le plitvo podvleči ali pa samo z valarjem oštevk dobi in požreti mora knofe ar prav debelih in neslano-robatih povaljati. Če sejete travo z deteljo, priporočamo Vam Ako se potem za svoje zasluženo plačilo pri sodniji vsako seme za-se sejati, drugače setev jako neenako- oglasi in županstvo toži, gorje takemu trpinu! Ako je merno izpade. Ako pa hočete travino seme samo za-se še tako pošten in vesten človek, ako je še tako vestno brez žita sejati morate pa njivo ravno tako skrbno in natančno svoje dolžuosti izvršil, kmalu ne bode več pripraviti, in če je treba, spomladi tudi dvakrat in nobene poštene dlake na njem. — Primeri se, da oče večkrat orati. Posejati je pa njivo s travnim seme- župan proti njemu na skrivnem in potuhnjene nom še le v mesecu juliju ali avgustu. Na hektar zelo mirno in krotko prebivalstvo — cele občine nadra sicer vsejte 45 do 55 kilogramov semena različnih trav m žij našuntajo ? in ogenj je v strehi To bilo do 12 kilogramov bele detelje. Priporočamo Vam se je piscu teh vrstic o svojem času tudi samemu v pri napravi novih senožet ozirati se ne samo na travo, najpolnejši meri zgodilo A A • « f w t i A 1» i lit • ampak tudi na druge tečne in dobre travniške rast tudi tej dolini morejo si občine n line Ako nam natančneje popišete zemljo Vaših njiv močmi" v prihodnje svoje splošne blagaj združenimi glede pri- in pa podnebne lastnosti Vašega kraja, prijavimo Vam hodkov še prav zdatno asigurati ter si svoja dosedanja radovolino primerno zmes travinega in druzega se- navadna plačevanja v ta namen jako jako olajšati t/ * _ _ ____• . • 1 • N • i J 1 • 1 - "1 ____ mena, katera bi bila za Vašo rabo najbolja. Na novo izdatno zmanjšati, da, tu in tam tudi do malega popolno napravljene senožeti treba je v začetku gnojiti s kom- odpraviti. Kako nek to? dosego tega treba postom ali pa z edčeno gnojnico. Zadnjo pnpoi malo ljubezni in uneme do ubogega ljudstva od strani se voziti na senožet, dokler še sneg leži tistih i katerim je prebivalstvo svojo splošno občinsko osodo zaupalo v roke izročilo, malo krepke trdne Občinam oziroma slavnim županstvom novsko-vremske doline v prevdarek. Se združenimi močmi se vse doseže." volje ter malo razuma za splošno občinsko korist, pa je vse pri rokah, da se pravi namen tudi faktično doseže in dovrši. Vsaka občina ima še sedaj po tej dolini večji ali manjši skupni kompleks zemlje, kateri ji pri sedanjih okoliščinah, razun borne paše, morda tudi nekoliko Prebivalstvo cele trnovsko-vremske doline je sploh slabih drv, prav nobenega dobička ne donaša in ne prav pohl krotko, miroljubno in zelo delavno a daje. Vsaj, kar je meni znano, ker sem v teku časa po pri vsem tem pa tudi večinoma zelo ubogo, čemur po- tej dolini ob raznih prilikah vsak kotiček in vsak jarek staknil, dala bi se taka skupna zemljišča, oziroma skupni 5 glavitni vzroki so raznega imena dolgovi, sporedne slabe letine, kakoršnih sledilo je tu druga za drugo celih šest i občinski pašniki, po večini njihovih leg še prav izvrstno kakor tudi mnogo dela in truda, katero se tu in tam kultivirati, katera bi poleg sedanjih nepomenljivih do za žive in mrtve brez vse koristi izvaja. — Pa o tem hodkov v malo letih za splošne občinske koristi jako danes ne bodem na drobneje razpravljal, ampak pozor- izdatnih novih prihodkov dajala in donašala. Ob ugodnost hočem obračati na nek splošno-koristen predmet ^ zimah naj bi se na takih prostorih najpreje dračje : ko bilo ter ga nekoliko bolj natančno od raznih strani ogledati in prerešetati in drugo nepotrebno čumje popolno odstranilo bi to dovršeno, nasadilo naj bi se potem pravilno v Kjer je splošno uboštvo in pomanjkanje med ljud- pravem razmerji na takih pašnikih češpljevega tepko stvom doma, tam se tudi občinskim blagajnicam dobro Yega in cidrovkinega sadja, ne godi. Nahajajo se v tej dolini občine, katere sedaj tako rekoč prav nikakoršnih gotovih dohodkov za svoje (Konec prihodnjič.) plošne blagaj nimajo Vsi občinski stroški pokri vajo se po takih krajih navadno s tako imenovanimi 5? zlogi po hišnih številkah in pa po velikosti premo * 320 Trgovinska in obrtna zbornica (Dalje.) Gospod svetnik Ivan Per dan teh posvetovanjih zastopal je zbornico nje tajnik. Udeleženci loškega davčnega okraja izjavili so se za tri, oni logaškega za dve in oni idrijskega za štiri za- dopisa vis. c. kr. deželne vlade z dne 6. julija 1885 št. 4058 o vprašanji, je-li dovolitev v izvrševanje obrti poroča vsled druge, in sicer po tej-le razvrstitvi: kavarnarjev imela sama v sebi (ipso factoj tudi pravico po dotičnih obstoječih propisih točiti žgane pijače, ka » kor likere i. predno je zakonito moč dobil obrtni imeli oziroma red z dne 20. decembra 1859. kavarnarji v istem