Štajerski TEDNIK petek, 8. 11. 2024 COLOR CM K stran 1 tTE&l.i « Lil x ■ ■o o I- .■■ I"J > Œ -j£: rr = j-> ~ L/I =m O -m C CE ~0 t—I » o "i > V Štajerski Torek: Tednikov kopalni dan Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsak torek do vključno 30.12.2024. Kupon ne velja med ^ prvomajskimi, jesenskimi (krompirjevimi), novoletnimi in zimskimi |_ počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup ene vstopnice, O. izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Ostali m ' popusti (družinski, upokojenski,...) so izključeni in se ne seštevajo. S Q£ t: 02 74 94 530 e: tTermalniParkPtuj@sava.si ^J ___________________________ PEUGEOT ' Ï POOBLAŠČEN SERVIS IN PRODAJA VOZIL SPC TOPLAK Podlehnik, 02 788 40 spctop /VWW.! >lak.si Aktualno Videm • Rožman zahteva pitno vodo s Pohorja O Stran 2 Ptuj, petek, 8. novembra 2024 Letnik LXXVII • št. 87 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 2,20 EUR -JqS. la CüräTüTmPfi: V"ptwlkaika Aidea spregovori I o »družinski ustavi« Podravje • Pokojninska reforma in zahteve Sindikata upokojencev Slovenije Zagotovljena pokojnina najmanj 903 evre »Zagotovljena pokojnina mora znašati toliko, kot je prag revščine, torej 903 evre,«je odločena predsednica Sindikata upokojencev Slovenije Frančiška Četkovič. V pogajanjih ob spremembi zakonodaje pa bodo vztrajali, da v prihodnje država namesto letnega dodatka uzakoni izplačilo 13. pokojnine. To dobivajo upokojenci v Avstriji. Več na strani 3. Aktualno Ptuj. Kmalu začetek gradnje oskrbovanih stanovanj O Stran 2 Politika Kidričevo. Vroče zaradi neobveščenosti o onesnaženju O Stran 9 Podjetništvo Ptuj. Dva mestna gostinca pišeta novo poglavje O Stran 5 Ljudje in dogodki Aljaska. Bernarda sama po luknjah in blatu, med šakali in volkovi O Strani 18 in 19 >j tjEj! • V " ' v- ■ * ' i. - •• ' ' "j ? ' - ' ' -./T?'* "■V- sa ■ .---■"■■"'■Ä " -it.' ■ ■ .-Csič '.-Vrt- C V 1 Burna reakcija državljanov • Bojlerji očitno ne bodo več na črnem seznamu Podravje • Vsak četrti otrokje že predebel NAROČITE STAJERSKI TEDNIK IN SI PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s podjetjem Illy pripravili privlačno nagrado. i!fy Štajerski TEDNIK petek, 8. 11. 2024 COLOR CM K stran 2 2 Štajerski Aktualno petek • 8. novembra 2024 Videm • Voda je neoporečna, a vsebnost nitratov je višja kot drugje Rožman ima dovolj vodnega koktejla, zahteva pitno vodo s Pohorja Andrej Rožman je svetnik z najdaljšim stažem v občinskem svetu, saj je med sooblikovalci občinske politike že vse od ustanovitve občine. Znanje kot oster kritik postavitve daljnovoda Cirkovce-Pince, uspelo mu je s preprečitvijo iztoka vode iz čistilne naprave v šturmovski rokav, že leta se zavzema (sicer neuspešno) za odstranitev hmelja iz bližine naselja, šole in vrtca, nedavno pa je zahteval odgovore glede kakovosti pitne vode v Vidmu. Rezultati, ki jih je podalo Komunalno podjetje Ptuj, razkrivajo, da ima voda, ki se načrpa iz črpališč v Lancovi vasi, nekoliko višjo vsebnost nitratov, a obenem Komunalno podjetje Ptuj zatrjuje, da je voda popolnoma skladna z zakonodajo, čemur zadostijo z mešanjem vode z vodo iz globinskega vodnjaka. »Voda, ki jo distribuiramo uporabnikom občine Videm, je neoporečna, zdravstveno ustrezna in primerna za uporabo.« Priznavajo pa, da je celotno območje problematično, saj je voda obremenjena z onesnaževali, tako je v vodi zaznati ostanke pesticidov in njihovih razgradnih produktov. »Tudi takšnih, ki se že dolgo ne uporabljajo, npr. atrazin. Obenem so v podtalnici že prisotni tudi novodobni produkti, ki se uporabljajo zadnja leta.« Dodali so, da je kakovost vode v okolici povsem primerljiva z vodo vodo-oskrbnega sistema Ptuj, obenem >7. Foto: Črtomir Goznik Komunalno podjetje Ptuj zagotavlja, da je voda popolnoma skladna z zakonodajo. pa pozvali k bolj odgovornemu obnašanju prebivalcev. Vodne vire po njihovi razlagi ogroža kmetijska dejavnost, prometne ceste v bližini črpališč in neurejeno odvajanje odpadnih voda. Iz poročila o poslovanju v lanskem letu pa izhaja, da so lani obravnavali osem pritožb uporabnikov glede kakovosti vode. »Večji del pritožb je bil zaradi pojavljanja usedlin vodnega kamna in delcev rje v notranjih vodovodnih instalacijah in na mrežicah pip. Drugi del pritožb se je nanašal na vonj in okus vode. V glavnem so bili razlog za spremenjen vonj in okus vode pozabljeni in nevzdrževani filtri na notranjih vodovodnih instalacijah pri uporabnikih ali bela voda zaradi v vodi dispergiranega zraka.« »Če bomo vsi tiho, se res ne more nič premakniti« A ti odgovori ne zadovoljijo svetnika Andreja Rožmana, ki poziva k ureditvi vodovodnih sistemov z novimi črpališči na Pohorju. »Nekdaj je bila voda z akvaduktom speljana od Frama do Ptuja, danes pa ob vsej silni mehanizaciji ne zmoremo tega narediti. Občani, državljani imamo pravico do pitne vode, do čiste pitne vode. Zagotavljajo, da so vsi parametri skladni z zakonodajo, ampak na dolgi rok se vprašam, kakšne posledice bo ime- lo uživanje vode s pesticidi, še posebej za naše mlade.« Rožman se zaveda, da bo težko kaj premaknil, saj so investicije v vodovod izjemen finančni in birokratski zalogaj, obenem pa je videmsko omrežje povezano z ostalimi občinami in ga ni mogoče ločiti. Kljub temu pa dodaja: »Naj le spomnim, da so občine že imele na mizi projekt vodovoda Spodnjega Podravja, ki je vključeval blizu 290 kilometrov vodovodnih cevovodov in še dva globinska vodnjaka, pa ni bilo nič iz njega. Župani niso znali stopiti skupaj, ob tem pa občine premalo razmišljajo o svojih ljudeh - o zdravju občanov. Če bomo vsi tiho, se res ne more nič premakniti.« Vrednosti nitratov blizu • IVM | It I •• najvišji dovoljeni meji V povezavi s pitno vodo se pojavljajo tudi ugibanja o spreminjanju Svetnik Andrej Rožman ponovno z opozorili glede kakovosti pitne vode. mejne količine parametrov. Z ministrstva za naravne vire so odgovorili, da se mejne vrednosti parametrov v zadnjih letih niso spreminjale (so se pa prej ...). V KP Ptuj so v poročilu o pitni vodi 2023 zapisali, da sta se vsebnosti pesticidov atra-zina in desetil atrazina gibali med 0,03 in 0,10 mikrograma na liter vode in nista presegali dovoljene vrednosti nikjer na vodovodnem sistemu. Mojca Vtič Foto: MV Kozoderčeua jama - tiktakajoča bomba Rožman opozarja tudi na Kozoderčevojamo in vpliv (domnevno) v jami odloženih pesticidov na kakovost pitne vode. Gre za gramozno jamo, v katero naj bi pred desetletji odlagali trdne in tekoče odpadke družbe Pinus in drugih podjetij, na robu jame pa so sežigali odpadno embalažo. Pesticidi in kemikalije, ki so jih odlagali še v nekatere druge gramoznice na Dravskem polju, so se izpirali v podtalnico. Splošen preplah pa je nastopil, ko so leta 1989 v vodovodih v Brunšviku in okoliških naseljih južnega dela Dravskega polja izmerili izjemno povečanje vsebnosti pesticidov, zaradi cesarje več tisoč ljudi ostalo brez pitne vode in so jim jo morali dovažati s cisternami. Sprejet je bil interventni zakon, zgrajen povezovalni vodovod in izdelan program za sanacijo Dravskega polja. Sanirana je bila Križna jama, še eno manjše odlagališče odpadkov, Kozoderčevajama pa ne. Za sanacijo je namreč začelo zmanjkovati denarja, zemljišče pa je prešlo v roke zasebnika in analize so se ustavile. Na ministrstvu dvignili roke Na ministrstvu za okolje so se v letu 2021 lotili poglobljene preiskave opuščenih gramoznih jam, si podrobneje ogledali območje Kozoderčevejame in drugih gramoznih jam v neposredni bližini Rač. A pri začetnem ogledu območja seje, kljub drugačnim napovedim ministrstva, tudi ustavilo. »Območje je na zasebnem zemljišču, katerega lastnik je zavrnil dovoljenje glede preiskav podtalnice. Žal brez rezultata, ki bi nam ga dale predhodne preiskave, ne moremo določiti ukrepov.« Zato sanacije oz. sprejetja ustreznih ukrepov za zaščito površinskih voda in podtalnice ni... Rožman je nad odgovorom ministrstva, milo rečeno, zgrožen, saj pravi, da bi morala imeti varnost oz. zdravje ljudi prednost pred lastništvom posameznika in da se ob zavedanju nevarnosti načrtno škodi ljudem. In res, številni so bili razlaščeni zaradi javnega interesa npr. gradnje kolesarskih stez, elektroenergetskega voda... V primeru, ko je v igri ustreznost pitne vode oz. preteča nevarnost onesnaženja, pa so na ministrstvu dvignili roke. Območje Kozoderčeve jame. Zemljišče je v zasebni lasti imetnika kmetije na tem območju. Foto: MZ Ptuj • Prve namenske bivalne površine za starejše na Potrčevi Kmalu začetek gradnje novega bloka Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja načrtuje ob Potrčevi cesti na Ptuju izgradnjo objekta s 30 najemnimi stanovanji za starejše in 30 parkirnimi mesti, od katerih jih bo pet prilagojenih za invalide. Pogodba z izvajalcem, družbo Pomgrad,je bila sklenjena 15. februarja letos v vrednosti 4,2 milijona evrov, gradnja pa naj bi se začela kmalu. »Pridobljeno je gradbeno dovoljenje. Dostopi, objekt in stanovanja bodo prilagojeni starejšim (prilagojena kopalnica in kuhinja, skupni prostor za druženje, dvigalo, prilagojeni dostopi ...). Večina stanovanj bo velikosti od 51 do 56 m2, nekaj bo tudi večjih s površino 70 m2. Stroškovna najemnina za stanovanja bo določena po zaključku investicije,« so načrte predstavili investitorji. Blok z najemnimi stanovanji za starejše bo vseljiv predvidoma spomladi 2026. Prijave za najem se bodo zbirale z razpisom, ki bo ob- javljen ob zaključku gradnje. Trenutno se investitor, sicer tudi lastnik tega zemljišča, ki so ga pred dvema letoma kupili na dražbi od ptujske občine, drži zastavljenih terminskih planov. Takšnih, namenskih stanovanjskih kapacitet, ki bi služile izključno starejšim, na Ptuju doslej ni bilo. Najemnine za upokojence niso nizke Najemnine tovrstnih stanovanj po drugih občinah, kjer so že v uporabi, so sicer različne, nikakor pa za »povprečnega« upokojenca niso nizke. Razlikujejo se glede na starost objekta, površino in druge dejavnike. V novejšem objektu v Celju bi npr. za 31 m2 veliko oskrbovano stanovanje mesečna najemnina znašala 223 evrov, za 52 m2 pa 368 evrov. Zahtevano je tudi vplačilo akontacije. V najemnini niso zajeti stroški, ki jih obračunajo po dejanski porabi. Za marsikoga bo tovrstno stanovanje pravzaprav nedosegljivo, saj bodo zanj lahko zaprosili le tisti upokojenci, ki bodo imeli najmanj povprečno neto starostno pokojnino za pre- teklo leto (septembra letos je ta znašala 898 evrov). Cenzus za eno-člansko gospodinjstvo je okrog 800 evrov, za dvočlansko okrog 1.000 evrov. Tisti z nižjo pokojnino sicer niso avtomatsko izključeni; če nimajo tako visoke pokojnine, lahko vseeno zaprosijo za dodelitev stanovanja na osnovi poroštvene izjave, hipoteke na lastno nepremičnino itd. A načeloma tisti, ki imajo pokojnino, nižjo od 800 evrov, vendarle težko izpolnijo zahtevane pogoje za najem. Dženana Kmetec Foto: OSA arhitekti za Nepremičninski sklad PIZ Štajerski TEDNIK petek, 8. 11. 2024 COLOR CM K stran 3 petek • 8. novembra 2024 Aktualno Štajerski 3 Foto: Črtomir Goznik Frančiška Četkouic, predsednica Sindikata upokojencev Slovenije: „Želimo si, da bi vsi starejši živeli dostojno in da se lepo napisane strategije in resolucije o dolgoživosti družbe in vlogi starejših v družbi tudi uresničujejo v vsakodnevnem življenju." Podravje • S predsednico Sindikata upokojencev Slovenije Frančiško Četkovic o pokojninski reformi Zagotovljena pokojnina najmanj 903 evre Sindikat upokojencev Slovenije pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije deluje že več kot 30 let. Kot pravi zdajšnja predsednica tega sindikata Frančiška Četkovic, so se že njeni predhodniki zavedali, da pridobljene pravice ne bodo večne, da seje zanje treba kar naprej bojevati, ker odgovorni v državi radi pozabljajo nanje. Trenutno so najbolj aktualna vprašanja prenove pokojninskega sistema. Že lani avgusta je ministrstvo za delo predložilo v razpravo izhodišča za to prenovo. V Zvezi sindikatov Slovenije in Sindikatu upokojencev Slovenije so jih obravnavali že septembra in do njih zavzeli stališča. Vlada RS je ta izhodišča obravnavala šele letos spomladi ter jih prenovljena posredovala v obravnavo socialnim partnerjem, kar pomeni, da še niso v javni obravnavi. Delež za pokojnine v BDP mora biti višji „Četudi smo že upokojenci in imamo pokojnine, nas nekatere zadeve še kako prizadevajo. Na začetku izhodišč piše, da je cilj te prenove zagotoviti dostojne pokojnine. Na drugi strani pa je zelo poudarjena vzdržnost pokojninskega sistema oz. razlog, zakaj ga moramo prenoviti. To naj bi bilo pogojeno z evropskimi sredstvi za obnovo in razvoj. Sredstva za pokojnine naj bi po direktivah EU lahko dosegala največ 11 odstotkov BDP. V SUS temu nasprotujemo, saj imajo mnoge države že sedaj večji delež za pokojnine, med njimi tudi v naših sosedah Italiji in Avstriji. Trenutno o tem tečejo pogajanja v ekonomsko-socialnem svetu, kot članom ZSSS nam je omogočeno, da ta stališča v teh pogajanjih predstavimo. Pogajati se moramo z delodajalci, vlado, pa tudi vsi sindikati se moramo poenotiti okrog teh vprašanj,« je povedala Frančiška Četkovic. Formula usklajevanja s plačami naj ostane enaka Prvo vprašanje, ki direktno zadeva upokojence, pa je usklajevanje pokojnin v prihodnje, da te ohranijo realno vrednost in kupno moč. »Veljavna formula je, da se pokojnine usklajujejo v višini 60 odstotkov plače in 40 odstotkov inflacije. Po novem se predvideva postopno upoštevanje višjega deleža inflacije in nižjega dela plač. Marsikdo, ki se spomni lanskoletne inflacije, bi rekel, da je to v redu. A ni res. Po vseh izračunih, ki so bili opravljeni, je delež plač pomembnejši. Zato bi nam bila nova formula v škodo. Generacija, ki se je upokojevala po devetdesetih letih prejšnjega stoletja, je veliko prispevala. Ob tranziciji in privatizaciji so mnogi ostali z zelo nizkimi pokojninami. Če se bo uveljavila predlagana sprememba usklajevanja pokojnin, pa bodo prispevali še kar naprej. Vztrajamo, da se formula za usklajevanje pokojnin ne spremeni. Glede na primerjavo z drugimi državami bodo plače v Sloveniji še morale rasti. Plače pa so tudi osnova za pokojnine. Predlagamo pa tudi možnost izredne uskladitve. Pri tem ne bomo popuščali," pojasnjuje Četkovic. Varstveni dodatek ni rešitev za obubožane upokojence Veliko razprave je namenjene tudi višini pokojnin, zlasti najnižji. Največ starostnih pokojnin med 700 in 800 evri Po zadnjih statističnih podatkih je pokojnino septembra prejelo skupno 645.000 upokojencev (gre za vse vrste pokojnin: delne, predčasne, invalidske, družinske in vdovske). Največje starostnih pokojnin - 419.000. Povprečna starostna pokojnina v septembru je znašala 898 evrov, kar je slabih 65 % manj, kot znaša povprečna neto plača v Sloveniji. Vendar kar četrtina oz. 128.000 starostnih upokojencev prejema pokojnino med 700 in 800 evri. Več kot 2.500 evrov neto pokojnine je septembra prejelo 9.323 upravičencev ali 1,8 %. Najvišja izplačana pokojnina je bila 4.231 evrov neto. Zagotovljena pokojnina za polno delovno dobo je danes 748 evrov, prag revščine pa je določen pri 903 evrih. Veliko upokojencev sicer ne dosega niti najnižje pokojnine; bodisi nimajo polne delovne dobe bo- Višji letni dodatek v letu 2025, nato uzakonitev 13. pokojnine V Sindikatu upokojencev Slovenije in Zvezi društev upokojencev Slovenije so se že poenotili, da bodo zahtevali izplačilo letnega dodatka v letu 2025 v dveh zneskih (in ne v petih različnih), pri čemer naj bi bil višji enak, kot je minimalna plača, nižji pa polovico manj. Ob spremembah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, o katerih potekajo pogajanja, pa bodo vztrajali, da v prihodnje država namesto letnega dodatka uzakoni izplačilo 13. pokojnine. To dobivajo upokojenci v sosednji Avstriji. Trinajsta pokojnina naj bi bila enaka za vse v višini povprečne pokojnine. Foto: Črtomir Goznik Velika večina starejših si želi jesen življenja preživeti v domačem okolju. disi so invalidsko upokojeni. Izvirni greh nizkih pokojnin so seveda nizke plače. „V SUS smo mnenja, da bi morala biti zagotovljena pokojnina vsaj toliko, kot je prag revščine, torej 903 evre. Če smo po ustavi socialna država, je tudi ljudem z nizko pokojnino treba zagotoviti vsaj minimum dostojnega življenja. Varstveni dodatek, ki ga lahko dobivajo upokojenci z zelo nizkimi pokojninami, za marsikoga ni rešitev, poleg tega je pravzaprav le pogojno dostopen. Če upokojenec da vlogo za ta dodatek, mu morajo otroci podpisati izjavo, da mu ne morejo kot staršu nuditi nobene finančne podpore. Mnogi starejši sploh ne želijo dati vloge, ker se nočejo prerekati s svojimi otroki in podpisovati te izjave na Centru za socialno delo. To so težke zgodbe. Za vsakega starejšega je poniževalno, da mora prositi otroke za preživetje. Vztrajamo, da ta varstveni dodatek, ki se izplačuje v breme proračuna in ne pokojninske blagajne, ne sme biti pogojevan z nobenim podpisom otrok. Prav tako za prejem tega dodatka ne sme biti omejevalni dejavnik nepremičnina, v kateri ostareli človek živi, ampak drugi prihodki, kot npr. iz oddaje stanovanj ali zemlje,« stališča sindikata upokojencev razlaga Četkovic. Ob tem še dodaja, da se bodo zavzeli še za podaljšanje roka za uveljavitev vdovske pokojnine, ki se izteče konec letošnjega leta, prav tako pa si v sindikatu upokojencev zelo prizadevajo še za to, da bi dolgotrajna oskrba na domu res zaživela. MG Ptuj • Razpis za oddajo dela gradu Turnišče Del gradu za poslovne prostore Grad Turnišče še zdaleč ni v stanju, v kakršnem bi lahko bil, oz. bi si občani in vodstvo občine želeli, da bi bil. Posestvo niti ni vzdrževano primerno, kaj šele, da bi si v dogled-nem času lahko obetali kako vidno sanacijo ali naložbo. En del gradu namerava občina oddati. Pred dnevi so objavili nov razpis za najem skoraj 500 m2 površin. V gradu bodo (ponovno) oddali del prostorov. Razpisana izhodiščna najemnina znaša 500 evrov mesečno oz. dober evro po kvadratnem metru. Prostor bo občina oddala v petletni najem. Prijavni rok se je iztekel prav ta teden. Ponudbe so sprejemali do 5. novembra, merilo za izbor najugodnejšega ponudnika pa bo najvišja ponujena mesečna najemnina. Izbranemu ponudniku se vplačana varščina všteje v najemnino, neuspelim se vrne. Javno zbiranje ponudb se bo štelo kot uspešno tudi, če ponudbo odda le en ponudnik, kar je najverjetnejši scenarij. Gre sicer za prostore v kletni etaži »žitnice« v kompleksu gradu Turnišče. Zraven najemnine je najemnik dolžan plačevati obratovalne stroške, kot so ogrevanje, elektrika, smeti, kanalščina in vodarina ter nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, pa tudi stroške rednega vzdrževanja. Prostor, ki ga oddajajo, je sicer že v preteklosti služil kot skladišče enega izmed lokalnih podjetij. Seveda je zelo verjetno, da bo tudi v prihodnje tako. Na občini bi si želeli celovite revitalizacije in obnove gradu. V njem bi razumljivo želeli popolnoma drugačno vsebino, a brez državnih oziroma evropskih sredstev, resnih investicijskih vlaganj na tem posestvu niti slučajno ni možno pričakovati. DK Ormož • Investicije, pomembne za razvoj občine Nižji komunalni prispevek za podjetnike Ormoški svetniki so se z dvigom rok strinjali, da trem zasebnikom znižajo odmerjeni komunalni prispevek in jim s tem olajšajo pot do investicije v načrtovane novogradnje. Bernard Kolarič širi svojo dejavnost: v EPC Ormož je že postavil poslovno stavbo s parkiriščem, zdaj je na vrsti še skladiščna hala. Prvi je Bernard Kolarič, ki se ukvarja z zaključnimi deli v gradbeništvu. Zaradi širitve dejavnosti je v Ekonomsko-poslovni coni Ormož že zaključil gradnjo poslovnega objekta in parkirišča, zdaj pa namerava postaviti še večjo skladiščno halo. Naložba je ocenjena na približno 150.000 evrov, komunalni prispevek pa je bil odmerjen na slabih 5.000 evrov, od katerih pa bo podjetnik plačal polovico. V obeh drugih primerih gre za gradnjo dveh večstanovanjskih stavb v Veliki Nedelji, ki naj bi bili dokončani do leta 2026. Vlado Ke-lenc bo gradil še četrti stanovanjski blok s sedmimi stanovanji. Naložba je vredna 870.000 evrov. Komunalni prispevek je po odmeri znašal dobrih 11.500 evrov, Kelenca pa bo po delni oprostitvi stal nekaj manj kot 6.000 evrov. Na vstopu v Veliko Nedeljo pa bo gradilo tudi podjetje GPH Proline Jureta Hržiča. V stavbi, ki je ocenjena na 870.000 evrov, bo osem stanovanj, v pritličju pa še trije poslovni prostori. Na občini so mu odmerili za dobrih 22.000 evrov komunalnega prispevka, za znižanega bo odštel 13.000 evrov. »Vse tri investicije so pomembne za razvoj občine, zato je prav, da jih spodbujamo z delno oprostitvijo komunalnega prispevka. Veseli me, da podjetniki širijo svoje dejavnosti, prav tako, da se gradijo stanovanja tudi izven mestnega središča. Verjamem, da bodo hitro prodana,« je povedal župan Danijel Vrbnjak. SD Foto: CG Foto: FB Štajerski TEDNIK petek, 8. 11. 2024 COLOR CM K stran 4 4 Štajerski Podravje petek • 8. novembra 2024 Majšperk • Študent arhitekture z rešitvami Za lepše vaško jedro Domačin Matic Rakovec je študij arhitekture povezal z lokalno problematiko - zaspanosti in zapuščenosti vaškega jedra Majšperk. Gre za območje v okolici cerkve sv. Miklavža, kjer v oči bodeta dva objekta, to sta zgradba, v kateri je bila nekdaj kmetijska zadruga, ter župnijski objekt z nekdanjimi veroučnimi učilnicami. Po predlogu Rakovca bi lahko v eni zgradbi občina vzpostavila muzej obrti, v drugem dom krajanov s knjižnico. Foto: Mojca Vtič Matic Rakouec, študent arhitekture: »Z magistrskim delom sem želel nekaj konkretnega vrniti občini in kraju. Če mi mladi ne bomo, kdo bo. Sicer pa je v zadnjem obdobju viden premik, razvoj Majšperka, žal pa je del Majšperka, ki je najbolj zgodovinsko pomemben, žal tudi dokaj zanemarjen.