|	#	Proletarci	vseh	dežel, združite ge/
tJUtuLSkO'
aFprayica
GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE
Poštnina plačana v gotovini
IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE:
Tečaji za brigadirje v obdelovalnih zadrugah
Še ena resolucija Inforabiroja
Pred volitvami v krajevne ljudske odbore
V	invalidskih podjetjih je bilo proglašenih 36 novih udarnikov
Zunanja politika — Uspehi našega planinstva v letu 1949
Leto X. — štev. 289. | Ljubljana, sreda, ?. decembra 1949 I Izhaja vsak dan razen ob petkih
Mesečna naročnina din 45.—
Cena din 2.—
Tečaji mo brigadirje v obdelovalnih zadrugah
Naš socialistični sektor v kmetijstvu zahteva stalen razvoj in odpravljanje oseh slabosti, da bo tako mogel resnično odigrati vlogo naprednega, velikega kmečkega gospodarstva, ki temelji na novih odnosih. Skrb za notranjo or-ionizacijo obdelovalnih zadrug, za demokratizacijo življenja v zadrugah, kakor tudi za povečanje produktivnosti in uvajanje novih metod dela, mora biti zato na prvem mestu, tako pri zadružnikih samih, kakor tudi pri oseh Partijskih in množičnih organizacijah. 360 obdelovalnih zadrug v Sloveniji in nad 6000 v vsej Jugoslaviji ne pomeni samo velikega uspeha v socialistični preobrazbi vasi, marveč nam hkrati nalaga tudi velike in odgovorne naloge. Po ustanovitvi zadruge se prav za Prav šele pričenja prava borba za socialistično življenje na vasi.
Izredno važna naloga pri krepitvi obdelovalnih zadrug je strokovno usposabljanje in vzgoja novih strokovnjakov v kmetijstvu. Vrsta nižjega in srednjega kmetijskega strokovnega kadra mora zrasti predvsem iz vrst brigadirjev. Znanje, ki ga imajo sedaj kmetje zadružniki, pa naj bo to pri vzreji živine, v poljedelstvu, sadjarstvu zli vinogradništvu, so predvsem izkušnje kmeta privatnika. To znanje je iz-fsz starega, nenačrtnega gospodarjenja, razbitega na majhne površine zemlje. kjer ni mogoča uporaba modemih kmetijskih strojev in sredstev. To znanje je zadoščalo za kmeta privatnika. Ai-kakor pa ne more in ne sme biti zadovoljivo za kmeta zadružnika. Moderno socialistično gospodarjenje, kjer je Proizvodnja organizirana po socialističnih metodah dela, potrebuje novega, višjega, temu socialističnemu načinu gospodarjenja primernega znanja.
Zato. da bodo brigadirji v kmetijskih obdelovalnih zadrugah izpopolnili svoje znanje' in ga znali tudi praktično uporabljati, so bili letos prirejeni trimesečni tečaji za brigadirje. V Sloveniji trajajo sedaj tečaji za poljedelska brigadirje v Ložah in Vipavi, Podvinu, na Grmu in v Marenbergu. Za živinorejske brigadirje so tečaji v Logu, Mali Loki in Št. Juriju pri Celju. Za vinogradniške in sadjarske brigadirje pa v Ložah, Kapeli in Podlehniku.
Ti tečaji, ki trajajo 3 mesece, bi se morali pričeti že koncem septembra.
Zaradi zakasnelega prijavljanja tečajnikov pa so pričeli komaj v oktobru-Tečajnike bi morali zbrati iz kmetijskih obdelovalnih zadrug, in sicer predvsem iz vrst brigadirjev in drugih najboljših zadružnikov, ki imajo pogoje, da bodo po končanem tečaju lahko postali brigadirji. Prav tu se je pokazalo, kako večina obdelovalnih zadrug ne razume pomena strokovnega usposabljanja brigadirjev. Posamezne kmetijske zadruge svojih brigadirjev niso hotele poslati na tečaj z izgovorom, da brez brigadirjev ne bodo mogle izpolniti proizvodnih planov. To jasno kaže, da niso niti malo pomislile, da bo brigadir po končanem tečaju lahko mnogo uspešneje izvrševal svoje naloge. V nekaterih obdelovalnih zadrugah se je pojavila celo težnja, da so poslali v tečaj samo določeno število ljudi, ne glede na to, kakšne so njihove kvalitete. Taki primeri so bili v okraju Ilirska Bistrica in v krškem okraju. Iz okrajev Murske Sobote in I.endave kmetijske obdelovalne zadruge sploh niso poslale svojih članov v tečaje. Drugje pa so na tečaj poslali premalo zadružnikov. Taki primeri so bili predvsem v okrajih Radgona, Kranj, Jesenice, Kočevje, Novo mesto in Gorica. Zaradi takega odnosa do tečajev je letos le nekaj nad 50% predvidenega števila tečajnikov. Krivdo za to vsekakor nosijo upravni odbori kmetijskih obdelovalnih zadrug, OZKZ, kakor tudi kmetijska poverjeništva na okrajnih ljudskih odborih.
Navedeni tečaji bodo končali s svojim delom koncem decembra. Tečajniki so razen strokovnega znanja iz poljedelstva, živinoreje, vinogradništva in vrtnarstva pridobili tudi osnovno znanje iz organizacije zadružništva, planiranja v zadrugah, uvajanja norm, nagrajevanja in podobno. Doslej so med najboljšimi tečajniki v Logatcu, Podvinu in v Kapeli. Tečajniki iz Podvina so tudi napovedali tekmovanje tečajnikom na Grmu.
Z januarjem bodo pričeli podobni trimesečni tečaji, za katere morajo i upravni odbori kmetijskih zadrug že i sedaj izbrati primerne zadružnike. Tokrat se ne sme ponoviti, da bi zadruge ne poslale v tečaje najboljših tovarišev. Zavedati se je treba, da je napredek zadruge predvsem odvisen od dobrih strokovnih kadrov.
Teden denarnega varčevanja
Nad 4000 novih vlagatel ev v Sloveni
Po nepopolnih podatkih je v prvih dneh Tedna varčevanja vložilo svoje denarne prihranke 7611 vlagateljev, od tega je 4249 novih Do sedaj so največ uspeha imeli v Tržiču, Škofji Loki in Ljubljani. Iz Dolnje Lendave pa poročajo, da bodo v Tednu varčevanja na novo vključili nad 1000 vlagateljev.
V	NOVEM MESTU
V	Tednu varčevanja se je doslej najbolj izkazalo člsanstvo sindikalne podružnice pri okrajnem ljudskem odboru. Vo-4ja hranilne blagajne tov. Anton Gros
*	planske komisije je v tem tednu pridobil 54 novih vlagateljev, tako da ima *daj vseh 157 članov podružnice hranil-pft knjižice. Samo v Tednu varčevanja ie nad 100 članov podružnice vložilo v hranilno blagajno na OLO skupno vsoto 86.525 dinirjev. S tem so uslužbenci okrajnega, odbora dokazali, da v celoti razumejo pomen denarnega varčevanja.
I^ovi hranilni blagajni so te dni 'Vtanovil} v opekarni^ Zalog in v Voja-«6n4 trgovskem podjetju. Slabo pa so izpolnile svpjo dolžnost hranilne blagajne v večini podjetij v okraju, katere nteo seznanile svojih delavcev in name-KSehcev g dlji Tedna varčevanja.
PIONIRJI v SLOV. BISTRICI Pionirji osnovne šole v Slovenski Bi-Urici so prav dobro razumeli Teden Varčevanja. 2e 31.000 dinarjev so vložili v hranilne knjižice. To je pravo tekmovanje, kdo bo prihranil več denarja in Ja naložil v hranilno knjižico. Razredi tekmujejo med seboj. Do sgdaj je pryi ll. c razred, za njim pa je IV. a. Tekmovanje ca vlaganje v hranilne knjižice so *ač«li že pred mesecem dni. Tudi pionirji, ki jim starši niso pustili vlagati denarja v hranilne knjižice, so jih prepri-*&li, da je le na ta način denar najbolje “aložen.	S.	L.
v PRVIH DVEH DiNEH SE JE V LR HRVATSKI VPISALO 4037 NOVIH VLAGATELJEV
, Najboljie uspehe je dosegla splitska ?“last, kjer se je v dveh dneh vpisalo ‘215 vlagateljev. V zagrebški oblasti se >* vpiaal0 944, v osješki pa 637 novih V****teljev.
V mnogih podjetjih v Zagrebu so ustanovili hranilne blagajne; tako v podjetjih »Okov«, »Elektromontaža«, »Ognjen Pričam i. dr. V kolektivih, kjer že imajo hranilne blagajne, pa se je povečalo število vlagateljev; v prvih dveh dneh so n. pr, v transportnem podjetju VI. rajona vložili 15.800 din, pri GO Zveze sindikatov za Hrvatsko 54.310 din, v filijali Narodne banke št. 4 okrog 23.000 dinarjev itd.
V kmetijskih in obdelovalnih zadrugah je ustanovljeno 150 hranilno-kreditnih odsekov in tako omogočeno tudi kmečkemu prebivalstvu, da vlaga denar.
V	LR SRBIJI JE USTANOVLJENO NAD 250 HRANILNO-KREDITNBH ODSEKOV PO ZADRUGAH Po še nepopolnih podatkih je do dne
4.	decembra v LR Srbiji osnovano 378 hranilnih blagajn po podjetjih. Dobre rezultate so dosegli tudi po zadrugah, kjer je ustanovljeno 257 hranilno-kreditnih odsekov.
JUGOSLAVIJA SI O D PIB 4
NOVO OKNO V SVET - PLOČE
Zdi se, kakor da si morje in zemlja na Jadranu stojita kljubovalno nasproti; morje se zajeda v močno razčlenjeno obalo, zemlja pa se mu upira — ob njem se je povzpela 6 strmimi skalnatimi grebeni. Nešteto zalivov se vrsti vzdolž naše obale, ki je okrog 1600 km dolga, toda le iz redkokaterega drži v notranjost zložna pot. Zalivi se ne združujejo z ustji rek. Redke reke so iz kraškega zaledja našle pot do Jadrana. Zato je v Dalmaciji tako redko železniško omrežje. Kdo prešteje naša pristanišča in pristane ob Jadranu? Pravijo, da jih je 363; izmed njih je bilo pred vojno 123 zajetih v mednarodni pomorski promet. Železniško zvezo pa je imelo le nekaj luk.
Zato smo imeli le redka prava »okna v svet«. Jugoslavija je bila pomorska država, vendar se ni mogla dovolj uveljaviti v pomorskem prometu. V njenih lukah se ni pokazalo pravo, veliko bogastvo njenih pokrajin. Bolj kakor naši zakladi se je v pristaniščih razkazovala naša revščina; to 60 bila ribiška pristanišča in v njih so vkrcavali in izkrcavali bolj kraški kamen kot gradivo kakor pa žito in les, premog in rude. O Dalmaciji so govorili, da je zelo lepa, toda revna, živi pa predvsem od »tujskega prometa«.
Če bi iskali zemljepisno središče naše države ter potegnili vzdolž in počez dve črti, bi se križali nekje v Bosni. Krajša črta bi držala od Vojvodine blizu Beograda in Novega Sada proti jugozahodu skozi Bosno in Hercegovino do ustja Neretve. S tem bi ne ugotovili le zemljepisnega središča, temveč bi se seznanili tudi s kraji, ki so v središču zakladov naše dežele. Na levi in desni črte Vojvodina — U6tje Neretve se vrstijo najbogatejša polja (na severu), nižje proti jugu 6e razprostirajo še mnogi nedotaknjeni gozdovi (v Bosni), pod zemljo pa se skrivajo skoraj neizčrpni in večinoma še ne-izkoriščani zakladi rud in rudnin, premoga, boksita, kroma, nafte, železa, zlata ... Ob sotočju Neretve in Rame nastajajo mogočne hidrocentrale. Pri Mostarju je mnogo boksita. V 6osedni Črni gori odpirajo nove rudnike. Ob" Neretvi pridelujejo bombaž.
Toda poprej se je zdelo, da je v Sarajevu in Mostaru že konec sveta. Neretva se je prebila iz sotesk do precej j široke doline. To je prav za prav edina prava dolina, ki posega globlje od Jadranskega morja v zaledje. Neretva je edina plovna reka ob Jadranu. Ob spodnji Neretvi je znana luka v Metkoviču ob Neretvi, približno 22 km daleč od morja Tam so poprej pristajale tudi tuje ladje, Spodnja Neretva je prav za prav morski zaliv. Sladka voda Neretve se pogosto daleč navzgor meša s slano morsko Ko je Neretva nizka, udarja morje navzgor po strugi. Neretva pogosto prestopa bregove — ko je preveč rečne vode. toda dolino tudi poplavlja morje. Morska voda soli rodovitno zemljo in ji s tem zelo zmanjšuje rodovitnost. Ko pozneje Neretva vali svoje valove, kmetje vidijo v tem prej blagoslov kakor prokletstvo Neretva prinaša kakor Nil rodovitne naplavine in izpira slana tla, tako da postanejo spet rodovitna
Vedeli so, da je na jugu morje. .. Toda niso bili sposobni zgraditi dobre železnice. Od Sarajeva in Mostara drži do Metkoviča in naprej do Ploč ozkotirna železnica. Potovanje od Sarajeva do Ploč traja dvanajst ur, skoraj toliko kakor iz Ljubljane do Beograda. Del proge je celo prava vzpenjača — pri Konjiču vlak vozi kakor po strehi. Po tej železnici seveda ni mogoče prevoziti dovolj blaga za večjo luko, kjer pristajajo oceanski parniki. Podaljšati je torej treba mladinsko progo Šamac—Sarajevo do Ploč. Ta železnica bo postala hrbtenica železniškega omrežja središča države in najbogatejših pokrajin.
Železnico so začeli graditi poleti. To bo najtežavnejše železniško delo pri nas. Skozi živo skalo bo treba zvrtati nešteto predorov. Enega največjih že kopljejo pri Jablanici.
Medtem ko se bo nova železnica prebijala do morja proti ustju Neretve, bo nastajala v Pločah ena naših največjih luk. V prihodnosti bo tu prav tako veliko pristanišče kakor n pr. na Reki ali v Splitu. Poprej je bil znan Metkovič kot pristanišče; to je mestece, ki je štelo okrog 2900 prebivalcev. Metkoviško pristanišče je postalo žrtev vojne. V njem še ležijo potopljene ladje. Kraj še ni mogel izbrisati sledov vojne. Zdi se, kakor da prebivalci niso še zaslutili nastopajočega velikega časa v dolini ob Neretvi. Poprej so se mnogi preživljali na račun tujskega prometa. Letoviška sezona je bila zanje žetev, da so mogli tudi v drugih mesecih, pozimi, životariti brez dela. Nikomur ni prišlo na misel, da bi mogla močvirna dolina ob Neretvi dajati kaj drugega razen komarjev, in da je ob ustju Neretve mogoče odpreti največje »okno Jugoslavije v svet*. Morda se prav zaradi tega niso takoj lotili obnove razdejanega mesta s takšno vnemo in požrtvovalnostjo kakor drugje po vsej državi. Šele zdaj je zapihal svež veter tudi v Metkoviču, ko je tudi do tja prodrla pesem delovnih brigad. V brigadah pa poje mladina. Pred dnevi se je v Metkovič vrnila četa mladine, ki je delala na avtomobilski cesti. Po dolgem, napornem potovanju se je četa postrojila na postaji in odkorakala v mesto, ki se je začudeno budilo; Kdo pa poje v Metkoviču?
Kdo pa poje v dolini Neretve? Brigade, ki obirajo bombaž. Zdaj, jeseni, ob Neretvi zapade sneg — tako se zdi, ko začne bombaž »cveteti« Kdo poje v Pločah? Delovne brigade, na stotine delavcev dveh velikih podjetij. Kdo poje v vlaku, ko zjutraj ob treh ali štirih odhaja vlak iz Metkoviča v Ploče? Nameščenci, zaposleni v luki in pri železnici, spijo le po štiri ure ali največ pet ur, ker se vlak vrača v Metkovič pozno — okrog desetih, V Pločah še niso končane stanovanjske hiše, ki so jih začeli graditi — tri večje io pred dograditvijo — v Metkoviču pa je velika stiska za stanovanja. Toda težko najdeš nameščenca, kj bi tožil.
Nedvomno sami najbolj vedo, kaj pomeni; Ploče. Le na redkih zemljevidih najdeš ta kraj. Tudi večji leksikoni ga ne omenjajo. V Dalmaciji večina ljudi pozna Ploče (e predvsem zaradi obalne proge Split—Ploče Le redki so, ki vedo kaj povedati o tem kraju. Ko po prispeš v Ploče, sprevidiš, da to ni niti kraj. Tu še ni nobenega naselja. Prav za prav so Ploče podobne tistim pionirskim krajem, kamor so prodrli pionirji prvi in kjer se vse šele začenja. Takšni 60 kraji, kjer še ni cest in ne hiš, kjer je konec
železniške proge, postajo pa šele gradijo. Tu je sicer bila postaja že pred vojno. Tu je okupator začel graditi pristanišče in svoje močno oporišče, Bolje je spoznal pomen Ploč kakor oblastniki stare Jugoslavije. Zato pa je tudi razdejal vse naprave, ko se je umaknil pred našo armado,
Tu so izvrstni pogoji za ureditev najboljše luke. Ko ladja pristane v zasilnem pristanišču — ki pa je vendar že zelo veliko — potniki opazijo, da je morje nenavadno mirno. Zaliv je dobro zava* rovan, V pristanišču, kjer je že zraslo precej skladišč, vendar še ni dovolj pokritega prostora za les, opeko, pesek; premog, boksit in kar se še vse kopiči na prostem Obala je še lesena, toda ima že tudi precej trdnih temeljev v globini okrog 20 do 30 metrov Tu bodo mogle pristajati največje ladje.
Kdor vidi Ploče zdaj, jih čez nekaj let ne bo več, prepoznal. Tu se bo marsikaj spremenilo tudi na morju, ne le na 6uhem. Celi hribi, majhne gore, ki zdaj štrlijo visoko nad morjem, bodo izginili. Minerji jih bodo razstrelili, skalovje pa porabili za nasipanje. Ne le na tisoče, temveč na milijone kubičnih metrov skalovja in zemlje bo še treba premetati, prevoziti; nešteto velikanskih betonskih kvadrov bo treba zbetonirati, da bodo z njimi pod vodo gradili obalo v dolžini okrog tri kilometre. Takšna luška dela so najzamudnejša in trajajo tudi v deželah, kjer imajo dovolj vseh mehaničnih naprav, zelo počasi — navadno cela desetletja Luka v Pločah seveda ne bo povsem zgrajena že prihodnje leto. Toda kdor pozna naše delovno ljudstvo, kdor ima pred očmi, kaj vse je ustvarilo v prvih treh letih petletke, se ne bo čudil, če se bodo Ploče že v prihodnjih letih uvrstile med naše največje luke,
Naša dežela si odpira široko okno v svet — ime Ploče bo kmalu znano na vseh celinah.
Pri nas delamo načrte zato, da jih uresničujemo. Zato tudi že uresničujemo velik načrt o zgraditvi luke v Pločah. Uresničili pa bomo še načrt, ki ne pomeni nič manjšega dela in ki je v zvezi s Pločami. Zaliv pri Pločah zapira proti jugu v podobi velikega izrastka dolg polotok Pelješac. Ladje, ki plovejo od juga proti Pločam ali iz Ploč proti jugu, morajo napraviti zelo velik ovinek, ker jim pot seka Pelješac. Poprej pa niso čutili, da bi bil Pelješac velika ovira, saj luka v Metkoviču ni imela velikega prometa. Zdaj je že pereča naloga, da Pelješac presekat"-} ori »korenu*: skopati je treba prekop, ki bo sekal zemeljsko ožino, tako da se ladjam ne bo treba več izogibati Pelješca. Od tri do pet kilometrov dolg prekop bo treba zasekati v živo skalo Takšnih prekopov ni mnogo na svetu. Tudi to tpžayno nalogo bodo zmogli naši delovni ljudje. To ni godba bodočnosti, ampak naloga sedanjosti.
Naše steklarstvo postala ena najpomembnejših industrijskih strok
Montaža lokomotiv v tovarni >Djuro Djakovio«
Tudi pri nas dobiva steklarska industrija čedalje večji pomen v zvezi s splošno industrializacijo, z razvojem 6odobne ; tekstilne industrije, ki uporablja tudi steklena vlakna, z napredkom tehnike, ki uporablja steklo kot zelo pomembno gradivo, pa tudi zaradi razvijajoče kemične in farmacevtske industrije Potreba po steklu je od dne do dne večja zlasti spričo silno živahne gradbene dejavnosti.