času pravico točiti imenovane pi jače, ne da bi jim bilo treba v to posebne dovolitve Odsek se je, opirajoč na dotičua raziskavanja rekel da so kavarnarji imeli tudi pijače, kakor: likere, rum ? pravico točiti žg 1Z- dobil obrtni red z dne 20. decembra 1859 predno je zakonito moč in da je bila ta pravica vedno zvezana z izvrševanjem kavarnar stva, ne da bi bila v obrtnem pismu posebej imenovana. Odsek nasvetuje: zbornica naj se izreče v zmislu poročila. A. Davčni okraj loški. Gostilničarske in krčmarske obrti z vsemi pravicami, mesarji in klavci drobnice, rokodelske in dopuščane obrti, izjemši mesarje in gostilničarje, vse v točko 1. in 2. ne spadajoče, torej posebno trgovinske obrti. B. Davčni okraj logaški. barske in krčmarske obrti z vsemi pravicami, mesarji in klavci drobnice; potem vse svobodne obrti s trgovinskimi vred Gostilni one v točko ne spadajoče rokodelske dopu ščane obrti C. Davčni okraj idrijski. Predlog se vzprejme III. šanji vis. c. kr. deželne vlade, ima li po misli zbornice pravica za trgovino z domačimi pridelki v sebi tudi pravico, trgovati s slanino (špehom) na debelo; pri tem Gostilničarske in krčmarske obrti z vsemi pra Gospod svetnik V. Petričič poroča o vpra- vicami, mesarji in klavci drobnice . mlinarji in pilarji (Žagarji) j one v točko ne naj se ozira tudi na letno obdačenj z gold 10 kr puščane obrti padajoče rokodelske in do ukazom dvorne pisarne dne 18. februarij 1813 vse v'točke 1. do 3. ne spadajoče, torej posebno leta bili so odpravljeni vsi zakoni, ki so omejavali no trgovinske obrti. Ker so se udeleženci kolikor mogoče na to oziral tranjo trgovino za živež, kateri se je prištevala tudi tr- da bi osnovali krepke zadruge, in ker naj bi se, » po govina z žitom mnenji zbornice o določevanji kraj ravno na to okol svobodno trgovino za živež spadajo po guberni- n0st oziralo, priporoča zbornica, kakor je storilo tudi jalni okrožnici z dne 17. marca 1813. leta žit, seno, slama in vse vrste sočivj vse vrste c. kr. okrajno glavarstvo logaško, naj bi vis. c. kr de mlečni pridelki velika in mala klavna živina vse vrste moke; želna vlada po izrečenih željah udeležencev določila / , nina (špeh), loj, sveče in milo. To razsojajoč oi se dalo trditi, da obsega trgovina trgovina z domačimi pridelki kakor se je v času razvijala, tudi trgovino s slanino i V kraje » t po katerih se imele razširiti posamezne za- j j druge v tem političnem okraji. Glede zapisnika o številu obrti davčnega okraj škega opomni zbornica, naj bi se po željah udeležencev ker je slanina domač pridelek, trgovina z domačimi pri- kovači uvrstili v II. zadrugo (rokodelske in dopušča delki pa obsega malo da ne vse v trgovino za živež spadajoče stvari t r obrti) Vsled tega bi se tudi število v to zadrugo spa Ker se za trgovino z domačimi pridelki običajno zmanjšalo s 159 na 143 dajočih obrti narastlo od 41 na 57 in ono III. bi se razumi le trgovina z domačimi pridelki na debelo ralo bi se trditi i ao.iv/ »i o« svinji, da obsega pravica ua, t^uviuv u uu- aavcnega OKraja logastsega; ner »j mačimi pridelki tudi pravico za trgovino s slanino na rokodelskih obrti, bili bi uvrstiti v mo za trgovino z do jednakem zmislu bi bilo premeniti število obrti davčnega okraja logaškega; ker spadajo kovači v vrsto debelo zadrugo in bi se Ali v slučaju, kakor v predstoječem, ko se je od povečalo s tem število obrti te zadruge od 91 na 117 t ono zadruge pa bi se zmanjšalo od 424 na 398 vršilnega kapitala 20 gold. odmerilo 2 gld. 10 kr. letne Tudi v davčnem okraji idrijskem bi bili premestiti pridobnine, je vendar le težko misliti si, da bi obsegala kovači iz IV. v III. zadrugo. Vsled tega bi se pove-pravica za trgovino z domačimi pridelki, med katere se ^alo število III. zadruge od 69 na 71, ono IV. pa bi štejejo običaj žito, sočivje, mleti pridelki, suho sadj j med, vosek, deteljino in travino seme itd., tudi pravico se zmanjšalo s 130 na 128. Ker se dela barvarjev, podobarj modistin ven- za trgovino s slanino na debelo; to tem manje, ker se ^ar bližajo bolj rokodelskim obrtom nego trgovinskim navadno za trgovino s slanino, maslom in klavno živino bili bi tudi ti v III. zadrugo uvrstiti. Vsled tega bi se prosijo posebna obrtna pisma. ° Odsek tedaj misli, da v predstoječem slučaji pravica za trgovino z domačimi pridelki ne obsega pravice za trgovino s slanino na debelo, torej predlaga: zbornica naj se izreče v zmislu poročila. Gospod svetnik Per dan je proti odsekovemu predlogu, ker je slanina domač pridelek, kar odsekovo poročilo samo priznava, in trgujejo ž njo na debelo tr- govci z domačimi pridelki; govornik predlaga toraj tudi število obrti III. zadruge povečalo na 75 in ono IV. bi zmanjšalo na 124. Opirajoč se na