« Mnoga mesta se soočajo z izpraznjenimi vaškimi jedri in se trudijo z njihovo ponovno oživitvijo, nekatera bolj druga manj uspešno. Rakovec v svojem delu predlaga, kaj je potrebno, da se življenje iz trgovskih centrov na obrobju vrne med zgodovinske stavbe, obenem pa se loti konkretnega izziva, kako predrugačiti in povrniti pomen vaškemu jedru v Majšperku. Njegov predlog je seveda teoretičen, vendar všečen. Občina je v preteklih letih v več vaških središčih uredila vaške domove, ki so prostor skupnosti - vaščanov, medtem ko v Majšperku tovrstnega doma ni. Pohvalijo se lahko z edinstveno kulturno dvorano v KPC, ki ji v bližini ni para, vendar pa društva, posamezniki nimajo možnosti najema prostora s priročno kuhinjo za druženje. A Rakovec je šel še korak dlje, v zgradbi, ki ji sicer v lasti župnije, je predlagal ureditev skupnostnega prostora s kavarno, knjižnico s čitalnico, ki je Majšperk nima (kraje po občini obiskuje bibliobus). Predlagal je še ureditev poti od cerkve do pokopališča, preureditev brežine desno od cerkve v amfiteater, postavitev v steklo oblečenega paviljona in sodobno zamišljen muzej obrti. Foto: Mojca Vtič Podoba vaškega jedra skozi oči mladega arhitekta Lepa, a težko izvedljiva ideja »Zelo lepa ideja in z vsebinami na mestu,« je dejal župan Sašo Kodrič, obenem pa izpostavil največji prepreki na poti uresničitve ideje - to sta lastništvo in namenska raba, določena v občinskem prostorskem načrtu. Prepreki, ki nikakor nista rešljivi na kratek rok, obenem pa nista odvisni le od občinskega vodstva. Tako naj bi novi lastnik, ki je glede na zemljiško knjigo podjetje Shala gradnje iz Hoč, v zgradbi nekdanje kmetijske zadruge uredil stanovanja. Slišati je, da je ideja o stanovanjski gradnji živa tudi na zemljišču preko ceste, kjer je bil letos po odredbi inšpektorja porušen objekt. Župnijski objekt pa še ostaja v rokah župnije. »Vsi vemo, da je ta predel precej moteč, upam, da bo nekdo imel toliko moči, da se lahko ta del spremeni. Mene so ljudje nagovarjali, žal mi ni uspelo. Maj-šperku pa resnično manjka takšen skupni prostor, kjer bi se lahko družile večje skupine,« je ob predstavitvi ideje povedala nekdanja županja Darinka Fakin. Mojca Vtič Hajdina • Pogovor z županom ob 26. občinskem prazniku Skrbijo za razvoj in prepoznavnost občine Konec tedna, kije pred nami, bodo na Hajdini proslavili 26. občinski praznik. Danes, v petek, prirejajo kar tri kulturne dogodke: odkritje kipa bikonosca v krožišču na Zgornji Hajdini, odprtje likovne in fotografske razstave ter nastope pevcev in pevskih skupin. Hajdinčani se na prireditvah in dogodkih ob letošnjem občinskem prazniku družijo že dva meseca. „Zvrstilo se je več kot 30 športnih, kulturnih in vaških prireditev. Vrhunec dogajanja bo ta konec tedna, ko bodo med drugim imenovanje kletarja letnika, osrednja slovesnost ob prazniku s podelitvijo občinskih odlikovanj in nedeljska martinova maša," je povedal župan Stanislav Glažar in dodal: „Iz-redno ponosen sem, ko se ozrem na delovanje naših društev, ki so v preteklem letu ponovno poskrbela za promocijo in prepoznavnost občine v širšem slovenskem ter med- narodnem prostoru. Prostovoljna gasilska društva so poskrbela za preventivno in operativno dejavnost, zelo uspešna so bila na tekmovanjih. Kulturna društva z vsemi svojimi sekcijami, ki se združujejo v Zvezo kulturnih društev, so nam pripravila številne prireditve. Športna društva so dosegala zavidljive rezultate med individualnimi in kolektivnimi športnimi panogami. S svojimi projekti vedno znova navdušujejo naše občanke, ki so vključene v društva žena, deklet in gospodinj. Na splošno lahko poudarim, da je vseh 36 naših društev izjemno aktivnih in ustvarjalnih." „Vsem, ki sodelujejo pri razvoju in promociji občine v širšem prostoru, se zahvaljujem in želim prijetno praznovanje," je dejal župan Hajdine Stanislav Glažar. SPOSTOVANE OBČANKE IN OBČANI, OB 26. PRAZNIKU OBČINE HAJDINA VAM ČESTITAM IN SE VAM ZAHVALJUJEM ZA DOBRO SODELOVANJE. mag. Stanislav-vGlažar Zupan občine/Hbjdins Župan Glažar se je ob praznovanju rojstnega dne občine dotaknil tudi področja investicij. „Z veseljem ugotavljam, da smo lahko z opravljenim delom v preteklem obdobju izjemno zadovoljni. Pri izvedbi investicij smo se držali uveljavljenega načela, da so imeli prednost projekti, ki so sofinancirani iz evropskih in državnih skladov. Prioriteta so bile izgradnja kanalizacijskega sistema, ureditev ceste od Kidričevega do Sp. Haj-dine v sodelovanju z Direkcijo za ceste RS in kolesarske poti od Ptuja preko Hajdine v smeri Majšperka. Ob tem smo modernizirali štiri odseke občinskih cest v Gerečji vasi, Zg. Hajdini, Slovenji vasi in Skor-bi. Nadaljevali smo s komunalnim opremljanjem zemljišč v središču občine, kjer nastaja nova soseska z 51 stanovanjskimi enotami. Zaklju- čujemo gradnjo turističnega objekta Vicus Fortune, naslednje leto načrtujemo opremljanje in predajo prostorov. Uredili smo okolico 1. mitreja ter dokupili del zemljišča, kjer bo možno izvajati dodatno turistično ponudbo. Izvedli smo že tudi vse tri projekte, ki so jih občani izglasovali iz participativnega proračuna, prav tako skrbimo za vlaganja v šolski prostor. V novi finančni perspektivi načrtujemo nadaljevanje izgradnje kanalizacijskega sistema, dokončanje Dravske kolesarske poti, državno kolesarsko stezo skozi Kungoto, Gerečjo vas in Hajdino v smeri Ptuja ter projekt ozelenitve, ki vključuje pokopališče, zbirni center in občinsko središče. Vse imamo pripravljeno za dograditev vrtca, čakamo samo še na razpis pristojnega ministrstva." MZ Dornava • 13. redna seja občinskega sveta »Elektro drogovi so praktično zanič« Svetniki občine Dornava so na oktobrski seji potrdili rebalans letošnjega proračuna, katerega prihodki bodo znašali 3,1 milijona evrov. Opravili so tudi prvo branje proračuna za naslednje leto, s katerim načrtujejo približno enak finančni priliv, kot bo letošnji. V obeh letih bodo za investicije namenili po milijon evrov, osredotočili so se na vlaganja v obnovo cest. Urejajo tudi šolski prostor z vrtcem in investirajo v gasilsko tehniko. Svetniški zbor se je ponovno obregnil ob slabo vzdrževano elektro omrežje. „Drog elektro napeljave je navezan na omarico od kabelske. Čemu je to podobno? Pade lahko kamorkoli: na hiše, cesto, koga poškoduje," je poudaril podžupan Jože Brumen. Pritrdil mu je Sandi Žuran, ki je na enako problematiko opozoril poleti, ko je predstavil primer droga, ki je oprt na avtobusno postajališče. Žuran je dejal, da se od takrat ni spremenilo čisto nič. „Prišli so z Elektra, poslikali in tukaj se je ustavilo," je opisal. Svetniki so se strinjali, da na Elektro Maribor apelirajo, da se začnejo elektro vodi polagati v zemljo. Zlasti v luči dejstva, ker so Kar nekaj kritike so svetniki izrekli v zvezi s slabo vzdrževanim elektro omrežjem. drogovi dotrajani oziroma „vsi zanič", kot so se izrazili. Tam, kjer bo občina obnavljala ceste, se to lahko naredi z nižjimi stroški: občina plača izkop, Elektro pa poskrbi za kabliranje. S predlogom bodo seznanili vodstvo podjetja. Cesta v Hlaponcih za silo boljša So pa župan in svetniki zadovoljno ugotavljali, da so vzdrževalci pokrpali glavno cesto skozi Hla-ponce, ki pelje proti Polenšaku. Da je cesta v katastrofalno slabem stanju, „luknja pri luknji, flika pri fliki", so ugotavljali na eni od preteklih sej. Njihova opozorila smo predstavili tudi v našem časopisu in zadovoljni so povedali, da se je nekaj vseeno premaknilo. Cesta sicer še ni tako urejena, kot bi želeli, a je stanje glede na prejšnje bistveno boljše. Odločeni so, da bodo vztrajali pri obnovi celotnega odseka. „Moramo pritiskati, da se nekaj premakne," so bili enotni. MZ Foto: CG Foto: MZ Štajerski TEDNIK petek, 8. 11. 2024 COLOR CM K stran 5 petek • 8. novembra 2024 Podjetništvo Štajerski 5 Ptuj • Dva ptujska gostinca pišeta novo poglavje Alenka Grabar: »Ne zapiramo svojih vrat!« Vsako zaprtje katerekoli dejavnosti močno vpliva na dogajanje na Ptuju, med ljudmi pa povzroči nezadovoljstvo. Samo ta teden so se velike spremembe zgodile v dveh znanih ptujskih restavracijah, Grabarju in Luku. Slednja seje (najverjetneje začasno) preselila iz centra mesta na Vičavo. Glede Gostišča Grabar pa so se na družbenih omrežjih razširile dezinformacije o zaprtju. Alenka Grabar pravi, da nikakor ne zapirajo vrat gostišča, pač pa gre zgolj prestrukturiranje. Tudi v prihodnje bodo kuhali za goste, a le na osnovi predhodnih rezervacij. Zaradi dezinformacije, da se vrata Gostišča Grabar zapirajo, je lastnica Alenka Grabar zgrožena in to odločno zanika: „Še naprej bomo delali, le da so potrebne predhodne rezervacije. Pripravljali bomo hrano za zaprte družbe, po potrebi bomo odprti med vikendi. Gre pravzaprav le za reorganizacijo, nikakor ne zaprtje." V zadnjem obdobju je bila lastnica navedenega gostišča deležna mnogih polen pod noge. Zaradi raznih očitkov so jih večkrat obiskali inšpektorji, opravljali nadzor, pripraviti je morala ogromne kupe dokumentacije kot dokaz, da delajo skladno z zakonom. „Ukvarjati sem se morala z neumnostmi, tudi delala sem preveč. Moje zdravje je začelo pešati. Enostavno sem se odločila, da bomo delali drugače kot doslej. Ne bomo več odprti vsak dan od 12. ure, pač pa ob predhodnih naročilih. Tako se bomo lažje organizirali." Grabarjeva je v gostinstvu 32 let, prav te dni sta z možem Robertom obeležila dva pomembna jubileja. Moževo gradbeno podjetje 30 let obstoja, gostilna pa 18 let: „Še naprej bom vsekakor osredotočena na to, da bomo pripravljali kakovostno hrano iz lokalnih surovin. Tisti, Foto: Stanko Kozel Grabar ne zapira (popolnoma) svojih vrat, gostišče bo delovalo, a le ob predhodnih rezervacijah. Te dni so obeležili dva pomembna jubileja, na fotografijah sta Alenka in Robert Grabar. ki bodo želeli priti k nam, še vedno imajo to možnost." Po objavi informacij, da zapirajo zaradi kadrovske stiske, sta se jim sicer že oglasila dva kuharja, ki bi bila pripravljena delati pri njih. Grabarjeva pravi, da je iz vse zmede in dezinformacij nastalo vsaj nekaj dobrega. Še naprej bo deloval tudi penzion, sobe sicer oddajajo že osem let. Nova ponudba Luka na Vičavi - kaj bo s prostorom v Murkovi? Bistro Luk je bil zadnja leta pomemben soustvarjalec kulinarič- nega in družbenega dogajanja v Murkovi ulici. Svoje moderne kuharske kreacije je tam skupaj z ekipo ustvarjal Aljaž Zemljič. Pred letošnjim poletjem so napovedali odprtje še enega lokala na Vičavi, v prostorih nekdanje Sladke kavarne. Sprva so tam stregli le pijače in sladice, s tem tednom pa so meni obogatili s posebnimi jedrni. Ponujajo brunche, testenine, razne solate ... Koncept na tej lokaciji je nekoliko drugačen, pripravljajo drugačno hrano, kot so jo v Murkovi, kjer pa od 4. novembra naprej ne delujejo več. „Tudi na novi lokaciji bomo ustvarjali umetnine na krožniku. Vsa hrana je še vedno sveže Gostišče Luk od tega tedna naprej deluje le na Vičavi, v Murkovo naj bi se vrnili spomladi 2025. pripravljena, ponujamo narezke, sladice in marsikaj drugega," pravi Tadej Zemljič. Prednost gostišča na Vičavi je seveda parkirišče, ki ga v centru mesta neposredno ob prostorih, v katerih so doslej delovali, ni. Bo pa zaradi selitve skoraj zagotovo drugačna tudi struktura gostov. Tako Tadej kot njegov oče Aljaž pravita, da si želita delati tudi v mestnem jedru, če bo to z vidika poslovanja upravičeno. Do nadaljnjega pa vso energijo namenjata temu, da bo zaživel bistro Luk na novi lokaciji, ki se je prve mesece dobro izkazala: „Za zdaj smo izjemno zadovoljni, upamo, da bo tako ostalo in da bodo Ptujčani in turisti lokacijo na Vičavi vzeli za svojo." Prednost je velika terasa, zelenje, možnost parkiranja, bližina mesta in po novem še možnost uporabe mestnega busa na tej trasi. Zemljičeva kljub selitvi razmišljata, da bi ohranila tudi bistro Luk v Murkovi ulici, a le še sezonsko. Predvidoma aprila naslednje leto načrtujejo ponovno vrnitev v Murkovo. Če v centru mesta ne bodo več odprli lokala, seveda to z vidika oživljanja dogajanja v mestnem jedru ne bo dobro. Dženana Kmetec Ptuj • 30 let Znanstveno raziskovalnega središča Bistra V regijo pripeljali pol milijarde evrov Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj obeležuje 30 let delovanja. Ob tej priložnosti so se zadovoljno pohvalili, da so v teh letih sodelovali v 280 projektih, ki so vredni kar 480 milijonov evrov. Čeprav je mednarodne projekte iz leta v leto težje pridobiti, je direktor ZRS Bistra Danilo Čeh vendarle zadovoljen tudi z aktualnim stanjem. Ob visokem jubileju so javnosti predstavili štiri aktualne projekte. Robert Novak je podrobneje prezentiral projekta Hosted by family in VIRIDI, Lidija Tušek COWORKING.NET, Zvonka Lazar Borak Castle Road 2.0 in GreenS-cape-CE. Uspehov in projektov, v katerih so sodelovali v treh desetletjih, se je nanizalo veliko. Čeh pravi, da imajo ogromno izkušenj in da so uspešno spletli razgibano partnersko mrežo po celotni Evropi, kar je izjemnega pomena za njihovo delo. Pokrivajo različna področja, od projektov, povezanih z varovanjem okolja, spodbujanjem podjetništva, kulturno-turističnih vsebin do planiranja okolja ipd. »Verjamem, da vsak projekt, ki ga izvajamo, da dodano vrednost našemu okolju,« je prepričan di- rektor ZRS Bistra Ptuj. Predstavil je nekaj večjih dosežkov, kot je delovanje regionalne razvojne agencije na območju Spodnjega Podravja. Uspešno deluje tudi SPOT točka, ki je bila ustanovljena leta 2018, od takrat do danes so izvedli več kot 12.500 postopkov, ustanovljenih je bilo 2.000 samostojnih podjetij in 350 družb z omejeno odgovornostjo. »Nadvse ponosni smo tudi, da spodbujamo podjetništvo med mladimi. V desetih letih iskanja podjetniških idej smo aktivirali 2.300 osnovnošolcev in dijakov iz 11 osnovnih šol v regiji, razvili več kot 400 poslovnih modelov in usposobili 30 mentorjev,« je zadovoljen Čeh. Ne le s šolstvom, tudi z gospodarstvom gojijo tesne stike, podjetjem nudijo razne storitve. »Ekstremno ponosni pa smo, da imamo koncesijo za izvajanje javne službe za znan-stveno-raziskovalno dejavnost,« je še sklenil direktor. V ZRS Bistra Ptuj je 20 zaposlenih. Dženana Kmetec Podravje • Oktobra več brezposelnih Najvišji skok na Ptujskem Konec oktobra je bilo pri zavodu za zaposlovanje registriranih 45.463 brezposelnih, kar je 3,7 odstotka več kot septembra. Brezposelnost seje glede na september povečala v vseh območnih službah zavoda, najbolj pa v ptujski (+7,2 odstotka). Medletno se je brezposelnost povečala v območnih službah Kranj (+4,1 odstotka) in Ptuj (+3,3 odstotka), v drugih se je zmanjšala, najbolj v službah Velenje (-9,8 odstotka), Sevnica (-8,2 odstotka) in Trbovlje (-8,0 odstotka). Oktobra se je na novo prijavilo 7.217 brezposelnih, kar je 35,7 odstotka več kot septembra in 4,4 odstotka več kot oktobra lani. Med novoprijavljenimi je bilo 2.549 iskalcev prve zaposlitve, kar je 175,9 odstotka več kot septembra in 3,7 odstotka več kot oktobra lani. Na novo se je prijavilo tudi 2.231 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas, 909 presežnih delavcev ter 66 brezposelnih zaradi stečajev. »Med brezposelnimi, ki so se oktobra prijavili pri zavodu, prevladujejo osebe, ki jim je delovno razmerje prenehalo v predelovalnih dejavnostih, v dejavnosti trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil, v gostinstvu in v gradbeništvu,« pojasnjuje Zavod za zaposlovanje RS. Nove zaposlitve našlo 3.457 oseb Od 5.601 brezposelne osebe, ki jo je zavod oktobra odjavil iz evidence, se je zaposlilo oz. samozaposlilo 3457 oseb. Med tistimi, ki so se zaposlili, je bilo največ tajnikov, prodajalcev, delavcev za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, komercialnih zastopnikov za prodajo, čistilcev, strežnikov in gospodinjskih pomočnikov ipd. v uradih, hotelih in drugih ustanovah, skladiščnikov in uradnikov za nabavo in prodajo, vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev predšolskih otrok, natakarjev, voznikov osebnih vozil, taksijev in lahkih dostavnih vozil ter kuhinjskih pomočnikov, so nanizali na zavodu. Najbolj iskani delavci za preprosta dela Delodajalci, med katerimi jih je bilo največ s področja zdravstva in socialnega varstva, iz predelovalnih dejavnosti in iz gradbeništva, so oktobra zavodu sporočili 12.940 prostih delovnih mest, kar je 7,9 odstotka manj kot septembra in 2,7 odstotka več kot oktobra lani. Največ jih je bilo za delavce za preprosta dela pri visokih gradnjah (675), čistilce, strežnike in gospodinjske pomočnike v uradih, hotelih in drugih ustanovah (673) ter delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih (561). V prvih desetih mesecih letos so bile pri zavodu v povprečju prijavljene 45.904 brezposelne osebe, kar je 6,1 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Od začetka januarja do konca oktobra se je na novo prijavilo 51.491 brezposelnih, kar je 4,1 odstotka manj kot lani v tem času. Največ oseb se je prijavilo, ker jim je prenehala zaposlitev za določen čas, in sicer 22.343, kar je 4,1 odstotka manj kot v lanskem obdobju. Prijavilo se je tudi 9913 presežnih delavcev oz. 22,6 odstotka več in 6301 iskalec prve zaposlitve oz. 3,7 odstotka več kot v lanskih prvih desetih mesecih. Iz evidence se je odjavilo skupaj 54.381 brezposelnih, od tega 35.190 zaradi zaposlitve, kar je 2,0 odstotka manj kot v primerljivem obdobju leta 2023. Sta OBVESTILO OBČINE PODLEHNIK Občina Podlehnik vas obvešča, da prireditev martinovanja, načrtovana za petek, 8.11.2024, ob 15. uri: PUŠLŠANK - KMETIJA PAJNKIHER, Dolena 51, 2323 Ptujska Gora, odpade. Hvala za razumevanje. Foto: CG Štajerski TEDNIK petek, 8. 11. 2024 COLOR CM K stran 6 14 Štajerski V središču petek • 8. novembra 2024 Slovenija, Podravje • Burne reakcije na prepovedi iz pravilnika o učinkoviti rabi energije Bojlerji očitno ne bodo več na črnem seznamu Z novim letom naj bi začela veljati stroga pravila glede ogrevanja, hlajenja in prezračevanja stavb ter ogrevanja sanitarne vode. Zdaj že zloglasni pravilnik o učinkoviti rabi energije (Pures 3) je napisan izrazito tehnično in ga laiki težko razumemo, njegovo tolmačenje pa je med ljudmi vzbudilo množičen strah in zaskrbljenost. Iz 17. člena namreč izhaja, da bo po prvem januarju 2025 prepovedana uporaba sistemov ogrevanja stavb, ki toploto ustvarjajo z neposredno rabo električne energije iz javnega električnega omrežja ali drugega vira, ki ni obnovljiv. Prevedeno v prakso: poslovili naj bi se od električnih bojlerjev, talnega gretja, infrardečih panelov, električnih radiatorjev in podobnih naprav, brez katerih si danes večina ne predstavlja bivanja. Uporaba naštetega naj bi bila še naprej legalna, a le, če stanujemo v ener- gijsko izredno učinkoviti stavbi ali če imamo sistem ogrevanja neposredno priklopljen na proizvodni vir elektrike iz obnovljivih virov energije (OVE). Drage alternativne rešitve To seveda ne pomeni, da potratnih naprav ne bi smeli več uporabljati in bi jih morali odstraniti iz svojih stanovanj in hiš, saj pravilnik ne obravnava že vgrajenih sistemov, ampak se nanaša na novogradnje «t lR-paneli, ki so jih energetski strokovnjaki pred časom še močno priporočali, naj bi bili poslej dovoljeni le, če jib poganja elektrika iz obnovljivih virov energije. in na vzdrževanje. Največ razburjenja je povzročilo prav določilo o vzdrževanju. Povprečen državljan bi tako na resno težavo naletel, ko bi se mu pokvaril bojler, saj po pravilniku ne bi več smel odkorakati v trgovino in kupiti novega. Zakonska sprememba namreč določa, da bi smel kupiti le grelnik z manj kot 2.ooo-vatno močjo in prostornino do največ 15 litrov, kar bi zadoščalo samo še za male bojlerje pod kuhinjskim koritom. Verjetno se vsi strinjamo s predstojnikom Zavoda za energijsko svetovanje ZaEnSvet Matjažem Valenčičem, da je elektrika »draga in dragocena energija«. Valenčič meni, da so pravilnik pripravili dobronamerno in s ciljem po varčevanju z elektriko. »Kdor ga ne bo upošteval, bo v bistvu goljufal samega sebe,« dodaja. Predlaga, da uporabimo drug način ogrevanja, denimo z malolitrsko sanitarno toplotno črpalko. »Res je, da je začetna naložba pri bojlerju manjša, saj stane med 200 in 300 evri, sanitarna toplotna črpalka pa več kot 1.000 evrov, a se lahko naložba v črpalko povrne v štirih letih,« dodaja. O Po novem pravilniku o učinkoviti rabi energije, ki bo zdaj na srečo deležen modifikacij, odsluženih bojlerjev v naših domovih ne bi več smeli nadomestiti z enakimi novimi, pač pa kupiti dražje alternative, denimo malolitrsko sanitarno toplotno črpalko. Nepremišljen poseg v življenja posameznikov Da je pravilnik slabo premišljen, pa v svojem komentarju ugotavlja ekonomist Matej Lahovnik. »Zgo- dovina nas uči, da bolj ko država posega v življenja posameznikov, slabše je. Prav bizarno je, da se prepovedujejo električni bojlerji in radiatorji, medtem ko se iz javnih virov sofinancira nakup električ- nih avtomobilov, skirojev in koles. Oblast, ki prepoveduje električne bojlerje, ne prepozna pa, da imamo v državi precej večje probleme, izgublja zaupanje ljudi.« Lahovnik je med drugim prepri- PAMETNA SAMOOSKRBA Z naprednim upravljanjem baterije do 60% nižje položnice Foto: SD Foto: SD petek • 8. novembra 2024 Štajerski TEDNIK petek, 8. 11. 2024 COLOR CM K stran 7 V središču ^mtednik 7 Ekonomistu Mateju Lahovniku se zdi bizarno, da je država skušala prepovedati električne bojlerje in radiatorje, hkrati pa sofinancira nakup električnih avtomobilov, skirojev in koles. čan, da podnebne krize v EU ne bomo rešili tako, da ustavimo industrije, prepovemo avtomobile na dizel in bencin ali se nehamo ogrevati z elektriko: »Največ škodljivih emisij namreč sploh ne proizvede Evropa, še manj Slovenija, ampak Azija in ZDA. V prometu jih največ ne povzročijo avtomobili, ampak ladje in letala,« je bil kritičen. Prodaja ni prepovedana, nadzor ni predviden Ošvrknil je tudi politične elite, ki po njegovem želijo urejati življenja navadnih prebivalcev, pri tem pa se ne odpovejo lastnemu razkošnemu življenjskemu slogu. »Ljudem z vrsto novih pravil zapovedujejo, kako smejo ali ne smejo živeti, sami pa se ne bi odpovedali potratnim letalom in jahtam. Mislijo, da so dovolj dober zgled, ker uporabljajo draga električna luksuzna vozila namesto bencinskih.