GEOGRAFSKI OBZORNIK MONGOLIJA NA NOVI POTI Tatjana Šifrer UDK 915.17 MONGOLIJA NA NOVI POTI Tatjana Šifrer, Pugljeva 26, 61000 Ljublja- na, Slovenija Članek podaja kratek regionalnogeografski pregled Mongolije s poudarkom na politič- no-gospodarskih problemih te države. UDC 915.17 MONGOLIA ON A NEW WAY Tatjana Sifrer, Pugljeva 26, 61000 Ljublja- na, Slovenia The article presents a short view of political and economical problems in Mongolia. Pred dobrim letom dni se je da- ljnja Mongolija znašla na prv ih straneh svetovnega časopisja! Vzrok temu so bile prve svobodne volitve v tej deželi, na kater ih je opozicijska Koalicija demokrat- skih sil uspela zbrati okoli 40 % vseh glasov. S tem se je končalo obdobje ne- omejene vladavine Mongolske ljudske revo- lucionarne stranke, mongolska ljudska skupščina al i Veliki hura l pa je septem- bra leta 1990 na svojem zgodovinskem zasedanju potrdil prvo koalicijsko vlado v tej deželi (3). Mongoli so ponosen narod z močno izraženo nacionalno privrženostjo, saj imajo svojo lastno slavno zgodovino. V preteklih stoletjih so se iz širnih mongol- sk ih step vali le velike konjeniške horde in ogrožale bližnje in daljne kraje. Kitajci so že v 3. stoletju pred našim štetjem pričeli zaradi obrambe pred nj imi graditi svoj slavni vel iki zid, k i je dolg okoli 2450 km in visok povprečno 16 m. Mon- golski Huni so že v 4. stoletju našega stoletja prodrli v samo Evropo, kjer so njihovega slavnega vojskovodjo Atilo usta- v i l i leta 451 le okoli 150 km vzhodno od Pariza. Iz mongolskih step je pozneje v 13. stoletju izšel tudi mogočni Džingis- kan, k i je osnoval ogromno državo. V času njegovega vnuka Kublajkana, pri katerem se je mudil Marko Polo, se je mongolska država raztezala od vzhodne Evrope in azijskega Bližnjega vzhoda do Koreje in Kitajske ter od južne Sibirije do Tibeta. V Rusiji so mongolski Tatar i vladali čez 200 let (od 1240 do 1480). Toda proti koncu 14. stoletja je mongol- ska moč začela slabeti. Kot nomadski narod, k i je bil nagnjen k ropanju in plenjenju, Mongoli niso več bili kos višje civi l iz i ranim, stalno naseljenim in kultur- nejšim Kitajcem, k i so j ih nekdaj sami zavojevali (3). Zgodovina j ih je počasi odrini la na politično obrobje. Tako si je kitajsko cesarstvo v svoji ekspanziji sča- soma priključilo južneje ležečo Notranjo Mongolijo, severneje ležeča Zunanja Mon- golija pa je proti koncu 17. stoletja posta- la vazalna država, k i je Kitajski plačeva- la davek in bila od nje dejansko tako politično kot gospodarsko povsem odvis- na. Kitajci so jo razdelili na številne kneževine ter v njej gospodovali po nače- lu "deli in vladaj" in tako nekdanje "ste- pe bojevnikov domala spremenili v stepe samostanov in moli lnih mlinčkov", kot je slikovito zapisal neki avtor (1). Sosednja carska Rusija je v začetku 18. stoletja na kitajsko kontrolo nad Mongolijo gleda- la še prizanesljivo, vendar pa je njeno prodiranje vse dalje proti vzhodu pripelja- lo do zaostritve njunih interesov na tem območju. Ko je leta 1911 na Kitajskem izbruhni la revolucija, se je močno raz- mahnilo panmongolsko osvobodilno giba- nje. Carska Rusija je tak ra t ubrani la Zunanjo Mongolijo pred ki tajskim vojaš- k im posegom. Vendar pa je neodvisnost te dežele trajala samo do leta 1919, ko so Kitajci izkoristil i revolucijo v Sovjetski zvezi in hitro