to predlaga odsek: zbornica naj se izreče v zmislu tega poročila. Predlog se vzprejme. Gospod zbornični svetnik Iv. Per dan poroča vsled dopisa vis. c. kr št. 6602, s katerim se vpraša Ijavnih obrtnij skih deželne vlade z dne 23. julija 188o 3 vtiictoo,, da li po tukajšnjih ve-trgovinskih navadah z vodo zred- » naj slavna zbornica v tem zmislu odgovori vprašanju £eni gpjrjt ne'ba biti kot tak, preden je dober za pitj ta način iz njega napravljeno žganje umeti vis. c deželne vlade da je na Zbornica vzprejme potem ta predlog, ko je zbor- kot novo samobitno trgovsko blago Odsek predlaga: zbornica naj nični tajnik stvar nekoliko pojasnil in gospod odbornik Fr. Omersa predlog g. Ivana Perdana podpiral. pritrdujoč odgovori IV. Gospod Mihael Pakič poroča vsled dopisa c. k. deželne vlade z dne 11. julija 1885. t. 1. št. 6725 glede zadrugovanja v političnem okraji logaškem sledeče: vprašanj (Dalje prihodnjič.) 321 Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. J ar o sla v. » • 11. ; Eukalipti. (Konec.) Da-si „Eucalyptus globulus ne dosega svojih rojakov (Eucalyptus collosea in amygdalina), vendar ga moramo uvrstiti med najznamenitiše rastlinske gorostase. Enega je izmeril Muller; imel je v obsegu pri zemlji 29V4 m., in visok je bil 98 m. Starost tega drevesa je preračunil na 800 let. Strokovnjaki menijo, da eukalipti vsi sploh brzo rastejo, ali da tudi med največimi gorostasi ni velikih starcev. Na botaniških vrtovih evropejskih izrastel je „Eucalyptus globulus" v devetih letih iz semena do sedem metrov višine. V južnih krajih evropejskih raste zunaj pod milim nebom, in včasih zraste v enem letu po 2—3 m. Martins sporoča, da eu-kalipt (globulus) v Alžiru zraste v letu za 4 m. Eukalipt je avstralsko drevo, ali vendar je nekaj časa sem vrlo važna rastlina tudi v severni Afriki in v južni Evropi, in vrjetno je, da bode polagoma izpodrinil iz teh krajev marsikatero drugo gozdno drevo. Izredna svojstva, katera se ne dado dovoljno oceniti še sedaj, razširila bodo to drevo vse bolj in bolj. Eukalipt raste v Avstraliji v podnebju, ki je slično onemu v južni Evropi. Brza rast, s katero se to drevo odlikuje, nagnila je Francoze, da so ga presadili v Afriko in v Evropo. Na francoski obali ob sredozemnem morji blizo Niče posadili so prve eukalipte 1861. 1. Poskusi ti so obnesli sijajno, in danes so ta drevesa uže nad 40 metrov visoka. Poleg obale od Cannesa do Monaka širi ee velika množina eukaliptov, in sedaj premišljujejo, kako da jih posade po dolinah Rone. V Alžiru se eukalipti izvrstno obnašajo, razvijajo se prav tako, kakor da so v Avstraliji. Poskusi na Italijanskem in v Dalmaciji so se obnesli tudi vrlo dobro. Na Hrvatskem so več potov poskusili z eukalipti, ali zima jih je pobrala vselej. Povedano je uže bilo, da eukalipti brzo rastejo, in tega svojstva niso zgubili niti po deželah okolo sredo-zemnega morja. V Alžiru so zapazili, da se poedina drevesa v letu za 6 metrov potegnejo. Ob tej brzi rasti sodil bi človek, da bode drevo slabo in mehko, pa ne, prav čvrsto je in trpežno, in ker je tudi smolnato in oljnato, tedaj dolgo zdrže tudi v vlažni zemlji. Dokazali so uže, da je ta les prav tako dober in trpežen za železniške prage, kakor hrastov. Dandanes ga uže mnogo uporabljajo za podvodne stavbe, za mostove, za pristanišča in druge slične gradnje. V južni Evropi bode gotovo eukalipt sčasom velik zaklad gozdni. Stari gozdi se tu navadno vsakih sto let sekajo. V tem času daje eukalipt pet sečenj, ker njegovi gozdi se morejo vsakih deset let sekati. Zbog tega bi imel tak gozd peterno vrednost. Razen tega so preračunih, da bi ena železniška traverza, ki stane osem frankov, od eukalipta stala 1—2 fr. Les za brzojavne kole mora biti 30 let star, eukaliptov pa uže v petih letih tako visoko izraste, da je porabljiv. Te številke same najbolj pričajo, kolike vrednosti bi mogle biti eu-kaliptove šume za narodno gospodarstvo. V Avstraliji tešejo vse brodove iz eukaliptovega lesa. Sploh se v Avstraliji ta les malo ne za vse izdelke uporablja. Ali to ni še edina korist, ki bi jo južni kraji mogli od eukalipta imeti. V eukaliptu se nabira neka vrsta izhlapivega olja, ki je velike zdravstvene vrednosti. Tudi so strokovnjaki dokazali, da eukalipt s svojim izpari-vanjem razkužuje zrak, ter znamenito umanjšuje mrzlico po močvirnih krajih. Drevo, ki raste nevrjetno brzo, ki iz zemlje potegne v 24 urah desetkrat toliko vode, kolikor je samo težko, bode gotovo velike koristi za zdravstvene odnošaje vlažnih in nezdravih krajev. S temi svojimi izrednimi svojstvi ne samo, da poteguje iz močvirne zemlje vodo, nego tudi s svojim izparivanjem ubija životne miazme, ki okužujejo zrak. Temu so prišli na sled 1869. 