« A sporni pravilnik, ki je bil sprejet že leta 2022 v zadnjih izdihljajih Janševe vlade, pod njega pa se je podpisal tedanji okoljski minister Andrej Vizjak, bi v praksi pravzaprav težko zaživel, kajti prepoved uporabe najpogostejših ogreval stavb in sanitarne vode ne pomeni tudi prepovedi prodaje. Poleg tega gradbenih inšpektorjev ni dovolj, da bi lahko na terenu preverjali upoštevanje pravilnika. Vlada »spregledala«, pravilnik bo popravila Če bo te naprave mogoče še naprej kupovati, ali ni potem prepoved uporabe preostro določilo in bi bilo primernejše zgolj priporočilo, smo vprašali na MNVP. Zanimalo nas je še, ali takšni oz. podobni pravilniki veljajo tudi drugje po EU in če, kje, pa tudi, kako naj vemo, ali je elektrika, ki napaja naše domače naprave, pridobljena iz obnovljivih virov. To namreč lahko vemo le v primeru, če imamo domačo sončno elektrarno in sije sonce, kadar pa se napajamo iz javnega omrežnega sistema, tega ne moremo vedeti. Odgovorov na naša vprašanja do sklepa redakcije nismo prejeli, verjetno jih niti ne bomo, saj je vlada, kot kaže, popustila pod ogorčenjem javnosti in očitki o nesmiselnosti pravilnika o učinkoviti rabi energije, saj ga bodo, kot je v torek sporočil minister za naravne vire in prostor Jože Novak, popravili. Kako natančno, še ni jasno, verjetno pa bodo sprememb deležna predvsem neživljenjska določila 17. člena, ki bi najbolj prizadela zlasti socialno šibke državljane. Senka Dreu Še en skok pred hopom Potem ko je začel veljati nov sistem obračunavanja omrežnine pri elektriki, ki preprostemu človeku ni niti malo jasen, nas je doletel nov šok. Čez dva meseca v kopalnicah naj ne bi več smeli zamenjati dotrajanega bojlerja, ker je uvrščen na seznam energetsko potratnih naprav, ki ogrožajo naš planet. Usodi bojlerja, ki je postal sovražnik številka ena, se pridružujejo tudi druge električne naprave, ki so del našega vsakdana: od električnih radiatorjev, talnega gretja, IR-panelov pa vse do sušilcev las. Kajti z novim letom naj bi bila prepovedana uporaba vseh električnih naprav z več kot 2.000 vati moči, kamor spada tudi vsak boljši fen. Ko bo torej stari bojler »crknil«, ga bomo lahko zamenjali samo z dragimi zelenimi alternativami, ali pa kupili še dovoljeni 15-li-trski bojlerček, se poslovili od kopanja v kadi pa tudi tuširanja ter prešli na nekdaj tradicionalna umivanja v škafu, v katerem je z eno samo vodo za osebno higieno poskrbela vsa družina. Takšno poseganje v pravice posameznikov se v 21. stoletju bere kot neslana šala in v bistvu bolj spominja ne neke stare, preživele čase, pa vendar je kazalo, da vlada s prepovedmi iz pravilnika o učinkoviti rabi energije misli zelo resno. V resnici se napovedano ne bo zgodilo, saj je bil odziv javnosti tako ogorčen, da je oblast, ki ji je najbrž postalo jasno, da bi seji zgodila uli-= ca, stopila korak nazaj in napovedala, da £ bo zloglasni Pures 3 popravila. A to, da se 1 je umaknila, je ne odvezuje odgovornosti 2 do državljanov, kijih s takimi ukrepi stra-£ ši, spravlja v finančno stisko, predvsem pa v imenu zelenega prehoda v nič drugega kot - diktaturo. Spet je skočila, še preden je naredila hop, torej preden je dobro premislila in preučila, kako spodbujati ljudi k miselnemu preskoku v energijsko učinkovito gradnjo, kajti z elektriko bodo glede na njene cene tako ali tako primorani varčevati sami. Tudi ne more biti izgovor, da so pravilnik sprejeli še Janševi, ki da so ga Golobovim, kot je dejala poslanka Levice Nataša Sukič, podtaknili kot kukavičjejaj-ce, saj bi lahko kadarkoli od takrat staknili svoje pametne glave in pravilnik razveljavili. Seveda bi ga pa morali prej prebrati... Da so šli nekomu tam zgoraj na oblasti na živce prav bojlerji, je težko razumeti, še posebej, če taisti oblastnik obenem zagovarja in finančno spodbuja nakupe električnih avtomobilov, po svetu pa se prevaža (beri: leti) z avioni. Prav absurdno je, da za dano prepoved ni bilo predvidenega nadzora, rezervnih bojlerjev pa nam do konca leta tudi ne bi bilo treba kupovati na zalogo, saj bi bile vse sporne naprave še naprej na voljo v trgovinah. »Vsakdo lahko kupi, kar želi in to ob rekonstrukciji ali vzdrževanju vgradi v svojo stavbo, tudi če ni dovoljeno. S tem ne škodi državi, temveč škodi sebi. Vsakdo naj sam presodi, ali se mu splača biti upornik brez razloga,« pravi neodvisni energetski svetovalec Matjaž Valenčič, njegova izjava pa glede na vsesplošno draginjo zveni več kot cinično. Kako bodo pravilnik popravili, bomo še videli. Samo upamo lahko, da ne tako, da se bomo v prihodnje spet greli z gašperčki in umivali v škafih, da bomo lahko zunaj polnili svoje električne avtomobile. Senka Dreu Foto: SD Podravje • Prekomerna teža otrok - velik problem sodobnega časa Vsak četrti otrok je že predebel Julija letos so v Zdravstvenem domu Ptuj začeli izvajati nov program, namenjen obravnavi otrok s prekomerno telesno težo. V prvih mesecih so začeli s 24 individualnimi posveti, še dodatnih 20 jih obiskuje skupinski program, kar kaže, da gre za velik problem sodobne družbe. „Skupinska obravnava poteka preko delavnic, v katere so vključeni vsi profili, dietetik, kineziolog, diplomirana medicinska sestra, pe-diater in psiholog, je pojasnil Uroš Železnik, vodja Centra za krepitev zdravja, ki deluje v Zdravstvenem domu Ptuj. Še nekaj več kot skupinske jih obiskuje individualne posvete, v katere so vključeni tudi ožji družinski člani. V skupini so četrto- in šestošolci, ki so jim na sistematskem pregledu ugotovili previsoko telesno težo. Pri individualnih posvetih je starost otrok različna, obravnav se lahko udeleži kdorkoli, načinov, da se obravnava začne, pa je več. Napotijo jih lahko njihovi pe-diatri, prijavijo starši, sorodniki ... „Osredotočamo se na indeks telesne mase; kadar je ta več kot 21, se otroka povabi na posvet, nato pa na skupinske delavnice. Pri otrocih v tej fazi še ni toliko zdravstvenih težav, se pa zavedamo, kaj to s seboj prinese. Debelost je svetovni problem. Če bi tako nadaljevali, bi ti otroci najverjetneje prej imeli kakšno kronično bolezen. V mladih letih jih poskušamo usmeriti v zdrav življenjski slog," o cilju preventivnega programa pravi vodja centra Železnik in dodaja, da je pri uvajanju zdravega življenjskega sloga otrok treba dejansko spremeniti navade celotne družine: »Otroci ne hodijo sami v trgovino, odrasli smo tisti, ki jih razvajamo, in tako nastane problem. Vse nagrajujemo s sladkimi živili. Na vsakem koraku nas posiljujejo s tem. Grozljivo je, da je statistično gledano vsak četrti otrok predebel.« Starši se vedno ne strinjajo, da je otrok predebel Prve izkušnje kažejo, da je lažje delati s šestošolci kot dve leti mlajšimi otroki. Doslej so v ptujskem Centru obravnavali tudi nekaj alarmantnih primerov. Pri posameznikih gre že zelo zgodaj za resne probleme, ne le za rahlo povečano telesno težo: „Včasih, ko koga pokličemo, da je otrok pretežek, se odzove burno, češ, saj bo zrasel, a žal to ni rešitev." Telesna sposobnost predebelih otrok je nižja, posledica debelosti je pogosto tudi zbadanje sovrstnikov. Nosilec obravnave za zdrav življenjski slog je zdravnik pediater. Program, namenjen obravnavi otrok s prekomerno telesno težo, so v ptujskem Centru za krepitev zdravja začeli izvajati pred štirimi meseci. Psihologi o razlogih debelosti Vsaka zgodba posameznika je seveda individualna, je splet ra- znih dejavnikov. Včasih je debelost posledica socialne stiske, nezdrava hrana je praviloma cenejša. „Ve-likokrat nam rečejo: kupimo pač tisto, kar lahko. Za malo denarja danes lahko dobiš veliko količino živil, a praviloma ne kakovostnih, pač pa visoko kaloričnih," ugotavlja Železnik. Kako je z odraslimi Preventivne programe na področju zdravja in ohranjanja ali doseganja ustrezne telesne teže in zdravega življenjskega sloga izvajajo tudi za odrasle. Konec septembra je bila realizacija med 75 in 85 odstotki. Železnik je s temi podatki zadovoljen. Če želijo od države prejeti plačilo, pa morajo do konca leta na vseh segmentih doseči 85 odstotkov plana. V vsaki skupini mora biti vsaj osem udeležencev. To je okrog 700, 800 ljudi na leto. Najbolj obiskani sta delavnici hujšanja in gibanja, tudi z udeležbo na psihoeduka- tivnih obravnavah so zadovoljni. Šola hujšanja poteka 18 tednov, tisti, ki vztrajajo, imajo tudi dobre rezultate. Nekaj je seveda tudi osipa. „Tisti, ki vztrajajo, se držijo. Vmes pade tudi motivacija. Na državnem nivoju je sicer podatek, da se 70 % ljudi vrne na bolj tvegan način življenja, a vendar smo lahko zadovoljni, da smo vsaj enemu deležu ljudi pomagali do boljšega življenja," je prepričan Železnik. Ptujski Center je eden redkih, ki ima zaposlen ves potreben kader, so multidisciplinarni tim, imajo šest strokovnih profilov, kar jim omogoča kakovostno delo z uporabniki. Zaenkrat v ZD Ptuj s pridobivanjem otrok in družin za ta preventivni program nimajo težav. Želijo pa si, da bi bil osip med delavnicami, ki trajajo precej dolgo, čim manjši. Pediatrinja dela ob ponedeljkih in torkih, prijave še sprejemajo. Dženana Kmetec Foto: CG Štajerski TEDNIK petek, 8. 11. 2024 COLOR CM K stran 8 8 Štajerski Podeželje petek • 8. novembra 2024 Podravje • Nov rok za dodelitev pomoči kmetom Od obljubljene pomoči izplačanega še niti evra Pšenica, ki se bo prihodnje leto klasila na slovenskih poljih, je že v zemlji, številni kmetje pa se medtem sprašujejo, kdaj se lahko nadejajo obljubljene pomoči zaradi slabe letine in nižjih odkupnih cen tega krušnega zrnja v letu 2023. Kmetijske organizacije so še pred začetkom letošnje žetve pšenice pozvale kmetijsko ministrstvo k sprejetju pomoči za kmete, ki se zaradi razlik med stroški in odkupno ceno že drugo leto utapljajo v rdečih številkah. Ministrica Mateja Čalušic je finančno pomoč za leto 2023 obljubila, s kmetijskega ministrstva pa so odgovorili, da naj bi bile odločbe o višini pomoči kmetije izdane do 25. oktobra. To se ni zgodilo. Do konca oktobra je bil na straneh javne uprave objavljen zgolj predlog odloka o pomoči, ki pa se v znesku pomoči razlikuje od sprva predvidenega besedila. Namen odloka je še vedno dodelitev finančne pomoči pridelovalcem pšenice v letu 2023 zaradi visokih stroškov pridelave in nizkih odkupnih cen. Pridelovalci pšenice so imeli v primerjavi z letom 2022 povišane stroške predvsem zaradi rasti cen semena in sredstev za varstvo rastlin. Modelna kalkulacija Kmetijskega instituta Slovenije namreč pravi, da je kmet za pridelano tono pšenice zbral za vsaj 282 evrov stroškov (32 evrov več kot leta 2022), če je bil pridelek šest ton po hektarju. Obenem pa so se iz različnih vzrokov v letu 2023 močno znižale odkupne cene pšenice (s 322 €/t v letu 2022 na 183 €/t v letu 2023). Glede na donos šest t/ ha je v letu 2023 strošek pridelave pšenice znašal 1.693 €/ha, medtem ko je bila vrednost proizvodnje pšenice vsega 1.301 €/ha, slednje velja ob odkupni ceni 183 evrov in vključeno subvencijo. Mali in veliki naj bi dobili enako Finančna pomoč naj bi pridelovalcem pšenice vsaj delno ublažila dohodkovno neravnovesje, nastalo v letu 2023. Višina finančnega nadomestila po zadnjem predlogu znaša 115 €/ha. Spomnimo, da je bila s prvotno verzijo predlagana višja pomoč za kmete, ki so pšenico pridelovali na do treh hektarjih (120 €/ha), in nižja za tiste, ki so imeli krušno ali krmno pšenico posejano na 39 in več hektarjih (70 €/ha). Za različno višino pomoči se je zavzel Sindikat kmetov Slovenije, ki je zagovarjal stališče, da so imeli in imajo manjši pridelovalci višje stroške na hektar kot velika kmetijska podjetja. Pripravljavci odloka so na pragu poletja sindikatu prisluhnili, pred obravnavo dokumenta na seji vlade pa spremenili besedilo. »Ko smo že imeli občutek, da se bo na področju kmetijstva vendarle nekaj izboljšalo, da smo slišani, se je vse ponovno izjalovilo. Kmetijsko ministrstvo žal ne razume pomena Foto: Pixabay Uvoz pšenice večji od domače pridelave Podobno kot v preteklih letih je bila tudi v letu 2023 več kot polovica njiv namenjena pridelavi žita (58 %), pri čemer je prevladovala koruza za zrnje. Pšenica je lani rasla na 16,1 % njivskih površin. Pri pšenici je Slovenija v letu 2023 s pridelkom v obsegu 145.416 ton dosegla 48-odstotno samooskrbo, kar pomeni padec samooskrbe za tri odstotne točke v primerjavi z letom prej. Ob tem so kmetje in kmetijska podjetja lani izvozili 81.895 ton slovenske pšenice, medtem ko je uvoz znašal nekaj manj kot 220.000 ton (skoraj trikratnik izvoza). Foto: J. Kljajič Analiza ekonomskega položaja slovenskega kmetijstva v letu 2023 kaže, da je bil lani še posebej velik korak med stroški in prihodki v primerjavi s predhodnim letom, pa tudi preteklim petletnim povprečjem. Ta razlika je bila izrazita predvsem pri pridelavi žit (močan padec odkupnih cen, manj subvencij, podpovprečni letini pšenice in ječmena). podpore manjšim kmetijam. Razočarani smo, da so popustili pod pritiskom lobijev,« je dejal Anton Medved. Dodal je še, da obljubljena podpora prihaja na kmetije prepozno. Sprva je bilo načrtovano, da bodo kmetje plačila prejeli še pred jesensko setvijo. »Menim, da če bi bila plačila zgodnejša, kot je bilo sprva dogovorjeno, bi bilo več slovenskih polj posejanih s krušno pšenico kot sedaj.« Skupno je za pomoč predvidenih 2,8 milijona evrov. Če bo skupni znesek, potreben za izplačilo finančne pomoči, presegel ta obseg denarja, se bo višina pomoči na hektar sorazmerno znižala. Informativne odločbe bo izdala agencija za kmetijske trge, rok za izdajo odločb pa naj bi bil 13. december. Mojca Vtič Promocijsko sporočilo Zdravje in dobro počutje - v Qcenter prihaja ID Gym&Fizio Center V tem mesecu bo izjemno vzdušje in dogajanje v največjem nakupovalnem središču na Ptuju, Qcentru v Puhovi, saj vrata odpira ID Gym&Fizio Center. Poskrbite za svoje zdravje in dobro počutje in izberite katerega od njihovih izjemnih vadbenih programov. Le-ti izboljšajo vaše zdravje in dobro počutje, saj bodo izvajali fizioterapijo in rehabilitacijo po poškodbah, športno fizioterapijo za aktivne posameznike, odpravo akutnih in kroničnih bolečin, edukacijo in svetovanje za boljše razumevanje telesa ter sprostitvene tretmaje za popolno regeneracijo - primerni so za tiste, ki okrevate po poškodbi, pa tudi vse, ki želite izboljšati svoje počutje. Nudijo tudi raznoliko izbiro vadbenih programov -semi-privat pristop, skupinske vadbe, vadbo za nogometaše, vadbo po prilagojenem programu za športnike, postrehabilitacijski pristop vadbe ter Booty shape vadbo. Izberite Booty shape vadbo z Nastjo Ules v ID Gym&Fizio Centru! „Pridruži se nam vsak ponedeljek in četrtek ob 17.00, kjer bomo z Booty shape vadbami oblikovali čvrsta stegna in zadnjico ter krepili celotno telo! Vadba je primerna za vse stopnje-takoza začetnice kot izkušene. Število mest je omejeno, zato si svoje mesto rezerviraj čim prej! Začnemo 18. novembra," sporočajo iz ID Gym&Fizio Centra. Pri njih je na voljo tudi NORMATEC 3. To je popolna rešitev za športnike, rekreativce in vse, ki imajo težave s cirkulacijo krvi, zatekanjem nog ali zasta-janjem limfe. Z dinamično kompresijsko terapijo boste poskrbeli za hitrejše okrevanje, manj bolečin in boljše počutje. Preizkusite ga v ID Gym&Fizio Centru! Ob odprtju nudijo 15% popust na vse pakete, tako fizioterapije kot vadbene programe. Ne zamudite otvoritvenih popustov, obiščite ID Gym&Fizio Center vOcentru Ptuj. Za vse informacije so na voljo na elektronskem naslovu: idgymfiziocenter@gmail. com tertelefonski številki 041210 864. Podravje • Kmetje v pogajanjih z multinacionalko Informacija o 1.000 evrih odškodnine ne drži Na kmetiji Klemenčič je oktobra na obrobju mestne občine Ptuj tradicionalno potekal dan koruze Pioneer multinacionalke Corteva, ki pa se letos v središču medijskih objav ni pojavila zaradi rekordnih pridelkov, temveč praznih storžev hibrida P9911. Po treh mesecih od izbruha afere je koruza požeta, kmetje pa ne vedo, kako bo krma z manj škroba vplivala na mlečnost in prirast živali, obenem pa krožijo še različne informacije glede izplačila odškodnin. Prazni storži koruznega hibrida 9911 podjetja Corteva, ki se je v preteklih letih sicer odlično izkazal, naj bi zrasli na nekje 200 hektarjih po Sloveniji, neuradno na nekje treh odstotkih površin, kjer je bil posejan izbrani hibrid. V luči več tisoč hektarjev se nekje čez 200 hektarjev praznih storžev ne zdi velika škoda, vendar pa za posamezne kmetije, ki so posejale le dotični hibrid, pomeni katastrofo. Zaokrožile so informacije, da naj bi kmetje prejeli po 1.000 evrov odškodnine po hektarju, s podjetja Corteva pa so odgovorili: »Vaše informacije ne držijo.« O morebitnih odškodninah so dejali: »Glede hibrida P9911, ki ga navajate v vprašanju, se z vsakim dotičnim pridelovalcem dogovarjamo.« Posamezni kmetje naj bi sicer Foto: Črtomir Goznik Hibrid 9911 naj bi zagotavljal visok pridelek in visoko vsebnost energije v silaži. Za nekaj kmetij pa se je letos izkazal za katastrofalno izbiro. prejeli silirne dodatke, ki bi izboljšali ješčnost in prebavljanje snovi, vendar kot je nedavno neuradno dejal eden izmed strokovnjakov s področja prehrane govedi: »Iz nič ni nič, torej če ni škroba, ga noben silirni dodatek ne bo nadomestil.« Mlečnost upadla za desetino Odškodnina (v silirnih dodatkih ali obljubljenih vrečah semenske koruze) je torej odvisna od pogajalske moči kmeta, a obseg škode trenutno še ni znan. Slednja se namreč ne kaže le v dokupu manjkajočega zrnja, temveč tudi v izpadu mlečne proizvodnje. Denis Hrga iz Juršincev, ki je letos požel 30 ha tega nesrečnega hibrida, pravi: »Novi silos krmimo že od 15. septembra, ob tem dodajamo od sedem do osem kilogramov škroba po kravi. Kljub temu beležimo 10-15 % upad mlečnosti v primerjavi s preteklim letom po glavi. Bo pa šele čas pokazal, kakšen vpliv bo imela krma na prirejo živali in mlečnost.« Mojca Vtič Štajerski TEDNIK petek, 8. 11. 2024 COLOR CM K stran 9 petek • 8. novembra 2024 Podravje Štajerski 9 Kidričevo • Odmev na onesnaženje z nafto na čistilni napravi Zakaj ni bilo seje Odbora za varstvo okolja Predsednica Odbora za varstvo okolja in požarno varnost občine Kidričevo Eva Žunkovič seje želela s člani odbora posvetovati o onesnaženju z naftnimi derivati na čistilni napravi Apače, na katero se stekajo odpadne komunalne vode iz večine naselij kidričevske občine. Seje Odbora ni bilo, saj so trije od petih članov udeležbo odpovedali. „Zame je nesprejemljivo, da sem kot občanka in predsednica Odbora za onesnaženje na čistilni napravi Apače izvedela iz medijev. Zadeve so se skrivale, dokler niso prišle v medije in nato sprožile inšpekcijskega postopka. Kot predsednica Odbora za varstvo okolja sem želela zadevo razčistiti na odboru, pa se je pač pokazalo razmerje moči znotraj odborov, da so se mi trije člani odbora opravičili, medtem ko so bili prej prisotni na vseh sejah. Odbor zaradi odsotnosti treh od petih članov ni bil sklepčen, tako nismo mogli niti razpravljati niti sprejemati sklepov. Na sejo smo povabili župana Antona Leskovarja, direktorja občinske uprave Damjana Napasta, predstavnike podjetij Vzdrževanje in gradnje ter Saubermacher, ki bi nam pojasnili, zakaj je prišlo do nesreče in kdo je povzročitelj. Zakaj občina o tem ni obvestila pristojnih organov, kaj se je skrivalo, koga ščitilo? Je nesreča vplivala na zdravje ljudi? Ljudje so se pogovarjali, skrbelo jih je, nihče jih ni nič obvestil. Imamo sankcije in kakšne ukrepe bo občina sprejela za preprečevanje tovrstnih nesreč v prihodnje," so vprašanja, ki zanimajo občinsko svetnico Evo Žun-kovič. „Iz zapisnika je jasno razvidno, da je inšpekcija opozorila, da bi o onesnaženju morali obvestiti pristojne organe. Na licu mesta niste mogli vedeti, kako bo nesreča vplivala na okolje, že iz tega vidika bi bili po mojem mnenju dolžni obvestiti javnost. Zdi se mi, da se stvari velikokrat delajo po sredstvih, ko bomo morali vračati domače, enako kot pri evropskih denar," je poudarila Eva Žunkovič. t »Ni prav, da se tako pomembno temo ignorira« Z Žunkovičevoje pritegnil svetnik Tadej Strmšek, prav tako član Odbora za varstvo okolja. „Pred časom sem slišal, da naj bi bil ta odbor najmanj pomemben. Glede na aktualno situacijo se s tem ne morem strinjati. Sklicana seja je zaradi odsotnosti treh članov čudežno odpadla. Sedaj seje v praksi pokazalo, kaj pomeni sestava odbora tri plus dva. Glede na to, da se je občina Kidričevo z okoljskimi problemi srečevala že v preteklosti (divja odlagališča, deponija odpadnih gum v Lovrencu, odlagališče rdečega blata...), se mi ne zdi pošteno, da seje tako perečo temo na prejšnji seji občinskega sveta preprosto ignoriralo." Sestava Odbora za varstvo okolja in požarno varnost je naslednja: Eva Žunkovič (SD), Tadej Strmšek (Svoboda), Iva Cizerl Ferčec (SDS), Vladko Meglic (SDS) in Vinko Mlakar (NSi). Na vodstvo občine Kidričevo so leteli očitki, zakaj svetnikov in javnosti niso obvestili o onesnaženju na čistilni napravi Apače. Eva Žunkovič Župan: »Onesnaženje • t M smo omejili in sanirali« „Verjamem, da boste na naslednji seji Odbora za varstvo okolja dobili odgovore na vprašanja, ki vas zanimajo. Če govorimo o onesnaženju, to pomeni onesnaženje rek, zemljine ..., česar pri nas ni bilo. Ne delamo po domače, ampak strokovno. Tako so delavci na čistilni napravi onesnaženje zaznali, ga s pomočjo pooblaščenega podjetja omejili in sanirali. Nikjer v zapisniku in odločbi inšpekcije ni navedeno, da bi bilo karkoli narobe. Zadevo bi bili dolžni prijaviti naprej, če bi prišlo do zaustavitve čistilne naprave ali izlitja v naravo. Pri nas ni bilo ne enega ne drugega. Ves material smo na čistilni napravi ujeli in z njim ravnali strokovno. Strašiti ljudi o izrednih dogodkih ... To je bil dogodek, pri katerem so delavci pravilno ukrepali. Najprej so želeli to rešiti s pivniki za maščobo. Ko so ugotovili, da je olja oziroma nafte preveč, so poklicali Saubermacher. Vzorčili so izcedno vodo v Polskavo, vzorci Talumovega laboratorija kažejo, da ni prišlo do onesnaženja," je povedal župan Anton Leskovar. Kaj je vzdrževalcem naložila inšpekcija Žunkovičeva se je na pojasnilo odzvala z besedami: „Saj ravno to, ljudje so o tem govorili, niso vedeli... Vi niste nikjer javno povedali, da ni prišlo do onesnaženja. Hvala bogu, da se je tako končalo in ni bilo okoljske nesreče. Vendar