zasedli Zunanjo Mongolijo. Vendar pa so varuštvo nad to deželo že leta 1921 končno prevzeli Sovjeti, osnova- l i Mongolsko ljudsko revolucionarno stran- ko, k i je prevzela vso oblast, in leta 1924 proglasili novo državo, Ljudsko repu- bliko Mongolijo. Le-ta je tako postala prv i in pozneje tudi eden najzanesljivej- ših sovjetskih "satelitov". Kitajci so jo po dolgem obotavljanju priznali šele leta 1946 (1). Vendar se Mongoliji še niso pisa- l i lepi časi! V novem razmerju moči med 5" GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 1: Samostansko-muzejski kompleks Erdene-dzu v nekdanji prestolnici Ka- rakorumu predstavlja simbol stare mon- golske države. Oživljanje tega dela zgo- dovine je posledica prebujenih nacional- nih čustev in trganja mongolsko - sovjet- skih vezi. (Foto: J. Senegačnik.) Slika 2: Jurte nomadskih Mongolov so raztresene po vsej državi. Včasih so jih ob menjavi pašnega območja naložili na vozove, danes pa jih prevažajo s tovor- njaki. (Foto: J. Senegačnik.) Slika 3: Način življenja nomadskih Mon- golov se danes ne razlikuje dosti od tis- tega izpred stoletij. Ponosen nomad še vedno s konja obvladuje svojo čredo. (Foto: J. Senegačnik.) Slika 4: Prestolnica Ulan-Dator ima kot- linsko lego z vsemi spremljajočimi po- sledicami. V mestu prevladujejo unijor- mirani stanovanjski bloki zgrajeni po sovjetskem vzoru, na obrobju pa deset- tisoči še vedno žive v jurtah. (Foto: J. Senegačnik.) velesilami na Daljnjem vzhodu je Mongoli- ja služila Sovjetski zvezi kot nekakšen zaščitni okop, k i naj bi ščitil novo, vzhod- nosibirsko industrijsko območje pred Ja- ponci in tudi pred Kitajci. Tako je mora- la Ljudska republika Mongolija v letih med 1937 in 1938 odvajati ka r polovico svojih sredstev za obrambo in le 13 % j i h je ostalo za razvoj gospodarstva (1). Predvsem iz teh strateško-obrambnih razlogov je Sovjetska zveza Mongolijo tudi gospodarsko podpirala in obenem dušila glasove opozicijskih sil, dokler ni s pri- hodom M. Gorbačova na oblast sovjetski prijem popustil in je leta 1990 končno tudi v tej deželi lahko prišlo do prv ih svobodnih volitev. Republika Mongolija se razprosti- ra v osrčju kontinentalne Azije nekako med 42 " in 52 " severne geografske širi- ne. Najbolj gorat je njen zahodni oziroma severozahodni del, od koder se vode po reki Selengi in njenem pri toku Orhonu odtekajo proti severu v Bajkalsko jezero. 8 GEOGRAFSKI OBZORNIK To območje je v vsej Mongoliji tudi naj- bolj namočeno in pripada pasu gorske tajge in gozdne stepe. V smeri proti vzho- du in jugu se sušnost podnebja stopnjuje, tako da se tu razprostirajo nepregledne stepe, polpuščave in celo prave puščave. Marko Polo je ob svoji v rn i t v i iz Mongoli- je poročal, da je Gobi obupna peščena puščava. Dejansko pa je v puščavi, k i je vel ika kot Francija, le 3 % površine po- kr i te izključno s peskom (2), medtem ko imajo ostala območja svojo floro (tama- riske, brinje, saksaul, jagodičevje itd.) in favno (gorske ovce, lisice, snežni leopardi). Mongolijo torej pokrivajo prostra- ni pašniki, k i so dobra naravna osnova za razvoj živinoreje, k i je tukaj še vedno najpomembnejša gospodarska panoga. Po stepah se pasejo velike črede ovac (13 milijonov), goveda (2,4 mili jona glav), koz, konj in kamel, ž iv ina in živinorejski pro- izvodi, kot volna, kože in meso, pa so (poleg