Naša dežela ima najboljše pogoje za neoviran razvoj steklarske industrije. Naša indilstrija ne bo le krila vseh domačih potreb, temveč bo moigla dajati tudi mnogo izdelkov za izvoz. Surovin imamo dovolj. Precej hitro ee usposabljajo tudi kadri. Zdaj imamo že 120% več strokovnega kadra kakor tik po osvoboditvi. V Rogaški Slatini deluje steklarska šola, ki > usposablja dobre steklarje, brusilce, risarje, modelarje in druge strokovnjake.
| Proizvodnja naše steklarske industrije po osvoboditvi naglo narašča. Tako ime-I novanega votlega stekla (steklenih po-1 sod) zdaj izdelujemo že 60% več kakor pred vojno, plcsltega stekla pa 57% več 1 kakor leta 1939, Leta 1939. je znašala proizvodnja ploskega stekla na prebival-1 ca 0.7 kg, lani pa že 1.1 kg; letos se bo povečala na 1,21 kg. Proizvodnja votlega
■	stekla je leta 1939 znašala 0.015 m’ na prebivalca lani pa 0,172 m’.
Spričo povečane proizvodnje je tudi več stekla za široko potrošnjo, čeprav zelo narašča poraba za nova poslopja. Tako je bilo letos določeno za široko po-rošnjo 38% več stekla kakor lani, prihodnje leto pa ga bo za 50% več kakor ! stos.
Steklarska industrija je doslej že izpol-lila 58% petletnega plana za plosko steklo in 61% za votlo. Infonmbirojevske dr-iave niso mogle zavreti naglega razvoja našega steklarstva. Češkoslovaška bi nam po pogodbi morala poslati strojne naprave za steklarne, pa je ustavila odpošiljanje. Toda naši delavci se niso ustrašili ovire, ampak 60 6e :*mi lotili izdelave
strojnih naprav. V steklarski industriji je 574 racionalizatorjev, udarnikov in nova-torjev, ki so doslej zelo mnogo pripomogli, da se naša steklarska industrija neovirano razvija. Racionalizator Joža Velej je konstruiral stroj za izdelovanje kozarcev, Vladimir Cujko za drugo vrsto izdelkov, Alojz Hudi pa je dal našemu steklarstvu napravo za hitro sušenje steklarskih loncev. Racionalizatorji in novatorji so samo letos prihranili nad pet milijonov dinarjev.
Naži steklarski izdelki so si že pridobili sloves tudi v tujini, ki kaže veliko zanimanje zanje. Naša steklarska industrija bo mogla uspešno tekmovati 6 svojimi izdelki na svetovnem trgu. Imamo številna ležišča najboljših surovin — kremenčevega peska, in sicer ne le v Istri, temveč tudi v Sloveniji (pri Novem mestu), v Srbiji in Makedoniji. Izdelovali i>p-mo tudi steklo, ki je odporno proti kislinam. Za takšno steklo potrebujemo kot primes aluminijski oksid, ki ga pri nas pridobivamo tudi dovolj.
Dosedanji uspehi v steklarski industriji pričajo, da bomo uspešno izpolnil; petletni plan tudi v tej panogi. V ta namen bo začela obratovati še ena steklarna. V Paračinu gradijo velik steklarski kombinat, v Pančevu pa je letos začela obratovati tovarna nevtro-stekla.
Zadružni sektor v jeseniškem okraju je izpolnit oddajo krompirja 131,5%
Zadružni sektor v jeseniškem okraju je bil pri oddaji krompirja, glede na hektarski donos, za 38% bolj obremenjen kot privatni sektor in kljub temu je izpolnil oddajo s 131,5%; privatni sektor pa 95,7%. Če upoštevamo da je zadružni sektor v jeseniškem okraju še zelo mlad in ima še velike težave pri svojem gospodarstvu, je to zelo velik uspeh.
ŠE ENA RESOLUCIJA INFORMBIROJA
Letos novembra se je pripetil v In? formbiroju še eu »zgodovinski dogodek«; napisali so še drugo resolucijo proti KPJ. Vemo že, kakšna je bila njena prednica, prva resolucija — »O stanju v KPJ«. Bila je tako načičkatia, da njene prot ^revolucionarnosti niso mogli prikriti niti debeli sloji »marksistično-leninistižne« frazeologije. Zato nas vse zanima, kakšna je njena naslednica. »Zgodovinski dogodki« v Informbiroju dobivajo čedalje bolj klavrn značaj. Nova resolucija je še bolj načičkana, nje celo našminkati niso mogli. Če je bila prva resolucija vsaj po obliki in terminologiji podobna nekakšnemu marksističnemu dokumentu, druga resolucija po obliki in vsebini bolj spominja na obsodbo nekakšnega naglega sodišča. Dali so ji tole senzacionalno imes »Komunistična partija Jugoslavije v rokah morilcev in vohunov«. Nova resolucija se je pokazala dostojna svojega revolverskega naslova: dviga večji trušč in prah, kakor prva, vse pa kaže, da tudi ta resolucija ne bo mej la prikriti pravih vzrokov svojega nastanka, ciljev, ki jim je namenjena, in svojega protirevolucionarnega škodijivstva.
Syet je bil o novi resoluciji obveščen 29. novembra, na dan obletnice ustanovitve ljudske države Jugoslavije. Tega dne so nam in vsemu svetu preko druge resolucije sporočili, da Jugoslavija ni več ne socialistična, ne demokratična dežela, marveč — nasprotno
— »država fašističnega tipa«, in sicer menda slabšega fašističnega tipa, kakor sta n. pr. Francova Španija in Cal-darisova Grčija. Nam so namreč napovedali pravo križarsko vojno »z vsemi sredstvi«, česar proti Španiji in Grčiji nikoli niso storili, .menda zato ne, ker imajo tam neke vrste dostoj-nejši fašizem. Tako se je še enkrat povsem manifestirala »genialnost« in »budnost« sodnikov iz luformbiroja. Teh sodnikov zares ni bilo mogoče preslepiti z nobeno osvobodilno borbo sinov in hčera »pošastne dežele«, z nobeno »licemersko kamuflažo« milijon in sedem sto tisoč grobov, z nobeno borbo proti domači in mednarodni reakciji, z nobeno graditvijo socializma. Vse so dobro preanalizirali in pretehtali. Na eno stran tehtnice so položili vse naše žrtve, naše bitke in zmage, orjake naše petletke in nad šest tisoč obdelovalnih zadrug, našo borbo zoper kontrarevolucijo v deželi in mednarodno reakcijo itd., na drugo stran pa
— proces proti Raiku s »priznanji* glavnega argumentatorja sovjetske politike do Jugoslavije, sovjetskega in kdo ve čigavega vohuna Laze Brankova. Potegnila je seveda druga stran, to pa je sodnikom Informbiroja omogočilo, da so popolnoma čiste vesti v imenu znanstvenega in revolucionarnega dela Marxa, Engelsa in Lenina — uposiavili fašizem v socialistični Jugoslaviji. Tako so revolucionarna gibanja v svetu dobila od Informbiroja še eno strupeno tableto z internacionalistično nalogo, naj jo brez razmišljanja^ in »oportunističnega« obotavljanja požro, netilci vojne psihoze na obeh straneh pa so dobili zelo dragoceno gradivo za izpodkopavanje miru in demokracije.
Za torišče tretjega zasedanja Informbiroja so izbrali Budimpešto, v kateri je bila pred kakšnima dvema mesecema nionstruozna sodna komedija: protijugoslovanski proces Raik-Brankov. Informbiro so sklicali tudi v času, ko je zasedala Generalna skupščina OZN. Casa za sestanek Informbiroja niso izbrali slučajno. Prvikrat v zgodovini sovjetske diplomacije so se znašli njeni predstavniki na mednarodni konferenci v dokaj čudnem položaju. Novi kurz sovjetske zunanje politike, ki se manifestira zlasti v agresivnem pritisku na socialistično Jugoslavijo, je prišel očitno navzkriž z njenimi gesli. Izražanje tega dejstva je bilo poudarjeno med drugim tudi s tem, da se je zdelo diplomatom sovjetske vlade pametno nastopiti pred Generalno skupščino, to pa pomeni pred znatnim delom svetovne javnosfi, s klavrnimi, diskreditiranimi »argumenti« z Raikovega procesa, da bi opravičili nemiroljubno .gonjo svoje vlade proti mali deželi, medtem ko se hkrati na jeziku bore za utrditev miru in mednarodno sodelovanje. _ V nasprotju z njenimi intervencijami za mir in mednarodno sodelovanje na raznih konferencah se je aktivnost sovjetske diplomacije tokrat gibala v glav-nem po liniji obrambe. Besede sovjetskih predstavnikov, ki so izgubile prepričljivost, njihovo breznačelno stališče v vrsti problemov, njihovo neprikrito bezanje od sleherne diskusije o odnosih do Jugoslavije na podlagi stvarnih dejstev, njihovi nervozni in nediplomatski izpadi proti delegaciji FLRJ — vse to je dokaj očitno pokazalo, da je novi kurz sovjetske zunanje politike precej paraliziran, in razgalilo je celo pravo vsebino borbe_ Sovjetske zveze za mir. Ni prav nič čudno, da se je v takih okoliščinah n. pr. Višinski, o katerem je še nedavno veljalo, du se znajde v diplomatskih spopadih ko riba v vodi, znašel včasih v delikatnem položaju. To seveda ne pomeni, da bi bil g. Višinski pozabil plavati, ostane pa dejstvo, da je svoj prejšnji klasični stil zamenjal z nekakšnim novim, ki .očitno ne pristoju zunanjemu ministru socialistične države. Na drugi strani pa je načelni nastop naše delegacije, ki temelji na dosledni, miroljubni, demokratični politiki vlade FLRJ, še enkrat pokazal znatnemu delu svetovne javnosti, kako zelo je politika agresivnega pritiska vodstva Sovjetske zveze in dežel ljudske demokracije na Jugoslavijo nedemokratična, knko opravičen in nujen je odpor narodov naše dežele proti tej politiki.
Prav tako tudi sam proces proti Raiku, katerega mistifikacije (»fašlstič-
na agresivna Jugoslavija«, »gestapovci« in »imperialistični vohuni« itd.) so zdaj glavno orožje za opravičilo sovjetske politike proti Jugoslaviji, ni dosegel zaželenega učinka. Z rezultati očitno niso bili zadovoljni niti v vrstah samih informbirojevskih partij. Posledica vse-gu tega je bila, da so vso javno platformo sovraštva sovjetske vlade do Jugoslavije skrpucali na podlagi neprepričljivih obrekovanj in da je po-stula pred tistim delom mednarodne javnosti, ki sodi v pristojnost inform-birojevske propagande, zelo prozorna.
Skratka, treba je bilo z neko veliko propagandno bombo, vrženo z bolj avtoritativnega mesta, kakor je pravosodje Mathiasa Rakosija, še enkrat pomagati sovjetski diplomaciji, da bi kakor koli že povezala svoje fraze o miru z ogrožanjem neodvisnosti in življenjskih interesov narodov socialistične dežele. Treba je bilo dalje odstraniti nezaupanje in obotavljanje v vrstah informbirojevskih partij ter opravičiti nova izzivanja in valove pritiska, ki jih pripravljajo proti Jugoslaviji. Kdo drug, če ne Informbiro, pa je lahko izpolnil to žalostno nalogo opravičevanja poskusov, da bi zadušili malo socialistično deželo, da bi zastra-šili partijske množice v informbirojevskih in drugih deželah ter nasuli svetovni demokratični javnosti peska v oči? Vedno pripravljen storiti, kar mu ukažejo, se je Informbiro sestal, poslušal referate in izglasoval resolucije. Bile so kar tri. Zanimive so vsaka zase in vse_ tri skupaj, ker so, ka^or pravijo informbirojevski propagandisti, organska celota. Oglejmo si jih tudi mi posamez in v njihovi, »organski celoti«.
V	nasprotju z najnovejšo resolucijo proti KPJ in FLRJ, v kateri ni poskusa, da bi kakor koli, vsaj na videz »teoretično« analizirali ugotovljena »dejstva«, celo ne takšne »velike pojave« v razvoju mednarodnega delavskega gibanja, kakor je »teoretično« senzacionalni in zanimivi, totalni in kompletni jugoslovanski salto-mortale na bazi likvidacije kapitalizma in socializma v fašizem, je prva resolucija Informbiroja vendarle, čeprav brez sleherne pravice, pretendirala na nekakšno »teoretičnost« in »načelnost«. Pod krinko marksistično-leninistične kritike naših navideznih napak govori prva resolucija tudi o politiki Partije na vasi, o Ljudski fronti, o notranje-partijski demokraciji, samokritiki itd. Prvo resolucijo so razglasili za dragocen dokument marksizma-leninizma, poudarili so jo kot obvezni, na pristojnem mestu odobreni učbenik za politiko partije v prehodnem obdobju iz kapitalizma v socializem in podobno.
V drugi resoluciji o takšnih pretenzijah ni duha ne sluha. V najnovej.šem pojmovanju Informbiroja Jugoslavija za marksiste s stališča izkušenj sploh ni več zanimiva. Pri nas celo »napak« ni več, na katerih bi se vendarle lahko učili, marveč je samo — fašizem, o njem pa se ne diskutira, fašizma ni treba analizirati, zadostuje, da ga kratko in malo ugotovimo in napišemo anatemo. V prvi resolnciji je začel Informbiro svojo burno obrekovalno kariero z opozorilom, da grozi Jugoslaviji nevarnost, da se bo »izrodila v navadno buržoazno republiko«. V naj-novejšein budimpeštanskem pamfletu pa so po tamkajšnji logiki že prišli do odkritja, da je v Jugoslaviji »uresničena dejanska likvidacija režima ljudske demokracije«. V prvi resoluciji »kritizirajo« samo nekatere člane nase vlade, v drugi pa je rečeno: »V Jugoslaviji se je vgnezdil režim policijske države protisovjetskega, fašističnega tipa. Socialna baza tega režima so kulaki na vasi ia kapitalistični elemei^i po mestih. Oblast v Jugoslaviji je prav za prav v rokah reakcionarnih in proti-ljudskih elementov... V centralne in lokalne organe se vtihotapljajo ljudje starih, buržoaznih strank, kulaki in drugi ljudski demokraciji sovražni elementi«, Tako je prišel Informbiro od »kritike« nekaterih voditeljev naše vlade ▼ poldrugem letu do brutalnega obrekovanja in anatemiziranja še zadnjega ljudskega odbora v naši državi. Mar ni to direktno priznanje Informbiroja, da je »v svojih poskusih, izpod-koputi ljudsko oblast v Jugoslaviji, doživel popoln poraz, mar to ni izraz onemoglega srda gospodarjev Informbiroja spričo čvrstosti celotne strukture naše ljudske oblasti v odporu proti njihovemu agresivnemu pritisku?
Dalje, v prvi bukareški resoluciji je po direktnem pozivanju članstva naše Partije, naj se upre CK, rečeno tudi tolei »Informacijski biro ue dvomi, da bo lahko Komunistična partija Jugoslavije izpolnila to častno nalogo.«
V drugi, budimpeštanski, resoluciji pa je rečeno: »Komunistična partija Jugoslavije po svojem sedanjem sestavu,* potem ko je padla v roke sovražnikov ljudstva, morilcev in vohunov, nima več pravice imenovati se Komunistično partija, ker je dejansko samo aparat, ki izpolnjuje le vohunske naloge klike ,Tito-Rankovič-Djilas\« Tako je prišel Informbiro od prepričanja, da se bo KPJ po njegovi želji uprla, v poldrugem letu, v položaj, da anatemizira vso Komunistično partijo v njenem sestavu, da na stotisoče ko-_ munistov Jugoslavije razglaša za vohune in podobno. Kaj drugega more pomeniti in obrekovalni napad Informbiroja na celotni sestav naše^ Partije, kakor priznanje, da so avtorji resolucije izgubili sleherno upanje, da bi se komunisti Jugoslavije odzvali njihovim protirevolucionarnim pozivom, da ne dvomijo o tem, da se jim bo vsa naša Partija enotno in neomajno uprla? Znto je bil Informbiro primoran, da v
•	Podčrtali mi.
svoji budimpeštanski resoluciji apelira tudi na revolucionarne elemente izven Partije. Izkušnje, zlasti pa proces v Sarajevu proti skupini belogardisfov-gestapovcev, so že pokazale, koga ima Informbiro v Jugoslaviji za »revolucionarne elemente izven Partije«. Mar to ni javno priznanje, da so reakcionarni ostanki v naši deželi edine »zdrave sile«, od katerih kontrarevolucionarnih teženj lahko Informbiro še nekaj pričakuje? Zlom vseh informbirojevskih skomin glede upora v Jugoslaviji Je razviden tudi iz tega, da govori bu-dinipeštanska resolucija kot o edini možnosti rovariti na liniji Informbiroja o ilegalnem delu, v nasprotju 7, nedavnimi hrupnimi vestmi informbiro-jevske propagande o nekakšni »osvobodilni borbi« za strmoglavljenje ljudske oblasti, o »partizanskih odredih« itd. V zvezi s tem se vprašujemo: kaj je primoralo Informbiro, da je demobiliziral svoje navidezne »partizanske enote« in se umaknil v mišje luknje nekakšnega ilegalnega dela? Odgovor je samo eden: Neresnice Informbiroja
o	navideznih »partizanskih akcijah« in »čedalje večjem odporu« v Jugoslaviji so pred vso mednarodno javnostjo razkrinkane. In ker je očitno, da ni duha ne sluha o takšnem odporu, marveč se manifestira pri nas čedalje večja enotnost množic na liniji CK KPJ, ne preostane Informbiroju nič drugega, nego da si izmišlja drobne vesti o »ilegalnih sestankih«.
Na podlagi citiranih »ugotovitev«, ki jih seveda zopet tretirajo kot »neovrgljive dokaze«, da imamo pri nas fašistični red in da »Jugoslavija prehaja v tabor imperialistov«, kakor tudi na podlagi obrekovanja demokracije in načelne aktivnosti delegacije FLRJ na Generalni skupščini OZN, na podlagi ponavljanja falzifikatov z Raikovega procesa in podobnih stvari, bu-diinpeštanska resolucija sklepa: »Zato Informbiro komunističnih in delavskih partij smatra, da je borba proti vohunom in najemnikom, morilcem iz Titove klike, mednarodna naloga vseh komunističnih in delavskih partii. Dolžnost komunističnih in delavskin partij je, da z vsemi sredstvi priskočijo na pomoč delavskemu razredu in delovnim kmetom Jugoslavije, ki se bore, da bi Jugoslavijo privedli nazaj v tabor demokracije in socializma«. Podobne naloge so zastavljene tudi v drugih dveh na zasedanju v Budimpešti sprejetih resolucijah. Čujte, kako so te naloge formulirane v resoluciji pod naslovom: »Zaščita miru in borba proti vojnim hujskačem«: »Znaten del dela za uresničenje svojih agresivnih načrtov, zlasti v Srednji in Jugovzhodni Evropi, so angloameriški imperialisti poverili Titovi kliki, ki se je vključila v votm^ko službo imperialistov. Naloga glede zaščite miru in borbe proti vojnim hujskačem zahteva razkrinkavanje te klike, ki je prešla v tabor brezobzirnih sovražnikov miru, demokracije in socializma, v tabor imperialistov in fnšizma.«
Ni se treba posebej dotakniti vprašanja, kako zvene v luči sovjetske politike agresivnega pritiska na Jugoslavijo, katerega destruktivni cilji so v KPJ namenjeni resoluciji očitno formulirani, gesla ekspoziture vlade Sovjetske zveze Informbiroja za zaščito miru, za borbo proti vojnim hujskačem. Mnogo bolj zanimivo je vprašati se, kuj pomeni poskus vlade ZSSR, da bi preko Informbiroja uzakonila v mednarodnem obsegu »razglašanje« socialistične Jugoslavije za fašistično državo ter tako mobilizirala komunistične in delavske partije za križarsko vojno »z vsemi sredstvi« proti naši domovini. To ne more pomeniti nič drugega, nego usodno dezorientiranje mednarodnega delavskega gibanja, njegovo vključevanje v škodijlvske, protirevolucionarne avanture, v katerih ima lahko kot celota samo škodo. To tudi pomeni komunistične in delavske partije javno spreminjati v sovjetsko propagando, v vohunske in diverzantske agenture proti socialistični Jugoslaviji. Mar ni to cinično igračkanje z avtoriteto mednarodnega delavskega gibania in partij, ki ni osebna dota niti vlade Sovjetske zveze niti njenih zvočnikov v Informbiroju, marveč stvar in dragocena pridobitev celih rodov revolucionarjev v vseh deželah.