bi morali obvestiti inšpekcijo, tako sem razumela iz zapisnika. Po tem dogodku, ki se je zgodil 2. septembra, smo imeli sejo občinskega sveta in nas tudi niste nič seznanili." Leskovar je ponovil, da javnosti in občanov o nafti, ki se je pojavila v odpadnih vodah in kanalizacijskem sistemu, niso obveščali, ker do izlitja v naravo ni prišlo. »Onesnaženje smo omejili. Naknadni inšpekcijski postopek je podjetju naložil sprejem pravilnika in vodenje dogodkov v vezani knjigi, doslej so to vodili v zvezku," je dodal župan. Mojca Zemljarič Foto: MZ Foto: CG Haloze • Las Haloze z 1,7 milijona evrov Dvakrat več želja kot je denarja Za projekte posameznikov, občin, zavodov bo do leta 2027 v okviru razpisov LAS namenjenih nekaj manj kot 85 milijonov evrov, od tega 1,7 milijona evrov na območju šestih haloških občin. Številni pripravljeni projekti že čakajo na prve razpise, že sedaj pa je znano, daje denarja glede na želje nekajkrat premalo. LAS-u Haloze, ki povezuje občine Majšperk, Žetale, Podlehnik, Videm, Cirkulane in Zavrč, predseduje Gorazd Šeruga iz Podlehnika, sicer pa vse aktivnosti vodi Jernej Golc iz PRJ Halo. Slednji je nedavno tudi pripravil prvo delavnico s predstavitvijo meril in postopkov za sofinanciranje projektov, prijavljenih na razpise LAS. Prvi razpis naj bi bil objavljen še ta mesec, zaključil pa naj bi se januarja prihodnje leto. Na sklopu A, kjer bodo lahko kandidirali tudi posamezniki, je predvidenih okrog 130.000 evrov, na sklopu B 200.000 evrov. Razpise LAS težko pričakujejo v več občinah, kjer s projekti, kot so medgeneracijski center v Žetalah, pa športni park na Ptujski Gori, čakajo na priložnost za pridobitev so-financerskega denarja. A slednjega je premalo. »Dejstvo je, da imamo na razpolago okrog 1,7 milijona evrov. Glede na strategijo in pobude bi potrebovali med štiri in pet milijonov evrov, torej vsaj dvakra- Foto: Mojca Vtič Prva delavnica s predstavitvijo meril in postopkov izbire projektov je bila organizirana v Podlehniku, v naslednjih tednih naj bi sledile delavnice še v ostalih občinah LAS, je dejal predsednik Gorazd Šeruga. tnik tega, kar nam pripada,« je pojasnil Golc. Še vedno pa naj bi veljalo, da so razpisi LAS poenostavljeni ter namenjeni tudi posameznikom, manjšim podjetjem. »Bomo videli, kako bo letos z birokracijo, vendar so nam na ministrstvu zagotovili, da so določene stvari poenostavljene. Dejstvo pa je, da gre za javna sredstva, da so kontrolni mehanizmi vzpostavljeni, pa tudi, da so določena dokazila potrebna - na primer gradbeno dovoljenje,« je še dodal Jernej Golc. Mojca Vtič Ormož • Nekoliko višje cene komunalnih storitev Pol evra več na položnico Zneski na položnicah za vodo in komunalne storitve, ki jih bodo z novim letom prejela ormoška gospodinjstva, bodo višji, a v povprečju zgolj za pol evra. Komunalno podjetje Ormož z novim letom draži oskrbo s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter ravnanje z odpadki. Cena vodarine ostaja nespremenjena, se bo pa nekoliko podražila omrežnina, in sicer s 7,37 na 7,84 evra na mesec. Predlog o 19,12-od-stotnem občinskem sofinanciranju omrežnine za gospodinjstva in nepridobitne dejavnosti so svetniki potrdili, tako da bo zanje znašala 6,34 evra, kar pomeni, da bodo za vodo skupaj v povprečju plačali pol evra več. Manjše spremembe navzgor se obetajo tudi pri plačilu za kanalščino, pri čemer se bo omrežnina za odvajanje nekoliko pocenila, omrežnina za čiščenje pa podražila, tako da bodo gospodinjstva v povprečju plačala dobrega pol evra več. Višja bo tudi cena storitev za greznice in male čistilne naprave; glede na količino porabljene vode na mesec bo treba za storitev plačati od 0,5 do 1,8 evra več. Nekaj dražji bo z novim letom še odvoz odpadkov. Ormožani (pa tudi občani Središča ob Dravi in Sv. Tomaža, ko bodo potrdili nove cenike) bodo za 120-litrsko posodo mešanih komunalnih odpadkov namesto dosedanjih 10,72 odšteli 11,09 evra, 120-litrska posoda za biološke odpadke pa jih bo po novem stala 8,84 evra, kar je 0,3 evra manj kot letos. SD Foto: SD Štajerski TEDNIK petek, 8. 11. 2024 COLOR CM K stran 10 10 Štajerski Kultura petek • 8. novembra 2024 Knjigarnica OLJKE IN MORJE IN SOL Minuli teden je prijetno vreme dobro delo in morje je bilo odlično za kopalce. Bi se jim kar pridružila, a jesenski vrtni načrti so bili drugačni. Vremenoslovci so napovedovali bližajočo slano in lončnice so morale v prezimovališče. Tako sem se zvečer tolažila s pesniško zbirko, ki mi je zadišala po obljubljenih krajih z morjem in tistim blaženim slanim vonjem ter opojnostjo rožmarina. Za te popraznične dni sem izbrala pesem s strani 66 iz dvojezične zbirke Olje in morje in sol = Olivi e mare e sale (Boris Pangerc. Spremna beseda Vesna Mikolič. Prevajalec Miha Obit. Koper: Libris, 2023. 94 strani): Poševno zimsko sonce Poševno zimsko sonce mrzlo pada na oljke in soline Morje miruje ko da bi obujalo spomine Srebrne stopinje meseca čez obzorje kažejo v nepovratno smer Zadnjo besedo ima Zemlja ko te vsrka v neskončno majhen prostor in ti odmeri neskončno dolgi čas Po morju oljkah in solinah bomo pokopali vesoljski pašten podolgem in počez Za nami bo ostala sama sol kot nevidna sled Boris Pangerc (1952, Dolina pri Trstu) je književnik, profesor, publicist, kulturni delavec, urednik in prevajalec. Leta 1972 je maturiral na Znanstvenem liceju France Prešeren v Trstu. Diplomiral je iz slovenskega jezika in književnosti na Univerzi v Ljubljani leta 1978. Je vsestranski ustvarjalec, izjemno kulturno, družbeno, politično in gospodarski aktiven (več na obrazisloven-skihpokrajin.si). Od leta 2002 se intenzivno ukvarja z oljkarstvom in dosega zavidljive uspehe. Raziskuje domače narečje in dolinski govor ter je aktivni član pevskih zborov, mnoge njegove pesmi so tudi uglasbene. Vse našteto se odraža tudi v književnem ustvarjanju Borisa Pangerca, ki je v vzajemni knjižnični bazi (Cobiss) zapisan 183-krat, od tega je 61 v italijanskem jeziku. Izdal je 14 pesniških zbirk, pet knjig kratke proze, dva romana, osem zbornikov ... Pričujoča pesniška zbirka ponuja tudi premislek o odnosu do sredozemske motivike v slovenski književnosti. Pri tem bi lahko celo govorili o spregledanosti tovrstnega literarnega prostora. Tako pravi avtorica v spremni besedi z naslovom Iz Sredozemlja z ljubeznijo (str. 6 do 13): Celovitega pregleda slovenskih avtorjev in avtoric, ki se v svojih delih dotikajo morja in sredozemskega sveta, še nimamo. A žal se zdi, da tudi sredozemske književnosti Slovenci nimamo prav veliko in da je to razlog, da se slovenska literarna zgodovina in teorija v glavnem ne ukvarjata s konceptom mediteranološke tematike in z njeno prisotnostjo v slovenski književnosti. A to najbrž v veliki meri drži za osrednjo Slovenijo, drugače je v zahodni in precej drugače je tam, kjer Slovenci živijo z morjem od Milj pa vse do Sesljana, Devina in Štivana. Dragi bralci, naj tudi vam diši poezija. Liljana Klemenčič l¡ki- in t nor ji ip, sal Foto: Črtomir Goznik S simpozija ob 110. obletnici rojstva Branke Jurca. V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj bodo nadaljevali s predstavljanjem njenih del, ki jih današnja mladina malo manj pozna. Ptuj • Simpozij Pogledi v mladinsko književnost Branke Jurca »Literatura mora mlade sproščati« Ob 110. obletnici rojstva pisateljice Branke Jurca je v razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj potekal simpozij pod naslovom Pogledi v mladinsko književnost Branke Jurca. Svojo literarno pot je začela že v predvojni Jugoslaviji, svojo učiteljsko pot pa pri Svetem Jakobu v Slovenskih goricah. Skoraj ni šole v Sloveniji in tudi v zamejstvu, kije ne bi obiskala ob podeljevanju bralnih značk in ob drugih priložnostih, saj je bila velika promotorka branja. Napisala je tudi nekaj del za odrasle. Najbolj pa je poznan prav njen roman Ko zorijo jagode, ki ga še vedno ponatiskujejo, nazadnje letos, kakor tudi slikanico Snežaki v vrtcu (sodobna pravljica), ki je bila ponovno natisnjena v letu 2023. Ti ponatisi dokazujejo, da Branka Jurca nikakor ni pozabljena pisateljica. Še posebej rada je pisala za mlade bralce, takrat je bila vedno židane volje ne glede na vreme V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj so simpozij pripravili z namenom znanstvene obravnave njenih del za otroke in mladino. „To vrzel smo želeli zapolniti in ponuditi možnost, da se tudi tem delom, pravzaprav številčnejšim, bolj posvetimo in s tem obeležimo obletnico pisateljičinega rojstva," je poudarila vodja Mladinskega oddelka ptujske knjižnice in tudi referentka simpozija Anja Ogrizek. „Branka Jurca je navdih za literarno ustvarjanje črpala predvsem iz svojih osebnih izkušenj, zato so njena dela za mladino še vedno aktualna. Ne oziraje se na tehnološke spremembe in sodobnejši način življenja se mladi v obdobju odraščanja soočajo s podobnimi težavami, kot so se v preteklosti," je povedala direktorica Knjižnice Milena Doberšek. Od pravljic in akcijskih zgodb do povesti za mladino V mladinskih delih Branka Jurca nikoli ni želela biti učiteljica, menila je, da mora literatura mlade sproščati. Preko svoji besedil pa je spremljala celoten otrokov razvoj, od zgodb in pravljic za najmlajše do akcijskih zgodb in povesti za mladino. Prof. dr. Dragica Haramija, ki proučuje predvsem otroško in mladinsko književnost, tudi bralno pismenost otrok in mladostnikov, se je v svojem referatu osredotočila na izbrano otroško prozo Branke Jurca, besedila za predšolske otroke in učence v prvi triadi OŠ. Tematiko NOB v mladinski književnosti Branke Jurca je predstavila doc. dr. Vladka Tucovič Sturman. Manj je znano, da je bila Branka Jurca tudi nosilka partizanske spomenice 1941, kot ilegalka v Ljubljani se je aktivno vključila v delovanje OF, Foto: Črtomir Goznik Povezana s Ptujem Pisateljica Branka Jurca je bila tesno povezana s Ptujem in ptujsko knjižnico. V zakonu s pisateljem Ivanom Potrčem sta se jima rodila dva otroka: Matjaž in Marjetica. Ivan Potrč je bil rojen v Štukih pri Ptuju, oba sta se rada vračala v njegov rojstni kraj. Kot govornica je sodelovala na odprtju Mladinskega oddelka v prostorih Malega gradu. Predlagala je tudi odprtje spominske sobe Ivana Potrča, leta 1998je knjižnici podarila tudi velik del njegove zapuščine. Pred desetimi leti pa je njun sin Matjaž Potrč knjižnici podaril tudi del njene literarne in osebne zapuščine. zaradi česar so jo italijanski okupatorji internirali najprej v taborišče Gonars, nemški pa v Ravensbruck. To je imelo tudi vpliv na njeno literarno ustvarjanje, v katerem je niso zanimale borbe, hajke, ampak vse tisto, kar se je dogajalo mimo tega. V obdobju, ko smo priča strašnim vojnam po svetu, se je dr. Sturman zdelo prav, da izpostavi pogled na otroke v vojni, ki ga predstavlja pisateljica Branka Jurca. Znameniti pripovedi o otrocih v partizanih sta Gregec in kobilica ter Miško Poleno in njegov ognjeni krst. Ob pisateljičinem prepoznavnem je- Foto: Črtomir Goznik Opus Branke Jurca je obsežen in zanimiv. Napisala je 35 del za otroke in mladino. Prejela dve Levstikovi nagradi, za knjigi Okoli sveta ter za Vohljače in prepovedane skrivnosti. zikovnem slogu je opozorila še na dejstvo, da je tudi v najhujše zgodovinske trenutke vnašala humor-ne elemente. Pozitivno sporočilo je, da negujemo spomin na žrtve. Sanja Selinšek, vodja Mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča, pa se je poglobila v like mladostnikov v izbranih delih Branke Jurca (Ko zorijo jagode, Uhač in njegova druščina, Vohljač in prepovedane skrivnosti, Špelin dnevnik). Dela Branke Jurca še vedno aktualna „Veseli smo, da se je simpozija o Branki Jurca udeležilo toliko ljudi. Menim, da so njena dela še vedno aktualna. Snežaki v vrtcu so prikupna zgodba za najmlajše, fantje bi se zagotovo našli v vragolijah, ki jih počenjajo Uhač in njegova druščina ter Vohljač (in prepovedane skrivnosti), ki se grejo detektivov. Roman Ko zorijo jagode pa je zgodba, ki jo lahko razumejo in podoživijo vsi najstniki in najstnice, saj se problematika prve ljubezni do danes ni spremenila. Njena dela zlahka postavimo v današnji čas, posebno vrednost pa nam dajo tudi skozi perspektivo lahkotnosti in hudomušnosti, ki ju vpleta v svoje zgodbe. Zagotovo pa je opus Branke Jurca obširen in zanimiv, predvsem pa ga morda premalo poznamo in zato želimo v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj tudi nadaljevati s predstavljanjem njenih del, ki jih današnji mladi malo manj poznajo," je ob koncu simpozija strnila misli Sanja Selinšek. Direktorica ptujske knjižnice Milena Doberšek se je zahvalila vsem referentkam za njihove prispevke, vsem drugim, ki so se udeležili simpozija, še posebej pa Potrčevim sorodnikom in sinu Matjažu Potrču. Ta je v nekem intervjuju nekoč dejal, da zanj pravzaprav ni bilo nič posebnega, da sta starša pisatelja, zanimivo pa mu je bilo, da se je o očetu oz. možu Branke Jurca, Ivanu Potrču, učil v šoli, o mami pa ne. Barbara Zorman pa nima podatka o tem, ali se katera od osnovnih šol ali večjih knjižnic v Sloveniji imenuje po Branki Jurca. Predlog za razmislek. MG Štajerski TEDNIK petek, 8. 11. 2024 COLOR CM K stran 11 petek • 8. novembra 2024 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Ptuj, Trst • Ptujska premiera predstave Kakor v nebesih Ptujčani množično na predstavo Mestno gledališče Ptuj, družba Radio-Tednik in agencija Playa so se povezali in v prvem takšnem skupnem sodelovanju presegli vsa pričakovanja. Na ptujsko premiero predstave Kakor v nebesih v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, ki jo režira Ptujčan Samo M. Strelec, se bodo Ptujčani jutri, 9. novembra, odpeljali kar s tremi avtobusi. Letos se MG Ptuj ni izšlo, da bi predstavo pripeljali na Ptuj, ker je tako velika in zahtevna, da bi bilo za ptujsko gledališče finančno to prezahtevno. „Zato smo se odločili in z našimi koproducenti dogovorili, da povabimo ljudi s Ptuja v Trst. Z družbo Radio-Te-dnik Ptuj in agencijo Playa smo skupaj pripravili lep izlet, združen z nakupovanjem, ogledom Trsta in na koncu dneva še z ogledom slavnostne premiere Kakor v nebesih. Gre za čudovito gledališko glasbeno uspešnico, ki je navdušila že lepo število gledalcev. Da smo tukaj zadeli žebljico na glavico, kaže to, da smo napolnili kar tri avtobuse, kar je izjemno. Preseglo je vsa naša pričakovanja. Resnično smo veseli, da bodo Ptujčani tako množično obiskali to predstavo. Tako bo, kot da bi se premiera zgodila v MG Ptuj," je zadovoljen direktor MG Ptuj Peter Srpčič. Samo M. Strelec navdušen nad odzivom V 35 letih, kar opravlja svoj poklic, se mu še ni zgodilo, da bi peljali publiko nekam drugam gledat svojo predstavo, pa je povedal ptujski režiser Samo M. Strelec. „V bistvu imam tremo, kako bo, in hkrati mi godi, da bodo trije av- Foto: Črtomir Goznik Samo M. Strelec: „V 35 letih, kar opravljam svoj poklic, se mi še ni zgodilo, da bi peljali publiko gledat mojo predstavo nekam drugam." tobusi Ptujčanov prišli zvečer na predstavo Kakor v nebesih. Vesel sem, da direktor Srpčič "Nebes" ni "rinil" na ptujski oder ali kakšno zunanje prizorišče. Predstava je velika, na ogromnem tržaškem odru. V njej igra tudi Gregor Geč, ki je svojo igralsko pot začel na Ptuju, pa Mariborčan Jure Iva-nušič, na odru so igralci, pevci. Letos, ko sem bil na dopustu na nekem grškem otoku, sem srečal dve gospe, ki sta mi povedali, da sta zamejski Slovenki, v bistvu iz Bazovice. Povedal sem jima, da sem nekaj delal v Trstu. „Kaj pa," me je vprašala ena od njiju. Povedal sem, da Kakor v nebesih. Na- kar mi je povedala, da je gledala predstavo dvakrat. In mnogi njeni prijatelji tudi. Zdaj pa jo bo še ptujska gledališka publika. Malo imam treme in veliko radosti, da se je projekt iztekel 'nebeško'. Lani ga je tržaška publika nagradila z najvišjo oceno v sezoni: 9,5. Zadnja leta ni prav običajno, da bi predstave z velikega odra živele tako dolgo kot naša Nebesa. Ale-luja," je pred ptujsko premiero povedal Samo M. Strelec, ki komaj čaka, da bo z gledališko ekipo pozdravil tako veliko množico Ptujčanov v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. MG Ptuj • Nova premiera Sejma ničevosti Predstava o gledališču in o življenju V novi gledališki sezoni, ki sojo v MG Ptuj poimenovali Sejem ničevosti, bo že jutri sledila predpremiera nove predstave z naslovom Življenje v teatru, kije predstava o življenju nas v gledališču, pove njen režiser Peter Srpčič. Premiera bo na martinovo, 11. novembra. Foto: Stanko Zebec - Stanč V najnovejši predstavi MG Ptuj Življenje v teatru igrata Borut Veselko in Uomen Valič. Predstava je nastala v kopro-dukciji MG Ptuj in Slovenskega stalnega gledališča Trst, kjer bo premiera v decembru. Igralca sta Borut Veselko in Domen Valič. „V gledališču je življenje tudi, ko ugasnejo odrske luči. Stara gledališka vraža pravi, da mora na odru ostati ena luč prižgana za duhove gledališča. To je na zahodu tradicija, pri nas pa ta običaj ni tako znan. Tega življenja za kulisami občinstvo ne vidi, kar pa ne pomeni, da ga ni. Tam zadaj se odvijajo številne zgodbe, ki so resnične, pogosto komične, včasih pa tudi tragične, kot je življenje samo. Glavno prizorišče naše predstave je gledališka garderoba. To je predstava o nas, ki živimo in delamo v gledališču, je predstava o gledališču in predstava o življenju. Po svoje je to na nek način tudi predstava o srečanju dveh časov, o odhajanju starejše in prihajanju mlade generacije, o krogu življenja, ki se sklene," je o predstavi povedal režiser Peter Srpčič. MG Majšperk • Mladi mesar s Kupčinjega Vrha Marcel Stojnšek: »Rad imam to, kar delam« V zaselku Završe pod Donačko goro je Marcel Stojnšek na kmetiji očeta začel svojo podjetniško pot, ki temelji na razseku in predelavi mesa. Izučen mesar in živilski tehnik seje pri 21 letih postavil na lastne noge, prepričan o uspehu, ki temelji na znanju in pridnih rokah ter kakovostnih sestavinah. »Le iz dobre surovine lahko narediš kakovosten izdelek, iz slabe to ni mogoče.« /7-t v- r.«M J ■ /vT; ^ , Foto: Mojca Vtič Marcelu Stojnšku je v veliko pomoč brat Denis (levo). Sredi oktobra sta skupaj predstavljala izdelke izpod Donač-ke gore na stojnici v Majšperku. Marcel združuje prednosti dveh kmetij, med kateri je razpet vse svoje življenje: med mamino prašičerej-sko kmetijo v osrčju Prlekije in očetovo govedorejsko kmetijo v neokrnjeni haloški naravi. »Že kot otroku mi je bilo v veselje gledati živino na paši pod Donačko goro in krmiti prašiče na mamini kmetiji,« je dejal Marcel. Osnovno šolo je obiskoval v manjšem kraju Ceza-njevci v občini Ljutomer, nato se je izučil za mesarja, kasneje dodal še tehniško izobrazbo, znanje predelave mesa pa dokazoval na tekmovanjih, tudi na evropskem tekmovanju gurmanskih mesarjev v Latviji, kjer je zasedel prvo mesto. Kakovost izdelkov pa preverja na ocenjevanju Dobrot slovenskih kmetij, kjer prav tako pobira najvišja priznanja. »Že drugo leto zapored sem prejel zlato priznanje za klobaso za kuhanje.« Pod Donačko goro zori haloški pršut V njegovem asortimaju so številni mesni izdelki -od raznih klobasic in drugih mesnih izdelkov za žar čez poletje, suhih klobas, salam, hrenovk do krvavic, kašnatih klobas na zimo. »Posebnost je sušena govedina, a je žal že vsa pošla, saj je imamo le omejene količine.« Izdeluje tudi haloški pršut. Zakaj haloški? Ker je krača dimljena, ob tem pa ni začinjena le s soljo, temveč tudi poprom, lovorjem in česnom. »Vse recepte razvijam sam. Držim se, da morata biti okus in kakovost takšna, da želim izdelek tudi sam pojesti.« Sicer pa je pred dobrim letom šele začel z razsekom in predelavo mesa, odtlej je razširil dejavnost, nabor izdelkov, ustanovil podjetje Rostbif. »So bili izzivi in so še. Vsakokrat znova je treba razmisliti, kaj in kdaj kupiti. Namreč vse stroje za predelavo, sušilnico, zo-rilnico, prekajevalnico smo kupili z lastnimi sredstvi, delamo pa sproti, kolikor zmoremo.« Pri delu mu pomaga družina, a največ postori sam. »Delam od jutra do sutra,« se pošali. »Vem, da to ni najbolje, vendar se izboljšuje. Rad imam to, kar delam. Imam voljo in željo,« je dodal. Vse mesnine izdeluje po preverjenih receptih in tradicionalnih postopkih iz domačega mesa, vzreje-nega na obeh kmetijah. »Priložnostno prodajam na tržnicah, največ pa na domači kmetiji, kjer se lahko stranke tudi prepričajo, da je meso resnično domače.« Konkurenca je namreč velika, tako na trgovskih policah kot v domačih garažah, kjer nastajajo salame iz v tujini kupljenega mesa. Zdi se, da je Marcel pri rosnih 21 letih dosegel cilj, a glede na njegovo predanost mesariji, kulinariki se pri doseženem ne bo ustavil. Mladenič s širokim nasmehom pravi: »Želim še dodatno razviti ponudbo, ob tem pa načrtujem še ureditev prodajalne v Prlekiji, kjer sem tudi odraščal. Pol sem Prlek in pol Haložan in tako že od rojstva vpet v obe kulinarični pokrajini.« Mojca Vtič martinoua ponudba 9.11. -11.11. BAR DIVINO® PANONSKA ULICA 1 DIVINO MOMENTO CAFFE • ORMOŠKA CESTA 30 DIVINO TAROCCO • UL.5 PREKOMORKSE 10 KUHANO VINO Z OKUSOM PRIPOROČAMO OKUSE MEDENJAK • JABOLČNA PITA • JAGODA VSA VINSKA PONUDBA -15% Štajerski TEDNIK petek, 8. 11. 