1. in vse do danes se je potrdilo popolnoma. Angleži so začeli prvi saditi eukalipte na „kapu dobre nade", in sicer s tega namena, da jim oni nezdrave okolice razkužijo. In v kratkem času so dosegli izredne vspehe. Z enakimi vspehi se hvalijo v Alžiru in po vsi severni Afriki. Ne moremo navesti vseh onih zdravniških izvestij iz Afrike, katera dokazujejo, kako so eukaliptovi zasadi v kratkem času mrzlične kraje spremenili v zdrave, in da se mrzlica bolj in bolj poiz- gublja. Povsodi se je eukalipt skazal kot pravi blagodar. Politične stvari. Iz državnega zbora. V prvih treh sejah novega zasedanja državnega zbora označile so se stranke državnega zbora in pokazalo se je tudi razmerje med njimi. Začnimo pri levici: Tu prikazuje se v prvi vrsti novi „nemški klub", ki se hoče brigati samo za nemštvo, ki zametava pridevek »avstrijski" in čegar prizadevanje bo šlo na „ožjo" državno-pravno zvezo z Nemško. Knotz, Pickert, Schojierer in blizo 40 enako mislečih poslancev izrekoma s Češke in Štajarske pripada k tej novi stranki. — Druga leviška stranka je »avstrijsko-nemški klub". K temu pripadajo vsi ostali levičarji, na čelu jim Chlumecki, Herbst, Plener, To- maščuk i. dr. Tudi ta približno 80 levičarjev obsegajoča stranka proglasila je svoj program in v tem označila se je tudi ta stranka prav tako, kakor nemška z edinim razločkom, da ta še ni zavrgla pridevka »avstrijski"; v bistvu se ne razlikujete te dve stranki nikakor; izrekoma ste obe enako sovražni proti vsemu, kar ni nemškega in nasprotovanje to sprejeli ste obe stranki tudi v svoje programe. O druzih malih oddelkih levičarjev, o demokratih in antisemitih ne bodemo sedaj govorili obširneje, omeniti pa bi imeli še levičarskega kluba Coroninijevega. — Ta je sila oslabljen ostal zopet v novem zasedanji: šteje komaj 10 udov in zgubil je svojega pravega duševnega vodjo barona Scirvvegelna, ki je letos pristopil avstrijsko- nemškemu klubu. Vrh tega prišteti bi bilo levici še nekaj »divjakov", ki se iz osebnih ozirov ne pridružijo levičarjem, kateri bodo pa večinoma z levico glasovali, ako so navzoči. Pa takih je sedaj prav malo, ko so izražene skoraj vse barve političnega mnenja v raznovrstnih klubih. V teh klubih našteti so zelo vsi nasprotniki sedanje sisteme, vlade in večine, ako bi hoteli omeniti še ene take osebe, imenovati bi morali ime enega ministra, kateri pa, dokler je minister svoje nasprotovanje pokriva v obliko posrednika, Ki ima za sistemo morebiti dobre besede in obljube redko kaj več, za nasprotnike pa dejanja in srce. — Kedar ta minister ne bo več ud sedanje vlade, tedaj pa bo pokazal svojo pravo stran, ako se ne skrije rajši v zatišje, kjer ne bo — politike. Preidimo na stranke sedanji vladi prijazne, te so: poljski klub, češki klub, klub desnega središča, središni klub, in kolikor se sedaj more soditi, tudi novo ustanovljen južno-tirolski klub »Trentino" , kateri bo vsaj 322 5 večinoma desnici in vladi prijazen, deloma vsaj glede nekaterih udov, večini nikdar nasproten. To bi se sicer smelo trditi tudi o demokratih to je zbornice v Brod mesto Czernovice, kmetijskega tem razločkom , da ste si glede dve frakciji različnih misli. s ~ ~ — —' ~ ~ ' x w ^ z u , iAicocu vj^cruuvitt volilnega okraja H i t z i n g, mesto Kolom kih vprašanj te mest tijskih občin okraja Zolk > kme mestne skupine N 9 veliko posestvo Gornjeavstrijsko, volitev W • A <1 - __™ / Kaj desnica — večina državnega zbora hoče, je zaznano: ona v svoji celoti obsega skoraj v vseh Z naj m dosti klubih Nem najvišji davek plačujočih v Dalmaciji, mesto Spljet7 kmet. okraja Sebeniko, mesto Zader. kmet. okraja nji pripadajo pa tudi: Čeh Polici j Slovenci, Hrvatje, Rumunci, Rusini in Lahi. Vsi ti av 5 stnjski narodi skupaj strank so tedaj lusz, kols b mestne skupine Krem s, kmet. okraja mestne skupine Marib P trijska Zloc C? 9 kmet okraj Stanisla mestne skupin kmet. okraja Poreč kmet. okraja mestnega okraja dejanj Tako kaže se večina državnega zbora tudi v novo izvoljenem državnem zboru svojem Stanisl dunajskega (Leopoldovo predmestje), mestne skupine kmet. okraja Brzežany, Podhajce Pokazalo se je tudi, da so vsi različni klubi desnice in vlada v načelih popolnem edini. Ako vsaka Rohatvn dr in kmet. okraja Leitomiš (Dalje prihodrjie.) nadrobnost še ni dognana ako bi se tudi vedelo, da je kaj razlike med večino samo ali pa med večino in vlado, kakoršna se prikazuje na pr. glede uprave nauč-nega oddelka, tedaj pa ima večina in vlada dobro voljo, take razlike prijateljsko poravnati zgodilo. Se ve da so take poravnave med Naši dopisi. To se bode tudi V Železnikov konec julij Dalje.) govor in obrambo mi za stopniki narodov in ravno tako nezavisnimi zastopniki vlade rodov