In dalje: ali moremo resno govoriti
o	razširjenju platforme borbe za mir, kar postavljajo v eni izmed budim-peštanskih resolucij kot nalogo pred komunistične partije, ko se mobilizacija za to borbo vrši na liniji poskusov, da bi zlorabili željo po miru in protiimperialistično razpoloženje množic v svetu za nedemokratične in nemiroljubne protijugoslovanske na. črte Sovjetske zveze, ki jo prikazujejo v resoluciji kot »voditelja borbe za mir«? Seveda ne moremo. Poskusi, da l>i pod zastavo obrambe miru organizirali mednarodno zaroto proti malemu ljudstvu, ki nikoli v svoji zgodovini ni bilo napadalec, lahko samo dajo orožje vojnim hujskačem, da povzročijo borbi za mir občutno škodo, samo borbo za mir, ki jo vodi sovjetska vlada, pa razgalijo kot nedemokratično in nemiroljubno. Slehernemu je znano, kako bratski in prijateljski so bili odnosi med ljudskodcmokratič-nimi državami na Balkanu in v Podonavju pred znanimi pismi CK VKP(b), Sleherni ve, da se v nobeni sosedni demokratični državi nihče nikoli ni pritožil čez Jugoslavijo in njeno vodstvo, da so v vseh teh državah — tja do usodne informbirojevske pobude iz Moskve — videli v naši deželi zanesljivega in zvestega prijatelja. Sadove moskovske protijugoslovanske pobude vidi ves svet: Balkan in Podonavje sta znova postala torišče globokih razkolov. To je delo Informbiroja in njego-
Brzojavka jugoslovanskih izseljencev v Franciji tovarišu Titu
Neutrudno si bomo prizadevali, da bo resnica o naši državi eimprej prodrla med široke množice francoskega naroda
Pariz, 6. dec. (Tanjug) V veleposlaništvu FLRJ v Parizu 60 jugoslovanski izseljenci v Franciji slovesno proslavili Dan republike, praznik jugoslovanskih narodov. Pri slovesnosti, na kateri je bilo navzočih nad 400 Jugoslovanov, je veleposlanik FLRJ v Franciji Marko Ristič govoril o 29, novembru o pomenu zgodovinskih sklepov II. zasedanja AVNOJ-a in o borbi jugoslovanskih narodov za zgraditev socializma in zmago enakopravnih odnosov med narodi in državami.
Predstavnik glavnega odbora jugoslovanskega društva »Bratstvo in enotnost« Mihaljevič je izrazil v imenu vseh izseljencev v Franciji neomajno ljubezen in vdanost državnemu in partijskemu vodstvu Jugoslavije in izročil pozdrave vseh izseljencev maršalu Titu in domovini. S slovesnosti, ki jo potekala v zelo prisrčnem in tovariškem razpoloženju, «o poslali jugoslovanski izseljenci v Franciji maršalu Titu tole brzojavko:
»S proslave našega narodnega praznika 29. novembra pošiljamo jugoslovanski izseljenci Iz vse Francije prisrčne In iskrene pozdrave naši vladi, Centralnemu komiteju Partije in Vam ljubljeni tovariš Tito. Najodločneje se dvigamo proti ob-rekovalnim napadom držav Kominforma z ZSSR na čelu, na naše narode in naše partijsko in državno vodstvo. Vedno bolj očitno postaja, da ta protirevolucionarna in revizionistična kampanja samo škoduje krepitvi naprednih sil v svetu posebno pa mednarodnemu delavskemu gibanju.
Mnogi od nas so bili letos v Jugoslaviji in so se prav na kraju prepričali,' da (je naša domovina domovina delovnega ljudstva, da so se bratsko objeli nekoč do krvi sprti Srbi, Hrvati, Slovenci, Makedonci in Črnogorci in da v njej ni več kapitalistov, da je za vsakega, ki hoče
delati, delo, da je delovni človek cenjen in spoštovan in da je naša domovina država, v kateri se vodi najostrejša borba proti vsakemu izkoriščanju . človeka po po člqveku.
Današnja borba, ki jo vodi naša država ca čelu s herojsko Komunistično partijo In z vami, tovariš Tito, je prav tako herojska in velika kakor je bila borba v času vojne, ko so se naši narodi borili proti tujim osvajalcem in domačim izdajalcem. Današnja borba je pravična ia pravilna, je borba za pravilna odnose med socialističnimi državami in narodi na svetu, borba za neodvisnost Federativna ljudske republike Jugoslavije.
Naši narodi so se vedno borili proti zatiralcem. Tudi dane9 se bore proti istim tendencam podrejanja in izrabljanja, ki se pojavljajo na žalost sedaj prav pri tl* stih, pri katerih kaj takega nikoli in nikakor ne bi smeli pričakovati. 2ivo smo spremljali nastopanje naše delegacije na zasedanju Združenih narodov in smo se še enkrat prepričali, da je današnja borba naših narodov proti vsakemu kupčevanju velikih narodov na račun majhnih.
Ko mi, jugoslovanski izseljenci v Fran* ciji pojmujemo veličino in pomen te borbe, obljubljamo domovini in Vam tov. maršal, da bomo še naprej ostali njeni zvesti sinovi in si neutrudno prizadevali, da bo resnica o naši državi čimprej prodrla med široke množice francoskega naroda navzlic vsem oviram in grožnjam, ki bi prišle s katere koli strani.
Živela naša socialistična domovina!
Živela naša vlada na čelu s tovarišem Titom!«
Protest predstavništva rini v mm
zaradi diskriminacije do slovenskega prebivalstva na STO
Trst, 6, dec. (Tanjug.) Predstavništvo FLRJ v Trstu je poslalo glavnemu štabu angloameriške zasedbene vojaške uprave v Trstu noto, v kateri najodločneje protestira zaradi diskriminacijske politike angloameriške vojaške uprave proti slovenskemu prebivalstvu cone STO.. Razpust 22 slovenskih razredov in .odpustitev slovenskih učiteljev nista v skladu z določbami mirovne pogodbe — je poudarjeno v protestni noti.
Nota zahteva, naj angloameriška zasedbena vojaška uprava nemudoma prekliče omenjeno odredbo in to tem prej, ker an-gloameriška vojaška uprava hkrRti vzdržuje 350 italijanskih učiteljev, ki niso stalno zaposleni.
Nota prav tako poudarja, da je zavezniška vojaška uprava zavrnila lani zahteve *a ustanovitev nekaj slovenskih otroških zavetišč ter osnovnih in srednjih šol, četudi so bile takšne šole nujno potrebne. Na koncu note te poudarjeno, d* predstavništvo FLRJ v Trstu men\. da morajo odredbe stalnega statuta STO j o človečanskih pravicah in temeljnih i svoboščinah po ČL 4 statuta v zvezi > 2. čl., sedmi odstavek, mirovne pogodbe , z Italijo veljati tudi med začasnim reži-
I	mom na STO. Med te temeljne pravice
I	sodi vsekakor tudi pravica do šolanja v ! materinščini, ki je z omenjenimi ukrepi
■	zavezniške vojaške uprave ogrožena.
ve centrale, in resnice ni mogoče
fnkriti z nobenimi obrekovanji proti ugoslaviji, ki je bila in ostune odkritosrčen borec za mir in katere prispevek k stvari miru je prav zdaj, v taki situaciji ob njenih niejah, dragocen. Prav ta situacija, ki so jo ustvarile i#-iormbirojevska centrala in njene podružnice nn Balkanu in v Podonavju, najbolje dokazuje informbirojevsko razliko med gesli in dejanji, ki lahko sedanjo borbo zn mir samo kompromitira. To lahko rečemo tudi o grožnjah glede uporabe »vseh sredstev«, ki so jih na zasedanju Informbiroja naslovili na narode Jugoslavije v trenutku, ko se v naši deželi milijonske delovne množice z nadčloveškimi napori bore za boljše življenje. Ali moremo tudi ta »vsa sredstva«, ki jih javno uvajajo kot metodo v odnose med delavskimi gibanji in državami, obravnavati kot nov, »načelni« prispevek informbirojevcev k stvari miru?
V	resoluciji »O enotnosti delavskega gibanja«, sprejeti na budimpeštanskem zasedanju Informbiroja, so nas razglasili za »najhujše razbijače mednarodnega delavskega demokratičnega_ gibanja«. O tej temi, namreč o razbijanju mednarodnega delavskega gibanja, bi res lahko mnogo govorili. Omejili pa se bomo zgolj na nekatere pripombe. Vlada FLRJ in CK KPJ sta bila tisto vodstvo, ki si je vztrajno prizadevalo, da bi se spor med FLRJ in sovjetskim vodstvom glede odnosov med našima dvema deželama rešil z neposrednimi pogajanji s sovjetskim vodstvom in celo z direktnim vpogledom odposlancev- sovjetskega vodstva v dejansko situacijo v Jugoslaviji. Nasprotno pa je bil CK VKP(b) tisto vodstvo, ki je v ta spor med vladama dveh dežel, da bi ga rešilo z diktatom in ideološko »bliskovito vojno«, pritegnilo vse mednarodno delavsko gibanje, da bi se tako s pomočjo svoje, vnaprej pripravljeno večine v_ Informbiroju izognilo načelni diskusiji z Jugoslovani nn podlagi enakopravnosti in na podlagi stvarnih dejstev. Agresivni pritisk vodstva Sovjetske zveze na socialistično Jugoslavijo je napotil komuniste in demokrate vseh dežel, da so začeli razmišljati in diskutirati o problemih,
o	katerih prej niso razmišljali, ker se jih niso zavedali, čeprav so jih čutili na lastni koži. Ta proces, ki ga je povzročil CK VKP(b) s svoiimi ukrepi, nekaterim voditeljem informbirojevskih partij menda ni po volji. Ta proces in iz njega iz<. iv«joče probleme lahko kanaliziramo in rešujemo v
smeri utrjevanja komunističnih partij
! in uspešnega razvoja celotnega med;
‘ narodnega delavskega gibanja samo na
! bazi načelne diskusije s pozicij mar-ksizma-leninizma. Toda sedanjim — komunističnim voditeljem informbiro; jevskega tipa, menda prav nič ne diši načelna diskusija o problemih, ki so postali pereči v razvoju mednarodnega delavskega gibanja, tako gibanja kot celote, kakor tudi vseh partij posebej. Da bi se izoffnili takšni diskusiji, si izmišljajo fašistično Jugoslavijo in si prizadevajo s pomočjo nekakšnega »titoizma«, ki jo tudi njihova lastna izmišljotina, zastrašiti vse tiste, ki zahtevajo na postavljena vprašanja načelen odgovor. S tem pa samo poglabljajo obotavljanja v lastnih partijah, ko torej govorimo o resoluciji »O enotnosti delavskega gibanja«, vidimo zopet razliko med besedami in dejanjit vrnimo, da v resnici razbijajo enotnost tisu, ki se na jeziku zavzemajo zanjo.
Kakor je bilo ob prvi resoluciji Informbiroja, na katero smo odgovorili tnko, da smo utrdili enotnost Partije in pospešili graditev socializma, bomo znali v^ Jugoslaviji tudi tokrat, ko so •z Budimpešte razglasili nove resolucije, tudi zdaj iz vsega tega nove«8 hrupa proti KPJ in FLRJ napraviti pravilne sklepe in nauke in se postaviti na odločno, načelno .^tališče proti njim. Informbiro je zagrešil nov napad na našo socialistično domovino, na graditev socializma v naši deželi, na našo ljudsko oblast in na vso našo Partijo. Kar^ zadeva vpliv teh resolucij na našo_ deželo, ne bodo imele in ne morejo Imeti nobenega uspeha in pomena. Pričakujemo pa lahko, da jih tudi v delavskem in demokratičnem javnem mnenju no čaka nič boljž« usoda, lo namreč je hkrati tudi napad na enakopravnost delavskih gibanj i® socialističnih dežel; drugače tudi biti ne more. Nova resolucija Informbiroja pomeiii v resnici nadaljnji korak ,v podrejanju delavskih in demokratičnih gibanj, v njihovem spreminjanju v navaden privesek nedemokratične in y njeni osnovi nemiroljubne zunanje politike sovjetske vlade. Te resolucija nimajo načelne podlage, zgrajene s° na laži in napačnih tezah, in ne bodo mogle zavreti procesa zgražanja p*£ tijskih in delavskih množic v dela/skih in _ demokratičnih gibanjih, ki se je. dejansko že začel in — še več — k« že dobiva konkretne oblike, še več, čedalje večje padanje v breznačelnost
bo ta proces samo še poglobilo In ra*"
širilo.
Pred volitvami v hr a j e v ne ljudske odbore
Komunisti 11. raiona so zborovali
V Horjulu bodo v nedeljo glasovali
n niitoK, miilitimiši vaščane
Kakor po V6eh vaseh v Dolomitih, se je tudi v Horjulu v zadnjih letih mnogo spremenilo. Ljudstvo je pod vodstvom Partije in Fronte pometlo a starim in začelo graditi novo. Seveda 6e to novo ne da zgraditi kar čez noč Potrebna je trda, vsakodnevna borba, gospodarska in politična.
Sedaj je krajevni ljudski odbor v Hor-julu ves v znamenju predvolivnih priprav. Mladina je že imela svoj sestanek, na katerem so sklenili okrasiti volišča z zastavami in parolami Sedem volivnih enot v Horjulu bo tekmovalo med seboj, katero volišče bo lepše okrašeno in kje
Julka Logar, ki je med najaktivnejšimi odborniki KLO Horjul, ponovno kandidira
bodo prvi končali volitve. Odborniki in aktivisti imajo mnogo dela, saj je treba Poskrbeti, da bodo volitve izvedene res na najbolj demokratičen način, kakor to Predpisuje novi zakon.
»Na volitve se pa nismo začeli pripravljati šele te dni,« nam je dejal predsednik KLO Stanovnik. »Te trajajo že nekaj mesecev. Začnimo kar pri odkupih. Plan oddaje žita smo izpolnili 100-odstotno, ista stvar bo tudi s senom, ki smo ga do sedaj oddali 2500 kg. Plan krompirja pa smo izpolnili že nad 90-odstotno.«
Krajevni odbor v Horjulu je gledal,
se pri obvezni oddaji niso godile nepravilnosti. Pri oddaji krompirja so se odrezali s tem, da so pripeljali v treh dneh skoraj vso predpisano količino.
»Dva kmeta sta se pritožila zaradi visoke oddaje krompirja,« je nadaljeval predsednik. »Komisija KLO je odšla takoj na teren, pregledala posajeno površino in ocenila hektarski donos. In ugotovili smo, da je pritožba upravičena. Zato jima je bila oddaja znižana. Tudi kar se tiče davkov, smo vsakega kmeta posebej obravnavali, in če je bila kje premajhna ali prevelika davčna obremenitev, smo stvar rešili skupaj s finančnim odsekom okrajnega odbora. Pri vsem tem smo upoštevali tudi, če se je kateremu kmetu zgodila nesreča, kakor pogin živine ali podobno.«
Na predvolivnih sestankih na področju KLO Horjul so mnogo govorili o gospodarskih vprašanjih in se zanimali za politično situacijo doma in po svetu. Na teh sestankih so bili najbolj agilni predsednik Stanovnik, odbornica Logar Julka, mladinec Končan Avgust in drugi. Mnogo stvari je bilo treba pojasniti in če je stvar dobro pojasnjena, tudi ner-
gačev zmanjka. Ljudstva v Horjulu je pretehtalo vsakega kandidata posebej. V novem odboru morajo biti zastopani vsi sloji. Od 15 kandidatov je 6 delavcev, 5 malih kmetov in 4 srednji. Mladina je zastopana po štirih kandidatih, žene pa po dveh.
Na volitvah 11. decembra bo že drugič kandidirala Logar Julka. Na zboru volivcev je bila njena kandidatura soglasno potrjena, saj Julko in njeno delo vsi dobro poznajo. Med okupacijo je bila v zaporu v Italiji, po osvoboditvi pa je vodila organizacijo AFŽ. Ni bilo še prostovoljnega dela v vasi ali kakšne prireditve, kjer bi ne sodelovale tudi žene. Poleg Julke kandidira za KLO tudi mladinka Vrhovec Julka, ki je požrtvo.valno delala na krajevnem ljudskem odboru in bila aktivna tudi pri prostovoljnem delu.
Taki kot so Julka, Stanovnik in Končan, so tudi ostali kandidati Horjulčani so gledali', da se ni vrinil na listo kakšen špekulant in so res izbrali iz svoje srede najboljše. Pri tem je pomagala vaška partijska in frontna organizacija.
Horjul pričakuje 11. december s pomembnimi uspehi, ki jih je dosegel v tem letu. Meseca septembra so ustanovili zadružno ekonomijo v okviru kmetijske zadruge in posejali na njej 400 kg žita. 15 vaščanov je otjilo poleti v frontno brigado, 16 pa na sečnjo drv Za stalno se je vključilo v produkcijo 7 oseb, 16 voznikov iz vasi pa je odšlo v Kočevje, Bistro in Ribnico vozit drva. Vas je letos napravila nad 2000 prostovoljnih delovnih ur pri raznih akcijah. V zadnjem tednu so posipavali ceste in izpolnili svojo predvolivno obveznost.
Mladina v Zburah bo do volitev popravila 2 km poti
Na čast volitev bo delovna mladina v Zburah, kjer kandidira v nov KLO 7 mladincev, do 18. decembra popravila 2 km. slabe poti. Pri tem bodo tekmovale med 6eboj mladinske grupe iz vseh vasi. Pripravljajo tudi igro, pri volitvah pa bo sodeloval ves mladinski aktiv, V Škocjanu bo 22 članov mladinske organizacije pred volitvami delalo pri zadružnem domu. V mnogih krajih je mladina že prevzela vso skrb za okrasitev volišč, kurirsko službo in izvršitev ostalih priprav za volitve.
V doinjeiendavskem okraju je treba vestneje pripravljati sestanke
V doinjeiendavskem okraju so po vseh vaseh predvolivni sestanki, na katerih se volivci seznanjajo s pomenom volitev, z zakonom o ljudskih odborih itd. V nekaterih krajih, kakor v Kobilju, Lipi itd., je bilo celo več takih sestankov. Po nekaterih krajih pa so hoteli protiljudski elementi odvrniti ljudstvo od sestankov, zato so razširjali razne protiljudske parol« in laži. V Brezovici so se po izplačevanju denarja za krompir pogovorili
o	volitvah in dolžnostih volivcev. Navzoči so sledili govoru z zanimanjem, zastavljali so razna vprašanja in razvila se je živahna diskusija. V Lipi na prejšnjih množičnih sestankih ni bilo prave udeležbe, na predvolivnem sestanku pa je bila polnoštevilna.
V nekaterih krajih je udeležba prav zaradi slabe priprave in agitacije majhna. Predvolivne sestanke je treba dobro pripraviti in se na njih pogovoriti o najvažnejših problemih kraja in ljudi. Taki sestanki so potem dobro obiskani, ljudje iznašajo svoje probleme, nakazujejo napake, diskusija*je živahna in sprejemajo se dobri sklepi za nadaljnje delo J. P.
Na Kozjaku In Pohorju se volivci dogovarjajo, kako bodo še bolj okrepili naše gospodarstvo
Za oddajo lesa prav resno skrbijo in če bi se že uresničile obljube upravnika gozdne uprave, ki že dalj časa obljublja 15 voznikom izplačilo za 200 prevoženih kubičnih metrov lesa, bi bil danes plan prevoza bolje izpolnjen. Poleg tega so vaščani predlagali, da tudi kmetje iz dosedanjega Frama in Morja prevzamejo del prevoza, ker imajo veliko dobrih vpreg, vozijo pa nič.
V soboto je bila v kinu Siska III. partijska konferenca II. rajona. Začel jo je dotedanji sekretar tov. Mirko Prešeren in uvodoma predlagal pozdravno brzojavko tov. Titu. Navdušenje ob tej brzojavki je še stopnjeval pozdravni govor zastopnika CK, tov. Maček Cilke.Vsi delegati so vstali in se z burnim odobravanjem zahvalili za njene vzpodbudne besede. Po izvolitvi potrebnih komisij je delovni predsednik dal besedo to-tovarišu Bojanu Šegi, ki je prečital politični referat.
V referatu je bilo med drugim govora o izvrševanju sklepov III. plenuma CK KPS in to na vseh področjih političnega in gospodarskega udejstvovanja. Tov. sekretar je omenil velike uspehe frontne organizacije, ki je v letošnjem letu presegla v prostovoljnem delu uspehe lanskega leta za 150.000 ur, dosegla
757.000	ur z zelo lepim procentom zajetja in tudi delovnim učinkom. Z bolj sistematično pomočjo in delom bi bili uspehi lahko še večji, zlasti na ostalih področjih frontnega udejstvovanja. Tudi ostale množične organizacije so doprinesle lep delež k dvigu razgibanosti političnega življenja v rajonu, ki je bistveno boljše kot pretekla leta.