2024 COLOR CM K stran 12 12 Štajerski Kronika petek • 8. novembra 2024 EU, Slovenija • Kitajska spletna trgovina pod drobnogledom Platforma Temu naj bi povzročala zasvojenost Evropska komisija je konec prejšnjega meseca uvedla formalni postopek zoper spletnega trgovskega giganta Temu zaradi domnevne kršitve evropske zakonodaje s področja digitalnih storitev (Digital Services Act - DSA). Glede na izjave poštarjev Pošte Slovenije, uradnega partnerja Te-muja, da so dobesedno zasuti s pošiljkami s te velikanske kitajske platforme, na kateri je mogoče ugodno kupiti tako rekoč vse, kar vam pade na pamet, smo se Slovenci očitno množično pridružili internetnim nakupovalcem, ki prisegajo na Temujeve poceni izdelke. Očitki o ponaredkih Da Temu na svoji spletni strani ponuja številne nevarne ali nezakonite izdelke, ob tem pa pogosto uporablja oblikovalske tehnike, s katerimi pretenta potrošnike, so že maja opozorili pri Evropski potrošniški organizaciji (BEUC). Poleg z evropsko zakonodajo neskladnih proizvodov naj bi bila platforma zasnovana tako, da bi lahko povzročala zasvojenost uporabnikov, kar je v EU prepovedano. Temu uporablja izključno ciljano oglaševanje, ki bi se ga moralo dati izklopiti. Preko platforme, ki velja za resnega konkurenta Amazonu, naj bi delovali tudi trgovci-goljufi, ki prodajajo ponarejene izdelke, kar je sicer splošna težava v panogi, pa tudi sporne farmacevtske izdelke, kozmetiko in igrače. Upravitelj strani jih zgolj začasno blokira, saj se kmalu znova pojavijo s svojimi ponudbami, kar pomeni, da Temu nima vzpostavljenega ustreznega sistema nadzora. Komisija je zaskrbljena tudi zaradi agresivnih prodajnih taktik na platformi z »zasvojljivo zasnovo«, ki vključuje najrazličnejše nagrade in bonuse. Že junija je Temuju in njegovemu kitajskemu tekmecu Sheinu poslala zahteve za informacije v zvezi z njunimi obvezno- stmi za oblikovanje spletnih vmesnikov, ki si prizadevajo zaščititi otroke in zagotoviti preglednost izvora blaga v prodaji. Odziv »v nekaj minutah« Uvedba postopka še ne pomeni, da bodo kršitve tudi potrjene, V petih mesecih za petino več kupcev EU Spletna trgovska platforma Temu je bila ustanovljena in javnosti predstavljena konec leta 2022. S sloganom »Kupuj kot milijarder« se je bliskovito prijela tudi na evropskem tržišču in obnorela Evropejce. Še aprila je namreč na Temuju kupovalo 75 milijonov registriranih uporabnikov z območja EU, septembra pa je to število že poskočilo na 92 milijonov, torej se je v zgolj petih mesecih povečalo za petino. Spletni gigant Temu, ki je obnorel tudi Slovence, se je znašel v preiskavi, ki jo je zoper njega uvedla Evropska komisija. pa tudi v tem primeru bo imel Temu še vedno veliko manevrskega prostora z obsežnim pravnim varstvom. Verjetno bodo najprej podana priporočila in zahteve, ki jih bo moral Temu izvesti, če se bo hotel izogniti sankcijam. Uradniki Evropske komisije so podje- tju Pinduoduo (PDD) Holdings s sedežem v Šanghaju, ki upravlja platformo, poslali vprašanja v zvezi s preiskavo. Temu je bil izjemno odziven, saj je na vsa vprašanja odgovoril 'v nekaj minutah1, so povedali. Če bi bile kršitve na koncu dokazane, grozi Kitajcem globa v višini do šestih odstotkov letnega prometa. »Svoje obveznosti v skladu z DSA jemljemo zelo resno, zato nenehno vlagamo v krepitev našega sistema skladnosti in varujemo interese potrošnikov na naši platformi. V celoti bomo sodelovali z regulatorji, da bi podprli naš skupni cilj varnega in zaupanja vrednega trga za potrošnike,« so zapisali pri kitajski trgovski platformi. Enotna digitalna zakonodaja Akt o enotnem trgu digitalnih storitev ali DSA, za izvajanje katerega je v Sloveniji pristojna Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS), je Evropska komisija sprejela pred dvema letoma, prinaša pa vrsto varovalk in zaščit za uporabnike spletnih storitev, ki so še posebej stroge za velike platforme in ponudnike. Med njimi je 19 zelo velikih spletišč: Google, Bing, Alibaba AliExpress, Amazon Store, Apple AppStore, Booking. com, Facebook, Google Play, Google Maps, Google Shopping, Instagram, LinkedIn, Pinterest, Snapchat, TikTok, Twitter, Wiki-pedia, YouTube in Zalando, ki so se na seznam uvrstili, ker beležijo več kot 45 milijonov obiskovalcev mesečno. Uporabniki naj bi z DSA pridobili več pravic, kar vključuje informiranost, zakaj se jim prikazujejo določeni oglasi ali informacije, jasno označevanje vseh oglasov, razumljiv povzetek pogojev uporabe v vseh jezikih EU, zaščito mladoletnih, pravico do zasebnosti itd. Platforme morajo poskrbeti tudi za moderiranje, in sicer z uvedbo mehanizmov za preprečevanje širjenja nezakonitih vsebin, možnostjo prijave teh vsebin in preprečevanjem širjenja škodljivih dezinformacij. Senka Dreu Slov. Bistrica • (Ne)varnost bistriških parkov Trije moški napadli dekle V Slovenski Bistrici v parku pri občinski zgradbi naj bi konec oktobra v zgodnjih večernih urah (ob. 18. uri) trije zamaskirani neznanci napadli dekle, ki pa ji je na srečo uspelo pobegniti, je bilo zapisano na družbenem omrežju. Dogodek je bil prijavljen policiji, kar so slednji tudi potrdili. Avtorica objave je še zapisala, da se je vse do tega dogodka v Slovenski Bistrici počutila varno, sedaj pa vse poziva, naj pazijo na svoje otroke. S policije so odgovorili, da so prejeli prijavo, ki se nanaša na sum storitve kaznivega dejanja s področja spolne nedotakljivosti in da v zvezi s tem še zbirajo obvestila in bodo po vseh zbranih obvestilih o ugotovitvah obveščali pristojno okrožno državno tožilstvo. »Letos oziroma v obdobju zadnjih petih let tovrstnih kaznivih dejanj na tej policijski postaji niso obravnavali,« je še sporočila tiskovna predstavnica PU Maribor Anita Kovačič. MV V parku pri občini naj bi trije zamaskirani moški napadli dekle. www.tednik.si Štajerski tednik - časopis znajboljšimiregijskimizgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! v Štajerski Ce za Martina sonce sije, huda zima bo. Danes bo na Primorskem in v višjih legah sončno, drugod bo po nižinah precej megle ali nizke oblačnosti, ki bo ponekod lahko vztrajala večji del dneva. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 3, ob morju okoli 7, najvišje dnevne od 7 do 12, na Goriškem in ob morju do 18 °C. OBETI V soboto in nedeljo se bo nadaljevalo mirno jesensko vreme Napoved za Podravje Nedelja 10.11. I Ponedeljek 11.11. delno oblačno o pretežno jasno irotrn Foto: SR Foto: MV Vir: ARSO Štajerski TEDNIK petek, 8. 11. 2024 COLOR CM K stran 13 10 Strelstvo Sašo Stojak v Solinu do odmevne zmage Stran 14 Nogomet Ptuj obiskal bivši trener La Masie Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Nogomet • 2. SNL tednik Tenis Na prvi deski Tami proti prijateljici Arantxi Stran 15 Alojz Vogrinec Predsednik, trener, strokovni vodja, organizator ... Stran 16 iVoilulajti nat na íuitoutiún íjilztu! RADIOPTUJ tea- ájblettc www.radio-pluj.si E-mail: sport@radlo-tednik.si V šumo prihaja Rudar, dravaši na najdaljše gostovanje Za Aluminijem in Dravo je nesrečni 13. krog, saj sta oba izgubila z identičnim izidom 0:1. Aluminij je s tem izgubil mesto na lestvici, z drugega je zdrsnil na tretje. V zelo nezavidljivem položaju je Drava, ki si deli zadnje mesto na lestvici z ekipo Slovana, pri čemer je slednji v zadnjem krogu v gosteh ugnal vodilno Gorico. Kidričani še drugič z Velenjčani Nogometaši Aluminija so s porazom proti Brinju prekinili serijo neporaženosti, ki je trajala kar deset tekem. „Vsake serije je enkrat konec, naša tokratna se je žal končala v Ivančni Gorici. Zadovoljni smo lahko s tem, kar smo opravili v zadnjih tekmah, proti Brinju pa se je samo potrdilo, da proti nobeni ekipi ne moreš vnaprej vpisati točk in da je vsaka zase nepredvidljiva. Pomembno je, da se iz porazov nekaj naučimo in da v naslednjih tekmah ne ponavljamo istih napak," je dejal Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave odhajajo v Tolmin z željo, da nadgradijo zadnji predstavi proti Taboru in Krki. Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija so Rudar pred dobrim tednom izločili v pokalnem tekmovanju, sedaj se bosta ekipi pomerili še v prvenstvu. 2. SNL, 14. KROG: TKK Tolmin - Drava Ptuj (v soboto ob 14.00), Aluminij - Rudar Velenje (v soboto ob 16.00). trener Aluminija Jura Arsic. Tudi naslednjo tekmo lahko šu-marji označijo z oznako zahtevna, v Kidričevo prihajajo Velenjčani. Z Rudarjem kakšnih posebnih skrivnosti ne bo, saj sta se tekmeca pred dobrim tednom, 30. oktobra, merila v pokalnem srečanju 1/16 finala. Takrat so na stadionu Ob jezeru slavili šumarji (1:2), zmagoviti gol pa so dosegli v sodnikovem dodatku. Oba trenerja, Miran Srebrnič in Jura Arsic, sta takrat resda precej premešala postavi, a sta tudi takrat težila k igri, ki ju moštvi gojita skozi celo sezono. Glede na osvojene točke (26 - 11) so šumarji popolni favoriti, a s knapi v šumo prihajajo tako izkušeni igralci, kot so Jure Matjašič, Janez Pišek (oba sta nekdaj igrala za Aluminij) in Dejan Djermanovic, v napadu pa igra Shakeone Satchvvell, ki je lani v 1. ligi nastopal za Rogaško. Pri Aluminiju se bo v ekipo po bolezni vrnil Vid Ko-derman, veseli pa tudi vrnitev Emirja Saitoskega in Žana Baskere. Zelo pomemben derbi začelja Tudi za dravaše njihovi tekmeci poudarjajo, da imajo glede na prikazano igro (pre)slabo bero točk. Že prejšnji trener Saša Gajser trenda nesrečnih porazov ni uspel obrniti v želeni meri, zaenkrat je tako tudi pri Edu Flegu. „V zadnjem porazu proti Krki sem videl veliko dobrih strani, žal pa se to za zdaj še ne pozna na točkovnem izkupičku. Jasno je, da nas ne bo rešilo nobeno govorjenje, ampak samo trdo delo na trenin- gih," je dejal Flego. Kljub slabšim rezultatom je morala v ekipi še vedno na visokem nivoju. „Prepričan sem, da potrebujemo samo en pozitiven rezultat, pa se bo krivulja rezultatov obrnila navzgor. Najlepše bi bilo, če bi se to zgodilo že na naslednji tekmi v Tolminu," je dejal Liam Doplihar. Dravaši bodo lahko v Tolminu računali na Luka Lovenjaka in Klemna Mlakarja, ki sta pomembna člena igre modrih. Pri Tolminu je daleč najbolj znano ime Aris Zafirovic (skoraj 200 tekem v 1. ligi za Gorico in Olimpijo). JM Drugi »večni derbi« v sezoni V 1. ligi bo pred reprezentančnim premorom za Ligo narodov (14. 11.: Slovenija - Norveška; 17. 11.: Avstrija - Slovenija) odigran 15. prvenstveni krog. Največje pozornosti bo deležen drugi večni derbi v sezoni, v Stožicah se bosta merila Olimpija in Maribor. Prva tekma v sezoni se je v Ljudskem vrtu končala z remijem (1:1; Ž. Repas; Lasickas), ta pa bo še pomembnejša. Predvsem to velja za vijoličaste, ki za tekmeci zaostajajo za tri točke in bi se jim ob morebitnem porazu zaostanek v trenutku podvojil. Ples • Ana Ekart in Vincenzo Chianese Na svetovnem prvenstvu do enega največjih uspehov doslej Slovensko-italijanski plesni par, ki ga sestavljata Ana Ekart in Vincenzo Chianese, je v preteklih tednih dosegel nekaj vrhunskih rezultatov, s katerimi je potrdil svojo predanost in izjemno raven v športnem plesu. Svetovno prvenstvo v Schladmingu Minuli konec tedna sta na svetovnem prvenstvu v standardnih plesih, ki je potekalo v Schladmingu, med 70 pari osvojila odlično 5. mesto. V tako močni konkurenci se je par izkazal z natančnostjo in eleganco ter s tem dosegel enega svojih največjih uspehov doslej. Naslov svetovnega prvaka je ubranil italijanski plesni par Debora Pacini in Francesco Galuppo. „Osvojeno 5. mesto na svetovnem prvenstvu je za naju vsekakor velik dosežek, eden najboljših v karieri. To je rezultat, na katerega sva ponosna, saj kaže na najino trdo delo, predanost in napredek, ki sva ga dosegla. Postavlja se ob bok najinim dosedanjim najboljšim uspehom (3. mesto na svetovnem Ana Ekart in Vincenzo Chianese med nastopom na svetovnem prvenstvu v standardnih plesih v Schladmingu. prvenstvu v kombinaciji, op. a.) in nama daje veliko motivacijo za nadaljnje tekmovanje," je o tem povedala Ana Ekart. O majhnih razlikah med plesnimi pari pri vrhu skupne uvrstitve pa je dodala: „Razlike med najboljšimi pari so relativno majhne, kar je pri takšnih tekmovanjih pogosto. Vsak najmanjši detajl, kot so preciznost, usklajenost in zbranost, lahko odloča o uvrstitvi. Veliko je tudi parov, ki trenirajo samo eno disciplino, npr. samo standard, kar pomeni več treningov v eni disciplini, kot pari, ki treniramo obe, standard in latinskoameriške. Občutek, da sva finalista, nama daje dodatno energijo in željo, da še naprej izboljšujeva najine nastope." Svetovni pokal v Kanadi V drugi polovici oktobra sta Ana in Vincenzo tekmovala na mednarodnem prvenstvu World Cup v Kanadi, kjer sta prav tako dosegla odličen rezultat, saj sta osvojila 3. mesto med 31 pari. Na tem tekmovanju je prvo mesto osvojil finski par, drugo pa predstavnika iz Japonske. Vincenzo in Ana sta s svojim nastopom še enkrat dokazala, da spadata v sam svetovni vrh. Sezona pa zanju še zdaleč ni končana, saj sta pred njima še dva velika izziva: 22. in 24. novembra ju čakata svetovni prvenstvi v latinsko-ameriških plesih ter v kombinaciji plesov. Tekmovanje se bo odvijalo v San Marinu. O pričakovanjih na tem tekmovanju je Ana povedala: „Nastop v San Marinu je za naju zelo pomemben, saj tekmujeva v kombinaciji obeh disciplin, kjer sva lani dosegla tretje mesto. Sicer pa treningi potekajo po usklajenem ritmu. Cilj je ohraniti konstantnost v najinih nastopih, izboljšati usklajenost in natančnost ter se na tekmovanje podati kar najbolje pripravljena. Tudi letos upava na stopničke." JM Iz Kanade sta se Ana in Vincenzo vrnila z lepim pokalom. Štajerski TEDNIK petek, 8. 11. 2024 COLOR CM K stran 14 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 8. novembra 2024 Strelstvo • MT Solin 2024 Sašo Stojak po odmevni zmagi osvojil še bron Minuli konec tedna je v Solinu pri Splitu potekalo tradicionalno tridnevno mednarodno tekmovanje v streljanju z zračno puško in pištolo na 10 m, na katerem je nastopila konkurenčna zasedba dobrih strelcev iz desetih držav. Med strelci iz Slovenije je z najboljšimi dosežki izstopal Ptujčan Sašo Stojak, ki je v dveh dneh posamičnih tekmovanj dosegel zmago in tretje mesto ter bil eden izmed najuspešnejših strelcev tokratnega turnirja. Stojak do velike zmage Stojak je v sobotnih kvalifikacijah postavil drugi najboljši rezultat s 568 krogi (94, 92. 94, 96. 95, 97) in se je zanesljivo uvrstil med finalno osmerico, ki se je pomerila za odličja. Boljši rezultat od Stojaka je v kvalifikacijah med 64 strelci dosegel le bol- garski mladinec Viktor Bonev s 578 krogi. Po uvodnih desetih strelih, ko je zadel štiri desetice, pet devetic in osmico, je bil Stojak uvrščen na četrto mesto, z majhnim zaostankom za najboljšimi tremi. Z odličnim nadaljevanjem, ko je zadeval le še dese-tice in devetice, je dokazal psihično trdnost, zrelost in dobro formo ter po dvaindvajsetih strelih prevzel vodstvo. Na koncu se je z bolgarskim mladincem Viktorjem Bonevim uvrstil v zaključni dvoboj za zmago. Sto-jak je z odličnima zadnjima streloma svojo majhno prednost osmih dese-tink kroga skoraj podvojil, zmagal je s prednostjo 1,5 kroga in proslavil eno izmed svojih najodmevnejših zmag na mednarodnih turnirjih. Bron je osvojil hrvaški strelec Željko Posavec (559), ki se je kot osmi za las uvrstil v finale, tam pa pokazal svojo izkušenost in vodil polovico finala. Član SK Ptuj odličen tudi drugi dan V nedeljskih kvalifikacijah, v katerih je nastopilo najboljših 38 strelcev iz prvega dne ter povabljenci, je Sto- jak izboljšal svoj dosežek iz predhodnega dne in se s 571 krogi (92, 92, 94, 97, 99, 97) kot četrti najboljši zanesljivo uvrstil v finale. Najboljši rezultat kvalifikacij je s 576 krogi postavil aktualni olimpijski prvak iz Srbije Damir Mikec. Finalno osme-rico je s 563 krogi znova za las ujel hrvaški strelec Željko Posavec. Po uvodnih desetih strelih finala je bil Stojak uvrščen na drugo mesto z dvema krogoma zaostanka za olimpijskim prvakom. Ker nato Stojak v naslednjih šestih strelih ni dosegel desetice, so ga konkurenti dohiteli in prehiteli. Sledil je dober zaključek, ko si je Stojak po dvajsetih strelih že zagotovil bronasto odličje, kljub dvema deseticama v zadnjih dveh strelih pa je bil zaostanek za vodilnima Viktorjem Bonevim in Damirjem Mik-cem prevelik, da bi se lahko uvrstil v zaključni dvoboj za zlato odličje. Tako je ptujski strelec osvojil tretje mesto in bil z dosežkom prav tako zelo zadovoljen. Na koncu je z dvema krogoma prednosti zmago slavil Mikec in premagal bolgarskega mladinca, ki je še drugič v dveh dneh osvojil srebrno odličje. Simeon Gonc Foto: Strelski klub Ptuj Ptujski strelec z zračno pištolo Sašo Stojak je odlično nastopal na mednarodnem tekmovanju u Solinu pri Splitu, kjer je v dveh dneh osvojil prestižno zmago in bronasto odličje. Na fotografiji je v družbi z bolgarskim mladincem Viktorjem Bonevim in olimpijskim prvakom iz Srbije Damirjem Mikcem. Nogomet • Toni Claveria Mayol Ptuj obiskal bivši trener La Masie in ustanovitelj Barceloninih akademij Na povabilo Davorina Gabrovca, ki je ustanovil Nogometno šolo Intera, je Ptuj obiskal Toni Claveria Mayol, ki se ponaša z bogatimi izkušnjami iz delovanja v nogometnem klubu fC Barcelona. Katalonec je kot trener deloval v sloviti akademiji La Masia, kjer je med drugim vodil tudi nekatere mlajše selekcije. Ko je Barcelona začela širiti svojo nogometno znamko po svetu, pa se je pridružil mednarodnemu razvojnemu oddelku kluba. Njegova naloga je bila ustanavljanje Barceloninih nogometnih akademij in projektov, osredotočenih na razvoj nogometnih klubov po vsem svetu. „Moja naloga je bila vzpostaviti nogometno akademijo v določeni državi, izbrati prave partnerje, sestaviti ekipo in jo podpreti z Barce-lonino metodologijo. Od leta 2012 do 2021 sem deloval po vsem svetu, imel priložnost spoznavati različne kulture, širiti nogometno znanje in hkrati delati z najboljšim klubom na svetu ter širiti koncept La Masie," je povedal Mayol. Nekaj let je živel tudi v Hongkon-gu, kjer je bil vodja pisarne Barceloninih akademij za področje Azije in Pacifika (Barcelona Academy APAC). Bil je odgovoren za komercialno dejavnost in strategijo razvoja akademij. Pod njegovim vodstvom je število akademij naraslo na 16, te pa so združevale in razvijale več kot 10.000 mladih nogometašev. Danes Claveria Mayol uspešno vodi svoje podjetje, kjer združuje svoje bogato znanje in izkušnje ter pomaga številnim evropskim klubom, trenerjem in nogometašem. „Po delovanju v Aziji sem se vrnil v Španijo, k svojim koreninam, in želel izkoristi vse svoje pridobljeno znanje, da pomagam dvigovati nivo nogometa. Spoznal sem, da je Španija za številne države in klube vzor Toni Claueria Mayol se ponaša z bogatimi izkušnjami iz delovanja v nogometnem klubu FC Barcelona. Na Ptuju je obiskal NŠ Intera. na različnih področjih nogometa. S svojim znanjem želim mednarodnim strankam omogočiti dostop do tega znanja in jim pomagati pri razvoju klubskega nogometa," je povedal španski strokovnjak. V njegovi ekipi skrbijo tako za športnike, kakor tudi razvoj trenerjev in klubov, ki si želijo povezav s španskimi klubi. Njihovo delo temelji na povezovanju posameznikov ali klubov s španskimi strokovnjaki, glede na njihove želje, vrednote in lastnosti. Trenutno sodelujejo z nekaterimi največjimi klubi La Lige, kot so Barcelona, Real Madrid, Atletico Madrid, Villarreal in Girona. Slovenijo je na povabilo Davorina Gabrovca iz Nogometne šole Intera Drava obiskal prvič. Zraven novoustanovljene šole pa je obiskal tudi nekaj ostalih klubov iz te regije, z željo, da dobi nekoliko več vpogleda v nivo in kakovost dela na klubskem nogometu. Jasen cilj NŠ Intera: v roku 5 let postati ena izmed najboljših nogometnih šol v Sloveniji "Kot mlada nogometna šola smo veseli, da se nam odpira priložnost za sodelovanje in razvoj nogometa ne samo na Ptuju, ampak v celotni regiji. Imamo zelo ambiciozne načrte za naslednjo sezono, pri čemer si želimo, da nekaj elementov španskega nogometa pripeljemo tudi v našo regijo. O konkretnih načrtih bomo spregovorili v začetku leta 2025, bodo pa projekti zanimivi ne samo za nas kot mlado nogometno šolo, temveč tudi za ostale mlade nogometaše, trenerje in nogometne klube v tej regiji," je povedal Davorin Cabrovec. „Povezovanje z drugimi klubi in dostop do takšnih strokovnjakov, kot je Claveria Mayol, bosta ključna za razvoj našega kluba, saj z njimi dobivamo vpogled v svet delovanja vrhunskega klubskega nogometa, kar za nas predstavlja kompas in dodatno usmeritev na tej poti," pa dodaja Boštjan Krajnc. UR Toni Claveria Mayol: „Španija je za številne države in klube vzor na različnih področjih nogometa." Judo • Iršičev memorial V Lukni odličen nastop Reneja Voršiča V dvorani Lukna v Mariboru je v organizaciji J K Železničar Maribor potekal tradicionalni Iršičev memorial. V soboto se se judoisti merili v kategorijah članov, kadetov (U-18) in mlajših kadetov (U-16), v nedeljo pa je bil izveden še mednarodni strokovni seminar s treningi. Skupno je nastopilo 159 tekmovalcev iz 29 klubov iz štirih držav - Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Srbije. Izmed tekmovalcev iz našega območja je največji uspeh dosegel Rene Voršič iz J K Ormož, ki je slavil med člani in kadeti. Med kadeti je v kategoriji do 60 kg po vrsti nanizal tri zmage, pri članih pa je do 1. mesta prišel z dvema zmagama. JK Drava so tokrat zastopali štirje tekmovalci (Maruša Frank, Aneja Vidovič, Anej Hrženjak in Mai Pak), najboljši rezultat pa je dosegla Maruša, ki je med mlajšimi kadetinjami v kategoriji do 70 kg zasedla 2. mesto. Ob dveh zmagah je morala priznati premoč le tekmovalki iz Avstrije. V končni razvrstitvi klubov je na 1. mestu pristal mariborski Apolon (7 zlatih, 3 srebrne in 7 bronastih medalj), le malo so zaostali Avstrijci iz LV Oberosterreich (6, 5, 3) ter Acron Slovenj Gradec (6,3,4). JM Rene Voršič (JK Ormož) Štajerski TEDNIK petek, 8. 11. 