prijateljsko dogovore, v složno vesoljnemu blagru namenjeno delovanje. Prestopimo na dosedanje delovanje samo: Ako se [Zakasnjeno.] (F moj za- x , .. . . Moja polemika z gospodi načelniki tukajšnjega »literarnega kluba" zategnila se je zoper mojo misel in voljo precej na dolgo. Od ki se vsi zavzeti za blagor države, dežel in na- va9ai sem dozdaj na napade v »Ljublj listu D Jurij a ~ ' "^u. , ,iouuj 1 red vsem naj povem spoštova pušo" in »Slovencu nim gg. bralcem „Novic". kako modri in prečudni „pa Ironi" so moji izobraženi ---—------ r * --;; J/^ g. napadovalci. Kakor njih 1 --- —----— -—-j - V « v v • V UV 1 • • " "O T mlavji« 1.1 u i.jl J L U I 1J ozremo na obliko obljub, storjenih pri vstopu v zbor- aJa.nJa Jasno kažejo, zahtevali so za-se poseben privi mco, opazujemo naravno podobo narodov, ker vsak po legij, da mene smejo napadati, koliko se jim zljubi slanec stori obljubo v lastnem maternem jeziku. Glede ,kar Jim navdihuje najhujša zagrizenost in najbolj teh obljub prikazala se je letos deloma pri konserva- nudo,:)na volja. In jaz ? No tivnih čeških velikih posestnikih razlika memo prej v tem, da nekateri niso obljubili kakor prej češko, ampak nemško ko mali zagrešeni šolski fantek jaz naj bil pa molčal braniti svoje dobro ime v ..Novicah", hu Ko sem namreč pričel koliki hrup "---* —^ivj v/voiaiuj/aiv . " --- ' v» , uu; --mu Opazovala se je ta oblična prememba z ne- in1.roPot zagnali so oni in njih privrženci. Mislili in že ravno vati. prijetnimi čuti v nekaterih narodnih krogih, kar je na Vendar pa se v takih slučajih ne sme pretira Dotične osebe ostale so gotovo v svojem politič nem mnenji iste kot prej in gotovo bodo enako zavzete re® postno, kedar izobraženi ljudj za češke narodne zahteve. spremenili taktiko , zgodilo se je to gotovo z dobrega Ako pa so glede obljube koo80®1 mecda izbiti s tem pero iz rok. Zlasti spis v 66. listu »Novic" raztogotil jih je bil strašansko. Zvijali, obračali in tolmačili so ga tako grdo-lažnjivo, da , in celo gospodje j tako bijejo resnico v obraz. Na čast »Slovencu" naj bo povedano , da je bil on kmalu spregledal strast namena, morebiti ravno glede na velikonemške agitacije g°v.°rila iz dopisov, mu od tod poslanih na Ceskem čuteti se kazaj 9 hočej --' ^"UUUVIUUHU tis, 1U Cl Vj i J VJ ~ 1-7--J/VOIIIUIU , O V. namreč, da tudi oni, tudi Nemce hvalil za daljne, iz Železnikov pošiljan ki je toraj se je mir in spravo s češkimi sodeželani virne dopise. Al strast mu iz zvesto držeči se skupne domovine v deželi in državi . seji ni mnogo omeniti. Ministerski predsednik grof Taaffe vpeljal je starosta predsednika poslanca Poselta. Po njegovi obljubi in kratkem nagovoru bere poslanec dr. Fanderlik kot začasni perovodja imena vseh izvoljenih poslancev, vsak navzoč poslanec pa pri — — —* kedar prestopi meje, ne da »e rada upogniti. Ce je našim olikancem in izobražencem odpovedal svoje Slovenski Narod" tolsti Narod prostore »Slovenec kaj to — , xvcij tu, saj ima kdo tega ne ve — tudi rad kak slovi uže od nekdaj. V »SI 57 rižljej ; v tem oziru tedaj preselili so se napadi zoper mene, zoper mene, ampak tudi še drugi naj občutijo a ne ka klicu svojega imena stori obljubo. To obljubo storilo kovi sad rodi novošegna izobraženost in omika, kedar je pri prvem branji 314 poslancev. Ko je med branjem se v kot peč potisne — krščanska ljubezen sod došlo še nekaj poslancev, brala so se takoj še enkrat neSa s.tola> na katerega so se nepoklicano in oholo po imena še druzih 10 došlih poslancev, ki so potem tudi storili obljubo sadili oblast svoje lastne moči ter prisvojili si pravico in devati na tehtnico in presojevati vse, kar se v Konečno naznanil je starosta-predsednik, da bode našem kraji zgodi, odmevajo njihove stroge obsodbe. v soboto slovesno otvorjenje državnega zbora pri dvoru Da Pr®<* tem prestolom (!!!) ni milosti zlasti s prestolnim govorom 9 Druga javna seja državnega zbora: Starosta pred ■ I ■ , ______ za mene vsak, kdor bere »Narod". A obsojeni so bili z menoj vred uže tudi nekateri drugi. Prišel je sednik naznanja, da zapisnika zadnje seje ni odobril, mesar (gotovo za to, ker ne vbij akoravno ni bilo ugovora, ker je dvomljivo, jeli se ni vine, ki bil na vrsto naš ne kolje take ži- samo meso in nič kosti ne imela). Obsodba izpustilo nekaj imen onih poslancev, ki so storili ob- str?ga obsodba izrekla se je bila dalj ljubo. Ko dotična imena navede, oglasi se onih šest po trium virat čez znani , w , v ki zida Keopsovo piramido, za katero se sl*ncev, ki so obljubo storili, pa se to ni vpisalo v znaša 0d zibeli do mrzlega groba (sic! kako poetično!) zapisnik Dalj storijo obljubo na novo došli poslanci Na s krvavimi žulji gradivo se ve, od strani tukajšnjih delavcev. (O strašanska nespamet, o slepa prismojenost znanijo se oni, ki so se oglasili bolne, konečno prebere ki kaj tacega zapiše. Počakajte le še mala leta se pismo , s katerim gališki poslanec dr. Rapaport od- petaje se ozirajte v prihodnost, vi tukajšnji delavci 9 tre loži svoje poslanstvo. ------mtmaiji 1U i^ivu Nadalje naznanja predsednik proteste zbornici došle kaki dotiki. Gorje Železnikom zoper veljavnost volitev, namreč zoper ono: trgovinske _ , - .