Nato je tov. sekretar prešel na vprašanje dela osnovnih partijskih organizacij in konkretno navedel nekatere od njih. V večini primerov je bila krivda za slabo delo predvsem na slabih sekretarjih, ki se niso dovolj pobrigali za vsebino in način organiziranega dela v osnovnih partijskih organizacijah. Dalje je bilo govora o nalogah v zvezi z ustanovljenimi kmetijskimi obdelovalnimi zadrugami.
V naslednji točki dnevnega reda je podal organizacijsko poročilo tov. Anton Dolščak. Dotaknil se je predvsem notranje partijskega dela in poudaril razne pomanjkljivosti, kot na _ primer pre--počasno sprejemanje udarnikov v KP, premalo vzgojen način dela s kaznimi in podobno. Nato je navedel podrobno uspehe in neuspehe dela kadrovskega, agitprop in orginstruktorskega oddelka. Posebej je poudaril pomen dela frontnih brigad, pri katerih je partijska organizacija odigrala odločilno vlogo. Referat, ki je bil zelo izčrpen in ki je dal marsikatera dragocena napotila zbranim delegatom, je zaključil z ugotovitvami o liku komunista, kateremu se moramo vsi čimbolj približati.
Po kratkem odmoru je sledila razprava, katero je začel sekretar komiteja Litostroja. Vihar navdušenja je vzbudil tov. Raket Franc, rekorder iz Gradis-Litostroja. V svojem izvajanju je na za-
Predvolivna množična sestanka v Kaplji in Koprivniku v mariborskem okoliškem okraju sta prav dobro uspela. Volivci so razpravljali o važnosti volitev,
o	pripravah nanje, o davkih, o hranilnih vlogah, odkupih, največ besed pa se je sukalo okrog tistih gospodarskih vprašanj, ki jih lahko reši samo složna vaška skupnost z dobrim KLO.
Daleč vsak sebi so raztreseni kmetje obmejne Kaplje na strmih pobočjih Kozjaka, pa vendarle jih je bilo na nedeljskem sestanku več kot 200. Tako so sklenili, da bodo z volitvami končali do poldneva, in iz množice se je kar vsulo vprašanj, kako bodo v prihodnjem letu še bolj okrepili gospodarstvo. In sklenili so, da bodo z velikih množin lesnih odpadkov, ki jih daje posek, delali oglje, v bližnji bodočnosti si bodo tudi ustanovili novo čevljarsko delavnico, Kritizirali so tudi malomarnega brigadirja gozdne uprave, kjer že celega pol leta zavlačujejo kmetom izplačilo voznin.
V	Koprivniku kmete že vse leto tare j dvoje silno neprijetnih vprašanj: ceste in prevoz lesa. In na predvolivnem sestanku so rekli: dovolj je čakanja. Sosednji ljudski odbor Zgornja Polskava je v letošnjem dodatnem proračunu dobil
65.000	din za popravilo krajevnih ce6t, pa še do zdaj niso prijeli za delo, tako da so ceste s Pohorja bolj podobne kozjim potem kaj šele, da bi bile kolovozi.
Na nekem kraju je potok zajel cesto, da po neurju vprege tu do pasu gazijo vodo.
Dva kmeta sta povedala, da jima je konj zaradi tega zbolel, eden je celo poginil.
Zato je zadnji čas, da se to uredi, so povedali Koprivničani. Ceste je treba vsaj za silo popraviti, da bodo še zadnji kmetje izpolnili svoj zadnji plan oddaje lesa.
Zato so sklenili, da bo vsak vaščan delal pri popravilu ceste pet ur. Prihodnje leto
pa bodo zgradili cesto od Koprivnika do _	....	, ,	,	.	,	.	...	.	. , , ,	.	n i c-
Slivnice ter popravili podrto mostišče. serija elektromotorjev, ki jin je izdelala tovarna »Kade Ivoncar«
SPScji w>
nimiv, delavski način povedal, kako je tekmoval z najboljšim zidarjem Jugoslavije, Beograjčanom Milosavljevičem. Dejal je, da sprva, ko je videl mogočno postavo tega prvaka, kar ni zaupal svojim sposobnostim in da je imel prvi dan tekmovanja veliko tremo. Kljub temu je svojega tekmeca že prvi dan presegel za 40 odstotkov. V sredini tekmovanja je Milosavljevič zahteval brigado iz Beograda, češ, da so sedanji pomočniki slabi. Dobil jo je, toda kljub temu ga je tov. Rakel presegal in končno presegel za več kot 16 kub. metrov. Vsi diskutanti so tudi poudarjali odnos do sprejemanja novih članov, potrebo po ideološki vzgoji, povezavi med sindikatom, upravo in Partijo itd. itd.
Razpravo je prekinila delegacija 20. terena, ki je prinesla pozdrave frontov-cev tega terena, ki je med najboljšimi v rajonu.
Verifikacijska komisija je ugotovila, da je od 210 izvoljenih delegatov navzočih 193, upravičeno je odsotnih 9, neupravičeno pa 8 delegatov. Nato je stavila svoj predlog kandidacijska komisija. Tega so delegati brez kakšnih pripomb odobrili. Med tem je tov. Mencejeva podarila Partiji svojih 8000 din ljudskega posojila. Konferenco so pozdravili tudi kovinarji našega velikana petletke — Litostroja. Zagotovili so konferenci, da bodo letni plan predčasno dosegli.
Po volitvah, ki so bile izvedene s tajnim glasovanjem, je volivna komisija objavila rezultat. Ogromna večina predlogov je dobila vse .oddane glasove. V rajonski komite so bili izvoljen tovariši: Bojan Šega, Anton Dolščak, Ladislav Zorko, Anton Urbič, Karel Jurkovič, Janez Beravs, Jože Bedenčič, Miha Gradič, Matija Nadižar, Lojzka Steiner,- Fraaic Dimeč, Joža Smrajc, Albert Kotnik, Franc Černivec, Anton Dobravc, Jakob Mesojednik, Janez Romšek, Božo Ivanovič, Milan Vrezec, Franc Bergant, Miha Turšič, Marjan Štrumelj; v revizijsko komisijo pa tov. Janez Romšek, Marija Trojar, Stane Žnidaršič, Franc Jereb in Janez Korošec.	K.	S.
Nova tekstilna tovarna v Sežani
V začasnih delovnih prostorih je bila v soboto zvečer otvorjena v Sežani nova tekstilna tovarna za pletene izdelke, za katero je v Sežani in v okolici vladalo veliko zanimanje, saj je ta panoga dejavnosti v okraju skoraj nepoznana. Tovarna bo pričela redno obratovati že
5.	decembra 1949 in sicer v dveh izmenah ter bo zaposlila 170 ženskih delovnih moči.
Čeravno stoji Sežana pred vrati Trsta, niso italijanske okupacijske oblasti nikdar posvetile najmanjšo pažnjo za zaposlitev ženske delovne sile, ki se je morala boriti za svoj obstoj daleč od svojih domov, v tujini. Nova ljudska oblast pa rešuje tudi take probleme, ki so jih drugi smatrali za nerešljive, in zgraditev nove tovarne v Sežani je jasen dokaz, da smo v polni fazi socialistične izgradnje.
Otvoritveni slovesnosti je prisostvoval tov. Povh Jožko, načelnik uprave za proizvodnjo pri komunalnem ministrstvu, tovariš Delorenci, poverjenik za industrijo pri Oblastnem odboru za Goriško ter njegov pomočnik tov. Dušan Keber. Delovni kolektiv je pozdravil podpredsednik OLO Sežana ter član okrajnega komiteta KPS tov. Lado Mahnič ter tov. Kobal Ciril, referent za proizvodnjo lokalnih podjetij. V imenu Oblastnega odbora za Goriško je govoril tov. Keber Dušan.
V tovarni je bila tudi prirejena razstava pletenih izdelkov in ob tej priliki je bilo nagrajenih 10 delavk, ki so se pri praktičnih vajah na strojih najbolj izkazale. Pohvale vredno je tudi požrtvovalno delo tov. Mirka Vodenika, upravnika podjetja, ki je vodil vsa pripravljalna dela in v relativno kratkem času montiral preko 70 obstoječih strojev.	Vilhar Lojze
•	* adio se * vsakim dnem bolj in bolj Žiri in vedno več je govora tudi o elektronkah, kot njegovem bistvenem delu. Tudi pri nas. v Nišu, gradimo tovarno, v kateri bomo poleg ostalega radijskega materiala izdelovali elektronke in tako Postavili našo radioindustrijo na lastno materialno hazo. Poglejmo, kako izgleda la priprava, kako se je razvijala in v kakšne namene se uporablja.
ŽARNICA, KI NI VEČ ŽARNICA
Minilo je nekaj več kot pol stoletja, odkar je na svetu zagorela prva električna žarnica z žarilno nitko. Nitka je bila najprej iz oglja, a so jo potem zamenjali s težko taljivo kovino Ta prva žarnica »e ni mnogo razlikovala od današnje navadne žarnice: žarilna nit v brezzračni 4li s kakim plinom napolnjeni stekleni
hruški.
Učenjake pa je zanimalo, kaj se godi v žarnici, ko nitka žari, mnogo pomislekov so imeli Poskušali so! Najprej so v žarnico ua enem koncu vtalili kovinsko Ploščico in opazovali Ko je žarnica gore-
je kovinska ploščica postala električna, čeprav ni bila v nobeni zvezi z ža-filno nitko! Kmalu jim je stvar postala lasna: ko se nitka ugreje in začne žareti, ®e od nje odločijo elektroni (najmanjši el®ktrizirani delci) in se razprše na vse *trani po notranjosti žarnice, tako zadenejo tudi na kovinsko ploščico in jo naelektrijo
. Take poizkuse je delal že ameriški ‘iumitelj Edison. Leta 1904 pa je angle-p' znanstvenik Fleming napravil prvo '®ko žarnico z vtaljeno kovinsko plohico _ imenovali so jo elektronko, ker
y njej opazovali tok elektronov. Ža-*"ni nitki so dali im« katoda, ploščico
Elektronka.
so imenovali anodo, tok med obema pa anodni, ker teče proti anodi.
Znanstveniki so vrtali dalje. Med anodo in katodo so postavili kovinsko mrežo in zopet poizkušali ter opazovali, če je katoda žarela in če mreže niso naelektrili, so elektroni še vedno skoraj neovirano brzeli proti anodi. Toda čim so mrežo naelektrili, se je stvar bistveno spremenila: vsaka najmanjša električna sprememba na mreži je povzročala velike spremembe v anodnem toku. Tako elektronko je leta 1907 izdelal Američan Lee de Forest in jo imenoval triodo
— ker je imela tri glavne dele: katodo, anodo in mrežo.
REVOLUCIJA V RADIOTEHNIKI
Iznajdba elektronke je pomenila ve-
preobrat v vs«j radiotehniki. Prvotno so bili v rabi le detektorji, s katerimi so mogh sprejemati le oddaje bližnjih postaj in še to precej slabotno. In kaj so storili sedaj? Šibki tok z antene so preko mreže elektronke močno ojačili in že so lahko poslušali s slušalkami tudi oddaljenejše radiopostaj*. Kmalu pa so začeli izdelovati sprejemnike z več elektronkami in začeli posluiati na zvočnik.
Vzporedno z razvojem radija pa se je razvijala tudi elektronka. Graditi so začeli take z več mrežami; danes so najbolj v rabi elektronke s tremi mrežami
— imenovane pentode (ker imajo pet sestavnih delov). V moderni radiotehniki pa uporabljamo tudi večmrežn#. V zadnjih
desetletjih izdelujejo tudi dvojne elektronke: v eni in isti stekleni cevi sta trioda in pentoda obenem. Z vsemi temi J izpopolnitvami so dosegli vedno popol-| nejši m čistejši sprejem v radijskih apa-! ratih.
V	prvih desetletjih tekočega stoletja
I	so radio poslušali v posebnih klubih in
1	le bogataši so imeli lastne sprejemnike. Toda z vsakim letom se je radio vedno bolj izpopolnjeval in bil dostopen vedno širšemu krogu ljudi. Leto 1922. je znano po graditvi mnogih oddajnih postaj, ki so rasle kot gobe po dežju. Produkcija ra-dioaparatov se je stalno večala ; leta 1936. je bilo v Jugoslaviji že okoli 80 tisoč sprejemnikov, ki pa je bila v tem pogledu na enem izmed zadnjih mest na svetu. Pred desetimi leti je bilo na 6vetu že nad 60 milijonov radiosprejemnikov. In danes? Lahko rečemo, da jih je mnogo, vsak dan več; saj jih velike tovarne kar bruhajo.
IN NE SAMO V RADIOTEHNIKI!
Sprva so elektronke uporabljali 6amo v radiotehniki in sproti proučevali njene lastnosti. Ugotovili so. da je elektronko možno in koristno uporabljati povsod, kjer hočemo brez kakršnih koli napak ojačevati šibke toke ali pa natančno meriti najrazličnejše veličine.
Radiosprejemnikom so zelo sorodni tako imenovani ojačevalniki, ki prav s pomočjo elektronk ojačujejo šibke toke, to *e pravi šibke ▼ elektriko spremer njene zvoke. Z ojačevalnikom lahko ojačimo n. pr. zvok z gramofonskih plošč,
s filmskega traku, ojačujemo preko mikrofona razne govore itd.
V	zadnjem času so pričeli elektronko uporabljati v znanstvenoraziskovalne namene Med vojno so za hitra vojna letala napravili posebne priprave za merjenje pospeška hitrosti. Elektronka, ki je bila glavni sestavni del naprave, je bila izredno zanimiva. Mreže niso bile trdno pritrjene na podlago, temveč so bile prožne. Pri najmanjši spremembi hitrosti so mreže zanihale in vplivale na anodni tok; na posebnem zaslonu pa so se sproti zarisavali zaželjeni podatki o pospešku. Danes to pripravo, še bolj izpopolnjeno, uporabljajo pri raketnih letalih, ki letajo s prekozvočno brzino.
Ogromno je področje, kjer se uporablja elektronka. Uporabljamo jo za vsa natančna in majhna merjenja električnega toka in napetosti in tudi v elektro-magnetizmu, poleg tega pa elektronka tudi...
...MERI, STRELJA...
Pri tistih avtomatičnih strojih, kjer je potrebna velika natančnost in enakomerno delovanje, elektromehanične metode ne zadoščajo popolnoma: posamezni deli se obrabijo in stroj ne deluje več tako natančno. Po novi metodi so stroji povezani 6 pripravami, v katerih elektronke brezhibno kontrolirajo delovanje stroja. Danes take priprave uporabljajo v mnogih tovarnah, predvsem v industriji papirja, pri vlečenju žice, pri navijanju kablov — skratka povsod, kjer je potrebna velika natančnost in enakomernost.
Elektronke streljajo? Med zadnjo vojno so nekatere države gradile v velikih vojnih letalih priprave za avtomatično sprožitev strojnic na tistih delih letala, kjer niso mogli namestiti strelca. Priprava je sestavni del velikega avtomata, sestavljenega iz elektrod, ki je streljal,
meril in računal vse zahtevane podatke v zvezi z metanjem bomb.
O ELEKTRIČNIM MOŽGANIH IN ELEKTRONKI - RIŽEVEM ZRNU
V	vojnah morajo znanstveniki prav tako delati za fronto, med drugim je njih naloga preračunavati zamotane in obsežne tabele za topništvo, letalstvo in mornarico. Računi so često zelo obsežni, tako da navadno niti z najmodernejšimi računskimi stroji niso zmogli dela.
Zopet jim je pomagala elektronka! Sestavili so zelo velik in kompliciran stroj, ki je postal kos še tako obsežnim in zamotanim računskim operacijam. Stroj je nameščen v posebni stavbi in v njem deluje okoli 18.000 najrazličnejših elektronk. Stroj računa vse in kolikor hočete — od navadnega seštevanja do integriranja. V dobrih dveh urah lahko izračuna toliko, kolikor bi navaden ra-čunar-profesor izračunal v 100 letih, poleg tega pa je še skoraj nezmotljiv. Ras pravi električni možgani — toda kljub vsemu ostane le mehanizem in ne bo nikoli nadomestil človeka!
Ker je v takih in podobnih strojih potrebno zelo veliko število elektronk, in ker se povsod izraža težnja, da bi bili radioprejemniki po obsegu čim manjši, so pristopili tudi k resnemu zmanjševanju obsega elektronk. Že pred vojno so skonstruirali tako imenovane »sub-miniaturne« elektronke, ki so bile dolge
1	cm in debele pol cm. Uporabljali so jih v »žepnih« radioprejemnikih. Po vojni pa so izdelali še manjše: ene so velike kot riževo zrno,
Tehnika, prav posebno pa elektrotehnika, se razvija z naravnost blazno brzino. Elektrika bo tista delovna sila, ki nam je sedaj tako primanjkuje, in prav v tem je še globlji smisel elektrifikacije kot osnove za zgraditev socializma v naši državi.
V invalidskih podjetjih je bilo proglašenih 36	novih
V borbi za izpolnjevanje mogočnih nalog našega plana in za zgTaditev socializma so mnogo pripomogli do skupnih uspehov slovenskih invalidskih podjetij predvsem najboljši delavci, ki so v znak priznanja svojih zaslug prejeli častne naslove udarnikov.
V kemični čistilnici, parni barvarni in tkalnici »Zvezda« v Kranju sta že
V Strojnem pletilstvu v Črnomlju so časten naziv udarnic dobile nasledpje delavke iz pletilskega oddelka: Simčič Tončka, Fančika Švajger in Zdravka Zore, ki so normo presegale stalno za do 20 odstotkov in so se tudi v tekmovanju za večjo storilnost dela najbolje izkazale.
V mariborski invalidski Tovarni trakov so ob počastitvi štiriletnice progla-
mzmmm
Udarniki invalidskih podjetij: Janez Lotrič, ŠTefan Jurina ter tkalka in tiskar
drugič proglašena za udarnike Janez Lotrič in Štefan Jurina, barvar in tkalski mojster, ter prvič tkalki Slavka Kavčič, Francka Martinčič in tiskar Andrej Košir, ki so pri rednem delu in tekmovanjih visoko presegali dnevne norme.
V mizarstvu »Istok« v Mirni pri Gorici so ob Dnevu republike proglasili 6 članov delovnega kolektiva, in sicer Željka Pagona, Jožeta Blumleina, Lam-
. berta Špinčiča, Jožeta Zorca, Franja Černiča in Jožeta Pahorja, ki so dnevno normo presegali povprečno za 40%.
Devet novih udarnic v »Tovarni perila? v Ptuju priča, da se delovni kolektiv tega invalidskega podjetja na vso moč prizadeva, prispevati k uspehu in čim prejšnji zgraditvi socializma v Titovi Jugoslaviji. Za udarnice so proglasili naslednje delavke: Marijo Emeršič, Ljudmilo Kopše. Marijo Horvat, Nado Bezjak, Marijo Plohl, Katico Rojko, Marijo Kramberger, Zoro Gregorec in Frančiško Petek. Velika večina novih udarnic je iz vrst mladine.
Pri razglašanju udarnikov v »Mizarstvu« v Polzeli pa je znova prišla do izraza škodljiva in v današnjo delovno stvarnost ne spadajoča pristranost. Prvotno je vodstvo predlagalo proglasitev petih udarnikov, med katerimi pa sta le dva izpolnila potrebne pogoje. Vodstvo je ravnalo napačno, ker je hotelo podeliti naslove udarnika ne glede na dejanske uspehe. Med 5 predlaganimi ni bilo delavca, ki je v celoti izpolnil pogoje, a odločilnim pri izbiri predlogov ni bil pri srcu. Zahvaljujoč budnosti opera-tivno-administrativnega vodstva pri republiški upravi invalidske gospodarske dejavnosti, pa je bila ta nepravilnost pravočasno odpravljena in so bili razglašeni za udarnike trije naslednji delavci: Karel Podlesnik, Karel Borštnar in Martin Zagožen, medtem ko je 40 odstotni vojni invalid Anton Bašič sicer redno presegal dnevno normo, a zaradi bolezni vendarle ni izpolnil pogojev za proglasitev za udarnika.
V »Čevljarstvu« v Celju so proglasili tri udarnike, in sicer: Joža Beltrama, Mirka Fabjana in Ignaca Bizjaka, ki so dnevne norme presegali od 30 do 40%.
sitve Federativne ljudske republike Jugoslavije razglasili za udarnici dve najboljši delavki Jožico Cilenšek in Ljudmilo Jerin ko, ki sta dnevno normo presegali povprečno za 20 odstotkov, v Ko-larsko-karoserijskem podjetju v Mariboru pa kovača udarnika Kolomana Zrinjskega, ki je normo presegel tudi okrog 20 odstotkov in je požrtvovalno sodeloval tudi v raznih prostovoljnih akcijah.
V Fotoliku v Ljubljani so proglasili za udarnika retušerja Staneta Vrhovca, ki je dnevno normo presegal za 50 do 60 odstotkov in dela izvrševal zelo kvalitetno.