2024 COLOR CM K stran 15 petek m S. novembra 2Q24 Šport, šport mladih Štajerski 15 Tenis • Pokal BJK i A 1 Šah • Novo mesto open 1 À Na prvi deski Tami proti prijateljici Arantxi Uspešni mladi člani ŠD Ptuj Približuje se 15. in 16. november, ko se bo slovenska ženska reprezentanca v Pokalu Billie Jean King (BJK) v Velenju merila z Nizozemkami. Selektor Andrej Kraševec bo računal na Tamaro Zidanšek, Veroniko Erjavec, Pio Lovrič, Živo Falkner in Aljo Senica. V Velenju Slovenke čaka ena najpomembnejših teniških odločitev leta, saj se bodo merile za nastop v finalu kvalifikacij prestižnega pokala BJK. Tekmovanje bo potekalo v Beli dvorani, kjer bo domača ekipa skuša- la izkoristiti prednost igre pred svojimi navijači. Pred dvema letoma so Slovenke prav v Velenju presenetile favorizirane Kitajke. Najvišje rangirana Slovenka v slovenskem dresu je Tamara Zidanšek, ki na lestvici WTA zaseda 178. mesto, novinka Alja Senica zaseda 1262. mesto na lestvici WTA. »Komaj čakam začetek dvoboja oziroma začetek priprav. Pred natanko enim letom smo nastopali na zaključnem turnirju tega prestižnega tekmovanja in se uvrstili v polfinale. Občutki ob tem so bili res neverjetni, zato si vsi želimo, da bi znova nastopili v finalu svetovnega prvenstva v tenisu,« pred dvobojem razmišlja selektor Andrej Kraševec. Tamara in Blaž v Mehiki in ZDA Naša najvišje uvrščena igralka na WTA-lestvici Tamara Zidanšek (178.) je nazadnje nastopila na dveh turnirjih v Mehiki in enem v ZDA. Na vseh se je igralo na trdi podlagi. V mehiškem Tampicu (WTA 125) je bila neposredno uvrščena v glavni žreb in je v 1. krogu ugnala Kolumbijko Emiliano Arango (183.) z rezultatom 6:1, 7:5, v drugem pa je izgubila proti 4. nosilki, Nemki Tatjani Marii (100.) z izidom 5:7, 2:6. V Meridi je potekal WTA 250, kjer si je Tami nastop na glavnem turnirju priborila preko uspešno opravljenih kvalifikacij (z Victorio Hu iz ZDA 6:3, 6:1 in Miriam Bulgaru iz Romunije 6:1, 6:1). V 1. krogu glavnega žreba je klonila proti Američanki Varvari Lepchenko (142.) z izidom 2:6, 2:6. Za konec mehiško-ameriške turneje je nastopila v Midlandu v Teksasu na WTA 125. V 1. krogu je izgubila proti 6. nosilki, Ukrajinki Lesii Tsurenko (122.) z rezultatom 2:6, 2:6. Blaž Rola (800. na ATP) je v tem času nastopil na dveh turnirjih serije challenger v ZDA. V Charlotesvillu je v 1. krogu kvalifikacij ugnal 1. nosilca, Američana Aidana Maya, v 2. pa nato klonil po izjemno tesnem dvoboju z Nemcem Patrickom Zahrajem - 2:6, 7:6(5), 6:7(7). Rola je imel že tudi dve zaključni žogici ... Podobno pot je prehodil na turnirju v Knoxvillu, kjer je v 1. krogu kvalifikacij ugnal 4. nosilca, Britanca Kyla Edmunda (350.), nato pa za napredovanje v glavni žreb klonil proti Američanu Micahu Braswellu. Tamara Zidanšek je na mehiško-ameriški turneji odigrala šest dvobojev in bila polovično uspešna. »Vesel sem, da se v reprezentanco vrača Tamara Zidanšek, novinka pa bo mlada Alja Senica. Ostale tri Veronika Erjavec, Pia Lovrič in Živa Falkner so si v preteklosti nabrale dovolj izkušenj, da lahko z optimizmom pričakujemo dvoboj v Velenju. Tekmice poznamo, pripravili bomo ustrezno taktiko, računam pa tudi na podporo s tribun. Vzdušje na dvobojih s Kitajsko je bilo izjemno, zakaj ne bi bilo tako tudi tokrat,« je še dejal Kraševec. Tekmice Slovenk, ekipo Nizozemske, vodi nekdanja vrhunska teniška igralka Kiki Bertens. Nizozemke se bodo zanašale na izkušnje Arantxe Rokomet • RK Velika Nedelja Pred Nedeljčani pester november Ekipa Velike Nedelje bo v petek, 8. novembra, ob 20.00 na domačem terenu gostila zasedbo Črnomlja. Slednja ima v tej sezoni bistveno močnejšo ekipo, kot jo je imela v minulem prvenstvu, kjer si je šele v dodatnih kvalifikacijah zagotovila obstanek v 1. B-ligi. „Črnomelj sodeluje z okoliškimi klubi iz Novega mesta, Trebnjega in Metlike ter od tam črpa jedro svoje ekipe. V svojih vrstah imajo nekaj odličnih posameznikov, izstopa pa levoroki igralec novomeške Krke Luka Muhič. V zunanji liniji imajo še odličnega Erika Medica, ki nam je na zadnji tekmi v Črnomlju zabil neverjetnih 15 zadetkov. So fizično zelo močni in igrajo precej čvrsto, grobo. Kljub težavam s poškodbami bomo na domačem terenu poskušali ujeti novi par točk, ki bi nam ogromno pomenil. Potrudili se Foto: Črtomir Goznik Žiga Borko (Velika Nedelja) bo zaradi poškodbe izven igrišč vsaj tri mesece. bomo po svojih najboljših močeh," je pred tekmo razmišljal kapetan Matevž Žunič, ki zaradi poškodbe zadnje lože proti Črnomlju ne bo igral. Zaradi poškodbe roke je prvi del sezone že zaključil Žiga Borko. Igralca Velike Nedelje je v 3. krogu v protinapadu ostro ustavil igralec Do-bove Anej Radanovič. Slednji je ostal nekaznovan, nesrečni Borko pa je izgubil tri mesece igranja. Na enem izmed zadnjih treningov je poškodbo prsta staknil še Tjaš Notersberg in tudi zanj je prvi del sezone zaključen. Na zadnji tekmi so Nedeljčani ostali tudi brez levičarja Luke Ude Tkalče-ca. Gre za administrativni zaplet pri prestopu/posoji iz ormoškega Jeruzalema. Prav z Ormožani so igralci Velike Nedelje trenirali v tem tednu, saj se obe ekipi otepata s številnimi poškodbami. Odbojka • Revitalizacija odbojke v Ljutomeru — — — — __1 r 1 fl * 1 £ a _i m Foto: arhiv kluba Skoraj ne mine teden, da se v organizaciji katerega od slovenskih šahovskih klubov in društev ne odvija kakšen turnir, saj je zanimanje za te vrste tekmovanj izredno veliko. Enega teh turnirjev je med 25. in 27. oktobrom organiziralo tudi Šahovsko društvo Krka Novo mesto. Udeležilo se ga je 41 šahistk in šahistov, med njimi tudi trije mladi člani Šahovskega društva Ptuj, ki so bili v svojih starostnih kategorijah dokaj uspešni. Udeležba na odprtem mednarodnem turnirju s petimi koli je bila starostno izredno »pisana«. Zastopane so bile vse mladinske kategorije od U8 do U20, srednja generacija ter kategorija seniorjev nad 50 in 65 let. Najštevilčnejša je bila z 11 udeleženci skupina do 10 let, kjer sta nastopila dvojčka Zarja in Svit Gomboši, v starostni kategoriji do 16 let pa Anej Zlatolas. Vsi trije so bili v absolutni konkurenci ob koncu tekmovanja v okviru začetnih pozicij, najvišje na 13. mestu je bil kot 14. nosilec Anej. Svit je za štiri mesta izboljšal svoj začetni položaj, Zarja pa je v izredno močni konkurenci absolutno pristala dve mesti nižje od začetnega položaja, bila pa je prva med dekleti do 10 let ter tretja absolutno med šahistkami. Končni vrstni red open Novo mesto: 1. (4.) Maksym Goroshkov (Tajfun ŠK Ljubljana) 4,5 točke, 2. (1.) Roman Pirih (Ukrajina) 4, 3. (3.) Leon Mazi (ŠS Tomo Zupan Kranj) 4 ... 13. (14.) Anej Zlatolas 3 (2. U16) ... 24. (28.) Svit Gomboši 2 (2. U10) ... 29. (27.) Zarja Gomboši 2 (1. U10 med dekleti, 3. absolutno med ženskami, 5. absolutno U10) (vsi trije ŠD Ptuj) ... SR Rus (81.) in Suzan Lamens (86.), glavnih igralk ekipe. V moštvu sta še Demi Schuurs, specialistka za igro dvojic, in Arianne Haroto (147.). Zanimivo je, da sta Tamara Zi-danšek in Arantxa Rus v preteklosti na svetovni turneji pogosto skupaj trenirali in združili moči pri dvojicah. Tami je dva izmed štirih osvojenih turnirjev med dvojicami osvojila prav z Rusovo, leta 2020 v Palermu in Linzu. Žreb za tekmovanje je na sporedu 14. novembra. Prvi dvoboj se bo v petek, 15. novembra, začel ob 15. uri. Sobotni spored se bo začel ob 12. uri. JM, sta Na posnetku odbojkarska vrsta Ljutomer Volley po tekmi 1. kroga 3. DOL s Piranom, ki so jo Prleki dobili s 3:0. Stojijo (z leve): Marko Savic (pomočnik trenerja), Izak Škrobar, Boris Grut, Zmago Granfola, Jan Ivančič, Dominik Černjavič; čepijo: Timotej Prelog, Tijan Pisar, Tejo Žuman in Jure Jureš. „V življenju ne gre vse kot po maslu in kot bi si mi želeli. Tudi lani smo bili v težkem položaju in zapored izgubili sedem tekem državnega prvenstva. Vseeno smo se s trdim delom na treningih izvlekli iz godlje in obstali. Trenutna situacija glede poškodb nas samo še dodatno motivira pri delu na treningih, obisk je na zelo visokem nivoju. Ne mislimo jokati, ampak trdo garati za boljšo prihodnost. V športu je trdo delo vedno poplačano in nagrajeno, treba pa bo ostati strpen in čakati svojo priložnost," je še o težavah Velike Nedelje spregovoril Žunič. Na tekmi proti Črnomlju bo ključ do zmage igra v obrambi. V napadu bo treba biti strpen in se izogibati tehničnim napakam ter zapravljenim strelom iz čistih situacij, kar je slabost ekipe iz Velike Nedelje v tej sezoni. V dani situaciji so v rahli vlogi favorita gostje, vendar Nedeljčani igrajo na domačem terenu, kjer je vse mogoče. Mogoče gostiteljem le uspe presenetiti tekmece. KU Moška vrsta v 3. ligi Spomladi je bil ustanovljen Športni klub Ljutomer Volley, s ciljem ponovne oživitve moške odbojke v Prlekiji, ki se ponaša z več kot 90-letno tradicijo. Klub je bil ustanovljen na pobudo 18 nekdanjih igralcev in igralk z željo, da vrnejo odbojko v Ljutomeru na vrhunsko raven. Velja spomniti na pomembne zgodovinske mejnike ljutomerske odbojke, med katerimi izstopata sezoni 1989/90, ko je OK Ljutomer v bivši državi dosegel 4. mesto v 1. slovenski odbojkarski ligi (1. SOL), in 1994/95 kot največji tekmovalni Športni napovednik Nogomet • 1. SNL RAZPORED 15. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Koper - Domžale; OB 17.30: Nafta 1903 - Bravo; V NEDELJO OB 15.00: Olimpija Ljubljana - Maribor; OB 17.30: Kalcer Radomlje - Mura; OB 20.15: Primorje - Celje. 2. SNL RAZPORED 14. KROGA, V PETEK OB 18.00: Gorica - Beltinci Klima Tratnjek; V SOBOTO OB 14.00: TKK Tolmin - Drava Ptuj, Slovan - Bilje, Jadran Dekani - KetyEmmy & Impol Bistrica; OB 16.00: Aluminij - Rudar Velenje; V NEDELJO OB 14.00: Ilirija 1911 - Brinje Grosuplje, Dravinja - Triglav Kranj, Krka - Tabor Sežana. 3. SNL - vzhod RAZPORED 13. KROGA, V SOBOTO OB 14.00: Zavrč - Hajdina, IBLO Podvinci - Šmartno 1928, Šampion - Avto Rajh Ljutomer, Maripol Starše - Krško Posavje; OB 16.00: Brežice 1919 Terme Čatež - ZASE Videm; OB 18.00: Korotan Prevalje - Fužinar SIJ Ravne Systems, Premium Do-brovce - Čarda Martjanci. Ženska liga RAZPORED 11. KROGA, V NEDELJO OB 11.00: MB Tabor - Aluminij (Športni park Tabor), ŽNK Radomlje Medex - ŽNK Mura Nona, ŽNK Cerklje - ŽNK Gažon Le-Log; OB 13.00: ŽNK Olimpija Ljubljana - ŽNK Ljubljana; OB 14.00: Primorje Tosla Nutricosmetics - Krim. 1. kadetska liga 12. krog: Aluminij - Ilirija Extra-Lux (v nedeljo ob 13.00). Rokomet • 1. B SRL (m) Zaostala tekma 7. kroga: Velika Nedelja - Črnomelj (v petek ob 20.00). 1. SRL (ž) RAZPORED 6. KROGA, V SOBOTO OB 18.00: Ž.U.R.D. Koper - ŽRK Ptuj; OB 19.00: Trgo ABC Izola - Litija. Krim Mercator - Velenje. Pokal Slovenije (m) RAZPORED TEKEM 1/16 FIN ALA, V PETEK OB 19.00: Radeče Papir nova - Mokerc-Kig; OB 20.30: Grosuplje - Slovenj Gradec; V SOBOTO OB 19.00: Arcont Radgona - Ajdovščina; V TOREK OB 19.00: Butan plin Izola - LL Grosist Slovan, Frankstahl Radovljica - SVIŠ Cugelj okna Ivančna Gorica; OB 19.30: Herz Šmartno - Urbanscape Loka; OB 20.00: Drava Ptuj - Velika Nedelja; OB 20.30: Maribor Branik - Misteral Krško; V SREDO OB 18.00: Črnomelj - Riko Ribnica; OB 19.30: DRŠ Se-bastjana Soviča - Škofljica. Tekma Ankaran - Koper (22:40) je že bila odigrana. Odbojka • 2. DOL - vzhod (ž) 4. krog: ŽOK Ptuj - Lendava (v soboto ob 17.30 v Gimnaziji Ptuj). Namizni tenis • 2. SNTL (m) 3. krog: Ptuj - Arrigoni, Vesna - Cirkovce I (obe v soboto ob 10.00), Ptuj - Rakek (ob 16.00). 4. SNTL (m) 4. krog: Cirkovce II - Ljubljana (v soboto ob 10.00), Cirkovce II -Gorica (ob 16.00). Jože Mohorič uspeh, 5. mesto v 1. državni odbojkarski ligi (1. DOL). V letošnji sezoni bodo Ljutomer-čani nastopali v 3. DOL, na trenerski klopi pa bosta glavni trener Davorin Čeleš in njegov pomočnik Marko Sa-vič. V klubu so zastavljene tri ključne prioritete: vzpostavitev članske ekipe, razvoj mlajših selekcij in aktivno sodelovanje pri nadgradnji športne infrastrukture v občini Ljutomer, še zlasti za odbojko na mivki. Ob članski vrsti so v klubu zastavili tudi ambici- ozne načrte v smislu razvoja mlajših selekcij, ki bodo imele možnost nastopanja v državnih ligah svojih kategorij. Predvidena je tudi organizacija različnih dogodkov - spominski turnir Janka Rajnarja, pokal v odbojki na mivki, sodelovanje pri projektih, ki so povezani s širitvijo strokovnega kadra ... Veliko zaslug za uspeh kluba imajo tudi številni donatorji ter glavna pokrovitelja kluba - podjetji Cleangrad in Murexin. NŠ Štajerski TEDNIK petek, 8. 11. 2024 COLOR CM K stran 16 16 Štajerski Šport, rekreacija, zanimivosti petek • 8. novembra 2024 Strelstvo • Štiri desetletja delovanja Alojza Vogrinca v SD Mesto Ljutomer Predsednik, trener, strokovni vodja, organizator tekmovanj in potovanj ... Alojz Vogrinec se je začel s strelskim športom v Ljutomeru ukvarjati leta 1982, ko so na njegovo pobudo v podjetju Krka, kjer je bil zaposlen, ustanovili ekipo za nastopanje v takratnih delavskih športnih igrah. Zaradi uspešnih nastopov so se strelci kot sekcija priključili Strelskemu društvu Mesto Ljutomer. Leta 1985 je v SD zaradi velikih trenj med tekmovalci, udeleženci 2. republiške lige in trenerjem ekipa razpadla, vprašljiv je bil celo nadaljnji obstoj društva. »Nagovorili so me, naj prevzamem vodenje ekipe, kar se je tik pred sezono 1985/86 tudi zgodilo. V nadaljevanju se je izkazalo, da nimamo pionirskih in mladinskih selekcij, pa tudi nikogar, ki bi bil pripravljen delati z mlajšimi kategorijami. Ni mi preostalo drugega, kot da sem prevzel še to delo,« se spominja težavnostnih začetkov Alojz Vogrinec. Sčasoma so se začeli »pobirati« tudi člani, s služenja vojaškega roka se je vrnil perspektivni Rajko Robnik, ponovno je začel trenirati Janko Miholič, pridružili so se še novi člani in v sezoni 1986/87 je bila ljutomerska vrsta na-red za nastop v takratni 1. Republiški ligi (vzhod). Pionirji so po dveh letih postali mladinci in v sezoni 1989/90 na republiškem prvenstvu dosegli normo za uvrstitev na državno prvenstvo, ki je bilo v Srbiji. »Dosegli smo prvi vidnejši uspeh izven meja Slovenije. Ekipa v sestavi Darko in Borut Horvat ter Dominik Rudolf je med 36 ekipami osvojila odlično 9. mesto, pri posameznikih pa je bil Darko Horvat sedmi.« V svojem več kot 42-letnem aktivnem delovanju pri ljutomerskem strelskem društvu je Alojz Vogrinec večkrat naletel na težave. Med bolj perečimi je bilo nenehno obnavljanje nekdanjega strelišča v Ulici Nade Rajh, pravo nočno moro pa mu je povzročil tekmovalni sistem v nastali novi državi, ki se je povsem spremenil. »Za tekmovanja pod okriljem Strelske zveze Slovenije so bile dovoljene samo še Standard tekmovalne zračne puške in pištole, cena tovrstne puške pa je presegala 2.000 evrov. Pri nas, pa tudi v mnogih drugih društvih, teh sredstev nismo imeli, zato smo izgubili mesto v 1. državni ligi. Na SZS se mi je uspelo dogovoriti za enoletno zamrznitev našega statusa, z zagotovilom, da bomo orožje priskrbeli do naslednje sezone. V občinskem proračunu se je zagotovila finančna postavka za nabavo športne opreme, kar je pomenilo ponovni zagon ekipe za nastopanje v 1. ligi.« V sklop uspešnih rezultatskih obdobij SD Mesto Ljutomer gre šteti tekmovalno sezono 1994/95. Po nekaj letih se je v matično društvo vrnila Manuela Rudolf, ki je kot srednješolka v Ljubljani trenirala in tekmovala za SD Olimpija. Po končanem šolanju se je vrnila v Ljutomer, zaposlitev našla v Avstriji in tam ponovno dobila stik s strelskim športom, zlasti s samostrelom. V ljutomerskem društvu je Manuela trenirala in tekmovala z zračno puško in prvič na državnem prvenstvu leta 1993 osvojila 9. mes- to. Na istem državnem prvenstvu je prvič nastopila tudi moška članska vrsta in med 24 ekipami zasedla 15. mesto. Vsako naslednje leto so se rezultati Ljutomerčanov izboljševali in leta 1996 je Manuela Rudolf na državnem prvenstvu osvojila izvrstno 3. mesto in svojo prvo medaljo, člani pa so bili prav tako odlični deveti. Med 94 sodelujočimi posamezniki je Darko Horvat osvojil 14. mesto, Raj-ko Robnik pa mesto za njim. Leta 1998 je Alojz Vogrinec pridobil naziv inštruktor športnega strel-stva, nekoliko pozneje pa je postal trener športnega strelstva. Takrat ljutomerska najboljša strelka Manuela Rudolf je trenirala vsak dan, kar se je odražalo na njenih rezultatih. Leta 1999 je postala državna prvakinja in članica slovenske reprezentance. Zelo uspešni so bili tudi v 1. državni ligi, kjer so Ljutomer-čani, razen ljubljanske Olimpije, premagovali vse nasprotnike. Tudi v tretjem desetletju vodenja SD Mesto Ljutomer je Alojz Vogri-nec s tekmovalci zaslovel z odličnimi, če ne celo vrhunskimi rezultati. »Članska ekipa je v 1. A slovenski ligi vseskozi zasedala uvrstitve v prvi polovici tekmovalne razpredelnice. Z dosežki sta izstopala Manuela Rudolf in Rajko Robnik, ki se je razvil v vrhunskega strelca in ob Rajmun-du Debevcu postal eden najboljših v Sloveniji. Zagotovo bi postal tudi reprezentant, a se je iz samo njemu znanih razlogov tej vlogi odpovedal.« O njegovi kakovosti zgovorno govori podatek, da je leta 2000 v prvem krogu DP v Krškem premagal olimpijskega zmagovalca Debevca, kar mu je pozneje uspelo še večkrat. ^ arodno ^abavne lasbe Posnetek festivala na TV Veseljak Golica v nedeljo, 10. 11. 2024, ob 20.00 f^ v» (RradioPTUI Štajerski Nastopili so: Friški kvintet Ansambel Občutek Rooobiton Šmarnogorski kvintet Ansambel Izbira Srčni muzikanti Anja Hameršak s prijatelji Mladi asi in Saša Zamernik Ansambel Lesarji Prisrčniki Ansambel Štrk Leta 2002 je Robnik s 3. mestom na državnem prvenstvu v Postojni osvojil prvo kolajno. Štiri leta pozneje je v Lendavi osvojil srebrno medaljo, kar je ponovil še naslednji leto v Trbovljah. »Kot trener sem veliko časa namenil delu z mlajšimi kategorijami (pionirji, mladinci ). Rezultati so se pokazali leta 2003 na DP v Portorožu, kjer so mlajši mladinci osvojili 5. mesto, leto pozneje so bili v Rušah odlični drugi, Aleš Cmager pa med posamezniki tretji. Naslednji izvrsten dosežek beležijo mlajši mladinci leta 2006, ko so v Ljubljani postali državni prvaki (Sandi Zelko, David Feuš, Iztok Prinčič).« Nova epoha ljutomerskega športa, s tem tudi streljanja, se beleži z izgradnjo športne dvorane leta 2009. V njej so svoje prostore dobili tudi strelci, seveda brez opreme. »Morali smo se znajti po lastnih sposobnostih in močeh. Z veliko odrekanja, prostovoljnega dela in drugih potrebnih aktivnosti nam je uspelo. Malo dvorano na vrhu športnega objekta ŠIC, ki je bila prvotno namenjena novinarjem za spremljanje športnih dogodkov, smo spremenili v strelno-tekmovalni in skladiščni prostor za hranjenje orožja,« z zadovoljstvom pripoveduje Vogrinec, ki ga je na funkciji predsednika SD leta 2010 zamenjal Vasja Štaman. »S tem sem pridobil več časa za trenersko delo in sem ob članski vrsti veliko pozornosti dajal mlajšim selekcijam (U13, U15, U17, U21).« Po besedah Vogrinca mu je četrto desetletje delovanja v SD Ljutomer prineslo največje zadoščenje in izpolnitev večne želje, da bi se ukvarjal le z mlajšimi kategorijami, strelci v starosti od 11 do 21 let. Ves trud, ki je bil vložen v delo z mladimi, se je kmalu obrestoval. Odlični rezultati Alojz Vogrinc so se kar vrstili, Alojz pa je izpostavil leto 2018, ko je na državnem prvenstvu mladinska vrsta (Antonija Kosi, Nuša Špindler, Sandra Kaučič) z izenačenim državnim rekordom osvojila 1. mesto, pri posameznicah pa je bila izvrstna tretja Antonija Kosi. V državni ligi mladih je ljutomerska vrsta (Nuša Špindler, Antonija Kosi, Kristina Žižek) osvojila 3. mesto, v konkurenci posameznic pa je bila odlična druga Nuša Špindler. Lani so se na državnem prvenstvu (U-13) s 1. mestom izkazale tudi Ota Kšela, Maja Prša in Mia Tomanič. In kako v prihodnje ocenjuje svo- jo vlogo v SD Mesto Ljutomer Alojz Vogrinec, ki je za dolgoletno delovanje prejel številna priznanja in nagrade? »Vstopil sem v peto desetletje aktivnega dela pri ljutomerskih strelcih. Morda je res čas, da se umaknem, pa tudi glede na moja leta (76) mi pripada delo z le eno selekcijo. Sicer pa sem s svojimi izkušnjami vedno pripravljen pomagati SD Ljutomer in nasploh ljutomerskemu strelskemu športu, s katerim sem, če izvzamem družino, preživel najlepše obdobje svojega prostega časa.« Niko Šoštarič Planinski kotiček Po Kraškem robu - ko ruj zažari ... Sobota, 16. 11. Narava se odeva v škrlatne barve in prav gotovo je barvitost kraške narave nekaj posebnega. Kraški rob označuje pokrajino, kjer se apnenčasta kraška planota s strmim, tektonsko večkrat pretrganim robom prevesi v flišno pokrajino Slovenske Istre. Pot nas bo vodila po apnenčastem svetu med borovci in v nešteto barv okrašenim kraškim grmičevjem. Glavnina Kraškega roba je med Socerbom in Podpečjo. Po Kraškem robu je potekala meja med Beneško republiko in Habsburškim cesarstvom, zato si lahko na poti ogledamo ostanke gradov ter obrambnih stolpov. Pot, po kateri se bomo sprehodili, bomo prilagodili glede na razkošnost obarvanosti pokrajine (izbrali bomo tisti del Krasa, kjer bo narava najbolj barvita). Stezice nas bodo popeljale proti Socerbu, kjer nam bo oko uhajalo proti morju, Trstu in njegovemu zaledju. Odhod je ob 5.00 s parkirišča pod ptujskim gradom. Skupne hoje bo 5 do 6 ur. Oprema naj bo primerna letnemu času in danim vremenskim pogojem. Hrana je iz nahrbtnika, kjer naj bo dovolj tekočine in kak priboljšek. Prijavite se na www.pdptuj.si do 12. 11. oz. do zapolnitve prostih mest. Vrnitev domov bo okrog 20. ure. Strošek izleta je 25 € (oz. se lahko razlikuje od števila prijav in načina prevoza). Priporočamo plačilo na TRR: SI56 0420 2000 0493 764 pri OTP banki, sklic: SI00 20241116, namen Kraški rob. Izlet vodi Miran Ri-tonja. Vulkanski stožci na Madžarskem 24. do 26. 11. 2024 Več let se pohodniki iz Slovenije spomladi podajamo na prelepe poti sosednje Madžarske, ki slovi zlasti po zanimivih vulkanskih stožcih. Sedaj pa se bomo podali na Madžarsko še jeseni. Pokrajino severno od Blatnega jezera je v davni preteklosti preoblikovala vulkanska dejavnost. Ostali so številni pojavi in zanimivi vulkanski stožci, ki sodijo med najlepše v Evropi. Spominjajo na tiste iz Afrike, med katere sodi tudi najvišji vrh Kilimandžaro. Ker je od aktivnega delova- nja madžarskih vulkanov minilo že veliko časa, so danes po njihovih pobočjih in na vrhove speljane enkratne planinske poti. Vabimo vas, da skupaj odkrijemo nekaj najlepših planinskih poti na tem območju ter spoznamo zanimivosti Madžarske in Blatnega jezera. Udeleženci izleta se zberemo v nedeljo, 24. novembra, ob 5.40 na železniški postaji Ptuj, od koder se bomo s posebnim avtobusom popeljali skozi Lendavo do Keszthelya, kjer bomo naredili krajši počitek za malico. Nato nas bo pot vodila na vulkanske stožce. Letos se bomo povzpeli na Csobanc, kjer na vrhu stojijo razvaline nekoč mogočnega gradu. Z vrha bomo uživali v širokem razgledu na Blatno jezero in okoliško pokrajino, spoznali pa bomo še nekaj zanimivih vsebin. Po sestopu se bomo ustavili še ob Blatnem jezeru, ki mu pravijo tudi Madžarsko ali Panonsko morje. Nato se bomo odpravili v Zalakaros ter se nastanili v Hotelu MenDanS, kjer nas bo čakala prava madžarska večerja. V ponedeljek nas bo pričakal madžarski zajtrk in po želji jutranje razvajanje v termalni vodi, nato nas bo pot vodila v zaledne hribe Zalakarosa, kjer so speljane zanimive pohodne poti, obiskali pa bomo tudi zanimiv razgledni stolp. Sledila bo večerja v hotelu in druženje. V torek se bomo podali v Lendavske gorice, kjer so speljane zanimive planinske poti, ob katerih živijo prijazni planinci. Sledila bo vrnitev proti domu. V Ptuj se bomo vrnili do 19.30. Opremite se pohodniško za pohode (planinski čevlji, topla obleka, nahrbtnik) in vremenu primerno. V hotelu imajo bazene s termalno vodo, savne, skypool in še kaj, zato ne pozabite kopalk. Hrana iz nahrbtnika in v hotelu. Ne pozabite na osebni dokument. Strošek izleta vključuje prevoz s posebnim avtobusom, cestnine, polpenzione in neomejeno uporabo wellnesa, dvoposteljne sobe, tuš, WC, ter znaša 180 EUR. Možnost doplačila za enoposteljno sobo. Prijavite se na www.pdptuj.si ali v pisarni PD Ptuj do torka, 12. novembra, oz. do zasedbe 45 prostih mest izleta. Ob prijavi vplačate 90 EUR akontacije, ostalo pa do 15. 