--------7 pa tudi trgovci, krčmarji in rokodelci, ki ste z delavci v , kedar jim Bog odtegne 95 znani tnumvirat (naši gg G.), ki z največimi žrtvami in z neizrekljivim trudom skrbijo ljudem za delo in za- . Slovenski državai poslanci s Kranjskega pa so služek. Zdaj sicer gre marsikdo drugam iskat kruha, vsaj letos med volitvami in po volitvah pokazali, da tudi katerega doma jesti noče; a navadno jo priprede vsak jekla imajo za potrebo, volilci slovenski pa so s svojo kmalu zopet nazaj domov. Prišel pa bo čas, in vse skoro brez izjeme soglasnimi izvolitvami 6 prejšnjih kaže na to, da kmalu, ko bodo naši ljudje prisiljeni, iti državnih poslancev morali prisojati tudi za si iskat dela po svetu zato, ker ga jim tu nihče pre- prejšnjo delovanje potrebnega jeklenega značaja. njihovo skrboval ne bo. Bog naj bi hotel, da se v tem motim!) Konečno pa omenjamo še eno: Hohenwartov klub Pa kaj, ako naši usiljeni sodniki psujejo in blatijo take, izbral je v legitimacijski odsek poleg Bukovinca Lupulo . . A a / t m A __ ___— —. — . rn. L __- _ m __ tudi ki pri njih niso „persona grata" ; saj ne pnzanese/O celo prvakom iz njihove lastne srede. če teh olikanih 1 • t 1 • v • j % ne dr. P o k 1 u k a r j a in dr. K1 a i č a. Značaj neodvisnost in vsa preteklost teh dveh poslancev pa daje poroštva pisateljev včasih, ali bolje reči: prav pogosto „luna ne dosti, da bodeta tudi glede volitve dolenjskih mest v trka", pa tudi nočem nič. Le poglejte, dragi gg. bralci, legitimacijskem odseku neustrašeno branila postavo in v 175. št. „Slov. Naroda", in čudite se, kaj tam »črno pravico. Upamo , da bo prav tako sodil ves odsek in na belo" zapisano stoji. Lejte, inteligentnega predsed- državni zbor. Justicia fundamentum regnorum! 5 nika tukajšnjega bralnega društva imenujejo ondi mau UUUUJUUJVgl* KJX uiuumu iiuwui.jvju W"U JL J, gosp. Matevž pl. Kokar"!!! Ali ni to istiniti škandal in ža- bili »Kokarji To upamo, da bode vodilo pri razsojevanji oporečenih volitev, in tako mora biti, drugače spodkopavamo lastni ena iz- in državni obstanek. ljenje časti, če se pomisli, da so med najslaboglasnejših rodbin, ki jih šteje zgodovina našega kraja. Vi pa s takim naslovom vašega g. pred- dogmatike na ljubljanskem knezoškofijskem seminišči in Gosp. dr. Fr. Lampe imenovan je za profesorja sednika odlikujete?! (Gosp. „Chefredakterja" pa opozo- prevzame ob enem tudi vodstvo Marijanišča v Ljubljani. Subvencijske bike muricodolskega plemena, koje rimo, da ne bi mu morda škodilo, ako blagovoli pogle dati, kaj glede ušesa-zgačljivih črk „pl." govori knjiga: Das osterreichische Polizei-Strafrecht" str. 62 in 63". pride, je prodajala na javni dražbi c. kr. kmetijska družba v K— --------------- ---------------- ---- Na sedem let namreč človeku vsaka reč prav soboto oktobra v Novem mestu, so kupili sle- včasih pa še prej.) Ljubljane. (Dalje prih.) deči gospodje: Grof Albin Margheri, grajščak v Otočecu dr. Teodor Rudež, grajščak v Ribnici, Jožef Gorše , po 5 V-^iJV, 1>LXLJ..J U.L . A.yjYJVAUL Atl^lUJO^tt * JLDIMLIIVJI, VJVIOV , Presvitli cesar podarili so: po sestnik v Toplicah, Julija Rudež, grajščakinja na Tol-zadnji povodnji na Tirolskem poškodovanim 15.000 stem vrhu, Franjo Majzel, posestnik v Beli cerkvi, Anton gold. ravno tako na Koroškem po povodnji poško- j^uiu. , ittiu v/ iuaw u« »uuuji ^/uoau- Roje, puoootuift y ^jauuiui, nubuu kJLiauo, jjuocotuin 1 dovanim 12.000 gold., prej pa še za one v Šmohorji Kostanjevici, Franjo Pintar, posestnik v Novem mestu posestnik v Zatičini, Anton Straus, posestnik v > Jakob Lenk, grajščak na Raki. .,Arkiv za šalu i satira* imenuje se nov šaljiv na Koroškem po povodnji poškodovane 1000 gold., za oo. Lazariste v Celji 300 gold., po požaru poškodovanim v Kasa-Kis-Podrugi 500 gold., v Helemanoš pa list, ki je s 1. oktobrom začel izhajati v Zagrebu. Na 600 gold. Za one prebivalce na Kranjskem, ki so bili prvi strani prinaša list podobo znanega hrvatskega po-poškodovani po nevihti dne 29. avgusta t. 1., darovali litika Nikola Krestiča , bivšega predsednika deželnega pa so presvitli cesar svoto 4000 gold. Državna poslanca kranjskega velikega posestva sta letos po pristopu barona Schwegelna v klub „av- zbora. List stane za i 4 leta gold. Učiteljske spremembe. Za prvega učitelja na . , Dobrovi imenovan je gosp. Matija Rant, marljiv sadje- Coronini sam rejec in dopisovalec „Novic", na drugo učiteljsko mesto ne nasprotuje Slovencem v narodnih vprašanjih, pa gospodična Rozman, dosedaj učiteljica v Radoljici. strijsko-nemški" postala zopet složna, vsaj sodilo se je tedaj, da je tudi baron Schwegel takega mnenja kot bivši ud Coroninijevega kluba. n Ljubljanski Zvon." Št. X. tega leposlovnega lista prinaša naslednje spise: pesmi. 