Strah za prihodnost dolskega parka Kdor pazomo spremlia živahne krajinsfc« podoto na poii iz Ljubijam » Lifija ki tafis preko Šant^coba, mu poglsd kar nahole obstane na orjaifcih krae^ah ptatan ob le-vom bragu SaW Httro je mogote ugotoviH. ds imsjnilnai oijtškti drovasa imftiy> lniiinfft koL sradi Ooto. Ce sasdiS tem iz daljave tako mflt»mim sfcupinam dravia. ugotmA, da ae nahajni v npuManem graAčinsigafn parku. Ootsto grad sam js skbt tudi« obupnem stanjuinpnbkznotatokafcorsiavniiunatdiz starodnnih čaaov kar stof« ufnira. Ob njem ss tfiatifo lajpotra drevajsft kot noms pričo *g* napriiatnau« dogatanta, gotdni ptevel (M 2b akuia potei. toda vdrajno akritt vaa tiako, tanur piawimo - HcNOkona zankr-noat Zaras poumo morai prekoračiti mor-ebi m dw CudOMta pm*joi». ki katax aguUjo>: im andi zmntan&gm otnlia kar nočate izgu^ bili nosta^ojičnBjgft saj8|a^ preteMostL Tudi dramrad lwdk noSMc. ki powzup«a ta dw otiia*tB s feapalioo kafcMi 100 m osrednji paifc. ki bi pri kmri toni fnoral nnsli najbo^ pomwnt)fio ntogo. P* twL, L« to vtogo odpitano. prs-lauaau m bi smai * totfcino maro brezbrizr i»wai iiiiini mjniaili |il»la» Iii i|uwli«j........I MjwC)» dwwH » Slowny naaptott. Kar spomnimo se, kakžne turistične pozomosti so detežne orjaSke, nekaj manj kot 500 let stare platane v Trstenem pri Dubrovniku in v Ohrido. V dotskem parku pa v neposredni bhžini Ljubijane 14 orjaških in spoštovanje vzbujajočih piatan nezaznavno sili visotco v nebo tot da mi brezbrižni 2Binljani nismo vredni nrti njihove sence. Ti spoiljivi orjaki iz Kanade pa vondarte rastejo v naši zsmlji. Ob gražčini rastejo otjaške platane, Id spadajo med največja drevesa v StoveniH žhHjenialM aofcove pm dajt najboij naSa refca Sm Vtej*no. da jft fr z ^ubeznijo in kul- Tod» to xm Omvju samo m pomemboo. Danes rasts nam v ponos tn veaalje-Ali smo zaras ia taktri kuMurra sfcspci. da ne vidimo M»»J*eHih biaaniv. kj imaio veSkanski kul-taami potnen ne le za na&ega čiov^ka. tam-«L za stohernaga zsnttiana? Onrtjt, so Slo-venci Castii m spoSkM^i odtar so ra^jtasili te kraj« za svofo. To eudovito laatnoct so prinaair» ^aboj iz s*oje pradomovine. Kotiko Kp » spofflinii Se turšfoh časov, koiiko po-svekMani. pravice in sodb je bilo izrečanih poo ntnii? Dravo ja osanj pradstavi>aio živ-^aniBko ponKanost mad generadjami in ne smemo se čuditi, da so poleg premožnih in kufturno razgtedanih veljakov. drevje sadili v kutturne namene tudi preprosti Ijudje, ki takšne vrednosti niso razumeli. toda kljub vsemu dojeli Temu se tudi danes ne more-mo odpovedatr! ^te moremo in ne smemo, ker nas in drevje na tej Zemlji spremlja na-tančno ista usoda. Zelo varljiva je tolažba, da za ta ali oni zapuSteni park ni denarja. Narava ima svoje zakone. ki jih je mogoie usmerjati samo z razumevanjem, znanjem in kulturo. Doteki park torej živi v strahu za priho-dnost Pozoren spnehod po komaj zaznav-nih atejah iz domaCega gabra pa Se daje slutiti oblikovne členitve nekdanjega par-kovnega prostora. ki je imei bogato kulturno vsabino. Se bi bilo mogoče odstraniti goz-dni pievel. ki grozi zabrisati vse kulturne siedi razen sevedaorjaških platan, ameriške magnoiije in rogovilana. ki jih lahko uniči samo sekira. Ob tevem bregu Save se ia vntiio sktadovnics posakanih drv. resnici na Ipibo pa io potrebno poudariti. da niso iz drsvja » paritu. Čaprav so dasi varstvu narave nakJonjeni. otetaja resna bojazen, da nam ta dragoce-nost preprosto izgine Pri vserp tem pa Ool kot kraj postaja vse bolj zanimiv Ali ne bi bito pametneje ohramti tisto. kar io imamo. kakor potem ou^okovati zgubljene vre-dnote? - MIHA OGOREVC