11. 2024. Priporočamo plačilo na TRR: SI56 0420 2000 0493 764 pri OTP banki, koda namena: OTHR, sklic: SI00 20241122426, namen Stožci-je-sen. Za udeležbo na planinskem izletu/pohodu je treba imeti urejeno članarino v PZS-PD. Vodil bo Uroš Vido-vič s sovodniki. Foto: NS Štajerski TEDNIK petek, 8. 11. 2024 COLOR CM K stran 17 petek • 8. novembra 2024 Zanimivosti Štajerski 17 Kaj bomo danes jedli SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK kisla repa, matevž gobova juha, pečena bučkina kremna juha, ričet s prekajenim peresniki carbonara, brokolijeva pita, kisla juha, pražen gos, mlinci, rdeče piščančji ražnjiči, mesom, bananin kruh zeljna solata zelena solata krompir zelje, jabolčna pita dušen riž, rdeča pesa Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Brokolijeva pita 1 brokoli 2-3 korenčki 500 g piščančjega fileja 6 jajc 250 ml mleka 200 ml smetane za kuhanje sol po okusu poper po okusu Brokoli operite in narežite, ga razdelite na cvetke ter ga dajte v globok pekač. Korenček olupite in naribajte ter dodajte v pekač. Piščančji file narežite na manjše kocke in ga popecite na olju do zlato rjave barve ter ga dajte v pekač. Za preliv zmešajte mleko, smetano za kuhanje in jajca ter solite in poprajte po okusu. Prelijte čez sestavine v pekaču in dobro premešajte (najlažje je z vilicami). Pokrijte z alu folijo. Pecite pri 180 °C 30 minut pokrito, potem pa folijo odstranite in pecite še 30 minut, da se po vrhu lepo zapeče. Bananin kruh • 260 g gladke moke • 1 žlička pecilnega praška • 0,25 žličke soli • 1 žlička mletega cimeta • 4 zrele banane • 2 jajci • 120 g sladkorja • 120 ml olja • 1 žlička vanilijeve arome ali paste Zmešajte moko, pecilni prašek, sol in cimet. Banane olupite, narežite na kose in stresite v večjo skledo. Z vilicami (ali s paličnim mešalnikom) jih gladko pretlačite v pire. Dodajte olje, jajca, sladkor in vanilijevo aromo/pasto ter dobro premešajte. Dodajte mešanico suhih sestavin in vse skupaj s kuhalnico na hitro premešajte, da dobite enotno testo. Globok in ozek pekač obložite s papirjem za peko ali ga dobro namastite in vanj stresite testo ter ga enakomerno razporedite po pekaču in po vrhu lepo pogladite. Pecite približno 60 minut pri 180 °C. Če se vam zdi, da po vrhu prehitro postaja temen, ga pokrijte z alu folijo. -... Trnovska vas • Četrti Bolfenkov pohod Od sv. Bolfenka do sv. Bolfenka Letos je ŠD Kenguru v sklopu Športnega oktobra že triindvajsetič organiziralo pohode v čast občinskemu prazniku občine Trnovska vas. Vrhunec dogodkov je bil četrti Bolfenkov pohod, ki je pohodnike iz različnih krajev popeljal na 35-kilometrsko pot od sv. Bolfenka v Trnovski vasi do cerkve sv. Bolfenka na Pohorju. Zgodaj zjutraj so se pohodniki zbrali pred osnovno šolo v Trnovski vasi, kjer so prejeli prijazno dobrodošlico. Pohod sta uradno odprla župan Trnovske vasi Alojz Benko in organizator Boris Pukšič, ki je po-hodnikom predstavil ključne točke poti. Za prijetno vzdušje je poskrbel Leon Hauzers harmoniko. Na poti so pohodniki obiskali več znamenitosti, vključno z Maistrovim stolpom in Stupičevo vilo v Zavrhu, nato pa so pot nadaljevali skozi Zgornjo Koreno, Zimico in Trčovo, kjer so občudovali razglede na Dravsko dolino in Maribor. Pri cerkvi sv. Petra v Malečniku so se ustavili za krajši ogled razgleda, nato pa so uživali v odmoru za malico. Po postanku pri dvorcu Betnava je sledil zadnji del poti - vzpon proti cerkvi sv. Bolfenka na Pohorju, ki vključuje tudi začetek Slovenske planinske poti, najstarejše po-hodniške poti v Sloveniji. Na vrhu so poho- dniki uživali v skupinskem fotografiranju in nato zaključili dogodek z druženjem ob podelitvi priznanj. Letošnji pohod je privabil 57 pohodni-kov, zaradi česar je postal največji doslej. Zahvala gre vsem podpornikom in organizatorjem dogodka, ki so pripomogli k uspešni izvedbi. Pridružite se nam prihodnje leto na jubilejnem, 5. Bolfenkovem pohodu! Boris Pukšič Ljutomer • 70 let Prleškega študentskega kluba Študentje so praznovali Ustanovitev Prleškega študentskega kluba (PŠK) sega v leto 1954, ko je klub združeval nekaj več kot 60 študentov iz Prlekije, ki so takrat študirali v Ljubljani in Zagrebu. Namen ustanovitve kluba je bil organizirano opozarjanje na ekonomske probleme takratnega študenta. Zasluge, ki se lahko pripišejo takratnim pokrajinskim študentskim klubom, med katerimi je bil tudi PŠK, so med drugimi zavzemanje za ureditev materialnega položaja študentov na lokalni in državni ravni. Ob visokem jubileju je PŠK v Ljutomeru pripravil osrednjo slovesnost (na posnetku), na kateri so spregovorili predsednica Zveze ŠKIS Teja Vogrinec, ljutomerska županja Olga Karba in predsednik PŠK Tomaž Sagaj. V ta namen je bila v ljutomerski galeriji Anteja Trste-njaka na ogled tudi razstava s pregledom bogate zgodovine kluba. Za sedem desetletij uspešnega delovanja je PŠK letos pripadla Plaketa Občine Ljutomer z listino in denarno nagrado. NŠ Foto: NS Foto: BP Štajerski TEDNIK petek, 8. 11. 2024 COLOR CM K stran 18 18 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 8. novembra 2024 Ekstremni kolesarki iz Pleterij Bernardi Jurič, inženirki gradbeništva, ki vodi projekte visokih in nizkih gradenj v različnih fazah, ob tem pa je še predavateljica in izpraševalka na strokovnih izpitih, je letos brez kakršnekoli pomoči uspelo prekolesariti kolesarsko pot Alaska Divide. Gre za 1.700 kilometrov poti čez divjino med mesti Anchorage - Deadhorse. - ■ • Bernarda je to pot prevozila že lani vse do cilja, a je prekršila pravila, ki prepovedujejo vsakršno pomoč tekmovalcem. Na pot je letos sicer odšla fizično manj pripravljena, psihično pa močna, ob zavedanju, da tokrat ne sme sprejeti nobene pomoči tretje osebe. Ker si je v avtu ogrela prste, je prekršila pravila Če lani na parkirišču ne bi bilo nikogar, ki bi ji ponudil pomoč, ko več zaradi prezeblosti ni mogla premikati prstov, kaj šele natakniti rokavic in nikogar, ki bi jo opozar- KntWílti. SJOtltf -»¿ase...... jal na preteče nevarnosti, verjetno pravil o prepovedi pomoči na javnem prostoru ne bi prekršila. Tako pa je sprejela pomoč, si v avtu posušila rokavice in ogrela prste ter nadaljevala pot proti Deadhorsu, kjer je bil cilj. Letos se je na Alasko Divide podala, kot pove, v „skriti verziji", ker je bilo preveč takšnih ali drugačnih opozoril, da jo bodo pojedli medvedi, povozili, zato ni hotela govoriti o njej. Spakirala je in šla. Letos je imela še neprijetno izkušnjo s psi, pogrizli so jo na dirki v Bosni, v vasi blizu Nevesinja. Morala je v bolnišnico. Injekcije proti stekleni je dobivala še mesec potem. Med ogromnimi luknjami globokim blatom „Letos je bilo bistveno bolj naporno kot v preteklem letu. Razmere so bile zahtevnejše, težje. Če bi bil lani tako hud dež, kot je bil letos, ne vem, če bi se ponovno odpravila na pot. Domačinka na Aljaski mi je povedala, da že 25 let ni bilo takšnega dežja in da nepretrgoma lije že osem tednov. Bolj kot me je pot vodila proti severu, več je bilo blata, manj bitumna na cestah. Problem Aljaske je permafrost; gre za taljenje temeljnih tal, zato nastajajo luknje, ki so za Foto: zasebni arhiv Problem Aljaske je permafrost, taljenje tal, zato so pogoste luknje, proti severu poti je tudi več blata, manj bitumna na cesti. Foto: zasebni arhiv Foto: zasebni arhiv Prenočišče u obcestnem stranišču Za dva dni prehitela vso konkurenco Na koncu osemdnevne poti, ki jo je Bernarda začela 18, končala pa 26. avgusta, sije oddahnila, skupaj s svojim »vladekom« - gravel kolesom. Na cilj je prišla prva, drugouvrščenije na cilj prikole-saril po desetih dneh, sedmih urah in 42 minutah. Na turo Alaska Divide vsako leto sprejmejo samo deset kolesarjev. Uvrstiti se je mogoče na osnovi odgovorov na psihološka vprašanja in z dokazi o avanturah, ki jih ima kolesar za seboj. Od desetih letos sprejetih kolesarskih avanturistov so si trije že pred začetkom premislili, preizkušnjo pa so končali le trije od sedmih, ki so šli na pot. Bernarda je prišla na cilj celo pet dni pred domačinom z Aljaske, profesionalcem, ki vodi skupine turnogorskih kolesarjev po Aljaski. Vremenske razmere so bile zahtevne. razliko od tovornjakov za kolesarje velika težava. Velikokrat sem si rekla, da če padem v katero od lukenj, pa res grem na drugi konec sveta. Včasih se zaradi blata skorajda nisem mogla premikati. Prednost pa je bila, ker sem bila bistveno bolj opremljena, vsi kabli so bili dobro zaščiteni, z več pripomočki za čiščenje kolesa, metlico za WC-školjko, z veliko krpo, z več olja za mazanje. Izbiram vedno manj asfaltnih cest, zato pa je na teh poteh vedno več blata. Ko po celodnevnem kolesarjenju prideš na neko lokacijo, kjer ni nič, se ne moreš niti posušiti, sleči, preobleči, ker si dejansko zunaj, na prostem," opisuje Bernarda Jurič, ki je spala tudi v obcestnih VVC-jih, enkrat kar v premičnem dixiju. Vsi pa so zelo čisti, četudi jih večinoma uporabljajo moški. Tudi ne smrdijo, morda zaradi tega, ker je tako hladno. Foto: zasebni arhiv Takšni so bili čevlji na koncu poti. Na eni od postojank petek • 8. novembra 2024 Štajerski TEDNIK petek, 8. 11. 2024 COLOR CM K stran 19 Ljudje in dogodki ^m&TEDNlK 19 Foto: zasebni arhiv Hatcher Pass na 121 kilometrih poti, do cilja jih je skupaj 1.700. »Takšne poti te morajo osrečevati« Kakšno sporočilnost nosijo Bernardine dolge poti? »Takšne poti si moraš sam želeti in te morajo osrečevati,« pravi Bernarda in nadaljuje: »Če se takšne avanture lotiš zaradi drugih vzgibov, te ne bo osrečila. Moje fotografije so najlepše na mojih odklopih, ker sem globoko v sebi srečna in zadovoljna in se smejem. Za stvari, kijih ljudje delajo s srcem, ni meja. Sama ne potrebujem organiziranih, velikih dogodkov. Kdo sem jaz, da bom kratila čas in energijo nekomu drugemu, da me bo vsakih deset kilometrov čakal z neko hrano? Čar in umetnost je biti sam. Za nič ne moreš kriviti nikogar, le samega sebe. Človek veliko, veliko, res veliko zmore. Odklopiti moraš strah, se nehati zanašati na druge. Dejansko je človek v življenju za vse stvari v končni fazi sam. Na teh poteh vse tiste stvari, ki so se ti zdele težke, izgubijo težo. „Ko človeku ni prioriteta drugo kot lastno preživetje, hrana in voda, takrat začne komaj razmišljati. Vse preveč delujemo na neki klik, po urniku, usmerjeno, vse preveč je teh zastavic, življenje se odvija zunaj njih. To me pri vseh mojih avanturah dela močnejšo," še pove. Na vseh svojih poteh pa si želi, da se končajo doma. Biti varna je zelo pomembna stvar. O sendviču lahko le sanjaš Sicer pa so tako bencinske črpalke kot kampi na Aljaski minimalno opremljeni in slabo založeni v primerjavi z evropskimi ali avstralskimi. Tu ne moreš dobiti sendviča ali česa podobnega. Na počivališčih pa je tudi tako, da imajo najprej posebne mize za tovornjakarje, potem pa šele za druge. Strahu pa tu dejansko več ne moreš imeti, tudi strahu pred divjimi živalmi, ki jih je tudi srečala, saj ne napadajo, razen če jih presenetiš. Gledala se je z volkovi in šakali, z grizlijem sta bila vsaksebi le pol metra ... Sprej je imela ves čas v roki, če bi ga morala uporabiti. Ni je bilo strah, ni bila panična, zgolj veliko spoštovanje je čutila. Najbolj osamljena, najbolj nevarna, najmanj vzdrževana cesta je Dalton Highway, po kateri letos ni peljalo več kot dvajset kolesarjev. V bistvu je to avantura, tu si resnično sam, pravi Bernarda. Od Fairbanksa navzgor tudi več ne moreš najeti avtomobila, turisti zaradi naftne industrije niso zaželeni. Pretežno se tu odvija promet, namenjen podpori naftovodom. Prednost imajo vedno tovornjaki, tudi pravila na tej cesti niso klasična: »Večina tovornjakov ima spremstvo spredaj in zadaj, tako da te s tem že opozarjajo. Večina ti tovornjakarji tudi ne morejo zmanjšati hitrosti, zato je na tebi, da se jim umakneš.« Zadnjih 400 km je bilo peklenskih, ni bilo niti ene strehice, pod katero bi se lahko umaknila pred sneženjem. Na Aljasko bi šla še enkrat Ko Bernarda obuja svojo pot po Aljaski, pove, da bi se še enkrat z veseljem vrnila. Mika jo, da bi jo doživela pozimi na smučeh, v nekaj metrov visokem snegu. Aljaska je dežela čiste narave, v kateri si res lahko daš duška in razmišljaš. Nekdo gre na morje, Bernarda pa na kolesarske avanture. To je njen dopust, na katerega se je treba malo drugače pripraviti. Na teh poteh človek potrebuje zelo malo stvari, samo tisto, kar je nujno. Vedno pa ima s seboj šivanko in nit. Na tej avanturi po Aljaski -tako kot tudi na številnih drugih, ki so vedno dlje od civilizacije -Bernarda išče prvinskost, divjost, območja, na katerih narava še ni nasičena. Aljaska tudi ni pokrita s signalom, večina časa je omrežje nedelujoče, tako da takšna območja tudi prispevajo k zdravljenju odvisnosti od mobitela. To je privilegij, ki bi si ga moralo privoščiti več ljudi. V takih razmerah ljudje tudi drugače funkcionirajo, razmišljajo. Ljudje na Aljaski so prijazni, tudi vozniki tovornjakov, ki so ji pošiljali „petke". Tudi na postajališčih je bilo tako, kar je bila še dodatna spodbuda, da pride na cilj po pravilih. Pred Bernardo je zdaj na vrsti »kratka pot«, 1000 kilometrov po čilskih Andih s 130-urno omejitvijo. Za leto 2025 pa še ne odkriva svojih namer. Od takrat, ko je Bernarda začela s svojimi dolgimi potmi, se je nabralo ogromno materiala. Knjiga nekoč bo, v preteklosti jo je že napovedala. Temeljila bo na spoznanju, da smo zelo prevzetni, kljub temu da imamo vse. Tudi v Evropi zelo dobro živimo. Po drugi strani pa smo reveži, ker ne znamo več čutiti, se sprostiti. Ko bo našla malo več časa, bo svoje misli, doživetja in izkušnje zapisala v knjigo. Hvaležna je za vse dosedanje svoje poti, še nekaj pa jih želi opraviti. Edini kontinent, ki ga še ni osvojila, pa je Antarktika. Ve pa, da bo nekoč šla tudi tja. MG PREDBOZICNI VULKANLAND IN AVSTRIJSKA KOROŠKA r 1 tim mM pWíMI K'iffl 4\mi nM mi, IIM I II • . , ^ L , 111L J na. |P|Í II '"POSLUŠALCI Radia-Tedni preživite vikend v naši družb! m DOŽIVELI BOMO: • božično vzdušje v Celovcu in Beljaku • Vulcano - svet šunk in sušenih mesnih proizvodov vožnja po Vrbskem jezeru in angelska vasica Vrba Grad Kornberg in božična razstava 30. november in 1. december Navduševala nas bo slikovita gričevnata ''vulkanska'' pokrajina v Avstriji. V Auersbachu bomo obiskali "šunkarno" Vulcano, kjer se odpre svet šunk in sušenih mesnih proizvodov. Ob vodenemu ogledu se bomo okrepčali z bogato malico in si v bližnjem gradu Kornberg, ogledali božično razstavo. Pot nas bo popeljala naprej do Avstrijske Koroške, do mesta Celovec, kjer bomo doživeli prijeten božični vrvež bogato obloženih božičnih stojnic, vonj kuhanega vina, čaja in ostalih dobrot. Beljaku, drugemu največjemu mestu na Koroškem daje posebno vzdušje v tem letnem času božični sejem s prižganimi girlandami in velikim božičnim drevesom na Glavnem trgu. Pot nas bo vodila po zanimivih notranjih dvoriščih in tipičnih uličicah do cerkve sv. Jakoba, kjer se dviga najvišji cerkveni stolp z višino 94 metrov. Sprehodili se bomo tudi skozi mestece Vrba ob Vrbskem jezeru, ki se v času adventa spremeni v romantično mesto angelov. Ko se prižgejo lučke, se bomo zapeljali z ladjo po jezeru, med vožnjo pa občudovali praznično osvetljene vasice. CENA VKLJUČUJE - prevoz z udobnim turističnim avtobusom - nastanitevvhotelu *** -1 x polpenzion • voden ogled šunkarne Vulcano z bogato malico - panoramsko vožnjo z ladjo po Vrbskemjezeru - vodenje in organizacija potovanja Zagotovite si svoj sedež še danes in pokličite poslovalnico Sonček, Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82! ŠtajerskiTEDNIK ;radioPTUI \J Štajerski TEDNIK petek, B. 11. 2024 COLOR CM K stran 20 20 Štajerski Za kratek čas petek • S. novembra 2Q24 potok, ki teče skozi mut« jedilna podvrsta pese orožje s tetivo ivan mrak družaben ples večja ostra skala velika okrogla kašča nevarna zastrupitev krvi z bakterijami glavni veznik žica za lotanje izguba vida plačilo za start japonski fevdalni vojsčak burka, šaloigra župljan zamasek največja jemenska luka pod antično ime tur. mesta urfa erbij težka volnena tkanina alkimistov vajenec enost bosanski golgeter džeko del teniške igre vendi upanje (star.) arhitekt mihevc spanje (knjižno) filmska diva gardner pogum- nost, slikovna neustras- uganka nost moška množina tleča snov "čivk" na twitterju z nosom zaznani hlapi brezprav. ljudstvo seatov avtomob. model pripadnik antov rahel premik zraka diego simeone ploščata riba "s bofonstva skrigin ali ideje E krepelce, oklešček nekdanje sultanovo bivališče, seraj okrasni kamen, vrsta kalcedona Je viseči most na južni obali Južne Koreje in prečka vhod v zaliv Gwangyangman, ki je del Korejske ožine. Na severnem koncu mostu je ena od največjih jeklarn na svetu, ki jo upravlja POSCO, na južnem koncu pa velika rafinerija nafte. Skupna dolžina je 2260 m, širina 29,1 m, višina 270 m, najdaljši razpon pa 1545 m. Graditi so ga začeli oktobra 2007, odprli pa ga 10. maja 2012 oziroma dva dni pred začetkom World Expo v Yeosu. Prvotno se je imenoval Gwangyang, pozneje pa so ga poimenovali po korejskem admiralu Yi Sun-sinu (1545-1598), ki je branil državo pred japonsko mornarico v dinastije Joseon. Tedenski horoskop J OVEN (21. S. - 20. 4.) Prihodnji dnevi bodo pestri in zanimivi. Odvijala se bo neka harmonija in povečana prožnost. Spoznavali boste ljudi, ki vam bodo podarili notranjo moč in upanje za naprej. V ljubezni bo zelo sladko in prijetno. O motečih dejavnikih se boste morali pogovoriti. _^ BIK (21. 4. - 20. 5.) Narava bo del sprostitve. Zanimivo je, da boste v tem tednu zelo trmasti. Toda s tem boste dosegli veliko. Usmerili se boste v raziskovanje neznanih stvari. Čas bo namenjen izobraževanju in odpravili se boste v knjižnico, kjer boste srečali nekoga, ki vas bo razveselil. DVOJČKA (21. 5. - 20. 6.) A Notranji nemir bo prisoten in modro ga bo sprejeti na kreativen način. Kocke odločitve se bodo sestavljale v vašo korist in imeli boste možnost pozitivnih sprememb. Na delovnem mestu boste obremenjeni in vendarle -konec dober vse dobro. TEHTNICA ^ (23. 9. - 23. 10.) Borili se boste za svojo pravico in resnico. Dokazali boste, da ste sposobni in sledili lastni intuiciji. Pomembno bo, da boste delali na sebi in uvideli smisel duhovnih resnic. Objela vas bo določena harmonija in spoznanje, da je ljubezen večna. Partnerjevi namigi bodo pozitivni. ŠKORPIJON (24. 10. - 22. 11. Iskre sreče se bodo kresale v ljubezni in končno boste našli tisto, kar iščete. Tako vas čaka umirjen in harmoničen teden. Stvari bodo šle po svoji poti in pri vsem tem boste tudi sami našli izziv. Močno bo zaznamovana služba in delavne obveznosti - označuje vas nemir. STRELEC (23. 11. - 21. 12.) Zapluli boste v svet duhovnih resnic in pomembno bo, da boste znali reči bobu bob. Prav gotovo ne bo dobro, da odlašate. Naredite v življenju določene premike. Več časa bo namenjenega tišini in razmisleku. Novembrski teden prinaša tudi povečano kreativnost. BEMA - manihejski verski praznik, EDESA - antično mesto, današnja Urfa v Turčiji, YES - britanska rokovska skupina Lenart • Tudi letos pestro na Agatinih dnevih Tragična zgodba lepe čarovnice Agatini dnevi, ki trajajo od konca septembra do konca oktobra, so priložnost za raziskovanje lokalne zgodovine in umetnosti Organizira jih Razvojna agencija Slovenske gorice s partnerji, sicer pa Agatini dnevi, katerih glavni cilj je obiskovalcem vseh starosti skozi bogat in raznolik program približati legendo o lep i Agati in Frideriku ter bogato zgodovino Slovenskih goric, spadajo pod okrilje Dnevov evropske kulturne dediščine in praznovanje lenar-škega občinskega praznika. Najmlajši so zgodbo o Agati spoznavali na pravljični uri, starejši pa so se odpravili na vodena ogleda gradu Vurberk, kjer so odkrivali povezave med legendo o Črnem križu in lokalno zgodovino. Eden od letošnjih vrhuncev je bilo predavanje Matjaža Grahornika o Herbersteinih in pogovor s Hann-som Christophom Herberste-inom, ki je delil svoje osebne poglede na svojo rodbino in njen nekdanji vpliv na regijo. Verjetno najbolj atraktiven dogodek je bil tudi tokrat Agatin pohod, ki je obiskovalce popeljal na zgodovinsko obarvano pot od gradu Hrastovec do Črnega križa, na kateri so člani kulturnega Ivan Sivec podpisuje svoj najnovejši roman Zbogom, ljubezen moja, ki temelji na legendi o lepi Agati in grofu Frideriku z gradu Hrastovec. društva Delavec Lenart uprizorili odlomka iz sojenja Agati Nurnber-ški iz igre Agata - pobeg v zgodovino čarovništva. V avli občinske stavbe so na ogled likovna dela Konrada Kranjca, ki je legendo o Agati osvetlil skozi umetniško slikanje, njeno tragično zgodbo pa je v zgodovinski roman z naslovom Zbogom, ljubezen moja prelil Ivan Sivec, s 187 izdanimi knjigami najbolj plodovit slovenski pisatelj, ki zadnji dve desetletji sodi tudi med najbolj brane avtorje. V svojem najnovejšem romanu razkriva pretresljivo ljubezensko zgodbo med čarovnico Agato z gradiča Štralek in grofom Friderikom z gradu Hrastovec, ki temelji na legendarni pripovedi s preloma v 17. stoletje, za lažje razumevanje pa so dodani daljši zgodovinski orisi čarovništva na Štajerskem, ki jih je prispeval zgodovinar Sašo Radovanovič. Na predstavitvi v Domu kulture Lenart so prvič predstavili tudi hvalnico Lenartu, za katero je besedilo napisal Sivec, glasbo Srečko Kovačič, premierno pa zapela skupina Il Divji. SD JI r^M RAK 7 ¿j (21. 6. - 22. 7.) V vas se bo prebudila ognjena energija in stvari boste delali na veliko. Počistili boste tisto, česar ne potrebujete, in se odločili za novosti. Povezali se boste v ljubezni in doživeli razcvet. Veliko pozitivnih trenutkov boste doživeli z družino in otroci vam bodo pokazali pravo pot. H i ^ LEV (23. 7. - 22. B.) Zanimiv in zelo živahen teden. Sprva boste menili, da ste si zadali preveč obveznosti in vendarle se bodo stvari korak za korakom reševale. V ospredju bo trma in prepričanost v pravilnost odločitev. Partnerjevi namigi bodo koristni in spoznali boste, kako prijetna je sreča. tli DEVICA (23. 8. - 22. 9.) Pogovori bodo prinesli v sivi vsakdan neko ravnovesje. Objeli boste mavrico sreče in naredili korak naprej. Notranjo moč vam podarijo kontakti z ljudmi in izmenjava mnenj. Pozitivno gledanje na delovnem mestu prinese paleto uspehov. V ljubezni bo harmonično in skladno. KOZOROG (22. 12. - 20. 1. Narava se bo počasi in vztrajno pripravljala na zimsko spanje. Seveda bodo predstavniki desetega zodiakalnega znamenja veliko časa namenili kovanju načrtov. Napredovali boste tako v komunikaciji kot v pogovorih. V ljubezni bo harmonično, pokažite tudi čustva. VODNAR (21. 1. - 18. 2.) Poudarek bo na delovnih priložnostih in zdelo se bo, da boste morali vajeti usode vzeti v svoje roke. Pravzaprav odlašanje in prelaganje bremen na druge ne bo delovalo. Tokrat boste stopili sami na prvo mesto. Označevala vas bo intenzivna energija in izključite pretirano trmo. RIBI (1S. 2. - 20. S.) Pričakovati je, da vas bo obiskala sreča in z njo cela paleta priložnosti. Končno se boste odločili in boste postali zelo temperamentni. Notranji pogum bo smerokaz o sreči in napredovali boste tudi v ljubezni. Nakazane so ugodne povezave s tujino. Prisluhnite Štajerski TEDNIK petek, 8. 11. 2024 COLOR CM K stran 21 petek • 8. novembra 2024 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 MJl kmetijska zadruga | AKCIJA VEUA DO 20.11.2024 oz. do razpi razprodaje zalog! www.kz-ptuj.si Pil Združenje slovenskih zadrug K10-* VELIKA IZBIRA SADIK V LONCIH Fl 12CM JABOLKAJONAGOLD| 1,39 €/KG tziik 6,99€10/KGr FRANŠIZNE PRODAJALNE MERCATOR APAČE 02/796-11-21 BUKOVCI 02/766-08-74 Organizacija poroke Več informacij in rezervacija: 0 041595 595 info@center-lavie.si Ljubljanska cesta 10, 8311 Kostanjevica na Krki KORENA MAJŠPERK MARKOVCI ŽETALE MIKLAVŽ BAKOVCI SV.TOMAŽ VITAN 02/796-11-21 02/766-08-74 02/684-04-06 02/794-40-34 02/766-00-27 02/769-10-72 02/741-58-43 02/535-27-00 02/741-58-58 05/ 933-58-41 STIH L 1 JM AKCIJA VELJAV OKVIRU PRODAJNEGA PROGRAMA TRGOVINE. NEKATERE FOTOGRAFIJE V LETAKU SOSIMBOLICNE. OPRAVICUJEMOSEZAMOREBITNETISKARSKENAPAKE. Lepi spomini ne bledijo! Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovati vas ali vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatn.0 darilo podarite sorodniku, znancu! Vsak četrtek! +SPORED Naročitese na brezplačni telefonski številki 080 4321 ali na www.trafika24.si Sir»».« OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Za zdravo pitno __ vodo v Halozah Milan KneieviČ kandidat za sekretsija medobčinskega sveta ZKSMaribor __■■■ _■-_...■ Ker temeljiprikodnosti ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Vse dosedanje oddaje si lahko ogledate na FB in YT profilih Radia Ptuj Štajerski TEDNIK petek, S. 11. 2024 COLOR CM K stran 22 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • S. novembra 2Q24 Mali oglasi STORITVE PRODAMO gozd v izmeri 80 arov v Kicarju. Tel. 041 297 167. PRODAM luščeno koruzo in svinjo za zakol, težko približno 200 kg. Tel. 070 896 108. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Mo-škanjci 1i. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. ODKUPUJEM hlodovino jelše in lipe. Plačilo takoj. Mizarstvo Bioles, d. o. o., 031 240 846 ali info@ku-pi-les.si. NESNICE, RJAVE, GRAHASTE, ČRNE, pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tiabot, Babinci 49, Ljutomer, 02 582 14 01. IARNUŠ OKNA VRATA d.o.o. UŠ^ pwe OKNA, vnAm, sehčila www.roletarstvo-arnus.si NEPREMIČNINE PRODAM enosobno stanovanje z balkonom v Majšperku. Tel.031 372 454. ZAMENJAM manjšo novejšo hišo na lepem kraju na Ptujski Gori s 77 ari zemlje in lepim ribnikom za lastniško stanovanje v starem delu Ptuja. Tel. 041 897 675. w.novareha.si Roua Reha IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. KOLOFON 02 788 5417 041650 914 Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj Štajerski'TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si UGODNO: vse iz inoxa, ograje, deli ograj, okovja za kabine, cevi, cevni priključki, pločevina, palice, vijaki, dimniki. RAMAINOKS, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. PRODAMO - Podlože, Ptujska Gora, Samostojna hiša (1975), skupne velikosti 76,5 m2, zemljišče 1.284 m2, vzdrževana, Cena: 114.000 EUR. Kontakt: 041 391 003 £ RF/MAX POETOVIO www.re-max.si/Poetovio OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. OSEBNI STIKI FASADE, izolacijske, stiropor, volna, zaključni ometi, subvencije, vsa slikopleskarska dela, v prednaročilu popusti. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98. Tel. 041 226 204. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, cepljene, hisex, rjave, v začetku nesnosti, prodam, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124. PRODAM suha, mešana, kalana drva, dolžine 33 cm. Možna dostava. Tel. 041 557 553. NESNICE, rjave, 19-tedenske, na začetku nesnosti, prodajamo, možna brezplačna dostava. Tel. 040 531 246. Kmetija Rešek, Starše 23. PRODAM prašiče od 100 do 250 kg. Tel. 031 244 074. 65-letni vdovec želi spoznati pridno žensko od 50 do 70 let za resno zvezo. Tel. 040 863 332. ŽELIM spoznati vdovca srednjih let za druženje. Tel. 070 669 513. PVC okna, vrata, senčila ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktorica: Monika Kolarič Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30 Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. v Štajerski TEDNIK www.tednik.si Stajerskitednik Stajerskitednik Štajerski TEDNIK petek, 8. 11. 2024 COLOR CM K stran 23 petek • 8. novembra 2024 Oglasi in objave Štajerski 23 OSMRTNICA Mnogo prezgodaj se žalostni poslavljamo od drage sodelavke Sare Šori zaposlena v Perutnini Ptuj, PC Živa proizvodnja Spoštovano sodelavko bomo ohranili v lepem spominu. Svojcem izrekamo iskreno sožalje. Vodstvo in sodelavci družbe Perutnina Ptuj Na podlagi 32., 33., 34. in 35. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS št. 12/91, 8/96, 36/00 - ZPDZC in 127/06 - ZJZP) ter 8. člena Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda za kulturo, turizem in šport Dornava (Uradno glasilo e-občina, št. 27/24) Svet zavoda Javni zavod za kulturo, turizem in šport Dornava objavlja JAVNI RAZPIS ZA PROSTO DELOVNO MESTO DIREKTORJA JAVNEGA ZAVODA ZA KULTURO, TURIZEM IN ŠPORT DORNAVA za mandatno obdobje 5 let Za direktorja ¡e lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje: • ima univerzitetno izobrazbo ali visoko strokovno izobrazbo s specializacijo oziroma magisterijem družboslovne ali humanistične smeri - raven 7, • ima najmanj sedem let delovnih izkušenj in ima vodstvene sposobnosti, • izkaže strokovno poznavanje dela zavoda, • aktivno obvlada slovenski jezik, • ima državljanstvo Republike Slovenije, • ne sme biti pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in ne sme biti obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev, • zoper njega ne sme biti vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. Zaželeno je, da ima kandidat znanje vsaj enega tujega jezika. Direktor bo imenovan za mandatno obdobje pet let. Direktorja imenuje ustanoviteljica, Občina Dornava, po predhodnem mnenju sveta zavoda. Kandidat za direktorja je dolžan ob prijavi na javni razpis priložiti življenjepis ter vizijo poslovnega in programskega razvoja zavoda za mandatno obdobje. Kot delovne izkušnje se šteje delovna doba na delovnem mestu, za katero se zahteva ista stopnja izobrazbe in čas pripravništva v isti stopnji izobrazbe, ne glede na to, ali je bilo delovno razmerje sklenjeno oziroma pripravništvo opravljeno pri istem ali pri drugem delodajalcu. Za delovne izkušnje se štejejo tudi delovne izkušnje, ki jih je kandidat pridobil z opravljanjem del na delovnem mestu, za katerega se zahteva eno stopnjo nižja izobrazba, razen pripravništva v eno stopnjo nižji izobrazbi. Kot delovne izkušnje se upošteva tudi drugo delo na enaki stopnji zahtevnosti, kot je delovno mesto, za katero oseba kandidira. Delovne izkušnje se dokazujejo z verodostojnimi listinami, iz katerih sta razvidna čas opravljanja dela in stopnja izobrazbe. Prijava kandidata mora vsebovati: • dokazilo o izpolnjevanju pogoja glede zahtevane izobrazbe, iz katerega mora biti razvidna stopnja in smer izobrazbe ter leto in ustanova, na kateri je bila izobrazba pridobljena, • opis delovnih izkušenj, iz katerega je razvidno izpolnjevanje pogoja glede zahtevanih delovnih izkušenj, • izjavo kandidata, da je državljan Republike Slovenije, • potrdilo, da ni pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in da ni bil obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev, • potrdilo, da zoper njega ni vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, • izjavo, da za namen tega natečajnega postopka dovoljuje Občini Dornava pridobitev podatkov iz prejšnje točke iz uradne evidence. Pisno prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba priporočeno poslati v zaprti ovojnici z označbo: »Za javni razpis direktor javnega zavoda« na naslov Javni zavod za kulturo, turizem in šport Dornava, Dornava 135a, 2252 Dornava s pripisom »NE ODPIRAJ«, in sicer v roku 15 dni po objavi. Prijava se šteje, da je pravočasna, če je oddana na pošto priporočeno najkasneje zadnji dan roka za prijavo. Kandidati bodo o izbiri direktorja pisno obveščeni v zakonitem roku. Dodatne informacije o izvedbi javnega razpisa je mogoče dobiti pri Mojci Pri -gl, v. d. direktorja, na tel. št. 02/ 754 01 12 ali na mojca.prigl@dornava.si. V besedilu javnega razpisa uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženske in moške. Svet zavoda Javni zavod za kulturo, turizem in šport Dornava OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da se je v 83. letu poslovila naša draga žena, mama, tašča, babica in prababica Marija Levstik IZ VIDMA PRI PTUJU 68 Od nje se bomo poslovili v ponedeljek, 11. novembra 2024, ob 13. uri na pokopališču Videm pri Ptuju. Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 11. uri. Svojci cvetje in sveče hvaležno odklanjamo v korist Europa Donna Slovenije. Vsi njen Bolečina se da skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti, le ljube, skrbne žene, mame in ome nihče nam ne more več vrniti. SPOMIN 3. novembra so minila štiri leta, odkar nas je zapustila draga žena, mama, oma, tašča in sestra Ana Tetičkovič IZ VIDMA PRI PTUJU 5C Hvala vsem, ki z lepo mislijo in prižigom svečk postojite pri njenem grobu. Vsi njeni Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si. OSMRTNICA Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 94. letu zapustila naša draga Ema Ciglar OSKRBOVANKA DOMA UPOKOJENCEV ŽABJAK Od nje se bomo poslovili v petek, 8. 11. 2024, ob 15. uri na novem ptujskem pokopališču. Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 12. uri. Žalujoči: vsi njeni Bili so dnevi, polni bolečin, a se sedaj tolažimo, da jih več ni. Nekoč za mavrico srečamo se mi. ZAHVALA Rozalija Čeh IZ SAKUŠAKA 70A 16. 5. 1944-10. 10. 2024 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste našo babico skupaj z nami pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za vsa izrečena sožalja, za vse molitve, darovane svete maše in druge darove. Posebno zahvalo namenjamo duhovniku gospodu Dušanu za lepo opravljen obred in sveto mašo. Hvala tudi pevcem, g. Janku za molitve, govornici, Društvu upokojencev in zastavonoši. Hvala patronažni službi, prevozom Ka-Up, onkološkemu inštitutu Ljubljana, UKC Maribor, Bolnišnici Ptuj, sosedi Štefaniji, ZRSZ OS Ptuj in KGZS Zavodu Ptuj. Vsem in vsakemu posebej HVALA. Žalujoči: mož Ivan, sin Edi z družino, hčerke Milena, Anica in Jožica z družinami w (g PISANA ■ ZABAVNA • AKTUALNA PETEK 8. november 7:30 Glasbena osmica (tuja) 8:00 Klepet ob kavi 8:45 Futsal maaazin 9:10 Utrip Ormoža 0:00 Tele IVI 0:25 Obzornik TV Dravograd 1:10 Iz dežele ob Muri 1:40 Tadej Toš in ogrevanje 2:00 Ptujska kronika „^SEor?1, ■ ' 2:30 Pogled nazaj 2:50 Pannon Stories 3:05 Naša Drava 4:00 Tele IVI 4:30 Videostrani 8:00 Ptujska kronika 8:25 Glasbena osmica (slo.) 8:55 Otroški kotiček 15. oddaja 9:20 Sekvenca ' 9:35 Pogled nazaj, 20:00 Ptujska kronika 20:25 Glasba za vse 20:55 Cista umetnost-november 21:20 Obzornik TV Dravograd 22:00 Ptujska kronika 22:25 Pomurski tednik 22:45 Klepet ob kavi 23:30 Futsal magazin 23:55 Tempo 177 oddaja 00:40 Videostrani SOBOTA 9. november 7:30 Glasbena osmica (slo.) ":00 Klepet ob kavi 8:45 Koncert pihalneaa orkestra 2023 0:05 Obzornik TV Dravograd 0:40 Utrip Ormoža 1:30 Futsal maaazin 2:00 Pregled tedna 2:30 Sekvenca 2:45 Glasba za vse 1:15 Bo 3:45 Čista umetnost - november 4:10 Tempo 17. oddaja 4:40 Videostrani ¡:00 Ptujska kronika NEDELJA 10. november 7:30 Glasbena osmica (tuja) 8:00 Zmajevska sulica 9:35 Obzornik TV Dravograd 10:10 Utrip Ormoža. -'omurski tednik z dežele ob Muri VlaliPrim 3reqled tedna Eortal :00 :20 :50 2:00 2:30_______ 2:40 Cista umetnost - november 3:05 Pogled nazaj 3:25 Pannon Stories 3:40 Tempo 17. oddaja 4:05 En teden 4:35 Videostrani 8:00 Ptujska kronika 8:25 Pogled nazaj 8:50 Glasbena osmicaislo.) 9:20 Otroški kotiček 17, oddaja 9:45 Dobrote slovenskih kmetij 2024 20:00 Pregled tedna lašb; 20:30 GlaŠba za vse 21:00 Cista umetnost 21:25 Tadej Toš in oi 8:25 Glasbena osmica (tuja) 8:55 Otroški kotiček 16. oddaja 9:30 Cista umetnost - november 20:00 Pregled tedna 20:30 Portal 20:40 Pogled nazaj 21:00 Gasilski kongres 2018 21:30 Pomurski teanik 22:00 Ptujska kronika 22:25 Iz dežele ob Muri 22:55 Pannon Stories 23:10 Vasovanje in kmečka ohcet 00:10 Videostrani Ptujska televizija PeTV, T: 02 590 880 28, ¡nfo@petv.tv, www.petv.tv 3 telemach hlflhliil.iiil november 21:25 ladej loš in ogrevanje 21:45 Športnik leta 2D23, pon. 22:00 Ptujska kronika 22:25 Deček in njeaov pes 00:15 Videostrani M M PONEDELJEK 11. november 7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:00 Obzornik TV Dravograd 8:35 Utrip Ormoža 9:25 Iz dežele ob Muri 10:00 Tele M 0:25 Preglednik Tele M 0:50 Naša Drava 1:45 Potovanje na luno 2:00 Pregled tedna 2:30 Glasba za vse 13:00 Cista umetnost - november 13:25 Tempo 17. oddaja 13:50 Pannon Stories 14:05 Tele M 14:30 Preglednik Tele M 15:00 Videostrani 18:00 Pregled tedna 18:30 Glasbena osmica (tuja) 19:00 Otroški kotiček 2. oddaja 19:35 Poaled nazaj 20:00 Pregled tedna 20:30 Borfal 20:40 Cista umetnost - november 21:05 Pomurski tednik 21:25 Gasilski kongres 2028 22:00 Preqled tedna 22:30 Klepet ob kavi 23:15 Navijačice 01:00 Videostrani J Narodi» a abavne lasbe Posnetek festivala na TV Veseljak Golica v nedeljo, 10. 11. 2024, ob 20.00 f vs (RradioPTUI iflJ^. Štajerski Nastopili so: Friški kvintet Ansambel Občutek Rooobiton Šmarnogorski kvintet Ansambel Izbira Srčni muzikanti Anja Hameršak s prijatelji Mladi asi in Saša Zamernik Ansambel Lesarji Prisrčniki Ansambel Štrk PROGRAMSKI NAPOVEDMK PETEK. 08. november 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:00 KoncerL ljudskih vi ž v Muretincih 10:30 20 let sester Kuplnski v Cirkulanah 12:10 Utrip Ormoža 13:50 Starpoint prodajno okno 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Ustavi se tam, kjer pojo - Podlehnik 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Potopisno predavanje na Form in u, l.del 21:50 Astro-vživo 23:00 Video strani SOBOTA, 09. november 00:00 viaeo strem 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:00 Kaj je glasbena terapija 10:30 Ptujska kronika 11:00 Utrip Ormoža 11:45 Za prijatelje 12:50 Iz mošta vino, pridi na Hajdino, 2023 14:30 Video strani 17:00 Starpoint prodajno okno 18:00 ustavi se tam, kjer pojo - Podlehnik 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Odkritje kipa Terezije Maroh v Markovclh 20:30 Za prijatelje 21:30 Polka In Majolka 22:30 Starpoint prodajno okno 23:35 Video strani 1NEDE1JA, !0. november 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Otroška oddaja 09:00 Literarno glasilo Najdihojca 2024 11:00 Letni koncert FD Rožmarin Dolena 13:00 Novi prostori ZUDV v Mali Nedelji 14:00 Petje pod lipo na Polenšaku 15:00 Potopisno predavanje na Forminu, l.del 16:30 Ustavi se tam, kjer pojo - Podlehnik 18:00 Pred Izbor za festival, Podnanos 2022 20:00 Polje, kdo bo tebe ljubil, l.del 2024 21:10 Starpoint prodajno okno 22:15 video strani PONEDELJEK, It. november i Video strani l Jutranja telovadba i Mic Mengeš - zdravstvena oddaja l Popoldan slovenske glasbe v Dolenl I Ptujska kronika I Utrip Ormoža l Ustavi se tam, kjer pojo - Podlehnik i Polka in majolka I Starpoint prodajno okno I Italijanska trgovina - v živo i Letni koncert FD Rožmarin Dolena I Mic Mengeš - zdravstvena oddaja I Odkritje kipa Terezije Maroh v Markovcih i Kaj je glasbena terapija? I Starpoint prodajno okno i Video strani MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO □O PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE majda.segulaSradifHednik.si, tel. 02 749 34 16 ali mar|ana.pihler@radfotednik.sl, tel. 02 749 34 10, za vefje objave predhodno pokličite. Štajerski TEDNIK Štajerski TEDNIK petek, 8. 11. 2024 COLOR CM K stran 24 18 Štajerski Tednikov mozaik petek • 8. novembra 2024 Ptuj • Starejši udeleženci v cestnem prometu Brezplačno usposabljanje je zelo pomembno Starejših voznikov je v prometu vedno več. Prometna pravila in način vožnje se nenehno spreminjajo, vendar usposabljanje voznikov ni sistemsko urejeno. Starejši vozniki, ki želijo biti v prometu na tekočem s pravili v cestnem prometu, z novostmi in spremembo prometne zakonodaje, se morajo znajti sami. Na ptujskem območju organizira ZŠAM Ptuj vsaj enkrat letno brezplačno teoretično in praktično usposabljanje starejših voznikov motornih vozil. Letos je bilo konec oktobra. Pri izvedbi izobraževanja so poleg Združenja šoferjev in av-tomehanikov Ptuj sodelovali še SPVCP Mestne občine Ptuj ter šola vožnje Prednost. Letošnjega usposabljanja starejših voznikov na Ptuju se je udeležilo 40 starejših voznikov. Na predavanju v učilnici so udeleženci obdelali teme o veljavnosti vozniških dovoljenj in postopkov za podaljšanje, novosti iz cestno-prometnih predpisov, vožnjo po križiščih, krožiščih in po avtocesti. Na dvorišču so imeli poligon z alko očali. Udeleženci so se preizkusili v praktični vožnji z vozili šole vožnje Prednost pod nadzorom učiteljev vožnje. Ker je hitrost odvijanja prometa vedno večja, je pri starejših voznikih problem sledenje in prilagajanje dinamiki prometa kot posledica zmanjšanih psihofizičnih in motoričnih sposobnosti. Zaradi njih se zmanjšujejo sposobnosti vključevanja v promet, pomembno vplivajo na zaznavanje poteka prometa, s tem pa tudi vplivajo na znižanje stopnje varnosti v prometu. V tem času si vedno več starejših zaradi dobrega zdravja in solidnega finančnega stanja zaželi potovati oz. biti mobilen in aktiven. Starejši velikokrat potujejo oz. sodelujejo v prometu na krajših relacijah, praviloma ponavljajočih se, zato se redkeje srečujejo z vsemi novostmi cestnega prometa, kar vpliva na njihovo splošno varnost kot udeležencev prometa. Voznikom motornih vozil, ki so opravili vozniški izpit pred letom 2013, je omejena veljavnost vozniškega izpita do 80. leta starosti, ostali pa do 70. leta. Pred podaljšanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja morajo vozniki opraviti zdravniški pregled, kar predstavlja za večino voznikov velik stres. Zaradi čakalnih dob je treba pravočasno začeti dejavnosti za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Janez Strelec OKNA, VRATA & GARAŽNA l//Mgl| www.naitors.si NAI/ORS. Tel.: OZ 74113 BO. Mob: 031793 204 Gorišnica I. Gorišnica Cirkulane • Bogato novembrsko dogajanje na Borlu Od opere in predstav do koncertov Grad Borl tudi v novembru ponuja vrsto zanimivih prireditev, ki združujejo glasbo, kulturo, humor, okusne lokalne dobrote in vrhunsko vino. Obiskovalci bodo lahko uživali v unikatnem vzdušju Haloz, kjer bo na voljo od opere, gledaliških predstav, koncertov do ponudbe domačih jedi. Minuli konec tedna je grad Bori ponovno zazvenel v opernih ritmih. Viteška dvorana je namreč gostila priznane glasbene goste, kot so sopranistki Anica Skryane in Anja Brglez, baritonist Lovro Korošec, tenorist Benjamin Pregl ter pianistka Medea lassonidi. Opera na gradu Bori je tudi tokrat privabila številne obiskovalce, ki so uživali v vrhunski glasbi v zgodovinskem ambientu. Na martinovo soboto bo grad gostil dogodek Jesen v Halozah. Na grajskih stojnicah bodo obiskovalcem na voljo vina lokalnih pridelovalcev, domač kostanj in različni lokalni izdelki. Kavarniška ponudba na Borlu bo postregla z gibanico, kremnimi rezinami in haloškimi prigrizki. Obiskovalci bodo imeli možnost turističnih vodenj po gradu. Svoja vrata pa bodo Na gradu Borl se bo v novembru zvrstilo kar šest izjemno zanimivih kulturnih dogodkov. odprli tudi okoliški ponudniki. Ob 18. uri bodo dogajanje obogatili Mladi veseljaki in klapa Dalmari. Humorist Vlado Novak bo v sredo, 13. novembra, ob 19. uri nastopil na gradu Borl s svojo znamenito monokomedijo, v kateri nastopa kot priljubljeni lik Gajaša. Konec meseca napovedujejo še koncert Vokalnega ansambla Elinor in Adija Smolarja. EK oberemo 1 UVvVosome^»^^^ Ko me ima iena poln kufer,9a o^o dKodu na dopust pusü doma. v • žtcnilo slepih za korupcijo. .. nimfe se mdnopoueč^estemlo Slep V naši polm» se v Ž,ena zadnja leta uporablja samo na ™ lase privlečene izbore. trajno sfrizirane za lase p * * * irede. , dreuesa. "Najbolj