rud) pomembne postavke v mongol- skem izvozu (4). Mongolski nomadi prebi- vajo v okroglih šotorih, imenovanih jur te, k i j i h pokrivajo s posušenimi ž ivalskimi črevi, kožami in jadrovin i podobnim bla- gom. Vendar pa je v novejšem času po stepah videti vse manj za Mongolijo tako tipičnih šotorov, saj se tudi nomadi vse bolj selijo v mesta. Ka r 74,4 % vseh na- selij se nahaja v pasu gozdne stepe in stepe (1). Tudi poljedelstvo ima v Mongoli- j i dobre pogoje za razvoj, še posebno v bolj namočenem porečju reke Selenge, predvsem med Ulan-Batorjem in mejo z Rusijo. Poleg žit goje tudi krompir. Kmetij- stvo v celoti zaposluje 34 % aktivnega prebivalstva (4). Mongolija je tudi dežela ogrom- n ih rudn ih bogastev, saj premore železo, kositer, baker, zlato, srebro, uran, man- gan, tungsten, molibden in volfram, pa premog ter celo nekaj nafte in oljnih skri- lavcev (3). Rude, predvsem bakrova in molibdenova, zavzemajo tudi zelo pomemb- no mesto v mongolskem izvozu, k i je bil v celoti (skupaj z živino in živinorejskimi proizvodi) ka r 99 odstotno (leta 1985) usmerjen v države tedanjega SEV-a. Z načrtno industrializacijo so v Mongoliji pričeli okoli leta 1960 ter zgradil i tovar- ne mesnih konzerv in mline, pa tekstil- no, lesno, strojno in steklarsko industrijo. Glavno industrijsko območje se razprosti- ra vzdolž severnega dela glavne mongol- ske prometnice, transmongolske železnice, nekako med Ulan-Batorjem, Darhanom in Suhe-Batorjcm že ob ruski meji. To je obenem eno najbolj razv i t ih območij v Mongoliji, saj izkazuje zelo živahno razvoj- no dinamiko in je že leta 1973 v njem prebivala dobra tretj ina celotnega prebi- valstva (1). Industri ja sicer v celotni Mongoliji zaposluje 25 % aktivnega prebi- valstva. Družbeni bruto proizvod na pre- bivalca je leta 1988 dosegel 690 USD, ka r je Mongolijo uvrst i lo na 108. mesto med 173 državami na svetu (4). Statistič- ni podatki pa tudi kažejo, da je mongol- ski uvoz močno prekašal izvoz (leta 1985: uvoz 1448 mio USD: izvoz 569 mio USD). Ta zunanjetrgovinski pr imanjk l ja j je Mongoliji dolgo časa pokrivala SZ. Ko pa se je v zadnjih letih tudi ta velesila sama znašla na robu gospodarskega zlo- ma, je začela Mongolom drastično zmanj- ševati gospodarsko pomoč in tudi dobavo nafte, ka r je povzročilo pravi kaos. Neodvisna Mongolija se je tako znašla v povsem novi politično-gospodar- ski situaciji, saj je prisiljena zaprositi za pomoč gospodarsko razvite države na evropskem zahodu, pa Japonsko, Južno Korejo in Kitajsko. Z Japonsko, k i je zelo zainteresirana za to deželo, so Mongoli že podpisali listino o trgovinski izmenjavi, k i j im priznava velike ugodnosti. Vzposta- v i l i so tudi že diplomatske odnose z Južno Korejo. Mongolija se prav tako pogaja za pridružitev k Mednarodnemu denarnemu skladu, vzpostavila je že di- plomatske stike z Evropsko skupnostjo ter v Ulan-Batorju gostila ameriškega zu- nanjega ministra (3), ka r vse kaže, da se nova neodvisna Mongolija na široko odpira v svet. 1. Fischer Länderkunde 1978: Ostasien. Dd. 1. Frankfurt am Main. 2. Marsh. D. 1984: Cities in a land of nomad. Ceographical magazine LV1 (1984). 7. London. 3. Miliuojeuič, M. 1991: The resurrection of Cenghis khan. Ceographical magazine LXIII (1991), 7. London. 4. Natek. K., Perko, D.. Žalik Huzjan, M. 1991: Držaue sueta 1991. Ljubljana. 9 T