10, 11. tem, da se je povrnil k nemškim levičarjem, pridruži se vsemu njihovemu nasprotovanju zoper avstrijske Nenemce in zoper sedanjo vlado. Schrey, Schaffer, doba tvoja." Pesem. Svoj mir: Drobne 2. Dr. Fr. Detela: »Veliki grof. Zgodovinski roman. (Konec.) Tinea: Po Deschmann in Apfaltrern bodo sedaj uže zadovoljni ž vesti o Gorjancih, 23. »Gospod Vedež." Trdina: Bajke in po kaj pa njegov narod, iz katerega se je rodil ni k: Glad Pesem. 1, 2 njim, kaj pa njegov narod, iz katerega se je rodil, ni k: „Glad". Pesem. 1, 2, 3. — 6. Ive in kaj dežela, katero zastopa, potem se pa ne sme »Slavni Slovenci." II. Peter Pavel Glavar. . Kržiš- Ivan Vrhovec: A. Fe prašati. konja: „Slovenci v književni vzajemnosti s Hrvati." nek volitvi dolenjskih mest še zmiraj, posebno 8. Jos. Cimperman: »Osehlo cvetje." Soneti. *z\ri gi nar#« čudne reči potika Janko Kersnik: »Agitator". Roman. (Dalje.) novomeški dopisnik „S1. slovenskim državnim poslancem s Kranjskega. Kakor se vidi, omenjenemu dopisniku ni prav , da je profesor 1 1 • _ • i__• 1 TT _ 1 i «11 i t . „ 10. 11. Knji- J. Kostanjevec: »Tvoj nasmeh". Pesem, ževna poročila: IV. L. Žvab: Curiosita Triestine. buklje pristopil Hohemvartovemu klubu, dalje pa še 12. D. Fajgelj: Nove muzikalije IV, V. 13. glede slovenskih poslancev in njihovega^postopanja zdi- rojak", huje po Jeklenih značajih". omenjenemu dopisniku, da ravno sklicaje se na neko Blag 14. Čuditi se moram renjskem". . Franke: »Umetniške starine po Go 15. L.: Slovenski časopisi leta 1885. 16. Slovenski glasnik: Nove knjige slovenske. poročilo Slovenčevo iz državnega zbora, v katerem je poročila naših srednjih šol. — Wolfov slovar. pristop prof. Šuklejev v Hohenwartov klub po vsem pristransko popisan ne- hoče tati, da je bil ta vstop »per majora" mogoč, se zdi, da s pristopom prof. Šukljejevim, braniti klub ne „unanimiter" in ne kranjskim" poslancem oči- Nam katerega za-majora" ni Šubica slike za novi muzej. — Verein der Slavisten. Letna Jurija Kratke opazke. 17. J. Kalan: Šah. n Ljubljan ski Zvon" izhaja vsacega meseca 1. dan v zvezkih » po tiskovne pole velike osmerke obsežnih, ter stane pol »per leta mogel za to, ker ga za čas pristopanja še bilo ni. Vrh tega pa tudi ne dvomimo, da veljavnost do- gold. 30 kr., za četrt leta 1 gold. 15 kraje. Krajcarska podružnica »Narodnega Doma u V Ljubljani. Več gospodov, ki so želeli knjižic, prašalo lenjske volitve po vstopu Sukljejevem vkljub temu ni po- nas je, in to posebno v zadnjem času, kako da jim je stala ne bolj, pa tudi ne manj gotova, kakor je bila s knjižicami postopati in doneske pobirati. Bodi jim po- prej. Obžalujemo, da nam jeklenost značaja Nar. ^ ~ ~ ^ - ~ v , umu* jvuiuuvoi u i* a«j c* »i.ia.1. vedano, da imajo natančen in lahko umljiv navod v ta dopisnika^ ni znana, ker ga ne poznamo, to pa vemo, namen na notranjih straneh platnic vsake knjižice. Kakor da bi naš narod smel biti zadovoljen, ako bi vsaj v že večkrat naglašano, cel način pobiranja je jako pri skupini dolenjskih mest samo železnih značajev dosti prost in kontrola pri vsem tem jako natančna. 324 Tudi zadnji teden ni ostal brez vspeha Razpo bolgarskem vprašanji je najpomenljivejša slanih je tedaj že blizu 300 knjižic, od teh, kar je jako dogodba zadnjih dni ta, da se je razgovor poslanikov spodbudljivo znamenje, skoro četrtina z desetkrajcar- zarad tega vprašanja pričel, in pa da je srbski kralj skimi markami. Tudi je došla poddružnici zopet nova, v svojem prestolnem govoru pri odtvorjenji prav zarad (šesta) knjižica s krajcarskimi markami (št. 128) polna, bolgarskih zmešnjav sklicane skupščine določno označil in sicer, kar zasluži posebne pohvale za trudoljubivo stališče Srbske. Prestolni govor pravi: Berolinsko zanimanje in pospeševanje naše ideje, že kot druga iz pogodbo zadel je hud udarec. Ravnotežje na balkan Zagorja pri Litiji (poverjenik g. M. P.) ? skem polotoku je omajano, poroštvo za obstanek Srbske veseljem zabilježimo, da se v novejšem času za je v nevarnosti. Srbska želi miru in razvoja v miru naše namene prav živo potezajo slovenski vseučiliščniki ravno zato pa mora skrbeti, da se njen obstanek ne in da nam je došlo od njih iz Dunaja zdatno naročilo, stavi v nevarnost. Srbska prizadeva