Tudi v Pasarstvu in galvanizaciji v Št. Vidu nad Ljubljano so proglasili udarnika in to najboljšega delavca v podjetju Milana Faturja, kovinostiskarja, ki je od prvega dneva, ko so v podjetju začeli delati po normah, svojo dnevno normo vztrajno in precej visoko presegal.
V šaleški lesni galanteriji v Šoštanju so po stalnem preseganju delovne norme in velikih uspehih v tekmovanju zasluženo proglasili za udarnika Franca Vranjeka in Milko Čuden, ki sta ob proglasitvi obljubila, da ne bosta prenehala s takim delovnim poletom, s kakršnim sta delala doslej, ter da bosta s svojim dobrim zgledom pomagala do večjih delovnih uspehov.
Vsi novo proglašeni udarniki invalidskih delovnih kolektivov so jamstvo za še večji delovni plet slovenskih invalidskih podjetij, ki se krepijo in razvijajo, utrjujoč tako tudi našo splošno gospodarsko dejavnost, ki je usmerjena v dvig življenjske ravni našega delovnega človeka in v zgraditev socializma.
Poleg udarnikov pa je bilo ob priložnosti počastitve Dneva republike v invalidskih podjetjih Slovenije denarno nagrajenih še mnogo dobrih delavcev in delavk.	J.	C.
SREDI LETA JE BILO V DRŽAVI 2047 POŠT S TELEFONOM
Naloge tehničnega osebja poštne stroke za izboljšanje našega poštnega prometa
V	ponedeljek se je v Beogradu začelo posvetovanje inženirjev, tehnikov in mehanikov brzojavne, telefonske in poštne stroke. Posvetovanju predseduje zvezni minister za pošte Zaim Šarac.
' Minister Šarac je prikazal naloge strokovnega osebja pri reševanju vprašanj za izpopolnitev naše poštne službe in poštnega prometa. Doslej so precej uspešno usposabljali tehnični kader, zja-sti mehanike, premalo pozornosti pa so še posvetili vzgoji srednjega in višjega kadra.
Že tretje leto deluje institut, ki rešuje tehnična vprašanja poštne službe. Doslej še ni dosegel primernih uspehov.
—	Šolani tehniški kader, ki je predvsem koncentriran v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, ni dovolj skrbno spremljal prizadevanj kvalificiranih delavcev po delavnicah in jim ni pomagal, kakor bi jim moral. Številni delavci se zelo odlikujejo z delovno vnemo in stremijo po izpopolnitvi strokovne izobrazbe. Solani strokovnjaki so jim dolžni pomagati. To je hitra pot za usposabljanje kadrov iz vrst nadarjenih in zavednih delavcev.
Kljub zelo pomanjkljivim poštnim napravam in skromnim sredstvom, ki smo jih podedovali po stari Jugoslaviji, smo po osvoboditvi hitro obnovili poštne zveze, jih razširili in modernizirali. Dne 1. julija je bilo v državi 2047 poštnih ustanov, ki so imele telefonsko zvezo. Povprečno je bila po ena ustanova na 125 kvadr. km ali na 7704 prebivalce. Po številu telefonskih naročnikov še zelo zaostajamo za mnogimi drugimi državami. To je še tem bolj nezadovoljivo, ker so ljudske republike neenakomerno razvite. Tako je na primer v ožji Srbiji (brez Vojvodine) po en poštni urad s telefonsko zvezo na površini 189 kvadr. km in s 13.969 prebivalci, v Bosni in Hercegovini pa na površini 311 kvadr. kilometrov in s 15.355 prebivalci. Po najnovejši _ upravni razdelitvi ljudskih republik je v državi 7988 krajevnih ljudskih odborov, le dobra četrtina jih ima telefonsko zvezo.
Razširjenje in modernizacija poštnih naprav je nujna. To pa ne pomeni, da bi ne bilo treba nadaljevati borbe za čim bolj racionalno izkoriščanje zmogljivosti obratov.
Naloga naših strokovnjakov je, da moderniziramo poštne naprave predvsem ? domačimi sredstvi, tako da bomo uvažali le, kar je res nujno potrebno.
PROCES V SARAJEVU
Agentje sovjetske obveščevalne službe so zbirali lažne informacije
tudi od takšnih zločincev kot je Arsen Boremovič
Sarajevo, 6. decembra.
V	torek se je proces proti skupini vohunov Križka in soobtožencev nadaljeval. Priče so osvetlile nove momente, ki so značilni za zločinca in provokatorja Boremoviča. Obtoženi Boremovič je bil v bivši Jugoslaviji in v NDH takšen državni tožilec, ki so mu poverjali razne težavne naloge za sestavljanje obtožnic za mnoge težje primere. Monarhofaši-stični režim ga je odlikoval z visokim redom, Jugoslovansko krono, Pavelič pa ga je povzdignil »ad personam«, kar pomeni, 'da je v napredovanju preskočil redno pot. Skušal se je vtihotapiti v narodnoosvobodilno gibanje. Značilno zanj pa je, da j^ bila v Sarajevu aretirana in pobita prav tista skupina pristašev nar rodnoosvobodilnega gibanja, kateri se je navidez pridružil Boremovič, medtem ko se njemu ni nič zgodilo.
Javni tožilec je prebral več dokumentov, iz katerih je razvidno, da je Boremovič res zakrivil vse inkriminirane zločine. Pod težo dokazov je Boremovič izpovedal, da je navezal prve stike s sovjetsko obveščevalno službo leta 1945., in sicer z majorjema Lovjaginom in Fjodorovom. Značilno za ta dva sovjetska oficirja je, da sta poiskala prav ustaškega državnega zločinca Boremoviča in ga vprašala, kako se je razvijala vstaja v Bosni in Hercegovini, ali je imela Komunistična partija Jugoslavije v njej vodilno vlogo itd. *
Boremovič se je pozneje povezal še z drugimi _ sovjetskimi predstavniki in pravi, da je z njimi »diskutiral« o načinu, kako bi dvignili kulturnopolitično raven ruske emigracije, da bi s.e v tem pogledu izenačila s prebivalci Sovjetske zveze. O prvi svoji zvezi s sovjetskimi predstavniki pravi, da je bila posredovalnega značaja,. Prizna pa, da so bili njegovi stiki z direktorjem konzularnega oddelka Jelisejevom in dopisnikom Tassa ter članom SIB obveščevalnega značaja. Prvi hip je Boremovič hotel tajiti, pod težo dokazov pa je le priznal, da je pošiljal sovjetski obveščevalni službi vohunske informacije. Njegove informacije^ so skupaj s podobnimi postale gradivo za napad na FLRJ. Na predsednikovo vprašanje, ali je Boremovič rekel, da se je KPJ postavila na protisovjetsko stališče, je Boremovič odgovoril, da sta mu tako rekla Jelisejev in Lakišev. Boremovič je pred sodiščem sicer izjavil, da je govo-
ril o tem, da so naše ljudske oblasti drugače ravnale 6 sovjetskimi državljani kakor z drugimi državljani, zlasti z Angleži, Američani in Francozi, ko pa ga je javni tožilec pozval ,naj navede pred sodiščem le en primer, da bi bile naše ljudske oblasti favorizirale angleške, ameriške in francoske državljane, ni mogel navesti nobenega primera.
Javni tožilec je vprašal obtoženega Boremoviča, ali je obvestil, sovjetske predstavnike o nekem članku o Prešernu. Boremovič je odgovoril, da tega ni storil in da so mu sovjetski predstavniki to očitali. Šlo je za revijo »Svetlost«. Boremovič je bil član njenega uredništva, Na koncu članka o Prešernu je bilo rečeno, da je Prešernova zasluga v tem, da je pripomogel prenesti v našo deželo pridobitve zapadnoevropske kulture. Javni tožilec meni, da to ni noben greh, če gre za tiste kulturne pridobitve, ki so pozitivne na splošno. O tem članku je Boremovič poročal takole: »V članku se zlasti povzdiguje to, da je Prešeren prenašal pridobitve zahodne Evrope, jaz pa sem razumel tako, da je hotel pisec članka poudariti to zlasti v času, ko se bije boj med napredno kulturo, ki se razvija v deželah ljudske demokracije, in kulturo na zahodu, ki je pod močnim vplivom njenih mogotcev-imperialistov.«
Obtoženec je priznal, da. je to napisal in da je bilo njegovo poročilo vsekakor tendenciozno.
Boremovič je pred sodiščem zatrjeval, da ni mogel preverjati poročil, ki jih je pošiljal Jelisejevu. Prizna, da je razširjal sovražno propagando radia Moskva ter agitiral proti državnemu in partijskemu vodstvu naše države. Pravi, da je vedel za nekatere sovjetske državljane, da so bili v bivši Jugoslaviji pristaši fašizma. Nekateri sovjetski državljani, pravi Boremovič, so bili do naše države korektni, drugi pa ne. Ko ga je javni tožilec kar naravnost vprašal, koliko je bilo po njegovem mnenju korektnih in koliko nekorektnih, češ da mora kot obveščevalec to vedeti, je Boremovič odgovoril, da misli, da je bilo nekorektnih 90%.
Nato je sodišče zaslišalo na predlog zastopnika javne obtožbe in obtoženega Boremoviča številne priče, da bi popolnoma osvetlilo delovanje obtoženca med okupacijo, zlasti na razpravah, ki so bile pred potujočim naglim sodiščem v Travniku 1941 in v Sarajevu 1944.
OSKAR DAlfON
o glasbenih prireditvah v inozemstvu
Na skupnem sestanku članov Združenja skladateljer^rmfe In’ Združenja reproduktivnih glasbenih umetnikov Srbije v prostorih Glasbene akademije je' direktor opere dr. Oskar Danon opisal svoje vtise, ki jib je dobil na glasbenih prireditvah v Salzburgu, v Angliji in Italiji.
Oskar Danon je posebej omenil festival v Salzburgu, ki je že 30 let središče glasbenih prireditev, pripravljenih z vso resnostjo in na visoki umetniški ravni. Sledovi fašistične okupacije in povojno stanje so tudi zapustili svoj pečat na tem splošno znanem mednarodnem glasbenem središču in shajališču ljubiteljev in poznavalcev glasbe vseh krajev sveta. Sedaj se v Salzburgu zopet uveljavlja staro prizadevanje privabiti čim-več obiskovalcev iz tujine. Danes hodijo na festival predvsem Angloameričani, ki so zaposleni v Avstriji. Le prav malo ljudi prihaja tjakaj iz čisto umetniških pobud. Zaradi tega niso mogli znameniti glasbeniki, ki so se udeležili festivala, ustvariti- prejšnjega umetniškega ozračja glasbenih prireditev, kakršne so bile v Salzburgu pred vojno. Na festivalu so bila zastopana predvsem dela dunajskih skladateljev klasikov, sodelovala pa je tudi dunajska filharmonija in drugi av-
strijski glasbeni ansambli z dirigenti in
: sofisti, ki smse oaTiKovan s svojo visoko umetniško ravnijo.
Festival v Salzburgu je bil mednaroden, saj so bila razen zapadnih zastopana tudi dela slovenskih skladateljev. Sodelovali so najvidnejši umetniki, solisti in dirigenti-ter orkestri iz vsega sveta. Edinburgh, prav tako pa tudi Salzburg privabljata s svojim lepim prirod-nirn okvirom obiskovalce iz tujine. Vendar pa je bilo na tem festivalu največ domačih obiskovalcev, ki so pokazali iz-re(^° zanimanje za glasbo, zlasti pa za simfonične koncerte. Po umetniški ravni je festival glasbe in drame v Edinburghu le težko primerjati celo s sedanjim festivalom v Salzburgu. Koncerte pripravljajo z vso naglico brez posebne pozornosti. Vendar pa so bile v Edinburghu kakor v Salzburgu tudi takšne glasbene prireditve, ki so bile za poslušalca v resnici umetniški doživljaj.
Ko je govoril o svojih vtisih iz Italije, je dr. Danon poudaril malodane nenad-kriljivo umetniško silo, muzikalnost in čustvenost simfoničnega orkestra milanske »Scale«. Posebno je naglasil visoko unietniško raven reproduktivnih Umetnikov in ansambla v inozemstvu ter
Mestno glasbeno šolo v Beogradu obiskuje okoli 340 učencev
Pouk posečajo učenci ; zaključeno osnovno ah erednio Šolo tor Študentje-*«'
delavci. Pouk traja šest let. Sola ima odsek za solopetje, klavir ter godalni in pihalni odsek.
Metoda dela omogoča talentiranim poedincem, da v polni meri razvijajo svoje sposobnosti. Razen redne kontrole o napredku učencev obstaja točna statistična evidenca, v kateri je v celoti prikazan umetniški razvoj posameznega učenca. Ogledalo dela v šoli so notranji in javni nastopi, na katerih najboljši učenci nastopajo e solospevi ali v orkestru. Odlika letošnjega dela na Mestni glasbeni šoli je v tem, da so vsi učenci približno enako nadarjeni. Mestna glasbena šola vzgaja kader bodočih glasbenih profesorjev in muzikov, ki bodo dopolnili naše orkestre in izboljšali delo glasbenih odsekov v kulturno-umetniških društvih,
težke pogoje za razvoj mladih, znanih, reproduktivnih umetnikov, ki v kapital, svetu nikjer ne najdejo podpore, zaradi česar propada mnogo neodkritih talpn-tov. Prav tako pa tudi visoke cene vstopnic za opero in koncerte onemogočajo delovnim množicam teh držav, da bi se seznanile s klasičnimi in sodobnimi glasbenimi deli.	(Tanjug)
Ob razstavi
ljubljanske šole za umetno obrt
Ljubljanska šola za umetno obrt Je pravkar odprla v Umetniški zadrugi sa mostojno državo. Izbrani keramični in graverski izdelki, nekateri vdelani v lesene šatulje, napravljene na šoli, lutke, gledališki okraski, baročne folklorne in umetniške čipke, študije po naravi, reprodukcije etnografskih zanimivosti le delno prikazujejo delo šole, ki vzgaja nove kadre projektantov in risarjev za industrijska podjetja, ter samostojne izvajalce domačih umetno obrtnih mojstrovin.
Sola za umetno obrt je bila ustanovljena 1946. leta in ima danes oddelek za dekorativno slikarstvo, dekorativno kiparstvo, uporabno grafiko, keramiko, dekorativno arhitekturo s posebnim odsekom za pohištvo (ki se sedaj ureja), oddelek za umetno kovinarstvo z graverskim odsekom in tekstilni oddelek z odsekom za umetno vezenje, čipkarstvo in dezeniterstva (risanje osnutkov za vzorčasto tkanje in tiske tkanin). V vseh teh oddelkih je danes 161 učencev, od katerih bodo prvi že letos absolvirall. Po večini imajo nižjo gimnazijo, le redki — izredno nadarjeni učenci — so bili sprejeti z osnovnošolsko izobrazbo po dopolnilnem izpitu iz občih predmetov. Vsak gojenec mora pred vstopom v šolo opraviti izpit iz risanja in po enoletnem delu v pripravljalnem letniku se po sposobnosti porazdele v različne oddelke.
Kako pomebna je šola za umetno obrt najlaže ugotovimo, če pogledamo v nekatera industrijska podjetja. V naših tekstilnih tovarnah splošno primanjkuje
■■nHManMMMMHii
projektantov in risarjev. Le priložno.stno sestavljajo arhitekti nove vzorce, po večini pa se poslužujejo tovarne zastarelih vzorcev, izdelanih po tujih osnutkih Kakor projektantov manjka tudi tekstilnih graverjev, ki bi nove osnutke vgravirali na kovinske valje za tiskanje blaga. Tudi industrijskih graverjev nimamo dovolj. Razne žige, črke, številke in značke izdelujejo za nas v Zagrebu. Keramični izdelki, ki jih srečujemo po naših izložbenih oknih, so izdelani po večini po starih kalupih, slikani okraski pa so posneti iz predvojnih cenikov. V Rogaški Slatini, kjer izdelujemo steklene predmete, primanjkuje načrtov za brušeno in gravirano steklo ter slikane okrase. Tovarne usnjenih galanterijskih izdelkov nimajo novih stanc (negativ vzorca na kovinski plošči), da bi vtiskale olepševalne vzorce v usnje. Embalaža, zaščitne znamke, etikete naših izvoznih artiklov, bi morale biti res okusne; zaradi pomanjkanja dobrih kadrov smo še vedno s tem v zadregi. Vse to je le površen prikaz, kako primanjkuje kadra za estetski dvig naših proizvodov, zlasti tistih, ki so namenjeni za izvoz.
Učenci šole za umetno obrt že sedaj tu znatno pomagajo. V Libojah pri Celju, kjer mladi keramiki praktično vodijo, so po lastnih osnutkih napravili nove izdelke, ki so jih poslikali z lastnimi zelo lepimi vzorci. Njihove kalupe in vzorce keramična tovarna v Libojah že uporablja. V tekstilni tovarni »Tiska-nina« so med počitnicami sestavili precej novih vzorcev za tiskano blago. To-
varna usnjenih izdelkov v Domžalah krasi usnjene torbice, knjižne ovitke itd. s tiski ornamentov po stancah, izdelanih i v umetno obrtni šoli. Ravno tako se steklarna v Rogaški Slatini že dalje časa poslužuje njihovih načrtov za brušeno in gravirano steklo ter slikane okrase. — Oskrbo z raznimi društvenimi in priložnostnimi značkami za Slovenijo bi šola za umetno obrt lahko v precejšnji meri sama rešila. Frikcijsko stiskalnico že imajo. Manjka pa gravirni in redukcijski stroj.
Poglejmo še druge naloge, za katere
se pripravljajo učenci za umetno obrt. Povsod ustanavljamo nova ljudskopro-svetna društva, kjer deluje po več sekcij. Delovanje teh ovirajo večkrat tehnične težave. Na primer lutkovna sekcija brez lutk ne more delati, ravno tako igralske skupine brez potrebnih kulis. Učenci šole za umetno obrt se bavijo tudi s tem. Za MLO so izdelali vse potrebne lutke za uprizoritev Martina Krpana. Številna druga društva se obračajo s sličnimi željami na šolo. Absolvente dekorativnega • slikarstva in kiparstva čaka torej odgovorna skrb za opremlja-
V Libojah pri Celju so učenci ljubljanske šole zn umetno obrt preslikali krožnike z novimi slovenskimi ornamenti,
nje in estetičnost naših ljudskih odrov.
V	šoli za umetno obrt načrtujejo tudi opremo za poslovne in stanovanjske prostore, DID-e in zadružne domove, česar se po vojni ni še nihče resno oprijeli .. krasne baročne, folklorne in umetniške čipke izdelujejo v čipkarskem oddelku. Oblikovno in tehnično popolne vzorce razpošilja »Dora« čipkarskim zadrugam, ki izdelujejo po teh vzorcih številne nove prtiče. Tako bo sedanja čipka umetniško kmalu dosegla in celo presegla predvojno.
Dviganje kvalitetnosti naših industrij* skih in obrtnih proizvodov pa ni edino, kar zasleduje šola. Že lani so odšli študentje z Orlovo etnografsko skupino na Primorsko in Dolenjsko; kjer so reproducirali etnografske zanimivosti, ki jih v muzejih ni mogoče ohraniti. Doma so iste izdelali v perorisbi in nato v klišejih. Ob študiju starih kulturnih zanimivosti lahko razvijajo in grade sedanjo umetnost
Delo šole za umetno obrt pa bi bilo gotovo^ bs mnogo bolj uspešno, če bi imela sola primerne prostore. Za vse panoge, ki jih sedaj zavod vključuje, bi morali imeti delavnice, kjer bi se učenci praktično vadili. Razen praktičnih delavnic bi bili potrebni svetlejši učni prostori. Nadzor nad šolo in uporabo skupnih učil pa zelo otežkoča to, da so učilnice raznih oddelkov v treh poslopjih, ki so med seboj precej oddaljena-Tako kot vprašanje prostorov, je pereča tudi oskrba šole z materialom. Kontingenti risalnih listov, ki jih učenci rabijo za načrtovanje osnutkov, so zelo majhni. Treba bi bilo rešiti tudi vprašanje .dobave kovin, orodja, strojev, risarskih in slikarskih pripomočkov, kar je neobhod-no potrebno za uspešno delo v šoli, katere cilji so zelo pomembni za dvig naše ljudske umetnosti, kakor tudi za gospo* darstvo.
Informbirofevci na Tržaškem oicmliu
niso in ne bodo omajali enotnosti Osvobodilne fronte
Trst, 6. decembra (Tanjug). Na okrajni skupščini Osvobodilne fronte v Nabrežini so sprejeli resolucijo, v kateri se člani Ljudske fronte obvezujejo, da bodo zastavili vse svoje sile za krepitev organizacije. Resolucija ugotavlja, da se niti italijanskim in slovenskim reakcionarjem niti pristašem Informbiroja ni posrečilo, da bi omajali enotnost v Osvobodilni fronti.
Resolucija obsoja razbijaško delo in-formbirojevcev na STO, ki so postali orodje imperialistov v borbi proti pravicam delovnega ljudstva, posebno slovenskega, kateremu odrekajo nacionalno enakopravnost. Glede na usodo Svobodnega tržaškega ozemlja zahteva resolucija, da se reši to vprašanje po medsebojnem sporazumu med italijanskim in jugoslovanskim ljudstvom brez tujega vmešavanja.
»Jugoslovanskim narodom sporočamo, da smo solidarni z njihovo borboc, je rečeno na koncu resolucije, in obljubljamo, da se bomo borili proti vsem Lažem in obrekovanjem, kj jih informbirojevci širijo proti našemu demokratičnemu gibanju. S tem bomo prispevali h krepitvi demokratične fronte na svetu, za mir in enakopravnost narodov. Tu na Svobod-
nem tržaškem ozemlju se bomo še bolj vztrajno borili za nacionalno enakopravnost, za kulturne, socialne in gospodarske pravice slovenskega ljudstva in za utrditev Slovansko - italijanske antifašistične unije.«
Najboljši delovni kolektiv koprskega okraja odlikovan
Koper, 6. decembar (Tanjug). Najboljši delovni kolektiv koprskega okraja — gradbeno podjetje »Edilit<< je včeraj slovesno prejelo prehodno zastavico. Pri slovesni izročitvi so bili navzoči tudi zastopniki vojaške uprave JA, Komunistične partije STO in ljudskih oblasti. Na slovesnosti so bili nagrajeni tudi najboljši delavci delovnega kolektiva tega podjetja.
'Podjetje »Edilitt je od svoje ustanovitve leta 1947. do danes zgradilo okrog 30 objektov v Jugoslovanski coni STO, med njimi šest novih šolskih poslopij in poslopja gledališča v Kopru, preuredilo je prostore nove radijske postaje v Kopru, zgradilo skladišča in prostore za pet novih trgovskih podjetij in novo bolnišnico v Piranu.
GEHERALNt SKUPŠČINA OZN SPREJELA RESOLUCIJO
e odložitvi izvršitve smrtnih obsodb v Grčiji
New York, 6. decembra (Tanjug). Na seji Generalne skupščine OZN so med razpravo o vprašanju Grčije sprejeli resolucijo delegacije Ekvadorja, v kateri je rečeno: »Generalna skupščina zahteva od predsednika Generalne skupščine, da uredi s predstavniki grške vlade vse potrebno, da bodo med delovanjem komisije za potnirjenje odložili izvršitev smrtnih obsodb, ki so jih izrekla vojaška sodišča iz političinh razlogov,«
Na isti seji je predsednik Generalne skupščine Romulo sporočil, da sta ZSSR in Vel. Britanija umaknili svoiji resoluciji, ki sta ju predložili v političnem komiteju. Sovjetska resolucija je zahtevala, naj Generalna skupščina pozove grško vlado, da ustavi izvršitev smrtne obsodbe nad devetimi znanimi grškimi demokrati. V britanski resoluciji je bilo ugotovljeno, da Generalna skupščina OZN ni pristojna za tak poziv, kot ga omenja sovjetska resolucija.
NGA Kitajske osvobodila Naning v južnem Kvangsiju
Fronta Južne Kitajske, 6- decembra.
Agencija Nova Kitajska poroča, cla so enote narodnoosvobodilne vojsice , o vobodiie 4. decembra siratesko ob- j lastno mesto v južnem Kvanffsijii Nn-nnig. Naning je bilo poslednje oporišče kuomintanških sil v pokrajini Kvangsi.
V Južnem Šensiju s oemote narodnoosvobodilne vojske osvobodile oblastno mesto Hanjin, ki leži 140 km južno od Siana. Osvobojeni sta tudi oblastni mesti Cejang in Šihčuan. ki ležita ju-gozapadno in severozapadno od Hanji-na ter oblastna mesta Šiaijftng, Ananp in Lankao, ki ležijo jugovzhodno od tega mesta.
Kuomintangovci so že začeli evakuirati Čengtu
Hongkong, 6. dec, — Kuomintanška vlada se pod pritiskom narodno osvobodilne armade vedno bolj umika v planinski masiv Centralne Azije. Iz Čengtuja javljajo da je kuomintanška vlada odredila evakuacijo vsega prebivalstva, ki ni neobhodno potreben v mestu. S tem v zvezi menijo v Honkongu, da se bodo kuomintangovci le še malo časa držali v
četrti kuomintanški »prestolnici«. Avioni generala Claya, ki so v prvih dneh kitaj* sko-japonske vojne pomagali, da se zavre napredovanje Japoncev, služijo 6edaj za evakuacijo kuomintanških uradnikov na otok Formozo. V komunikejih, ki jih izdaja kuomintanška vlada se poudarja, da se Čangkajšek umika v kontinentalno Kitajsko, ker smatra da bi beg s kontinenta pomenil za vlado isto, kot izgubiti oblast — k čemur pa mnogi pripominjajo, da je zelo verjetno, da bo na kraju izgubil tudi svojo glavo.
Bruhanje Etne pojema
Catanija, 6, dec. — Po zadnjih informacijah 6e zdi, da bruhanje Etne polagoma pojema. Odprlo se je novo žrelo, kar je imelo za posledico zmanjšanje pritiska v ostalih žrelih in pojemanje bruhanja. Prebivalstvo bližnjih vasi se je pomirilo.
Robert Slierwood, ki. je sodeloval pri sestavljanju številnih Rooseveltovih um-prov, je objavil delo Roosevelt in Hopkins . n Ilr,ae!™v, ie pod vodstvom rabina Herzoga defiliraio no Klavnih jeruzalemskih ulicah v znak protesta proti načrtu za internacionalizacijo. ■Jeruzalema. Istočasno je naj 2000 drugih Izraelcev protestiralo proti načrtni delitvi.
Volivni program ameriške progresivne stranke
New York, 6, decembra. Progresivna stranka je izdelala svoj volivni program za leto 1950. Program zahteva med drugim opozicijo proti slehernemu načrtu za internacionalizacijo Jeruzalema ki bi ločil 100.000 Zidov od države Izrael. Dalje zahteva naj OZN postavi izven zakona atomsko bombo, naj se prizna ljudska vlada na Kitajskem, naj se odpravijo trgovinske pregrade med ZSSR in Vzhodno Evropo na eni strani ter Zahodom na drugi strani, ter naj se ponovno poudari veljavnost potsdamskih sklepov, ki branijo obnovitev nemške vojske.
Pristaniški delavci v Marseilleu proti vojni v Vietnamu
Pariz, 6. dec, (Tanjug.) Iz protesta proti kolonialni vojni, ki jo vodijo francoske čete proti vietnamskemu ljudstvu, so pristaniški delavci v Marseilleu -sklenili, da ne bodo še nadalje nakladali vojnega gradiva za Vietnam. Ker so že več tednov vztrajali v pasivni stavni, so oristaniški delavci Marseillea pozvali sedaj vse transoortne. delavce, železnič= kovinarje in druge delavce, naj se pridružijo borbi, ki mora končati vojno v Vietnamu. Ta vojna je stala doslej več milijard, s katerimi bi lahko ugodili zahtevam delavskega razreda in omogočili izgraditev države.
V Londonu ustanavljajo društvo nrijateljev Nove Kitajske
London, 6. decembra (Tanjug). V Londonu je bila 3. in 4. decembra konferenca prijateljev Nove Kitajske, na kateri 60 sprejeli sklep o ustanovitvi društva za britansko-kitajsko prijateljstvo. Na konferenci je bilo navzočih 328 delegaitov predstavnikov raznih sindikalnih organizacij, sindikalnih svetov, zadrug, študentskih organizacij, Komunistične partije in laburistične 6tranke,
Udeleženci so sklenili zahtevati od britanske vlade, naj takoj naveže diplomatske odnose z ljudsko republiko Kitajsko na podlagi enakosti, medsebojne koristi in spoštovanja ozemeljske nedotakljivosti ter suverenosti. Sklenili so priporočiti, da vlada podpre zahtevo LR Kitajske, da bi zavzela svoje polnopravno mesto kot stalni član v Varnostnem 6vetu. Na konferenci so sprejeli deklaracijo o prijateljstvu 6 Kitajsko in o trgovinskih zvezah. Poslali so pozdravne brzojatke predsedniku Centralne ljudske vlade Kitajske Mao Ce Tungu.
Podražitev britanskih uvoznih predmetov
London, 6. decembra (Tanjug) Organ britanskih finančnih krogov »Financial Times piše, da 60 se že j>okazale prve posledice razvrednotenja funta terlinga pri uvozu blaga iz ZDA, in sicer podražitev I predmetov, ki obsegajo nad 40% celotnega britanskega uVoz,a. List dodaja, da r-o se glavni predmeti uvoza iz ZDA; živila, pijače in tobak podražili za &%, splošni indeks cen uvoza pa je po podatkih fti-I nistrstva za trgovino narasel za 7. Časo-1 pis dodaja na koncu, da je treba pričakovati še nadaljnje podražitve uvoznih predmetov.
Koliko so tiskali v Srbiji leta 1948
Urad za informacije pri Predsedstvu vlade Ljudske republike Srbije je izdal pred dobrim mesecem knjigo z naslovom Bibliografija Srbije 1948, ki obsega pregled izdajateljske delavnosti v LR Srbiji za leto 1948. Knjiga ima 288 strani osmerke in podaja pregled izdaj po razdelkih: Filozofija, dialektični materializem in psihologija — 6 del; družbenopolitična vprašanja — Ekonomske vede — Politična ekonomija — 548 deli Zgodovina - Geografija — 30 del; Jezikoslovje — 3 dela; Prirodoslovne vede — % del; Uporabne vede — 334 del; Književnost — 270 del; Umetnost - Gledališče - Šport — 134 del; Religija — 6 del; Splošna vprašanja — Ho del.
Skupno je torej izšlo ]ansk0 leto na Področju LR Srbije 1547 del (knjige in brošure) v skupni nakladi 17,533.570 izvodov. Od navedenega števila je izšlo v Avtonomni pokrajini Vojvodina 68 srbskih knjig v nakladi 336.600 izvodov; v jeziku narodnih manjšin (madžarske, albansko) pa je izšlo 76 knjig v nakladi neka) nad 300.000 izvodov. V Številu 1547 knjig so obsežene tudi nekatere slovenske knjige (zakoni in uredbe), ki so izšle v založbi Uradnega lista FLRJ, dalje tudi izdaje v slovaškem jeziku in propagandne izdaje v raznih tujih jezikih. V ostalem pa obsega gornja številka prav vse, kar je bilo v letu 1948 v LR Srbiji tiskanega. (Adresarji. telefonski imeniki, razni katalogi itd. itd.)
Med izdajami visokih naklad naj navedemo izdaje, ki so izšle v zvezi s Petim kongresom KPJ; tako so izšla znana Pisma med CK KPJ in VKP(b) v nakladi 200.000 izv., Statut KP in Resolucija’ v n»kladi blizu 300.000 (razne izdaje). Dalje naj imenujemo še visoke naklade raznih Zakonov in uredb N. pr. Ustava FLRJ le izšla v tem letu v raznih izdajah v »»kladi nad 100.0C0 izvodov. Pri nakladah naj posebej imenujemo visoke naklade učbenikov (n. pr čitanka za prvi razred osnovnih šol 180.000 izvodov, jezikovna vadnica za 2. razred osn. Sol ‘50.000 izvodov, računica za osnovne šole P® nad 100:000 izvodov itd.)
. Med navedenim številom izdaj je 442 knjig in brošur srbskih avtorjev, 109 del je izpod peresa hrvatskih, 29 del pa *lo-y.?nskih piscev, Med slovenskimi pisate-Ji' so izšli v srbskem jeziku M. Bor,
Delak, M Klopčič, Fr Levstik, T. Se-"Skar, F. S. Finžgar, 1. Cankar, Prežihov
Voranc in še nekaj drugih imen. Nad 500 del pa je izšlo brez navedbe avtorja (zakoni, uredbe itd.).
Skoraj ena tretjina izišlih knjijJ so prevodi, in sicer je od 340 prevodov 255 del iz ruskega jezika, 85 del pa iz vseh ostalih raznih jezikov. Zanimiva je tudi številka naklade teh del: ruski prevodi so izšli v skupni nakladi 2,300.000 izvodov ,ostali pa v 585.000 izvodih.
Težišče izdajateljske delavnosti so bili razni učbeniki; tem sledi strokovna literatura o poljedelstvu In zadružništvu kakor tudi razna poljudnoznanstvena literatura, nato so ostale panoge izdajateljske delavnosti.
Ta bibliografija se tako po razvrstitvi snovi kakor po podatkih razlikuje od bi-
bliografije slovenskih knjig za 1. 1945-47 (izdala DZS). Bibliografija navaja pri vsaki knjigi tudi naklado in ceno, s čimer je knjižničarjem ljudskih knjižnic boljši informator in priročnik od navedene slovenske, kateri daje decimalna klasifikacija posebno strogo znanstveni značaj.
Končno naj ob teh številkah primerjamo slovensko knjižno produkcijo 1948. leta, ko je izšlo v celoti 526 knjig in brošur v nakladi 3,382.700 izvodov. Od tega je bilo 91 leposlovnih del z naklado 572.660 izvodov, 85 političnih del (523.400 izv.), 44 znanstvenih del (240.000 izvodov), 72 učbenikov za vse vrste šol (okoli fiOO.OCO izv.), 34 raznih del (okoli 325.000 izv.); ostalo so pa razne manjše izdaje (pravilniki, propagandne brošure itd.) Podrobna primerjava bi gotovo pokazala še razne zanimivosti
Kaj je z izobraževalnimi tečaji v krškem okraju?
V krškem okraju se je 24, novembra ponovno sestala okrajna komisija za izobraževalne tečaje Od 16 članov so prišli samo 4, kar pa ni slučaj, saj se komisija vseh dosedanjih posvetovanj še nikoli ni udeležila polnoštevilno. Z redkimi izjemami gre po večini za nezanimanje in mlačen odnos članov konllsije do organiziranja izobraževalnih tečajev. Sestanka so to pot udeležili razen članov komisije tudi trije zastopniki množičnih ^»^anizacij ter sekretarka agit-prop OF
V krškem okraju deluje šele 7 izobraževalnih tečajev s 144 tečajniki in 22 tečajnicami. Vsi delujoči tečaji so že preidi po enega do dva »Urna prognma«, vsak tečajnik pa »Berilo« in po dva zvez-
~ Pa se veliko pomanjkanje svinčnikov. Za 20 tečajev so izvedene tehnične priprave in zagotovljeni predavatelji. Kdaj pa se prične z delom, okrajna komisija ni obveščena. Popis nepismenih jč bil v krškem okraju že izveden. Ugotovljeno je bilo, da ima okraj 182 nepismenih, kar pa ni točno. Zato bo izveden ponoven popis. Poučevanje nepismenih bo v glavnem individualno, le v dveh krajih sta predvidena analfabet-ska tečaja.
Krivda, da v krškem okraju Se ni izvedena dobra organizacija- izobraževalnih tečajev, je v precejšnji meri, kakor je že omenjeno, na članih okrajne komisije za izobraževalne tečaje, zlasti pa na množičnih organizacijah, ki so v tem po-
gledu prav malo pokrenile, Za agitacijo so po večini uporabljali le okrožnice, na sestankih in konferencah pa so vprašanje izobraževalnih tečajev reševali samo načelno,
Okrajni odbor AF2 je opozoril z okrožnico krajevne in vaške odbore AFZ, da pridobe žene za tečaje. Po vseh dosedanjih poročilih je prijavljenih v tečaje komaj 49 žena. Okrajni odbor OF nima o delu vaških odborov OF za izobraževalne tečaje nobenih podatkov, ker jih ti o tem sploh niso obveščali. Tudi prizadevanje OSS je bilo doslej skrajno pomanjkljivo; z obvestilom sin-; dikalnih podružnic o tečajih je bilo tudi j prizadevanje okrajnega sindikalnega sveta za izobraževalne tečaje zaključeno. Mladinci so se prav tako slabo izkazali. Redke «o vaške mladinske organizacije, ki so samoiniciativno kaj pokrenile za vključitev mladine v tečaje. Zelo ozkosrčno je tudi gledanje Rdečega križa na izobraževalne tečaje. Rdeči križ je pr-1 votno predvideval v svojem okviru tečaje o prvi pomoči. Sedaj bodo ta predavanja vključena k pouku v izobraževalnih tečajih, ki pa jih smejo obiskovati le tečajniki-prijavljenci za tečaj o prvi pomoči!
Po vseh teh poraznih ugotovitvah »o člani komisije skupno z okrajnimi funkcionarji množičnih organizacij sprejeli sklepe, po katerih bo delo v organiza-| ciji izobraževalnih tečajev bolje in hitreje napredovalo.
Po Ljubljani.. f
Gostinski razstavi v Unionu in Slonu
V okviru slavnosti dneva republike sta sindikalni podružnici osrednjih gostinskih podjetij »Union« in »Slon« prikazali svoje prispevek h gradnji socializma in svoje napore v dviganju kulturne ravni našega gostinstva. »Union« je priredil gostinsko razstavo nekoliko prej, »Slon« pa v ponedeljek.
Člani obeh sindikatov se redno udeležujejo prostovoljnega dela. Lansko leto je sindikalna podružnica »Uniona« prejela diplomo za prvo mesto, letos pa so člani te podružnice prispevali 10.000 prostovoljnih delovnih ur ali povprečno 68 ur na člana. Sindikalna podružniea »Slona« letos prednjači z 11.500 urami ali povprečno 71 urami na članas pri čemer je treba poudariti, da se je ta delovni kolektiv zavezal za dela pri urejevanju nove ekonomije v Mednem, kjer bo imel tudi gostinski obrat. Temu delovnemu elanu primerna je tudi notranja dejavnost sindikalnih podružnic, pri čemer je treba posebej pohvaliti delo sindikalne podružnice »Union« zaradi razgibanosti vseh sekcij.
To pa je le zunanji okvir borbe gostincev za izpolnitev plana, za zboljšanje postrežbe in kvalitete v kulturnem socialističnem gostinstvu. Brigiadni način dela, ki sta ga uvedli obe podjetji, je pripomogel k hitri in predčasni izpolnitvi letnih planov, znižanju režijskih- stroškov ter povečanju storitev v primeri s prejšnjim letom. Finančni plan v »Slonu« je bil 100% dosežen že v oktobru, pri »Unionu« pa 110%-no konec septembra. Prekora-
čen bi pa lahko bil pri »Unionu« za mnogo večji znesek, če bi direkcija posvečala malo več pozornosti temu podjetju, posebno v dodeljevanju kvalitetnejših vin. Nikakor ni mogoče istovetiti kavarne »Union« recimo s »Figovcem«! Da bodo lahko postregli čim več gostov, so pri »Unionu« začeli intenzivneje izkoriščati lastni ekonomiji v Vnanjih goricah in Stepanji vasi. Tu rede trenutno 164 prašičev, zaklali pa so že 37 svinj, s čimer so krili 20% celotne potrošnje mesa in okrog 24% celotne potrošnje masti.
Razstavi, ki sta ju obe podjetji priredili ločeno in v različnem času, sta imeli tudi različne namene. Razstava pri »Unionu«, ki je bila mnogo obsežnejša kot v »Slonu«, je imela namen prikazati, kako nuditi potrošnikom čim boljšo in čim cenejšo hrano, v »Slonu« pa, kaj lahko nudi gostom, predvsem tujcem v sedanji etapi graditve socializma. Temu primerno je bila tudi razstava v »Unionu« obsežnejša in je prikazala med drugim tudi način, kako kolektiv podjetja stremi sam za tem, da bi v lastni režiji in z lastnim delom znižal izdatke podjetja za nakup raznih konzerviranih ze-lenjav, sočivja itd. Z razstavljenimi specialitetami, posebno pecivom, je bilo brez | dvoma prikazano mojstrstvo strokovnega i kuharskega osebja, vendar bi morali pri tem paziti tudi na praktičnost v potrošnji. Tej plati eo posvetili v »Slonu« več pozornosti. Tu pa ee je opazilo, da je pri ljudeh še vse premalo smisla za veliko važnost tovrstne gostinske dejavnosti,	K.
Park Tivoli — naselje cirkuških igralcev
Vedno smo trdili, da ,1e park Tivoli naš ponos in odraz kulture naših delovnih ljudi, ki po trudapolnem delu najdejo tam svoj odpočitek. Pa tudi vsak tujec, ki pride v Ljubljano, sl rad. ogleda lepo urejen park, rad posedi med cvetlicami, grmi in zelenimi gredicami ter odnese prijetne vtise o Ljubljani.
Ce pa si sedaj kdo ogleda Tivoli, bo v neposredni bHi4ni parka zagledal pravo nasprotje njegove kulturne ureditve. Na letnem te lovadišču Tivoli nam rež najdeš kompletni clrknško nesel Je — vn gone. v katerih stanu,:c 18 ljudi. V okolici s< sprehajajo njihove kure, race, gosi itd. Pot! vagoni Je polno premoga In drv. med posameznimi Šotori je razpeta vrv, na kateri se sušijo plenice in razno perilo, po tleh najdeš smeti in različno ropotijo.
Nihče ni nasproten, če se na tem mestu v letnem času prirejajo cirkuške igre, kar vidiš tudi v ostalih večjih .mestih. Nikakor
»K;,
m
pa se ne moremo strinjati s tem, da bi cirkuški igralci s svojimi družinami In vsem gospodinjstvom izpremenili park v navadno cirkuško naselje ln s tem kvarili zunanji izgled Ljubljane. Zato bo potrebno, da se tem prebivalcem Tivolija preskrbi primernejše mesto za ujihovo naselje. D. M.
Obl utna ktnk-.nca mm\w in tehni oo v Mar boru
Ob navzočnosti blizu 200 delegatov
podružnic in članov DIT, racionalizator-jev je bila 4. t. m. v Mariboru oblastna konferenca inženirjev in tehnikov. Konferenci so prisostvovali tudi predsednik reptibliškega odbora tov. čopič, organizacijski sekretar tov. dr. Zbriza.i, član biroja oblastnega komiteja KPS tovariš Simonič ter sekretar MKKPS tov. Jerina.
V izčrpnem referatu je inž. Lah osvetlil dosedanje delo inženirjev in tehnikov ter nakazal smernice društvenega dela, pri čemer je posebno opozoril na nujnost tesnejšega sodelovanja in pomoči racionalizatorjem in novatorjem ter pozval članstvo, da z najširšim sodelovanjem in izmenjavo izkušenj skrbe za dvig svojega znanja ter tako še močneje dviga našo tehniko.
Tovarišica inž. Lapajnetova je v poročilu o političnih nalogah inženirjev in tehnikov, govoreč o diskriminatorski
JESENICE
MDB Staneta Žagarja gradi Srednjo vas
Mesec dni je že, odkar se je mladtna kranjskega In Jeseniškega okraja vključila v mladinsko delovno brigado, ki pomaga pri obnovi do tal pogorele Srednje vasi. Po nekaj dnevih so se brigadi pridružili mladinci iz arednje vasi in okolice. Poleg pogorele vasi gradijo mladinci tudi novo cesto, ki pcMe s planin v dolino ln je velikega pomena za prevoz lesa in kuriva. Brigada Ima tudi veliko zanimanje za politično delo.. Ni dneva, d* ne bi bilo politične ure. Pri predvojsšk! vzgoji sodelujejo poleg mladincev tudi mladinke. Za 23. november je priredila brigada proslavo, na katero so prišli tudi vaščani. Kljub slabemu vremenu In težkočam z obleko so se mladinci zavezali, da bodo ostali 1» dni dalj na akciji.
KRANJ
' Kokrici so že lani zgradili lep zadružni dom. Ta mesec je v njem izobraževalni tečaj, za katerega se je priglasilo kar čedno šte-vilo^ vaščanov. Pred kratkim so ustanovili SKUD iz dosedanje dramatske skupine, ki bo v soboto in nedeljo uprizorila igro Plavž.
GORICA
Invalidsko podjetje »I stok« v Mirnu je proslavilo Dan republike z izpolnitvijo letnega proizvodnega plana. V januarju In prvi polovici februarja je moralo podjetje premagati mnoge težave. Posebno se je trudilo da si zagotovi potrebne surovine. Ko Je to doseglo, so takoj organizirali nov način dela in nadomestili, kar Je bilo zamujenega. V tekmovanju, ki ga Je napo- ; vedalo invalidsko podjetje mizarstvo Polzela vsej invalidski lokalni industriji v Sloveniji, je pokazalo podjetje »Istok« v lesni stroki najboljše uspehe. Neto Je kolektiv zače' tek-movatl za višjo storilnost dela. Pomerilo so se štiri brigade. V hudi bitki sl Je v 24 urah tekmovanja priborila prvo mesto brigada Mirka Mužlča, ki je v treh serijah skupno presegla normo za 138.3% V znak priznanja je prejela prehodno zastavico. Ob tej priliki so-proglasili sedem delavcev za udarnike in jim podelili nagrade po 300(1 din. | Nagrajenih je bilo še 19 najboljših delavcev j In vajencev. — K. F.	,
Dopisujte v »Ljudsko pravico«
politiki SZ in dežel ljudske demokracije prikazala vse ogromne težave in veliko ustvarjalnost naših delovnih množic v borbi za našo gospodarsko osamo-1 svoiitev in izpolnitev petletnega plana. Dejala je, da v tej borbi zavroma naša tehnična inteligenca častno mesto ter podčrtala, da bo izpolnitev petletnega plana zahtevala še večjih naporov.
Popoldne so si udeleženci konference ogledali več najnovejših tehničnih filmov, nakar so bili ob kratkem nagovoru predsednika mariborskega društva tov. inž, Misleja v Vetrinjski ulici odprti novi moderno urejeni društveni prostori DIT. V klubu je knjižnica in čitalnica, ki bo v bližnji bodočnosti še izpopolnjena z vso važnejšo domačo in inozemsko strokovno znanstveno tehnično 'literaturo. Z otvoritvijo novih klubskih prostorov šo dani- vsi pogoji za poživitev društvenega življenja ter načrtnejšo izmenjavo izkušenj po vseh strokovnih vejah.
I	SEŽANA
! . P°pts vinskega pridelka v,okraju Sežana
je zaključen. Po podatkih poverjeništva za linance pri OLO je bil popis dobro izvršen, v okraju je le malo primerov, da bi posamezni gospodarji utajili večje količine vinskega pridelka. Dva taka primera sta le v Dutovljah in Kortinah štev. 89, kjer ie kmet fiau Jožef zatajil 280 litrov vina. — L. V.
DOLNJA LENDAVA
’ Tretji p 1 e n u m OS ZSJ, ki Je bil v nedeljo, je ugotovil, da se tekmovanje po hlrotanovičevem načinu lepo razvija pri podjetju »Proizvodnja nafte«. Tudi pri Splošnem gradbenem podjetju so dosegli s tekmovanjem zadovoljive uspehe ln bodo v prihodnjih dneh izpolnili letni plan. Po nekaterih/ podružnicah v ustanovah pa sindikalno delo-zanemarjajo Da sc Izboljša delo tndl v teh podružnicah, so sklenili med drugim, da bodo upravni odbori imeli redne seje ln sestanke ter reduo pošiljali mesečna poročila. OS pa bo ta mesec organiziral večerni sindikalni tečfij za sindikalne funkcionarje. — v zadnjih treh mesecih so sindikalne podružnice naredilo 23.00(1 prostovoljnih ur. Nekaj nad polovico tega so naredili člani delovnega kolektiva pri »Proizvodnji nafte«. — Agitacija za Teden štednjo se Je večinoma že razvila. Članstvo manjših podružnic kakor okrajna pošta. Prevoz In Narodna banka se je vključilo že 100 odstotno. Pri »Proizvodni! narte« je Rudarski magazin dosegel že 88 odstotkov vlagateljev, ni pa tn akcija zajela se vsega članstva. — Sindikalne podružnice so pripravljajo tudi na volitve. V tem tednu hodo sklicali množične sestanke, kjer bodo razpravljali o volitvah Ker pri »Proizvodnji nafte« delajo tndl v nedeljo* so se že zmenili z upravo, da izmena ne bo kot navadno ob 7. uri zjutraj, ampak ob !)., da bodo lahko vsi delavci volili pred začetkom dela. — V.
POLJČANE
OLO Poljčane .ie dostavil SILO Slovenska Bistrica plan in obenem razrez obvezne od-daje prašičev za leto 1950. Razrez je napravil OLO sam za vsakega kmetovalca posebej, koliko mora oddati. Odborniki MLO Slovenska Bistrica so sprašujejo, od kdaj spada razrez m planov za odkupe v kompetenco OLO. ker do sedaj so to delali le KLO, ki podrobno poznajo gospodarski položaj v vasi m osamezne kmetovalcel — S.
NOVO MESTO
Lesno industrijsko podjetje v Straži je T
minulem tednu kijub med lelom povečani proizvodni mnog izpolnilo letni plan Tudi podružnica Državnega zevaro\alnegn zavoda je presegla postavljeni plan novih zavarovanj.
100 % porast članstva v primeri z lanskim letom
|| ’ --- -
Planinsko gibanje v Slovenji je zadnja leta doseglo nadvse pomembne uspehe, zlasti na organizacijskem in gospodarskem področju. Mesec november in december pomenita premor med letno in zimsko sezono, zato imajo v tem času vsa planinska društva svoje občne zbore, na katerih ugotavljajo uspehe in napake preteklega leta ter si postavljajo nove naloge za bodoče. Zato je potrebno, da seznanimo širok krog ljubiteljev planin z uspehi in problemi celotne planinske organizacije v naši ožji domovini.
V 46 PLANINSKIH DRUŠTVIH JE 32.834 ČLANOV
V pogledu porasta članstva so bili prav v zadnjem letu doseženi nepričakovani rezultati, ki zahtevajo nujno razširitev organizacijskih oblik, Predapril-sko SPD, ki se je smatralo za številčno dokaj močno organizacijo, je štelo 1939, leta 8161 članov, ki so bili vključeni v
Alpinist na ledeniku
31 podružnicah. Začetek novembra 1948 je bilo število organiziranih planincev 15.342, planinskih društev pa je bilo 38. Letos pa se je to število več kot podvojilo in šteje zdaj planinska organizacija 32.834 članov in 46 planinskih društev. Število planincev je torej štirikrat tolikšno kot predvojno. Isto sliko nam nudi alpinistika, ki pomeni vrhunsko udejstvovanje v gorah. Registriranih alpinistov je
Danes bo skupščina TD L j ubij ana-Moste
Nocoj, 7. decembra, bo ob 20 v bivšem kinu Moste redna letna skupščina telovadnega društva Ljubljana IV — Moste.
To društvo je danes eno najbolj agilnih telovadnih društev v Ljubljani in se je zlasti izkazalo pri vseh množičnih prireditvah, n. pr. krosih, Titovi štafeti, raznih mnogobojih itd. Pod vodstvom marljivega predsednika tov. Spetiča je društvo v dobrem letu doseglo prav vidne uspehe kljub temu, da dela v zelo slabih prilikah. Tako ima društvo na razpolago le majhno telovadnico '' gimnaziji v Mostah, vendar pa so vsi oddelki zelo številni in redni. Če bi imelo to društvo boljše pogoje, predvsem pa primerne prostore, bi nedvomno doseglo še dosti pomembnejše uspehe. Največje zasluge za svoj razvoj pa se ima omenjeno društvo zahvaliti svojemu marljivemu vaditeljske-51.11 kadru. Posebno je treba pohvailti TD Ljubljana IV zaradi zgledne discipliniranosti napram nadrejenim forumom, saj je vse naloge, katere je dobilo od MTO ali TZS, vedno in o pravem času izvršili.
Na današnjo skupščino vabimo vse član-stvo TD Ljubljana IV in vse prijatelje tega kolektiva, merodajnim činiteljem pa priporočamo, da pričnejo resno misliti na gradnjo sodobne telovadnice v Ljubljani, v največjem delavskem revirju — v Mostah.
*
Skupščina Telovadnega društva Maribor VI.
Preteklo soboto je bila v Mariboru prva redna letna skupščina TD Maribor VI. Predsednik društva tov. Zupan je poročal o delu društva od ustanovitve do danes. V svojem referatu je podal pomanjkljivosti ter težave, katere je imelo društvo, prav tako pa je govoril o uspehih smučarjev, atletov in od-bojkašev. Ob zaključku je bila izvoljena tudi nova društvena uprava s tovarišem Zorkom na čelu. Društvo je dobilo tudi novo ime TD Maribor-Kmetic.
Bratstvo (Hrastnik) : Branik (Solkan) 7:3
V Hrastniku je bila v nedeljo kvalifikacijska nogometna tekma med Branikom iz Solkana in Bratstvom. Igrali so na zelo težkem terenu. Igra je bila prav zanimiva. Gole za bratstvo so dosegli Zorko 2, Zadel 1. Zorčič 2, Komlanc in Grčar po 1.
Za goste je bila uspešna leva zveza- Sodil je prav dobro Perko iz Ljubljane,
Mednarodni šport
KALKUTA — Švedsko nogometno moštvo Helsingborg je igralo proti reprezentanci Kalkute in jo premagalo z 2:0. Medtem ko so Švedi igrali v običajni nogometni obleki pa so Indijci igrali bosi.
LIVERPOOL — Domače moštvo je premagalo švedsko nogometno moštvo AIK s 4:2.
PRAGA — češkoslovaška reprezentanca v hokeju na ledu bo odpotovala te dni na Švedsko, kjer bo odigrala več tekem s posameznimi klubi, pa tudi švedsko reprezentanco. Med vodstvom in češkimi igralci je prišlo do nesporazuma, ker igralci nočejo potovati z letalom. Svojo bojazen utemeljujejo s številnimi letalskimi nesrečami, od katerih je preteklo leto ena izmed njih med poletom iz Pariza v London prizadela C češkoslovaških reprezentantov v hokeju.
VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE
Stanje 6. decembra: Azonski anticiklon polagoma raste in ustvarja stabilizacijo lepega vremena v Evropi. Morske polarne Zračne mase. ki pritekajo čez srednjo Evropo v Slovenijo, povzročajo v Alpah snežne, v Panonski nižini pa deževne padavine. Tako je danes zjutraj snežilo v Planici, medtem ko je v Postojni deževalo V vsej Evropi pa so stale temperaturne razmere fta splošno neizpremenjene. Naj-nižja temperatura je zabeležena danes zjutraj —12 stopinj Celzija v Skandinaviji.
Snežne razmere v Sloveniji (. decembra oh 7' Planica 1!» cm. pršič, temperatura —4, ■Tezersko 7 cm. pršič. temperatura «
Vremenska napoved za sredo 7 dccemhra: DELOMA OBLAČNO Z RAHLIMI krajevnimi padavinami zlasti v nočnem če-su V višjih legah sneg. temperatura od —6 do +4 stopinje Cellija.
bilo leta 1939. samo 40, lani 63, letos pa jih je 195, Število pripravnikov alpinističnih odsekov se je povečalo od 102 v lanskem letu na 217 letos. Naša planinska organizacija pa je tudi kvalitetno zelo različna od predvojne, o čemer nam priča socialni sestav članstva. Dočim je bilo včasih planinstvo privilegij meščanstva, se danes v njem udejstvuje 10.000 delavcev. Prav tako velik porast beleži tudi po-set planinskih postojank. Letos je samo v treh mesecih posetilo naše koče 90.753 planincev. Lahko pričakujemo, da bo v letošnjem letu obisk planin trikrat tolikšen kot leta 1939.
OBNOVILI SO MED VOJNO PORUŠENE IN ZGRADILI NOVE PLANINSKE DOMOVE
Razumljivo je, da zahteva tako velikanski porast zgraditev novih postojank in novih planinskih potov. Od 86 planinskih postojank in bivakov je bilo med vojno popolnoma ali delno požganih 38. Samo ogromni pomoči ljudske oblasti se moramo zahvaliti, da so bile obnovljene stare in zgrajene nove postojanke. Ker pa tudi to ne zadošča, gradi večina planinskih društev še nadalje nove koče in razširja stare. Samo na področju Vršiča je bila v minulem letu napeljana elektrika v tri koče in otvor-j«n bivak pod Špičkom, Vendar pa čakajo planince na gospodarskem področju še težke naloge, med katerimi naj omenimo samo gradnjo velikega doma na Veliki planini, ki se bo začela spomladi, ter elektrifikacija in gradnja žičnice na Komni,
PLANINSTVO V SNEGU IN ZIMSKA ALPINISTIKA SE VEDNO BOLJ ŠIRITA
Silen porast članstva je zaostril vprašanje organizacijskih oblik predvsem v mestih. Tako šteje Ljubljansko planinsko društvo nad 10.0C0 članov, kar seveda izključuje možnost sodelovanja širšega kroga članstva pri nalogah organizacije. Zaradi tega so se v Ljubhjani že začela formirati nova društva na Univerzi, v Litostroju, pri železničarjih itd. V Ljubljani. Mariboru in Postojni bodo v krat-
s
iVič manj prijeten kot poleti, je smučarski izlet na Vršič
kem osnovani Oblastni planinski odbori, v našem glavnem mestu pa še poseben Mestni planinskii odbor. Poudariti je treba, da mnogo planincev pride v stik s svojim društvom le tedaj, ko pridejo plačat članarino in naročnino za »Planinski vestnik«. Zaradi tega samo s tem problem še ne bo rešen. Potrebno je, da se po večjih tovarnah, ustanovah, vaseh in šolah ustanovijo planinske skupine, ki bodo povezovale planince in jih aktivi-zirale pri delu v planinski organizaciji. Končno je treba omeniti še vprašanje zimskih postojank. Za bodočo zimo se je prijavilo izredno veliko število tečajev, tako da bo v glavni zimski sezoni tri četrtine vseh odprtih koč zasedenih po tečajnikih. Ker bo zlasti smučarskih tečajev vsako zimo več, bodo morale misliti posamezne zveze in organizacije na gradnjo lastnih smučarskih domov. To vprašanje bo postalo kmalu pereče tudi zaradi tega, ker se planinstvo v snegu in zimska alpinistika iz leta v leto bolj širita.
Iz navedenega sledi, da planinstvo kot posebna oblika človeškega udejstvovanja doprinaša svoje uspehe k moči in ugledu naše domovine, predvsem pa k njeni obrambni moči, kajti kdor zna ljubiti svojo domovino, jo zna tudi braniti.
G. R.
Jugoslovanski nogometaši v Firenzah
Sinoči ob 18.15 so prispeli v Firenze jugoslovanski nogometaši, ki so v ponedeljek predpoldne odpotovali z brzovla-kom iz Beograda, Pod vodstvom predsednika Nogometne zveze Jugoslavije tov. Dugonjiča in trenerja Bročiča so odpotovali sledeči igralci: Mrkušič, Horvat, čolič, Čajkovski I., Jovanovič, Atanacko-vič, Mihajlovič, Mitič, Firm, Bobek, Čajkovski II., Lovrič, Stankovič, Djajič, Katnič, Matošič, Vukas in Vukosavljevič, Naši reprezentanti bodo verjetno v četrtek odigrali lahko trening-tekmo z
enim izmed toskanskih nogometnih moštev. — Nedeljsko srečanje, ki bo odločilo finalista za zaključne tekme v Riu de Janeiru, bo vodil italijanski sodnik Galeatti. Tekmo bodo prenašale vse jugoslovanske radiopostaje.
Sloga : Kege Boldclub 6:0
Novi Sad, 6. dec. — Danes je dansko nogometno moštvo JCege Boldclub igralo
s »Slogo«. Novosadski nogometaši so v lepi igri premagali goste z visokim rezultatom 6:0.
-mr-V- "»r-
uasua ienniR&
ŽELEZNIČARJI V ŠT. PETRU NA KRASU SO USTANOVILI KLUB LT
Ob koncu novembra je bil Št. Petru na Krasu v dvorani železniške direkcije ustanovni občni zbor kluba Ljudske tehnike železničarjev. V uvodnem referatu je tajnik okrajnega odbora LT tov. MilkarčiČ povedal o vlogi LT v posameznih klubih.
Po diskusiji, ki je bila živahna, ja bil izvoljen štiričlanski odbor kluba LT in vodje krožkov. Iniciativni odbor je že pred občnim zborom izdelala osnutek plana dela za leto 1930. V prihodnjem letu bo klub priredil več predavanj ter skrbel s strokovnimi komisijami za napredek proizvodnje. — Avto-moto krožek bo organiziral šoferski tečaj ter usposobil 15 članov za šoferje. Radioamaterski krožek bo imel tečaj nižje stopnje, izdelal bo tudi dva detektorja. Ustanovljen pa je bil tudi železniški krožek, ki bo uredil strokovno železniško biblioteko ter sodeloval z upravo pri reševanju vseh problemov transportno-prometne, vozovno-teh-nične in gradbene službe.	M.	V.
Zvezni odbor Pomorsko - brodarske zveze Jugoslavije bo sprejel večje število učencev v Zvezni pomorsko-brodarski center v Omi-šu. šolska doba traja štiri mesece, a se prične 15. januarja 195«. Zaradi tega objavlja Zvezni odbor Pomorsko-brodarske zveze Jugoslavije
KONKURS
za sprejem mladincev in mladink za učence v Zvezni pomorsko-brodarski center v Omi-
su. Kandidati morajo izpolniti sledeče pogoje:
1. da niso mlajši od 16 . let, 2. da imajo dobre moralno-politične lastnosti. 3. da so dovršili 3. razred srednje ali njej enakopravne šole. ali sedemletko.
Kandidati, ki se žele vpisati v to šolo in izpolnjujejo vse pogoje, naj predlože prošnjo za. sprejem, poleg nje pa naj predlože tudi naslednje dokumente:
1. Kratek življenjepis, ki naj vsebuje: a) priimek, očetovo ime in ime, b) datum, mesto in okraj rojstva, nacionalnost, državljanstvo in socialno poreklo, c) splošno in strokovno izobrazbo, č) sodelovanje v NOB in odnos do vojaške obveznosti, d) članstvo in delo v Ljudski tehniki, e) točen naslov sedanjega bivališča.
2. Kratko karakteristiko od organizacije ali ustanove, v kateri dela.
3. Zdravniško spričevalo o zdravstvenem stanju.
Kandidati morajo predložiti prošnje z zgoraj navedenimi dokumenti Zveznemu odboru Pomorsko-brodarske zveze Jugoslavije, Beograd, Dragoslava Jovanoviča 3, najkasneje do 31. decembra 1949.
Stroške za odhod kandidatov v Zvezni pomorsko-brodarski center v Omišu in stroške povratka nosi Pomorsko-brodarska zveza Jugoslavije. Učencem je zagotovljeno brezplačno šolanje, stanovanje in hrana ter po 100 din tedensko za osebne izdatke.
Kandidati naj prinesejo s seboj potrebno perilo in pribor za osebno higieno.
Po uspešno položenem izpitu v Centru bodo kandidati dobili naslov nastavnika pomorstva in jadranja III, klase in se bodo lahko zaposlili kot nastavniki„ inštruktorji ali voditelji v organizacijah Pomsreko-bro-darske zveze Jugoslavije. — Zvezni odbor Pomorsko-brodarske zveze Jugoslavije.
Klub v Ljutomeru bo imel v zadrugah široko delovno področje
Avto-moto krožek s kampanjskim delovanjem je bila edina zapuščina prejšnje organizacije »Tehnika in šport«, ki jo je prejela »Ljudska tehnika' v Ljutomeru- Ta avto-moto krožek je priredil tečaj, ki pa ni dosegel svojega namena. Tečai so dovršili samo taki tečajniki, ki so se ie priložnostni vozarili (samo en tečajnik se je zaposlil kot šofer).
Z ozirom na nedelavnost te skupine je bil pred kratkim sestavljen iniciativni odbor Ljudske tehnike, katerega naloga je, da or1 ganizira v okraju tak klub LT. ki bi zagotovil razmah tehnike v tem kraju in predvsem pomagal pri mehanizaciji vasi. Vendar se kvarni vpliv omenjene moto skupine čuti še sedaj. Ko je iniciativni odbor predal sekretarju bivše moto skupine odločbo o njeni likvidaciji, pa je ta cinično izjavil, da je bolje, da avto zarjavi v garaži, kot da ga dobi »Ljudska tehnika«.
Delo novega kluba pa ne bo samo okoli avto-motorizma, temveč predvsem po naših zadrugah, kjer vlada veliko zanimanje za Ljudsko tehniko.	P.	M.
Zanimanje za ljudsko tehniko v Strnišču
Konec novembra j« bil zbor članstva avto-moto krožka v tovarni glinice in aluminija v Strnišču, na katerem so sprejeli sklep, da bodo povečali število članstva, uredili delavnico ter jo opremili s stroji in orodjem itd. Izvolili so nov odbor s tov. Marjanom Berličem na čelu. ki je eden najbolj agilnih članov krožka.
Zbor sta pozdravila tov. Šegula in Klobučar, člana avto-moto krožka v Ptuju. — Članstvo je sprejelo tekmovanje s ptujskim krožkom.	K.	F.
Varaždin. — v Varaždinu imajo 4 društva in < klubov Ljudske tehnike s 1400 člani. Trenutno deluje 43 tečajev, prav tako pa imajo društva in klubi 6 lastnih delavnio in laboratorijev. Najboljši je klub LT v Rudarski skali.
Cetinje. — V dveh letih delovanja Ljudske tehnike v Crni gori se je vključilo 6000 članov. Sedaj imajo 13 društev, 39 klubov, 9 skupin ter 2 postaji mladih tehnikov. Naj-živahnejši sta letalska in avto-moto organizaciji. y vrstah letalske organizacije jo tudi Veljko Ivančevič, mladinski rekorder v ■ skoku s padalom.
KONKURS
za sprejem mladincev in mladink v Zvezno modelarsko šolo v Splitu
Zvezni odbor Pomorsko-brodarsike zveze Jugoslavije otvarja 5. januarja 1950 v Splitu Zvezno pomorsko-brodarsko šolo. V soli bodo mladinci kpnčali B modelarski tečaj, izpopolnjen z osnovami konstrukcije modelov, s čimer se bodo usposobili za na-stavnike za A in B modelarske tečaje.
Tečaj traja tri mesece. V tem času bo tečajnikom preskrbljeno brezplačno stanovanje in hrana, poleg tega pa bodo prejemali po 100 din tedensko za osebne stroške.
Pogoji za sprejem v šolo so isti kot za sprejein v Zvezni pomorsko-brodarski center v Omišu. Prošnje za sprejem je treba poslati Zveznemu odboru Pomorsko-brodarske zveze Jugoslavije, Beograd, Dragoslava Jovanoviča 3, najkasneje do 15. dec 1949-Podrobno informacije boste dobili n-ri nai-
bli«em Pom^rsko-brodarskem	*k
pri Republišlreajr odbaru Pomorsko-brodar-
ske zveze Slovenije, Ljubljana, Celovška 23 (Cekinov grad), — Zvezni odbor Pomorsko-brodarske zveze Jugoslavije,
OBVEST/C4
IV. REDNA SKUPŠČINA
Potrošniške zadruge z o. j. v Trbovljah
bo ponovno v torek 13. decembra 1949 ob 16 v Delavskem domu s prvotnim dnevnim redom. Udeležba za vse delegate zadruge, ki so prejeli vabila, je obvezna, vabimo pa tudi ostale člane zadruge.	3395
Upravni odbor.
RAZPIS
Uprava tovarne barv ln lakov v Medvodah razpisuje za svoj obrat v Domžalah 10 mest industrijsko - zavodskih miličarjev
(IZNM) za takojšen nastop.
Reflektanti. ki ne smejo biti mlajši od 22 in ne starejši od 35 let, naj pošljejo svojo ponudbe ali naj se osebno zglasijo pri upravi tovarne barv in lakov v Medvodah (personalni oddelek) ter naj po možnosti tudi že predložijo sledeče dokumente:
rojstni list. potrdilo o državljanstvu, potrdilo o volivni pravici, zdravstveno spričevalo, potrdilo o nekaznovanju in lastnoročno napisan življenjepis v dveh izvodih.
3368
P R E S K - B A
BOLNIŠKE DODATNE KARTE
Zdravniška spričevala in prošnje za bolniške dodatne karte se od 10. decembra 1949 dalje sprejemajo na rajonskih'poverjeništ-V1“ za ljudsko zdravstvo vsak dan od 8—9.
Poverjeništvo za ljudsko zdravstvo MLO.
ODDAJA ODREZKOV
Poverjeništvo za trgovino in preskrbo MLO v .Ljubljani poziva vso razdeljevalce živil, da predlože odrezke z obračunom za sladkor, izdelke iz belih žit, riž in pravo kavo za november 1949 na pristojnih mestih v četrtek 8. decembra 1949,
MINISTRSTVO ZA TRGOVINO IN PRESKRBO LRS obvešča:
potrošnike in opozarja osebje trgovskih podjetij na naslednjo:
Na podlagi do sedaj ugotovljenih nepravilnosti pri tehtanju in zaračunavanju predmetov zajamčene preskrbe opozarjamo potrošnike. da pri nakupu predmetov pazijo predvsem na:
1. Vrečice, last potrošnikov, kakor tudi nove vrečice, v katerih se izdajajo prehran-beni predmeti, se ne smejo zaračunavati v težo blaga. Prav tako se vrečice ne smejo posebej zaračunavati.
2. Olje se prodaja na kilograme in ne na litre ter je potrebno pojiodo predhodno stehtati in pri dokončnem tehtanju težo posode odšteti.
3. Pri zaračunavanju blaga, ki se prodaja po cenah, kjer so zaračunane poleg dinarjev tudi pare (n. pr. 6.20 din) so ne sme zaokroževati cena navzgor pri enem predmetu (n. pr. 6.20 din nj 6.50 din), temveč se zaokroži le v skupnem znesku nakupa, ako je to potrebno.
4. Pri prodaji tekstilnega blaga in obutve morajo prodajalci odvzemati samo po predpisih določeno število točk.
Prodajalce opozarjamo, da se strogo drže že prejetih navodil glede zaračunavanja in tehtanja embalaže, odvzemanja točk in za-okrožania cen.
Da bi se poslovanje v trgovinski mreži zboljšalo, pa opozarjamo tudi vse potrošnike. da pri samem nakupu pazijo na pravilno postopanje trgovskega osebja pri razdeljevanju predmetov zajamčene preskrbe, kakor tudi pri nakupu vseh ostalih predmetov. Vsako nepravilnost je treba razčistiti na samem mestu s prodajalcem in poslovodjo. V primerih, ko se zadeva ne more takoj rešiti .naj potrošniki nemudoma obveste trgovinsko inšpekcijo pri okrajnem oziroma mestnem ljudskem odboru.
1	Iz pisarne MTP.
RAZGLAS
Predilnica volne, Naklo, obvešča stranke, da do 1. januarja 195(1 ne bo sprejemala volne na usluge.
Stranke, ki imajo volno v predelavi, bodo dobivale spredeno volno kakor do sedaj ob sredah in petkih. One stranke, ki imajo volno v predelavi nad pol leta, naj jo dvignejo vsaj do 20 decembra 1949, drugače jim zapade, ker moramo imeti z novim letom čiste račune.	3391
Uprava predilnice volne v Naklem.
DNEVNE VESTI
Razstava slikarskih del Gojmlra Antona Kosa In Franceta Pavlovca v Moderni galeriji v Ljubljani je odprta dnevno od 9 do 19.	,	,	33^8
Poljudnoznanstveno predavanje prof. dr. Zel-a je včeraj odpadlo, ker je tov- predavatelj zbolel. Ker ni bilo mogoče tega več razglasiti, prosimo vse, ki so zastonj prišli k predavanju, da nam to oproste. Predavanje bo prihodnji torek.	t .	.	»“}
Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani vabi vse tovariše zdravnik® in medicince na predavanje tov. prof. dr. Srečka Podvin-ca iz Zagreba, ki bo v petek 9- decembra ob 19 v predavalnici interne klinike. Poročal bo o 4. mednarodnem kongresu otonno-laringologov.	..	490
Najpesto venca na grob pok. tete Manje Juvan iz Polja darujejo družine Bučar, Kink, Amon slepi mladini 500 din. Iskrena hvala!
Planinci! Na svojem rednem občnem zboru, ki bo 8. decembra 1949 ob 20 v Mladinski dvorani v Frančiškanski ulici, bo podal odbor planinskega društva Ljubljana obračun o svojem delu v pretekli poslovni dobi. Pričakujemo od vsakega zavednega planinca, da se občnega zbora svojega društva udeleži ter na njem seznani s problemi, ki jih je društvo reševalo v preteklem letu in z onimi, ki jih namerava rešiti v letu 1950. — Planinsko društvo, Ljubljana.	3300
SSD Železničar, smučarska sekcija, vabi vse svoje člane in prijatelje sekcije na občni zbor. ki bo v sredo 1. decembra ob 20 v domu Ljube Šercerja.
Odhojkaški klub »Železničar«, Ljubljana, ima svoj letni občni zbor 8. decembra ob 19.30 v mali dvorani Šercerjevega doma v Sp. šiški. Udeležba za članstvo obvezna. Prijatelji kluba in odbojke vabljeni! —Odbor.
Poročila ob 6.15, 7, 12.30, 15, 19, 22, 23.30 — 6 Veder jutranji spored — 6.30 Jutranja telovadba — 7.10 Plesi in baleti — 12 Opoldan-
filrl l/An	_   _ .1 _ _ . Afn v P An*AM .	 •	_
ba — 13 Oddaja za ljudske odbore: Neposredne priprave za volitve — 13.20 Igra orkester mariborske radijske postaje pod vodstvom Draga Lorbeka (prenos iz Maribora)
— 14 Igra veseli kvintet — 14.30 Kulturni pregled — 14.40 Slovenske narodno pesmi v redbi E. Adamiča in Antona Lajovica poje Slovenski sindikalni kvintet — 15.10 Iz slovenskih klavirskih in violinskih skladb
— 18	’	’	--	-»ionirje — 18.20
vwzviue; — _io.su a.	»looua,	—	j&.i.
Samospeve poje Nuša Kristanova, pri klavirju Jelka Suhadolnik — 19.30 Igra tam-buraški orkester KUD »Fran Levstik«, Vič, pod vodstvom Matka Sijakovlča — 20 Jezikovni pogovori — 20.10 Slovenske umetne in narodne pesmi poje moški zbor S KUD •Jože Moškrič pod vodstvom Slavka Mihelčiča — 20.30 Literarna oddaja, 'Borgrenjev; Lovčevi zapiski — 21,10 Pisan glasbeni spored — 21.30 Igra zabavni otkester Radia Ljubljana pod vodstvom Mihe Gunzka — 22.80 Iz del Alberta Roussela — 23.35 Zaključek oddaje.
KONCERTI
Spored večera kompozicij skladatelja Pav-la S Ivica, ki bo nocoj ob 20 v Filharmoniji: Klavirska suita za mladino, 6 skladb. Sonata zs klavir. Spomini, Divertimento eoncer-tante za klavir in mali orkester. Part malega orkestra bo igral pianist Bojan Adamič, vse osta.Ie skladbe izvaja avtor sam. Vstopnice bodo v predprodaji pol ure Dred začetkom v veži Filharmonije.	3393
*n£I,certa, Kopalnega kvarteta Slovaške filharmonije (Dermelj, Staničeva,
Cappone, Baer) je naslednji: Bocco Bocche-rmi: Kvartet d-dur. Beethoven: op. 18, b-??r’ Dvorak: op. 96, f-dur. Petkov koncert je za abonma in bo prvi javni nastop novega, godalnega kvarteta v Ljubljani. Zato na ta koncert že prav posebno opozarjamo. Predprodaja v knjigarni muzikali j. 3393 Tekmovanje ljubljanskih sfudikalno-kultur-noumetniških društev bo v soboto, nedeljo in ponedeljek. V soboto 10. decembra ob 20 nastopijo v Filhamorniji mladinski, ženski in moški zbori, istočasno v dvorani Doma sindikatov godbe, orkestri in h-armonikarji. V nedeljo 11, decembra ob 10 nastopijo v Filharmoniji mešani zbori in v ponedeljek 12. decembra ob 20 v Filharmoniji folklorne in plesne skupine. Nastop, dramatskih skupin bo v četrtek 15. in petek 16. decembra v Mladinski dvorani. Podrobni sporedi bodo od sobote dalje v predprodaji v knjigarni muzikalij in pol ure pred začetkom nastopov v veži pred dvorano.	3393
V Kranju bo nocoj ob 20 v Sindikalnem domu tekmovanje orkestrov, godb in harmonikarskih zborov okrajev Kranj in Kamnik. — Ob 19 bo v Prešernovem gledališču tekmovanje folklornih skupin in solopevcev.
3389
KINO
LJUBLJANA: UNION: Jugoslovanski film »Zastava« slov dok film »Bodoči čuvani neba«.
MOSKVAj Ameriški barvni film »Ali-Baba in 40 razbojnikov«, Srbski mesečnik 21. SLOGA: Avstrijski film ‘Srce naj molči«. FN. 199
Predstave v v6eb treh kinematografih ob 16.15, 18.15. 20.15.
TRIGLAV: Avstrijski film »Kvartet Schram-mel«, tednik. Predstavi ob 17.30 in 19.30. SISKA: Sovjetski film »Akademik Pavlov«, FN. 191. Predstava ob 20.
MARIBOR: PARTIZAN: Jugoslovanski film »Zastava* slov. dok film »Bodoči čuvarji neba«.
UDARNIK: Ameriška barvna risanka »Gull-verjeva potovanja« slov dok film ».Tesen med trtami«.
CELJE: METROPOL: Sovjetski film »Pet-na j-Jtletni kapetan« Makedonski mesečnik 12.
DOM: Ameriški film »Zgubljeni dnevK slovenski dok. film »V borbi za plan«. KAMNIK:	Ameriški	film Teržanov za-
klad«, II- kondres KPH.
KRANJ: STOR2IC: Francoski film •Linij aval sen«, FN. 192.
PTUJt Sovjetski film »Silva«, slov. dok. film »Ivan Cankar«.
ESENICE: MESTNI: Sovjetski film »Cirkus«, tednik. Predstavi ob 18 in 20.
GLEDALIŠČE
DRAMA
Sreda, 7. ob 20: Moliere-Vidmar: »Sola za žene« Zaključena predstava za sindikate-Četrtek, 8. ob 19.30: Shakespeare: »Kralj Lear«. Zaključena predstava za sindikat
univerze.
Sobota 10. ob 20: Cankar: »Za narodov blagor. Zaključena predstava za sindikate. Nedelja. 11. ob 14.30: Cankar; »Za narodov blagor«. Izven. — Ob 20: Moliere-Vidmar: »Sola za žene«. Izven.
OPERA
četrtek. 8. ob 20: Janaček: »Jenufa«. Zaključena predstava za sindikate.
Sobota. 10. ob 20: Puccini: »Tosca«. Zaključena predstava za LŠM.
Za. sindikalno predstavo Janaček »Jenufa«, ki bo v četrtek 8. decembra ob 20 v opernem gledališču, pridejo na vrsto naslednje sindikalne podružnice: železničarji: postaja Za* log, Brezovica. maŽinska. vozovna in mostovna delavnica, nadzorstvo prog I. in II., služba veze, skladišče Zalog, gradbeno 5. uprava, delavnice. — Poštni: poštne delavnice, BPT direkcija, pošta Ljubljana I pošta Ljubljana II, PT center. — Usnlariit št. 3, 5. 6. 7. 8, 9 in 10.	31
Bone za nakup gledaliških vstopnic dvignite v sredo med 13.-14 v vložišču KSS. Vstopnice dvignite v četrtek med 8-10 na upravi SNG. Gradišče 4-1. — Bone in vstopnice dvignite, med določenim časom sicer zapadejo.
\ stopnice, ki so bile izdane za predstavo -Don Pasquale« za sredo, veljajo za predstavo »Tosce* v soboto.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Mestni dom
Četrtek, 8. ob 20: A. T. Linhart: »Ta veseli \- jn,• Matiček se ženi«.
Nedelja, 11. Cb 16: A. T. Linhart: »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«. Popoldanska predstava.	.	_ ,
Predprodaja vstopnic pn Državni založbi. Kongresni trg 18.
tJUDSKO GLEDALIŠČE - CELJE
Četrtek. 8 ob 20: Mira Puc: »Ogenj in pepel«. Repriza ja II. abonma.
Petek, 9. ob 20: Mira Puc: »Ogenj in pepel«. Repriza za HI abonma.
RAZPIS ZA IZBOR IGRALCEV GLEDALIŠČA SKUD-a »JOŽE LACKO V PTUJU
Vsi tisti, ki bi želeJi sodelovati kot igralci v novem mestnem gledališču v Ptuju, naj pošljejo do 10. decembra t. 1. prijave, ki naj vsebujejo o»ebne podatke » točno navedbo dosedanjega gledališkega udejstvovanja in splošno ter strokovno izobrazbo sedanje službeno mesto in točen naslov bivališča.
Reflektanti bodo pismeno pozvani na avdicijo. Za avdicijo naj kandidati prlpra-vijo odlomek iz katere koli drame ali komedije in recitacijo. Tekst morajo znati n* pamet
Prijave je treba poslat* na naslov: SKUD »Jože Lacko« - gledališče, Ptuj.
OGLASI
PREKLIC. Kavčič Frančiška, gospodinja-Kranj. Stražišče 190. preklicujem žalite^, ki sem jo izrekla o Mur Frančiški, delavki, stanujoči v Stražišču 190. Moja obdolžitev, iia je ona izvršila nek umor, ne odgovarja resnici, zato ona ni nikaka morilka.
Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Dušan Bole — Naslov uredništva: Kopitarjeva 6 — Uprava Kopitarjeva 2 — Telefon uredništva in uprave: 52-61 do 52-65 Telefon naročniuskega oddelka 30-30 - Telefon oglasnega oddelka 36-85 — štev. £ek raSuna 601-90601-0