si, ohraniti na Hvala jim. Naj jih posnemajo vsi oni narodnjaki, ki narodne denarne žrtve lože vtrpe, ki pa dosedaj še polotoku dosedajno stanje, ako to ne, pa se mora zopet uravnati ravnotežje med državami balkanskega polotoka darovali ničesar za ta namen, ter naj pridno naročajo Vlada predložila bode skupščini predloge o sredstvih in polnijo knjižice. Narod slovenski bo jim gotovo hva- s katerimi se bode vstreglo sedajnim potrebam i Kralj ležen. (Denar in oglasila pošiljati je gosp. dr. Josipu je prepričan, da bodo zastopniki naroda pri tem delo Staretu, blagajniku »Narodnega Doma" v Ljubljani.) Izkaz vanji radovoljno pomagali. Z zjedinjenimi silami in s pomočjo Božjo bode se posrečilo, da se zavarujejo interesi Srbske za sedaj in prihodnost. Ako se pri tem prestolnem govoru ne prezre, da Srbska gotovo ni izrekla besedice drugače kot v o stanji in premoženji društva »Narodni Dom" v Ljub- popolnem soglasji z Avstrijsko, tedaj vidimo v srbskem prestolnem govoru izraženo tudi politiko Avstrijsko smelo bi se reči politiko Evrope. Prizadevanje bo tedaj Slo. ohraniti na Balkanu do ljani dne 30. septembra Naloženo pri kranjski hranilnici in različnih slovenskih posojilnicah (obresti niso priračunjene) . 32.659 gold. 58 kr v obligacijah kranjske zemljiščne odveze z dne novembra t. v gotovini ........ Skupaj Poleg tega inventar. 5.250 158 sedanje stanje, ker pa tega brez vojske ne bo mogoče, uravnalo se bode ravnotežje med tamošnjimi državami na novo n ?? 96 7) Francoska Volitve za državni zbor pričele so se zadnjo nedeljo, nihče ne pričakuje velikih sprememb 38.068 gold. 54 kr. v razmeri med strankami Laška Ljubljani dne 30. septembra 1885. "k ■ ' • Za upravni odbor društva „Narodni Dom" v Ljubljani: Kar se je uže dolgo pripravljalo sedaj dognalo. Bivši laški poslanik na Dunaji grof se je bilant imenovan je za ministra njih zadev Dr. Josip Stare 9 blagajnik. Dr. Adolf Mosche predsednik. Dunaji Nobilant ni bil nikdar posebno priljublj Na 9 Grška Ministerski svet sklenil naj se mo Za pregledovalni odsek: --1, Fr. Ks. Souvan, odbornik. Dr. Jernej Zupanec, predsednik. bilizujejo vojne čete; skličeta naj se dva letnika po morskih reservistov. Vojaške priprave se pridno nadaljujejo. Kopenhagen Ruski car sprejel je v soboto T k Novičar iz domačih in tujih dežel. Dunaja. — Delegacije sklicane so s cesarskim patentom na 22. dan oktobra na Dunaj. Državni zbor pa bo ali ta dan ali pa kmalu potem sklenjen in za sred meseca novembra nameravajo se sklicati deželni zbori, katerih večji bodo mogli zborovati do 20. januarija prihodnjega leta, ker se državni zbor še le potem opoludne bolgarsko deputacijo; kakor se poroča iz za nesljivega vira, je deputacijo zagotovil, da bode skušal soglasno z drugimi vlastmi, katere so podpisale berolinsko pogodbo, mirnim potem rešiti bolgarsko vprašanje. Telegram ?? Novicam4'. vnovič skliče k zborovanju. Adresna odseka obeh zbornic sta se ustanovila in zbral si je oni gosposke zbornice za predsednika Z Dunaja 7. oktobra ob 1. uri 26 minut popoludne. Prihodnja seja državnega zbora bo v petek, pri kateri bo volitev odsekov komisije državnih dolgov; ob enem prva branja. Druga seja bo v torek in volitev delegacij. Včeraj so škofje pri kardinala G a n g e 1 b a u e r - j a, oni zbornice poslancev večdnevne konference zarad kongrue in šole. - — - " Izid volitev na Francoskem je sledeč: Od 584 pa grofa Hohenvvarta. Pričakuje se, da se adresna razprava prične v teku tega tedna. V zbornici poslancev smatra se za gotovo, da manjina predloži poseben načrt adrese po poslancu dr. Sturm-u. Za predsednika državnega zbora izvoljen je vno- 9 vič dr. Smolka 9 za namestnika grof Rih. Clam volilnih okrajev znanih je 531 volitev in izvo Ijenih 176 konservativcev, 131 republikancev 224 bo ožjih volitev dne 18. oktobra. Povodom zagrebših dogodeb večina tukajšnjih časnikov obsoja politiko Tiszovo in Hedervaryjevo. za II. namestnika pa levičar Chlumecky. Po izvolitvi imel je novoizvoljenec. dr. Smolka daljni govor v katerim se je po izrečeni zahvali za zaupanje — z vso odločnostjo obračal zoper nerede in škandale kakoršni Žitna cena v Ljubljani 3. oktobra 1885. Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 36 kr. so se godili koncem zadnjega zasedanja obračaje se 7 gold. 8 kr. — turšice 5 gold. 40 kr. enako proti poslancem kakor proti poslušalcem. Izvo- 23 kr. banaške soršice 6 gold. v • rzi 5 gold. 36 kr. ječmena 4 gold. 39 kr. litev in govor dr. Smolka sprejela je zbornica z glasno prosa 5 gold. 20 kr. — ajde 4 gold. 37 kr. — ovsa 2 gold. pohvalo. 92 kr. Krompir 2 gold. 50 kr. 100 kilogramov. Odgovorni vrednik: Gustav Pire Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljubljani