DOGOVOR, KI DRZI!
Gorenjska y Banka
Banka «* posluhom
NOMINALNE OBRESTNE MERE
OGLAS
Leto LVI - ISSN 0352 - 6666 - št. 39 - CENA 180 SIT (14 HRK)
Kranj, torek, 20. maja 2003
Foto: Gorazd Kavčič
Muzej, naj živi
Kdaj ste zadnjič obiskali muzej in si ogledali katero stalnih razstav? Tega je že tako dolgo, si boste mnogi nehote priznali, da bi vaš obisk muzeja lahko mirno šteli pod "zgodovina". Pretekli konec tedna smo imeli idealno priložnost, da pometemo s slabo vestjo in obiščemo katerega od muzejev po vsej Sloveniji, saj se je večina izmed njih odzvala Svetovnemu dnevu muzejev, 18. maju, ki gaje konec sedemdesetih let v okviru UNESC-a razglasila mednarodna organizacija muzejev 1COM. Izkazali so se tudi muzealci muzejskih ustanov na Gorenjskem, saj so pripravili javna vodenja po stalnih razstavah, jih oplemenitili z različnimi dejavnostmi, povezanimi z njihovimi zbirkami, organizirali so predavanja, predstavitve ... Težko je zapisati, daje "dober obisk" poplačal njihov trud, pa vendarle, v muzejih je bilo tokrat spet bolj živahno. Tu gre pripisati, da se nekateri izmed njih na podoben način trudijo privabiti obiskovalce tudi druge dni v letu. Sodobni muzeji namreč že dolgo niso več pred svetom skrite temačne grajske sobe, kjer je shranjena narodova dediščina, ampak so nekakšni "živi organizmi", ki kljub temu, da hranijo našo zgodovino, gredo v korak s časom. Ob novih postavitvah je tako v zadnjih desetih letih prišlo tudi do mnogih prenov in posodobitev stalnih muzejskih zbirk, muzeji pa se vse bolj zavedajo tudi moči marketinga. Pa vendar, če je bila duhu nabrekle nacionalne zavesti prva leta po osamosvojitvi tudi država bolj radodarna pri sofinanciranju, zadnja leta muzeji delujejo v precej nezavidljivih razmerah. Več, v prihajajoči novi skupnosti bodo v prihodnje morali iskati svojo umestitev v Evropi, veliki in mali, javni in zasebni. Mi Slovenci pa bomo morali več storiti na vzgoji in tradiciji obiskovanja muzejev. Igor Kavčič
73. Glasova preja OTrT^    11 •! J * i
Kaj je dobra arhitektura?  SKB Danka V IlOVll! prOStOrlh
Je lahko lepa in ambiciozna arhitektura hkrati tudi funkcionalna in ne predraga? Si lahko dobro arhitekturo privošči tudi naročnik, ki ni bogat? Kateri so konkretni primeri dobre arhitekture na Gorenjskem, v Sloveniji in nasploh? Kam kažejo arhitekturni trendi. Odgovore bomo iskali na 73. Glasovi preji v četrtek, 22. maja, ob 19.30 v koncertni dvorani Vile Bled. Gosta bosta letos visoko nagrajena slovenska arhitekta Vojteh Ravnikar, dobitnik Prešernove nagrade 2003 za življenjski opus, in Robert Potokar, gorenjski rojak, dobitnik Plečnikove medalje 2003 za knjigo Gorenjska - arhitekturni vodnik. Z njima se bo pogovarjal publicist Miha Naglic. Vabljeni vsj, ki vas ta vprašanja zanimajo in vam ni vseeno, v kakšnih stavbah živimo in delamo, kakšna kulturna krajina nas obdaja!
Pričakujemo, da nam boste vaš obisk napovedali po telefonu v GORENJSKI GLAS 04/201-42-00 ali v Vilo Bled 04/579-15-00. Sponzorji: Občina Bled, Vila Bled
V petek maturantska parada
Kranj, Škof j a Loka - Tradicionalnim maturantskim sprevodom v slovenskih mestih seje že lani pridružila maturantska parada, prireditev, ko je več tisoč slovenskih maturantov hkrati zaplesalo četvorko. Letošnja velika maturantska parada bo v petek,23. maja, sodelovalo bo 14 slovenskih mest, med njimi tudi Kranj in Škofja Loka. Točno opoldne bodo mladi zaplesali četvorko, pred tem bodo maturantski sprevodi, zatem pa živahno zabavno dogajanje. V Kranju bo osrednji dogodek na Slovenskem trgu (napovedujejo tudi zaporo trga in okoliških cest), v Škofji Loki pa na Mestnem trgu. D.Ž.
Ob nakupu kurilnega olja sodelujete v nagradnem
žrebanju, kjer bomo 12 gospodinjstvom
VRNILI CELOTNO KUPNINO.
Vsak petek
bomo izžrebali po enega nagrajenca, dodatnih pet pa še na velikem žrebanju 6. junija 2003!
Za informacije in naročila pokličite
080 22 66.
PETROL
Kupnina bo vrnjena v obliki dobroimetja na kartici Magna. Imena nagrajencev bodo objavljena na www.petrol.si
Poslovalnico na Primskovem so preselili v novozgrajeni Podjetniški center.
Na otvoritvi. Z leve: župan občine Kranj Mohor Bogataj, Bernard Koenig, Cvetka Selšek in Don Schoeffmann. Foto: Gorazd Šinik
Kranj - V četrtek so pripravili slovesnost, s katero so zaznamovali začetek poslovanja na novi lokaciji. Slovesnosti so se udeležili predsednica uprave SKB banke Cvetka Selšek, podpredsednik Bernard Koenig, kranjski župan Mohor Bogataj in drugi. Kot je v pozdravnem nagovoru dejala Cvetka Selšek, ima SKB banka, ki je sicer članica skupine Societe Generale, na Gorenjskem šest poslovalnic - dve v Kranju ter po eno v Škof j i Loki, v Radovljici, na Bledu in v Kranjski Gori, v prihodnje pa bo tem dodala še kakšno novo. V teh poslovalnicah ima račune skoraj 20.000
Turnir Tristar bo uvod v prvenstvo
Kranj - Do začetka letošnjega evropskega prvenstva v vaterpolu, ki bo v Kranju in Ljubljani potekalo med 6. in 15. junijem, je le še slabe tri tedne, v tem času pa tako našo moško kot žensko reprezentanco čaka nastop na domačem Tristar turnirju. Turnir za moške bo - tako kot evropsko prvenstvo - potekal na prenovljenem letnem kopališču v Kranju, začel pa se bo ta četrtek ob 17.30 uri s tekmo med ekipama Rusije in Francije. V četrtek se bosta nato pomerili še reprezentanci Italije in Slovaške, prvi tekmovalni dan pa se bo končal z neuradno tekmo med našo reprezentanco in reprezentanco Srbije in Črne gore. Turnir bo nato potekal še v petek in soboto ter se končal v nedeljo ob 20. uri s tekmo za
Slovenske vaterpolistke so konec tedna trenirale v Kranju
prvo mesto. Včeraj seje naši reprezentanci na treningu pridružila tudi italijanska.
Tako kot fantje so konec tedna v Kranju trenirala tudi dekleta,
saj našo žensko reprezentanco konec tedna čaka nastop na Tristar turnirju v Ljubljani.
Vilma Stanovnik, foto: Gorazd Kavčič
občanov in 1.250 podjetij, k skupnemu prometu SKB banke pa prispevajo domala 15 odstotkov. V novih, štiristo kvadratnih metrov velikih prostorih poslovalnice na Primskovem bodo strankam omogočili celovito bančno ponudbo, pri tem pa je Don Schoeffmann, direktor Poslovne enote Gorenjska, še posebej izpostavil možnost najemanja šefov in ugodnih stanovanjskih posojil z valutno klavzulo. V poslovalnici, ki jo vodi Ksenija Salmič, ima hranilne knjižice in račune več kot pet tisoč občanov in čez tristo samostojnih podjetnikov. CZ.
;o
. -o
-so
:<\j im
i K) *o
:n-
ii .
ON
K 09 O * * *
« « e* o o o
■I a-
Kurilno olje Petrol
*
VELIKA NAGRADNA IGRA!
Od 14. 4. do 30. 5. 2003.
9770352666018
Kako dolg je poslancev jezik
Ustavna komisija državnega zbora je prekinila razpravo o predlogu, da poslanec ne bi bil kazensko in civilno odgovoren za besede, ki bi jih izrekel med opravljanjem svoje
funkcije. Nekateri pravijo, da bi smel nekaznovano reči vse, drugi pa pravijo, da poslanci niso "svete krave".
Ljubljana - Predsednik ustavne komisije državnega zbora in predsednik državnega zbora Borut Pahor je prekinil sejo komisije, ko je razpravljala o poslanski imuniteti. V 83. členu ustave je sedaj zapisano, da je poslanec med opravljanjem svoje funkcije z imuniteto varovan zaradi izrečenih besed pred kazensko odgovornostjo, ne pa pred civilno, kar omogoča odškodninske tožbe. Po novem predlogu pa naj bi poslanca varovala imuniteta tudi pred civilnimi tožbami zaradi menja ali glasu, ki ga je izrekel na sejah državnega zbora, na sejah njegovih delovnih teles in v drugih oblikah opravljanja poslanske funkcije. Ker predlog ni dobil dvotretjinske podpore članov ustavne komisije, ga bodo poskušali uskladiti in ga obravnavati na prihodnji seji komisije.
Večina je menila, daje imuniteta v primeru kazenske in civilne odgovornosti sprejemljiva le za besede, izrečene na sejah državnega zbora in na njegovih delovnih telesih. Širitev imunitete na splošno opravljanje poslanske funkcije pa bi omogočala zlorabe in povzročala nejasnosti. V Socialdemokratski stranki so menili, da sedanja
možnost odškodninskih tožb za besede, izrečene v državnem zboru, marsikateremu poslancu "zapira usta", zato pri napakah v družbi, na primer pri odkrivanju korupcije in drugih škodljivih pojavov, zaradi,svoje varnosti ne upajo povedati vsega, kar bi lahko. Del poslancev pa je menil, naj sedanja ureditev ostane, saj poslanci niso "svete kra-
ve", ki bi lahko nekaznovano rekli vse kar se jim zljubi. Obtoženi s strani poslanca mora imeti možnost za obrambo in za dokaz nedolžnosti. Jožef Školč (LDS) je dejal, da moramo to, kar dovolimo sebi, dovoliti tudi drugim. Ne zdi se mu prav, da bi lahko poslanci tožili novinarje, ti pa te možnosti ne bi imeli.
Redne ali predčasne volitve
V koaliciji so zelo živahne razprave o volitvah. Prihodnje leto bomo imeli dvojne: junija prvič za evropski parlament in jeseni v državni zbor. Za predlog, da bi oboje združili sredi leta, pol leta pred potekam mandata sedanjim poslancem, ni velikega navdušenja. Sedanja
Poslanca Zmago Jelinčič (SNS) in Roman Jakič (LDS).
^- v ' ' ' ¥
vladna koalicija je odločena pripeljati mandat do konca in ga morda v primeru ugodnega izida nadaljevati še v naslednjem. Za predčasne volitve je malo možnosti. Zakon jih predvideva le v primeru neuspešne izvolitve predsednika vlade in vlade.
Praktično to pomeni, da bi morala sedanja koalicija vreči svojo vlado. Redne volitve v državni zbor bodo jeseni, poleti pa volitve v evropski parlament, v katerem bomo imeli Slovenci sedem poslancev. Več možnosti je za dopolnitev sedanjega so-
razmernega volilnega sistema.
Liberalna demokracija Slovenije zagovarja ukinitev sedanjih 88 volilnih okrajev in ohranitev desetih volilnih enot. Večjo veljavo naj bi dobil preferenčni glas volivca. Predlog LDS uživa naklonjenost največje opozicijske stranke Socialdemokratske stranke, ki se uradno še ni izrekla in se bo, ko bo pred njo uradni predlog. Predvsem bi moral dobiti večji vpliv preferenčni glas, saj bi se s tem približali dvokrožnemu večinskemu sistemu, ki ga je stranka zagovarjala pred volitvami leta 2000. Dosedanje razprave kažejo, daje največja nasprotnica ukinitve volilnih okrajev in uvedbe prefe-renčnega glasu Slovenska ljudska stranka. Zanesljivo bo pred odločitvijo še veliko razprav, saj so volitve za vsako politiko zelo pomembna stvar.
Jože Košnjek
Osnovi sta dobrodelnost in prostovoljnost
Slovenija bo dobila nov zakon o humanitarnih organizacijah, ki se bodo delile na splošne dobrodelne organizacije in organizacije za samopomoč.
Slovenski radio bo še oddajal
Politično in gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Avstrijo je odlično. Problem je položaj slovenske manjšine, še posebej radijskega programa, ki ga bo avstrijska
oblast rešila.
Ljubljana - Petkov obisk predsednika slovenske vlade Antona Ropa v Avstriji, kjer je bil gost zveznega kanclerja Wolfganga Schussla, je v vseh vidikih odlično uspel. Pogovori delegacij in njunih vodij so bili ustvarjalni in spodbudni. Potrdili so odlično politično in gospodarsko sodelovanje, ki se bo po članstvu Slovenije v Evropski uniji še zboljšalo. Slovenija je še posebej zainteresirana med koprskim pristaniščem in avstrijskimi zveznimi železnicami.
Večina problemov zadeva položaj slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji, ki še ni uresničila vseh v avstrijski državni pogodbi zapisanih pravic. Največji trenutni problem je celodnevni slovenski radijski program na Koroškem, ki ga sedaj s skrajnimi napori zagotavlja Radio 2, v prihodnje pa bo teža-
VVolfgang Schussel
va odpravljena, saj je vlada že pripravila predlog posebnega zakona, ki bo omogočil ORF oddajanje v slovenščini. Prav tako vzpodbudno za sodelovanje med državama je bila udeležba predsednika naše vlade in avstrijskega I i kanclerja na kk - Jpj slovesni otvo-H|        ^L.  rit vi obnovlje-
mL /6&m M ne§a KnaflJe-
. .    o vega doma na
Anton Rop       ^ & .
Dunaju, v katerem so zadnja stoletja prebivali številni slovenski študentje na Dunaju, z zaslužkom od najemnin pa so podelili okrog 1200 Knafljevih štipendij. Ustanovitelj doma in sklada je bil v 16. stoletju slavni Slovenec Luka Knafelj iz Ribnice. Knafljevo hišo sredi Dunaja je leta 1961 prevzela v varstvo Univerza v Ljubljani, leta 1993 pa so začeli hišo obnavljati. V njej je sedaj študentovski dom. Denar so prispevali mesto Dunaj in ministrstvi za šolstvo Slovenije in Avs-
trije. Obnovo je vodila Mohorjeva družba iz Celovca.
Jože Košnjek
Ljubljana - Predlog zakona o humanitarnih organizacijah je vlada že sprejela in ga je v prvo obravnavo že predlagala državnemu zboru. V prvem členu predloga novega zakona je zapisano, da status humanitarne organizacije lahko pridobijo društva in zveze društev, v katerih njihovi člani po načelih ne-pridobitnosti in prostovoljnosti v javnem interesu opravljajo humanitarno dejavnost na področ-u socialnega in zdravstvenega varstva. Humanitarne organizacije bodo po novem zakonu v razmerju do države samostojne in neodvisne, delovale pa bodo na področjih, kjer država in javne ustanove ne morejo opraviti vsega dela ali pa je javna družbena skrb nezadostna. Zato bodo lahko dobivale tudi državni denar na osnovi razpisov državnih  organov  in lokalnih
skupnosti, še naprej pa bodo upravičene do dela denarja iz fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij. Predlagatelj zakona želi razširiti možnosti pridobitve statusa humanitarne organizacije, vendar mora biti zakon zelo jasen, kar terjajo tudi zadnji dogodki v eni od humanitarnih organizacij, saj gre tudi za trošenje javnih oziroma državnih sredstev. Možnosti za zagotovitev pomoči mora dobiti čim več ljudi.
Temeljna organizacijska oblika humanitarnih organizacij bo tudi po novem zakonu društvo. Tako je urejeno tudi v državah Evropske unije. Humanitarna društva bodo delovala na načelu prostovoljnosti in nepridobitno-sti. Status humanitarne organizacije bodo lahko dobile tudi organizacije, ki so jih ustanovile
verske skupnosti, če delujejo na nacionalni ravni in so del mednarodne humanitarne organizacije. Humanitarne organizacije bodo lahko delovale kot splošne dobrodelne organizacije, kot organizacije za pomoč kroničnim bolnikom in kot organizacije za samopomoč. Pomembno je določilo, da humanitarna organizacija pomaga ljudem ne glede na članstvo v njej.
Predlog novega zakona določa, da bodo lahko za položaj humanitarne organizacije zaprosila lahko tista društva in organizacije, ki so delovale najmanj dve leti pred tem. Pri poslovanju pa je v predlogu zakona zapisano, da morajo humanitarne organizacije poslovati kot dober gospodar, pravico nadzora nad poslovanjem pa imajo tudi vsi, ki so prispevali denar.
Jože Košnjek
Kam odteka turistična taksa?
Ministrstvo za gospodarstvo ne pusti, da bi se skromna turistična taksa v višini 154 tolarjev za noč povišala, češ da bodo potem višali cene tudi drugi. Takse se zbere veliko, odteka pa v proračun, nato v lokalne organizacije
in šele nazadnje tja, kjer se ustvari.
Kranj - Turistična taksa, ki se zbira po naših turističnih krajih in jo gost plača po prenočitvi, je bila in je še vedno namenjena za tiste stvari, ki jih gost uživa, a ne more plačati: sprehode, klopice, urejene poti, kažipote... Tako je bilo od vekomaj in tako je tudi po veljavnem zakonu o turizmu. Te takse v velikih centrih niti ni malo: Kranjska Gora jo zbere letno okoli 60 milijonov, Bohinj od 35 do 40, Bled od 60 do 70 milijonov tolarjev. Velik denar za veliko in preveč klopic, zato gre taksa po svojih poteh: v integralni proračun občine, nato pa nazaj v programe in projekte turističnih društev, največ pa za lokalne turistične organizacije, kjer zaposleni skrbijo za prireditve, prospekte in za urejenost krajev. Na Bledu imajo to urejeno nekoliko drugače, saj informacijskemu centru odobri sredstva lokalna turistična organizacija. Skratka: različno.
Minister Bizjak operiran
Ljubljana - Z ministrstva za pravosodje so pretekli teden sporočili, da so v Kliničnem centru operirali ministra za pravosodje mag. Ivana Bizjaka. Med operacijo so zdravniki odstranili os-teosintetski material, vstavljen ob zdravljenju poškodbe obraznih kosti zaradi lanske nesreče, in oskrbeli brazgotine. Minister Ivan Bizjak se po operaciji dobro počuti. Med njegovo odsotnostjo ga bo nadomeščal državni sekretar Karel Erjavec. J-K.
Če boste vprašali profesionalno zaposlene v lokalnih turističnih organizacijah, ali se kaj takse izgubi in ali je to pravi način popotovanja tega denarja, bodo rekli: absolutno da. Če pa boste vprašali zaposlene v turističnih društvih ali turističnih informacijskih centrih, bodo pa zamahnili z roko in rekli: kje pa! Taksa, ki tako potuje, se tudi izgublja v raznoraznih nepotrebnih projektih in plačilu prevelikega števila
zaposlenih birokratov. Enako ig-ralniški denar, ki ga dobijo proračuni - zapravi se, pa toliko ga je! Ne to, da bi ga pognali po grlu, ampak nekaj sem, nekaj tja - na koncu pa je tako, kot ga sploh ne bi bilo.
Danes je višina takse 154 tolarjev na nočitev. Premalo. Že štiri leta naj bi se po zakonu višala, pa ministrstvo za gospodarstvo tega ni usklajevalo. Ko so zdaj zahtevali, da se poviša na vsaj en
evro, je ministrstvo ugotovilo, da se ne sme zaradi protiinflacijske politike. Zaradi inflacijskih pričakovanj, pravi državna sekretarka Darja Radić, potem tudi drugi zahtevajo večje cene. Povišala se je le za 5 odstotkov, čeprav povsod po svetu znaša vsaj en evro.
Ce bi ministrstvo normalno zviševalo takso, bi je imeli v naših turističnih centrih še enkrat toliko kot danes. Nadvse bi razveseljevala občinske proračune tudi v primeru, če bi jo vso znali pobrati. Pa je ne in najmanj 20 do 30 odstotkov je izgine. V žepe zasebnikov, ki oddajajo apartmaje in sobe. Taksa se plačuje na noč, zasebniki gosta, ki biva 14 dni, na davčnem obrazcu prijavijo le za teden dni, saj tako plačajo manj davka.
Nadzor nad bivanjem imajo le organi za notranje zadeve, a še ta nadzor je omejen. V Bohinju, kjer zasebniki množično oddajajo vikende, je lahko pred viken-
dom deset avtomobilov, pa policisti brez sodnega naloga ne smejo v vikend. Če je v Bohinju 800 vikendov in jih le 20 odstotkov na črno oddaja vikend, potem je jasno, koliko turistične takse se v sezoni izgubi. V Bohinju je bilo tudi veliko podjetij, ki so šle v prisilno poravnavo, turistične takse pa niso plačali.
V Sloveniji torej nismo še iznašli mehanizma, ki bi bil pošten m bi se taksa res namenjala zgolj in le za stvari, ki jih ne moreš plačati. Vrnila v celoti tja, kjer je bila ustvarjena. Pri tem potovanju takse in igralniškega denarja v proračun in nadaljnji razdelitvi pa vedno obstaja sum oziroma nelagodje, da si je nekdo vzel preveč, drugi dobil premalo. Ne znamo se tudi zgledovati po drugih in kaznovati tistih, ki turistične takse ne plačajo. Stalno ista pesem, ki se poje že ničkoliko let in eden tistih primerov, ko nam denar leži na cesti, pa ga ne znamo pobrati.      Darinka Sedej
Varni v domačem gnezdu
Zakaj se danes mladi pozno in pretirano odgovorno lotevajo projekta, imenovanega starševstvo, kako se današnja družina odziva na spremenjene gospodarske in socialne razmere, kako voditi družinam prijazno politiko, je le nekaj vprašanj, ki so se porodila ob raziskavi Tipi družine in socialne mreže.
Ob mednarodnem dnevu družine, 15. maju, so predstavili raziskavo Tipi družine in socialne mreže, ki jo je v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve izdelal Inštitut za družbene vede pri Fakulteti za družbene vede. Omenjeno ministrstvo je v minulih dveh letih naročilo več raziskav s področja družine, do leta 2004 naj bi bilo vseh kar ducat, nanje pa se ministrstvo opira pri snovanju aktualne zakonodaje, ki ureja družinska in socialna razmerja, služijo pa tudi prihodnjemu oblikovanju nacionalnih programov za družino in za otroka. Na novinarski konferenci sta minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlado Dimovski in državna sekretarka, zadolžena posebej za vprašanja družine Alenka Kov-šca, navedla, kaj država dela na področju družinske politike. V zadnjih letih je uveljavila zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki je uvedel vrsto novih pravic in ukrepov, s katerim država uresničuje tisti del politike do otrok in družine, ki zadeva njihov materialni položaj. K temu je prispeval tudi nov zakon o socialnem varstvu. Na novo je urejena rejniška dejavnost, v pripravi so spremembe in dopolnitve zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih na področju urejanja stikov med razvezanimi starši in otroki ter njihovo preživljanje. Lotili se bodo tudi področja nasilja v družini. Vrsto ukrepov za boljši položaj družin so že sprejeli, nekatere še načrtujejo. Ko je govoril o načrtovanih nacionalnih programih za področje družine in otrok, je minister Vlado Dimovski dejal, da družinska politika ni le stvar enega ministrstva, pač pa medresorno vprašanje, pomembno za nadaljnjo stabilnost države. Raziskave, kakršna je tudi Tipi družin in socialne mreže, s svojimi odkritji in namigi pripomore k odločitvam, kako voditi družinsko politiko, da bo družinam
Vodstvo Skupnosti študentov je bilo z Akcijo tesno povezano. Tone Remc je 7. julija 1971, dan pred zasedanjem skupščine, na kateri je skupaj z Ivanom Kreftom ter Cenetom Matičičem predlagal dopolnilo k zakonu, ki je omogočilo, da poleg SZDL lahko tudi skupina poslancev kandidira svojega kandidata v Predsedstvo federacije, obvestil mene, kot predsednika Izvršnega odbora Skupnosti študentov o nameri predlagati to spremembo. "To bo omogočilo več kandidatov za to funkcijo," je utemeljeval. Seveda sem njegov predlog sprejel z velikim odobravanjem, saj je bil skladen s strategijo vodstva Skupnosti študentov, ki smo jo imenovali "pohod skozi institucije". Tako se je Skupnost študentov neposredno vključila (C. Matičič omenja dogodek 8. julija 1971 v Kazini, ko so se poslanci Remc, Matičič, Rus, Kreft sestali s člani vodstva Skupnosti študentov, med njimi so bili Drago Babic, Andrej Berden, Stanko Hočevar, Jože Korinšek, Zoran Savnik, Janez Stergar, Lenart Šetinc, Igor Vidmar, Pavle Zgaga, Jaša Zlobec ter drugi - kot kaže pa se zapisnik srečanja ni ohranil) v načrtovanje Akcije ter
prijazna in bo mlade spodbujala k ustvarjanju družin. Slovenija ima sedaj težave z negativnim naravnim prirastom, zaradi nižje rodnosti se število prebivalcev zmanjšuje in če hoče država te tokove obrniti v nasprotno smer, bo morala sprejeti ukrepe na številnih področjih, od zaposlovanja do stanovanjske politike.
Družina ni v krizi
Danes pogosto slišimo razprave o krizi družine, ker se tipi družinskega življenja odmikajo od tradicionalne dvostarševske družine, v kateri vladajo patriarhalni odnosi in medgeneracijska hierarhija. Toda raziskava zavrača misel o krizi družine, trdi celo, da je ta danes še močnejša in bolj povezana, le da se z raznovrstnostjo družinskih oblik odziva spremenjenemu načinu življenja. Raziskava opredeljuje enostarševske in dvostarševske družine, razširjene in reorganizirane družine. Pojmoma popolna in nepopolna družina niso naklonjeni, saj vsebujeta že vrednostno sodbo. Raziskovalci pa so bili v zadregi tudi zaradi novih tipov družinskega (in paradružinske-ga) življenja, ki jih statistika ne zajema in se tako zlahka izmaknejo raziskovalni zaznavi. Veliko mlajših družin denimo živi v isti ali sosednji hiši z eno od izvornih družin, vendar v ločenih gospodinjstvih, ob tem pa družinsko življenje poteka po vzorcu razširjene družine z močno socialno oporo tako v čustvenem kot instrumentalnem pogledu. Raziskava, v kateri je sodelovalo tudi več kot sto študentov tretjega letnika sociologije in študentov podiplomskega študija, je zajela 503 družine, ki so jih uvrstili v enega od omenjenih tipov, v njih pa vzeli pod drobnogled delitev družinskega dela, samopo-dobo mater v različnih tipih družin, vlogo prijateljev, sorodstva in sosedstva pri podpori družinam, neformalne in formalne so-
"iskanje kandidatov" za člana federalnega predsedstva, čeprav ni bilo lahko najti imena, ki bi imelo nesporno študentsko podporo ... Problem pa je bil v tem, da v počitniškem času ni bilo mogoče sklicati organov Skupnosti študentov, kajti tako pomembne odločitve v skladu z demokratičnimi standardi ter statutom Skupnosti študentov ni moglo sprejemati samo ožje vodstvo ... Izvršni odbor Skupnosti študentov pa seje takoj, ko se začela "protiak-cija", 6. avgusta 1971 sestal ter sprejel "Sporočilo javnosti", v katerem podpira legalno in demokratično akcijo 25 poslancev, izraža polno zaupanje v slovensko republiško skupščino, pove odločno nestrinjanje s postopki zoper poslance, pozitivno ocenjuje delo poslancev iz univerze ter napoveduje, da bo dal svoja stališča v verifikacijo skupščini skupnosti študentov. "Protiakci-ja", ki naj bi pripeljala do javne obsodbe poslancev, v začetku ni bila posebno uspešna. Predstavniki Skupnosti študentov smo bili ves čas odločni v podpori legalne skupščinske akcije poslancev. "Delo" 13.8.1971 je pod naslovom L. Šetinc: "OD STALIŠČ NE ODSTOPAMO" poro-
cialne mreže in socialne opore različnim tipom družin. Dr. Tanja Rener na osnovi izsledkov raziskave ugotavlja, da veliko družinskega dela od gospodinjstva, vzgoje otrok, potrošnje do družinskega "administriranja" še vedno opravijo ženske. Te so nekoliko razbremenjene le v razširjenih družinah, vendar ne zaradi enakomernejše porazdelitve tega bremena med partnerja, pač pa zaradi solidarnosti svojih mater in tašč. Pri družinskem delu pa je pri vseh tipih družin opaziti odsotnost otrok, kar kaže, da starši delovno močno razbremenjujejo svoje otroke, s čimer pa jih na žalost tudi prikrajšajo za pomembne življenjske in delovne izkušnje.
Otroke zavijamo v vato
Tudi sicer so raziskovalci komentirali preveliko obvarovanost današnjih otrok, pretirano zaščitniško vlogo družine, zaradi česar otroci dolgo ostanejo v domačem gnezdu, starši pa to podpirajo v težnji, da se kar se da za dolgo izognejo pojavu "praznega gnezda". Prijateljske in sorodstvene vezi so v družinah izjemno pomembna socialna opora, ne le v čustvenem smislu, pač pa tudi v nuđenju finančne, materialne ali storitvene pomoči, pa tudi sosedstvo ni zanemarljiva podporna mreža, kar bi morda pričakovali v modernizirani in individualizirani družbi. Tako tudi raziskovanje socialnih mrež kaže, da se družine veliko bolj kot na formalne opirajo na neformalne. Posamezniki si pomagajo med seboj v sorodniških in prijateljskih razmerjih, kar je pomembna kvaliteta življenja in ena od ključnih vrednot v družbi. Prav nasprotno pa so do formalnih mrež (centri za socialno delo, svetovalne službe) nezaupljivi, vidijo jih kot strokovno in tehnično pomoč, pogrešajo pa informacije in pomoč, ki bi jim olajšale administrativne in biro-
čalo iz razprave o Akciji na vodstvu republiške SZDL, kjer med drugim citira mojo izjavo: "Če drži, da ,brez SZDL ni demokracije', potem je še manj demokracije brez skupščine!" Pomembni so bili javni glasovi v podporo: pravnega strokovnjaka Matevža Krivica, novinarke Mojce Drčar Murko, filozofa dr. Darka Debe-njaka, pesnika in politika Cirila Zlobca. Posledice "protiakcije" (ki se je hitro prevesila v veliko bolj odmeven obračun s Kavčičem) so poleg nekaterih poslancev (kar podrobno opisuje Cene Matičič), zadele mnoge mlade svobodomiselne politike, ki so takrat šele stopali na politično prizorišče: Toneta Remca in nekatere člane vodstva Študentske skupnosti, nekatere iz republiškega vodstva mladinske organizacije, predvsem Živka Pregla in Petra Bekeša, nekatere člane Kavčičeve vlade, predvsem Er-nesta Petriča in Janeza Kocjanči-ča. Zanimivo, da se radikalni del študentskega gibanja v zvezi z Akcijo in protiakcijo ni zganil (kot kaže je bilo radikalno obdobje gibanja že mimo), prav tako Akcija ni vzbudila posebne pozornosti med "disidentskim ra-zumništvom", ne doma kot tudi
kratske dejavnosti, ki jih je treba opravljati za potrebe družinskih članov in družinskega življenja.
Podaljšano življenje v izvorni družini
Za današnje družine je značilno, da mlade generacije vstopajo v partnersko zvezo kasneje, kot so prejšnje generacije, čedalje več pa se jih celo izogiba sleherne partnerske zveze. Razlog je v podaljšanem sožitju staršev in že odraslih otrok, slednji pa ostajajo v domačem gnezdu zaradi podaljšanega izobraževanja, poznejše zaposlitve, tudi zaradi slabših možnosti iskanja lastnega stanovanja. Tako mladi bodisi ostajajo v izvorni družini bodisi si osnujejo dolgotrajno partnersko zvezo, ki dolgo ostane brez otrok. Odločitev za otroka je pri mladih dolgo in skrbno načrtovana Dr. Mirjana Ule govori o življenjskem projektu, ki ga pari odlagajo, ker je imeti otroke tako zelo odgovorna naloga. Za starševstvo se ne odločijo, ker hočejo prej zagotoviti vse drugo: poklic, službo, stanovanje, materialno
ne v diaspori. Mag. Cene Matičič je ena osrednjih osebnosti slovenske pomladi na prelomu iz šestdesetih v sedemdeseta leta. Cenjeni ekonomski strokovnjak -z mnogimi zamislimi, ki jih pogosto sodobniki niso razumeli -izjemen govornik, ljudski tribun ter politik novega kova, poln energije in poleta, je neizbrisno obeležil svoj čas. Njegova pričevanja so pomemben in nenadomestljiv zapis dogajanja okrog znamenite Akcije 25 poslancev.
Slovenska pomlad 1968-72 je bila pomemben prispevek k razvoju demokracije ter osamosvajanju Slovenije. Ta prispevek v mnogih vidikih še čaka na ustrezno ovrednotenje tako stroke kot politike.
I. UVOD
"Akcija 25 poslancev", ki smo jo julija 1971 sprožili in vodili poslanci: danes že pokojna Tone Remc in Ivan Kreft ter avtor tega zapisa mag. Cene Matičič, je dandanes kaj malo ali pa sploh neznana. Temu se ni čuditi, saj je bila od leta 1971 do rehabilitacijskih procesov leta 1989 anatemizirana, potisnjena na smetišče slovenske zgodovine, njenim akterjem pa vtisnjen sramotilni žig. Po rehabilitacijah 1989 sta jo v vsesplošno zavest slovenske javnosti vrnila tudi oba prva sklica Državnega zbora Republike Slovenije. Prvi s srečanjem ob 25-obletnici, ki jo je pripravilo predsedstvo DZ
blagostanje, s katerim naj bi otrokom zagotovili "vse najboljše", in to ne le v potrošniškem smislu. Avtorji omenjene raziskave govorijo o pretirani odgovornosti za morebitno starševstvo, pri katerem mladi ne želijo ničesar tvegati, saj se jim zdi imeti otroka zahteven finančni, vzgojni in čustveni projekt. Pozno starševstvo pa strokovnjaki gledajo tudi v luči enakopravnosti moškega in ženske. Slednji so izobražujejo, dokler nimajo otrok, pozneje bolj izjemoma kot ne. Pri zaposlitvi so manj konkurenčna delovna sila, zato se pozno (pri povprečni starosti 26,7 let) odločijo za materinstvo ali pa v interesu kariere sploh nikoli. Sicer pa je dejavnikov vpliva na rodnostno vedenje še več: poleg pridobitev in ohranitev delovnih mest žensk in mladih mater tudi raven splošne socialne varnosti, individualistična miselnost v podjetjih, modnost glede števila otrok, pozitivne vrednote življenja, stanovanjska vprašanja in podobno. Raziskava zato sporoča svojim naročnikom, da je potrebna takšna družinska politika, ki bo spodbujala rodnostno
pod vodstvom Jožefa Školča, in drugi leto kasneje z izjavo predsednika DZ Janeza Podobnika, v kateri je zapisano:
"Osebno in kot predsednik DZ se zavzemam za to, da bi slovenska država in družba zmogli z vso potrebno zrelostjo, dostojanstvom in rahločutno strpnostjo izraziti svoje spoštovanje vsem, ki so v različnih obdobjih naše skupne narodne zgodovine zastavljali svoje moči, znanje in pogum, marsikdaj pa tudi življenja, za demokratično državo Slovenijo.
Zato podpiram vsa zrela prizadevanje, tako tudi Vašo pobudo glede Akcije 25 poslancev, ki pomagajo krepiti državotvorno in demokratično zavest naše družbe."
S tem je bila vsebina te davne, tistikrat v prah in pepel nasilno zdrobljene in zatolčene in za Slovenijo kot skrajno škodljive in reakcionarno ožigosane akcije, čisto odkrito, pred očmi celotne slovenske javnosti v samostojni državi Sloveniji javno priznana kot napredno in vizije polno početje obdobja slovenske pomladi druge polovice šestdesetih in prvih nekaj sedemdesetih let.
Knjiga avtorja Ceneta Matičiča bo izšla prihodnje leto 2004, cena izvoda ne bo presegla vrednosti 10 evrov. Prednaročila sporočite na avtorjev naslov: mag. Cene Matičič, Zikova 5, 1240 Kamnik, tel. 01/8314-146.
vedenje, za zgled pa daje nordijske države, ki so gospodarsko zelo uspešne, hkrati pa se jim zaradi družinam naklonjene socialne politike dviga nataliteta. O dobrih praksah iz evropske okolice pa je govorila tudi mlada raziskovalka Metka Kuhar. Na izboljšanje klime v prid družinam vplivajo enakovrednost partnerstva, ustrezna usklajenost poklica in starševstva, večja fleksibilnost delodajalcev do mladih staršev. Mladi si želijo otroke, je dejala, vendar je na poti do tega cilja veliko čejev. Poklicna kariera, stanovanje, standard, visoka pričakovanja glede kvalitete življenja, pa tudi strah pred razpadom partnerske zveze in bojazen pred zelo odgovorno starševsko nalogo odvračajo današnjo mlado generacijo od odločitve o lastni družini.
Danica Zavrl Zlebir, foto: Tina Doki
(M)3MiKiU©IMGLAS
Odgovorna urednica
Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice
Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, Miha Naglic, Renata Škrjanc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar fotografija
Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik lektorica Marjeta Vozlič
GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Moja Gorenjska. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak/ Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 16.30 ure. Naročnina: telefon: 04/201-42-41 za drugo trimesečje 2003 znaša 5.930 tolarjev, posamezniki redni plačniki imajo 20-odstotni popust in zanje trimesečna naročnina znaša 4.744 tolarjev. Letna naročnina znaša 24.080 tolarjev, posamezniki - redni plačniki imajo 25-odstotni popust in zanje letna naročnina znaša 18.060 tolarjev. V cene je vračunan DDV. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 100 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa /CENA IZVODA: 180 SIT (14 HRK za prodajo na Hrvaškem).
Piše: Mag. Cene Matičič
Akcija 25 poslancev ali Vpet v leta pomladi sedemdesetih let
(III. del)
Zlata poroka Zupančičevih
Poznala sta se že kot otroka
Konec aprila sta Janez in Manca Benedičič s Kokrice pri Kranju praznovala zlato poroko. Tako kot pred 50 leti tudi
tokrat s konjsko vprego na svatbo.
Kranj - Več kot 30 domačih in tudi glasbenika so se zabavali še pozno v noč ter se spominjali let, ko sta bila Janez in Manca Benedičič še mlada. Oba prihajata s kmetije, Janez je v mladosti hodil mimo mlade Mance v mlin. Že takrat si jo je ogledoval, čez leta pa sta oči zopet ujela na veselici. V zakonu brez prepirov sta se jima rodila dva sina, Janez in Marjan.
Kranjska Gora - Minulo soboto je župan občine Kranjska Gora Jure Žerjav v lepi Liznjekovi hiši poročil zlatoporočenca Janeza in Marico Zupančič iz Gozd Martuljka. Janez in Marica sta se spoznala leta 1950 in se poročila po treh letih skupnega življenja. Poročila sta se v Kranjski Gori, v tedanjem Ljudskem domu. V zakonu sta se jima rodili dve hčerki, danes imata zakonca že pet vnukov. Oba sta jih zelo vesela in družina, ki ju še vedno povezujeta, je zanju tudi največje bogastvo. V življenju sta oba trdo in pošteno delala. Marica je bila zaposlena na pošti, vsa Zgornjesavska dolina pa jo pozna kot eno izmed najbolj delavnih, marljivih in predanih nekdanjih predsednic društva invalidov Kranjska Gora. Letos je predsedstvo društva prepustila drugim, drugače pa je z vsem žarom, srcem in predanostjo živela za društvo, ki je bilo pod njenim vodstvom tudi izredno uspešno in je nenehno skrbelo za svoje članstvo. Marica je za svoje delo prejela tudi več državnih priznanj.     Darinka Sedej
Že kmalu po poroki sta začela razmišljati o gradnji hiši. Kmalu po rojstvu obeh sinov sta z gradnjo tudi začela in kot se spominjata, sta se morala marsičemu odreči. "Prav vse sva morala privarčevati sama, le les sem dobil doma," se spominja Janez Benedičič. Janez je bil zaposlen v Savi, Manca pa je kar 35 let delala v Tekstilindusu. "Včasih je bilo lepše živeti, saj smo bili vsi bolj skromni," meni Manca Benedičič, mož pa dodaja, da so vedeli kdaj bo plača in so lahko načrtovali razne nakupe.
Danes oba lovita dobro zdravje s tabletami. Janez za branje sicer potrebuje očala, še vedno
Zlata leta Milke in Franja
Na dan zmage, 9. maja, sta praznovala petdeset let skupnega življenja Milka in Franjo Ladan z Mlakarjeve v Kranju.
Kranj - Poročila sta se leta 1953 v Kranju, potem ko sta se poznala komaj pol leta. Ona, brhka in klepetava mladenka z Zgornjega Brnika, je takrat s sestro stanovala pri teti na Mlaki. Ko se je nekega večera z dekleti peš vračala z dela v Tekstilindusu, ga je srečala, postavnega fanta v vojaški obleki. Prav pred kranjsko vojašnico. Beseda je dala besedo, iskri sta se srečali in v najlepšem mesecu sta si rekla da.
Petdeset let je minilo, kot bi trenil, pravita. Bili so seveda vzponi in padci, vendar sta skupaj z veliko ljubezni, volje, prijateljstva preskočila vse ovire.
V petek dopoldne soju z radijsko čestitko presenečenja presenetili sosedje iz bloka, s katerimi so si kot velika družina. Prava veselica pa je bila v soboto v Brunarici na Kokrici, dan pred Franjevim 74. rojstnim dnem. Druga "ohcet". Le k matičarju ju otroci niso mogli spraviti.
Namesto na medene tedne sta se mladoporočenca Ladan po poroki selila v Postojno, kamor so Franja poslali v prekomando. Po letu dni pa spet drugam, v Vipavo, kjer je družina, takrat že z naraščaj ni ki Edom, Cvetko in Ivkom, prebila osem let. Zaradi šole je Franjo prosil za vrnitev v Kranj. Ustregli so mu. Milka, ki je bila devet let doma pri otrocih, se je v Kranju vrnila delat v Tekstilindus. Najprej
ni nikoli. Zjutraj "kofetkata" s sosedi, prijatelji radi potrkajo na njuna vrata, s svojimi vragolija-mi pa ju spravlja v dobro voljo tudi papagaj Koki. Ali pa gresta na sprehod. On jo rad mahne s kolesom na Mlako balinat, ona
so stanovali na C. Kokrškega odreda, potem na zdajšnji Zoisovi, slednjič pa se ustalili na Mlakarjevi, blizu športnega parka in sprehajalnih poti.
Otroci so seveda odrasli in odšli od doma. Dva sta v Kranju, eden na Jesenicah. Razveseljujejo ju s svojimi pogostimi obiski in osmimi vnuki. Dolgčas jima
vzame v roko kvačko. Ali pa skupaj obdelujeta vrt, ki ga imata pri hčerki Cveti. 73-letna Milka je še vedno gibčna kot mladenka, polna življenja, hudomušno klepetava in nasmejana, Franjo čaka na srčno operacijo in upa, da bo uspela. Veliko zdravja in srečnih skupnih let jima želimo.   Helena Jelovčan
Janšev praznik nekoliko kasneje
Žirovnica - Anton Janša se je rodil 20. maja 1734. leta na Breznici. Že od mladih let je imel rad čebele in slikarstvo, svoje bogato znanje o čebelah pa je izpopolnil tudi ob šolanju bakroreza in risanja na akademiji na Dunaju, kjer je leta 1770 postal pravi strokovnjak in čebelarski učitelj. Cesarica Marija Terezija je potem, ko je v dunajskem Novem mestu ustanovila čebelarsko šolo, leta 1775 zahtevala, da se vsi čebelarji učijo po Janševih načelih, ki jih je opisal v razpravi Pogovor o čebeljih rojih in učbeniku Popolno pod-učenje za vse čebelarje. Deli sta bili prevedeni v več jezikov, večkrat izdani in bili temelj za razvoj čebelarstva. 13. septembra letos bo minilo 230 let, odkar je Anton Janša leta 1773 umrl na Dunaju.
Čebelarska zveza Zgornje Gorenjske in Občina Žirovnica se že vse leto pospešeno pripravljata na praznovanje prvega čebelarskega dne, v katerem bodo obeležili tudi dvesto devetinšestde-seti rojstni dan Antona Janše, številne aktivnosti, povezane s tem praznikom, pa se nanašajo tudi na aktivno obeležitev svetovnega čebelarskega kongresa APIMONDIA 2003, ki bo poleti v Ljubljani. Praznovanju so se tokrat pridružili tudi Čebelarski muzej Radovljica, Čebelarska zveza
(ČZ) Slovenije in Osnovna šola Žirovnica. V nedeljo, 22. junija, bo Čebelarski muzej Radovljica v dopoldanskih urah v dvorani na Breznici predstavil Zbornik o čebelarstvu, ob čemer bodo otroci Osnovne šole Žirovnica zaigrali igrico, ob 13.00 uri pa bo ob Janševem čebelnjaku na Breznici potekala slavnostna otvoritev Janševega čebelnjaka s krajšim kulturnim programom, v katerem bo na temo Janše dramski igralec Polde Bibič izvedel monodramo, župan Franc Pfajfar pa bo imel slavnostni govor. Od 14.00 do 16.00 ure bo v bližnjem šotoru potekalo praznovanje 1. čebelarskega praznika s kulturnim programom, slavnostnim govorom, razvitjem prapora ČD A. Janše Breznica in Čebelarske zveze Slovenije, zabavnim programom in srečelovom. Ves dan bo v dvorani na Breznici postavljena razstava izbranih poslikanih panjskih končnic slovenskih otrok, ki so sodelovali na razpisu, ter fotografije na temo čebelarstva, ob cesti Vrba - Breznica pa bo ves dan potekal tudi čebelarski sejem, kjer bodo na stojnicah na voljo številni in raznoliki izdelki, orodje in vse, kar je povezano s čebelami, čebelarji, čebelarstvom in medom. Obeta se velik praznik za celo Gorenjsko! Katja Dolenc
pa rad spremlja televizijo in posluša radio. "Največkrat se posvetim poročilom, močno pa pogrešam domače igre," pravi Janez, pritrjuje pa mu tudi dolgoletna žena. Manca pa še sama vse naredi po hiši, skupaj pa skrbita še za vrt ter za vzdrževanje hiše. Imata pet vnukov in že čakata na pravnuke. Irena, Simona, Polona, Žiga in Maja so jima obljubili, da ne bosta več dolgo čakala. Boštjan Bogataj
Manca in Janez Benedičič s Kokrice. Foto: Tina Doki
Zlatoporočenca Ana in Jože Kalan
ce, ko pa se je začela vojna, je bil Jože še ne 17 let star mobiliziran v partizane, kjer je bil vse do konca vojne. Po vojni se je izučil za kvalificiranega gradbenega delavca, vendar pa je službo dobil v milici, pri kateri je v Kamniku dočakal tudi upokojitev.
Ani in Jožetu sta se rodila sinova Rajko in Vojko. Rajko je šel po očetovih stopinjah in se zaposlil pri policiji, Vojko pa je računalnikar. Tradicijo očetovega poklica oziroma službe pa nadaljuje tudi Rajkova hčerka in Jožetova vnukinja Mateja, ki je tudi policistka. Sicer pa ima Rajko tudi sina Zmaga, ki obiskuje še srednjo šolo, Vojko pa hčerko in sina, še oba šolarja.
Ob potrditvi petdesetletnice skupnega življenja in zlate poroke minulo soboto so Ani in Jožetu Kalanu zaželeli še veliko zdravih let sinova z družinama, vnuki in tri mesece in pol star pravnuk. Čestitkam ob jubileju pa se pridružujemo tudi v Gorenjskem glasu.
Andrej Žalar
Kamnik - Minulo soboto sta pred kamniškim županom Antonom Tonetom Smolnikarjem potrdila petdeset let skupnega življenja Ana in Jože Kalan iz Mekinj pri Kamniku. Ana Jereb je bila rojena pred sedemdesetimi leti v Rovtah v občini Logatec kot sedma v družini z desetimi otroki. Kmalu sta ji umrla mama in oče in morala je služit. Po končani drugi svetovni vojni je odšla v mladinsko brigado, ki je opravljala gozdna dela. 9.
maja 1953 pa se je poročila z Jožetom Kalanom, ki je takrat delal pri milici. Najprej sta živela na Vrhniki, nato v Moravčah in nazadnje v Kamniku, kjer sta na začetku sedemdesetih let začela zidati hišo.
Mož Jože Kalan je bil rojen pred 75 leti v Podlanišču v občini Cerkno. Bil je drugi od treh sinov v družini, ki je živela na meji z Jugoslavijo v takratni Italiji. Vse do druge vojne so Italijani tam načrtno zatirali Sloven-
Praznik s številnimi pridobitvami
V občini Komenda so proslavljali minuli konec tedna s številnimi prireditvami, podelili
pa so tudi priznanja.
Anda Peterlin je dobila priznanje častne občanke.
Komenda - V občini Komenda že ves mesec s številnimi prireditvami obeležujejo občinski praznik. Osrednje svečanosti ob prazniku pa so bile v četrtek in minuli konec tedna.
Odprtje pločnika in opornega zidu pri cerkvi je bil uvod v slavnostno sejo občinskega sveta, ki so se je udeležili tudi poslanec državnega zbora Maks Lavrinc, načelnik upravne enote Kamnik Mihael Novak in župa-
na občine Kamnik Tone Smolnikar in Mengša Tomaž Štebe.
"V štirih letih samostojne občine smo veliko naredili. V prihodnje nas čaka še precej dela pri urejanju komunalne infrastrukture. Čaka nas izgradnja prizidka za devetletko. Z gradnjo bomo začeli jeseni. Zgradili bomo novo knjižnico in devet učilnic s kabineti. To bo velik zalogaj, vreden kar 400 milijonov tolarjev, pri čemer nam bo država primaknila 20 odstotkov. Velik izziv za vse v občini pa je projekt, ki bo omogočil razvoj športa (atletsko stezo, nogometno igrišče, hipodrom), varovana stanovanja v okviru doma za starejše. Opredeljena je poslovna cona, kar je v okviru prostorskega plana eden najpomembnejših programov v osrednji ljubljanski regiji. V prihodnjih dneh pa bomo odprli tudi most na Gmajnici in položili temeljni kamen za večnamenski objekt," je med drugim v nagovoru poudaril župan Tomaž Drolec.
Na svečanosti so potem podelili letošnja občinska priznanja. Priznanje častne občanke je dobila profesorica Anda Peterlin. Tri zlata priznanja občine Ko-
menda za leto 2003 so dobili Ciril Kern, Srečo Krmavnar in Društvo upokojencev Komenda. Srebrno priznanje sta dobila Drago Potokar in Jože Sušnik, bronasto priznanje pa Društvo narodnih noš na Komendskem.
Takoj po slavnostni seji so odprli tudi zanimivo lončarsko razstavo s predstavitvijo čebelarstva na Komendskem. Svečanosti pa so se nadaljevale v petek s prireditvami pred šolo v Komendi, v soboto pa v šoli v Mostah v okviru dneva odprtih osnovne šole Komenda Moste in vrtca Mehurčki. Še posebno pozornost je vzbudila razstava ročnih del ter predstavitev klek-Ijanja in izdelovanja peharjev Kulturnega društva Jurij Bobic Moste. Na šoli pa je župan Tomaž Drolec petim najboljšim učencem podelil tudi knjižne nagrade. Ob osrednji popoldanski svečanosti ob 50-letnici društva upokojencev pa bodo tudi V prihodnjih dneh še različne prireditve, kar potrjuje županovo ugotovitev ob prazniku, da jim v občini ne manjka volje na različnih področjih in da so druženja priložnost za nove dogovore in dejavnosti.     Andrej Zalar
Minister Presečnik na Bledu Zupanu S^ntazUski
Bled - Minuli petek sta bila na Bledu minister za promet Jakob Presečnik in državni poslanec in član odbora za regionalno politiko, transport in turizem Janez Podobnik. Gorenjski turistični biser sta obiskala na pobudo tamkajšnjega župana Jožeta An-toniča, ki je gosta seznanil s slabim stanjem cestne infrastrukture v blejski občini.
Minister Jakob Presečnik in poslanec Janez Podobnik sta si ogledala blejske ceste in križišča, blejski župan pa jima je pokazal tudi najbolj kritične točke v občini. Mednje spadajo križišče pri Unionu in izvozu za Rib-no ter Koritno, grbine na Ljubljanski cesti, cesta od hotela Astoria do Blejskega gradu, cestni odsek v Spodnjih Gorjah, cesta Pokljuka - Gorjuše, odcep na Lisicah, župan pa je ministra seznanil tudi s težavami, ki jih imajo Blejci in blejski turizem z nenehnim odmikanjem začetka gradnje severne in južne obvoznice ter s problematiko avtovla-ka. "Stanje blejskih cest je katastrofalno, o tem sta se lahko danes (minuli petek, op. p.) prepričala tudi minister Presečnik in poslanec Podobnik. Za občino so naštete kritične točke prevelik zalogaj, poleg tega so nekatere ceste v pristojnosti države. Tudi minister se je strinjal, da je zadnji čas za začetek urejanja blejskih cest, saj je Bled tudi pomemben turistični kraj, ki pogosto gosti ugledne goste. Če bomo želeli razvijati turizem, je gradnja obvoznice nujna. Minister je menil, da bi med prednostne naloge lahko uvrstili semaforizacijo križišča pri Unionu in odcepu na Ribensko cesto, cesti od Astorie do gradu in skozi Spodnje Gorje, omenil pa je tudi možnost sofinanciranja gradnje avtobusne postaje na
Rečici, zanjo bi polovico denarja prispevala občina, polovico pa država. Z ministrom sva se pogovarjala tudi o rešitvi plačila ureditve Prešernove ceste," je po srečanju za Gorenjski glas povedal Jože Antonič.
Poslansko vprašanje o blejski južni obvoznici je ministrstvu za promet poslal tudi poslanec DZ Janez Podobnik. Minister Presečnik je v svojem odgovoru pojasnil, da so v državnem proračunu za obvoznico Bled jug skupaj predvidene 4,3 milijarde tolarjev, od tega letos dobrih 30 milijonov tolarjev, prihodnje leto 79 milijonov tolarjev, leta 2005 127 milijonov tolarjev, leto pozneje pol milijarde tolarjev in leta 2007 dobri 2,8 milijarde tolarjev. Vrednost investicije je od 7 do 8 milijard tolarjev, Direkcija RS za ceste pa je po projektni nalogi naročila izdelavo predin-vesticijske zasnove za južno razbremenilno cesto na Bledu, ki bo končana letos, geološko-geo-tehnični elaborat z raziskavami pa bodo naročili predvidoma v zadnji četrtini letošnjega leta. Ker gre za zelo veliko investicijo, si omenjena direkcija prizadeva pridobiti del denarja tudi iz evropskih skladov. Letos je ministrstvo namenilo denar za popravilo (zalivanje) ceste Lesce -Bled in Bled - Soteska, za omenjena dela je predvidenih 7,5 milijona tolarjev, za popravilo makadamske ceste Krnica -
Ob obisku na Bledu (na sliki z leve): poslanec DZ Janez Podobnik, blejski župan Jože Antonič, minister za promet Jakob Presečnik in sekretar SLS Andraž Vehovar.
Zgornja Radovna je na voljo 3,5 milijona tolarjev, za cesto Gorje - Bled pa pol milijona tolarjev. Dela naj bi opravili do konca letošnjega avgusta, odstranili bodo tudi izboklini pri hotelu Krim, 60 milijonov tolarjev pa so namenili preplastitvi cestnih odsekov Krnica - Mrzli studenec in Mrzli studenec - Rudno polje.
Minister Presečnik bo s stanjem blejskih cest seznanil tudi predstavnike Direkcije RS za ceste in z njimi pripravil seznam uresničljivih rešitev, s katerimi bo ob naslednjem obisku seznanil tudi blejskega župana, ki skupaj z bohinjsko županjo Ev-genijo Kegl Korošec pripravlja tudi projekt promocije avtovla-ka. Slednji vozi od Bohinjske Bistrice do Mosta na Soči. Na promocijsko vožnjo bosta povabila tudi ostale gorenjske župane in župane s Koroške, gorenjske poslance ter ministra za promet Jakoba Presečnika. "Pri-
hodnost avtovlaka je ves čas vprašljiva, saj je slabo zaseden, zato Slovenske železnice od naše in bohinjske občine pričakuje subvencijo, sicer ga bodo prisiljena ukiniti. Vlak je pomembna vez s sosednjimi občinami, zato bi bila ukinitev nespametna, s promocijsko vožnjo pa želimo širšo slovensko javnost seznaniti z avtovlakom in možnostjo potovanja z njim, saj večina zanj na žalost sploh ne ve," je pojasnil Antonič.
Renata Škrjanc
Mengeški svetniki so znova zavrnili predlog proračuna, saj menijo, da prihodki niso jasno opredeljeni.
Mengeš - Po štirih mesecih poslovanja občine pod pogoji začasnega financiranja tudi po zadnji seji občinskega sveta niso nič bliže sprejemu proračuna. Svetniki so županu očitali, da je proračun sestavljen fantazijsko, saj prihodki niso predstavljeni realno, in ga zato znova zavrnili. Menili so, daje razpravljanje o njem povsem brezpredmetno, saj župan ne upošteva njihovih pripomb.
"Zadnji čas je, da sprejmemo proračun, in ne vidim nobenega razloga, da ga ne bi," je bil na začetku optimističen župan Tomaž Ste-be. Poudaril je, da bi v nasprotnem primeru nastala izjemna situacija, saj ne bodo mogli pravočasno zaključiti obnove vrtca, ki ga lahko preselijo le v času dopustov. Prav na prenovo vrtca so imeli svetniki številne pripombe, saj naj bi bila cena precej višja, kot je bilo določeno v pogodbi, in naj bi zdaj znašala že 190 milijonov tolarjev. "To je 1300 evrov za kvadratni meter. Ali bi bili vi pripravljeni plačati toliko, če bi zidali?" je župana vprašal eden od svetnikov in požel aplavz večine ostalih. Kritični so bili še do predvidenega zadolževanja, brez katerega po mnenju župana ne bi mogli izpeljati dolgoročnih naložb. Med največjimi zalogaji za občinski proračun bo povezava plinovoda od Leka do meje občine Trzin in sočasna obnova komunalnih naprav, kar naj bi dokončali še pred novo kurilno sezono. Druga večja naložba, ki jo načrtujejo v občini, pa je izgradnja kanalizacijskega kolektorja do Topol. Štebe je prepričan, da so večje naložbe na infrastrukturnem področju najbolj smiselne, saj bi bilo večkratno razkopavanje ulic precej dražje.
Svetniki so bili kljub županovim utemeljitvam s predlaganim proračunom nezadovoljni. V odboru za finance so mnenja, da je treba oblikovati uravnotežen in razvojno naravnana proračun brez zadolževanja. Svetniki so tudi prepričani, da si ne morejo privoščiti sprejemanja proračuna, če prihodki niso jasno opredeljeni, ampak so povezani zgolj s predvideno prodajo nepremičnin, legalizacijo črnih gradenj, večjimi prilivi iz naslova komunalnih prispevkov in podobno. Zato je večina svetnikov glasovala proti tako sestavljenemu proračunu. Mateja Rant
Podoba Slovenije v 34 krajih
Župan je odslej upokojenec
Radovljica - Ustanova Imago Sloveniae - Podoba Slovenije bo letošnje poletje že osmič poskrbela za poletne kulturne prireditve, ki bodo v 34 slovenskih krajih. Začele se bodo 18. junija s koncertom SNG Maribor in svetovno znanim tenoristom Janezom Lotričem, končale pa z zaključno prireditvijo 2. septembra. Na Gorenjskem bodo potekale v Kranju, Škofji Loki, Radovljici in v Kranjski Gori.
Jezersko - Na seji občinskega sveta je župan Milan Kocjan svetnike seznanil, da se je 3. maja letos redno upokojil in odtlej svojo župansko funkcijo opravlja nepoklicno. Namesto plače, ki je po zakonu o funkcionarjih med nižjimi županskimi plačami v Sloveniji (okoli 170 tisočakov neto), bo odslej dobival nagrado v višini polovice plače. Ko je ob spremembi svojega statusa pogostil svetnike, je naznanil, da se bo odslej manj ukvarjal z občino, česar pa mu svetniki niso najbolj verjeli. Poznajo ga namreč ne le kot zavzetega župana, pač pa tudi marljivega delavca, ki se ukvarja s sekanjem lesa, poprime pri gradnjah, pozimi pa skrbi tudi za pluženje snega.
Občinski svet je tokrat opravil z več odloki. Po hitrem postopku so sprejeli odlok o predkupni pravici občine, ki ga v zvezi s tem terja zakonodaja. Občina lahko uveljavlja predkupno pravico za območja, kjer želi zemljišča uporabiti za zdravstvene, socialne, izobraževalne namene, cestno infrastrukturo, zaščito in reševanje, ne more pa jih denimo za turizem ali druge profitne dejavnosti. Sprejeli so tudi premoženjsko bilanco občine Jezersko in ob tem z veseljem ugotovili, da premoženje občine raste, lani so ga na printer povečali z nakupom stavbe Storžič in parka, v katerem stoji spomenik. Oba so odkupili od družine Offner, največjih denacionalizacij skih upravičencev v občini Jezersko. Večjo pozornost so namenili dvema dokumentoma, ki zadevata ureditev Premoženjsko pravnih razmerij Osnovnega zdravstva Gorenjce, sprejeti pa jim morajo vse
gorenjske občine. Te dokumenta usklajujejo že od prejšnjega mandata, Jezerjani pa so v tem postopku prispevali vrsto pripomb. Kot ugotavljajo, jih je veliko tudi upoštevanih, še vedno pa ostaja nekaj spornih določil. Analizirala jih je Vesna Paljk iz svetovalnega podjetja, ki dela za občino Jezersko. Dokumenta govorita zgolj o delitvi nepremičnin, morala pa bi tudi o premičnem premoženju. Občina Jezersko se namreč želi zaščititi, saj je lastnica ambulante, kamor želi vlagati v opremo in jo tudi obdržati. Problem vidijo
tudi v opredelitvi svoje ambulante, češ da bi jo morali dokumenti obravnavati kot samostojno in ne del zdravstvene postaje Preddvor. Pripombe imajo tudi na sestavo organov Osnovnega zdravstva Gorenjske, čeprav se je od prvotnega predloga, ko je bila večina glasov na strani zaposlenih namesto ustanoviteljic. Dokumentoma zaradi teh in še nekaterih pomanjkljivosti niso pritrdili ne glede na dejstvo, da to morebiti ovira skupen dogovor z ostalimi občinami na Gorenjskem.
Danica Zavrl Žlebir
Minuli četrtek so se na povabilo radovljiškega župana Janka S. Stuška v Radovljiški graščini zbrali organizatorji kulturnega življenja v Sloveniji, župani ter predstavniki Urada za informiranje, Slovenske turistične organizacije, ministrstev'za kulturo in gospodarstvo in direktorji festivalov. Na delovnem posvetu, ki je bil hkrati tudi kulturna borza, kar je prvič doslej, so sprejeli kulturni koledar poletnih prireditev, poleg tega je bil posvet tudi priložnost za srečanje organizatorjev kulturnega življenja v Sloveniji, s kulturno borzo pa naj bi izmenjali kulturne programe ter obogatili in dopolnili kulturno življenje v številnih krajih po državi. Predsed-
nik Imaga Sloveniae prof. Primož Lorenz je ob tem dejal, da je srečanje premik v poletni kulturni ponudbi v Sloveniji. Poleti se bo zvrstilo 50 glasbenih prireditev; oper, koncertov klasične, renesančne in argentinske narodne glasbe in zborovskega petja. Sest koncertov bo posnela Televizija Slovenija, poleg slovenskih glasbenikov pa bodo nastopili tudi glasbeniki iz Nemčije, Argentine, Amerike, Danske in iz Rusije. Program Imaga Sloveniae gosti vsako leto nove izvajalce, letošnji pa se lahko pohvali z odličnim
opernim pevcem Janezom Lotričem. Omenjeni nacionalni projekt financirajo poleg občin tudi ministrstvi za kulturo in gospodarstvo ter Urad vlade RS za informiranje, celotni projekt pa bo letos stal okoli 90 milijonov tolarjev. "S tem denarjem bomo poleg omenjenih koncertov poskrbeli tudi za predstavitve slovenske kulturne in naravne dediščine v tujini, zloženke in koncerte v tujini. Letos smo se dogovorili za kulturno izmenjavo s Češko, Slovaško, Italijo in Avstrijo. Projekt Imago Sloveniae ima pomembno vlogo tudi pri pripravi spodbujevalnih koncertov, projekt pa pod imenom Podoba Evrope skrbi tudi za gostovanja in izmenjavo glasbenikov. Letos bo takih koncertov osem," je povedal generalni sekretar Imaga Sloveniae Metod Štigl.  Renata Škrjanc
V novo sezono z novimi sedeži
Prenovo gledališke tribune v poletnem gledališču Studenec bodo končali
do konca maja.
Domžale - Poletno gledališče Studenec bo še pred novo gledališko sezono dobilo prijaznejšo podobo. V prvem delu obnove, ki gre h koncu te dni, bodo poskrbeli predvsem za obiskovalce, saj bodo povsem prenovili gledališko tribuno. Naložba bo vredna 58 milijonov tolarjev. Del sredstev sta prispevali občina in ministrstvo za kulturo, nekaj bo kulturno društvo Miran Jarc pokrilo iz lastnih sredstev, ostalo naj bi zbrali še s pomočjo sponzorjev. V prihodnje bosta prišla na vrsto za prenovo še oder in projekcijska kabina.
Terase za gledališko tribuno so pred skoraj tridesetimi leti prostovoljno zgradili člani društva in se že posedajo, sedeži pa so, pravijo v društvu, skoraj "muzejski", devetih različnih vrst oziroma oblik. Dobili so jih iz različnih kinodvoran in gledališč, kjer so jih namenili za odpis. Zato so se že konec preteklega leta lotili popolne obnove, ki predvideva tudi razširitev in podaljšanje tribune. Ta čas betonirajo podlago, na katero bodo pričvrstili preklopne sedeže. Teh naj bi bilo okoli 1100, dostopi do sedežev pa bodo potekali po treh prehodih. "Odločili smo se namreč, da bomo najprej
poskrbeli za obiskovalce. Odslej jim ne bo treba prihajati tudi do uro in pol pred predstavo, da bi si zagotovili sedež," je pojasnil predsednik kulturnega društva Miran Jarc Alojz Stražar. Zato bodo po novem sedeže tudi oštevilčili. Na novo bodo uredili sanitarije, ki jih prej ni bilo. Razen tega so naredili prostor za okrepčevalnico, poseben prostor bo namenjen še osvetljevanju. "Prenovo bomo končali najkasneje do 6. junija, ko bo že prva gledališka predstava. Vendar bomo z uradnim odprtjem počakali do takrat, ko bo gledališče obnovljeno v celoti," je dejal Alojz Stražar.
Za nakup sedežev jim še ni uspelo zbrati vseh sredstev. Do zdaj so sponzorji in donatorji prispevali dva milijona in pol tolarjev, potrebovali bi 15 milijonov tolarjev. Povabilo k sponzoriranju so naslovili na številna podjetja in posameznike v prošnji s kratko predstavitvijo njihove dejavnosti. Obenem bodo potek gradnje predstavili tudi občinskim svetnikom na naslednji seji. "Svetnike bomo zaprosili, da se priključijo ideji županje in si kupijo svoj stol v gledališču," je pojasnil Alojz Stražar. Obnovo naj bi nadaljevali že prihodnje let0 Mateja Rant
Kultura nas zbližuje
Osnovna šola Železniki v okviru projekta Comenius sodeluje s šolami iz Škotske, Grčije in Avstrije.
Železniki - Ves pretekli teden so železnikarski osnovnošolci gostili goste iz Škotske, Grčije in Avstrije, že pred tem pa so potekale priprave pod vodstvom koordinatorke Tadeje Šuštar. Spoznavali so dežele partnerice in njihove značilnosti na kulturno geografskem področju. "Učenci so obdelali naravoslovne vidike držav, obdelali pravljice in izdelali plakate ter vabila za goste," je pred srečanjem povedala Šuštarjeva.
Kot rečeno je prejšnji teden minil v znamenju gostov iz šol partneric v Železnikih. Tadeja Šuštar "Bilo je pestro. Dopoldne smo z gosti večinoma preživeli v šoli, poskrbeli pa smo tudi, da so spoznali naš kraj in okolico. Seveda smo predstavili tudi naše delo na področju projekta, saj je bilo to tudi uradno srečanje pedagogov vseh štirih šol." Delo vseh šol je zelo uspešno, je ocena nacionalne koordinacije, čeprav je bila letošnja tema zelo zahtevna. Prihodnje leto koordinacijo med šolami prevzema OŠ Železniki. Tema bo izrazna umetnost, in sicer s predstavitvijo različnih izdelkov na temo božiča, velike noči in tradicije dežel. Predstavili bodo tudi velike slikarje okolja, iz katerih šole izhajajo. Projekt Comenius podpira tudi ravnatelj Franc Rant: "Ali je možno, da v tako pisani Evropi živimo drug z drugim? Seveda, če se bomo spoštovali. Vloga šole je pri tem zelo velika, saj prav vzgoja ponuja trdne temelje za dosego cilja. Vedeti moramo, da so otroci brez predsodkov!"
"Naše sodelovanje ocenjujem kot uspešnega, saj smo se že in še se bomo, veliko naučili o navadah in kulturah narodov. Prav tako nam to delo daje samozavest, da se zavemo naše lastne kulture. Doživimo samozavedanje in dejstva, da smo edinstveni in smo na to lahko ponosni. Veliko lahko pokažemo in hkrati toleriramo drugačnost,'' je še povedala Tadeja Šuštar. Boštjan Bogataj
Nuncij Santos Castello
v Ljubljani
Ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode je ob prihodu novega apostolskega nuncija izrazil upanje, da bo končno začel veljati sporazum med Slovenijo in Svetim sedežem.
Blagoslovitev v Suhadolah
Ljubljana - Vi ste že četrti nuncij v Sloveniji od podpisa sporazuma med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih, ki še ni ratificiran v državnem zboru. Upam, da ste zadnji, je med drugim dejal v dobrodošlici novemu apostolskemu nunciju v Sloveniji nadškofu Santosu Abrilu y Castelloju, ki je prišel v Ljubljano pretekli četrtek.
Sporazum, o katerem je govoril nadškof dr. Franc Rode, je bil podpisan 14. decembra leta 2001. Po številnih zapletih in pomislekih gaje vlada dr. Janeza Drnovška dala v presojo ustavnemu sodišču, ki odločitve
sedež imenoval za pronuncija v Kamerunu, Gabonu in Ekvatorialni Gvineji, februarja leta 1996 pa za apostolskega nuncija v Jugoslaviji, kjer je bil štiri leta. Marca leta 2000 je bil imenovan za apostolskega nuncija v
Sprejem nuncija v ljubljanskem nadškofijskem dvorcu. - Foto: Družina
še ni sprejelo. Za kritike sporazuma je bilo predvsem sporen in premalo jasno določen odnos med pravnim redom države Slovenije in kanonskim pravom, ki velja v cerkvi. Če ustavno sodišče ne bo spoznalo zadržkov, bo sporazum lahko ratificiral državni zbor.
Novi nuncij v Sloveniji, ki je obenem tudi nuncij za Bosno in Hercegovino, je osebni in stalni predstavnik papeža in Svetega sedeža tako pri katoliški cerkvi v Sloveniji kot pri oblasteh Republike Slovenije, je Španec. Rojen je bil 21. septembra leta 1935 v Alfambri. Za duhovnika je bil posvečen leta 1960 in je končal študij družbenih ved in cerkvenega prava na papeški cerkveni akademiji. Leta 1967 je vstopil v diplomatsko službo Svetega sedeža. Junija leta 1985 je bil posvečen v nadškofa in še istega leta imenovan za nuncija v Boliviji. Leta 1989 gaje Sveti
Argentini. Nadškof Santos Abril y Castello je izkušen diplomat. Razen špansko govori še italijansko, angleško, francosko, nemško, srbsko in hrvaško.
Prvi je bil Luigi Celata
V Slovenijo je prišel v dobrih desetih letih samostojnosti že četrti papeški nuncij. Po diplomatskih pravilih je ponavadi v vsaki državi papeški nuncij tudi dekan diplomatskega zbora. Tako je tudi v Sloveniji.
Sveti sedež je uradno priznal neodvisno Slovenijo 13. januarja leta 1992. Kot razlog je navedel spoštovanje pravice narodov do samoodločbe, zavračanje uporabe sile v reševanju mednarodnih sporov in sprejem dialoga kot edinega sredstva za doseganje pravičnih in mirnih rešitev. Slovenija je po mnenju Svetega sedeža spoštovala ta načela. Papež je za prvega nuncija v
Sloveniji 24. junija leta 1992 imenoval Pier Luigi Celata,
nuncija na Malti in v San Mari nu s sedežem na Malti. Odnosi med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem so bili takrat intenzivni. V Vatikanu so bili na obisku takratni predsednik republike Milan Kučan, predsednik vlade Lojze Peterle in številni ministri. Že februarja leta 1993 je Sveti sedež potrdil statut samostojne Slovenske škofovske konference. Pier Luigi Celata je februarja leta 1995 odšel iz Slovenije. Naloge nuncija je iz Vatikana opravljal Xavier Desire, 26. julija leta 1995 pa je bil za stalnega nuncija v Ljubljani imenovan med Slovenci zelo priljubljen nadškof Edmond Farhat, ki je bil pred prihodom v Ljubljano nuncij v Alžiriji in Tuniziji ter delegat za Libijo. Edmond Farhat je izročil pove-rilna pisma predsedniku Republike Slovenije Milanu Kučanu 8. novembra leta 1995. Po do-
brih petih letih delovanja v Sloveniji se je Edmond Farhat poslovil, v Ljubljano pa je decembra leta 2001 za drugega stalnega nuncija prišel Poljak Marian Oleš, ki se je moral zaradi slabega zdravja čez nekaj mesecev tej dolžnosti odpovedati. Maja leta 2002 pa je bil za tretjega stalnega nuncija v Sloveniji imenovan Italijan Giuseppe Le-anza. Njegovo službovanje v Ljubljani se je po enem letu končalo. Kot četrti nuncij s sedežem v Ljubljani pa je pretekli teden prišel Santos Abril y Castello. Sveti sedež je to imenovanje sporočil v Ljubljano 9. aprila, nuncij pa je prišel dober mesec po imenovanju. V prvi izjavi za novinarje v Sloveniji je povedal, da se bo najprej srečal in pogovarjal z škofi. Njegova glavna naloga bo delovanje in položaj Cerkve v Sloveniji, v tem okviru pa tudi sodelovanje z državno oblastjo.
Jože Košnjek
Suhadole - V Suhadolah, v komendski župniji, kjer se je pred slabimi desetimi leti začela postopna obnova cerkve sv. Klemena, je bila minulo nedeljo svečana blagoslovitev glavnega oltarja, posvečenega papežu mučencu sv. Klemenu. Nedeljska svečanost s sveto mašo, ki jo je ob kamniškem dekanu Antonu Dobrovoljcu, Maksimi lja-nu Ocepku iz Komendske Dobrave, komendskem župniku Zdravku Žagarju in bodočem novomašniku ljubljanske nad-
Prazniki in godovi
Veseli Krispin, zavetnik čevljarjev
V nedeljo, 18. maja, je bil 83. rojstni dan papeža Janeza Pavla II. Minilo je eno leto od slovesne razglasitve sklepov prvega plenarnega zbora Cerkve na Slovenskem.
Danes, 20. maja, so prazniki duhovnika Bernardina Sien-skega in redovnice Elfride. V cerkvenih knjigah so zapisali, daje bil Bernardin spokorni pridigar in nato odličen študent in duhovnik, rojen leta 1380 v Italiji. Bil je frančiškan in šibkega zdravja. Na vsako pridigo se je odlično pripravil in upošteval razmere v kraju, kjer je govoril.
Jutri, 21. maja, bodo godovali duhovnik Krištof Magallanes in tovariši mučenci iz Mehike, redovnica Elfrida ijn veseli kapucinski brat Krispin. Posebej zanimiv in med slovenskimi katoličani bolj poznan je Krispin, ki seje rodil leta 1668 preprostima in pobožnima zakoncema Fioretti. Krstili so ga za Petra. Posebej je spoštoval Marijo, stregel pri maši in molil. Izučil seje za čevljarja, vendar je želel
v samostan, kjer so mu dali kapucini ime Krispin. Živel je v uboštvu in prosil za reveže. Skoraj 50 let je pobiral miloščino za svoj samostan. Bil je priljubljen med ljudmi. Na stara leta, ko je težko hodil, so ga prestavili v Rim, kjer je bil ministrant tako kot v otroštvu. Umrl je star 82 let.
V četrtek, 22. maja, so praznični dnevi redovnic Marjete (Rite) Kasijske in Joahime de Vedrune, škofa Donata Istrskega, mučenke Julije, mučen-ca Milana in spokornice Renate. V petek, 23. maja, bodo godovali duhovnik Janez de Ros-si, kmet Mihael in redovnici Evfrozinija in Ivana Antida Thouret.
V soboto, 24. maja, bo praznik Marije, pomočnice kristjanov, in Servula (Socerba) Tržaške-
ga, mučenca. Praznik Marije pomočnice kristjanov je bil uvedene leta 1814, ko seje takratni papež Pij VII vračal iz Napoleonovega ujetništva v Parizu. Rešitev iz ujetništva je pripisoval Mariji. V Sloveniji je čaščenje Marije pomočnice oziroma Marije Pomagaj zelo razširjeno. Na Brezjah je njena ganljiva podoba, ki jo je leta 1814, tudi v zahvalo za rešitev iz ječe, naslikal slikar Leopold Layer.
V nedeljo, 25. maja, katoliška cerkev časti cerkvenega učitelja Beda Častitljivega, papeža Gregorja VII in Urbana I ter devico Marijo Magdaleno de Pazzi. Urban, ki so ga kot papeža obglavili v 3. stoletju, je zavetnik vinogradnikov. Upodabljajo ga z grozdom ali vinskim trsom v roki.
Jože Košnjek
škofije diakonu Jožetu Piberni-ku, domačinu iz Suhadol, daroval generalni vikar ljubljanske nadškofije Božidar Metelko, je bila krona dosedanjih obnov na eni redkih cerkva sv. Klemenu v Sloveniji v Suhadolah.
Restavratorska dela sta po nadzorom umetnostne zgodovinarke Damjane Pečnik iz Zavoda za naravno in kulturno dediščino Kranj opravila strokovno in kvalitetno restavrator in akademski slikar Matjaž Vilar iz Ljubljane in rezbar ter pozlatar Miha Legan iz Stranske vasi. Dela so s krajšo prekinitvijo potekala lani in predlani, s prostovoljnim delom in prispevki pa so jih podpirali vaščani in dobrotniki, ki so prispevali polovico. Približno četrtino je primaknila občina Komenda, razliko pa država. Po sedanji obnovi bodo nadaljevali z obnovo obeh stranskih oltarjev (sv. Antonu in Materi Božji) in križevega pota, projekt pa bodo sklenili v prihodnje še z zamenjavo dveh železnih zvonov.
Slovesno mašo ob blagoslovitvi oltarja, za katerega obnovo sta ob vaščanih še posebej zaslužna cerkvena ključarja Peter Lah in Jože Šorn z drugimi člani odbora, so z mešanim cerkvenim pevskim zborom Petra Pavla Glavarja Komenda obogatile številne narodne noše. Goste je v imenu vaščanov pozdravil Jože Pavlic, ki je orisal tudi zgodovino vasi in cerkve, skoraj desetletno obnovo cerkve in del v okolici pa je opisal Ferdinand Lah mlajši. Za praznično srečanje ob dobrotah so po blagoslovitvi na vaškem trgu poskrbeli domačini.
Andrej Žalar
Piše Miha Naglic
Po ljudeh gor, po ljudeh dol
Podlistek o znamenitih Gorenjcih
Sv. Pavlin Oglejski, apostol Gorenjcev
Znano je, da je prišlo loško območje leta 973 v posest freisinških škofov. Seveda je bilo naseljeno že pred tem in tudi krščanstvo je bilo v teh krajih Že sprejeto. O tem, kako se je to zgodilo, ne vemo skoraj nič, gotovo pa je, da se je vse skupaj spo-čelo v letih 787-802, koje bil v Ogleju za patriarha učeni Pavlin. Kristjani so bili že staroselci pred prihodom Slovanov, pokristjanjevanje slednjih pa se je začelo šele pod Pavlinom. To velja za naše prednike, ki so se naselili južno od Drave. Med Karantanci, ki so versko sodili pod pristojnost Solnograda, se je začelo že sredi 8. stoletja, med drugimi tedanjimi Slovenci - torej tudi med Gorenjci - pa v njegovem zadnjem desetletju.
Sv. Pavlina je v Letu svetnikov opisal dr. Maks Miklavčič, zgodovinar in duhovnik, doma iz Dolenje Ravni pod Blegošem. Iz njegovega pisanja izvemo, daje bil bodoči škof rojen nekje v Furlani-ji kmalu po letu 725, torej v času, ko so tu vladali Langobardi. Zaslovel je kot učeni "gramatik"
in pesnik, kot največji teolog na območju Italije po Gregorju Velikem. Glas o njem je segel do Karla Velikega in ta ga je 776 povabil na svoj dvor v Aachen. Tu so bili Že zbrani številni drugi učenjaki, vodilni med njimi je bil anglosaški menih Alkvin, ki je bil tudi cesarjev glavni svetovalec v verskih zadevah. Alkvin in Pavlin sta postala prijatelja. Pavlin je ostal na Karlovem dvoru do 787, ko je vladar pri papežu Leonu III. posredoval, da je Pavlina zaradi njegovih izjemnih zaslug imenoval za oglejskega nadškofa.
Po vrnitvi v Oglej je postala njegova glavna dolžnost pokristjaniti Slovane južno od Drave. "Že 788 so se začele priprave Karla Velikega na uničenje obrske poganske države v Podonavju. To leto si je Karel zagotovil oblast nad Istro in Bavarsko, od koder naj bi se bil začel napad zoper Obre. Leta 791 in 795je Karel svoj namen dosegel. Dva velika pohoda sta odstranila obrsko državo. Kar je Obrov še ostalo, so se odločili za sprejem krščanske vere. Oba pohoda sta šla preko slovenske zemlje južno od Karavank. Slovenci so se otresli nasilne obrske oblasti in posavski knez Vojnimir je takoj prešel na stran Frankov in pomagal streti obrsko silo. Tedaj so bili vsi naši slovenski predniki združeni v frankovski državi, ne da bi bili zato že zgubili domače kneze. Njihovi notranji svobodi je bilo v prid, da so se prostovoljno
Zaponka v obliki pava, simbola neumrljive duše, Pristava pri Bledu, 2. polovica 6. stol.
odločili tudi za sprejem krščanstva. Oznanjevanje evangelija v vsem južnem in vzhodnem delu Slovenije (t. j. zunaj že krščanske Karantanije) sta prevzela Salzburg in Oglej."
Vas to kaj spominja na dogajanja ob naši "prostovoljni odločitvi" za EU, v kateri ohranjamo "notranjo svobodo" in "domače kneze"? Prof.
Miklavčič v nadaljevanju zapiše še: "Patriarh Pavlin je že leta 796, preden je sklical sinodo v Čedadu, obiskal novo osvojene kraje in se tam sestal s salzburškim škofom Arnom in drugimi misijonskimi sodelavci. Z Arnom sta se prijateljsko dogovorila, da bo meja med oglejskim in salzburškim. misijonskim področjem reka Drava (tok te reke je Karel Veliki 811 določil za stalno mejo med metropolijama Oglej in Salzburg: obdržala se je 975 let!). Sv. Pavlinu je tako pripadla pomembna misijonska naloga med Slovenci. Bližnja priprava nanjo je bila omenjena sinoda v Čedadu proti koncu leta 796. Tam je patriarh s sprejetimi odloki uveljavil vzoren krščanski red na svojem cerkvenem področju, ki je mogel biti merilo za verski ideal, kakor naj se uresniči tudi med novo-krščenimi Slovenci. Oznanjevanje vere se je izvršilo brez nasilja po dobro pripravljenem načrtu oglejskega patriarha in škofa Arna, ki sta oba dobila pismene napotke za izvajanje blage misijonske metode tudi od Alkvina. Sv. Pavlin je prezgodaj umrl, da bi videl končni uspeh veličastnega podjetja za krščansko vzgojo Slovencev južno od Karavank in na desnem bregu Drave. Brez dvorna pa smemo prav njegovemu načrtu in njegovi metodi, kar se da skladni z evangeljsko resnico in svobodo, pripisovati odločilno zaslugo, da se je krščanska vera brez odpora razširila po vsej slovenski zemlji. Oglejski patriarh je s tem raztegni svoje meje daleč na Vzhod, sv. Pavlin pa sije res zaslužil naslov 'apostol Slovencev'." Umrl je januarja 802.
Slovenski gasilci na Bledu
Na Bledu bo konec tedna 14. kongres Gasilske zveze Slovenije. Ob njem bo več razstav, v nedeljo pa tudi gasilska
parada po mestu.
Bled - Na letošnjem kongresu pričakujejo 370 delegatov iz slovenskih gasilskih društev in 23 gostov iz tujine. Kot je napovedal predsednik GZS Ernest Oery, bo organizacija z več kot 123.000 člani opozorila na nujnost zagotavljanja boljših pogojev za delo. Za obiskovalce bo najbolj zanimiva gasilska parada, kjer bo okrog tri tisoč udeležencev.
Na Bledu bo 24. in 25. maja 14. kongres Gasilske zveze Slovenije. Na shodu gasilcev želijo dobiti odgovore na vprašanji, kaj so naredili v minulih petih letih, pa kako usmeriti bodoče
gasilcev, je menil predsednik GZS Ernest Oery.
Za Gasilsko zvezo Bled-Bo-hinj je organizacija kongresa veliko priznanje za njihovo delo, je poudaril predsednik Jože
Priprave na 14. kongres GZS so predstavili Eva Štravs Podlogar, Ernest Oery, Jože Antonič in Jože Smole (od leve).
delo. Iz poročila predsedstva je razvidno, da se jim ni treba sramovati doseženega. Prostovoljno gasilstvo je zelo razvito, saj je v 1376 društvih kar 123.087 članov. Vodstvo je zadovoljno, da se je članstvo povečalo za dobre 3 odstotke. Ob močnem operativnem jedru se povečuje tudi vključenost mladih v enote. Zato se zavedajo, da bo treba nadaljevati z izobraževanjem in usposabljanjem članstva, obenem pa poskrbeti za primerno opremljenost enot. Na kongresu bodo opozorili, da jih pri tem marsikje ovirajo slabi materialni pogoji. Nerešen je tudi status
Smole. Sami želijo ohraniti skoraj 120-letno tradicijo, zato so vložili veliko truda v pripravo srečanja slovenskih gasilcev. Kot je povedala direktorica LTO Bled Eva Štravs Podlogar, je Bled že leta 1954 prvič gostil kongres gasilcev. Tokrat pričakujejo 370 delegatov iz države in 23 gostov iz tujine. Za njih bodo že v petek zvečer pripravili sprejem na Blejskem gradu, peljali pa jih bodo tudi na izlet v Bohinj. Obiskovalcem je zaželel dobrodošlico blejski župan Jože Antonič. Izrazil je upanje, da bodo odnesli dobre vtise iz obeh občin in se še vrnili. Nekateri
Mladina na orientacijskem teku
Bohinjska Bistrica - Mladinska komisija Gasilske zveze Bled-Bohinj je 10. maja organizirala v Žlanu pri Bohinjski Bistrici orientacijski tek, na katerem je sodelovalo več kot 200 mladih iz 16 društev. Trojke, ki so tekmovale v šestih kategorijah, so po karti iskale kontrolne točke. Tam so se pomerile v gasilskih veščinah in poznavanju narave ter prometnih znakov. Zmaga je pripadla ekipi, ki je mimo vseh kontrol prišla najhitreje na cilj in zbrala najmanj negativnih točk. Tekmovanje je uspelo kljub spremenljivemu vremenu, je zapisala Urška Jamar, ki je sporočila tudi rezultate. Mlajši pionirji: 1. Bohinjska Bela 3, 2. Nemški Rovt 2 in Gorjuše 1; mlajše pionirke: 1. Selo 2, 2. Zasip 2, 3. Podhom 1; starejši pionirji: 1. Bohinjska Bela 1, 2. Selo 4, 3. Zasip 1; starejše pionirke: 1. Gorjuše 1, 2. Zasip 2, 3. Bohinjska Bela 1; mladinci: 1. Savica-Polje 2, 2. Bohinjska Bela 2, 3. Savica-Polje 1; mladinke: 1. Podhom 1, 2. Zasip 2, 3. Zasip 1. Po dve najboljši ekipi iz vsake kategorije bosta sodelovali na tekmi za prehodni pokal Gorenjske 14. junija v Jelendolu.
S.S.
bodo gotovo prišli na srečanje evropskih gasilcev, ki bo čez dve leti na Bledu.
Letošnji kongres GZS bodo pospremili z več prireditvami. V petek, 23. maja, ob 19.30 bodo odprli razstavo Gasilci skozi čas in pripravili kulturni program v Festivalni dvorani. Tam bo v soboto zjutraj koncert Godbe na pihala Gorje. Ob 9. uri bo udeležence kongresa nagovoril minister za obrambo Anton Grizold. Delo organov kongresa bo potekalo vso soboto in naslednji dopoldan. V ne-
deljo, 25. maja, od 9. ure bo na parkirišču hotela Krim razstava gasilske tehnike. Kot je ocenil poveljnik GZS Matjaž Klarič, bo za obiskovalce najbolj zanimiva velika gasilska parada. Ob 13. uri bo krenilo z Ribenske ceste proti središču Bleda 23 enot s 3000 udeleženci; spremljale jih bodo 4 gasilske godbe in številna vozila. Zaključni nastop bo uro pozneje v Ledeni dvorani, kjer bo osrednji govornik Borut Pahor, predsednik državnega zbora RS.
Stojan Saje
Pred skupščino planincev
Kamnik - Letošnja skupščina Planinske zveze Slovenije bo v soboto, 24. maja 2003, v dvorani doma kulture v Kamniku. Tam bodo ob 9.30 izvolili organe skupščine in po ugotovitvi udeležbe sprejeli poslovnik o delu. Udeležence bo seznanil s poročilom upravnega odbora PZS predsednik mag. Franci Ekar. Kot je zapisal v gradivu za skupščino, je UO-letni jubilej planinstva primeren čas za utrditev nekaterih doslej prikritih dejstev. Zato seje predsedstvo PZS odločilo za izdajo podrobnejše zgodovine, ki bo opravičila dolg do preteklosti. Ob obletnici Slovenskega planinskega društva, v katerem sta pred 110 leti vzniknili kamniška in savinjska podružnica, slavi 55 let neprekinjenega delovanja Planinska zveza Slovenije. Njena zasluga je, da je večino planinskega premoženja vrnila članom. Z njeno pomočjo so uresničili hotenja, ki so vodila do izjemnih dosežkov. Zato je njihovo delo tudi mednarodno primerljivo in priznano, je prepričan Ekar. Svoja razmišljanja bodo dodali tudi načelniki številnih komisij in odborov, ki delujejo v okviru PZS. Ob tem bodo skušali najti odgovor, kakšna Članarina bi na)bolj ustrezala več kot 67.000 članom. Seveda bodo pred razpravo udeleženci slišali še poročili častnega sodišča in nadzornega odbora ter finančno poročilo za leto 2002. V nadaljevanju bodo sprejeli letošnji finančni plan, odločali pa se bodo tudi o spremem-bah'in dopolnitvah statuta PZS. Stojan Saje
Zlato ob zlatem jubileju
Društvo upokojencev je ob občinskem prazniku občine Komenda proslavilo 50-letnico.
Komenda - Minulo soboto so člani Društva upokojencev Komenda na osrednji svečanosti v športni dvorani v Komendi proslavili zlati društveni jubilej. Ob tej priložnosti, ko so hkrati proslavili tudi občinski prazniki, jim je čestital predsednik zveze društev upokojence Slovenije Vinko Gobec in izročil društvu posebno priznanje, župan občine Komenda pa je predsedniku društva Janezu Kimovcu izročil zlato priznanje občine Komenda, s katerim je društvo odlikoval občinski svet ob občinskem prazniku.
Društvo upokojencev Komenda je bilo ustanovljeno leta 1953. 43 članov iz Komende in 14 s Križa pri Komendi se je takrat odločilo za to in za prvega predsednika je bil izvoljen Franc Sodnik. Takoj po ustanovitvi so se lotili obnove prostorov v Glavarjevi bolnici. Te prostore je potem občina Kamnik pred 31 leti, ko je bi predsednik občine sedanji predsednik Zveze društev upokojence Slovenije Vinko Gobec, z odločbo namenila društvu v brezplačno upravljanje. V prostorih je tudi še danes sedež društva, ki je pred sedmimi leti, ko mu je predsedoval Jože Kern, razvilo nov društveni prapor. Pred dvema letoma je postal predsednik Janez Kimovec in društvu predseduje tudi zdaj.
Društvo je vedno znalo povezovati svoje člane in danes je s 750 člani največje v občini. Posebno pozornost namenjajo starejšim in bolnim, organizirajo izlete in različne športno rekreacijske dejavnosti. Lani so usta-
Slavje javorniških upokojencev
Slovenski Javornik - Društvo upokojencev Javornik - Koroška Bela je z lepo razstavo, družabnim srečanjem in slavnostno proslavo, na kateri so prejeli plaketo Zveze društev upokojencev, proslavilo 50-letnico obstoja. Ob tej priložnosti so jih obiskali pevci iz pobratenih Trbovelj, trboveljske upokojence pa so javorniški prijatelji peljali na Golico, kjer so prav zdaj narcise v najlepšem razcvetu.
Društvo upokojencev, ki ga vodi predsednik Vinko Cerar, šteje 800 članov in deluje v številnih sekcijah: zborovski, krožku ročnih del, folklorni skupini, pohodniški, teniški, šahovski, namiznoteniški, strelski, balinarski, kegljanju... V
delo društva se vključujejo upokojenci s Koroške Bele, Javorni-ka, Kočne, Potokov, dela Tomšičeve ceste, Blejske Dobrave. Vse sekcije so zelo aktivne in se udeležujejo tekmovanj, najbolj prizadevna pa je pohodna skupina in je edina v Sloveniji, ki opravlja pohode vse srede v letu - po Sloveniji, a tudi izven meja.
Pri njihovem domu je vedno zelo živahno. Vinko Cerar Vzdržujejo in obnavljajo svoj velik in lep upokojenski dom na Javorniku, ki so ga zgradili s prostovoljnim delom leta 1960 in ga leta 1971
razširili. Pred štirimi leti so obnovili zgornje prostore, večja dela pa so opravili lani. Popolnoma so obnovili notranjost prostora za vsakodnevno bivanje in opravili druga nujna dela. Čeprav so večji del oddali gradbenemu podjetju, so precej del opravili tudi s prostovoljnim delom, finančna sredstva pa pridobili od donatorjev - največ sredstev je prispeval Acroni. V naslednjem obdobju pa bodo poskrbeli za ureditev okolice in zunanji izgled doma.
Društvo v vsem svojem obdobju delovanja nikoli ni pozabilo na svoje člane, ki zaradi različnih vzrokov ne morejo v dom, zato jih obiščejo na domu in jim pomagajo.       Darinka Sedej
Na svečanosti so podelili priznanja članom in društvu.
novili dramsko in folklorno sekcijo in imeli številne nastope s pevskim zborom in ansamblom.
Organizirali so tudi gorenjsko srečanje upokojencev in županov s predsednikom vlade Re-
publike Slovenije dr. Janezom Drnovškom, oktobra letos pa bo v Komendi tudi revija pevskih zborov upokojencev Slovenije.
Na sobotni svečanosti so se še posebej zahvalili nekaterim svojim članom za delo, za sodelovanje pa društvom upokojencev v sosednjih občinah in med drugim društvu v občini Preddvor. Da so v zadnjem času v društvu razvili številne dejavnosti, so z nastopom potrdili tudi člani društvenega pevskega zbora in folklorne skupine. Za veselo razpoloženje, ki se je potem zvečer nadaljevalo s splošnim rajanjem ob občinskem prazniku, pa je skrbel društveni ansambel pod vodstvom Mihe Ferjuca. Andrej Zalar
Praznik doma na Lubniku
Loški planinci bodo to nedeljo na Lubniku proslavili petdesetletnico doma in hkrati tridesetletnico loške planinske poti.
Škofja Loka - Prav na 25. maj leta 1953 so na 1025 metrov visokem Lubniku nad Škofjo Loko slovesno odprli vrata doma, ki v zadnjih petih desetletjih nudil zatočišče množici domačih in tujih planincev, ob letošnjem prazniku pa bodo člani Planinskega društva Škofja Loka, ki vsa leta oskrbujejo svoj dom, tega še posodobili.
"Že maja leta 1932 je bila odprta prva koča na Lubniku, ki je bila 1. maja leta 1943 požga-na. Deset let kasneje je bila nato otvoritev novega doma na Lubniku. Ta je bil seveda veliko večji od prejšnje koče, zato je tudi dobil ime planinski dom. Dom se je gradil večina ob nedeljah in praznikih, dograjen pa je bil v treh letih. Gradili smo ga vsi planinci, od osnovnošolcev do starejših planincev, kot edini član takratnega gradbenega odbora pa je danes živ še Savo Šink," je od petdeseti obletnici koče na Lubniku povedal sedanji predsednik Planinskega društva Škofja Loka Jože Sta-nonik, ki je bil prav tako med graditelji doma na Lubniku inje nato skupaj z loškimi planinci skrbel, da je bil dom na Lubniku vsa leta prijetno zavetišče domačih in tujih planincev. Dom na Lubniku je od 1. marca do novoletnih praznikov odprt vsak dan, januarja in februarja pa le konec tedna, ko skrb nad obiskovalci prevzamejo "lubni-karji", najzvestejši obiskovalci Lubnika. Petdeseto obletnico doma na Lubniku bodo to nede-
ljo, 25. maja, člani Planinskega društva Škofja Loka in vsi obiskovalci Lubnika proslavili s priložnostno slovesnostjo, ki se bo začela ob 11. uri s pozdravoma domačega predsednika Planinskega društva Jožeta Stanonika, župana občine Škofja Loka Igorja Drakslerja ter pozdravom predstavnika Planinske zveze Slovenije. Nato se bo prireditev nadaljevala s kulturnim programom, v katerem bodo nastopali basist Rok Lap, baritonist Mar-
ko Kobal, citrar Tomaž Plahut-nik in učenci osnovne Šole Cvetka Golarja ter se zaključila ob zvokih tria Lubnikarji.
Že v četrtek, 22. maja, pa bo v osnovni šoli Ivana Groharja v Podlubniku odprtje razstave planinskih krožkov škofjeloških osnovnih šol s kulturnim programom. Prireditev ob 50-letni-ci doma na Lubniku in 30-letni-ci loške planinske poti se bo začela ob 19. uri.
Vilma Stanovnik
Gfosbens šo£a gfjpjib Krmi
Trubarjev trg 3 in Poštna ulica 3, 4000 Kranj tel./fax: 04/20 21 565, tel.: 04/23 64 750, e-pošta: glasbena.sola. kranj@siol.net
obvešča, da bodo SPREJEMNI PREIZKUSI ZA VPIS NOVIH UČENCEV za šolsko leto 2003/2004:
v petek, 23. maja, od 16. do 18. ure in v soboto, 24. maja, od 9. do 11. ure v prostorih Glasbene šole Kranj, Poštna ulica 3 (bivša Evropa).
Vpisovali bomo v naslednje oddelke:
PIHALA IN TROBILA, GODALA, KLAVIR, ORGLE, PETJE,
TOLKALA, HARMONIKA, KITARA in HARFA.
Število učencev je omejeno.
V predšolsko glasbeno vzgojo (prej mala glasbena šola) bomo vpisovali otroke rojene v letu 1998, v glasbeno pripravnico pa otroke rojene v letu 1997 v tajništvu šole (Poštna ulica 3, III. nadstropje) v času sprejemnih preizkusov. Za učence, ki so uspešno končali 6. razred nauka o glasbi razpisujemo pouk glasbenega stavka (osnove harmonije, kontrapunkta in glasbenih oblik).
Vabljeni!
Ob Svetovnem dnevu muzejev
Živahen vikend v muzejih
Loški muzej je v počastitev dneva muzejev, od 16. do 18. maja, pripravil dneve obrti. V Finžgarjevi hiši v Doslovčah domači kruh iz črne kuhinje.
Škofja Loka, Doslovce - Ob Svetovnem dnevu muzejev so v muzejskih ustanovah po Gorenjskem pripravili dneve odprtih vrat, javna vodenja po stalnih muzejskih razstavah, različne dejavnosti povezane z zbirkami, predavanja, prireditve... Udeležili smo se prireditev na Škofjeloškem gradu, kjer so med drugim pripravili Dneve obrti in prikaz starih obrti, kot so tkanje lanu, klekljanje, predenje in česanje ter pletenje iz volne in vezenje bombaža. Bili pa smo tudi na predstavitvi peke kruha v krušni peči v Finžgarjevi rojstni hiši v Doslovčah, ki jo je pripravil Gornjesavski muzej Jesenice.
"Včasih so se teh obrti lotevali predvsem za preživetje, zato so danes v večini že izumrli. Le klekljanje seje ohranilo, ponovno se obuja delo povezano z lanom," pravi Tadeja Primožič. Ob tem velja omeniti, daje bilo za škofjeloško območje značilno tudi izdelovanje umetnega cvetja, poleg tega pa že prej omenjeno klekljarstvo, sitar-stvo, klobučarstvo, glavništvo, pletnarstvo, izdelovanje medenih kruhkov. V soboto so Dneve obrti popestrili tudi učenci iz Turističnega društva OŠ Ivana Groharja s prikazom starih otroških iger. -
Loški muzej je na grajskem dvorišču postavil več stojnice,
vsaka je odsevala svojo vrsto dela. Na eni so prikazali tkanje na ročnih statvah, na drugi klekljanje, nato spet "gredešanje" in predenje volne, pletenje in na koncu vezenje. Kaj je gredešanje, smo vprašali Ano Podobnik iz Žirov. "Gredešam ovčjo volno. To je star izraz za česanje volne z nekakšnim glavnikom," je razložila. Dela z volno se je naučila med vojno, saj se ni dobilo drugega materiala. Tako si je sama na koncu spletla jopico ali nogavice. Preizkusila se je tudi v gredešanju, predenju in pletenju zajčje volne in pove, da so bile jopice iz zajčje volne zelo lepe. Seveda tako ne delamo več, smeje pove in razloži,
Bliža se blejski PEN
Bled - Z uradnim sprejemom na Blejskem gradu, ki ga prireja blejski župan, tokrat Jože Antonič, se bo v sredo začelo že 36. mednarodno srečanje pisateljev PEN. Naslednje tri dni se bodo literati iz vsega sveta srečevali v treh slovenskih mestih, poleg Bleda še v Ljubljani in v Kamniku. V četrtek bodo na dveh okroglih mizah razmišljali na temi "Oh, Vrli novi svet" z moderatorko Alenko Puhar in uvodnim referatom Casimira de Brita (Portugalska), na popoldanski okrogli mizi pa bo moderator Svlvestre Clancier (Francija), uvodni referat pa bo imel Andrej Detela. Večernemu sprejemu kulturne ministrice Andreje Rihter bo sledil literarni večer. Nekaj misli bodo sodelujoči zagotovo namenili tudi blejskemu rojaku, pred tremi leti pokojnemu pisatelju, prevajalcu in esejistu Niku Koširju, vsa leta prizadevnemu članu PEN, ki je bil doma na Poljšici. V petek se bodo po okrogli mizi Mirovnega komiteja Mednarodnega PEN z naslovom "Oko za oko in svet bo oslepel", gostje selili v Ljubljano, kjer bo na Ljubljanskem gradu, ob 17. uri literarni večer s finskim pisateljem Artom Paasilin-no in argentinskim pesnikom Juanom Octaviom Prenzom. Modera-torja bosta prevajalca Jelka Ovaska in Miha Ferbežar. I.K.
Iz galerije Prešernovih nagrajencev za likovno umetn
MARJAN POGAČNIK (mo)
Motiv na sliki je v oranžni pravokotnik ujeta drevo življenja. V njem so čipkasto vtisnjeni znaki in podobe, ki se porajajo in zginevajo na podlagi. Čipkasta mreža je natančno razdeljena na štiri dele s kratkimi diagonalnimi prekinitvami, ki usmerjajo pogled in opozarjajo na posamezne prvine: na človeka, naravo, civilizacijo, na temelje Človekovega obstoja. Ta ritem prekine le oranžni krog. Pogačnika te zabeležke uvrščajo v skupino slikarjev, na katere je vplival informel. Abstraktna dela, ki jih je navdihnilo podzavestno. Po vsebini pa se uvršča med intimiste. Pogačnik je s svojim načinom grafičnega oblikovanja vplival na številne grafike in vnesel mnogo novosti v krog Ljubljanske grafične šole.
Rodil se je v Ljubljani. Študiral je na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1947 in nadaljeval študij slikarstva pri profesorju Gabrijelu Stupici na ALU v Ljubljani. Diplomiral je leta 1949 ter 195] dokončal specialko za slikarstvo pri profesorju Gabrijelu Stupici.
Nagrado Prešernovega sklada je prejel leta 1963 za grafični opus, Prešernovo nagrado pa leta 1986 za življenjsko delo. P- B F-
Brezizhodno, 1969, Reliefna barvna jedkanica, v. 49 x l 42,5 cm. Provenienca: darilo avtorja leta 2002 za Zbirko Prešernovih nagrajencev.
Galerija Prešernovih nagrajencev
Pavšlarjeva hiša Kranj in Avla Mestne občine Kranj
Prikaz predenja na Škofjeloškem gradu.
da ovac ni več v Žireh. "Le še za meso jih redijo," še doda.
Tudi Francka Strlič je prišla iz Žirov pokazat kako so včasih predli na kolovratu. "Mladi o
predenju ne vedo veliko. Nekateri so kolovrat že videli doma ali pri babici, toda skoraj nikjer ni več v dobrem stanju," nam je povedala Strličeva, nato pa opi-
Storžič na filmskem platnu
Kranj - V seriji dokumentarnih esejev "Razgledi slovenskih vrhov" sta nastala dva nova filma na temo Storžiča. Filma, katerih avtor besedila, scenarist in režiser je Igor Likar, poleg RTV Slovenija pa sta sodelovala tudi PZS in PD Kranj, prikazujeta Storžič in svet okrog njega. Zgodbe o minevanju (s podnaslovom legende med Kokro in Storžičem) pripovedujejo o gori in vsem s čimer se srečujemo v njeni okolici, tudi vasmi ob njenem vznožju, drugi film Med steno in nebom (Srečanja v severni steni Storžiča) pa spremlja pot gornikov čez severno steno in srečanja z gospodarjem višav planinskim orlom. Predstavitev obeh filmov bo v kinu Storžič v Kranju, v sredo, 21. maja, ob 20. uri. Brezplačne vstopnice lahko dobite danes med 8. in 14. uro, v PD Kranj na Koroški cesti 27, in v sredo, na dan predstave od 8. do 17. ure. Brezplačen ogled so omogočili RTV Slovenija, Foto Bobnar Kranj in PD Kranj. I.K.
Aplavzi opernim zvezdam
Kranj - Razprodana dvorana Prešernovega gledališča je z aplavzi nagrajevala najlepše arije iz La Traviate, ki so jih izvajali operni prvaki, tenorist Jurij Reja, ki je koncert pripravil ob 50-letnici umetniškega delovanja, sopranistka Milena Morača in baritonist Ferdinand Radovan. Ob spremljavi pianista Marjana Fajdige smo poleg najlepših delov opere slišali tudi druge popularne operne in operetne arije ter Rejevih "specialitete", italijanske kancone ter španske evergrine. Poslušalstvo si je bilo ob dogodku edino, da tovrstnih koncertov v Kranju primanjkuje in bi bilo še kako dobrodošlo v tej smeri pripraviti še kakšen koncert.   I.K., foto: G.K.
sala delo na kolovratu. "Zgrede-šano" volno spredem v predivo in nato dve nitki skupaj navijem na vreteno. Iz volnenih niti smo naredili zelo močne jope, zelo malokrat pa smo imeli na voljo dobro volno za fine jopice," pravi Francka Strlič in še doda, da je bila volna boljša, kadar so krmili ovce s senom in so jo ostrigi i le enkrat letno. "Predem že več kot 50 let, še vedno pa bi za kilo volne potrebovala vsaj 2 dni, morda tudi več," je o težkem in izumirajočem delu še povedala Strličeva. Petošolci OŠ Ivana Groharja so z zanimanjem poslušali pripoved obeh in povedali, da so se o starih obrteh nekaj že učili in nekatere tudi videli, a kaj takega sami ne bi zmogli.
V prijetni in domačni Finžgarjevi hiši je v petek, 16. maja, potekala delavnica peke kruha v krušni peči, ki so se je udeležile ženske, ki želijo slediti stari tradiciji. Na tak način se organizator Gornjesavski muzej Jesenice med svojimi številnimi muzejskimi dejavnostmi ukvarja tudi z ohranjanjem slovenskega ljudskega izročila v avtentičnem okolju, s čimer ohranjajo stare muzejske hiše žive. Zato muzej vsako leto organizira delavnico za odrasle, med poletnimi počitnicami pa v Čopovi hiši tudi za otroke, če so sredstva in je zadosti prijav. Včasih se je kruh pekel vsako leto 3. decembra v Prešernovi hiši, ker pa je ta zdaj preveč zasedena, so poizkusili v Finžgar-
jevi, ki se je prav tako izkazala za zelo primerno. O peki kruha sta v svojih delih veliko pisala tudi Janez Jalen in Fran S. Finžgar, kar je Gornjesavski muzej Jesenice še toliko bolj vzpodbudilo k ohranjanju domače tradicije.
Delavnico je vodila Vida Jane iz Mošenj, članica Aktiva kmečkih žena Radovljica, ki se je peke kruha iz krušne peči naučila od svoje mame, ki je bila vsakič zelo ponosna, ko ji je kruh uspel. Tudi tašča je pekla v krušni peči in Vida je njuno ljubezen in znanje prenesla že številnim ženam. Ljubezen pa je poleg vode, moke, soli in kvasa tudi glavna zmes, ki jo ženska pri peki kruha potrebuje, saj kruha ne speče moka, ampak roke. In če je kruh spečen iz ljubezni, ponavadi uspe, pravi Vida. "Včasih, ko je bilo pomanjkanje, so pekli krompirjevega, pa ovsenega, ajdovega, rženega, sicer pa belega. Brez dodatkov in v povsem naravnih razmerah. Znanje gre iz roda v rod in če se zanimaš, to ostane v glavi," pravi Vida. Kruh iz peči je izredno dobrega okusa, svoje naredi tudi naravna toplota. Potrebno pa je paziti, da se kruh ne prehladi in zato je Vida svoje "vajenke" klub sončnemu vremenu iz zunanjega prostora povabila v toplo in domačo hišo, kjer je v črni kuhinji prasketal ogenj in čakal na njihove hlebe.
Boštjan Bogataj, Katja Dolenc
Pri Krvini slike Bohanca
Gorenja vas - V Galeriji Krv-ina v Gorenji vasi je te dni na ogled razstava likovnih del ljubiteljskega slikarja Slavka Bohanca, nekdanjega državnega uslužbenca za prosveto in kulturo. S slikanjem se je intenzivneje začel ukvarjati ob odhodu v pokoj, v skoraj desetih letih pa je ustvaril številna dela, katerih košček je na ogled v Galeriji Krvina. Predstavlja se z 32 deli, ki obsegajo tako abstraktne motive (povezane tudi v triptihe), akte, v katerih se avtor loteva odnosa moški - ženska, na ogled pa je postavil tudi krajine, motive, ki ga navdihujejo, vse odkar v Gorenjo vas zahaja tudi v svojo počitniško hišico. Kot je zapisal umetnostni zgodovinar dr. Cene Avguštin, se slikarjev čopič v krajinah in cvetličnih
motivih sproščeno prepušča bogastvu barv in oblik in jih kot živ odsev njihove enkratnosti in lepote vključuje v svoj ljubezenski krog. I.K.
Razstave: FRANC NOVINC 24 april FRANCE SLANA otvoritev 23 maja
10. maj, Avla Mestne občine Kranj;
Piše Eva Senčar
S knjigo o
Še dobro, da smo si tako različni!, priročnik, ki so ga pripravili učitelji in predavatelji na Ljudski univerzi Jesenice, Ljudska univerza Velenje, C.P. Las Matillas, C.P. Padre Mariana and Scuola Media Statale d'Asaro, Doroteja Lešnik Mugnaioni, Špela Veselic, Maja Radinovič Hajdič in Justina Erčulj, Ljudska univerza Jesenice 2002, 292 str.
V povojni hitri rasti jeseniške železarne je bilo priseljevanje predvsem delavcev iz južnejših republik skupne države, kasneje tudi njihovih družin, razmeroma veliko. Petintrideset let nazaj smo posamezne 'tujce' osnovnošolci gledali kot eksote; je bilo obnašanje večine slovenskih učencev do sošolcev, ki so bili skoraj obvezno temnejše polti, črnolasi in drobnejše rasti, z večinoma slabim zna-
njem slovenščine vzvišeno? Prej bi rekla, da se mnogi niso ali pa zelo 'nevsiljivo' asimilirali v skupnost, ki se ji je reklo 'med odmori', 'po pouku', ni jih bilo na krožkih, mnogi so imeli slabo predznanje in so težje napredovali ... Ksenofobijo kot termin takrat v večini nismo poznali, nekaj smo vedeli o diskriminaciji temnopoltih - ki seveda neposredno nas ni zadevala - s seksizmom smo se začele spopadati. Z začasnimi sodbami, stereotipi in predsodki se srečujejo vse družbe, še posebej, če drug ob drugem živijo ljudje različnih kulturnih področij. Jesenice so počasi postajale mesto, kjer je večinsko prebivalstvo preraščalo v Bošnjake, Srbe, Hrvate, Makedonce, ki so se le počasi akulturirali; drugačna vera, jezik, hrana so ostali v družinskem krogu, navzven so otroci privzemali kulturne prvine večine. Pred desetletji se nismo potrudili, da bi izvedeli, kakšno hrano doma uživa albanski deček, zakaj pri srbski deklici božiča ne praznujejo istočasno kot pri njenih slovenskih sošolkah, zakaj romski otroci prihajajo v šolo le včasih. Priročnik, ki v štirih jezikih, angleščini, španščini, italijanščini in slovenščini Šolnikom ponuja dokaj praktična,
celo natančna navodila, kako opraviti s kulturnimi razlikami njihovih varovancev, kakšna je začetna pot, da se okolica nauči sprejemati drugačnost, je nastal pod okriljem So-eratesa, evropskega projekta, ki podpira tudi inovativnost na področju izobraževanja ter sodelovanje in mobilnost po Evropi. Sokrates je rekel, spoznaj samega sebe, kajti to je tudi bistvo spoznavanja drugih. Tako se začne tudi v knjigi: male izpovedi otrok, ki razmišljajo o sebi, svoji družini in navadah - mladi Rom, Arabec in Portugalec, ki živijo v Španiji, pa siciljanska deklica v Italiji občutijo nekaj podobnega kot otroci priseljencev ali beguncev pri nas: odrinjenost, odmaknjenost, manjvrednost, odvečnost. PS. V priročniku žal ni prostora za poglobljeno znanstveno razmišljanje. Nedavno mije učiteljica z. ene izmed osnovnih šol na Jesenicah, kjer so varnostniki redno prisotni, povedala: "Vedenjsko in učno problematičnih otrok na naši šoli je veliko, med njimi pa prevladujejo dečki iz tujih, a močno tradicionalnih okolij, ki torej že po tradiciji izražajo omalovažujoč odnos do žensk; tudi do nas, učiteljic. Nemalokrat nam grozijo celo njihovi očetje. "
Kotel golaža in finfranje
Finfranje je rokovnjaški izraz za veselico in nekoč so bili rokovnjači vešči finfranja. Tokrat so finfranju in golažu dodali še pohod in tek.
Duplje - Kulturno turistično društvo Pod krivo jelko Duplje in Telovadno društvo Partizan Duplje sta v nedeljo pripravila že šesto pomladno Finfranje pod Krivo jelko ter četrti rokovnjaški tek. Tokrat so domače gospodinje pripravile približno 152 litrov golaža, za okoli osemsto porcij in vsak ga je lahko dobil brezplačno.
Kdor se ni udeležil teka, se je lahko pridružil pohodnikom, ki so uradno startali pri Trnovcu, od koder je do Krive jelke ura hoda, tisti manj hodni pa so se jim pridružili pri Gasilskem domu v Dupljah. Tako da so do Krive jelke hodili slabe pol ure. Vseeno pa so (lahko bi rekli kar trumoma) prihajali pohodniki pod Krivo jelko z vseh okoliških koncev: iz Kokrice, Žigane vasi, Tenetiš, Letenc, Naklega.
Tekači so se pomerili na tri-in osemkilometrski progi. Pri-
Pohodniki so do Krive jelke potrebovali najmanj pol ure.
Pod Krivo jelko je bil tudi pohodniško razpoložen župan občine Naklo Ivan Štular.
javljenih je bilo štirideset tekačev in tekačic. Obe tekaški progi sta imeli start na igrišču osnovne šole v Dupljah, le daje krajša potekala skozi Zgornje Duplje, Zgornji Klanec do Krive jelke, daljša pa je šla okrog Strahinja. Tekli so po kategorijah in na trikilometrski preizkušnji so prvi tekači in tekačice začeli prihajati v cilj že po enajstih minutah. Ob enem so prihajali tudi pohodniki, tako da seje pod Krivo jelko v dobri uri, uri in pol zbralo okoli tisoč ljudi.
Med najstarejšimi pohodniki je bil Jože Markič, ki je že prekoračil "devet" let. Na daljši preizkušnji sta najboljši tekač in tekačica prejela umetelno nare-
KAM V NASLEDNJIH DNEH?
Rekreativno prvenstvo v hokeju na rolerjih
Jesenice - Rekreativno prvenstvo organizira Zavod za šport Jesenice v Športni hali Podmežakla. Tekmovanje se je začelo 19. maja in bo trajalo do zaključka tekem. Tekme potekajo od ponedeljka do petka po treh starostnih kategorijah: igralci nad 16 let, od 14 do 16 let in igralci od 12 do 14 let. Vsi igralci morajo biti opremljeni po pravilih mednarodne "in line" zveze.
Hokej na rolerjih za dečke
Šenčur - Turnir za dečke v hokeju na rolerjih bo potekal 24. in 25. maja, predvidoma od devetih zjutraj do šestih sedmih zvečer - za dečke do 12 let. Vse ostale informacije na telefonski številki 031 586 942 (Urh Zupan)
Mednarodni maraton Železna Kapla - Preddvor
Start bo 22. junija ob 10. uri v Železni Kapli, cilj pa pred občino v Preddvoru do 16. ure. Pravico do udeležbe na maratonu imajo tekači in tekačice letnikov 1985 in starejši z uradno štartno številko, ki ni prenosljiva. Izpolnjene prijavnice pošljite najkasneje do 18. junija na naslov: KlubTrmastih, Belska 46, 4205 Preddvor ali po elektronski pošti: klubtrmastih@email.si. Vse dodatne informacije lahko dobite na telefonskih številkah 041 624 158 ali 031 840 290.
Kontrabantski maraton
Idrija, Ledine - 24. maja 2003 - Kontrabantski maraton je turis-tično-rekreativna kolesarska prireditev. Program se začne ob 9.30 uri s kolesarskim vzponom na Ledine. Proge so treh težavnostnih stopenj, prijavite pa se lahko v Idriji, na Arkovi ulici, dve uri pred startom. Zaželene so predhodne prijave na telefonsko številko 05/ 377 38 98 ali po elektronski pošti ltoidrija@idrija.si. Na maratonu lahko sodelujejo rekreativni kolesarji, otroci mlajši od 14 let pa v spremstvu staršev. Kolesarjenje ni tekmovalnega značaja.
Memorialni tek Boštjana Kekca
Bohinjska Bela - V petek, 30. maja, se bodo pripadniki stalne sestave'Slovenske vojske in vojaki na služenju vojaškega roka že enajstič podali na spominski tek. Tek se bo začel ob 9. ur, na stre-'išcu Mačkovec.
jeni palici, delo domačina Ivana Plantana. Ivan nam je razložil, da sta palici namenjeni za pomoč pri hoji med nabiranjem
gob. Najmlajši udeleženec teka je prejel pokal, najbolj izvirno napravljeni trije Rokovnjači "rokovnjaško culo" polno domačih
Hodite vsaj štirikrat tedensko
Vsaj pol ure zmernega gibanja dnevno izboljša naše zdravje in nas ohranja aktivnega in samostojnega tudi v poznejših letih.
Kokrica - V soboto je bil Dan gibanja. Po vsej Sloveniji so bile različne prireditve. Zdravstveni dom Kranj in Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije - podružnica za Gorenjsko sta ob dnevu gibanja na rolkarski progi Kokrica pri Kranju organizirali preizkus hoje na dva kilometra.
"Preizkus je v Slovenijo prišel s Finske in ni namenjen vsem. Prilagojen je za ljudi med dvajsetim in petinšestdesetim letom. Ljudje pri preizkusu hodijo tako hitro, kolikor zmorejo, med hojo pa se ne smejo pogovarjati. Tudi starejši od petinšestdesetih let lahko opravijo preizkus, vendar ••rezultat ni tako zanesljiv. Preizkus pa ni primeren za športno aktivne ljudi in akutno bolne (bolnike, ki so preživeli srčni infarkt, kakšna akutna vnetja, bolečine v prsih...). Sicer pa za Slovence nekako velja, da jih je le tretjina telesno aktivnih," je povedala koordinatorica projek-
ta v Kranju Erika Povšnar. Na začetku se je tovrstnih preizkusov udeležilo okoli dvajset ljudi, sedaj je udeležba vedno večja. Preizkus pripravijo jeseni in spomladi.
Na koncu preizkusa posamezniku izmerijo utrip, izračunan indeks njegove telesne zmogljivosti pa je odvisen od starosti, časa hoje, srčnega utripa, telesne teže in višine. Strokovnjaki pa udeležencem preizkusa tudi svetujejo in priporočijo primerno vadbo.
Alenka Brun, foto: Gorazd Kavčič
REŠET, d.o.o., KRANJ, HUJE 9, 4000 KRANJ
Gradbeno podjetje, ki se pretežno ukvarja z nizkimi gradnjami, želi zaposliti
VEČ STROJNIKOV TGM
Pogoji:
- izpit za strojnika
- vozniški izpit B kategorije
- tri leta delovnih izkušenj
- odslužen vojaški rok
Delovno razmerje bomo sklenili za poskusno dobo z možnostjo sklenitve za nedoločen čas. Pisne prijave pošljite na zgoraj naveden naslov v roku 8 dni po objavi. Dodatne informacije dobite po tel.: 04/280-53-11
dobrot, ostali tekači pa medalje. Na osem kilometrski preizkušnji sta bila najhitrejša Franc Koder iz Dupelj in Špela Kržan iz Domžal. Spela je pritekla skozi cilj med prvimi udeleženci osem kilometrskega teka. Ko pa smo povprašali po najmlajšem
udeležencu, se je nekdo pošalil: "Ne vemo še točno, saj jih vozijo v otroških vozičkih." Po končanem športnem se je začel zabavni del oziroma finfranje z rokovnjaško muziko, ki je trajalo dokler še zadnji niso omagali.
Alenka Brun
ŠPORTNI * REKREATIVNI * EKSTREMNI * ZANIMIVI
Bunkabrc
Kranj - Na Tednu mladih ste si lahko v živo ogledali novo igro. V petek je bil na gradu Khislstein prvi turnir v bunkabrcu na mreži. Gre za zelo priljubljen šport predvsem med dijaki in študenti, saj si z njim med odmori in čakanjem na predavanja krajšajo čas. Brcajo pisano, nakvačkano žogico. Ta je napolnjena s plastičnim granu-latom in ne sme pasti na tla, odbijati ali udarjati pa jo je dovoljeno z vsemi deli telesa razen rokami oziroma dlanmi. Stvar je zanimiva, predvsem pa je za njeno igro potrebno precej gibčnosti in hitrega reagiranja. A.B., foto: Gorazd Kavčič
Študentje in dijaki novi igri pravijo tudi "izvedenka fuzbala"
za najlepše počitnice
Ste že brskali po počitniških katalogih, s prstom po zemljevidu prepotovali Evropo ali morda kako drugače našli idealen kraj za preživetje letošnjih počitnic? Če ste ugotovili, da se vam račun za uresničitev želja ne izide, vam v Novi Ljubljanski banki ponujamo ugodno osebno posojilo. Odobrili vam ga bomo hitro in brez dokazil kako boste posojilo porabili.
Ob najemu osebnega posojila vam bomo v banki na dan najema posojila izračunali mesečno obveznost, ki se vse do poplačila posojila ne bo spremenila. Če vas je torej doslej skrbelo da bi lahko vaše mesečne obveznosti za posojilo naraščale, je ta strah ob najemu jasnega posojila povsem odveč!
Vsa pojasnila so vam na voljo v vseh poslovalnicah Nove Ljubljanske banke in na spletnih straneh na internetnem naslovu: www.nlb.si
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Rok Jerše prvi zmagovalec trzinske kolesarske dirke
Savčan Rok Jerše se je minulo nedeljo kot prvi vpisal med zmagovalce kriterijske kolesarske dirke za Veliko nagrade občine Trzin, ki naj bi v prihodnje postala tradicionalna postaja v tekmovanju za kriterij slovenskih mest.
AVTO-MOTO SPORT
Beno Štern v drugi vožnji brez točke
Trzin - Zmagovalni pokal je 22-letni kolesar kranjske Save, sicer pa doma iz Zgornjih Bitenj, Rok Jerše prejel iz rok domačega župana Toneta Peršaka, saj sta bila Občina Trzin in kolesarska sekcija Smučarskega društva Trzin organizatorja prvega tovrstnega tekmovanja, ki je potekalo v industrijski coni v Trzinu.
"Dirka je bila res dobro organizirana, zase pa lahko povem, da mi je proga zelo ustrezala. Takoj ko sem videl konfiguracijo proge, sem se odločil, da bom napa-
dal. Naša ekipa je seveda startala na zmago, na koncu pa je uspelo prav meni. Tudi sicer sem trenutno kar dobro pripravljen, saj se bliža naša, kranjska dirka svetovnega pokala do 23 let in tam si seveda želim čim boljšega rezultata. Je pa fes, da se naša ekipa vsako leto pripravlja, da na dirki zmaga. Doslej nam še ni uspelo, upam, da nam bo letos, čeprav bo konkurenca gotovo spet zelo močna," je v cilju dirke v Trzinu povedal zmagovalec Rok Jerše, sicer študent na Fa-
kulteti za organizacijske vede v Kranju, in dodal: "To je moja letošnja prva zmaga, sicer pa mi je bila najljubša lanska zmaga v gorskem državnem prvenstvu, ko sem bil najboljši v konkurenci do 23 let in tretji v elitni konkurenci."
Roku Jeršetu, ki je zmagal v 36. krogih dirke, ki so skupaj šteli natanko 61,2 kilometra, na zmagovalnem odru delala družbo Boris Premužič. (Krka Novo mesto) in klubski prijatelj Miha Švab. Boris Premužič je dobil
Rok Jerše in Boris Premužič sta bila v Trzinu najbolj razpoložena in najhitrejša.
tudi posebno nagrado za najhitreje prevožen krog, vsi pa so se poleg pokalov in cvetja razveselili tudi praktičnih nagrad. Sav-čani so zasedli tudi mesta med četrtim in sedmim, ki so jih osvojili: Edo Orehek, David Rozman, Filip Tišma in Kristjan Fajt.
Zmage med mladinci pa se je že prej veselil Grega Bole (Radenska Rog - Tropovci), ki je na 45,90 kilometra dolgi progi (27 krogov) s 33 točkami premagal nekdanjega klubskega sotekmo-valca iz ekipe Perftech Bled Vida Ogrisa, kije zbral 21 točk, tretji pa je bil s 13 točkami Niko Čuček (TBP Lenart). Med deseterico najboljših v konkurenci mladincev sta se od gorenjskih kolesarjev uvrstila še Vanja Pi-lojčič na 4. mesto z 11 točkami in Gašper Švab na 9. mesto z 2 točkama.
Prvi, ki so premagovali kroge na 1. kriteriju za Veliko nagrado občine Trzin, pa so bili v nedeljo mlajši mladinci. Po 18. krogih in 30,6 kilometra Je zmagovalec postal Jakob Cargo iz ekipe HIT Casino Nova Gorica, ki je zbral 22 točk. Na drugo mesto se je z 18 točkami uvrstil Jure Žagar, na tretje pa z 11 točkami Benjamin Cujnik (oba Krka Novo mesto). Najboljši od gorenjskih kolesarjev je bil na 21-mestu Savčan Tadej Bernik.
Vilma Stanovnik, foto: Gorazd Kavčič
Kranjčan Beno Štern se tokrat ni veselil zmage.
Jarše - Minulo soboto in nedeljo so člani AMD Domžale v industrijski coni v Jaršah pripravili tretjo dirko za prvenstvo Slovenije in pokal Alpe Adria. V najbolj razburljivem tekmovanju, dirki supermoto, je 19-letni Kranjčan Beno Štern (AMD Domžale) največ pokazal že na sobotnem treningu, bil pa je najhitrejši tudi v nedeljski prvi dirki. V drugi dirki seje vanj zaletel italijanski tekmovalec Christiano Medizza, tako daje Beno padel, ugasnil pa mu je tudi motor. Tako je na koncu osvojil četrto mesto, saj je v drugi vožnji s 17. mestom ostal celo brez točke. Zmagal je Christiano Meddizza (FMI) pred Goranom Gajičem (TRP Markovič) in najboljšim slovenskim tekmovalcem Markom Škarjem (AMD Sitar Dunlop Racing). V skupini B je bil na koncu najboljši Iztok Kuret (AMD Sitar Dunlop Racing), v razredu do 85 ccm pa je slavil Klemen Gerčar (AMD Sitar Dunlop Racing).
Dirko, ki je zaradi novogradnje najbrž zadnjič potekala na stezi v Jaršah, si je ogledalo ogromno obiskovalcev (med tekmami so si ogledali tudi zanimive nastope starodobnikov, formule 3,...), ki so znova dokazali, da so motoristične dirke pri nas še kako priljubljene.
Vilma Stanovnik
Boštjan Logar odličen v Trbovljah
Kranj - Konec tedna je v Zasavju potekal 2. Aral rally. Po odstopu do šeste hitrostne preizkušnje vodilnega Blejca Tomaža Jemca je slavila posadka Mitja Klemenčič - Jernej Korpar, na zmagovalni oder pa je stopil tudi član moštva Bencin Adrenalin Target, Boštjan Logar iz Zabnice, ki je s sovoznikom Matejem Debeljakom in s xsaro N2000 osvojil 3. mesto, zanesljivo pa je zmagal v diviziji II. državnega prvenstva. V.S.
KOLESARSTVO
Mladi kolesarji ob Blejskem jezeru
Bled - Kolesarski klub Perftech Bled je bil minulo soboto organizator tradicionalne kolesarske dirke ob Blejskem jezeru. Na dirki, ki je štela tudi za pokal Slovenije, je nastopilo blizu dvesto mladih kolesarjev.
V kategoriji dečkov A je zmagal Jaka Kleč (HIT Casino Nova Gorica) pred domačinom Markom Džamastagičem (Perftech Bled), med deseterico najboljših pa so se uvrstili tudi kolesarji kranjske Save Bernard Rozman, Janez Košir in Anže Šernek.
V kategoriji dečki B je bil najhitrejši Anže Kikelj (Radenska Rog Slovenica), na tretje mesto pa se je uvrstil Savčan Tomaž Šernek. V kategoriji dečkov A je bil najboljši Urban Jerič (Yovi-land Vipava), tretje mesto je osvojil Nejc Rakuš (Perftech Bled), osmo pa Savčan David Rozman.
V kategoriji starejših mladincev je zmagal domačin Grega Bole (Radenska Rog Slovenica) pred Vidom Ogrisom (Perftech Bled) in Gašperjem Švabom (Sava Kranj). Na 7. mesto se je uvrstil Marko Hlebanja (Perftech Bled). V.S.
Z jadralnim padalom prek Alp
Uroš Rožič iz Bohinja je bil izbran, da kot edini Slovenec sodeluje v podvigu jadralnih padalcev, ki bodo julija
opravili 800 kilometrov dolg prelet prek Alp.
Ribčev Laz -
S sodobno tehnologijo se spreminjajo tudi tekmovanja v najbolj atraktivnih športih, po-Uroš Rožič skus, da bi Alpe premagali tudi jadralni padalci, pa je novo tekmovanje, tako imenovani Red Buli X Alps, kar na kratko pomeni načrt, da naj bi padalci opravili kar 800 kilometrov dolg prelet čez vse Alpe. Za udeleženca tega tekmovanja je bil med padalci svetovne elite izbran tudi Uroš Rožič iz Bohinja, ki se kljub desetletnim izkušnjam v tem športu že skoraj dva meseca vsak dan pripravlja na podvig.
"Moje veselje za jadralno padalstvo je dolgo že leta, saj sem si želel obiskovati šolo za pilote v Mostarju. To je preprečila vojna, zato sem se odločil za jadralno padalstvo. Leta 1991 sem začel z letenjem in kmalu so se začeli tudi uspehi. Najprej seveda na domačih terenih, ko sem preletel Triglav, nato še v tujini, ko sem sodeloval na različnih tekmovanjih, moj največji uradni uspeh na tekmah pa je 14. mesto na tekmi svetovnega pokala pri nas v Tolminu," pravi večkratni član slovenske reprezentance v jadralnem padalstvu, 30-letni Uroš Rožič iz Bohinja, ki se je pred zaključkom svoje tekmovalne kariere odločil, da se preizkusi še v preletu prek Alp.
"Za tekmovanje "Red Buli X Alps" sem izvedel na padalski internetni strani. Zdelo se mi je atraktivno in ker imam rad nove
izzive, sem se prijavil. Moram povedati, da za to tekmovanje ne zadošča zgolj, da si dober padalec, treba je biti tudi vzdržljiv v hoji, saj prek Alp smeš le s padalom ali peš. Start bo v Dachstei-nu v Avstriji, nato pa bomo leteli prek avstrijskih, švicarskih in francoskih Alp do Monaca. Tura je dolga 800 kilometrov, vsak tekmovalec pa ima lahko na tleh tudi pomočnika, ki ga oskrbuje s hrano pa tudi z navodili, na primer z vremenskimi napovedmi. Moj pomočnik bo izkušeni Marjan Plahuta. Če bo vreme lepo, bomo zvečine leteli, če bo slabo, pa nas lahko čaka tudi zelo veliko hoje in na to sem prav tako pripravljen, saj sem tudi planinec," pravi Uroš Rožič, ki bo
sredi julija (tekmovanje se začne 14. julija in traja največ tri tedne) Alpe premagoval s še osemnajstimi padalci, med njimi z najbolj znanimi imeni, kot so: Švicar Henny Kaspar, Avstrijec VValter Holzmuler in Američan Will Gadd.
Uroš se zadnja leta sicer ukvarja z gostinstvom, vendar pa se ne more odreči športu, saj je ima poleg padalstva in planinstva rad še potapljanje, nogomet, deska-nje na snegu in rolanje. Za udeležbo na tekmovanju moral zbrati več kot milijon tolarjev, pri čemer mu pomagajo domači, pa tudi sponzorji na čelu s Skaywal-kom in Logos trendom, seveda pa jih te dni ob pripravah na tekmovanje še išče.
"Če bom na tekmovanju uspešen, me nato čaka tudi nagrada, saj je razpisan nagradni sklad 35 tisoč evrov, od tega je 5 tisoč evrov namenjeno zmagovalcu, preostali nagradni sklad (nekaj v denarju, ostalo v opremi) pa se razdeli med ostale udeležence tekmovanja, odvisno pač od uvrstitve. Dejstvo je, da nihče od nas tekmovalcev ne ve natanko, kako bo tekmovanje izgledalo, bomo pa ves čas pod nadzorom in prav gotovo bo naporno in zanimivo hkrati," pravi Uroš, ki mu tekmovanje pomeni predvsem velik izziv, seveda pa si želi tudi tekmovalni uspeh.
Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki in arhiv Uroša Rožiča
Za delo v športni trgovini HERVIS v Kranju dobi
prevzemalec blaga
Pogoji:   - najmanj IV. stopnja ustrezne izobrazbe
Prijavo pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: HF.RVIS d.o.o., Šmartinska 152G, 1000 Ljubljana, s pripisom "ZA RAZPIS".
Kandidati bodo sprejeti v delovno razmerje za določen čas, z možnostjo podaljšanja. re/ofeas/t/A //iformđc// ne đđ/omo.
Na grobost še niso vajene
Slovenska ženska vaterpolska reprezentanca je v zadnjih dveh mesecih pred domačim evropskim prvenstvom imela res zahtevne priprave, saj so dekleta trenirala najmanj sedemkrat na teden.
GORSKO KOLESARSTVO
Kranj - Naši ženski reprezentanci sta se pred časom priključila selektor Vojko Podvršček in njegov pomočnik Matjaž Homovec, kot pomočnik selektorja še vedno ostaja tudi Matis Kolenc. Ekipa 17 deklet napreduje iz dneva v dan, čakajo pa jih še naporne kondicijske in tehnične priprave ter pripravljalni turnirji v Ljubljani in v Franciji.
Eva Potočnik
Eva Potočnik, ena boljših igralk slovenske vaterpolske reprezentance in zadolžena za stike z javnostmi, nam je povedala, da so dekleta v zadnjem času največ pridobile v telesni pripravi: "Veliko bomo morale narediti še na tehniki, a že sedaj se dobro delo pozna. Igra je vedno boljša. V teh dneh se največ posvečamo ustavljanju protinapadov, saj smo na pripravljalnih tekmah največ golov prejele iz tega segmenta. Na postavljeno obrambo pa je tudi nam težko zabiti gol."
Glavnina reprezentance prihaja iz Kranja, le štiri dekleta so iz Kopra in ena Celjanka. Daljše tradicije, za razliko od moških kolegov, ženski vaterpolo v Sloveniji nima. "Bili so
NOGOMET
mnogi poskusi za postavitev ženske vaterpolske ekipe, a so vse slej ko prej razpadle. V Kranju se je o obuditvi dalj časa govorilo, tudi sedaj pa nas je večino iz Kranja. Večina nas
je bivših plavalk, prav vse pa se že dalj časa ukvarjamo s športom," pojasnjuje Eva Potočnik.
Dekleta so prvo pripravljalno tekmo za Evropsko prvenstvo, ki bo potekalo čez slab mesec v Kranju in Ljubljani, igrale januarja v Bresci, nato še v Hamburgu (Nemčija) in med prvomajskimi prazniki v Padovi (Italija). "Pred nami je še Tristar turnir v Ljubljani in v Met-zu v Franciji. Tu se bomo pred-
Naša ženska vaterpolska reprezentanca je minuli konec tedna trenirala v Kranju.
BALINANJE
vsem navajale na zunanje bazene, saj je razlika med pokritim in letnim bazenom. Naš cilj je, takšne so tudi besede selektorja, da ne bomo tekem izgubile s 30 goli razlike, ampak le s 15 (smeh)," pravi Potočnikova. Razlog za takšno situacijo sogovornica vidi v pomanjkanju izkušenj in premalo grobi igri (ženski vaterpolo je bolj grob kot moški). Optimistično pa Eva Potočnik napoveduje vse več golov. Možnosti presenečenja na EP ne vidi: "V dosedanjih tekmah so s Špankami izgubile za več kot 20 golov, Madžarke so pregrobe, Nizozemke so boljše od Špank, z Nemkami pa smo izgubile s 28 : 3. Torej... Zmaga?"
Na treningih slovenske ženske reprezentance sodelujejo Sel-ma Cerič, Mojca Bosina, Helena Perčič in Dunja Likozar (vratarke) ter Neža Rebolj, Petra Ogrizek, Špela Potočnik (ka-petanka), Tinka Pintarič, Melita Glavina, Petra Grahovac, Tjaša Breznik, Saša Skubic, Nina Hajdinjak, Anja Malusa, Eva Potočnik in Sanda Mlade -novič. Boštjan Bogataj, foto: Gorazd Kavčič
Triglav se vzpenja
Kranj - Medtem ko je v nogometni ligi Si.mobil vse bolj napeto, saj je vodstvo po 30. krogu prevzela ekipa Maribora Pivovarne Laško ter na drugo mesto potisnila CMC Publikum (tretja je Vega Olimpija), so konec tedna zanimiv krog odigrali tudi nogometaši v 2. SNL. Ekipa Triglava, ki je gostovala v Krškem, je domače moštvo premagala z 2:3 (0:1), gole za Triglav pa sta dosegla Božičič dva in Stanko iz enajstmetrovke. V Domžalah je domača ekipa s 3:2 (2:0) premagala Livarja iz Ivančne Gorice. Domžalčani s 65 točkami še naprej vodijo na lestvici, Triglava pa seje z 32 točkami povzpel na 8. mesto. V nedeljo ob 16.30 uri bo ekipa Triglava doma gostila GPG Grosuplje, ekipa Domžal pa bo gostovala pri Jadranu.
V 3.SNL - center je ekipa Britofa z 1:1 igrala s Factorjem Šmartno, Zarica je z 1:0 premagala Kamnik, ekipa Šenčurja Protect GL je z 2:1 izgubila proti Svobodi v Ljubljani, Alpina Žiri je s 3:1 premagala Slovana, Slaščičarna Šmon pa je z 0:1 zmagala pri Elanu 1922.
Rezultati 22. kroga v 1. gorenjski ligi: Visoko - Železniki Domcl 3:5, Velesovo - Polet 2:1, Lesce - Naklo 3:1, Sava - Jesenice 1:2, Bitnje - Ločan 3:2. Med tednom je v zaostali tekmi ekipa Ločana 0:2 premagala ekipo Poleta, Naklo in Bitnje pa sta igrala 1:1. Na lestvici vodita ekipi Jesenic in Železnikov Domela s 50 točkami. Nov krog bo na sporedu že danes in jutri. Danes se bosta ob 17.30 uri pomerili ekipi Poleta in Bitenj, jutri ob 17.30 uri pa so pari: Ločan - Visoko, Železniki Domcl - Sava, Jesenice - Lesce in Naklo - Velesovo.
V 18. krogu 2. gorenjske lige so bili doseženi rezultati: Preddvor -Kondor 6:0, Trboje - Bohinj 0:1, Podgorje - Hrastje 1:7 in Kranjska Gora - Podbrezje 3:3. Na letvici vodi ekipa H rastja s 47 točkami. Med tednom sta bili odigrani tudi polfinalni pokalni tekmi za območje Gorenjske. Ekipa Jesenic je 0:1 premagala Alpino, Šenčur pa je bil po streljanju enajstmetrovk s 5:3 boljši od Železnikov Domela.
V.S.
Vodilni nadaljujejo z zmagami
Kranj - Po treh krogih desetčlanske superlige so tri gorenjska moštva še brez izgubljene točke. Center Pekarna Vrhnika je tokrat v Kranju slavil proti Krimu Špica (16:8), v gorenjskih obračunih pa sta zmagala gostitelja - Lokateks Trata proti Bistrici (17:7), Huje pa proti Jesenicam (20:4). Po treh odigranih krogih vodi Sloga pred Centrom Pekarno Vrhniko, Klijam in Lokateks Trato (vsi po 9 točk), Jesenice so sedme (3 točke), Bistrica pa je brez točk osma.
V i. državni ligi sta oba gorenjska predstavnika s 16:8 izgubila v gosteh - Primskovo v Kobjeglavi proti Hrastu. Planina v Kopru proti Luki. Na lestvici vodita Luka in Antena z 9 točkami, Primskovo je sedmo, Planina pa osma (oba po tri točke). V 2. ligi-vzhod so Trži-čani doma po dodatnem krogu ugnali Velenje Premogovnik (13:12), Radovljica Alpetour pa z 19:5 Dobrovo. Radovljica Alpetour in Zarja vodita s po 9 točkami, Tržič je osmi z dvema točkama. 1. gorenjska liga, 4. kolo - Adrijan Črnivec : Čirče VAN-DEN 2:14, Bratov Smuk : Lesce 12:4, Jesenice Gradiš : Center 14:2, Trata Vedrialp : Visoko rapa 6:10, Rogovila TELE-TV : Jurč Blejska Dobrava 12:4. Vrstni red: Čirče VAN-DEN 12, Rogovila TELE-TV 11, Visoko Rapa 8, Bratov Smuk 7, Jurč Blejska Dobrava in Lesce po 6, Trata Vedrialp, Jesenice Gradiš in Center po 3, Adrijan Črnivec 1 točka. 2. gorenjska liga, 4. krog - Loka 1000 : Kres Javornik 8:9, Žiri Magušar: Zarica 8:9, Žirovnica : Sava 4:12, Podnart : Milje (ni rezultata). Huje Kokra (prost). Vrstni red: Žiri Magušar in Zarica po 10 točk, Podnart, Milje in Sava po 6, Loka 1000 4, Kres Javornik 3, Huje Kokra in Žirovnica po 0 točk. S.Š.
SAH
ROKOMET
Termo za sedmo mesto
Kranj - Stare in nove slovenske prvakinje, rokometašice Krim Eta Kote\, so osvojile drugi naslov evropskih prvakinj. V drugi finalni tekmi, s špansko Valencio, so brez težav nadoknadile zaostanek treh golov. Na koncu so zmagale s 36 : 28 in potrdile, da v Evropi trenutno nimajo konkurence. Rokometno prvenstvo je prišlo v sklepni del. Znani so pari za razvrstitev od 1. do 8. mesta. V nedeljo so odigrali še zadnji dve tekmi, ki sta odločali o drugem finalistu in drugi ekipi, ki bo igrala za peto mesto. Za drugega finalista je bila potrebna tretja tekma. Gorenje je zmagalo na drugi tekmi v Velenju. Očitno so Piulčani v krizi, saj so v letošnji sezoni od štirih tekem z Gorenjem izgubili tri. Tretja tekma je bila napeta od začetka do konca. Bolje so začeli Velenjčani, prvaki so jih ujeli in dobili prvi polčas za dva gola. Štiri minute pred koncem so Ljubljančani vodili s štirimi goli in kazalo je na zanesljivo zmago. Vendar so se Štajerci vrnili v igro in skoraj prišli do podaljškov. Na koncu so se veselili gostitelji, končalo pa seje z vdorom publike na igrišče. Na srečo pa seje vse končalo "normalno".
Podobna situacija je bila v Zagorju, kjer sta igrala odločilno tretjo tekmo Rudar in Termo. Ves prvi polčas je bil izenačen, dobili pa so 8a "knapi" z golom prednosti. Tudi prvih deset minut nadaljevanja je b'lo izenačenih, potem pa je Rudar povedel za pet golov in kazalo je na zanesljivo zmago. Ločani so nato uspeli znižati na gol zaostanka, za kaj več pa jim je zmanjkalo časa. Rezultata tretjih tekem: Mobitel prule 67 - Gorenje 30 - 29; Rudar - Termo 28 - 27.
Pari za razvrstitev od 1. do 8. mesta: za prvaka bosta igrala: Celje pL. - Mob.tel Prule 67, za 3. mesto: Gorenje - Prevent; za 5. mesto: kritno Trebnje - Rudar in za 7. mesto: Termo - Cimos Koper. Prve tekme bodo že to sredo. M,P'
Obe kranjski ekipi v polfinalu pokala
Kranj - V eetrtfinalu pokala Slovenije v šahu je prvi in drugi ekipi Šahovske sekcije Tomo Zupan iz Kranja uspel veliki met. Prva ekipa je premagala gorenjske tekmece ŠD Gorenjko iz Lesc z 2.5:1.5 (Oskar Orel - Vojko Mencinger remi, Peter Kovačič - Dušan Jokovič 1:0, Anže Orel - Janez Kozamernik 0:1, Simona Orel - Primož Petek 1:0), druga ekipa pa je izločila prve nosilce - Ljubljanski šahovski klub Metalka Trgovina z 2:2 (Boštjan Markun - Primož Šoln remi, Blaž Kosmač - Bogdan Podlesnik 1:0, Žiga Žvan -Igor Jelen remi, Matej Sušnik - Jure-Zorko 0:1). V polfinalu je žreb določil, da ekipi igrate med seboj, kar pomeni, da ima kranjski šah že finalista v tekmovanju za Pokal Slovenije in gre s tem za enega največjih klubskih uspehov ŠS Tomo Zupan Kranj. A.D.
ŠPORTNO PLEZANJE
Nova stena za jeseniške plezalce
Jesenice - Pri Planinskem društvu Jesenice že pet let uspešno deluje športno plezalni odsek. Predvsem mladi plezalci dosegajo lepe uspehe na različnih tekmovanjih. Doslej so trenirali in prirejali tekmovanja na steni v Osnovni šoli Poldeta Stražišarja. Ker seje športno plezanje v zadnjih letih zelo razvilo, ta stena ne omogoča več kvalitetnih treningov. Člani odseka so ob razumevanju vodstva sosednje Osnovne šole Prežihovega Voranca dobili prostor za izgradnjo balvanske stene za treninge. To je nizka razgibana stena z veliko previsi in velikim nagibom, kjer plezalci ne potrebujejo varovanja, padce pa ublažijo debele blazine. Kot je na otvoritvi stene minuli petek, 16. maja, poudaril načelnik odseka Tomaž Jekler, so veliko prostovoljnega dela opravili sami člani Odseka, finančna sredstva so pridobili z različnimi akcijami in donatorji. Vrednost izgradnje in postavitve stene je tri milijone tolarjev. Stena ne bo namenjena le članom odseka, temveč jo bodo za popestritev te le s no-vzgojne dejavnosti uporabljali tudi učenci Osnovne šole Prežihovega Voranca. j r
Klemenčičeva uspešna v Nemčiji
Kranj - Gorenjski gorski kolesarji so imeli konec tedna pester spored. Ločanka Blaža Klemenčič je na tekmi evropskega pokala v nemškem Bad Wildbadu osvojila 11. mesto, in bo optimistično tudi konec tedna odšla znova v nemški St. Wendel na prvo tekmo svetovnega pokala. "Na progi s 1100 metri višinske razlike moj zaostanek za prepričljivo zmagovalko Norvežanko Gunn Rito Dahle ni velik. Ker bo tudi proga meni bolj pisana na kožo, pričakujem uvrstitev med najboljših 30. To bi bilo za prvo tekmo kar v redu," pravi Klemenčičeva, trenutno 52. kolesarka na svetovni lestvici. Med mladinci je bil Kamničan Luka Kodra 15., mladinka, Nina Homovec pa peta, in je tudi prevzela vodstvo v skupnem seštevku.
Doma so se kolesarji merili na mednarodni dirki v vzponu na Krim. Mladinka Ana Zupan (Završnica) je osvojila drugo mesto v okrnjeni ženski konkurenci, za Ciprčanko Sophocleus. Mimogrede. Njen oče Tine Zupan je zmagal med mastersi 2. Tretja je bila Ksenja Justin (Završnica), Andreja Pogačar (Scott) pa peta. Med člani je zmagal Celjan Robert Vrečer, Grega Miklič, Miha Šolar in Rok Grilc pa so se zvrstili med četrtim in šestim mestom. Starejši mladinec Matej Justin (Završnica) je bil drugi. Mohor Vrhovnik (Calcit) tretji, med mlajšimi pa Jure Prešeren (Završnica) tretji in Žiga Trampuž (Calcit) peti. Na MTB kriteriju v Podpeči je slavil Kranjskogorec Grega Miklič, Anže Bizjak je bil tretji. V nedeljo je večina nastopila še na mednarodni dirki na Reki, kjer je Rok Grilc osvojil drugo mesto, Grega Miklič pa je bil četrti. M.M.
TRIATLON
Seme drugi na Ptuju
Kranj - Kranjčan Uroš Seme je na prvih letošnjih triatlonskih tekmah potrdil, da velja za prvega triatlonca na domači sceni. Na prvi tekmi slovenskega pokala Diverin na Ptuju je osvojil drugo mesto za najboljšim hrvaškim triatloncem Dejanom Potrčevičem. Ob tem je bil Seme tudi pošteno hendikepiran. Manj kot 24 ur prej je nastopil na mednarodni tekmi "prestige" kategorije v Caldaru pri Bolzanu in osvojil 16. mesto. Konkurenca je prišla z vseh celin, zmagal je denimo Južnoafričan, sledil je Avstralec. Na Ptuju je visoko šesto mesto osvojil Tržičan Tomaž Šink. V petek bo v Termeh Snovik nad Kamnikom nova preizkušnja za triatlonce, "Vodatlon", kombinacija plavanja in teka, v nedeljo pa v Kamniku še "duatlon", tek - kolesarstvo-tek, ki velja tudi za državno prvenstvo. M.M.
ATLETIKA_
Čarmanova rekordno, a ob premočnem vetru
Kranj - V soboto in v nedeljo so bile v Ljubljani kvalifikacije za Atletski pokal Slovenije, na katerem so uspešno nastopili tudi atletinje in atleti kranjskega Triglava. Tina Carman je v skoku v dalji no ob nekoliko premočnem vetru dosegla osebni rekord (654) in zmagala, na drugo mesto so se uvrstili Petra Šink v teku na 3.000 metrov (10.49,65), Vojko Korošec v metu kladiva (27,24) in Tomaž Janežič v metu diska (43,46), na tretje pa Suzana Jenko v metu diska (35,12), moška štafeta 4 x 100 metrov v postavi Jo-vanovič, Prezelj, Šetina in Kovač (43,77), Anja Ažman v teku na 200 metrov (27,07) in Edi Okič v metu diska (41,38).
V nedeljo je bilo v Avstriji tekmovanje mlajših in starejših mladincev za Savaria pokal, na katerem so sodelovale reprezentance Madžarske, Hrvaške, Slovenije in Avstrije. Za slovensko ekipo so nastopili tudi štirje Triglavani. Eva Prezelj (542) in David Celar (696) sta zmagala v skoku v daljino, Saša Kampič je bila tretja v metu kopja (34,86), Jure Kovač pa je tekel za slovensko štafeto 4 x 100 metrov, ki je zasedla tretje mesto. CZ.
KEGLJANJE ____
Srečanje kegljaških reprezentantov
Zbilje - Gostišče Jezero ob Zbiljskem jezeru pri Medvodah bo ta petek, 23. maja, kraj srečanja slovenskih kegljačev in kegljačic, ki so v letih 1949 do 1990 nastopali na evropskih in svetovnih kegljaških članskih prvenstvih. Srečanje se bo začelo ob 13 uri, nanj pa je povabljenih več kot petdeset slovenskih reprezentantov in reprezentantk, ki so nosili dres nekdanje jugoslovanske reprezentance. Najstarejši med njimi je Rajko Stare z Golnika, seveda pa je na seznamu reprezentantov tudi veliko mlajših Gorenjcev in Gorenjk, ki so uspešno nastopali v kegljaških vrstah. Dodatne informacije je moč dobiti pri Silvi Razlag po telefonu 041 261 035.
V.S.
Vane Oman novi predsednik kranjskih kegljačev
Kranj - Prejšnji teden so se člani in članice Kegljaškega kluba Triglav zbrali na občnem zboru. Kot je poročal trener moške ekipe Albin Juvančič, je ekipa zaradi finančnih težav sezono začela brez skupnih priprav, kljub temu pa so fantje na koncu osvojili osmi naslov državnih prvakov, Boris Benedik je postal državni prvak med posamezniki, Uroš Stoklas pa je bil drugi. Stoklas in Benedik sta v kombinaciji zasedla 2. in 3. mesto. Ekipa je bila v svetovnem pokalu četrta, Stoklas pa med posamezniki šesti. Ekipo Iskraeme-ca 31. maja čaka še nastop na 4. turnirju evropske lige na Slovaškem, kjer imajo lepe možnosti za zmago, saj so po treh nastopih najboljši.
Dobro je šlo v tej sezoni tudi mladim kegljačcm, saj so tako mladinci kot kadeti osvojili ekipno drugo mesto. Ženska ekipa Triglava je nastopala brez trenerja in bila na koncu v državnem ekipnem prvenstvu tretja. Žal v klubu ugotavljajo, daje zanimanje deklet za kegljanje v Kranju in okolici malo. morda pa ga bo več v naslednjih letih, saj je klub dobil novo osemstezno kegljišče, kot je sporočila predstavnica kranjskih kegljačev za stike z mediji Branka Jurhar. pa ima klub od prejšnjega tedna tudi novo vodstvo, saj je novi predsednik kluba postal Vane Oman. V.S.
V trgovino s cekarjem
Podmladek Rdečega križa iz Radovljice je pripravil raziskovalne naloge na temo varovanja okolja.
Bled - Večina ljudi iz trgovine še vedno odnese nakupljene izdelke v polivinilasti vrečki, le redki, predvsem starejši, še posegajo po košarah oziroma cekarjih, so ugotavljali podmlad-karji območnega združenja Rdečega križa Radovljica. Ob zaključku celoletne akcije V trgovino s cekarjem so v Festivalni dvorani pripravili razstavo svojih raziskovalnih nalog in drugih izdelkov na temo varovanja narave.
Zelo nazorno, in sicer z vejami, okrašenimi z odpadki, so prikazali posledice neodgovornega ravnanja z odpadki učenci osnovne šole Lipnica. Opravili so tudi anketo po trgovinah v Radovljici in Kranju. Zanimalo jih je, ali ljudje uporabljajo vrečke ali košare, ko gredo po nakupih. "Izkazalo se je, da se jih večina odloči za vrečko, le nekaj starejših uporablja košaro," je razložila Sara Pavlovič. Meni, da je osnovna težava v tem, da so vrečke preveč na voljo, v velikih trgovskih središčih jih je mogoče dobiti celo brezplačno. "Trgovci bi morali ponuditi samo papirnate vrečke, mogoče tudi kartonske škatle in podobno," so prepričane članice Anti PVC skupine, kot so se po-
so dokazali učenci osnovne šole Frana Šaleškega Finžgarja. "Cekarji so lahko zelo moderni. Mi smo za njihovo izdelavo uporabili blago in usnje ter jih popestrili z raznimi dodatki in našitki," je pojasnila Manja
imenovale učenke te šole. Zagotovile so, da bodo odslej tudi same uporabljale cekarje. Da pa to ni nujno kakšna staromodna šara, kot si mnogi predstavljajo,
Trtnik in obljubila, da jih bodo v prihodnje tudi uporabljali. Zavedajo se namreč škode, ki jo okolju povzročijo polvinilaste vrečke. "Te vrečke ljudje po uporabi ponavadi odvržejo, za njihov razkroj pa je potrebno zelo veliko časa," je razložil Janez Konda. Da je s cekarjem mogoče tudi na piknik, pa so ugotavljali na osnovni šoli Gorje. S plakata, ki so ga izdelali, je bilo jasno, da so tisti, ki se odločijo za tako možnost, tudi na splošno bolj ekološko ozaveščeni, saj so za sabo vse pospravili, tisti, ki so prišli z vrečkami, pa so jih skupaj z odpadki zmetali kar po grmovju in v vodo.
Pozornost sta vzbujali še figuri dveh "smetkotov", ki so ju izdelali učenci osnovne šole s prilagojenim programom Antona
Janše. "Naredili smo ju iz odpadnega materiala, ker smo želeli pokazati, da ga je mogoče tudi koristno uporabiti," je dejala Barbara Pogačnik. Razstavili so še fotografije z obiska v zbirnem centru za ločeno zbiranje odpadkov, z anketo v svojih družinah pa so podobno kot učenci osnovne šole Lipnica ugotovili, da ljudje najpogosteje posegajo po vrečkah, ko se odpravijo po nakupih. Nad raznolikostjo idej, ki so se porodile učencem v okviru ekološke akcije V trgovino s cekarjem, je bila navdušena tudi predsednica območnega združenja Rdečega križa Radovljica Anica Svetina. "Prav presenečena sem, da je v teh malih glavah zraslo toliko idej." Akcijo so letos pripravili že četrtič, vsako leto jo posvetijo drugi temi. "Letos smo se odločili za ekologijo in zato na vseh dvanajstih šolah z našega območja v sodelovanju s Komunalo Radovljica pripravili predavanja in pogovore o varovanju okolja, razvrščanju odpadkov in divjih odlagališčih." Posebno pozornost so namenili plastiki kot težko razgradljivemu materialu in od tod poziv oziroma naslov akcije, s katerim so želeli sporočiti, naj namesto vrečk ljudje poiščejo cekarje in košare. Da so se odločili ravno za cekar, s katerim naj bi hodili v trgovino, je bil po besedah Anice Svetina tudi nek provokati-ven izziv. "Nekateri učenci niti niso vedeli, kaj cekar sploh pomeni." Zato so povabili tudi pletarja, ki je prikazal njihovo izdelavo.
Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič
Za boljšo samopodobo mladih
Projekt razvijanja pozitivnega samovrednotenja v šolskem okolju želijo razširiti na čimveč šol.
Ljubljana - S krepitvijo pozitivne samopodobe se otroci in mladostniki laže spoprimejo s skušnjavami in jim ne podležejo, so poudarili predstavniki urada za droge ob predstavitvi projekta Razvijanje pozitivnega samovrednotenja v šolskem okolju. Projekt so s pomočjo ameriških strokovnjakov razvili na ljubljanskem inštitutu za razvijanje osebne kakovosti.
Ker se je pokazal velik interes za delo po programu Razvijanje pozitivnega samovrednotenja mladostnikov avtorja dr. Roberta Reasonerja, so prevedli oba sklopa didaktičnih gradiv, in sicer za otroke in za mladostnike. "Program temelji na spodbujanju dejavnikov, ki jih mladi potrebujejo za zdrav osebnostni razvoj, to je občutka varnosti, identitete, pripadnosti, smiselnosti in sposobnosti," je razložila direktorica inštituta za razvijanje osebne kakovosti Greta Bratovš. Do zdaj se je za delo po tem programu usposobilo več kot 250 mentorjev, večinoma učitelji in drugih strokovni delavci. "Celoletni program delavnic učiteljem in svetovalnim delavcem zagotavlja tehnike in gradiva, s katerimi lahko otrokom in mladostnikom pomagajo razvijati pozitiven odnos do samih sebe, krepiti njihovo samopodobo in samospoštovanje." Pri dosedanjem izvajanju programa pri nas so se že pokazali pozitivni rezultati, saj mentorji opažajo zmanjšanje disciplinskih težav, izboljšanje medsebojnih odnosov v razredni skupnosti, povečanje pripravljenosti učencev in dijakov za sodelovanje ter povečanje motivacije za
učenje. "Otrokom želimo pomagati, da bi znali izkoristiti svoje sposobnosti in narediti nekaj s svojim življenjem," je dejal dr. Robert Reasoner. Pojasnil je, da se je pokazala povezava med pozitivnim samovrednotenjem in tem, da pri otrocih in mladostnikih z razvito samopodobo ne prihaja do zlorabe drog in alkohola, depresij in izostajanja iz šole. "Zaradi omenjenih razlogov v Združenih državah Amerike izgubimo tretjino mladih. Podobno je verjetno tudi v Sloveniji, kar je ogromna izguba človeške produktivnosti," je še opozoril Reasoner in dodal, da se je v izvajanju programom že pokazalo, da se nekaj da narediti na tem področju.
S projektom razvijanje pozitivnega samovrednotenja v šolskem okolju želijo v omenjeni program vključiti čimveč slovenskih šol, tako učence in dijake kot tudi njihove učitelje in starše. Projekt podpira tudi urad za šolstvo. "Zadnja leta se v šolah vse pogosteje srečujejo s problematiko vrednot in vzgojnimi problemi," je opozoril Tone Vrhovnik Straka z urada za šolstvo. Zato bodo opravili oceno programa na šolah, kjer ga že izvajajo, in njegove pozi-
tivne elemente skušali razširiti tudi na druge šole, hkrati pa se bodo trudili skozi usposabljanje vključiti v program čimveč učiteljev. "Glavni cilj projekta je izboljšati raven samopodobe med učenci in dijaki ter s tem prispevati k večji motiviranosti, odgovornosti, ciljni naravnanosti in uspešnosti šolske mladine," je pojasnila Greta Bratovš. Že v letošnjem šolskem letu se je v projekt vključilo sedem šol iz vse Slovenije, med njimi tudi osnovna šola Orehek iz Kranja. "Letos so naši učitelji opravili
izobraževanje za izvajanje tega projekta, jeseni pa bomo vključili tudi učence," je pojasnila ravnateljica Ivka Sodnik. K odločitvi za ta projekt so jih napeljali drugi programi, ki jih že izvajajo na šoli. "Že od vsega začetka smo usmerjeni v celostno vzgojo otroka in velik poudarek dajemo ne le izobraževanju, ampak tudi vzgoji." Osredotočili se bodo na spodbujanje občutka lastne vrednosti pri učencih, saj menijo, da tak človek nima težav s komunikacijo in odnosi.
Mateja Rant
Na osnovi določil 8. člena Pravilnika o porabi sredstev občine Šenčur namenjenih za stanovanjska posojila z ugodno obrestno mero (Ur. vestnik Gorenjske 26/95 in 9/01) in sklenjene pogodbe št. št. 99-019-348 o poslovnem sodelovanju z Gorenjsko banko, d.d., Kranj, objavlja župan občine Šenčur
RAZPIS
STANOVANJSKEGA POSOJILA OBČINE ŠENČUR ZA LETO 2003
I. SPLOŠNA DOLOČILA
Razpis posojil je namenjen državljanom Republike Slovenije, prebivalcem občine Šenčur, ki:
- prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje z nakupom ali gradnjo primernega stanovanja,
- ponovno rešujejo stanovanjsko vprašanje; ker jim je zaradi spremenjenih družinskih, zdravstvenih in socialnih razmer dosedanje stanovanje postalo neprimerno;
- povečujejo stanovanjsko površino, izdelujejo toplotno izolacijo, fasado ali obnavljajo dimnik.
POSOJILA NISO NAMENJENA:
- lastnikom stanovanj, odkupljenih po določilih Stanovanjskega zakona,
- najemnikom v stanovanjih, ki jih je mogoče odkupiti po določilih Stanovanjskega zakona,
- državljanom, ki kupujejo stanovanje od matere, očeta, mačehe, očima, brata, sestre, svaka, svakinje, sina hčere, pastorke, tasta, tašče, stare mame, starega očeta, vnuka, vnukinje, zakonskega in izvenzakonskega partnerja.
II. VIŠINA SREDSTEV
Skupni razpisani znesek je 19.800.000,00 SIT, s tem, da globalno razdelitev za namene določi župan glede na ugotovljene potrebe na predlog poslovne banke.
III. RAZPISNI POGOJI
Na razpisu lahko sodelujejo le tisti prosilci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
- da so državljani Republike Slovenije,
- da imajo stalno bivališče v Občini Šenčur,
- da nimajo ustreznega standardnega stanovanja,
- če gradijo z veljavnim lokacijskim in gradbenim dovoljenjem ter so lastniki in uporabniki zemljišča, na katerem gradijo,
-da imajo gradbeno dovoljenje izdano po 01.01.1993, če gre za gradnjo stanovanjske hiše, oziroma lokacijsko informacijo, izdano po 01.01.2003
- da so lastniki ali solastniki nepremičnine, za katero prosijo za odobritev posojila oziroma so lastniki ali solastniki nepremičnine njihovi zakonci,
- da so kreditno sposobni,
-da bodo v primeru, da imajo neustrezno stanovanje in kupujejo drugo ustrezno stanovanje, zaprosili le za razliko v površini med dosedanjim in novim stanovanjem, če pa bodo neustrezno stanovanje odtujili, bodo kupnino v celoti namenili za nakup drugega ustreznega stanovanja,
- da imajo sklenjeno pogodbo ali predpogodbo overjeno na sodišču v letu 2002 ali 2003, če gre za nakup stanovanja.
Do posojila niso upravičeni občani, ki že stanujejo v lastnem ustreznem standardnem stanovanju, ali so sami ali kdo drug od ožjih družinskih članov lastniki takega vseljivega stanovanja.
Občani so upravičeni do posojila za prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše, dokler nimajo v okviru prenovitvenih del dograjenega ustreznega standardnega stanovanja.
Za ustrezno standardno stanovanje se šteje stanovanje, ki ima poleg dnevne sobe, kuhinje in sanitarnih prostorov, še toliko spalnih prostorov, da zadošča potrebam vseh članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu.
Šteje se, da zadošča spalnica za dve osebi, kabinet pa za eno osebo (dnevna soba, kuhinja in ostali tehnični prostori se ne štejejo).
IV. VIŠINA POSOJILA IN POSOJILNI POGOJI
Višina posojila, ki ga lahko dobi upravičenec, je lahko največ 30% pogodbene vrednosti pripadajoče novogradnje.
Osnova za izračun višine posojila je:
- za nakup stanovanja, pogodbena cena oziroma največ 200.000,00 SIT/m2
- za individualno gradnjo 136.000,00 SIT/m2 -za prenovo (adaptacijo) 136.000,00 SIT/m2
Obrestna mera za odobreno posojilo je T+1 % letno. Posojilo se vrača v mesečnih anuitetah, ki ne morejo biti nižje od 10.000,00 SIT.
Odplačilna doba je do 10 let. Posojilojemalec mora odobreno posojilo obvezno zavarovati v skladu z zahtevami banke.
V. KRITERIJI ZA OBLIKOVANJE PREDNOSTNEGA VRSTNEGA REDA ZA DODELITEV POSOJIL
Višina dodeljenega posojila bo odvisna od:
1. Načina reševanja stanovanjskega problema.
2. Primernosti in kvaliteta sedanjega stanovanja.
3. Materialno premoženjsko stanje prosilca in njegove družine.
4. Socialno in zdravstvenega stanja prosilca in njegove družine.
5. Delovne dobe prosilca, ki so brez stanovanja ali podnajemnika.
Ob upoštevanju navedenih kriterijev imajo prednost in večje ugodnosti pri dodelitvi posojila:
1. Mlade družine;
2. Družine z večjim številom otrok;
3. Družine z manjšim številom zaposlenih;
4. Razširjene družine.
VI. RAZPISNI POSTOPEK
Prosilci, ki želijo pridobiti posojilo po tem razpisu, oddajo svoje vloge v roku 30 dneh po objavi. Poleg podatkov in dokazil, ki jih pooblaščene organizacije potrjujejo na vlogi sami, morajo prosilci glede na namen porabe posojil k vlogi priložiti še:
- veljavni identifikacijski dokument,
- potrdilo o premoženjskem stanju prosilca,
- potrdilo o številu družinskih članov,
- potrdilo o čisti plači za zadnje tri mesece prosilca in njegovih družinskih članov
- dokazilo o statusu stanovanja, v katerem prosilec prebiva (najemno ali pod-najemno pogodbo, zemljiškoknjižni izpisek in podobno)
"s0°*° °v^f ° kuP°Pr°daJno pogodbo ali predpogodbo sklenjeno v letu 2002 ah 2003 (v primeru nakupa)-
- lokacijsko informacijo - izdano po T. 1. 2003 (v primeru prenove);
- zemljiškoknjižni izpisek, ki ni starejši kot dva meseca-
- potrdilo o šolanju vzdrževanih otrok za višje in visoke'šole-
- sklep ali odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o 100 % telesni mZnTS T°Z- družinske9a člana oz- mnenje pristojne organizacije glede motenost, v duševnem m telesnem razvoju ali trajne nesposobnost za delo.
?obdni oHkiielii0 P0S0Ji'° P°razpisnih 0°9°ii". dajo svoje vloge v roku
T<1Z J3V!na Sed6ZU en°te Gorenjske baf*e d.d. Kranj Bleiweisova 1; 412 2S-84!2i°3Can0m 'ahk° dobite na tele'onu št"' ^
oriainTtnTrHi^yl09i^teVane Pril°ge moraJ° biti ob vložitvi predložene v onginalu. Potrdil se po izteku razpisa ne vrača. Navedbe v vlogi prosilca bo preverjala komisija, ki je zadolžena za izvedbo razpisa Navedbe se bodo pre-Sla* °rganih lnZ °gledi- UpravičencTbodo obveSni o pred-
SostniXS P0S'0Vne b3nke ln °db0ra 23 dru*ene javnosti priprt* prednostni vrstn, red upravičencev s predlogom višine dodeljenega posojila.
Šenčur, maj 2003
Župan občine Šenčur ______ Miro Koželj
Ustvarjen z napako?
Janez Močnik iz okolice Kranja trdi, da je 2,5 litra motornega olja, kolikor njegov fiat punto porabi na 10 tisoč kilometrov, odločno preveč za nov avtomobil. Na Avto Triglavu pravijo, da je dovoljena maksimalna poraba 450
gramov (cca. 4,5 dl) olja na tisoč prevoženih kilometrov.
Kranj - Nakup avtomobila je vedno poseben projekt. Kupec se vedno sprašuje, ali je izbral pravo znamko, ali je za svoj denar dobil največ, kar je lahko, ali mu bo avto deloval, kot bi moral, in podobno. Tudi Janez Močnik iz okolice Kranja je decembra 2001 podobno razmišljal, ko se je odločil za nakup fiat a punta 1,2 SX. Danes je prepričan, da je kupil avto s prikrito napako.
"Po šestih mesecih in dobrih 15 tisoč prevoženih kilometrih je kar naenkrat posvetila opozorilna luč za motorno olje. Takoj sem avto odpeljal k Ambrožu v Lahovčah, kjer sem avto tudi kupil, da so mi dolili olje. Na vprašanje, kako se je to sploh lahko zgodilo še pred prvim obveznim servisom, kije pri 20 tisoč prevoženih kilometrih, so mi odgovorili, daje to pač povsem normalno in da se bo vse umirilo, ko se bo motor utekel," razlaga Janez Močnik.
kaj storijo. Obljubili so mu, da bodo avtomobil še enkrat pregledali in da ga bodo poklicali, kdaj bo to možno. Od tega so minili že štirje meseci, pa na njihov klic še vedno čaka...
Pet litrov do servisa
litra
Do vrha so mu dolili 2, olja, kar po preprostem računu pomeni, če je bilo motorno olje v novem avtomobilu tudi nalito do vrha, je punto na 10 tisoč kilometrov porabil 1,4 litra olja. "30. septembra lani ob prvem rednem servisu pa sem ugotovil, da avto porabi še več olja, in sicer okoli 2,5 litra na 10 tisoč kilometrov oziroma pet litrov med dvema predpisanima servisoma. To pa je za nov avto odločno preveč, še za deset let starega bi bilo..." nadaljuje.
V Avtoservisu Ambrož v Lahovčah je zato že na prvem rednem servisu in kasneje še večkrat opozarjal, da nekaj ni v redu z avtomobilom in naj odkrijejo napako, a so tam s tem odlašali oziroma, kot pravi Močnik, njegovih opozoril niso jemali resno. "Vsakič ko sem pripeljal avto, da mi dolijejo olje, so mi dajali druge podatke o normalni porabi motornega olja za moj avto. In vsakič je
Punto bo šel na sodišče.
bila višja, pa še za to so menda morali preverjati pri uvozniku -Avto Triglavu v Ljubljani. To se je vleklo toliko časa, da sem 11. novembra 2002, štirideset dni pred iztekom garancije, podal reklamacijo. Ne samo zaradi porabe olja, tudi zaradi drugih stvari. In kaj so mi v resnici popravili? Dolili so mi olje, ostale napake pa odpravili polovično.
Ker sem bil toliko tečen, sem nazadnje le dosegel, da so mi 11. decembra lani punta pregledali še na Avto Triglavu, kjer so ugotovili, da sem imel v motorju drugačno olje od priporočenega, čeprav so ga vedno dolivali v pooblaščenem servisu v Lahovčah, in da so meritve pokazale, da bo odslej mir. Obljubili so mi še pisno poročilo o tem, kaj so z avtomobilom počeli, a ga še do danes nisem prejel," opisuje Močnik svojo avtomobilsko kalvarijo. A poraba je ostala enaka in znova je poklical na Avto Triglav, naj vendar ne-
"Živce sem izgubljal zaradi njihove ignorance, oni pa so se .mi dobesedno smejali v glavo. Sedaj imam tega dovolj. Ker sem prepričan, da ima avto prikrito napako, sem se odločil, da bom to dokazal po sodni poti in zahteval povračilo. Kakšno mi pripada, naj odloči sodišče," je odločen Močnik.
Poraba povsem normalna
Na Avtu Triglav Ljubljana so pojasnili, da jim je Močnikov primer znan in da so z njim delali povsem korektno. "Avto smo pregledali po predpisanem postopku in ugotovili, da je
poraba motornega olja znotraj tolerančnega območja oziroma v normativih, ki jih je predpisal proizvajalec. Lastniku avtomobila pa smo svetovali, naj vseeno večkrat preveri nivo olja, vendar on pravi, da želi imeti med dvema servisoma mir. Mi smo izčrpali vsa sredstva, vse smo vodili strokovno in po standardih, težava je v tem, ker lastnik avtomobila s tem ni zadovoljen," je dejal Boštjan Trilar, direktor marketinga.
Mitja Mihelič, direktor po-prodaje, je še pojasnil: "Po proizvajalčevih normativih je maksimalna, še tolerirana poraba motornega olja pri fiat puntu 450 gramov (cca. 0,45 1, op.p.) olja na tisoč kilometrov. Pri testiranju Močnikovega avtomobila smo ugotovili, da je njegov avto po 100 kilometrih porabil le pet gramov olja, torej daleč pod mejo. Pojasnili smo mu še, da garancija na delovanje motorja velja le v primeru, da redno kontrolira olje."
Na vprašanje, zakaj že štiri mesece čaka na ponovni pregled avtomobila, pa je odvrnil, da so Močniku razložili, da takojšnja meritev ne bi pokazala drugačnih rezultatov, pred kratkim pa so od njegove odvetnice prejeli obvestilo o tožbi, zato so vso zadevo predali svojemu odvetniku.
"Nivo olja redno kontroliram, sicer bi mi avto že zdavnaj obstal. Toda zaradi tega ga ne bo nič manj porabil," je odvrnil
Močnik. v
Simon Subic
NESREČE
Po prehitevanju ga je zaneslo
Žiri - 31-letni S.P iz Žirov je v soboto, 17. maja, ob 17.50 pri stanovanjskem bloku na Pionirski cesti v Žireh z osebnim avtom daevvoo nexia GL dohitel in nato tudi prehitel voznika v peugeotu 205. Po prehitevanju seje poskušal vrniti na desno smerno vozišče, vendar je zaradi prevelike hitrosti zadek njegovega avta začelo zanašati, drsel je v levo in z desnim bokom trčil v drog javne razsvetljave. Huje ranjeni S.P. je ostal vkleščen v avtu, iz katerega so ga rešili škofjeloški gasilci, reševalci pa so ga odpeljali na urgenco v Klinični center.
V križišču spregledal motorista
Kranj - 23-letni Kranjčan M.J. je 15. maja nekaj po osmi uri zvečer z oplom astro pripeljal iz Gregorčičeve ulice proti križišču s Koroško cesto ter se postavil na pas za vožnjo naravnost. Ko je zapeljal v križišče, je očitno spregledal 22-letnega M.S. iz Kranja, ki je z neregistriranim motornim kolesom peljal po Ljubljanski cesti proti Bleivveisovi. Motorista je po trčenju vrglo prek avta, huje ranjen je obležal na cesti. H.J.
Pri sedmih preveč promilov
Kranj - Policisti so v noči s petka na soboto na območju Jesenic, Radovljice in Bleda v akciji Promil preverjali treznost voznikov. V petih urah so jih ustavili kar 196. Prek dovoljene polgramske meje seje alkotest povzpel pri sedmih voznikih, najvišja mera je bila 1,53 grama alkohola. Sicer pa so policisti ukrepali tudi zaradi nekaterih drugih kršitev; sedemnajstkrat zaradi prekoračene hitrosti, enkrat zaradi neuporabe varnostnega pasu, trikrat zaradi vožnje brez vozniškega dovoljenja. Kaznovali so tudi dva pešca, ki sta bila brez od-sevnikov, k sodniku za prekrške pa poslali voznika, ki se je med postopkom nedostojno obnašal do policistov.
V soboto, 17. maja, so policisti obravnavali prometno nesrečo na regionalni cesti Kranj-Brnik pri Šenčurju, ki jo je povzročil 61-letni kolesar J.J. z Brnika. Vzrok nesreče je bila njegova vožnja po nepravi strani ceste in alkohol. Lažje ranjenemu kolesarju je alkotest pokazal 2 grama alkohola. H.J.
KRIMINAL
Avtomobilski vlomilec
Kranj - V noči s četrtka na petek je neznanec vlomil v tri avtomobile, parkirane pred stanovanjskimi hišami ob Ljubljanski cesti. Iz prvega je ukradel le sončna očala, iz drugega avtoradio kenwood in 25 zgoščenk, iz tretjega pa ga je pregnal alarm. Kasneje so ugotovili, da je neznanec vlomil še v fiat punto, iz katerega je odnesel denarnico z dokumenti. Policisti so obravnavali še tatvino sončnih očal iz avta R tvvingo, parkiranega v podzemni garaži v Ul. Rudija Papeža in gorskega kolesa merida cross 53000 SX, ki je bilo pred hišo v Zgornjih Bitnjah. H.J.
Polovica povzročiteljev nezgod vinjenih
Radovljica - Kakšna je varnost občanov, ali narašča število kaznivih dejanj, kaj je zaskrbljujoče v varnosti cestnega prometa, so vprašanja, na katera so odgovorili na seji sosveta za varnost občanov radovljiške občine, ki je bila minuli teden.
Razlitje kisline in požar
Na srečo je bila to le domneva za osrednjo vajo sil za zaščito in reševanje v občini Radovljica.
Izvedli so jo v družbi ATOTECH.
Podnart - Sirene gasilskih vozil, ki so v petek popoldan hitela v podjetje za proizvodnjo kemičnih izdelkov, so izdajale nesrečo. Tudi dim iz proizvodnje ni obetal nič dobrega. Na srečo je 50 udeležencev, med katerimi so bili gasilci, reševalci, jamarji in pripadniki civilne zaščite, le preverjalo možnosti za skupno ukrepanje ob razlitju nevarnih snovi in večjem požaru.
Osrednjo vajo sil za zaščito in    LINA 2003" so pripravili ob so-
reševanje pod naslovom "KIS-
Dvaindvajsetčlanski sosvet vodi radovljiški župan Janko S. Stušek, njegov namestnik je komandir Policijske postaje Radovljica Andrej Zakrajšek, v sosvetu pa so še predstavniki uPravne enote, zdravstvenega doma, centra za socialno delo, krajevnih skupnosti, šol, inšpekcijskih in javnih služb ter društev. Na seji so predstavili poročilo o varnosti, ki so ga pripravili na radovljiški policijski postaja in poročilo občinskega štaba civilne zaščite o organiziranju 'J1 delovanju sil za zaščito in re-Sevanje. Podatki o varnosti niso °Ptimistični, saj v radovljiški °bcini glede na gorenjsko regijo °arašča kriminaliteta. Lani seje Za 18 odstotkov povečalo predam število tatvin, goljufij in kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog, pri javnem redu ln miru pa so v ospredju kršitve Javnega reda in miru v gostincih lokalih, na katere opozarja-J° tudi občani in krajevne skupiti. Zaskrbljujoč je tudi poda-da je bila lani skoraj polovi-ll kršiteljev varnosti v cestnem
prometu pod vplivom alkohola, kar ni le radovljiški in gorenjski, ampak nacionalni problem. Člani sosveta so menili, da je treba z različnimi akcijami ozavestiti predvsem mladino, ki se dnevno srečuje z alkoholom in drogami, ter jo odvrniti od pitja alkoholnih pijač in uživanja prepovedanih drog, ob tem pa so tudi poudarili, daje težko najti predvsem preprodajalce drog. Dogovorili so se, da si bodo prizadevali za anonimno telefonsko linijo, saj je po njihovem mnenju uspešnost zatiranja preprodaje večja, če imajo policisti in kriminalisti več in boljše podatke.
Renata Škrjanc
KRIMINAL
Oblekel se je
Bled - V noči s sobote na nedeljo je neznani lopov vlomil v stanovanjsko stavbo na Bledu, v kateri je tudi trgovina Promontana. Iz nje je odnesel nekaj denarja in več kosov različnih oblačil. Škodo so sešteli na okrog 3,6 milijona tolarjev.
Za pregled jaškov podjetja ATOTECH so poskrbeli jamarji.
delovanju Občine Radovljica, tamkajšnjega štaba Civilne zaščite in Gasilske zveze ter podjetja ATOTECH Podnart. Ob domnevi, da je viličar pri prevozu praznih sodov kromove kisline prebodel zabojnik z nevarno snovjo, so prikazali delovanje sil za zaščito in reševanje v primeru vžiga razlite tekočine. Ker so delavci z aparati na prah ogenj le omejili in rešili na prosto opečenega sodelavca, so poklicali na pomoč gasilce. Iz PGD Podnart, Ljubno, Kropa in Radovljica so drug za drugim pripeljala vozila z 20 gasilci. Medtem so izvedli evakuacijo zaposlenih, enota prve pomoči iz tovarne je oskrbela ranjenca, enota za kemično zaščito pa je izklopila elektriko, zaprla ventil
Delo gasilcev je kljub zaščitni opremi nevarno, je pokazala vaja
Zamotil prodajalki
Kranj - Trojica je okradla cvetličarno na C. talcev v Kranju. Medtem ko je eden od njih zamotil prodajalki zunaj trgovine, sta dva neovirano odklenila registrsko blagajno ter iz nje pobrala okrog 115.000 tolarjev. H.J.
na koncu kanalizacije in gasil cem poročala o stanju požara. Kljub previdnemu delu se je ponesrečil gasilec; oskrbeli so ga člani Prostovoljnega reševalnega društva PARAMED1C. Požar so pogasili in prostore prezračili. Domača ekipa je posesala onesnaženo gasilno vodo, občinska enota RBK pa je z vpojnim sredstvom nevtralizirala preostali del nevarnih snovi. Ekipa jamarske sekcije SD Alter šport Podnart je pregledala še jaške in vzela vzorce za kontrolo, je pojasnil dogajanja na vaji Marijan Ješe, poveljnik štaba Civilne zaščite Radovljica.
"Naš proizvodni cilj v letošnjem letu je 57-odstotno povečanje proizvodnje iz leta 2002, kar predstavlja 3500 ton izdel-
kov. Prizadevamo si, daje vodenje našega podjetja okolju prijazno, ker obratujemo v netipično industrijskem področju. Pred mesecem dni smo imeli manjšo nezgodo pri delu, vendar je bila vžigu snovi kos gasilska enota iz tovarne. Slabšo izkušnjo so imeli pred dvema letoma v družinskem podjetju v Franciji, zato je vajo opazovala tudi gostja iz tujine," je povedala številnim obiskovalcem dr. Marijana Rebernik, direktorica ATOTECH Podnart.
Sodelujočim se je zahvalil za trud radovljiški župan Janko S. Stušek. Poudaril je, da bodo izkušnje koristne za razvoj občinskih enot za zaščito in reševanje, zato bodo vajo podrobno analizirali.
Stojan Saje
Boštjan Romih, voditelj kviza Lepo je biti milijonar
Zmagal bi, če bi sam sebi postavljal vprašanja
'Odvisno, kdo bi bil voditelj. Če bi bil jaz voditelj in hkrati tekmovalec, potem bi se seveda "dogovorila" in bi padli težki milijoni, ha ha ha... Sicer pa ne jaz ne moj predhodnik
nisva nikoli trdila, da znava odgovoriti na vsa vprašanja."
Prihaja iz Žalca, natančneje iz Gotovelj, kjer se začne ali pa konča Savinjska dolina. Boštjan Romih, svež obraz na televizijskih ekranih (pred tem je na TV 3 vodil oddajo Raketa pod kozolcem), ki je imel dovolj poguma, da je v kvizu Lepo je biti milijonar na POP TV, zamenjal kultnega Jonasa Žnidaršiča. Menda so slednjega rada imela dekleta, medtem ko marsikatera mama v Boštjanu vidi svojega sina. Kakorkoli že, v treh mesecih, kolikor vodi milijonarja, so mnogi skorajda že pozabili na prejšnjega voditelja. Sedanja, v povprečju petodstotnih točk večja gledanost Milijonarja glede na preteklo sezono to že potrjuje. Učitelj retorike, ljubitelj podvodnega ribolova in odličen pevec.
Pet let ste bili član APZ Tone Tomšič, v skupini ste prepevali narodnozabavno glasbo, s katero je bil povezan tudi vaš prvi voditeljski uspeh v oddaji Raketa pod kozolcem. S kvizom, ki ga vodite, glasba sicer nima kaj dosti skupnega, pa vendar prepevanje pomeni lep glas, ki tudi pomaga na avdiciji...
"V mojem življenju je glasba vedno imela posebno mesto. Odkar pomnim, sem se ukvarjal z njo. Že v mladosti sem pel v šolskih zborih, v najstniških letih imel ročk band, igral električno kitaro, imel dolge lase ... Ko meje minilo, sem prodal kitaro, si ostrigel lase, zaključil to poglavje, si kupil glasbeni stolp in se vrgel v poslušanje klasične glasbe, ki jo še danes obožujem. Kasneje sem celo pel v narod-nozabavnem ansamblu Toneta Rusa, s katerim sem spoznal mnogo zanimivih ljudi. V času študija ruščine in splošnega jezikoslovja sem tudi pet let pel drugi bas v APZ Tone Tomšič in ko postaneš "apezejevec", to ostaneš za vedno. Čeprav ne pojem več, hodim na njihove koncerte, se udeležujem srečanj, se družim z bivšimi sopevci ... Z glasom pa je najbrž tako: da ti ga mati narava in od tebe je potem odvisno, kaj z njim narediš. Jaz sem leto in pol glas šolal na javnem radiu in si tako pridobil pomembne izkušnje."
Zanimivo vas na Radiu oziroma Televiziji Slovenija niso
ravno uspeli izkoristiti, čeprav ste tudi tam najbrž poskušali na avdicijah?
"Bil sem sedem, osem let mlajši, in kot tak še nezrel in neizkušen. Sicer pa sem nekaj časa delal kot napovedovalec na 2. Programu javnega radia, kjer dela tudi moj starejši brat Matjaž."
Mnogi vas imajo sedaj, ko ste sedli na voditeljski stol kviza Lepo je biti milijonar, kar za "tanovega Jonasa". So vam take in drugačne primerjave z njim v spodbudo ali bolj v breme?
"V vse skupaj sem šel z zavedanjem o tem, kaj vse je doslej naredil Jonas in koliko je bil še posebej v kvizu prisoten njegov duh. Motilo me je le to, da so naju primerjali že po dveh, treh mojih in njegovih sto petdesetih oddajah, kolikor jih je nanizal v skoraj treh letih vodenja "Milijonarja". To so nerealne primerjave, sam pa sem se že takoj na začetku odločil, da se v stvareh, v katerih je bil Jonas zares dober, ne bom kosal z njim."
Biti torej drugačen v kvizu, v katerem na prvi pogled skorajda ni več kaj storiti. Pred vami je monitor, na nasprotnem stolu tekmovalec, petnajst vprašanj, tri pomoči, avditorij...
"Kviz ima tako popularnost ravno zaradi navidezne enostavnosti in intelektualne zabave. Voditelj zastavlja vprašanja, tekmovalec na njih odgovarja.
Malenkosti so tiste, ki lahko ta kviz naredijo drugačnega. Tistemu, ki je doslej v tej vlogi gledal le Jonasa, se morda zdi, da res ni več kaj dosti narediti. Sam sem dobil kup videokaset s tujimi voditelji in videl povsem drugačne pristope k vodenju ter spoznal, da se da še marsikaj storiti. Kar mislim, da se v kvizu lepo vidi."
Kako torej vi nadgrajujete kviz?
"V osnovnem pristopu do igralca. Hitro sem se začel zavedati, daje zame kot voditelja veliko večji izziv tekmovalca sprostiti, kot pa ga še dodatno spraviti v zadrego. Ta je na vročem stolu že tako ali tako sam v napetosti in mala malica je še bolj ga zmesti, ga še bolj dotol-či, da res ne bo ničesar vedel. Pomembno je torej človeka čimbolj sprostiti, da bo ta čimbolj naraven, in je iz njega moč dobiti čimveč pristnih čustev. Seveda pri tem obstajajo določene zakonitosti. Če hočeš dramo, moraš ustvariti nekaj napetosti in človeka ter gledalce vsaj malo spraviti v dvom."
Tudi meni delujete mnogo bolj prijazno kot voditelj pred vami. Imam celo občutek, da vas večkrat kandidati poskušajo pripraviti do tega, da bi povedali odgovor. No vsaj namignili. Pri Jonasu si je to lahko privoščila le kakšna simpatična punca...
"Že nekajkrat sem opazil, da mi namigujejo v slogu, kaj pa, če bi mi vi malo povedali... Kar med oddajo samo. Mislim pa, da do sedaj niso dobili nobenih koristnih namigov. No, nekaj je jasno, pravila za vse ostajajo enaka, v igri je denar in tu ni nobenega heca. Je pa res, da za prvih pet vprašanj načeloma velja, da naj bi jih tekmovalec znal odgovoriti, da naj ta torej za povprečnega Slovenca ne bi bila problem. Namenjena so sprostitvi, tudi da se malo nasmejimo. Ob prvih petih vprašanjih torej ni moj namen, da bi koga vrgel. Ne želim si, da bi kdo pristal na ničli.
Kviz je sicer mešanica talk showa, hkrati pa je nekakšen ra-lity show, vsak se pred gledalci na neki način razgali, saj poka-
že svoje znanje oziroma neznanje. Drži pa, da Slovenci očitno precej težko nastopamo pred kamero. Včasih imam težave z molčečimi tekmovalci. Lahko še kako drezam vanj, pa ne gre."
Vam je kdaj kdo šel močno na živce, ali nasprotno, se vam je zdel zelo simpatičen in ste bili podzavestno bolj prijazni za njim?
"Seveda se z vsakim tekmovalcem vzpostavi določena kemija in eden ti je tako bolj drugi manj simpatičen. Kot sem rekel, pa kljub temu velja le eno, če pozna odgovor na vprašanje, je potem to tisto, kar mu bo prineslo denar in nič drugega.
Nič ni podarjenega za simpa-tičnost, je pa res, da so medsebojni pogovori med kvizom zato lahko bolj zanimivi"
Ste nasproti že imeli prijatelja, sorodnika ali znanca?
"Sorodniki vseh zaposlenih na POP TV in Kanalu A ter oni sami sploh ne smejo tekmovati. Redno pa se mi dogaja, da me prijatelji in znanci trepljajo po rami, čuj, kaj, bi prišel na kviz, ti bi malo mežikal in bi potem delila, vsak polovico ... in potem se štosu lepo nasmejiva. Bila je tekmovalka, s katero sva bila sošolca na fakulteti in sva se bežno poznala. Vnaprej sem jo opozoril, da tekmuje za denar in da bom do nje tako kot do drugih. Zadeva mora biti profesionalna."
Imam občutek, da se vas je voditeljstvo že kar prijelo, po raketi Milijonar...
"Mislim, da ima smisel govoriti maksimalno o obdobju desetih let. Značilnost slovenskega medijskega prostora je, da kot voditelj ne moreš obstati ne vem kako dolgo. Pride čas, ko moraš iti. Nisem še prepričan, če so pri nas možni veliki povratki, ker jih doslej še ni bilo. Nasprotno se v Italiji voditelj za nekaj let
umakne in se potem vrne v velikem slogu. Občudujem, da ljudje skoraj štirideset let še vedno z zanimanjem gledajo en in isti obraz. Pri nas je drugače, vodite ljskih obrazov izpred desetih let v glavnem ni več."
Pa vendar se vidite tudi v kakšnem "talk showu"?
"Aha, oddaja z malo razkrivanja osebnosti, kjer smo malo intelektualni, pametni in je potrebno malo razmišljati ... Večina razmišlja o tem, opažam, da gre v tej smeri tudi trend, in mi mogoče zato ideja ni tako všeč. V Sloveniji je bilo že kup takih oddaj, pa mislim, da si še nobeden ni izmislil formule, kako narediti dober talk show. Seveda razmišljam o tem, kakšno oddajo bi še vodil. Ob poplavi vseh mogočih oddaj se mi včasih zdi, ali sploh obstaja še kaj, česar še ni bilo ... A vendar upam, da se bo še našlo kaj novega, zanimivega."
Na Televizijo Slovenija jeseni menda prihaja "blazno hud" kviz Najšibkejši člen in slišim, da snubijo tudi Jonasa...
"Nekje sem prebral, da licenca zahteva žensko voditeljico, kar že takoj izključuje moškega voditelja. Kar pa se tiče kviza, si seveda želim prave konkurence. Ta kviz je bil predvsem uspešnica v Angliji, ne pa po vsem svetu, tako kot je Milijonar, ki poteka v več kot sto državah."
Kaj menite, kako daleč bi v vašem Milijonarju prišli vi sami?
"Odvisno, kdo bi bil voditelj. Če bi bil jaz voditelj in hkrati tekmovalec, potem bi se seveda "dogovorila" in bi padli težki milijoni, ha ha ha... Sicer pa ne jaz ne moj predhodnik nisva nikoli trdila, da znava odgovoriti na vsa vprašanja."
Igor Kavčič, foto: Gorazd Kavčič
Piše Ahmed Pašić
Islam in muslimani v Sloveniji rv.
V 19. stoletju se je začela stagnacija islamske prevlade tudi na vzhodu, saj so združene sile habsburške monarhije, Rusije in Srbije napadle turške vojaške postojanke v Srbiji, kasneje pa tudi v Bosni. Izgubili so tudi nekatere dele v Severni Afriki. Omeniti je treba tudi takratno Perzijo, kjer je od 15. do 18. stoletja vladala dinastija Safavidov, ki se je uprla Osmanskemu imperiju. Osmanski imperij je moral velikokrat posredovati v nemirni Perziji. Vzporedno je obstajala tudi cesarstvo velikih Mogulov, ki so ga uničili Britanci leta 1857. Maroko je bil celotno obdobje neodvisen, saj se je turška oblast končala v Alžiriji. Takrat je severno od Su-marte obstajal sultanat Adžteh, ki so ga Nizozemci napadali 35 let, preden so ga podjarmili. Umik Turkov z Balkana se je končal z balkanskima vojnama (1912-1913). Pečat k temu je bilo uničenje hilafeta leta 1924 v Turčiji, za kar je odgovoren Kemal Atatiirk. Od takrat naprej islamska država ne obstaja. Kmalu zatem je veliko držav z večinskim muslimanskim prebivalstvom postalo kolonija. V okupaciji sta prednja-
čili predvsem Velika Britanija, Francija, Španija, Nizozemska, kasneje pa sta se jim pridružili še Nemčija in Italija. Mnogi so svobodo (ne pa tudi samostojnost) pridobili šele po II. svetovni vojni, drugi pa v svojih državah predstavljajo manjšino. Najbolj očitna primera sta islamski skupnosti v Indiji in na Kitajskem, kjer muslimani predstavljajo samo 10 odstotkov prebivalstva, vendar se številki gibljeta med 100 in 130 milijoni. V ZDA se njihovo število izredno povečuje in tamkajšnja skupnost že šteje sedem milijonov pripadnikov. Daleč največ muslimanov živi v Aziji in Afriki. Na Balkanu živita dva naroda, ki sta sprejela islam v 15. in 16. stoletju. To so Bošnjaki v BiH in Sandžaku (slovanskega porekla) in Albanci v Albaniji, Makedoniji in na Kosovu (ilirskega porekla). V Sloveniji so muslimani predvsem Bošnjaki in Albanci, nekaj pa jih je tudi iz Črne Gore in Makedonije.
2.3.1. Križarske vojne (1095 - 1291)
Križarske vojne so eden tistih dogodkov, ki so zelo zaznamovali odnos med
zahodnim in islamskim svetom. Simbolika takratnih dogajanj je zelo močna, saj je o "začetku križarskih vojn" po napadih v Ameriki govoril tudi predsednik George W. Bush, na drugi strani pa je Bin Laden vedno govoril o svojem boju proti "križarjem in cionistom". Kako so se križarske vojne sploh začele? Zaradi vse pogostejših vpadov Seldžukov na ozemlje bizantinskega cesarstva je Aleksej I. Komnen pozval t.i. latinske kristjane na pomoč. Pobudnik je bil papež Urban II., ki je leta 1095 v katedrali v Cliremontu objavil sveto vojno nevernikom (muslimanom), pri svoji odločitvi pa je upošteval tudi politične razloge. "Nadvse pomembno je, da vsi kronisti, ki posredujejo papežev veliki govor, omenjajo, daje Urban II. rotil kristjane, naj namesto tega, da se zapletajo v nepravične bratomorne vojne, krenejo v pravični boj proti nekristjanom." (Mastnak, 1996: 34) Islam seje v tistih časih nezadržno širil, medtem ko so se Evropejci ubijali med seboj. Med tistimi, ki so podpirali boj proti "nevernikom", je bil tudi Peter Častitljivi, ki je med drugim izjavil: "Če je bil Mohamed gnusoba, žival, obseden s hudičem, kar satan, lažnivec, ki je s 'smrtnim strupom' zastrupil arabsko ljudstvo in mu je bil Bog nepoznan; potem te vere gotovo ni bilo mogoče tolerirati." (Peter Častitljivi; Mastnak, 1996: 149). Vsekakor so
takratni prebivalci zahodne in severne Evrope zelo malo vedeli o islamu.
Križarskih vojn je bilo sedem in so zaznamovale odnose med kristjani in muslimani vse do danes. To je bila sveta vojna kristjanov proti muslimanom, ki seje kasneje ponovila v Španiji. Da bi lahko bila sveta vojna, so muslimane skonstruirali v sovražnika krščanstva in poenotene družbe zahodnih kristjanov, kristjanstva (glej Mastnak, 1996: 10). Križarskih vojn je bilo sedem in so bile izredno krvave. Prelomna trenutka sta bila zavzetje Jeruzalema, kjer so križarji v enem dnevu pobili 30.000 muslimanov, Zidov in kristjanov in njegova osvoboditev. Ko sta muslimanom poveljevala Zenki in Salahuddin, so bili križarji poraženi in izgnani iz Palestine. Zenki, začetnik osvobajanja Palestine in Šama, je vedel, kaj mora narediti. Združil je muslimanske vladarje in razglasil džihad - sveto vojno proti okupatorjem. Leta 1187 je njegov naslednik Salahuddin osvobodil Jeruzalem. Križarske vojne, ki so trajale skoraj 200 let, so se končale šele leta 1291 z zavzetjem mesta Akka.
2.3.2. Posledice križarskih vojn
Posledice križarskih vojn so bile negativne in pozitivne. Negativnih je bilo na žalost več. Veliko ljudi na obeh straneh je umrlo, ogromno mest in vasi je bilo požganih. Znanstveni razvoj je bil
skoraj ustavljen, čeprav so v tistem času živeli geniji, kot je bil Ibn Sina. Zgodovinarji so zapisali, da so se takrat cene povišale več kot 100-krat. Proizvodnja in poljedelstvo sta skoraj propadla zaradi manjšega števila moških, ki so se morali vojskovati. Najhujša negativna posledica je, da je sovraštvo med kristjani in muslimani od tistega časa dalje še vedno prisotno. Muslimani so od kristjanov prevzeli tudi fevdalni sistem, medtem koje v Evropi počasi propadal. Osrednja oblast v Evropi je bila po koncu križarskih vojn Še močnejša. Ekonomija je cvetela, zlasti v italijanskih mestih, kot so Pisa, Genova in Benetke. Trgovina med Zahodom in Vzhodom se je povečala, s tem pa se je povečal tudi obtok denarja, saj se je po vsej Evropi razvila široka bančniska mreža. V Evropo so prav tako prišli p0' morski instrumenti (kompas iz Kitajske), t.i. arabske številke z ničlo vred (iz Indije), izpopolnjena izdelava stekla (iz Sirije), razni kmetijski pridelki, kot sta sladkorni irs in bombaž. Najbolj pozitivna posledica križarskih vojn pa Je vsekakor prenos znanja iz islamskega sveta v Evropo, kar je dodatno spodbudilo začetek evropske renesanse.
(Se nadaljuje)
©©MlHoIJSIEIIGLAS
Acroni posluje pozitivno, g prodaja morda do konca leta
GOSPODARSKI KOMENTAR
Zaustavljena rast
Pogovor z glavnim direktorjem Acronija prof. dr. Vasilijem Prešernom.
Jesenice - Vlada Republike Slovenije je lani konec junija razpisala prodajo poslovnega deleža jeseniškega Acronija, sicer družbe v poslovnem sistemu Slovenskih železarn. Kot smo v Gorenjskem glasu že zapisali, je konec aprila letos zavezujočo ponudbo za nakup 80-odstotnega deleža dala samo italijanska jeklarska družba Valburna iz Vicenze. Trenutno jo Komisija za vodenje in nadzor postopka prodaje družb v sistemu Slovenskih železarn skrbno proučuje. Mi pa smo za pogovor o umeščanju Acronija v jeklarski industriji doma in širše ter o prihodnjih razvojnih načrtih zaprosili glavnega direktorja prof. dr. Vasilija Prešerna.
"Acroni je doma eno izmed večjih podjetij. Letne prodaje je okoli 46 milijard tolarjev. V letošnjem letu bo obseg prodaje najbrž še nekoliko višji. V Sloveniji je med večjimi tudi po številu zaposlenih, ki jih je sedaj okoli 1400. V svetu na področju jeklarstva vlada globa-lizacija. Svetovna letna proizvodnja jekla je že več kot 800 milijonov ton, Acroni jih naredi 250 tisoč, vse slovenske železarne skupaj pa okoli 500 tisoč ton. V teh globalnih razmerah lahko preživijo samo največji koncerni, ki proizvajajo na desetine milijonov ton jekla, ali pa mini železarne oziroma j eklarne s specialnimi izdelki. Mi (tako Acroni kot Metal Ravne) smo se usmerili v proizvodnjo nekaterih specialnih izdelkov, kjer imamo pomembno vlogo na svetovnem trgu. Za Acroni so to predvsem debele nerjavne pločevine. Od leta 1998 seje proizvodnja s 176 tisoč ton letno povzpela na 239 tisoč ton letno, do konca prihodnjega leta pa načrtujemo rast na 250 tisoč ton letno. V Evropi je naš tržni delež je okoli 20 odstotkov. Velike železarne se tega izdelka odrekajo, ker imajo drugačen način trženja za milijone ton jekla. Kupca moraš poznati in se z njim dogovarjati o podrobnostih - kemični sestavi, oblikah, dimenzijah. To lahko obvladuješ, če se pogovarjaš o nekaj deset tisoč tonah. "
Ob prelomu tisočletja se je podjetje izkopalo iz rdečih številk in dobilo nov zagon. Ali se ta trend vidi tudi v preteklem letu in nadaljuje letos?
"Julija bo pet let, kar sem prišel v Acroni in tedaj je bilo v poslovnem delu 3 milijarde tolarjev izgube. Računi se dobaviteljem niso plačevali po eno leto. Od leta 2000 poslujemo pozitivno, za lani pa bo rezultat (skupaj v konsolidirani bilanci se s hčerinskima podjetjema v Nemčiji in Italiji) okoli 200 milijonov tolarjev čistega dobička. Tega dobička bi sicer bilo lahko več, vendar smo ga z nekaterimi poslovnimi odločitvami po dogovoru z lastniki obdržali na tej ravni. Nekaj nepremičnega premoženja smo prodali ali zamenjali za manjše zneske (po cenitvah) od knjigovodskih, saj smo med redkimi podjetji, kjer se ni opravila cenitev premoženja in popravila vrednost v knjigovodskih listinah. Med drugim je bilo tako tudi z nekdanjo poslovno stavbo, ki jo ureja jeseniška občina za svoje potrebe, obratno ambulanto in prostori v stavbi nekdanjega pokojninskega zavoda."
Pridobili ste si certifikat kakovosti ISO 9001 in uvajate metodo dvajsetih ključev. Kakšne spremembe to pomeni v organizaciji in upravljanju podjetja?
"Certifikate kakovosti imamo že dolgo, od leta 1994, in sedaj
Elan bikes predstavil vrhunska kolesa
Ljubljana - Pretekli teden so v nanovo preimenovani tovarni koles Elan bikes (nekdanji Rog) predpremierno predstavili novo ponudbo osmih vrhunskih gorskih koles, ki so lahko s svojo najsodobnejšo zasnovo, izdelavo in vrhunsko opremo resnično v ponos. Okvirji iz aluminija ali iz karbona so oblikovani po najnovejših spoznanjih, v celoti vzmetena, vsa kolesa imajo karbonsko krmilo razvito v Elanu, pa tudi oprema je vrhunska - vsa kolesa imajo hidravlično krmiljene diskaste zavore. Kupcem koles - te bodo začeli prodajati v juniju v tovarni in pri izbranih trgovcih, bodo nudili svetovanje, nekajurni praktični uvod v
veščine športnega kolesarjenja, servis kolesa, zavarovanje proti kraji ter članstvo v klubu z nezgodnim zavarovanjem. Seveda taka kolesa ne morejo biti poceni: osnovne modele bo mogoče kupiti po 300 do 800 tisoč tolarjev, izbor dražje opreme pa lahko dvigne ceno tudi čez milijon. Ponudbo koles nameravajo razširiti tudi s trekking in cestnimi kolesi, v celoti pa bodo svoj proizvodni program predstavili v avgustu na sejmu Eurobike v Friedricshafnu v Nemčiji. Poleg polovičnega tržnega deleža doma, v Elan bikes načrtujejo 2,5-odstotni delež na trgih Evrope- x „ S.Z.
Prof. dr. Vasilij Prešern
tudi okoljevarstvene ISO 14000. Vse te metode, načine in tehnologije sprememb razumem kot filozofijo razmišljanja. To ni nekaj, kar se zgodi takoj, kot bi pritisnil na gumb, ampak morajo ljudje sprejeti kot del delovnega procesa, kulture in delovnih navad. Zajeti so različni vidiki, od čistosti delovnega mesta, varnosti pri delu, optimizacije tehnologij do prihrankov energije. Skozi stalno spremljanje različnih faz, dogodkov, začnejo ljudje dobivati občutek za bolj urejeno delovno okolje in kulturo v delovnem procesu. To se danes uvaja tudi v naši tehnologiji, čeprav še vedno ostajamo težka industrija, v kateri se dela 24 ur dnevno in skorajda vse dneve v letu, na leto stojimo samo dva dni. Tudi v delovnem procesu poskušamo delavce čim bolj zaščititi, da ne pridejo v stik z nevarnimi snovmi, in v drugih pogledih posodobiti delovno okolje.
Vendar se vse to lahko začne šele, ko podjetje doseže primerno raven poslovanja, ki ji omogoča normalno preživetje. Stopnja naše zadolženosti proti ustvarjenemu prometu je zelo majhna. Kratkoročnih in srednjeročnih kreditov imamo okoli 10 milijard tolarjev, za katere bomo plačali približno 900 milijonov tolarjev obresti, prometa pa načrtujemo 50 milijard tolarjev. To pomeni mesečno prodajo 23 tisoč ton jekla. Tržne razmere so letos težje, saj smo lani podobne finančne rezultate dosegali s prodajo 21 tisoč ton mesečno, letos pa so se surovine precej podražile. Škarje med nabavnimi in prodajnimi cenami so se zaprle. Trudimo se sicer s prihranki pri porabi energije, tudi z novimi naložbami, denimo lani v transformator, vendar cene rastejo hitreje. Zelo je porasla tudi cena osnovne surovine - jeklenega odpadka, plina, niklja ipd. Prav tako je pritisk na prodajni strani, pozna se recesija v svetu. Prilagajamo se tržnim razmeram, kar nam omogoča poslovanje in ustvar-
janje dobička, katerega 3 milijarde letno lahko uporabimo za naložbe. Na Jesenicah je že pravilo, da je vsakih 10 do 15 let potrebna večja naložba. Podjetje je pred takim obdobjem, ko bo potrebno v posodobitev proizvodnje vložiti 18 do 23 milijard tolarjev."
Slišati je, da naj bi bilo v Ac-roniju večje število delavcev preveč.
"V zadnjih petih letih nismo nobenega delavca odpustili. Z vsemi načrtovanimi naložbami računamo, da bomo pripravili trdne temelje za podjetje, ki bo s približno 1300 delavci ustvarjala okoli 50 milijard tolarjev prodaje. S Slovenskimi železnicami se dogovarjamo, da bi skupaj s 50 delavci prevzeli transport od jeseniške železniške postaje do jeklarne, nekaj bo odhodov, nekaj reorganizacije, predvsem pri režijskih delavcih. Glavnina sedaj zaposlenih delavcev je v povprečju stara 46 let in po načrtih do leta 2010 se jih bo čez tri do štiri leta upokojilo okoli 600. Če bi želeli usposobiti mlajše, bi morali v treh do štirih letih pridobiti okoli 300 vajencev."
Družba pridobiva na ugledu, izboljšuje se poslovanje. Zakaj je torej potrebna privatizacija? Kakšne prednosti lahko prinese zasebni kapital?
"Z mojega stališča s privatizacijo družba dobi aktivnega lastnika. V Slovenskih železarnah je bilo lastništvo do nedavno predvsem namenjeno sanaciji, finančni, prezaposlenosti in podobno, prav tako razmere niso omogočale notranjega lastninjenja. Od bodočih lastnikov želimo zavezo, da bodo družbe, ki se prodajajo, imele prihodnost. Kupnina mora biti skladna s cenitvijo, pomemben je status potencialnega kupca ->ali ponuja kupnino iz lastnih sredstev ali namerava plačati s kreditom. Prav tako mora zagotoviti kapital za strateške korake naprej. Do leta 2010 je Acroni sposoben zagotoviti financiranje naložb iz lastne amortizacije.
Postopek prodaje se odvija nekoliko drugače od pričakovanj, zlasti mislim na odstop idrijske Hidrie od nakupa. Sedanji ponudnik Valbruna iz Vicenze po proizvodnem programu za Acroni ne pomeni konkurence, saj izdelujejo dolgi program (jeklene palice), za pločevino pa nimajo ne znanja ne naprav. So pa med jeklarji zelo močno podjetje.
Pogajanja se bodo začela konec maja ali junija, vendar pred koncem leta ne gre še pričakovati sprememb v lastništvu. Težko je napovedati končni izid, možno je tudi, da se podjetje ne proda."
Dr. Robert Volčjak, Ekonomski inštitut Pravne fakultete
Če bi sodili po izjavah tistih, ki v Evropi skrbijo za njeno gospodarsko politiko, bi lahko zatrdili, da ti ljudje živijo v nekakšnem vzporednem vesolju, ki ga naseljujejo večni optimisti. Pretekli teden so evropski finančni ministri vztrajno poudarjali, da je ob zmanjšani geopolitični negotovosti in nižjih cenah nafte tudi gospodarska ozdravitev v drugi polovici letošnjega leta vse bolj verjetna. Zdi pa se, da so pozabili, da dajejo takšne in podobne napovedi že vse od začetka leta 2001. In jih nato popravljajo navzdol. Evropska centralna banka (ECB) tudi ni nič boljša. V svojem mesečnem poročilu, objavljenim pretekli četrtek, seje evropski denarni oblasti zapisalo, da se bo gospodarska rast v evro območju okrepila pozneje v letu 2003 in se nato nadaljevala še v prihodnjem letu. Če pogledamo nekoliko nazaj, je v svojem poročilu pred natančno letom dni ECB napisala, da bo rast dosegla solidne vrednosti do in v začetku leta 2003. Ena od skupnih in trajnih lastnosti teh poročil so njihov optimizem, druga pa njihova netočnost.
Ocene gospodarske rasti so pred kratkim pokazale, da je evro območje v prvem četrtletju letošnjega leta stagniralo. Se posebej slabo so se v tem obdobju izkazale Nizozemska, Italija in Nemčija, saj so imele vse negativno gospodarsko rast. Nemčija, ki je zelo pomembna slovenska zunanjetrgovinska partnerica, se je tehnično tako že znašla v recesiji, saj je to z.e drugo četrtletje zaporedoma, ko njeno gospodarstvo upada. Pri tem nemška nezaposlenost zaskrbljujoče raste, industrijska proizvodnja in nova naročila se zmanjšujejo kot posledica kombinacije šibkega domačega povpraševanja in padajočega izvoza, med drugim tudi zaradi ostrega porasta tečaja evra. Padec največjega evropskega gospodarstva pa ne bo imel hudih posledic samo na Evropo, pač pa na celotno svetovno gospodarstvo.
Nevarnost, ki se ob vse slabših rezultatih evropskih gospodarstev pojavlja na obzorju, je, da bo območje evra zapadlo v dolgo obdobje stagnacije, ko bodo glavni nosilci gospodarske politike za težave obtoževali drug drugega. Ravno to se je namreč v devetdesetih letih preteklega stoletja zgodilo na Japonskem. Ob dogajanju pretekli teden se že kaže tudi evropska različica, saj so Evropska komisija, ECB, in evropski finančni ministri drug drugemu "svetovali" naj enkrat že uvedejo dolgo napovedovane strukturne spremembe v evropskih gospodarstvih. Seveda so spremembe nujno potrebne, še bolj potrebno pa je, da se tisti, ki snujejo evropsko gospodarsko politiko, zavejo in priznajo prihodnje gospodarske težave, še posebno ob zdajšnjem naraščajočem evru. Območje evra namreč še posebno ob pričakovanem šoku vstopa desetih novih, večinoma bivših komunističnih in revnih članic v EV, ne bi smelo biti eno najbolj krhkih gospodarskih območij na svetu. A prevelik optimizem glede prihodnosti nosi s seboj veliko večje tveganje, kot priznanje, da stvari ne gredo ravno po sprejetem načrtu.
V Colorju nova uprava
Medvode - Pretekli teden je nadzorni svet industrije sintetičnih smol, barv in lakov Color, d.d., obravnaval in sprejel poročilo uprave za leto 2002 in se seznanil s poslovnim načrtom in dosežki v prvem četrtletju letošnjega leta ter programom ukrepov za izboljšanje poslovanja. Lani je Color dosegel 3,2 milijona čistega dobička, ki ga bodo uporabili za pokrivanje izgub iz preteklih let, za letošnje leto pa je načrtovani dobiček v višini 160 milijonov tolarjev. Nadzorni svet je poslovanje Colorja v lanskem letu ocenil kot zadovoljivo in ugotovil, da bi lahko družba ob skrbnem obvladovanju stroškov v prihodnje dosegla boljše poslovne rezultate. Doseženo zaostaja za načrtovanimi cilji. Svet se je seznanil z načrtom, ki ob zmanjšanem številu zaposlenih predvideva 17-odstotno povečanje prodaje in 15-odstotno povečanje dodane vrednosti, pripravljen pa je tudi celovit program ukrepov za krepitev rezultatov poslovanja na prodajni in stroškovni strani. V Colorju načrtujejo več kot podvojitev v programu Praškasti premazi in povečanje izvozne usmerjenosti na trge EU, vse pomembnejši pa postajajo trgi nekdanje Sovjetske zveze. Da bi povečali prodajo v EU, kjer so doslej prodali četrtino pro daje so lani ustanovili podjetje Color GmbH v Nemčiji.
Nazorni svet je razpravljal tudi o podanih odstopih predsednika uprave Sama Ivančica in člana uprave mag. Darka Mikca iz osebnih razlogov, spremenil statut družbe po katerem bo imel Color enočlansko upravo in na mesto direktorja s 1. junijem imenoval Tomaža Bučarja, dosedanjega direktorja ekonomike v Sava Trade, d.d., in prokurista v družbi MG Market, d.o.o. Š.Ž
EKOLOŠKO
KURILNO OLJE
ECO OIL, 04 531 77 00
UGODNI PLAČILNI POGOJI
Mendi Kokot    EOC d.o.o. PE LESCE, ROŽNA DOLINA 10. NAROČILA OD 7. DO 18. URE.
itanovanjski kredit la klic
VOLKSBANK
ZAUPANJE NAS POVEZUJE.
Ljubljana:
Maribor:
Celje:
Kranj:
Koper:
01 53-07-590, 23-06-368
02 23-80-342
03 42-87-802
04 20-13-884
05 66-34-862
Pokličite in vse o našem stanovanjskem kreditu vam bomo zaupali na štiri oči. Nakup ali obnova hiše, stanovanja, vikenda, so pač preveč pomembne odločitve, da se ne bi oglasili pri nas.
www.volksbank.si
e-mail: stanovanje@volksbank.si
Volksbank Ljudska banka d.d., Dunajska 128 a, Ljubljana
Analizirajmo delnice
Vlada ukinja TOM
Temeljna obrestna mera (TOM) ne bo več osnova za indeksacijo obrestnih mer.
Ljubljana - Vlada je na četrtkovi seji sprejela predlog zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti, s katerim odpravlja indeksacijo obrestnih mer, določa zamudne obresti v nominalni višini in jih hkrati znižuje. Ker želi, da bi spremembe začele veljati čimprej, je državnemu zboru predlagala, da bi zakon sprejel po nujnem postopku.
Kot je znano, so novi računovodski standardi že odpravili revalorizacijo, veljavni zakon o prepisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri je prepovedal indeksacijo denarnih obveznosti in terjatev do enega leta, z novim zakonom pa naj bi povsem, tudi za dolgoročne finančne pogodbe, odpravili temeljno obrestno mero (TOM), ki je na osnovi inflacijskih pričakovanj ohranjala vred-
nost obveznosti in terjatev v domačem denarju, in hkrati določili zamudne obresti v nominalni višini. Vlada predlaga za zamudne obresti predpisano 17-odstotno letno obrestno mero, ki je nižja od lanskega povprečja 21,16 odstotka in tudi od sedaj veljavne 18,31-odstotne letne obrestne mere. Če se bodo gospodarske razmere v državi tako spremenile, da bo predlagana obrestna mera zamudnih obresti
previsoka, bo vlada na podlagi pooblastila, ki naj bi ji ga dal zakon, višino prilagodila novim razmeram. Predlagana obrestna mera je še vedno pomembno višja od splošno predpisane 8-odstotne zamudne obrestne mere, kot jo določa obligacijski zakonik, saj izhaja iz načela, da morajo zamudne obresti predstavljati breme za dolžnika.
Ker bodo na dan uveljavitve zakona še "žive" obveznosti in terjatve na osnovi pogodbenih razmerij in vrednostnih papirjev, ki vključujejo temeljno obrestno mero, predlagani zakon v prehodnih določbah dopušča, da bodo do konca pogodbenega roka obračunavali obveznosti in
terjatve na osnovi TOM-a. TOM bodo izračunavali na podlagi metodologije Banke Slovenije, izračunaval in objavljal pa ga bo državni statistični urad.
Indeksacija je bila smiselna v času visoke inflacije, v sedanjih razmerah dokaj nizke in padajoče inflacije pa samo ohranja visoka inflacijska pričakovanja in samo inflacijo, ugotavljajo na ministrstvu za finance in poudarjajo, da bo indeksacija pri obrestnih merah in tudi drugod pripomogla k hitrejšemu zniževanju inflacije, kar je še posebej pomembno ob vključevanju v Evropsko unijo, evropski devizni mehanizem in evropsko denarno unijo.   Cveto Zaplotnik
Dobiček je eden ključnih podatkov pri vrednotenju delnice podjetja. Pomemben je zato, ker je indikator pričakovane dividende in pričakovane rasti in oplemenitenje kapitala investitorjev. To ne pomeni nujno, da je delnica nekega podjetja zaradi nizkega ali celo negativnega dobička vedno nezanimiva (npr. številna podjetja v fazi intenzivne rasti in osvajanja novih trgov ne poročajo o visokih dobičkih, bodo pa ti toliko višji na srednji ali dolgi rok ob uresničitvi njihove poslovne strategije). Pri analiziranju dobička in iskanju "vročih" delnic so nam v pomoč nekateri splošno uporabljeni kazalniki, ki so predstavljeni v nadaljevanju.
Preprosta primerjava ustvarjenega dobička med podjetji ni smiselna, saj ne upošteva, koliko delnic je to podjetje izdalo - povedano z drugimi besedami, ne ve se, med koliko lastnikov se bo ustvarjeni dobiček delil. Zato finančni analitiki za primerjave med podjetji uporabljajo dobiček na delnico (angl. Earnings Per Share oz. EPS). EPS se izračuna tako, da se dobiček podjetja deli s številom izdanih delnic, če je npr. podjetje ustvarilo 100 mio. SIT dobička in je izdalo 1 mio. delnic, potem znaša dobiček na delnico 100 SIT. EPS se izračunava za preteklo leto, na podlagi ocen pa se lahko izračuna tudi za tekoče leto (t. i. tekoči EPS) in za prihodnje leto (t.i. prihodnji EPS).
EPS je uporaben za primerjavo dobičkov med podjetji, nič pa ne pove o tem, kako trg vrednoti posamezne delnice. V ta namen se uporablja kazalnik tečaj delnice glede na dobiček na delnico (angl. price-to-earnings oz. P/E), ki pove, koliko je trg pripravljen plačati za dobiček podjetja. Če je npr. cena delnice na trgu 850 SIT in znaša EPS 100 SIT, potem znaša P/E = 8,5 (do istega rezultata bi prišli, če bi
celotno tržno kapitalizacijo delili s celotnim ustvarjenim dobičkom). Tudi P/E se izračunava za preteklo leto ali pa se ocenjuje za tekoče in prihodnje leto (v vseh primerih se v števcu vedno uporablja trenutni tečaj delnice). Če smo v vlogi kupca, je nižja vrednost kazalnika načelom boljša, saj nakazuje na morebitno podcenjenost delnice. Potrebno pa se je zavedati, da na to vrednost vplivata potencial za rast in tveganje, neposredne primerjave so smiselne le med podobnimi podjetji, običajno znotraj iste panoge. Za podjetja, ki niso ustvarila dobička, izračun P/E ni smiseln in v teh primerih se izračunava tečaj delnice glede na prihodke na delnico (angl. price-to-sales oz. P/S). Med podjetji v borzni kotaciji Ljubljanske borze imajo najnižje kazalnike P/E podjetja Nika (4,2), Banka Koper (5,0) in Terme Čatež (6,7), najvišje pa podjetja tehno Union (91,8), Pivovarna Union (57,7) in Pivovarna Laško (27,5), povprečje vseh podjetij pa znaša 17,7.
Ali je delnica z visokim kazalnikom P/E vedno precenjena? Ne nujno. Delnica ima lahko visok P/E zato, ker investitorji verjamejo, da bo podjetje dosegalo visoke stopnje rasti v prihodnosti in so zato za delnico že danes pripravljeni plačati več. Obstaja kazalnik PEG, ki vključuje tudi spremenljivko potencialne rasti (kratica za angl. Price-Earn-ings-Growth). PEG se izračuna tako, da se P/E deli s pričakovano stopnjo rasti za naslednje leto. Npr. za delnico, ki ima P/E 8,5 in se pričakuje 20-odstotna stopnja rasti v prihodnjem letu, bi znašal kazalnik PEG 0,425. Na splošno velja, da čim nižji je kazalnik PEG, tem bolj zanimiva je delnica za nakup, saj je potrebno plačati manj za vsako enoto rasti dobička.
Goran Dolenc GBD, d.d., info@gbd.si
Laško poslovalo z dobičkom
Delničarji Pivovarne Laško bodo predvidoma prejeli po sto tolarjev dividende (bruto) na delnico.
Laško - Pivovarna Laško je ob koncu lanskega leta imela nekaj manj kot 4,3 milijarde tolarjev bilančnega dobička, od tega je bilo 3,3 milijarde tolarjev prenesenega čistega dobička iz preteklih let in 974 milijonov tolarjev lanskega nerazdeljenega čistega dobička.
Uprava in nadzorni svet predlagata delničarjem, da bi na skupščini 13. junija 875 milijonov tolarjev dobička namenili za izplačilo dividend, ves preostali bilančni dobiček pa naj bi ostal nerazporejen. Če bodo delničarji soglašali s takšnim predlogom, bodo vsi, ki bodo 18. junija vpisani v delniško knjigo pri klirinško depotni družbi, najkasneje v 60 dneh po odločitvi na skupščini
prejeli dividendo v znesku sto tolarjev (bruto) na delnico. Na skupščini naj bi izvolili tudi šest predstavnikov delničarjev oz. kapitala v nadzorni svet, ki bo začel nov štiriletni mandat 28. oktobra letos.
Pivovarna Laško je lani nadaljevala s kapitalskim združevanjem slovenske industrije pijač in s pridruževanjem Pivovarne Union. Skupina trenutno obsega družbe Radenska Radenci, Jadranska pivovarna Split in Vital Mestinje in zaposluje 1.594 ljudi, njen cilj pa je ustvariti kapitalsko skupino izdelovalcev pijač, ki bo sposobna konkurirati sorodnim tujim skupinam, zlasti na trgih jugovzhodne Evrope, kjer načrtuje 10- do 20-odstotni tržni delež. Celotna skupina je lani prodala 3.148.000 hektolitrov pijač, s proda-
jo 1.595.000 hektolitrov piva, 1.139.000 hektolitrov mineralnih in naravnih vod in 397.000 hektolitrov brezalkoholnih pijač pa se uvršča med vodilne izdelovalce pijač v srednji Evropi. S poslovanjem je ustvarila 37,2 milijarde tolarjev prihodkov in dosegla 6,2 milijarde tolarjev čistega denarnega toka. Matična družba skupine je lani prodala 1.320.000 hektolitrov piva, pri tem pa je na slovenskem trgu dosegla več kot polovični delež, dobrih 40 odstotkov piva pa je prodala na tuje. Bruto dobiček je znašal nekaj manj kot 2,2 milijarde tolarjev inje bil za 18 odstotkov večji kot leto prej, neto dobička pa je bilo blizu dve milijardi tolarjev ali za 35 odstotkov več kot predlani.
Cveto Zaplotnik
CA
t-i o
O
CA >
o .. •- S
.i. oo
O CD
ct r-
0 r--c O
g "D
x co
.— m O
60 = j.
JH iS®
O) o ^
a> o o
</> -a >i2
m « V.
5 '^2
iS    C w on *■•     t »_
o- t- N
II
cvi 6 a>
co ^ t:
•t
. tO
n
>co ._
X C\J
o o
00 S1
a:
o .£
O CM
"S tO
Se"
2 o,-g d- ta -
-, 00
C cc
00
CD 0*
w a cd w ^8
LO O
- CM
Z == Z. Š
uj rt
LO CD 0
*£
c tj
o     > .3
O 00 0 8 00
— 0
-oo
•O CD
CD ~>o
% CM P. <fi -g
O CD
N
OD
c? jo ;y >
-= iS to /-, *f -H 3. ■==
^1 o Si x ._     to co o
c -9i
'O a>
CD
CM O O) CD
TJ
O
a ^ rt cd §
Z LO >
rt >
rt
E
0 'rt
N ,_.
5 »3
'O c
C CD
a>»co ></> -
° if
+* C
C CD
co-co
O HA ° rt
I* C
<n tj O 2? »00 co
C .= 3 CD "D "o CD £
E o3 .2.0
o £
D_ C
O
E o a
CD
o. <«
LU d)
o
>(0 CD
.g o C o
>N C0
s>
■a jj
O m
a
!<2 -m OO o 0
._ >N W —1
>00 >NI
CD
TJ §
a »o o P
h
.* -
O >
>(/) .s
oo
S-S 3
M ^ «
-O CM C O O H tO >- 00
»So o
+2 "-■"« CM
0 CD ._
E co c
1 jI
O 00 v-X. CC CD
c Z. o
.-= « cn
15 c
£ -g 3-
<r> rt c -2 3 O to > ^
^ B c
C0 "C
> o ">o
v- (0 o
3   r- £
■co z a> .
0 co j2 CD C =
■g g co
— C O
"53 -S f. o
1 ti
5 .2. o tj O c co o
P «
o o
>f> CD
c -S rt ^ .fc to c o
CD a)
>s
rt o
TJ CD
O O)
> 3
TJ
O
a
CD
CO =>
o o >w 5-
^ o
co o.
3 .<P_
'g rt a3
•00 ._-
II
o ^
rt rt
T3 ^
E"sS B o
co «5
CD o
3j
0 >
•CO
rt
o o
><o o
ro >to
5 o
O m o ° -6 o
i
N C
CO
iS cd
o ^ >co o
|1 C3 o o
■fc '5" CD
S to o o 'o- «
rt : c?> s
«33
3 § rt >0^ ^
•- o o
cd ;s .£ o
E o -9 o LO ° aco
"ĆD cd
^ --i 1
3. o c
tO (0
o c ° O O 3
rt
ob
CD (0
ro
TJ
c rt rt tj
^co
S< LO
g o
00 o
0 0
c to to
s a
v rt
CO o
^ §■
o S
•-    co O
" 0 ^'5o
to^3 o
tO 0
So-g
•43 C\J N
g o ~
> d d rt oo oo
0 \ ^
- tO O TJ
a> o
0.1
0 _
d Js- ta
Q N
O CM "co
d d >
oo oo to
5 5 D
0
0 N
fi
rt a
-N
CO
T- O
^ o
CM
in 5.
O co
T3 CD
rt i_-"= >o
x
TJ
O
cn o a
to c rt     o »o
- il
«    -S, P
>K.I T-I t-1-
0 c c to ■p     0 o
-a « E ^
■=> ž       "Si   C CO
^ « rt
o
-§ CM r- CM
— co co m "Sololo
^ N. LO LO
rt \ ^ N ^ X I
d§
O 0
CD ^ 00 X)
•- .a
CD c '
O) —
\ 0
oo o1.
- O);
rt •-c
0 to
M -=ico CNJ
n .i= — - S .£ oo
T" C0
^ < co
% c Tt 00 — •- CD -e :=, - CD D O O C) ^ rt o
r-  Ni ^ CD = C CM    - _
S ca cm LO 0
co cm
CM    . O
cd"^ CM
rt
0
J >0 (D
52
co^^" rt
-7= >0 .CO  C t—
ac
■K C
1:5 3 O
co o
co iS
0
E 0 E
rt TJ O > rt N rt O) 0 _C
rt > 0 >N rt
K
■o -: Jj§§
<v- o. Z O'N
C0
CO CD O 0
^ 5
CD >o . . C
0
>CO 'CO
jO
0 XI L.
C O 3
£ M ,<J
9> — c a o cd to .E.-CO
° §»"5
N O O > >W 13 rt
u d) C
> rt
C °
S to O jsc
Oo
rt — tj x
§E
N E rt 2 5? o.
0 co
Is
0 J£
■so
N
o ^
C Iv.
5" CT> O) CB
s z
m " g»° 0 »t
5 °
■5 N
O CM
c ■"-
tO
to >to
ao
o >
O 3 TJ 'O
>>co
Predelava termoplastov in orodjarstvo d.o.o.
http://www.sibo.si
Smo podjetje z več kot 35-letno tradicijo na področju orodjarstva in brizganja termoplastov. V podjetju je čez 100 zaposlenih. Naši glavni kupci za tehnične proizvode so SIEMENS, PHILIPS, ..., na področju embalaže pa HENKEL, UNILEVER, PROCTER & GAMBLE, ...
V tem trenutku investiramo v nove proizvodne in upravne prostore. Zaradi izjemne širitve podjetja vabimo v svojo sredino
DIREKTORJA orodjarne
Pogoji za sprejem:
- najmanj VII. stopnja izobrazbe,
- aktivno znanje nemškega in angleškega jezika,
- vodstvene in organizacijske sposobnosti,
- vsaj 5 let ustreznih delovnih izkušenj na razpisanem področju.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom, s šestmesečnim poskusnim delom.
Prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov:
ŠIBO, d.o.o., Škofja Loka, Kidričeva cesta 90, 4220 Škofja Loka, sektor za splošne in kadrovske zadeve
Dividenda delničarjem Save
Kranj - Delničarji Save, družbe za upravljanje in financiranje, Kranj, bodo na skupščini, ki bo 11. junija v Smartinskem domu v Stražišču, v osrednji točki dnevnega reda odločali o uporabi bilančnega dobička.
Družba je ob koncu lanskega leta imela nekaj več kot šest milijard tolarjev bilančnega dobička, uprava pa ob pozitivnem mnenju nadzornega sveta predlaga, da bi 938 milijonov tolarjev dobička namenili za izplačilo dividend, 32 milijonov tolarjev (bruto) za nagrade članom nadzornega sveta, dobrih pet milijard tolarjev dobička pa naj bi do nadaljnjega ostalo nerazporejenega. Če bodo delničarji soglašali s takim predlogom, bodo vsi, ki bodo 13. junija vpisani v delniško knjigo pri klirinško depotni družbi, prejeli 546 tolarjev dividende na delnico. Sava naj bi dividende začela izplačevati v tridesetih dneh po sprejetju odločitve na skupščini. CZ.
Dan prijateljstva in odprtih src
Lions klub Bled je organiziral humanitarno prireditev Dan prijateljstva in odprtih src s promenadnim
koncertom Policijskega orkestra.
Bled - "Čudovita glasba. Kot naročena za petkov popoldan v parku. Bled bi moral v goste pogosteje povabiti različne orkestre. Lepo je, če lahko prijetno združite s koristnim dejanjem," so menili tisti, ki jih je minuli petek v prijeten hlad Zdraviliškega parka na Bledu privabila glasba.
Dobrodelne prireditve v Zdraviliškem parku so se udeležili bivši, sedanji in prihodnji predsedniki Lions kluba Bled (na sliki z leve): Zvone Špec, Janez Bohorič in Janez Fajfar.
Omenjena tradicionalna dobrodelna prireditev je bila že deseta, letos pa je za razliko od minulih let potekala na prostem. Na stojnicah sta se predstavila Lions kluba Bled, ki ima 36 članov, in radovljiški varstveno delovni center Dom Matevža Langusa, slednji z izdelki odraslih oseb z motnjami v duševnem razvoju. Letošnje leto je posebno tudi za Policijski orkester, saj praznuje 55. oblet-
nico delovanja, ob tej priložnosti so pripravili tudi jubilejno zgoščenko. Dobrodelne prireditve sta se poleg gostov, ki bivajo na Bledu, in domačinov udeležila tudi dobra dva ducata nemških lionistov, navzoče pa je pozdravil predsednik Lions kluba Bled Janez Bohorič. Člani blejskega kluba namenjajo posebno pozornost ostarelim in bolnim, varstvu otrok, mladine in družin, predvsem pa slepim in slabovid-
nim. Tudi izkupiček petkove prireditve je bil namenjen ljudem v stiski. "Današnja prireditev je tradicionalna, saj vsako leto maja pripravimo kulturno prireditev, ki je darilo Blejcem za dobro sodelovanje pri opravljanju našega humanitarnega poslanstva. Povabili smo Blejce, vse blejske goste in člane nemškega botrskega društva, v nedeljo pa bomo pripravili še golf turnir. Vse prireditve so humanitarne in vsa sredstva, ki jih bomo
Lokalna turistična organizacija Turizem Bled. Blejska osnovna šola prof. dr. Josipa Plemlja pa je v festivalni dvorani pripravila prireditev z naslovom Blejski šopek, na kateri so poleg učencev omenjene šole nastopili tudi otroci Vrtca Bled, učenci Glasbene šole Radovljica in Baletne šole Bled, Blejski plesni studio ter Ritmično-gimnastična skupina Gazela. Številne udeležence prireditve je nagovoril ravnatelj šole Ludvik Hajdinjak,
V Blejskem šopku je nastopila tudi skupina malih šolarjev Murenčki.
zbrali, bodo temu namenjena," je za Gorenjski glas povedal Bohorič. Policijski orkester je na prireditvah blejskega Lions kluba nastopil tretjič, pri pripravi prireditve je sodelovala tudi
prireditve pa se je udeležil tudi blejski župan Jože Antonič. Renata Škrjanc, foto: R.Š.
Srednjeveški dan na ranču Mrcina
Teden v Bohinju lahko popestrimo z ogledom zanimive predstavitve srednjeveškega načina življenja, kjer poleg mečev, čaš in plesa srečamo tudi konje.
Studor - Minuli četrtek so na ranču Mrcina v Studoru predstavili zanimiv projekt s pomočjo igralske skupine viteza Gašperja Lambergerja z Jesenic. Namenjen je manjšim skupinam, obiskovalcem in turistom. Govori o načinu in življenju vitezov in njihovih gospa.
Na ranču so predstavili življenje vitezov, mečevanje, ples in način srednjeveškega življenja. Vodja igralske skupine Rado Mužan je razložil: "Danes sodeluje pri tej "manjši" prireditvi okoli petnajst ljudi, konji pa so novost. Projekt je zastavljen tako, da gostje predvsem jahajo in se z vozovi peljejo po zgornji Bohinjski dolini. Med potjo si ogledajo mečevanje in na Seno-žetah lokostrelstvo. Oboje lahko tudi sami poskusijo in potem se kolona vrne nazaj v gostišče Rupa, kjer goste pričaka malica. Učijo se tudi srednjeveških plesov. Zaključi se vse spet na ranču Mrcina, kjer igralska skupina prikaže še drugi program, sledi
pa še večerja na srednjeveški način. To je odojek, ki ga gostje jedo z rokami." S tovrstno ponudbo so poskusili že lani in ugotovili, da bi bila lahko zanimiva - tako za tujega kot domačega gosta. Skupino ljudje poznajo po viteških večerih z Blejskega gradu, vendar vsako leto pri predstavah prikaže kaj novega, izvirnega. "Takšna ponudba, kot je v Studoru, lahko traja vse popoldne. Daljša verzija se začne okoli tretje popoldne in zaključi okoli devete zvečer, obstaja pa tudi možnost krajše, nekajurne verzije, kjer se s konji pač naredi manjši krog," je še dodal Rado Mužan. Alenka Brun, foto: Tina Doki
Odisej poldrugo desetletje na turistični sceni
Zablestite z novo Astro Njoy! Zdaj že za 2.999.990 SIT.
Ko je pred poldrugim desetletjem v Kranju nastala turistična agencija Odisej, na tem tržišču ni bilo gneče, danes je v konkurenci okoli 600 agencij treba biti izviren.
Kranj - Turistična agencija Odisej vsako leto pripravi promocijo kataloga na Smarjetni Gori, na prireditev pa povabi svoje poslovne partnerje. Letošnjo prireditev je zaznamoval jubilej, 15-letnico Odisejevega obstoja so uglasili na nostalgično noto. Odisej je "zrasel" na Rovinju, pravi njegov direktor Igor Stare, prva leta so namreč tja pripeljali več kot deset tisoč gostov. Gost večera, ki so ga so-organizirali Adria Resorts Rovinj, je bil pevec Toni Cetinski, ki je sodeloval tudi na prvih Odisejevih prireditvah.
Ko je 15. aprila 1988 Odisej nastal, ga niso mogli registrirati kot turistično agencijo, pač pa je kot podjetje, namenjeno vodenju turistov in organiziranju športnih iger. Organizirali so izlete, tudi sindikalne, športna srečanja, skrbeli za letalske karte, vodili turiste, pripravljali odmevne prireditve, med katerimi je bila tudi Sobotna sreča v sodelovanju z gorenjskimi mediji na Maistrovem trgu v Kranju. Kot pove Igor Stare, so med prvimi prirejali dogodke s srednjeveškimi stojnicami, na katerih so predstavljali stare obrti, ob sodelovanju uglednega etnologa dr. Janeza Bogataja. Takšna dogajanja bi radi spet obnovili, saj želijo znova vdahniti življenje staremu delu
Kranja. "Odisej je bil druga zasebna turistična agencija v tedanji Jugoslaviji, večine, nastale pred nami, danes ni več na tržišču," pravi Igor Stare. "Iz majhne agencije smo prerasli v touroperatorja, ki dela po vsem svetu. Prodaja nas 250 slovenskih in 150 hrvaških agencij, po Sloveniji je pet naših poslovalnic, agencijo imamo tudi na Korčuli. Med več sto slovenskimi agencijami, ki se večinoma ukvarjajo s tem, kako slovenske turiste voditi po vsem svetu, se mi ukvarjamo tudi s tem, kako tuje turiste pripeljati k nam."
Tako so se začeli ukvarjati s ponudbo Krvavca: združili so vse okoliške penzione in jih ponudili v katalogu. Povezali so se z blejskimi hoteli, od koder naj bi turiste z brezplačnim avtobusom vozili na Krvavec, razmišljajo pa tudi o tem, da bi v ponudbo vključili vsa gorenjska smučišča. Danes se na turističnem tržišču ne more več prodajati vsak hotel posebej, pač pa se trži turistični produkt. Pri Odiseju so veseli, da so na Gorenjsko pripeljali vzhodnoevropske goste, da dobro delajo z njihovimi agencijami, da je na tem turističnem tržišču še veliko rezerve. Seveda pa je v promocijo turizma treba veliko vlagati.
Odisej na leto odpelje na tuje ali pripelje v Slovenije okoli 20 tisoč gostov. Posebno zanimiva je Hrvaška, kjer so začeli s Po-rečem in Rovinjem in zakupuje-jo cele projekte, skupaj s Hrvati pa so izvedli že vrsto odmevnih turističnih akcij. V preteklih letih so se usmerili tudi na dalmatinsko obalo, kjer so ponujali zlasti Korčulo, zanimiva ostaja Istra, v prihodnje bodo ponudili tudi Črno Goro. V njihovi ponudbi so tudi eksotični turistični kraji: sodelujejo v katalogu Čarobni svet, ki ponuja letovanja na Baliju, Sri Lanki, Indoneziji... usmerili pa se bodo tudi na Južno Afriko in Srednjo Ameriko.
In načrti? Igor Stare omenja Še bogatejšo ponudbo v katalogu Čarobni svet, ko bodo slovenskim turistom približali letovanja z ugodnimi cenami, povečali bodo ponudbo zasebnih namestitev, poleg hotelov ponudili še kaj drugega, denimo "robinzonske" počitnice, zagotovili več avtobusnih linij do priljubljenih hrvaških ciljev (Brač, Hvar, Korčula), kar zadeva privabljanje turistov k nam, pa iščejo možnosti za združitev gorenjske zimske turistične ponudbe. Razmišljajo tudi o oživitvi starega kranjskega mestnega jedra.
Danica Zavrl Žlebir
Ekskluzivna ponudba Astre Njoy 1,4 16V90KM,5 vrat, z vključenim prihrankom 265.000 SIT znaša neverjetnih 2.999.990 SIT. Presenetila vas bo njena bogata oprema. Vanjo sodijo: Klimatska naprava • ABS • Varnostni zračni blazini za voznika in sopotnika • Radijski sprejemnik s CD-jem s stikali na volanu • Električni pomik sprednjih stekel • Centralno zaklepanje z daljinskim upravljanjem • Usnjen volanski obroč • Sprednje meglenke • Kromirani detajli. Ponudba velja za omejeno število vozil! Astra Njoy je ustvarjena za užitek! Preverite!
'Akcijsko ceno vključuje vse dajatve ATVIS
Kranj, 04/281 71 77 AVTO AB
Novo mesto, 07/ 393 44 75
AVTOCENTER CELEIA
Celje, 03/ 425 46 00
AVTOCENTER CELEIA, PE AVTO SG Slovenj Gradec, 02/ 882 95 24
AVTOCENTER CELEIA, podruž. ROGATEC Rogatec, 03/810 71 00
AVTOHISA JAKOPEC Velenje, 03/ 586 43 80
AVTOCENTER PE BREŽICE
Brežice. 07/499 23 13
AVTOHISA KOLMANIČ 6 Co.
Maribor, 02/ 450 29 50
AVTOHISA HVALEČ Kidričevo, 02/ 796 33 41
AVTOHISA KOLMANIČ & C.O., podružnico KRAUTBERGER Radlje ob Dravi, 02/ 888 04 40
AVTOHISA KOLMANIČ & Co., podružnica AVTO MAROVT Poljčane, 02/829 02 78
AVTOHISA KOLMANIČ & DOKL
Mursko Soboto. 02/ 530 46 50 HORSER
Lendava, 02/ 577 63 52
AVTOHISA MOSTE
Ljubljana, 01/ 520 02 00 AVTOTEHNA VIS Ljubljana, 01/581 85 31 AVTOTEHNA VIS IN KOSEC Domžale, 01/721 60 92 AVTOHISA ZALAR Velike Lašče, 01/ 788 19 99 AVTOTEHNA VIS IN MAHKOVIC Sava ph Litiji, 01/897 48 88
AVTOTEHNA VIS IN OMAHEN Grosuplje, 01/786 09 14
AVTOTEHNA VlS IN PtŠEK SW,a Loka, 04/ 502 40 11
AVTOTEHNA VlS IN SEVER Vrhniko, 01/ 750 63 30
AVTOTEHNA VlS IN URBAS Rakek, 01/705 1 7 25
SERVIS TROBEC Ljubljana, 01/423 25 35
ISTRA AVTO
Koper, 05/ 668 23 00
AVTOCENTER TAVČAR Sežana, 05/730 14 40
ISTRA AVTO IN KALISTER JeKane, 05/ 788 60 09
SAVVAL
Nova Gorica, 05/ 330 63 33 SAVVAL
podružnica Postojna Postojna, 05/ 726 44 44
OPEL. CREOIT
Prašiči rili po Karavankah
Kranjska Gora - Divji prašiči so lani in letos pred snegom razrili vse planine od Pustega rovta do hruščanske planine, dovške Rožce in podkorenskih planin.
Lani poleti in jeseni je trop divjih prašičev povsem razril 10 hektarov pašnika na DovŠki Rož-ci. Maks Klinar, predsednik agrarne skupnosti Dovje je povedal, da so bih' divji prašiči največji problem planin, saj so površino tako zrili, da jo bodo le težko povsem obnovili. Takoj po razrit-ju in škodi se je Lovska družina Dovje vključila v ravnanje vse površine in uvedla nočno čakanje na divje prašiče, a uspelo jim je upleniti samo enega dveletnega prašiča. Za pomoč pri nakupu semena so lovci zaprosili tudi občino Kranjska Gora.
Lani in letos - pred prvim snegom - so po desetih letih divji prašiči "obiskali" tudi hruščan-sko planino in rili po planini, Rožci in Hruškem vrhu, skupaj okoli 10 hektarov. Planina je bila v obupnem stanju, kajti prašiči so rušo nato zrili na kupe. Vsa planina je bila "v bulah", pravi predsednik pašne skupnosti Hruška Jože Bizjak, zato so že organizirali dve akciji poravnavanja ruše in nove zatravitve. V prvi akciji je sodelovalo 40 lovcev in 20 kmetov, v drugi pa deset lovcev in 25 kmetov, ki izkoriščajo planino. Posejali so 60 kilogramov semena in z železnimi
grabljami ravnali rušo. Načrtujejo še kakšno akcijo, kajti planino je treba spraviti v red. Namesto da bi se v tem času ukvarjali s postavitvijo ograj in drugimi nujnimi deli, kijih imajo pred vsako pašno sezono, se morajo ubadati s škodo, ki so jo napravili divji prašiči. Škoda pa je tolikšna, da skoraj ne morejo verjeti.
Zakaj lovci divjih prašičev ne odstrelijo, saj seje podobno kot na hruščanski planini in na dov-ški Rožci dogajajo tudi belskim in podkorenskim kmetom - se pravi, da so razrite vse Karavanke? Lov na divje prašiče je težak, med drugim pravi predsednik Lovske družine Tomaž Za-lokar. Pridejo le ponoči, doječe divje svinje so zaščitene. Ko je bilo lani konec pašne sezone, so lovci opazili, da so se od nekod pojavile tri svinje in mladiči, ki so v enem samem tednu prerili vse od belske do hruščanske planine, kjer je poleg dovške Babe največja škoda. Manj škode je na Pustem rovtu, Potoški planini, na Svečici. Kje so zdaj divji prašiči, se ne ve. Upajo, tako lovci kot kmetje, da je šlo res samo za njihov enkratni pohod po Karavankah in da se ne bodo vrnili.      Darinka Sedej
Najhujše je mimo
Čeprav je bohinjska zadruga lansko leto sklenila še z izgubo, se poslovanje izboljšuje. Lani so kar štirikrat imenovali
novega direktorja, od tega dva samo za nekaj ur.
Srednja vas v Bohinju - Člani Gozdarsko kmetijske zadruge Srednja vas v Bohinju so na nedavnem občnem zboru potrdili poročilo o poslovanju zadruge v minulem letu, program dela za letos in revizijsko poročilo za predlani, upravni odbor pa so zadolžili, da za poravnavo dela zapadlega dolga A&C Ogledne sirarne do kmetov izvede javno dražbo za prodajo nekaterih nepremičnin.
Slavko Ličef
Delničarji JEM-a o uporabi dobička
Jesenice - Delničarji družbe JEM, Jeseniške mesnine, Jesenice bodo na skupščini družbe, ki bo 5. junija v Naklem, v osrednji točki dnevnega reda odločali o uporabi bilančnega dobička. Družba je ob koncu lanskega leta imela 950.654 tolarjev bilančnega dobička, za katerega uprava in nadzorni svet predlagata, da bi ga 903.121 tolarjev razporedili v rezerve za lastne deleže in 47.533 tolarjev za zakonske rezerve. Na skupščini se bodo seznanili z že izvedenim postopkom povečanja osnovnega kapitala in določili sejnine za predsednika in člane nadzornega sveta. CZ.
Kot je dejal predsednik zadruge Slavko Ličef, so se lani največ ukvarjali z reševanjem problematike odkupa in plačila mleka. Ker je dolg A&C Ogledne sirarne do kmetov narasel že na več kot petdeset milijonov tolarjev, so julija prek zadruge odkupljeno mleko začeli voziti v mlekarno Agroind Vipava, po nekaj mesecih pa so znižali tudi prevozne stroške. Za poravnavo dolga so se večkrat sestali s predstavniki sirarne, občine in kmetijske svetovalne službe, vendar bodo očitno morali počakati na izterjavo po sodni poti, ki pa bo dolgotrajna. Upravni odbor je vsaj del denarja za plačilo dolga do kmetov poskušal zagotoviti s prodajo nekaterih nepremičnin, kijih zadruga ne potrebuje, vendar je pri tem naletel na težave zaradi neurejenega lastništva. Ker bi v klavnici le težko izpolnili veterinarsko sanitarne pogoje, so klanje začasno prekinili in ga preusmerili v jeseniško klavnico. Obnovili so mesnico v Bohinjski Bistrici, pridobili nove kupce za meso in mesne
ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE
PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM
POMOŽNI DELAVEC
POMOŽNA DELA; d. C. 3 mes.; 3 I. del. izk.; kat. B; do 20.05.03; SIGN FACT0RY D.0.0., SUŠKA C. 7, ŠK. LOKA
VOZNIK KOMBIJA; d. C. 6 mes.; slov. j. - gov. in pis.; kat. B; do 20.05.03; RADUL0VIĆ DRAGAN, G0GA-L0VA UL. 8, KRANJ
GRADBENA DELA; d. č. 12 mes.; kat. B; do 30.05.03; KNIFIC TOMAŽ S.P, HAFNERJEVO NASELJE 38, ŠK. LOKA
POMOŽNI GRADBENIK
GRADBENA DELA; d. č. 6 mes.; slov. j. - gov; do 30.05.03; GPP HSENJA D.0.0., TRIGLAVSKA C. 64, MOJSTRANA
ZIDAR ZA ZIDANJE IN 0METAVANJE
PU ZIDAR; d. č. 3 mes.; 11. del. izk.; slov. j. - gov; kat. B; do 11.06.03; DŽAMBIĆ ZIJAD S.P., UL. BRATOV RUPAR 5, JESENICE; št. del. mest; 2
VOZNIK VILIČARJA
SKLADIŠČNIK - VILIČARIST; d. č. 3 mes.; 1 I. del. izk.; do 23.05.03; LEPENKA D.D., SLAP 8, TRŽIČ
SLAŠČIČAR
SLAŠČIČAR; d. č 12 mes.; 2 I. del. izk.; do 14.06.03; MARTA D.0.0., G0DEŠIČ 33/A, ŠK. LOKA
MESAR - SEKAĆ I
MESAR; d. č. 3 mes.; 3 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; kat. B; do 30.05.03; JEM JESENIŠKE MESNINE, SP. PLAVŽ 14, JESENICE
KLAVEC IN OBDELOVALEC LESA; d. č. 6 mes.; slov. j. - gov. in pis.; do 30.05.03; KLAVNICA ŠK. LOKA D.0.0., KIDRIČEVA 63A, ŠK. LOKA; št. del.
mest: 3
STROJNI MEHANIK
TEHNIK ZA STROJNIŠTVO; d. č. 6 mes.; 5 I. del. izk.; kat. B; znanje varjenja, poznavanje osnov elek-tro in vodnih inštalacij; do 20.05.03; Z0RNIK MIKLAVŽ S.P., POT NA LISICE 17, BLED
UREJEVALEC ORODJA V 0DD. PLASTIKE (V KAMNIKU); d. č. 3 mes.; 2 I. del. izk.; urej. besedil - osn.; tečaj za voznike viličarjev; izpit za mostni žerjav; do 14.06.03; ISKRA MEHANIZMI D.D.. LIPNICA 8, KROPA
STROJNIK GRADB. MEH. ZA ZEMELJSKA DELA
STROJNIK TGM; d. č. 12 mes.; 3 I. del. izk.; slov. j. - gov in pis.; do 20.05.03; REŠET D.0.0., HUJE 9, KRANJ
POLAGALEC PODOV IN TLAKOV
POLAGALEC MARMORJA, KERAMIKE, GRANITA;
ned. c.; 6 mes. del. izk.; kat. B; do 23.05.03; JUGO-VEC ZVONE S.P., SESTRANSKA VAS 15, GORENJA VAS
VOZNIK AVT0MEHANIK
VOZNIK TOVORNJAKA, VLAČILCA; ned. č.; 3 I. del. izk.; slov. j. - gov. jn pis., hrv j. - gov; kat. C,E; do 20.05.03; KPR D.0.0., BREZNICA 43, ŽIROVNICA
VOZNIK TOVORNJAKA; d. č. 3 mes.; 12 mes. del. izk.; kat. B,C,E; do 07.06.03; STEELTRANS D.0.0.,
C. ŽELEZARJEV 8, JESENICE
KUHAR
NATAKAR; d. č. 2 mes.; slov. j. - gov in pis., angl. j. - gov; do 24.05 03; FINŽGAR FRANC S. P., LINHARTOV TRG 15, RADOVLJICA
KUHAR; d. č. 4 mes.; 6 mes. del. izk.; angl. j. in nem. j. - gov; urej. besedil in delo s preglednicami - osn.; kat. B; do 23.05.03; K0SELJ CIRIL S.P., JE-L0VŠKA C. 40, BOH. BISTRICA; št. del. mest; 2
NATAKAR; d. č. 3 mes.; slov j. - gov, angl. j. - gov; do 03.06.03; FINŽGAR FRANC S.P, LINHARTOV TRG 15, RADOVLJICA
NATAKAR
NATAKAR; d. č. 6 mes.; 2 I. del. izk.; do 20.05.03; JASNA TURIZEM D.D., VRŠIŠKA C. 41, KR. GORA
STROJNI TEHNIK
ORODJAR; d. č. 12 mes.; urej. besedil in delo s preglednicami - osn; do 18.06.03; ISKRA MEHANIZMI
D. D., LIPNICA 8, KROPA; št. del. mest: 2
GRAFIČNI TEHNIK
POMOČNIK PRI TISKARSKIH STROJIH; d. č. 12 mes.; 1 I. del. izk.; kat. B; do 23.05.03; EMBALAŽNO GRAFIČNO PODJETJE D.D., KIDRIČEVA C. 82, ŠK. LOKA
EKONOMSKI TEHNIK
ADMINISTRATIVNA DELA; d. č. 2 mes.; nem. j. -gov. in pis.; urej. besedil in delo s preglednicami -osn.; kat. B; do 24.05.03; MAVERICK C0MMERCE D.0.0., KRAŠN0VA UL. 14, KRANJ
EKONOMSKO K0MERC. TEHNIK
PROD. ZASTOPNIK NA TERENU (DOLENJSKA, ŠTAJERSKA); d. č. 12 mes.; 2 I. del. izk.; kat. B; do 20.05 03; TRIO TRŽIČ, MLAKA 10, TRŽIČ
ZAVAROVAL. ZASTOPNIK; d. č. 12 mes.; 21, del. izk.; slov j. - gov. in pis.; urej. besedil - osn.; do 27.05.03; SLOVENICA ZAVAROVALNIŠKA HIŠA D.D. U., PODRUŽNICA KRANJ. KOROŠKA C. 2, KRANJ
ZAVAROVAL. ZASTOPNIK (JESENICE Z OKOLICO); d. č. 12 mes., 21, del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; urej. besedil - osn.; lahko tudi druga izobr. V. stopnje; do 30.05.03; vloge poslati na: SLOVENICA D.D., CELOVŠKA 206, 1000 LJUBLJANA
ZAVAROVAL. ZASTOPNIK; d. č. 12 mes.; 2 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; urej. besedil - osn.; do 30.05.03; vloge poslati na: SLOVENICA D.D., CELOVŠKA 206, 1000 LJUBLJANA SLOVENICA; št. del. mest: 3
POSLOVNI SEKRETAR
POSLOVNA SEKRETARKA; ned. č.; angl. j. in nem. j. - gov. in pis.; kat. B; do 23.05.03; ALMOS D.0.0., ZMINEC 30, ŠK. LOKA
INŽ. STROJNIŠTVA
VIŠJI STROK. SOD. ZA TARIFIRANJE; d. č. 12 mes.; 31, del. izk.; angl. j. - gov; urej. besedil in delo s preglednicami - osn.; poznavanje carinske zakonodaje; do 18.06.03; ISKRA MEHANIZMI D.D., LIPNICA 8, KROPA
VIŠJI ZDRAVSTVENI TEHNIK
MED. SESTRA V OČESNI AMBULANTI; ned. č.; 1 I. del. izk.; opravljen strok, izpit; do 27.05.03; 0ZG KRANJ, 0E ZDRAVSTVENI DOM KRANJ, G0SP0S-VETSKA UL. 10, KRANJ
MEDICINSKA SESTRA V PATRONAŽI; ned. č.; 1 I. del. izk.; kat. B; opravljen strok, izpit; do 27.05.03; 0ZG KRANJ, 0E ZDRAVSTVENI DOM KRANJ, G0-SPOSVETSKA UL. 10, KRANJ
UNIV. DIPL. INŽ. STROJNIŠTVA
SAMOSTOJNI PROJEKTANT; d. č. 12 mes.; 2 I. del. izk.; angl. j. in nem. j. - gov. in pis.; kat. B; poznavanje AUT0CADA, S0LID EDGE; do 07.06.03; BA-SING D.0.0., ŽELEŠKA C. 11A, BLED
VODJA PROJEKTOV; d. č 12 mes.; 2 I. del. izk.; angl. j. in nem. j. - gov. in pis.; kat. B; poznavanje AUT0CADA, S0LID EDGE; do 07.06.03; BASING D.0.0., ŽELEŠKA C. 11 A, BLED
DIPL. INŽ. STROJNIŠTVA |VS)
V00JA RAZVOJA; ned. č.; 5 I. del. izk.; angl. j. in nem. j. - gov in pis.; urej. besedil in delo s preglednicami - zaht.; kat. B; do 23.05 03; T0K0S TRŽIČ, CANKARJEVA C. 9, TRŽIČ
UNIV. DIPL INŽ. ELEKTROTEHNIKE
SAM0ST. STROK. SOD. ZA PROGR. OPREMO (HARDVVARE); ned. č.; 5 I. del. izk.; angl, j. in nem. j. - gov in pis.; urej. besedil in delo s preglednicami - zaht.; kat. B; zaželjeno znanje ms. j., izkušnje s podr. stroj, opreme (HARDVVARE-A), možnost daljše služb, odsot., potovanj; do 21.05.03; ISKRA MEHANIZMI D.D., LIPNICA 8, KROPA
STROK. SOD. V RAZV. SKUPINI ZA ELEKTRONIKO; ned. č.; 5 I. del. izk.; angl. j. in nem j. - gov; urej. besedil in delo s preglednicami - osn.; kat. B; do 21.05.03; ISKRA MEHANIZMI D.D., LIPNICA 8, KROPA
MAG. FARMACIJE, DODIPLOMSKI
MAG. FARMACIJE; d. č. 12 mes.; 1 I. del. izk.; do 20.05.03; SPLOŠNA BOLNICA JESENICE, TITOVA 112, JESENICE
MAG. FARMACIJE
KLINIČNI FARMACEVT; ned. č.; 1 I. del. izk.; do 30.05.03; BOLNIŠNICA GOLNIK, KLIN. 0DD.ZA PLJ. BOL. IN ALERG., GOLNIK 36, GOLNIK
_delna objava
izdelke ter povečali j)iodaj o. V lesnem obratu v Cešnjici so zgradili nove zalogovnike za ža-govino in sekance ter odkupili del zemljišča ob obratu za skladiščenje lesa. V Stari Fužini so agrarni skupnosti prodali travnika in zbiralnico mleka. Hranilno kreditno službo so pripojili k Zvezi HKS Slovenije, pri nabavi krmil in ostalega reprodukcijskega materiala po ugodnejših pogojih pa sodelujejo z ostalimi gorenjskimi zadrugami. Precej težav je bilo tudi zaradi odstopov direktorjev, ki so se kar vrstili. Imenovali so štiri direktorje, od tega dva samo za nekaj ur.
Čeprav je bilo ob koncu lanskega leta še vedno trinajst milijonov tolarjev izgube, pa se je poslovanje bistveno izboljšalo. Na lanski rezultat je vplivala tudi poravnava nekaterih starih obveznosti v znesku skoraj trinajst milijonov tolarjev, med drugim plačilo kazni za pogin rib iz 1992. leta ter odpis terjatev do podjetij, ki so šla v stečaj. Na občnem zboru so obravnava-
V lesnem obratu v Cešnjici.
li tudi revizijsko poročilo za leto 2001, ki je pokazalo na nepravilno ovrednotena zemljišča in gozdove, neenotno plačevanje mleka članom zaradi neposrednih pogodb z odkupovalcem, slabo urejeno materialno knjigovodstvo na obratih, neurejene denacionalizacijske postopke, predvsem z agrarnimi skupnostmi, ter na neenotnost članstva. "Večino pomanjkljivosti smo odpravili, problem ostajajo de-nacionalizacijski postopki, ki potekajo zelo počasi, ter neenotnost članstva, ki je posledica težav pri prodaji mleka," je dejal Slavko Ličef in poudaril, da je zadruga kljub vsem teža-
vam lani uspela pridobiti za odkup mlekarno, ki redno plačuje mleko, po dveletni krizi ponovno narašča količina mleka, izboljšuje se poslovanje, večina članov pa spet sodeluje z zadrugo pri prodaji mleka, živine in lesa. V klavnici naj bi letos pridobili dokumentacijo za posodobitev klavnice in predelave ter še povečali prodajo mesa in mesnih izdelkov, v lesnem obratu naj bi obnovili del ostrešja, nabavili viličarja in povečali prodajo rezanega lesa, v trgovski dejavnosti pa posodobili trgovino Izbira v Srednji vasi.
Cveto Zaplotnik
Šole raziskujejo okolje
Pet tehniških šol iz Slovenije, Italije, Romunije in Litve sodeluje v naravovarstvenem
projektu Evropski krajinski parki.
Strahinj - Na posestvu kranjske srednje biotehniške šole v Stra-hinju je bilo v petek srečanje ravnateljev in učiteljev šol iz La Spezie in Cagliarija iz Italije, Alba Iulie iz Romunije, Joniškisa iz Litve in iz Kranja, ki v evropskem šolskem programu Comenius sodelujejo pri naravovarstvenem projektu Evropski krajinski parki.
Janez Klemenčič
Na srečanju ravnateljev in učiteljev iz petih evropskih šol.
Kot je povedal Janez Klemenčič, koordinator projekta na kranjski šoli, program Comenius podpira mednarodno sodelovanje med šolami, še posebej na strokovnem področju, spodbuja pa tudi učenje tujih jezikov in kulturno izmenjavo z uporabo sodobnih informacijsko komunikacijskih pripomočkov. Šole,
ki so se vključile v projekt Evropski krajinski parki, obravnavajo različne naravovarstvene probleme in njihove posledice, hkrati pa iščejo rešitve, s katerimi bi ekosisteme ohranile za prihodnost. Na šoli v Cagliariju so se osredotočili na znano laguno kot prebivališče ogroženih ptic, v La Spezii, kjer je v oko-
Rejci drobnice na Primorsko
Škofja Loka - Društvo rejcev drobnice Škofja Loka bo v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo pripravilo v soboto, 24. maja, strokovno ekskurzijo na Primorsko. Udeleženci si bodo na kmetiji Evgena Gerželja v Dolenji vasi pri Senožečah ogledali predelavo ovčjega mleka, na kozjerejski kmetiji v Tomaju oz. v Novi vasi predelavo kozjega mleka oz. rejo ovc za meso in v Tomaju turistično kmetijo, poleg tega pa še nekatere naravne in kulturne znamenitosti - Kosovelovo rojstno hišo, Vilenico in kraške jame. Za člane društva je cena, ki vključuje prevoz, degustacije, vstopnine in kosilo 6.500 tolarjev, za ostale pa 7.000 tolarjev. Prijave sprejema do četrtka opoldne Germana Pivk na telefonski številki 5112 703. C.Z.
lici več krajinskih parkov, opravljajo različne kemijske preiskave (vsebnost benzenov v zraku), v Albi Iulii se med drugim ukvarjajo z vprašanjem, kako čebulne olupke iz šolske kuhinje uporabiti za izdelavo barvila za vezenine, v Joniškusu obiskujejo in spoznavajo različne parke, med katerimi je še posebej zanimiv Kuronski rt, poznan tudi kot severna Sahara, v kranjski srednji biotehniški šoli pa v sodelovanju z Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije na mednarodno pomembnih in zaščitenih območjih raziskujejo vpliv kmetovanja, rekreacije, turizma in drugih človekovih dejavnosti na ptice. Dijaki sodelujejo pri terenskem delu, pripravljajo in urejajo spletne strani in komunicirajo po elektronski pošti, naslednje leto pa se bodo srečali tudi z vrstniki iz Italije, Romunije in Litve. Doslej so opazovali ptice na Ljubljanskem barju ter ob Cerkniškem, Blejskem in bobovških jezerih, bili na strokovni ekskurziji na SeČoveljskih solinah in v Škocjanskih jamah ter na seminarju o mokriščih, poslušali predavanje priznanega strokovnjaka Iztoka Geistra, analizirali vodo in tla in še bi lahko naštevali.
Triletni projekt, ki ga sofinancira Evropska komisija, je^ p° mnenju ravnatelja kranjske šole mag. Marijana Pogačnika pomemben tudi zato, ker v njem sodelujejo šole iz držav, ki bodo kmalu "živele" v isti skupnosti.
Cveto Zaplotnik
Uspešen osmi salon plovil Internautica v Portorožu
Najdražje jahte za milijone evrov
Osmi mednarodni salon Internautica, ki ga je gostila marina v Portorožu, je v minulih dneh privabil doslej najvišje število obiskovalcev, ki so si lahko ogledali plovila vredna od nekaj sto tisočakov do krepkih milijonov. Kot kaže smo Slovenci pomorski narod, saj se število tistih, ki si omislijo svoje plovilo povečuje.
Na letošnji Internautici, ki postopno postaja ena najpomembnejših navtičnih razstav v tem delu Jadrana, je bilo ob privezih na morju in na razstavnih prostorih na kopnem prikazanih več kot 150 različnih plovil, od naj-
pershing 76, izjemno atraktivna motorna jahta, za katero pa je potrebno imeti kar 3,4 milijona evrov. Tudi proizvajalci jadrnic, za katere prav tako velja, da vsako leto vzbujajo več pozornosti med morebitnimi pomorščaki,
bančne račune. A ker so tudi na Internautici sanje dovoljene in je marsikdo imel priložnost, da si je do potankosti ogledal razstavljena plovila, tisti resnejši kupci pa tudi, da so se z njimi popeljali, je tovrstna navtična razstava
cenejših gumijastih čolnov, do jadrnic in motornih jaht vseh velikosti, na čelu s tistimi, ki so dosegljive samo peščici bogatašev. Med temi je posebno pozornost vzbujal športno nastrojeni
imajo silno raznoliko ponudbo, čeprav je manjših, vsaj za nekoliko širšo skupino še dostopnih jadrnic precej manj kot tistih, ki tako kot njihovi motorni tekmeci zahtevajo krepko založene
Navtični turizem v Sloveniji se razvija, kar dokazujejo tudi statistični podatki za lansko leto, ko so vse tri slovenske marine imele skupaj 1365 privezov na skupni površini akvatorija 183.000 kvadratnih metrov. V njih so zabeležili 5292 plovil, med njimi 1475 takih, za katere so bile sklenjene pogodbe za daljšo hrambo, 3817 pa jih je bilo zasidranih prehodno. Na kopnem je bilo nameščenih 1137 plovil, 4155 jih je uporabilo urejene obale za privez. Največ (26 odstotkov) jih je bilo registriranih pod slovensko zastavo, sledijo nemška (23 odstotkov), italijanska 21 odstotkov) in avstrijska (17 odstotkov). Plovila iz drugih držav so bila precej manj množična, v marinah so zabeležili le po odstotek ali dva prihajajočih iz Francije, Velike Britanije, Nizozemske, Hrvaške in skandinavskih držav.
seveda pravi magnet za obiskovalce. Sicer pa tudi slovenska navtična industrija postaja vse močnejša. Begunjski Elan je na portoroško morje pripeljal paleto svojih jadrnic na čelu z najnovejšo E31, novo gorenjsko železo pa je za zdaj še prototipna motorna jahta power 35, ki bo verjetno do jeseni dobila ustrezno nadgradnjo.
Obiskovalci letošnje Internau-tice so čas lahko izkoristili tudi za nekaj spremljajočih dogodkov; v soboto so se jim predstavili morski oldtimerji, med katerimi je bila najstarejša jadrnica iz leta 1906, prav tako pa so si lahko ogledali razstavo razglednic z motivi ladij in zanimivo
zbirko svetilnikov. Glede ena veliko zanimanje (organizatorji so samo do sobote našteli več kot
20.000 obiskovalcev) je jasno, da gre Internautica v pravo smer in da bo ob desetletnem jubileju
leta 2005 še utrdila svoj položaj.
M.G., foto: Bruno Kuzmin, Delo
Rabljena vozila
Na našimi pokritem centru na Laborah v Kranju vas čaka največja izbira rabljenih vozil vseh znamk in letnikov (več kol 90 Vozil).
Znamka in tip Letnik-barva Cena V Sit
Mercedes A14 Classic k,sv,cz,es,4xair 2000 bela 2.750.000,00
Nissan Primera 1,8 k,abs,2xair,sv,cz 2001 met.modra 7 2.680.000,00
Ren.Megane break l,9dci exp.k,abs... 2001 met.zelena 2.550.000,00
Ren.Laguna break 1,6 16v k,abs,cz,es... 1999 bela 2.360.000,00
Ren.Clio 1,4 16v dyn. k,abs,sv,cz,es... 2002 met.zelena 2.100.000,00
Mitsubishi Carisma 1,6 glxi k,abs,4xair... 1998 met.modra 1.780.000,00
Ren.Master 2,5 d tov. cz,sv 1998 bela 1.780.000,00
Fiat Bravo 1,2 16vcz,es,sv 1999 črna 1.370.000,00
Fiat Brava 1,4 sx cz,es, 1997 met.modra 1.080.000,00
Kia Sephia 1,5 Ls cz,sv,es,2xair 1998 rdeča 1.080.000,00
Renault Clio l,2/3vair,r 1998 rumena 1.160.000,00
Ren.Megane 1,6 RN sv,cz,air 1998 rdeča 1.080.000,00
RENAULT
uuu.ilpiii 111 r n ; mi 1111 s i Za vozila ž garancijo vam jamčimo:
♦ BREZPLAČEN PREIZKUS
♦ 45 TOČK KONTROLE NA VOZILU
♦ TEHNIČNO KONTROLO VOZILA PO 2000 PREVOŽENIH KILOMETRIH
♦ POMOČ NA CESTI, VLEKO ALI POPRAVILO
♦ 3 MESI-ČNO TEHNIČNO GARANCIJO
LEGENDA;
-o. vozilo z (;aka\ci|()
- K: KLIM/V
-SV: SEKVO VOLAN 17 I I \IK\I Ml /\KI IT\MI K KAIIIll
- ES: KLEKIK UVIO SU Kl I AIR: AIHH.V;
MIK
Vse za vaš avto na enem mestu:
,D. KRANJ
SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ. LJUBLJANSKA
Centrala: 04/20 15 240
♦ Prodaja vozil Renault
♦ Vzdrževanje) vozil
♦ Najem vozil
♦ Vleka vozil
♦ Zavarovanje in registracija vozil
♦ Odkup in prodaja rabljenih vozil
♦ Tehnični pregledi osebnih, tovornih in priklopnih vozil
V Sloveniji najmanj življenjskih zavarovanj
Ob vstopu v Evropsko unijo imajo slovenske zavarovalnice ugodne razvojne možnosti.
Ljubljana - "Slovenska zavarovalnica lahko v prihodnosti ostane dolgo v večinski slovenski lasti, če bo zgradila strategijo, rasla, uporabljala tuje strateške partnerje na način, da ji komplementarno dopolnijo ponudbo in najdejo nove distribucijske poti," je v Centru Evropa v Ljubljani minulo sredo navzočim razlagal svoj pogled na razvojne možnosti slovenskega zavarovalništva po vstopu v Evropsko unijo dr. Miroslav Končina, svetovalec vlade na ministrstvu za gospodarstvo.
Slovenski zavarovalni trg je relativno razvit in lovi manj razvite države članice oziroma zavarovalništvo manj razvitih, na primer Grčije in Portugalske. Slovenski trg ima bistveno manj življenjskih zavarovanj kot evropski. V Sloveniji so leta 1990 naredili večji premik v tej smeri, ker Slovenija življenjskih zavarovanj sploh ni imela. "Sedaj dosegamo na tem področju okoli dvajset odstotkov. Tu je med uspešnejšimi Zavarovalnica Maribor, drugod pa je delež zavarovanj manjši," je razlagal dr. Miroslav Končina, ki še vidi prostor v možnosti širitve življenjskih zavarovanj. Na eni strani so zavarovalnice, na drugi prebivalstvo: "Prebivalstvo je na drugi strani, vendar mora ustvarjati prihranke, varčevati. To je bil velik problem na Madžarskem, Poljskem in Češkem, ko so prišle tuje zavarovalnice in pokupile domače. Začele so s trženjem, pa ni bilo učinka, ker so ljudje komaj preživeli iz meseca v mesec, kaj šele da bi še kaj prihranili."
Meni tudi, da morajo slovenske zavarovalnice razmišljati o razreševanju problema stroškov. Na področju premoženjskih zavarovanj je slovenski trg zasičen: "Ob selekciji, ko se bodo podjetja in posamezniki prebudili, se resno začeli ukvarjati z riziki, stroko, se bo morala tudi spremeniti odzivnost slovenskih zavarovalnic."
Zavarovalnice morajo razviti strategijo
Dr. Miroslav Končina pravi, da morajo zavarovalnice razmišljati *za krajše časovno obdobje: "Vzamemo dva časovna horizonta: obdobje do maja 2004 ali do konca leta 2004 in obdobje do leta 2006. Strategija za leto 2004 mora biti bolj podrobna, natančnejši scenariji, zamišljeni vmesni cilji, potrebni so projekti, nosilci in vedenje, kaj se konkretno sploh počne. Naprej pa zgradimo, postavimo sinoptični cilj, kar pomeni, da mora zavarovalnica razmišlja-
Dr. Miroslav Končina
ti v smeri, kako vidijo leta 2006 zavarovalnice sebe znotraj evropskega prostora."
Vstop zavarovalnice na tuji trg zahteva izredno strokovno, managersko delo, ne samo kupovanje. "Realnost zavarovalnic predstavlja slovenski trg in več. Slovenci vedno razmišljamo o varovanju svoje lastnine, kako čim dlje
časa obdržati neko pozicijo. To bi lahko bila za nadaljnji razvoj slovenskega zavarovalništva usodna napaka. Kljub temu da zavarovalnice še nimajo strategij, morajo iti nasproti odprtemu zavarovalnemu trgu v Evropi. K temu pa lahko bistveno pripomore stroka, ma-nagement, če pozna zadevo," je ugotovil dr. Miroslav Končina in še dodal, da lahko pričakujemo tudi, da si bosta v
tem in prihodnjem letu tako slovenska politika kot management zavarovalnic prizadevala oblikovati osrednje "finančne stebre" in s tem združevati znanje, kapital, različne finančne storitve zavarovalnic, bank in drugih finančnih posrednikov v odzivne tržne splete na slovenskem in na evropskih finančnih trgih.
Alenka Brun
Priznanja za čezmejno sodelovanje
Jesenice - "Gasilci jeseniške in šentjakobske občine na avstrijskem Koroškem imamo Evropo brez meja že več kot 30 let, za kar gre vsa zasluga županom z obeh strani meje, ki so vedno podpirali naše sodelovanje," je v uvodu v slovesnost ob podelitvi priznanj Gasilske zveze Slovenije avstrijskim kolegom 15. maja v Kosovi graščini povedal predsednik Gasilske zveze Jesenice Marjan Dobnikar
Leta 1970 sta se na Jesenicah srečala tedanja župana, po poklicu oba šolnika in ravnatelja, Občine Št. Jakob Johann Gressl in Občine Jesenice Franc Žvan. Pogovarjala sta se o sodelovanju na področju kulture, športa in gasilstva. V kasnejših letih se je najbolj utrdila po-
vezanost med gasilci. Tudi sedanja župana, šentjakobski Johann Obiltschnig in jeseniški Boris Bregant, z zadovoljstvom nadaljujeta zgledno tradicijo ter potrjujeta, da so vezi tako močno stkane, da se jih ne da pretrgati. Zato tudi podelitev priznanj Gasilske zveze Slovenije - izročil jih je predsednik Ernest Eory - županu Občine Št. Jakob Jo-hannu Obiltschnigu, prejšnjemu županu Johannu Gresslu, podžupanoma Gerhardu Mikali in Heinrichu Kat-tnigu ter višjemu svetniku Karlu Zen-zu. Prav tako je koroška zveza gasilcev pripravila priznanje slovenski - prvič so preko meje izročili zlati križec, ki gaje sprejel predsednik Eory.
Mendi Kokot
Test: Citroen Berlingo 2.0 HDi Multispace
Dobrikanje družinskega tovornjačka
Križanci med osebnimi avtomobili in lahkimi dostavniki so v zadnjih letih zelo priljubljena skupina štirikolesnikov. Zato se množica družinskih ali majhnih gospodarskih tovornjačkov postopno veča, pionirji izpred sedmih let pa doživljajo prvo prenovo. Tudi pri Citroenu, kjer so v preteklih letih več kot uspešno prodajali svojega berlinga,
so zavihali rokave in ga temeljito osvežili, da bi lažje kljuboval svojim neposrednim tekmecem.
★ ***/* Zunanjost: S kirurškimi posegi na pločevini je berlingo postal manj tovornjaški in bolj ljudski, kajti snovalci so se očitno začeli zavedati, da ta štirikolesnik svoje uporabnike lovi tudi z zunanjo prikupnostjo. Sprednji del z visoko dvignjenima žarometoma in masko hladilnika ter z masivnim odbijačem skoraj malce spominja na terenski avtomobil, nekoliko nerazumljivo pa se zdi, da so oblikovalci zadnji del pustili skoraj povsem nedotaknjen. Kljub temu je berlingo pravi osvajalec med sebi podobnimi avtomobili in dobro prikriva višino in navidezno okornost svoje karoserije. jdcicifiž Notranjost: Samo po sebi je umevno, da je notranjost potniškega berlinga in njemu podobnih namenjena prevozu oseb in nekoliko večje količine prtljage. S premišljeno razporeditvijo in predvsem z višino
kabine je skoraj idealen partner za družine, ki hočejo s seboj na pot vleči vso potrebno in tudi nepotrebno kramo, posebej pa se prtljažnik izkaže takrat, ko je potrebno v njem prepeljati večje kose potrebščin za gospodinjstvo. Tudi pralni stroji, hladilniki in drugi večji aparati imajo v
berlingu dovolj prostora, s podiranjem zadnje sedežne klopi pa se avtomobil lahko spremeni v skoraj čisto pravi dostavnik. K vsemu je potrebno prišteti še številne odlagalne predale in police, ki jih je toliko, da je mogoče mimogrede založiti kakšno drobnarijo. Dostop k zadnji
TEHNIČNI PODATKI
vozilo: ..........................kombi, 5 vrat, 5 sedežev
mere: ......................d. 4,137, š. 1,724, v. 1,810 m
medosna razdalja: ...............................2,963
prostornina prtljažnika: .......................624/2800 I
teža praznega vozila:..................■..........1311 kg
dovoljena skupna teža: ..........................1920 kg
motor: ............................štirivaljni, turbodizelski
gibna prostornina:.............................1997ccm
moč: .......................66 kVV/90 KM pri 4000 v/min
navor: ...........................205 Nm pri 1900 v/min
najvišja hitrost:.............................. .160 km/h
pospešek od 0 do 100 km/h: ......................15,6 s
poraba EU norm.: ...................7,3/5,0/5,8 1/100 km
maloprodajna cena: .......................3.146.000 SIT
zastopnik: ........................Citroen Slovenija, Koper
Prihodnjo pomlad štirivratni Smart
Smart, del avtomobilskega koncema DaimlerChrvsler, je objavil prve uradne podrobnosti o novem štirisedežnem modelu, ki naj bi ga začeli proizvajati in prodajati prihodnjo pomlad. Novinec, ki naj bi sc imenoval forfour, bo 3,75 metra dolga kombilimuzina z varnostno celico tridion, z dvobarvno karoserijo in s štirimi sedeži. Za zdaj je znano, da bodo pogonu namenjeni trije bencinski in dva dizelska motorja, tovarna pa obljublja tudi inovativno zasnovo potniške kabine. Štirivratnega smarta ne bodo izdelovali v matični tovarni v francoskem Hambachu, ampak v nizozemski tovarni NedCar.
M.G., foto: DaimlerChrvsler
NA KRATKO
* V Mazdi Motor Europe (MME) je pred kratkim prišlo do malce presenetljive zamenjave na vrhu. Stephena Odella je na mestu predsednika uprave zamenjal Dan Morris, ki je bil doslej podpredsednik za prodajne aktivnosti. Odeli, ki je bil na čelu MME od lanskega januarja, je postal izvršni direktor za marketing ter prodajne in servisne aktivnosti, delo bo opravljal na japonskem.
1 \olkswagen je s 25 avtomobili golf začel preizkušati sintetično gorivo na osnovi zemeljskega plina. Avtomobili bodo v naslednjih petih mesecih vozili v okolici Berlina, črpalko za omenjeno gorivo pa so zagotovili pri naftni družbi Shell. Novo gorivo bodo v večjih količinah predvidoma začeli zagotavljati leta 2008.
* Pri Fordu so se odločili za preložitev začetka prodaj atraktivnega odprtega dvoseda streetka, ki ga ročno izdelujejo v delavnicah znane italijanske oblikovalske firme Pininfarina. Vzrok preložitve je veliko število naročil, zaradi česar Ford ne more jamčiti dobave v razumnem roku.
* Pri bavarskem IiMW-ju so se odločili odgovoriti na ugibanja o morebitnem razvoju in proizvodnji minija v kabrioletski različici. Prvi človek nemškega avtomobilskega koncema dr. Helmut Panke je sporočil, daje odločitev sprejeta, vendar še ni znano, kdaj bo mini zgoraj brez na voljo prvim navdušencem. M.G.
klopi odpirajo drsna bočna vrata na obeh bokih, sedi se precej visoko, za dolgo pot pa dokaj pokončen naslon postane naporen. Vozniku se godi precej bolje, saj ima zaradi višjega položaja dober pregled na cesto, verjetno pa vsem ni všeč nekoliko preveč položen volanski obroč. Očem in občutku sedenja v potniškem avtomobilu ugaja na novo oblikovana armaturna plošča, katere monotonot je razbita z dvobarvno plastiko in okroglimi režami za dovod zraka, povsem na novo pa je ukrojen tudi del z
merilniki in stikali. Ampak ker so berlingove korenine vseeno nekoliko tovornjaške, je plastika manj kakovostna, kot bi si želeli razvajeni uporabniki in tudi natančnost pri izdelavi še rahlo šepa. Hkrati pa si je v notranjosti mogoče zaželeti skoraj vse, kar je na voljo pri limuzinah, tudi klimatsko napravo, ki pa ima le ročno nastavljivost.
Motor: Križancu, kakršen je berlingo, se nedvomno najbolje poda turbodizelski motor. Pogonski stroj razvije zadostno moč in ima ugodno razporejen napor, da vožnja s tem to-
CITROEN BERLINGO in bližnji tekmeci model
RENAULT KANGOO 1.9 dCi Expression FIAT DOBLO 1.9 JTD ELX PEUGEOT PARTNER 2.0 HDi XT
maloprodajna cena
3.108.000 SIT 3.190.044 SIT 3.199.000 SIT
vornjačkom ni zahtevna, le menjalnik s precej dolgimi hodi prestavne ročice bi še potreboval nekaj več uglajenosti. Protihrupna zaščita je izboljšana in vožnja s turbodizlom v nosu, ki slovi tudi po svoji ekonomičnosti je res že precej blizu potniškim avtomobilom z limuzin-skim udobjem.
***/*7^r Vozne lastnosti: Ker
je podvozje izpeljano iz tovorne različice, se berlingo na cestne grbine odziva nekoliko bolj čvrsto, kot se spodobi, a še vseeno bistveno ne moti potniškega udobja. Voznik pa na ovinkastih cestah precej kmalu zazna, da je v nosu nekoliko težji motor, prav tako pa se je potrebno navaditi na nagibanje karoserije in nekoliko manjšo odzivnost volana. Zavore učinkovito opravljajo svoje delo, protiblokirna zavor-
na elektronika pa je v vseh primerih zgolj za doplačilo. ****^r Končna ocena: Berlingo tudi po prenovi ostaja "trdno v sedlu", čeprav ima ob sebi vse več neposrednih tekmecev. Po drugi strani pa ima vrsto argumentov, s katerimi zna prepričati neodločene. Vse bolj pa se postavlja vprašanje cenovne umestitve, kajti z naloženo dodatno opremo se cena že približa nivoju, kjer je avtomobilska izbira precej večja.
Matjaž Gregorič
Legenda:
*****odlično
****Y>dobro
★ ★ ★ t< t< povpreč n o
* *  t< vrzadovoljivo
irslabo I vmesna ocena
Fordova nova dostavnika ponovno mešata razredne karte
Povezava za različne namene
V dobro uveljavljen razred malih dostavnikov za prevoz oseb in tovora se je vmešala še ena avtomobilska znamka. Ford je poslal v boj za naklonjenost uporabnikov eno oziroma dve tovrstni vozili: tovorni transit connect in potniški tourneo connnect, ki bosta skušala zadovoljiti zelo široko paleto različnih potreb in hkrati nagajala francoski in italijanski konkurenci.
Pravzaprav ime connect ponazarja dva avtomobila v enem, pod oznako transit connect je nastala različica z zaprtim tovornim prostorom, tourneo connect pa je potniška izvedba z zastekljenim zadnjim delom kabine in sedeži. Na pogled je vozilo s karoserijskimi potezami v Fordovem slogu new edge sodobne in prijetne zunanjosti, sicer pa temelji na mehaniki nove fieste z ustreznimi prilagoditvami podvozja. Na voljo sta dve različni dolžini (4,3 in 4,5 me-
tra), ki imata tudi različno dolgo medosje (2,7 oziroma 2,9 metra) in osnovno ali povišano karoserijo. Osnovna tovorna različica sprejme do 3,4 kubičnega metra tovora, ki lahko tehta 825 kilogramov, z velikostjo pa je povezana tudi velikost oziroma zmogljivost motorja.
Tourneo connect ima široka bočna drsna vrata na desnem, za doplačilo pri bogatejšem nivoju opreme pa na obeh bokih in v zadnjem delu potniške kabine tretjinsko deljiva sedežna klop,
za katero ostaja še dovolj prostora za prtljago. Tovarna obljublja veliko serijsko vgrajenih varnostnih elementov in opremo, ki bo potnikom zagotavljala udobje, kakršnega ponujajo bolj čistokrvni avtomobili. Pogonu je namenjen Fordov 1,8-litrski bencinski motor s 115 konjskimi močmi in močnejši od obeh turbodizlov, 1,8-litrski štiri valj nik z drugo generacijo neposrednega vbrizga goriva po skupnem vodu. Štirivaljnik z oznako TDCi razvije 66 kVV/90 KM (enak se vrti tudi v modelu focus) in slovi po dobrih zmogljivostih in skromnosti pri porabi goriva, medtem, ko je pri tovorni različici na voljo tudi 1,8-
litrski TdDi, ki razvije 75 konjskih moči. Potniški tourneo connect je cenovno nastavljen na okrogle 3 milijone za osnovno različico, medtem ko je za najcenejši tovorni transit connect potrebno odšteto 2,82 milijona tolarjev.
Transit connect in tourneo connect nastajata v Fordovi novi tovarni v turškem Izmitu, od tam pa jih bo letos na slovenski trg prišlo od 80 do 90. To bo v segmentu pomenilo podoben tržni delež, kot ga ima Ford pi'1 osebnih avtomobilih, pri zastopniku Summit Motorsu pa za prihodnje leto glede prodaje napovedujejo predvsem slednje tržnih gibanj.    Matjaž Gregorje
Teden mladih je mimo - mi pa smo od dobre glasbe le še bolj mladi. Upam, da ste vsi nagrajenci izkoristili svoje kupončke za sladoled. In se požvižgali na temperature in kakšno kapljico. Ker to je ob vsem skupaj res nepomembno.
PS: Še popravek: V prejšnjem Cukrčku se nam je pomotoma zapisalo, daje Sara Kosirnik učenka OS Bistrica -Sara obiskuje OŠ Tržič.
Ana Cergolj
AHA'
&9 o dba
Čarobni tempelj
Anonimni klic
Zjutraj so se Ana, Aljaž, Jakob in Nina odpravili na letališče. Čez pet minut so bili že na letalu za Indijo. Z njimi je šel Primož, ker mu je radio Kranj dal nalogo naj pazi na njih. "Kako lepo je," je zavpila Ana. "Saj ni nič posebnega in ne deri se!" ji je nazaj rekel Jakob. "Zame je, ker se prvič vozim, vsaj to bi lahko razumel." "Nehajta! Namesto da se prepirata, raje poglej-ta, zdaj smo nad Ljubljano." "Sem bil že stokrat, Nina in ne delaj se pametno," ji je nazaj zabrusil Jakob. "Nehajte otroci," je vskočil Primož. Ko so se vozili, so iz letala videli Evropo, Kazahstan, Rusijo in himalajsko gorovje. Koje Ana pogledala skozi okno, je zagledala nekaj ljudi, ki so bili zelo podobni polhom. "Poglejte," je rekla Ana in za trenutek odmaknila pogled. Ko so ostali pogledali, kamor je pokazala Ana, niso videli ničesar. "Saj ni nič," je dejal Aljaž. "Kaj?!" je vzkliknila Ana. Svojim prijateljem je povedala zgodbo in so ji skoraj verjeli. Koje Ana pripovedovala, je prisluškoval Primož. Komaj je končala, že seje oglasil: "To ni res, gotovo si zamenjala za kakšno drugo žival," da pa bi jo še bolj zagodel Ani, je pripomnil, "gotovo imaš vročino, ulezi se in se spočij." "Ampak..." Ana ni daleč prišla, ker jo je takoj prekinil. "Nič, ampak uleži se, ko bomo prišli, te bomo zbudili." "No prav je," naposled privolila. "Minilo je že pet ur, še petindvajset minut in bomo v Indiji. Naš današnji cilj je Mad-ras, pa še kopali se bomo lahko do večera, jutri pa gremo z ladjo v Šrilanko, ki ga imenujejo kraljevski otok živali." Ob tem stavku je Ana skoraj poskočila. "Od kdaj pa si ti pokonci?" jo je vprašal Jakob. "Od danes," mu je porogljivo odvrnila Ana, nato je hitro zamenjala temo pogovora in vprašala Aljaža: "No, povej najprej, Aljaž, kaj bomo počeli v Šrilanki?" "Najprej bomo šli v glavno mesto Kolombo, nato pa se bomo s terenskim vozilom vozili po njej, med-
So punce res nore na saksofoniste?
Že od nekdaj so puncam všeč glasbeniki - in saksofonisti naj bi imeli med njimi še prav posebno mesto.
Če je to res ali ne, sem hotela izvedeti iz prve roke - od treh mladih saksofonistov. Ožbej, Jurij in Matic so raje kot o tem, govorili o glasbi. In me navdušili predvsem s svojim igranjem: od "govejih" do klasike.
tem bomo obiskali še Kandy in Jaffno." "Gremo otroci, vzemite svojo prtljago," jim je rekel Primož, Ana pa ga je grdo pogledala. "Kje bomo spali?" je Aljaž vprašal Primoža. "V tisti vili tamle," je odvrnil. "Tako veliki?" "Da, Ana tam boste spali, jaz pa bom v hotelu tri ulice stran." "Ali kdo stanuje v tej hiši," je vprašal Jakob, "ne", zraven pa se je nasmehnil, toda to je opazila le Ana. Ko je že hotela povedati prijateljem, sije premislila in si v mislih rekla: "Saj mi ne bi verjeli." "Adijo," se je poslovil Primož. "Adijo," so mu odvrnili. Ana pa je stekla proti vili in ne da bi premislila, vstopila. Ana je stekla po stopnišču navzgor in se ustavila v drugem nadstropju, kjer je stopila v zatemnjeno sobo. Nekaj je zaropotalo in stekla je na podstrešje. "O ne napačno stopnišče, morala bi iti dol," zaslišala je korake, ki so se vzpenjali in vzpenjali. Zaslišala je, da se odpirajo vrata v drugem nadstropju in koje hotela odpreti vrata, so se koraki približali. Ozrla se je okrog sebe in zagledala zaboj. Hitro je stekla in se skrila za njim, v tem trenutku so se vrata odprla.
Nina Bečan, 5.a, OS Jakoba Aljaža, Kranj
Saksofon, kaj je to?
Čeprav sem komaj čakala, da mi fantje kaj zaigrajo, smo začeli lepo od začetka. Torej, saksofon -pihalo ali trobilo? In kaj je sploh razlika? "Pihalo, ker se vanj piha," so mi razložili preprosto. Jurij opiše še razliko: "Razlika je v ustniku. Pri pihalu se ta konča z jezičkom, pri trobilu pa ima bolj okroglo obliko". Zanimivo je vedeti še, da jakost tona igralec uravnava s hitrostjo zraka, dolžino note pa določa tako, da z jezikom udarja ob jeziček ustnika.
Kdo so Ožbej, Jurij in Matic?
Dobri prijatelji, ki veliko igrajo saksofon - v glasbeni šoli, v tržiški godbi, s katero so lani na državnem tekmovanju v Ilirski Bistrici osvojili zlato plaketo, skupaj pa sestavljajo tudi komorno skupino. Komorna skupina? "To je skupina treh ali štirih glasbenikov," mi pojasni Ožbej. "Skupaj smo na državnem tekmovanju za komorne skupine dosegli srebrno nagrado. Zaigrati smo morali dve skladbi iz različnih obdobij - mi smo izbrali 4 srednjeveške plese in eno zabavno." Seveda me je zanimalo, kako je igrati v troje: veliko usklajevanja in prilagajanja? "Ja, seveda, veliko težje je igrati v tri, kot pa sam. Zato imamo tudi mentorja Francija Podlipni-ka, da se učimo tega," pritrdi Matic. Fantje so mi zatrdili, da je predvsem pomembno, da se med seboj poslušajo - potem je vse OK.
Skoraj najmlajši
Pod besedami "pihalna godba" sem si vedno predstavljala gručo starejših gospodov, ki igrajo bolj za stare dobre čase, kot kaj drugega. Zato me je presenetilo, da so Matic, Ožbej in Jurij člani
Mi pa tnisiifno tofeo
če le ne bi bilo  KATERI ŠOLSKI PREDMET BI
BILO TREBA UKINITI po mnenju prvošolčkov iz OŠ Besnica.
Slovenski jezik, ker se moramo učiti pesmice. Gregor
Matematiko, ker je tako veliko računov. Nejc V.
Slovenščino, ker je brezvezna. Domen
Likovno vzgojo, ker ne maram risati, raje bi igral nogomet.
Slovenščino, ker je treba pravilno prepisati. Simon
Športno vzgojo, ker so igrice. Anja
Slovenščino, ker je vedno za nalogo.  Nejc M.
Žiga
takega orkestra. No, presenetili so me še enkrat, ko so mi povedali, da vsako leto igrajo drug stil glasbe - letos igrajo filmsko. So najmlajši člani? "Ne, pravzaprav je mlajši le Še Jure, ki igra tolkala, on je šele v četrtem razredu," so predstavljali najmlajšega člana, ko je Jure ravno vstopal - in seveda takoj nekaj zaigral. No, to je bila poleg glasbe tudi paša za oči - Juretovim zares hitrim rokam, ki skačejo po tolkalih, je namreč nemogoče slediti s pogledom.
Kaj pa, če kdo "zafuša"...
Upala sem na kakšne zanimive zgodbice o tem, kako so se na kakšnem tekmovanju sprli, ker je nekdo "udaril mimo" ... ampak fantje do bili enotni in odločni: "Najslabše je, če si jezen na tistega, ki zafuša. Če se kdo zmoti, je treba iti samo naprej. Če se kregaš, nikamor ne prideš. Potem se ne razumeš več tako dobro in igrati ne več tak užitek." OK, njihovo skupno igranje torej temelji na načelu: Vsi za enega, eden za vse. Kdo pa je najboljši? Ožbej in Jurij pogledata Matica: "On." Matic tekmuje tudi solo in se pripravlja na mednarodno tekmovanje v Italiji.
Od besed k igranju
Da bodo na koncu nekaj zaigrali, so mi obljubili že na začetku pogovora. Pričakovala sem torej kakšno kratko pesmico ... in bila več kot prijetno presenečena. Po začetnem "kaj gremo, dejmo to, ma ne te js ne znam dobr, gremo rajš to....", so mi priredili pravi mali koncert. Igrali so celo po moji izbiri! Od Golice do klasike in končno Down-town girl, ki si jo od takrat naprej mrmram že kak teden. Skratka, uživala sem v vsaki noti.
Nazaj k začetku
Na koncu me je vseeno zanimal odgovor na vprašanje v naslovu. No, Jurij, Matic in Ožbej niso bili preveč zgovorni. Na koncu je Ožbej le prišel do zaključka: "Da bi bilo res bum, ni!" Hm, priporočam ogled kakšnega njihovega nastopa. Pa tudi sicer: obiščite kakšen koncert glasbenih šol - presenetili vas bodo!
Otrolfco $>«f*So
Smo zadnje "osemletkarice" OŠ Matije Čopa v Kranju, kjer obiskujemo 4.b razred. Pri pouku spoznavanja družbe se učimo o domači pokrajini, torej tudi o našem mestu. Tako smo v minulih mesecih o Kranju in njegovih prebivalcih izvedele marsikaj novega^ ogledale smo si razstavo Gorenjskega muzeja Železna nit in pod vodstvom g. Sagadina staro mestno jedro. Ugotovile smo, da naš Kranj skriva mnogo zanimivosti. Naučile smo se kar veliko, poskusile pa smo se tudi v pisanju rim. Preberite, mogoče boste kaj novega izvedeli tudi vi.
V Mestni hiši je razstava Železna nit, ki na zanimiv način prikazuje različne izkopanine iz daljne preteklosti. Razstavljeni so tudi ostanki mamuta iz Bobovka.
Obrambni stolp na Pungertu je edini v celoti ohranjen obrambni stolp. V njem so bile kasneje ječe v katerih je bil zaradi ponarejanja denarja zaprt slikar Leopold Layer. Ker se je v jeci zaobljubil, je kasneje v zahvalo naslikal znano sliko za cerkev na Brezjah.
Na mestu, kjer je danes Maistrov trg, je bil nekoč najdebelejši del obzidja. Mesto, kjer je stal je tlakovano s kamnom drugačne barve.
Na današnjem Mohorjevem klancu je bil glavni vhod v mesto. Tam so mestna vrata.
MESTNA VRATA
Mestna vrata so stala,
da so meščane varovala,
goste pričakovala.
Mestna vrata so podnevi odprli,
ponoči zaprli.
V mestu so mestna vrata vsi občudovali in spoštovali.
Tjaša V., Sara, Nadja, Manca, Ajda, Suzana, 4.B, OŠ Matije Čopa, Kranj
SEM POTOČEK
Tečem z gore, čez hribe in doline, mimo hiš. V meni plavajo lepe ribe. Ko pridem v Selnico, sem zelo jezen, ker v mene mečejo odpadke. Najbolj sem vesel, kadar jih otroci pobirajo. Komaj čakam, da pridem do morja, kjer mi bo toplo in mi bodo družbo delalo otroci.
Jan Šmid, 2.r, Selca
SEM REKA
Ob meni se sprehajajo otroci. Račke plavajo po moji gladini. Nevljudni ljudje odvržejo vame
smeti. Takrat sem žalostna. Ob velikih padavinah zelo narastem. Ljudje se bojijo, da bodo poplave. Zelo sem vesela, da lahko tečem naprej v nove kraje.
Tina Thaler, 2.r, Selca
VEVERICA
Veverica ima vitko in zgibano telo. Na ušesih ima dva čopka. Njen kožušček je zgoraj rdečkasto-rjav, spodaj pa bel. Zelo dobro vidi in sliši. Na zadnjih nogah ima močne mišice, zato lahko skače iz enega drevesa na drugega. Pri plezanju si pomaga s kremplji. Ima zelo dolg in kosmat rep, z njim si tudi pomaga pri skakanju. Veverica je ljubka žival naših gozdov in najspretnejša plezalka med sesalci. Zgradi si eno ali več gnezd. Pred zimo si poišče hrano, da bo zimo lahko prespala. Hrani se z lešniki, orehi, žirom, smrekovimi in .borovimi storži. Ima tudi sovražnike: kune, kragulje in sove uharice. Na leto skoti tri do sedem mladičev. Ti so slepi in goli. Sprva sesajo mleko pri materi. Samec in samica jim nato še nekaj časa nosita hrano, nato jih zapustita. Čeprav je veverica majhna žival, ima močne zobe, s katerimi lahko pregrizne orehe in lešnike. Takšne so veverice.
Maja Lušna, 4.r, PŠ Dražgoše
Joga za vsak dan
Ob velikih spremembah energij planeta in vsega življenja na njem vedno več ljudi išče nasvete in usmeritve, kako se soočati z izzivi življenja,
išče pot do sebe. Ena od duhovnih poti je tudi joga kot sistematičen izbor tehnik, ki pomagajo sodobnemu človeku izboljšati zdravje • v celostnem smislu in spoznati božansko v sebi. Joga ni sekta in ne religija. Je znanost o telesu, umu, zavesti in duši. Je način življenja. Z njeno pomočjo lahko dosežemo psihofizično ravnotežje in notranji mir ter vzpostavimo temelje za razcvet vseh naših ustvarjalnih potencialov. Joga je znanost o življenju, znanost o bivanju in stvarstvu. Ponuja odgovore na temeljna eksistencialna vprašanja: kdo sem, od kod prihajam, kam sem namenjen in zakaj sem tukaj. Daje tudi odgovore na vprašanja o Bogu.
Deset let se že ukvarjate z jogo. Zakaj postaja joga na Zahodu tako priljubljena?
"Če se malo ozrete naokoli, lahko opazite, da prihaja do velikih sprememb v družbi. Močne smernice k ma-terializmu in opustitvi starih vrednot so spodbudile razvoj protiuteži, ki se odraža v iskanju samega sebe, poti nazaj k naravi ter poplavi duhovnih in ezoteričnih vsebin. Ljudje so pričeli iskati ravnotežje, saj marsikdo že ugotavlja, da je denar le sredstvo, ki nam pomaga po izbrani poti do cilja.
V procesu iskanja samega sebe pa se mnogi srečajo tudi z različnimi oblikami joge. Joga nam ponuja praktično znanje o tem, kako uskladiti svoje telo, um in duha; z drugimi besedami kako končno zaživeti srečno in polno življenje. Pomaga nam, da se osvobodimo vse navlake, ki otežuje našo pot: jeze, bolečine, odvisnosti, nemira, strahov; vsega kar okupira naše misli dan in noč. Na kratko je joga način življenja in pogleda na svet, ki nas obdaja."
Če je joga način življenja, kako lahko trenutno najbolj popularno jogo -hatha jogo - fizično jogo vključimo v svojo dnevno rutino?
"Človeško telo bi lahko primerjali z vozilom. Sleherno vozilo, BMW ali traktor, potrebuje pet stvari, da teče, kot je treba: mazanje (telesne vaje-asane), električni tok (dihanje-pranavama), hlajenje (sprostitev-savasana), gorivo (vegetarijanska prehrana) in pametnega voznika (meditacija). Joga združuje vseh pet principov in je edina duhovna pot, ki jo je sprejelo celotno človeštvo."
Pred 15 leti je bilo v našem kulturnim prostoru zelo malo govora o jogi, danes pa se je tako razmahnila. Od kod joga sploh prihaja?
"Joga je dragocena zapuščina indijskih modrecev, ki so že tisočletja nazaj raziskovali naravo in vesolje ter našli odgovore na vprašanja, ki še danes tarejo sodobnega človeka. Pri arheoloških izkopavanjih v dolini reke Ind na območju sodobnega Pakistana, so našli veliko kipcev, ki upodabljajo Shivi podobna božanstva v različnih jogijskih položajih. Po mitologiji naj bi bil Shiva tvorec joge, ki v splošnem velja tudi za simbol najvišje zavesti.
Znanje o jogi se je sprva širilo ustno, z učitelja na učenca, pozneje pa so nastali zapisi (Patanjalijeve sutre), ki so se ohranili vse do danes. Iz skupnega izvora so se razvile različne šole, ki vsaka v skladu s svojim razumevanjem po svoje nadaljuje izročilo joge. Vsaka pot ima zato malo drugačen poudarek, toda cilj je pri vseh isti - spoznati samega sebe."
Obstaja več vrst joge. Kako veš, kaj je tisto pravo zate?
"Razvile so se štiri temeljtie poti joge: bhakti, gyana, karma in raja joga; vsaka od njih ima določene kvalitete in s tem ustreza posameznemu tipu ljudi.
Bhakti joga je joga predaje, ljubezni. Njeno bistvo je v popolni predaji višjemu. Izvaja se jo s petjem, mantrami, molitvijo. Klic k tej jogi bolj začutijo tisti, ki lažje čutijo, ki so bolj čustveno odprti.
Urška Žmavc ima certifikat učiteljice Ananda joge. Tečaje vodi za skupine in posameznike. Za informacije jo lahko pokličete na GSM: 041 506 815.
Gyana joga je joga modrosti in ločevanja. Pri vadbi gyana joge s pomočjo razuma odkrivamo tisto, kar naj bi bilo res pravo. To lahko izvajamo s pomočjo studiranja filozofije ali razmišljanja in razpravljanja o stvareh, ki imajo višji namen.
Karma joga pot akcije in delovanja. Kakršnokoli delo opravljamo, vse naj bi bilo opravljeno z višjim namenom. Ni pomemben uspeh ali neuspeh nas samih, pomembno je le delovanje in naša nenavezanost na sadove našega dela.
Raja joga oziroma kraljevska joga pa je le usklajena povezanost vseh poti joge z večjim poudarkom na obračanju k samemu sebi s pomočjo meditacije. Delček raja joge je pri nas popularna hatha joga oziroma joga moči, ki jo izvajamo s fizičnimi položaji.
Poti joge niso tako daleč in nekaj posebnega, kot imamo morda občutek, v naših življenjih se že vrsto let prepletajo, pa tega sploh nismo poimenovali tako. Bolj smo povezani s samim seboj in naravo, bolj živimo po jogijskih načelih. Jogo izvajamo tudi, ko nekaj lepega naredimo za nekoga, ki ga imamo radi in zraven ne pričakujemo, da nam bo. hvaležen do konca življenja - to je že karma joga. Ali pa, ko preberemo stran v Svetem pismu, dobro ezoterično knjigo, na ta način izvajamo gyana jogo. Tiste prave joge ne izvajaš tako, da se odločiš, aha, zdaj bom pa delal jogo, ampak preprosto narediš, in to je to.
Komu bi priporočili jogo?
"Primerna je za vse ljudi - ne glede na starost ali telesno pripravljenost. Vsak človek si želi živeti v harmoniji s seboj in okolico. Na žalost pa to v hitrem tempu današnjega življenja večkrat ni mogoče. Pogosto smo izpostavljeni stresnim situacijam, številnim psihičnim in fizičnim obremenitvam, ne gibljemo pa se dovolj. Tako v našem živ-
ljenju pogosto pride do močnega notranjega nezadovoljstva, občutka izgube osebne identitete, nespečnosti, tesnobe, bolezni. Porušen notranji mir se kaže tudi kot konflikt z okolico, v sporih med ljudmi.
Če ste se torej že začeli spraševati, kdo ste, zakaj sploh živite in kakšno je vaše poslanstvo ali pa preprosto želite razgibati telo in se umiriti - potem je mogoče ravno joga prava stvar za vas."
Sprostimo se lahko tudi z aerobiko na primer, v čem je razlika?
"Med jogo in aerobiko je bistvena razlika. Joga je način življenja, kadar pa jogo obravnavamo ozko, se pravi, da iz življenjske filozofije izberemo le delček, ki predstavlja fizične položaje; je razlika še vedno ogromna. Pri jogi je pozornost obrnjena navznoter, pri aerobiki pa navzven, iz česar sledi tempo in drugačni poudarki vadbe.
bo joge bi sicer lahko pokazal manjši trebuh, vendar ne čez noč. In ko bi dojel tisto, zaradi česar ima sedaj posledično manjši trebuh, mu to ne bi več pomenilo ničesar. Jogo je dobro vzeti kot dolgoročno naložbo v samega sebe in hujšanje na primer je le stranski učinek celotne preobrazbe.
Joga za otroke je prilagojena vrsta joge, saj nemirni in radoživi duh otrok skozi gibanje usmerja v oponašanje živali in narave. Redna vadba asan krepi mišice in s tem izboljšuje držo otrok. Otrokovo telo razvija celostno in predvsem - ne spodbuja tekmovalnosti."
Ste diplomirana ekonomistka in končujete še študij na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Kaj bi svetovali managerki, ki išče sprostitev za telo in um?
"Sama združujem jogo, tek, plavanje in kolesarjenje. Kombinacija več rekre-
Za vsakogar nastopi čas, ko zunaj sebe ne more več najti prave izpolnitve, oziroma ne zna biti srečen in zadovoljen s tem, kar je in s tem kar ima. To se ponavadi potencira v osebno krizo, čemur pa včasih sledi preobrat. Najprej nezavedno, nato pa vse bolj zavedno začenja iskati v sebi.
Zase sem na primer ugotovila, da sem prav v trenutkih največjih kriz naredila največje korake naprej. Naravno v človeku je, da se začne boriti zase, ko je hudo, žal so nekateri izgubili tudi ta pr-vinski vzgib. Takrat instiktivno ve, kje je njegovo mesto in da je čas, da stvari spremeni. Od njega samega je odvisno, ali se posluša in gre naprej ali pa mu je bolj udobno, da še naprej životari v starih miselnih vzorcih in se smili samemu sebi.
Sama se v situacijo vržem in poskušam plavati s tokom, pri tem pa imam oči in ušesa na široko odprta. Ugotovila sem namreč, da mi vse znanje tega sveta bolj malo koristi, kadar ne grem v fizično izkušnjo. Nikoli se namreč ne moremo narobe odločiti, ker nam vsaka izkušnja nosi novo spoznanje o samem sebi. In to je izziv, zaradi katerega smo nenazadnje tudi na Zemlji!"
Lahko opišete kakšno tako situaci-jo?
Po partnerski krizi sem se čez noč odločila, da grem v Kalifornijo. Povleklo me je v Anandin center - ašram v okolici San Francisca. To je nekakšna vas, kjer živi skupnost ljudi, ki sledijo učenju Joganande - indijski mojster. Med dvomesečnim bivanjem v centru sem med drugim ozavestila bistvo svoje težave. Da ne bo pomote, da sedaj nimam težav. Prišle so nove. Le pogled, nanje se je spremenil. Ne vidim jih več kot težave, temveč kot izzive in izkušnje.
Večinoma na tečajih joge srečujemo ženske. Kaj pa moški in otroci?
"Ženske imamo izrazitejšo intuicijo, že po naravi smo bolj usmerjene vase, več delamo na sebi, bolj se znamo poslušati. Moški ego želi zunanje rezultate in to takoj. Pri jogi navzven ne bo vidnega otipljivega rezultata, ki bi ga lahko pokazali svojemu kolegu kot na primer: "Poglej moj novi avto." Z vad-
ativnih športov se mi zdi zelo primerna za človeka, ki večino časa razgibava le svoj razum. Zahodnjaki imamo zelo močan razum, ki vedno preračunava ali pa tehta. Bolj, ko se nagibamo k razumu in zanemarjamo čustva, dlje smo od samih sebe. S tem dobimo manj intuitivnih sporočil, tako so naši ovinki in zablode večji in bolj bridke naše izkušnje."
Kaj se vam zdi v življenju najbolj pomembno?
"Najpomembnejše se mi zdi, da prisluhnemo samemu sebi in sledimo svoji poti. Katerokoli stvar že delamo, jo delajmo z voljo in navdušenjem, na tak način bodo tudi rezultati najboljši. Budnost, pripravljenost in odprtost življenju nas lahko le nagradijo z bolj bogatimi izkušnjami."
Foto: Blaž Kondža
ANGELSKA KARTA
OPROSCANJE
Oproščam sebi, oproščam vsakomur, oproščanje me osvobaja!
Ko oprostimo sebi, naredimo prvi korak do tega, da oprostimo drugim. Le oprostimo, saj s tem odvržemo breme preteklosti. Oproščanje je največja zdravilna moč, zato oprostimo vsem, ki so nas prizadeli. Duša raste skozi oproščanje.
Avtorica "angelskih kart" je prof. Ljiljana Lež Drnjević. Naj vas izbrana misel spremlja ves teden. Ponavljajte si jo, razmišljajte o njej in jo živite. Dobra misel vam bo prinesla mir, tolažbo in radost. Angel dobre misli bo z vami.
Stran pripravlja Marjeta Kern
ZLATA ZRNA
Ni pomembno, kaj delamo
Niti malo ni tako pomembno, kako je sporočilo sprejeto, kot to, kako je odposlano. Ni pomembno, kaj delamo, pomembno je s kakšnimi čustvi.
In zapomni si: Učiš to, česar se moraš naučiti. Sploh ni treba doseči popolnosti, da lahko govoriš o popolnosti. Sploh ni treba doseči mojstrstva, da lahko govoriš o mojstrstvu. Sploh ni treba doseči najvišje stopnje evolucije, da lahko govoriš o najvišji stopnji evolucije. Poskušaj biti le pristen. Trudi se biti iskren. Naredi, kar lahko. Nato pa pozabi.
Avtoriteta in odvisnost
Ste že opazili, da se vam podobne situacije kar naprej ponavljajo? Se vam zdi, kot da bi bili poročeni z isto osebo v različnih telesih z različnimi imeni? Ali vedno znova naletite na nadrejenega iste vrste? Ugotavljate, da imate z različnimi sodelavci enak problem? Če avtoritativni osebi niste kos doma, boste imeli priložnost, da se pomerite z njo v svetu! V svoje življenje boste nenehno pritegovali ljudi, ki imajo neustavljivo potrebo po tem, da uveljavljajo avtoriteto, ljudi z notranjimi napetostmi, ki se vmešavajo povsod in v vse, vam razlagajo vaše napake in kako naj jih popravite. Vi pa se boste borili z njimi, dokler se ne boste naučili lekcije o odvisnosti.
Odvisnosti so verige, s katerimi smo pripeti na vse strani - gospodari nam nezavedni strah. Šele takrat, ko se rešimo odvisnosti v glavi in številnih gospodarjev, se začne svoboda spontano uresničevati v našem življenju.
Proč s krivdo
Nič takega ne obstaja, kot je "narobe". Vedno je le tisto, kar nam ni v pomoč; kar ne pove resnice o tem, kdo smo in kdo smo se odločili, da bomo. Krivda je občutek, ki nas drži v tem, kar nismo. Občutek krivde in strah sta edina človekova sovražnika.
Če se ti posreči prepričati človeka o njegovem grešnem življenju, o njegovih napačnih odločitvah in mu vliti strah - narediš iz njega nemočno bitje in si ga lahko zelo preprosto podrediš in obratno. Nikoli in nikdar se ne počuti krivega! Raje se vprašaj po motivih drugega človeka, ki bi iz tebe rad naredil nemočnega človeka. Skozi občutek krivde ne boš rasel, temveč le hiral in ve-nel. Ljubezen in zavedanje kdo si, sta tvoja prava prijatelja.
Čebula prizemljuje
Čebula v duhovnem pomenu deluje podobno kot meso. Izrazito transformira višje oblike energije v nižje, kar znižuje intelekt, prebuja seksualno energijo in povečuje lenobo. Čebula deluje kot naravni antibiotik in hkrati psihično prizemljuje. Deluje tudi kot protiutež zasvojenosti z mlečno ali sladko hrano. Vsebuje eterična olja, ki v telesu izrazito obujajo energijo druge, Svadistana čakre. Če jo uporabljamo v zdravstvene namene, je potrebno, da na dan pojemo po eno surovo čebulo.
Dvomi in preverjaj
Tako kot je bistveno, da nam pogleda ne ovira znanstvena ozkost, je tudi bistveno, da nam našega kritičnega mišljenja ne zaslepi bleščeča lepota duhovnega kraljestva. Sposobnost za dvom je dragocen dar -razvijaj ga in ne pusti se prepričati v nasprotno!
Nujno potrebujemo ljudi, sposobne misliti samostojno in neodvisno, ljudi, ki so sposobni dvomiti o že znanem in to preverjati. Nekateri na srečo to vedno zmorejo.
Judita Kežman Počkaj, državna sekretarka za osnovno šolo na ministrstvu za šolstvo
Za zdaj še ni preveč učiteljev
Formalno ima urad za šolstvo funkcijo posrednika med presežkom in primanjkljajem učiteljev na posameznih slovenskih šolah. Posredništvo v praksi deluje?
"Urad zft šolstvo je trenutno organ v sestavi, vendar se predvideva nova organizacija. Postal naj bi služba znotraj ministrstva za šolstvo, znanost in šport. Vsebino dela urada za šolstvo določa pravilnik o organizaciji urada za šolstvo. Naloge so vezane zlasti na pripravo programskih osnov za koncepte razvoja šolstva, pripravo strokovnih podlag za razvojne usmeritve, pripravo kratkih analiz s področja šolstva, gre tudi za administrativna in strokovna dela za delo strokovnih svetov in podobno.
Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja določa, naj bi se s presežnimi delavci in pripravniki v smislu pregleda ukvarjale šolske uprave. Za zdaj šolskih uprav še nimamo, se pa doslej na področju kadrov z nekimi posebnimi presežki v šolstvu niti še nismo srečali. Res je, da so demografski podatki že nekaj časa neugodni, ta problem je znan. Število otrok v nekaterih okoljih pada, posledica je seveda upad števila oddelkov na posameznih šolah, kar pomeni, da se posledično lahko tudi na področju kadrov pokažejo presežki. Seveda moramo vedeti in upoštevati, da se po drugi strani z uvedbo deve-tletke potrebe po kadrih večajo, tako za 1. razred kot za poučevanje v tretji triadi. Ta problem bo seveda treba spremljati in razmišljati tudi o tem, kako bi lahko imeli pregled nad sta-
vnih razmerjih in kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja. Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport skuša posredno pomagati pri razvrščanju kadrovskih presežkov s posredovanjem podatkov o šolah, ki izražajo potrebe po delavcih."
Vzemimo. Nekdo, kije po izobrazbi slavist, je zaposlen v podaljšanem bivanju. Na šoli je presežek slavist. Lahko ravnateljica odslovi slavista, kije sicer zaposlen v podaljšanem bivanju? To vas ne sprašujem kar tako, ampak zato, ker poznam primer, ko ima ravnateljica v mislih prav to "rošado".
"Sama tega konkretnega primera ne poznam, zato ga težko komentiram, saj bi morala imeti bistveno več podatkov. Statusno so šole samostojni subjekti, če govoriva o kadrovski politiki oziroma načrtovanju. V primeru kršitev v postopkih, je za reševanje pristojna šolska inšpekcija, predvsem pa delovna inšpekcija. Pri odločitvi kateri od strokovnih delavcev je presežek, je potrebno izhajati iz pogodbe o zaposlitvi. Če je bil slavist s pogodbo sprejet na delovno mesto učitelja v OPB, presežek pa se pokaže pri delovnih mestih učitelja slovenskega jezika, ga ni mogoče uvrstiti v načrt razreševanja presežnih delavcev za to področje. Lahko pa rečem, daje slovenščina v devetletki predmet, pri katerem se potrebe po kadru povečajo. V mislih imam seveda nivojski pouk, poučevanje na treh ravneh zahtevnosti, kar pomeni v primerjavi z izvajanjem programa osemletne osnovne šole potrebo po večjem številu učiteljev slovenščine. Leta 2000 je bila na ministrstvu
njem, dokler ne bo šolskih uprav. Na ministrstvu smo že razmišljali na primer o možnostih enotnega, hkratnega razpisa potreb šol po novih kadrih. Na ta način bi videli, kje so na eni strani potrebe in jih poskušali reševati z morebitnimi presežki na drugi strani."
Recimo, da pride na neki šoli do presežka učiteljskega kadra. Vas mora šola s tem presežkom seznaniti?
"Šola izdela za vsako novo šolsko leto na osnovi predmetnika, števila oddelkov in v skladu s standardi in normativi sistemizacijo delovnih mest, ki jo pošlje v soglasje na ministrstvo za šolstvo. Ob tem nas seveda šole seznanijo z različnimi problemi, s potrebami po odstopanju od normativov, tudi s problemi na področju zaposlovanja kadrov. V primeru, da zaradi določenih okoliščin (upadanja števila oddelkov, spremembe programa in podobno) pride do kadrovskih viškov, je ravnatelj dolžan pripraviti program razreševanja presežnih delavcev v skladu z določili zakona o delo-
za šolstvo, znanost in šport narejena analiza v smislu projekcije kadrov za izvajanje 9-letne osnovne šole do leta 2003/04. Analiza je pokazala, da ni pričakovati nobenih večjih presežkov niti za 1. razred, kot tudi ne za predmetne učitelje v tretjem tri-letju. Bodo pa potrebne prerazporeditve, med katere lahko štejemo tudi, na primer, prerazporeditev predmetnega učitelja za potrebe izvajanja podaljšanega bivanja."
Domiselne rešitve
Z uvedbo devetletke so se v šolskih klopeh znašli pravi malčki. So učilnice, v katerih poteka ali bo potekal pouk prvega in drugega razreda, temu primerno opremljene?
"Pred nekaj leti je ministrstvo izdelalo priporočila o prostorskih pogojih za izvajanje programa devetletne osnovne šole. Gre za celovito gradivo, ki vključuje priporočila glede razporeditve, velikosti, vrste prostorov, njihove opreme, pa tudi za zunanje površine. Menim, da
je večina šol in občin problematiki izpolnjevanja prostorskih pogojev namenila zelo veliko pozornosti in sredstev. To lahko trdim tudi na osnovi ugotovitev z enajstih posvetov, ki smo jih izvedli v marcu in aprilu po vsej Sloveniji in na katerih smo prostoru v devetletki namenili posebno pozornost. Seveda pač v skladu z možnostmi. Imamo idealno opremljene učilnice, pa tudi takšne, ki so opremljene zelo dobro in skrbno, vendar še ne povsem v skladu s priporočili. Če pogledamo recimo kotičke, so jih na nekaterih šolah opremili povsem na novo, drugi pa so pri tem improvizirali, ustvarjalno in domiselno uporabili staro pohištvo, marsikje so kaj naredili tudi sami. Dejstvo je, da je lahko prostor primerno opremljen tudi brez novega pohištva. V glavnem so sredstva za opremo devetletke zagotavljale občine, nekaj pa tudi ministrstvo."
Lahko rečete, da je v večini primerov primerno opremljeno tudi šolsko okolje, ali pa bi bilo morda pametneje, če bi pouk prvega in drugega razreda ponekod potekal kar v vrtcih ? Nekatere šole nimajo niti ograje, kar se mi zdi z varnostnega vidika precej tvegano.
"Vrtci in šole so v času prehajanja na devetletno osnovno šolo ves čas sodelovali, zlasti na področju načrtovanja kadrov in na področju zagotavljanja prostorskih pogojev, še posebej tam, kjer sta šola in vrtec v bližini in je imela šola prostorske probleme. Zato imamo kar nekaj primerov, kjer se izvaja prvi razred devetletke v prostorih vrtca in se tovrstno sodelovanje šole z vrtcem potrjuje kot dobra praksa oziroma izkušnja.
Sicer pa lahko povem, da je sektor za investicije na našem ministrstvu izdelal analizo za vseh sto šestindevetdeset šol, ki se bodo kot peti krog jeseni vključile v devetletko. Pregledali so zagotavljanje minimalnega standarda prostora. To pomeni, da so pregledali, če imajo na šolah vsaj tolikšno število učilnic, kot bo oddelkov in preverili so stanje z vidika izmenskosti pouka; ali pomeni uvajanje devetletnega programa za te zadnje šole problem do te mere, da se bo pojavil izmenski pouk. Analiza kaže, daje kakšnih petnajst šol, kjer bodo imeli še nekaj časa izmenski pouk, vendar moram poudariti, da gre za nizko stopnjo izmenskosti v povprečju 1,2.
Kar se tiče opremljanja prostorov, pa je to raven načrtovanja posamezne šole. Velja povedati, da so na tem področju veliko sodelovali ravnatelji znotraj mentorske mreže osnovnih šol. Izmenjavali so informacije o nabavah in ponudbi, saj je bilo še
kako pomembno racionalno ravnanje z denarjem."
Vas ne skrbi, da bodo na eni strani šole, kjer se bo otrok dobesedno trlo, na drugi strani pa bodo šole, kjer bo otrok primanjkovalo? Kar posledično pomeni odvečni učiteljski kader.
"Zasedenost šol urejata dva mehanizma: prvi je podatek o prostorskih zmogljivostih posamezne šole, drugi so ustrezno oblikovani šolski okoliši. V pristojnosti lokalnih skupnosti pa je, da glede na obstoječ šolski prostor in zmogljivost posamezne šole racionalno razporedijo učence. To je mogoče doseči tudi s spremembo obstoječih šolskih okolišev. Sicer pa je res, da šole čedalje bolj skrbijo za svojo prepoznavnost, za pestro ponudbo znotraj razširjenega programa, veliko pozornosti namenjajo sodelovanju s starši, ki jih na različne načine vključujejo v realizacijo programa. Tudi to lahko trdim na podlagi ravnokar zaključenih posvetov na temo devetletke po vseh koncih Slovenije."
Ponosni na izobrazbeno raven
Je skladno z veljavnimi predpisi šola dolžna poskrbeti za to, da je šolski prostor ograjen? Navsezadnje, slovenski pregovor pravi, da nesreča nikoli ne počiva. Zato je dobro vedeti, kdo je za kaj pristojen in odgovoren.
"Ograjevanje šol ni določeno s predpisi na področju šolstva. Šola pa je skupaj z ustanoviteljem dolžna zagotoviti varnost učencev v neposredni okolici šole, kar pa je pogojeno tudi z okoljem, v katerem šola deluje. Dolžnosti šole so opredeljene v pravilnikih, ki urejajo normative in standarde za organizacijo pouka ter standarde za objekte, učila opremo in naprave. Podrobno pa šole to urejajo s hišnim redom; nadzor v prostorih šole, dežurstva, varovanje in tako naprej."
Kakšna je izobrazbena raven slovenskih učiteljev?
"V opravljeni analizi ugotavljamo, da se je izobrazbena raven učiteljev v preteklih letih izredno izboljšala. V šolskem letu 1994 - 1995, denimo, je bilo univerzitetno izobraženih učiteljev 11,6 odstotka, v letošnjem šolskem letu pa že 37 odstotkov. Je pa res, da v zvezi z izobrazbenimi pogoji v analizi izstopa problem neenakomerne razporejenosti učiteljev po Sloveniji v smislu usposobljenosti za poučevanje posameznih predmetov oziroma predmetnih področij. Zato smo letos razpis štipendij za pedagoške poklice oblikovali tako, da smo upoštevali neenakomerno izobrazbeno struk-
turo učiteljev po posameznih predmetnih področjih, ki so deficitarna za posamezno regijo. To je, denimo, ukrep, ki upošteva trenutni izstopajoči problem. Kar pa se učiteljev prvega razreda devetletke tiče, smo že pred časom s fakultetama začeli usklajevati vpis v programe za pridobitev izobrazbenega pogoja v smislu opravljenih modulov. Enako velja za usklajevanje na področju naravoslovja in za poučevanje predmeta verstva in etika. Za vsa tri področja s Pedagoškima fakultetama v Ljubljani in v Mariboru usklajujemo vpis v študijske programe izpopolnjevanja, tako da se določijo prioritete. Namreč prioritete v tem smislu, da nekatere šole te kadre potrebujejo prej kot druge, pa jih za zdaj še nimajo. Sicer pa pripravljamo nekaj sprememb pravilnika o izobrazbenih pogojih, med katerimi je tudi spremenjen rok za izpolnjevanje  izobrazbenih pogojev; prestavljen bo tako, da bodo morali vsi učitelji zahtevane izobrazbene pogoje imeti do začetka šolskega leta 2008 - 2009. To pomeni do takrat, ko bo program devetletke v osnovni šoli v celoti zaživel. Do takrat morajo učitelji zahtevano izobrazbo pridobiti. Izjemi sta samo knjižničarstvo in tuj jezik. Pri teh dveh predmetih morajo učitelji opraviti dodatni študijski program izpopolnjevanja preden začnejo to dejavnost izvajati."
Ena od možnosti izbirnega predmeta je vzgoja za medije. Se lahko učitelji na tem področju že izpopolnjujejo? Kolikor vem, so na Fakulteti za družbene vede program že pripravili, ministrstvo pa ga za zdaj še ni potrdilo. V čem je tu problem?
"V odredbi o kadrovskih pogojih je zapisano, da lahko poučuje vzgojo za medije, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja slovenščine v tretjem triletju 9-letne osnovne šole in kdor ima diplomo univerzitetnega programa iz komunikologije, kultu-rologije, novinarstva in sociologije. V prilogi k odredbi pa so predvideni tudi programi stalnega strokovnega izpopolnjevanja za poučevanje vzgoje za medije in so bili vsa leta razpisani. V tem šolskem letu je bil v Katalogu SSS objavljen seminar Pedagoške fakultete pod naslovom Vzgoja za medije."
Na katerih področjih se učitelji že lahko nemoteno usposabljajo?
"Tega je zelo veliko, nasploh lahko ugotovimo, da imajo učitelji veliko možnosti za izobraževanje in da so v tem času za izobraževanje tudi zelo motivirani. Omenila sem že razpis stalnega strokovnega izpopolnjevanja. Znotraj razpisa so tako imenovani naročeni programi, ki so prioritetni, saj pomenijo podporo uresničevanju kuriku-larne prenove, z njimi si učitelji pridobijo zahtevane izobrazbene pogoje. Recimo, za prvi razred poteka to izobraževanje na pedagoški fakulteti v Ljubljani že od leta 1996. Na mariborski pedagoški fakulteti od pomladi leta 1997. Vse zahtevane module je do zdaj opravilo že 739 učiteljev."
Kako pa je s seminarjem retorike? Kolikor vem, poteka ta seminar enkrat na leto v Kranju in to za vse slovenske učitelje. Je za izpopolnjevanje na tem področju res dovolj dobro poskrbljeno?
"Tudi za retoriko je bil program razpisan med naročenimi
programi inje objavljen v Katalogu SSS. Organizatorje Zavod RS za šolstvo, naslov seminarja pa je Retorika za učitelje retorike. Kolikor vem, so z njim pokrili trenutne potrebe oziroma interes. Število razpisanih seminarjev v smislu izvedb je bil namreč v nekaterih programih problem. Interes je bil večji od razpisanih možnosti za udeležbo in v teh primerih je bilo kar nekaj slabe volje med učitelji in tudi ravnatelji. Realne potrebe šol po kadrih bomo poskušali letos znotraj možnosti v smislu prioritet za udeležbo na izobraževanjih kar se le da upoštevati in realizirati."
V kolikem času naj bi se stvari torej uredile, stabilizirale?
"Stvari naj bi se uredile do šolskega leta 2008 - 2009. Zato smo ta rok do takrat s predlogom za spremembo odredbe o kadrovskih pogojih tudi podaljšali."
Kako pa bo do takrat? Izbirni predmeti naj bi se na šolah namreč že poučevali.
"Saj tudi se, in kot poročajo ravnatelji, nimajo težav pri zagotavljanju kadrov. Postopki izbire izbirnih predmetov naj bi potekali tako, da se upoštevajo tudi kadrovske možnosti na šoli. Kaže, da bo pri zagotavljanju kadrov za poučevanje izbirnih predmetov prišlo tudi do povezovanja in sodelovanja med šolami."
To pomeni, da se šola prilagaja danim okoliščinam oziroma možnostim.
"Pri izbirnih predmetih naj bi šola v prvi vrsti upoštevala interes otrok, pri čerher sodelujejo tudi starši. Če se interes pokaže, se v skladu z normativi oblikuje skupina in šola naj bi priskrbela tudi kader. Pravočasno načrtovanje je zato pomembno. Da pa smo še v procesu uvajanja tega sistema, je tudi res. Nikakor pa ne more šola v razred spustiti nekoga, ki ni strokovno usposobljen in ne izpolnjuje izobrazbenih pogojev. In izobraževanja za izvajanje izbirnih predmetov bo v prihodnjih letih brez dvoma kar nekaj."
Doslej je ministrstvo dodatno finančno podpiralo tiste osnovne šole, ki so devetletko že uvedle. Ali to pomeni, da bo z uvedbo obvezne devetletke ministrstvo dodatno financiralo vse slovenske šole?
"Dodatna finančna sredstva je ministrstvo zagotovilo samo v času uvajanja devetletke. Šole, ki so sodelovale v prvih krogih, so bile namreč dodatno obremenjene in zato tudi dodatno finančno podprte. Z naslednjim šolskim letom, ko ne bomo več govorili o postopnem uvajanju devetletke, pa se to konča. Na podlagi pravilnika o postopnem uvajanju programa devetletne osnovne šole so šole pridobile dodatna sredstva za materialne stroške, dodatno izobraževanje strokovnih delavcev in dodatno strokovno delo učiteljev, ki so izvajali nov program. Pri tem je šlo za dodatno delo, vezano na spremljanje in evalvacijo novega programa, ki ga izvaja Zavod RS za šolstvo in komisije za evalvacijo. S frontalno uvedbo programa devetletne osnovne šole ostaja način zagotavljanja sredstev za izobraževanje strokovnih delavcev ža. vse šole enak kot v času postopnega uvajanja, deloma pa so se povečala tudi sredstva za materialne stroške."
Marjeta Smolnikar, foto: Gorazd Kavčič
HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. Tel.: 04/53-15-249, Šenčur: 251-18-87
Prešernovo gledališče ° Kranj
Trst 27.5., Lenti 24.5., Madžarske toplice od 28.6. do 4.7. in 19.7. do 22.7. 2003; Peljašac od 7.6. do 14.6. (ekskluzive); Gardaland: 25.6.2003; Lidl 12. 6. 2003;
DANES ob 20.00: OGLEDALO KRANJA, otvoritev razstave fotografij, (Fotografsko društvo Janez Puhar, Kranj), za IZVEN. 25. maj ob 20.00: R. Becker: JAMSKI ČLOVEK, (Gledališče Gustav) za IZVEN. Glavni trg 6, 4000 Kranj
GLASOV KAŽIPOT
Prireditve ^
Škofja Loka - V nedeljo, 25. maja, se bo ob 11. uri pri domu na Lubniku začela slovesnost ob 50-letnici otvoritve doma in 30-letnici loške planinske poti. V programu bodo sodelovali: Jože Stanonik, predsednik PD Škofja Loka; Savo Šink, član gradbenega odbora za gradnjo doma na Lubniku; Mestni pihalni orkester Škofja Loka; Igor Draksler, župan občine Škofja Loka; predstavnik Planinske zveze Slovenije; basist Rok Lap, baritonist Marko Kobal in citrar Tomaž Plahutnik ter učenci osnovne šole Cvetka Go-larja. Za prijetno razpoloženje bo poskrbel Trio Lubnikarji.
Jesenice - Na otroškem oddelku jeseniške knjižnice bodo ta teden potekale naslednje dejavnosti: danes, v torek, od 15. do 16.45 ure ustvarjalne delavnice; jutri, v sredo, od 16. do 18.45 ure angleške urice za prijavljene otroke po razporedu; v četrtek, 22. maja, od 17. do 17.45 ure ura pravljic in v petek, 23. maja, od 15. do 16.45 ure ustvarjalne delavnice.
Radovljica - V Knjižnici A. T. Linharta se bo v četrtek, 22. maja, ob 17. uri začela pravljična ura za otroke. Pravljico z naslovom Po-begnimo v pravljični svet bo za otroke, stare vsaj tri leta, pripravila Silva Kos.
Kranj - Komisija za rekreacijo, šport in izletništvo Društva diabetikov Kranj vabi člane na družabno srečanje, ki bo v soboto, 24. maja, z začetkom ob 10. uri v Vili Rogovila v Prebačevem. (Zaradi spremembe datuma srečanja diabetikov Slovenije so bili tudi člani kranjskih diabetikov primorani spremeniti datum njihovega srečanja.) Poleg hrane in pijače bo organiziran srečelov in tekmovanje v odbojki, balinanju in pikadu, zato pridite temu primerno oblečeni. V primeru slabega vremena bo srečanje prestavljeno na kasnejši datum.
Kranj - Društvo upokojencev Kranj - sekcija za kulturno dejavnost vas vabi na večer s pesnikom in igralcem Tonetom Kunt-nerjem. Pogovor z uglednim pesnikom in igralcem bo vodil dr. Zdravko Kaltnekar. Pogovarjala se bosta o obeh področjih gosto-vega umetniškega ustvarjanja. Avtor bo med razgovorom povedal tudi nekaj pesmi iz svojega obširnega ustvarjalnega opusa. Prireditev bo v petek, 23. maja, ob 18. uri v dvoranici na DU Kranj, omšičeva 4 -1, nadstropje.
Radovljica - Danes, v torek, 20. maja, se bo ob 19.30 uri začel klavirski koncert učenke Monike Toman iz razreda prof. Jožice Potočnik; jutri, v sredo, 21. maja, se bo ob 18. uri začel podiplomski koncert Milene Peric iz razreda prof. Fedja Rupla; v četrtek, 22. maja, se bo ob 19. uri začel klavirski koncert učencev: Andreje Ferjan iz razreda Sande Vrem-šak, Janine Toman in Načeta Arha iz razreda Nade Kralj. Na kvalirskem večeru bo sodelovala tudi komorna skupina s pihali pod vodstvom Mateje Bajt; v torek, 27. maja, se bo ob 19. uri začel klavirski večer učenk Urške Odar, Alenke Rozman in Maruše Ravnik iz razreda Nade Kralj.
Jesenice - Muzejsko društvo Jesenice vabi na muzejski večer, ki bo v četrtek, 22. maja, ob 18. uri v Kosovi graščini z naslovom JakaTorkar 1932 - 2002. Pri pripravi monografije o deli slikarja Jaka Torkarja je bilo evidentiranih veliko več del, kot jih je bilo mogoče prikazati na razstavi, zato je nastal muzejski večer avtorjev: dr. Ceneta Avguština, Toneta Ko-noblja in Silva Kokalja, ki bodo vodili projekcijo diapozitivov. Kranj - Gorenjski muzej Kranj v okviru obrazstavnih dejavnosti razstave Družina v Kranju - Kruh in srce organizira drugi muzejski večer na temo rodoslovja. Iskanje lastnih korenin je vse bolj priljubljeno, zato vam bo tokrat Gorazd Zupančič, član Slovenskega rodoslovnega društva, predstavil program za urejanje zbranih rodoslovnih podatkov Brother's ke-eper 6. Vabljeni v Renesančno dvorano Mestne hiše Kranj, jutri, v sredo, 21. maja, ob 19. uri.
Radovljica - V športni dvorani Srednje gostinske in turistične šole Radovljica se bo danes, v torek, 20. maja, ob 17. uri začela prireditev ob zaključku akcije za spodbujanje branja. Za dobro voljo bodo poskrbeli Alenka Bole Vrabec, učenke OŠ Begunje, plesalke KD Ouilenium in plesalci show & breakdance skupine, predvsem pa gost Janez Škof.
Kranj - V seriji dokumentarnih esejev Razgledi slovenskih vrhov sta nastala dva nova filma, katerih avtorje Igor Ukar, ki je prispeval scenarij, besedilo in film režiral, pri nastajanju pa sta poleg RTV Slovenija sodelovala tudi PZS in PD Kranj. Filma prikazujeta Storžič in svet okoli njega. Predstavitev obeh filmov bo v Kinu Storžič v Kranju jutri, v sredo, 21. maja, ob 20. uri. Brezplačne vstopnice lahko dobite na PD Kranj na Koroški cesti 27, danes, v torek, 20. maja, od 8. do 14. ure in jutri, v sredo, na dan predstave, od 8. do 17. ure.
Žabnica - Bitnje - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje vabi člane društva, njihove svojce, sosede in prijatelje na že tradicionalni vsakoletni piknik, ki bo v soboto, 14. junija, ob 16. uri na strelišču pri Crngrobu. Zaradi naročila hrane prosijo, da se prijavite in vplačate do 30. maja pri svojih poverjenikih.
Žirovnica - Planinsko društvo Žirovnica vabi v soboto, 24. maja na planinski pohod iz Mežice na Kordeževo glavo (2125 m). Nezahtevne hoje bo za 6 ur. Odhod avtobusa bo ob 5.30 uri iz AP Moste. Prijave sprejema Drago Kajdiž, tel.: 5801-469 ali 031/535-799.
Kranj - Planinska sekcija Društva upokojencev Kranj vabi na planinski pohod v smeri Draga - dom na Robleku - Prevala - Ljubelj. Pot je razgledna, slikovita, polna raznoraznih barv pomladanskega cvetja in dreves. Sicer pa bo 5 do 6 ur hoje po nezahtevnem sredogorju. Ker so koče še zaprte, imejte hrano in pijačo v nahrbtnikih. Obutev naj bo planinska, vremenu primerna, s seboj pa imejte tudi pohodne palice. Izlet bo v četrtek, 29. maja, prijave z vplačili sprejemajo do 28. maja oz. do zasedenosti mest v avtobusu na sedežu društva.
Dovje - Mojstrana - Planinsko društvo Dovje Mojstrana vabi na planinske užitke z morsko svežino v Paklenico, in sicer 24. in 25. maja. S seboj vzemite lahke planinske čevlje, vetrovko, nahrbtnik in pohodne palice ter veljavno listino za prehod državne meje. Pohod je primeren za vse udeležence. Odhod avtobusa bo ob 4.30 uri z avtobusne postaje Mojstrana. Prijave z vplačili sprejemajo v pisarni društva do četrtka, 22. maja, tel.: 58 95 100.
KRČNE ŽILE? 05 628 53 39
Gorenjska podružnica Društva psoriatikov Slovenije vabi 7. junija na planinsko-rekreativni pohod na Šijo nad Tržičem, kjer je taborniški dom. Zbirno mesto je pred bencinsko črpalko na Deteljici in sicer od 8. do 8.30 ure. Po prihodu k taborniškem domu boste postreženi z malico, nato pa boste nadaljevali potepanje po okolici. Popoldne bo piknik ob jedeh z žara z zabavno-rekreativnimi igrami. Prijavite se do 30. maja in sicer gospe Babičevi, tajnici podružnice, vsak delovni dan od 16. ure naprej po tel.: 586 12 09; gospe Lučki Zupan od 26. do 30. maja od 8. ure dalje po tel.: 531 45 97.
Jesenice - Planinsko društvo Jesenice v soboto, 24. maja, organizira in vabi na planinsko turo na Kepo (2.139 m) v Karavankah. Pristop bo z avstrijske strani, pov-ratek pa na Dovje. Zbor pohodni-kov bo ob 5.50 uri na železniški postaji na Jesenicah. Pot je zahtevna, primerna samo za po-hodnike z dobro telesno kondicijo. Hoje bo za 8 do 10 ur. Prijave sprejemajo na upravi društva do petka, 23. maja, do 12. ure. V primeru slabega vremena bo tura odpadla.
Radovljica - Planinsko društvo Radovljica vabi v soboto, 24. maja, na planinski izlet po Grajski poti v dolini Kolpe, do gradu Ko-stel. Tura je primerna za vse planince, hoje bo za približno 5 ur. Prijave in informacije v sredo in četrtek od 18. do 19.30 ure po tel.: 531 55 44.
Žabnica - Bitnje - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje sporoča, da se je njihov upravni odbor odločil, da boste 26. junij, to je dan, ko bo organizirano srečanje slovenskih upokojencev v Raki-čanih pri Murski Soboti, raje posvetili zdravju in se odpravili na kopalni izlet v Terme Snovik pri Kamniku. Poleg kopanja boste lahko nakupovali v tovarniških trgovinah Svilanita in Ete, prileglo pa se bo tudi kosilo. Odhod bo ob 8. uri z vseh avtobusnih postaj od Svetega Duha do Kranja.
Žabnica - Bitnje - Sekcija za po-hodništvo pri Društvu upokojencev Žabnica - Bitnje vabi na planinski izlet na planino Preval (1309 m) pod Begunjščico. Izlet bo organiziran v sredo, 18. junija, z odhodom avtobusa ob 7. uri od Sv. Duha s postanki na vseh postajališčih do Kranja. Hoje bo za dobre 4 ure. Prijave z obveznimi vplačili sprejemamo po tel.: 231 22 88 do zasedbe mest v avtobusu.
Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi v četrtek, 22. maja, na izlet. Iz Kranja bo avtobus peljal do Migojnice, nato se boste peš podali do planinske koče na Bu-
kovici, sestop bo v Zabukovici. Z avtobusom se boste nato peljali do Liboj, nato pa v Žalec in se podali v jamo Pekel. Hoje bo za približno 3 ure, pot ni težka. Imejte obute pohodne čevlje, hrano in pijačo v nahrbtniku, s seboj pa imejte tudi dežnik in majice za preobleči. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni na Tomšičevi 4.
Preddvor - Planinska sekcija Preddvor vabi svoje člane v soboto, 24. maja, na planinski izlet na Struško. Tura je nezahtevna in primerna za vse pohodnike. Odhod izpred trgovine Dvor je ob 6. uri. Prevoz je z osebnimi vozili. Prijave in informacije: Janez Planine, tel.: 255 15 65 do četrtka, 22. maja 2003.
Obvestila
Kranj - V organizaciji Odseka za izobraževanje pri Planinskem društvu Iskra Kranj bo v soboto, 24. in nedeljo, 25. maja, potekal tečaj letnega gorništva 2003 v Erjavčevi koči. Odhod bo v soboto, 24. maja, ob 7. uri izpred hotela Creina z osebnimi vozili. Dodatne informacije ter prijave z vplačili: Niko Ugrica, tel.: 041/734-049 ali v sredo od 17. do 18. ure v pisarni društva, Poslovni center Planina 3, do vključno srede, 21. maja.
Bohinj - RS Ministrstvo za obrambo in Občina Bohinj obveščata, da bo Gorska šola SV (s sedežem v Vadbenem centru Pokljuka) v mesecu maju in v začetku junija izvajala taktične aktivnosti v sklopu tečaja bojevanja v gorah na naslednjih območjih bohinjske občine - Soriška planina, Slatnik in Možic: v četrtek, 22. maja, od 9. do 16. ure, 29. maja od 9. do 16. ure, 4. junija od 3. do 24. ure in 5. junija od 0. do 10. ure. Na Planini za Jamo in Plesnarici (Pokljuka) pa 30. maja od 8. do 13. ure. Sodelovalo bo do 30 častnikov in podčastnikov SV. Predvidena je uporaba ma-neverskega streliva.
Predavanja
Kranj - V četrtek, 22. maja, ob 19. uri bo v prostorih Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine (Tomšičeva ulica 7) predavanje o tehniki Transcendentalne meditacije, preizkušeni metodi za doseganje stanja globoke sprostitve, notranje uglašenosti in povečanega zavedanja. O tem, kako lahko vsak sam na naraven način poskrbi za svoje zdravje, ustvarjalnost in zgledne medčloveške odnose, bo predaval Rajko Jerama, učitelj z mednarodno licenco za poučevanje tovrstne meditacije.
Škofja Loka - Območna združenja Rdečega križa Škofja Loka, Kranj, Radovljica, Tržič in Jesenice v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije - zvezo združenj vabijo na predavanje Iraška vojna in posledice - Humanitarno pravo: realnost ali vizija?, ki bo v četrtek, 22. maja, ob 18. uri v Hotelu Transturist.
Radovljica - Danes, v torek, 20. maja, ob 19.30 uri bo v dvoranici Knjižnice A T. Linharta Radovljica predavanje Mitje Fajdige o nevarnostih gensko spremenjene hrane.
Kranj - Koronarno društvo Kranj vas vabi na predavanje, ki bo jutri, v sredo, 21. maja, ob 19. uri v dvorani Doma krajanov na Primskovem. Tema predavanja bo Škodljive posledice kajenja, predavala pa bo gospa Erika Pov-šnar univ. dipl. pedagog.
Kranj - Gorenjski muzej Kranj v okviru obrazstavnih dejavnosti razstave Družina v Kranju - Kruh in srce organizira drugi muzejski večer na temo rodoslovja. Iskanje lastnih korenin je vse bolj priljubljeno, zato bo tokrat Gorazd Zupančič, član Slovenskega rodoslovnega društva, predstavil program za urejanje zbranih rodoslovnih podatkov Brother's Ke-
eper 6. Vabljeni v Renesančno dvorano Mestne hiše v Kranju jutri, v sredo, 21. maja, ob 19. uri.
Kranj - Gorenjska podružnica Slovenskega farmacevtskega društva organizira jutri, v sredo, 21. maja, ob 20. uri v sejni sobi Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj, Gosposvetska ul. 12, strokovno predavanje z naslovom Spolno prenosljive bolezni. Predavala bo docent dr. Eda Vrtač-nik Bokal, dr. med.
Škofja Loka - Mednarodna zveza za dojenje LLL vabi na srečanje danes, v petek, ob 16.30 uri v prostorih Zdravstvenega doma Škofja Loka. Tema srečanja: Zakaj dojiti? Vabljene bodoče, doječe in druge matere, dobrodošli tudi dojenčki in malčki. Informacije po tel.: 510 8001 (Irena).
Šenčur - Župnija Šenčur vabi ljubitelje petja na župnijsko srečanje pevskih zborov v nedeljo, 25. maja, ob 19. uri v cerkvi sv. Jurija v Šenčurju.
Tržič - Turistično društvo Tržič vabi na odprtje razstave Toplina srca in lesa, avtorja Jerneja Kosmača, ki bo v četrtek, 22. maja, ob 16. uri v Rotundi Abanke v Tržiču. Razstavo bo odprl profesor Janez Šter. Ogledate pa si jo lahko do 19. junija, od ponedeljka do petka, od 8.30 do 12. ure in od 14. do 17. ure.
Tržič - Galerija Atrij Občine Tržič vabi na odprtje razstave Začaran krog življenja, avtorja Hermana Ladja, ki bo v četrtek, 22. maja, ob 17. uri. Razstavo s kulturnim programom bo odprl gospod Pavel Rupar in bo na ogled do 19. junija, od ponedeljka do petka, od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure.
Kranj - V Mali galeriji Kranj bo v četrtek, 22. maja, ob 19. uri otvoritev razstave slik avstrijske slikarke Heide Maibach.
Kranj - Razstavna skupina Studio Signum (Franc Zagoričnik, Nejč Slapar in Živko Kladnik), ob 6. obletnici smrti Francija Zagoričnika vabi na otvoritev razstave projektov skupine Studio Signum Kranj, ki bo v prostorih Cafe galerije Pun-gert v Kranju (na koncu mesta), in sicer jutri, v sredo, 21. maja, ob 20. uri. Otvoritveni govor bo imel kustos razstave Miloš Bašin. Nekaj besed o Franciju pa bo spregovoril Matjaž Hanžek. Z recitacijo bo sodeloval Boštjan Sever.
Kranj - V avli poslovne stavbe Elektra Gorenjske, Ul. Mirka Vad-nova 3/a bo jutri, v sredo, 21. maja, ob 14. uri otvoritev slikarske razstave del Rajka Bogataja. Ob otvoritvi bo krajši kulturni program.
Ljubno - Kulturno društvo Ljubno v sodelovanju s Fotografskim društvom Janez Puhar iz Kranja prireja razstavo Dnevi Janeza Pu-harja. Razstava bo v šoli v Ljubnem odprta vsak dan od 24. do 30. maja in sicer od 10. do 12. in od 17. do 20. ure.
Škofja Loka-V četrtek, 22. maja, bodo ob 19. uri na osnovni šoli Ivana Groharja v Podlubniku odprli razstavo planinskih krožkov škofjeloških osnovnih šol. Hkrati bo potekala prireditev ob 50-letnici doma na Lubniku in 30-letnici loške planinske poti. V kulturnem programu bodo nastopili: tamburaši iz Reteč in učenci osnovnih šol Ivana Groharja, Škofja Loka - Mesto in Cvetka Golarja. Slavnostni govornik bo predsednik Planinskega društva Jože Stanonik.
Kranj - V Mali galeriji Kranj na Glavnem trgu 4 bodo v četrtek, 22. maja, ob 19. uri odprli razstavo slik avstrijske slikarke Heide Maibach.
Tržič - Turistično društvo Tržič vabi na ogled razstave Toplina srca in lesa avtorja Jerneja Kosmača, ki jo bodo odprli v četrtek, 22. maja, ob 16. uri v Rotundi Abanke v Tržiču. Razstavo bo odprl profesor g. Janez Šter.
Tržič - Občina Tržič vabi na ogled razstave Začaran krog življenja avtorja Hermana Lacija, ki jo bodo v Galeriji Atrij Občine Tržič odprli v četrtek, 22. maja, ob 17. uri. V kulturnem programu bodo sodelovali: violinista - mlada virtuoza Matija Udovič in Bela Hor-vath, šansonjerka Olga VVeiss-bacher in skupina Kontrabant. Razstavo bo odprl župan in poslanec Državnega zbora RS gospod Pavel Rupar. Ogledate si jo lahko do 19. junija.
Kranj - V avli poslovne stavbe Elektra Gorenjske, Ul. Mirka Vad-nova 3a v Kranju bodo jutri, v sredo, 21. maja, ob 14. uri odprli razstavo slikarskih del Rajka Bogataja. Ob otvoritvi bo krajši kulturni program.
Kranj - Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Kranj, vabi jutri, v sredo, 21. maja, ob 12. uri na ogled kiparske in slikarske razstave ter predstavitev knjig aforizmov in haiku poezije Zlate Volarič, Jožeta Volariča, hčerke Milene Lavvhead in vnukov Nathalie, Daniela in Tanje. Razstava bo do 10. junija odprta v razstavišču ZVKDS OE Kranj Sava - Kokra, Tomšičeva 7, Kranj,
Kranj - Župan Mestne občine Kranj, Fotografsko društvo Janez Puhar Kranj, Galerija mestne hiše v Kranju in Prešernovo gledališče vabijo na ogled razstave Ogledalo Kranja. Pokrovitelj razstave je Fotografska zveza Slovenije. Uvodna svečanost s podelitvijo nagrad in priznanj bo danes, v torek, ob 18. uri v Prešernovem gledališču v Kranju. V kulturnem sporedu bosta sodelovala kitarski duo Nina in Andi. Razstava v Prešernovi hiši bo odprta do konca maja, vsak dan razen ob ponedeljkih od 10. do 18. ure (ob nedeljah od 10. do 12. ure).
Predstave ^
Koroška Bela - V Kulturnem hramu na Koroški Beli so lahko otroci v soboto, 24. maja, ob 16. uri ogledajo gledališko predstavo z naslovom Mala čarovnica, ki mogla biti zlobna. Predstavo je režirala Metka Dulmin, nastopili pa bodo člani Otroške dramske skupine KPD Josip Lavtižar.
'GOSTILNA
RESWRACIIA
GALERIJA
"Pri Jožovcu" Begunje
Glasbeni program:
SREDA, 21. 5. 2003 -
glasbeni večer z ansamblom ZUPAN
PETEK, 23. 5. 2003 -
glasbeni večer s HIŠNIM ANSAMBLOM JOŽOVC
SOBOTA, 24. 5. 2003 -
glasbeni večer s HIŠNIM ANSAMBLOM JOŽOVC
Vse glasbene prireditve so ob 19. uri. Informacije in rezervacije na tel. št. 04/5333 402
Ob petkih posebne ugodnosti
Škofja Loka - V začetku leta zbrana Skupina trgovcev za Mestni trg je z majskimi petki začela dejavno posegati v usodo dogajanja na Placu, kot Ločani pravijo osrednjemu prostoru v starem mestnem jedru Škofje Loke. "Placarski petki", kot so imenovali petkova srečanja, naj bi prispevala k večji prodaji posameznih trgovin, k njihovi večji prepoznavnosti, lastni promociji in k oživljanju Mestnega trga v času obratovanja trgovin.
"Prodajo izdelkov ali samo njihova promocija bo potekala ob lepem vremenu vsak petek od maja do oktobra pred trgovinami na primerno urejenih stojnicah," nam je povedal Marko Pleško iz Turističnega društva. Dopolnitev petkovih trgovskih dnevov bo glasba, možni so tudi drugi dogodki. Do sedaj trgovci z Mestnega trgu ugotavljajo, da se projekt razvija v pravo smer, žal pa ugotavljajo nezainterisiranost nekaterih trgovcev in predvsem gostinskih lokalov. "Prav vsak bi lahko pred vrata postavil vsaj stojnico s promocijskimi izdelki, gostinski lokali pa vsaj nekaj miz," pravi Ika Renčelj, lastnica trgovin in pobudnica projekta z Mestnega trga. Nekateri trgovci ob petkih pripravljajo še posebne ugodnosti za svoje kupce, obljubljajo pa tudi živo glasbo. Boštjan Bogataj
Teden mladih za vse mladostnike
Kranj - Letošnjega Tedna mladih so se prvič udeležili tudi učenci Osnovne šole Helene Puhar, ki so pripravili svoj nastop. Njihove učiteljice so želele, da bi tudi oni, ki so istih starosti, kot vrstniki, za katere je Teden mladih pripravljen, doživeli ta teden. Prijavile so se na razpis, pripravile program in kljub dežju in nenadni ohladitvi, ki sta pregnala večino četrtkovih prireditev, so učenci z velikim veseljem nastopili na Glavnem trgu. Na posebne ulwilla inštrumente, ki so prilagojeni za njihovo učenje, iz posebnega lesa pa jih izdelujejo duševno prizadeti v Nemčiji, so ob pomoči učiteljice zaigrali nekaj znanih slovenskih pesmic, sledil je samostojni nastop na klaviaturah in odlična plesna točka. V hodniku Kluba študentov Kranj so pripravili tudi likovno razstavo na temo Hiša skozi čas. Učenci so risbe naredili v različnih tehnikah. K.D.
MALI OGLASI
2201-42-47
2201-42-48
2201-42-49
ffax: 201-42-13
OBVESTILO
Naše cenjene naročnike in stranke obveščamo, da imarno v malooglasni službi
NOV DELOVNI ČAS,
in sicer: od ponedeljka do petka neprekinjeno od 7. • 16.30 ure.
APARTMA -PRIKOLICE
PORTOROŽ - novi 2 sobno APARTMAJI, pogled na morje, ugodno, rezervacije. Tf 041 /75-75-50, www.ananina.com 5906
Rusko BRAKO PRIKOLICO, prodam. Tf 031/678-828 _^
ODDAM POČITNIŠKO HIŠO v termah Čatež, 6 ležišč, g 041/774-286 6195
Otok ŠOLTA pri Splitu APARTMAJI v hiši blizu morja, res ugodno - ODDAM. Tf 041 /596-015_ 6399
ODDAM POČITNIŠKO PRIKOLICO po dogovoru, tudi za vikend, v Umagu. Tf 041/320-126____^
Prodam KAMP prikolico Adria, dobro ohranjena. Tf 041/623-872_esia
ODDAM APARTMA v terman Čatež v zidanem objektu s petimi kartami. TP 041/633-195_'___6568
Nudim APARTMA za letni dopust na otoku Pagu'- Novalja. Tf 51-91-676 ali 041/223-
789__6581_
BOH. BISTRICA; 36,85 m2, prodamo še zadnji opremljen apartma v neposredni bližini smučišča, cena 11,7 mio SIT . SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000.
APARATI STROJI
Ugodno prodam dve SLAMOREZNICE. TP 25 23 010 6531
Prodam komplet PEC centralne kurjav, olje/drva s cisterno, TP 2311-791 6534
Prodam poceni SILOREZNICO Epple 900 S. Tf 5141-266, zvečer 6535
Prodam STRUŽNICO za les, mlatilnico, obračalnik, šrotar, ojnice, lestve. Tf 580-
20-80 k 6541
Pralni STROJ Gorenje, brezhiben, prodam. Tf 041/878-494 6547
AGROMIX,SERVIS IN TRGOVINA d.0.0., Ljubno 29 na Gorenjskem. NUDI UGODNO Kmetijska mehanizacija, motorne freze za zemljo, motokultivatorji s priključki, kosilnice, rezervni deli, motorna olja za traktorje in motor, žage, motorna kolesa. Tf 533-
1009_6556
Prodam NAKLADALKO SIP 17 m3. t»
040/728-447, 070/885-150_6559
Prodam VRTNO KOSILNICO Tomos. Tf 518-80-94,031/360-536 6579
Prodam MOTORNO KOSILNICO BSC 13 KS, bencin petrolej. Tf 51-41-364, 051/204-264 esas
ROTACIJSKO KOSILNICO SIP 165 in OBRAČALNIK SIP 220, prodam. Tf 041/608-765 6614
GARAŽE
Prodam ZAMRZOVALNO SKRINJO in ZAMRZOVALNO OMARO. Tf 041/597-933 _8«S3
Prodam TROSILEC HLEVSKEGA GNOJA in frezo Batuje. Tf 040/201-364 6499
Prodam BCS 127 KOSILNICO, bencin-Petrolej, cena po dogovoru. TT 53 34 170, od 19.-21. ure___ 6503
Prodam osebni RAČUNALNIK CELERON 333 4 GB spomina, 64 MB rama, monitor. *P 031/807-921 6607
Kranj - Šorlijeva ; prodamo triplex garažo v kleti, cena 1.650.000,00 SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000.
KRANJ - Šorlijeva, oddamo garažo v triplex objektu. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 031 635 387
GR. MATERIAL
Prodam ŠPIROVCE, DESKE, umetno suhe PLOHE, OPAŽ in BUKOVE DRVA. Tf
041 /637-100_6495
Prodam suh rezan LES smreka, hrast, 25,30,50. Tf 2501-288_esoe
Prodam suhe SMREKOVE PLOHE in avtomatsko TEHTNICO za krompir. TP 250-53-60 _es52
Prodam PVC balkonska vrata in okno 90x240, 80x162 cm. TT 040/399-767
HIŠE KUPIMO
HIŠE KUPIMO GORENJSKA manjšo, lahko starejšo hišo za znanega kupca. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041/333 222_4253
ŠKOFJA LOKA: kupimo samostojno hišo, vseljivo do 37 mio. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198__
GORENJSKA; več hiš, enostanovanjskih, novejših ali potrebnih adaptacije, z nekaj zemljišča po možnosti na mirni lokaciji, iščemo za naše stranke. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000.
KRANJ, STRAŽIŠČE, BITNJE..... kupimo
vrstno hišo do 30 mio. SIT. Plačilo takoj v gotovini. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886
HIŠE ODDAMO
POLJANE NAD ŠKOFJO LOKO, ODDAMO HIŠO v najem z vrtom in sadovnjakom, vsi priključki, ugodno. LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-300 esee
HOTEMAŽE - oddamo starejšo HIŠO z vrtom, 3 ss neopremljeno stanovanje, ogrevanje na trda goriva, cena 70 000 SIT/mes. DOM NEPREMIČNINE TP 202-33-00, 041/333-222 ' 6593
HIŠE NAJAMEMO
Urejena družina za daljše obdobje najame HIŠO v Šenčurju. Telefon: 041/611-804
HISE PRODAMO
KRANJ Vod. stolp v mirni soseski na parceli 730 m2 prodamo dvostanovanjsko hišo z vrtom in garažo, potrebno obnove, KRANJ Šorlijevo naselje na dobri lokaciji prodamo obnovljeno, zelo lepo, vrstno hišo na parceli 499 m2, cca 360 m2 uporabne površine, DRULOVKA lepo, vrstno enonad-stropno hišo 6x17 m, na parceli 178 m2, cena 36,5 mio SIT, MLAKA dvostanovanjsko hišo na parceli 1033 m2, 350 m2 uporabne površine, KOKRICA hišo v IV. gr. fazi na parceli 541 m2, lahko dvostanovan-jska, 44 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369-333, 041/333-222
4251
BREG OB SAVI visokopritlično, ned-končano hišo z delavnico na parceli cca. 1000 m2, TRŽIČ UGODNO na izredni lokaciji z lepim razgledom prodamo pritilicje hiše z vrtom in garažo, 18 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041/333 222 4252
KRANJ Mlaka ugodno prodamo starejšo hišo na parceli cca 200 m2 potrebno obnove, cca 100 m2 uporabne površine. BLED okolica UGODNO prodamo samostojno, enonadstropno, podkleteno stanovanjsko hišo (33 I), na parceli 634 m2, 285 m2 uporabne površine, potrebna delne obnove, cena 29 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041/333
2 2 2 5968
Lahovče pri Brniku prodamo - parcele z gradbenim dovoljenjem in nove stanovanjske hiše zgrajene do IV. gradbene faze Interda, d.0.0., tel.: 041/647-257, 041/333-222
STRAŽIŠČE, samostojna HIŠA 25 let, parcela 490 m2, priključki, cena dogovor, prodam. TP 23 15 600 , 041/774 101 Pl-ANOVA NEPREMIČNINE 6529
HIŠO na Drulovki, 210 m2, podkleteno, opremljeno, velika terasa, vrt, prodamo za 170.000 EUR (39,8 mio SIT, 809 EUR/m2). TP 041/667-827 6548
ŽIRI prodamo enodružinsko podkleteno stanovanjsko hišo, 146 m2 stanovanjske površine, velikost zemljišča 467 m2, CK ogrevanje, mirno, urejeno okolje. LOKA" NEPREMIČNINE, 50-60-300 6564
ŠKOFJA LOKA Stara Loka prodamo enodružinsko hišo, na parceli 436 m2, tlorisa 18x9 m in 140 m2 bivalne površine, pritličje popolnoma obnovljeno, mansarda je še neizdelana. Urejena in mirna okolica s sadnim in zelenjavnim vrtom. LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-300 eses
ŠKOFJA LOKA-okolica, 200 m2 , starost 2 leti, III gradbena faza, parcela 1000 m2, ugodno prodamo. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958 , 04 512 51 22.
PODNART, okolica - starejšo stan. hišo, potrebno popolne obnove, pare. 774 m2, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
MEDVODE - luksuzno 2 družinsko hišo v varovanem okolju, novo, cca 350 m2, pare. cca 2.200 m2, primerno za zahtevnejše kupce, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
Breg - Drulovka pri Kranju: prodamo stanovanjske hiše in parcele z gradbenim dovoljenjem. Interda d.0.0., Tel.: 041/647-257
VISOKO, Luže - 2 družinsko hišo (2x3 ss), cca 170 m2 biv. površine, pare. cca 820 m2, obnovljena, prodamo, možno tudi po posameznih etažah, Mike &Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si'
Kranj bližina, prodam enodružinsko hišo, vzdrževana, lahko se poveča v dvodružin-skoTRIDA041 860 938, 04 513 75 90
Radovljica okolica, prodam stanov, hišo, parcela 600 m2, sončna lokacija, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Šk. Loka okolica, prodam prijetno družinsko hišo, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Kranj bližina, prodam tristanovanjsko hišo, 345 m2, na večji parceli, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Kranj bližina, prodam nadstandardno enodružinsko hišo, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
BLED- prodamo hišo, staro 30 let, prostorno, parcela 600 m2, cena 33 mio. FRAST- nepremičnine 041 626 581 04/ 23 44 080
KRANJ- 3 KM IZVEN: prodamo dvodružin-sko hišo, kvalitetna, idealna za oddajo, parcela 500m2, 45 mio FRAST-nepremičnine 041/734 198
ŽIGANJA VAS: prodamo starejšo hišo za nadomestno gradnjo na parceli 1300 m2. FRAST nepremičnine 041 626 581
ŠKOFJA LOKA: prodamo hišo, na idilični lokaciji, takojšnja vselitev, 34 mio. FRAST-nepreničnine 041/ 626 581
VODICE: prodamo prekrasno hišo na samotni lokaciji, 58 mio. FRAST-nepremičnine 041/ 626 581
KRANJ- IZVEN: prodamo stanovanjsko hišo z več garažami in skladiščem, botanično bogato zasajena velika parcela, enkraten dostop. FRAST-nepremičnine 041/ 626 581
Škofja Loka, v smeri proti Kranju, na sončni in ravni lokaciji prodamo samostojno hišo z pomožnim objektom na parceli 960 m2, primerno tudi za poslovno dejavnost! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tet: 041/ 347 323, 04/ 2362890.
Preddvor, 18 let stara stan.hiša, s poslopjem primernim za obrtno delavnico, parcela 800m2, cena dogovor, možna menjava za manjšo posest v okolici Škofje Loke! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890.
Sp. Besnica-Pešnica, enodružinska hiša, skupno 150 m2 površin, stara 11 let, 614 parcele, sončna in ravna lega na začetku naselja, cena ca 37 MIO! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tet: 041/347 323, 04/ 2362890.
Naklo, dvostanovanjska hiša, stara 20 let s parcelo 700m2, možna menjava za vikend! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890.
Kranj, smer Brdo prodamo kvalitetno novoizgrajeno, znotraj nedokončano stan. hišo atraktivnega izgleda, na odlični, ravni ter sončni lokaciji, velikost parcele ca 540 m2! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tet: 041/ 347 323, 04/ 2362890.
OTOČE, 12 km iz Kranja, enodružinska odlično urejena stan, hiša na parceli ca 700 m2, 150 m2 bivalnih povr., klet, garaža, CK, alarm ipd.Cena: 34.9 MIO sit. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tet: 041/ 347 323, 04/ 2362890.
KRANJ - prodamo na dobri lokaciji lepo atrijsko vrstno hišo na parceli 499m2. STANING 04/ 20 42 754 051/ 306 150
KRANJ- ožja okolica prodamo starejšo visokopritlično hišo na parceli 343m2 za 19.500.000 SIT.STANING 04/ 20 42 754 051/ 306 150
KOKRICA prodamo NOVO nedokončano visokopritlično hišo na parceli 541 m2 za 44 mio SIT.STANING 04/ 20 42 754 051/ 306 150
BESNICA prodamo nedokončano visokopritlično hišo 12,7x9,6m2 na parceli 643m2. STANING 04/ 20 42 754 051/ 306 150
BAŠELJ prodamo nedokončano visokopritlično hišo na parceli 800m2. STANING 04 / 20 42 754 051 / 306 150
Bled; na odlični lokaciji in blizu centra, prodamo tristanovanjsko hišo, pred kratkim kompletno in kvalitetno obnovljeno. Ugodni plačilni pogoji, možne menjave. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000.
GORENJA VAS - Reteče; 150 m2, enodružinska, podkletena, pritlična montažna hiša, parcela 2161 m2 (možen nakup samo dela parcele). Cena: 51,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000.
Škofja Loka - Podlubnik; 169 m2, vrstna hiša s 310 m2 zemljišča, ob zelenem pasu. Cena: 45,6 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000.
Možjanca; 96 m2, stara hiša, primerna za nadomestno gradnjo. Parcela je velika 209 m2. Cena: 5,8 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000.
BLED - Mladinska; 160 m2, starejša vila, potrebna obnove. Cena: 30,4 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11
000.
NAKLO; 150 m2, starejša, zgornja etaža je v celoti adaptirana, mirna in sončna lokacija. Parcela 800 m2. Primerna za eno družino. Cena 28 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000.
SP. BRNIK; 150 m2, nova hiša dvojček, parcela 260 m2, v notranjosti manjkajo zaključna dela, okolica je urejena. Sončna lega. Primerna za eno družino. Cena 27 mio SIT.- SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000.
PREDDVOR - Zg. Bela; 160 m2, en-odružinska, stara 25 let, na parceli 700 m2, ob zelenem pasu, mirna lokacija, takoj vseljiva. Cena 36 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000.
TRŽIČ - Bistrica; 250 m2, vrstna, vseljiva takoj, parcela 350 m2, nova streha, mirna in sončna lokacija. Cena 38,4 mio SIT SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000.
ŠKOFJA LOKA - Papirnica;. 250 m2, prodamo nedograjeno atrijsko hišo v 5. gr. fazi. Mirna lokacija ob gozdu, z lepim razgledom, parcela 754 m2. Cena: 53,8 mio SIT SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000.
KRANJ - center; 150 m2, stara meščanska hiša, primerna tako za poslovno dejavnost kot tudi za stanovanja. Možna je menjava za stanovanje v severnem delu Kranja. Cena 32 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000.
KRANJ - Mlaka; 423 m2, hiša v IV. gradbeni fazi, komfortna, luksuzna gradnja, 1020 m2 parcele, idilična, sončna lega', cena 52,7 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE. d.0.0., tel. 28 11 000.
Drulovka; 250 m2, novejša vrstna atrijska hiša, tlorisa 17 x 6,40m, kvalitetno grajena, z vsemi priključki, parcela 400 m2. Cena 40 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000._
KRANJ - okolica; 220 m2, dvostanovanjska, nova, sodobno grajena, 600 m2 parcele, možnost PP v pritličju - delavnica, cena 42 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000._
MEDVODE - Zbilje; 360 m2, razgled na jezero, novejša, kvalitetna, lahko dvodružin-ska, parcela 804 m2, sončna, mirna lega, cena 67,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000._
BESNICA-Pesnica; 180 m2, 10 let, sončna, mirna , 614 m2 parcele, garaža, lahko dvodružinska, možna menjava za stanovanje, cena 36,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000.
KRANJ - ŠENČUR, prodamo vrstno atrijsko hišo, bivalne površine 260 m2, na parceli 800 m2, novejša, enostanovanjska, lahko tudi dvostanovanjska. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930_
NAKLO, prodamo v III. gradbeni fazi dvostanovanjsko hišo, klet meri 98 m2, pritličje 99 m2, mansarda pa 93 m2, z zemljiščem 592 m2. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886
KRANJ - PRIMSKOVO, prodamo polovico hiše (dvojček), bivalne površine 80 m2, z neizdelano mansardo, garaža, vrt in dvorišče. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930
PŠEVO POD JOŠTOM, prodamo stanovanjsko hišo v III. gradbeni fazi, na zemljišču 840 m2, sončna lega, čudovit razgled. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886, 041 386 930
UGODNO!! ŽIGANJA VAS, prodamo visoko pritlično hišo, staro 20 let, vzdrževana, na zemljišču 541 m2. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886, 041 386 930
VODICE, prodamo starejšo hišo -nadomestna gradnja, na zemljišču 650 m2. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886, 041 386 930
Škofja loka - poslovno stan.hiša v celoti obnovljena, 110 m2 v etaži, (pritličje pisarne, nadstropje stanovanje), parcela 275 m2, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Bitnje - novogradnja dvojčka vel. 9x11 m, pritličje in mansarda, 2 hiši, parcela 500 m2 na enoto, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25"66,
Kranj, Mlaka - stan. hiša v lll.gr.fazi, moderen tloris, parcela 1.020 m2, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj - v bližini mesta prodamo kmečko hišo z gospodarskim poslopjem, parcela 2.300 m2, KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj - dvodružinska hiša, pritličje 116 m2 in mansarda 105 m2, ločen vhod, parcela 500 m2, bližina mesta, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj - v smeri Preddvor na parceli 685 m2, novo hišo, podkleteno, s pritličjem in mansardo, v vsaki etaži 100 m2 uporabne površine, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj, Kokrica - stan.hiša v IV.gr. fazi na parceli 550 m2, možnost še dokupa sosednjega zemljišča, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Na celotnem območju Gorenjske Kranj-z okolico, Šk.Loka - Poljanska dolina, Cerklje, Kovor, Bled z okolico, Radovljica, Jesenice, prodamo več hiš različnih velikosti in različnih cenovnih razredov. Obiščite nas tudi na naši spletni strani www.itd-plus.si ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661
CERKLJE NA GORENJSKEM - BLIŽNJA OKOLICA prodamo pritlično hišo, staro 11, leti, v celoti podkletena, na 572 m2 zemljišča, bivalno pritličje z izhodom na teraso cca 130 m2, brez CK, prevzem in cena po dogovoru. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
DRULOVKA, prodamo zelo lepo dvodružinsko hišo ( dvojček), stara 10. let, cca 380 m2 zemljišča, podkletena, bivalno pritličje in prva etaža + neizdelana galerija, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - DRULOVKA, prodamo končno vrstno hišo, cca 200 m2 stanovanjske površine, zemljišča cca 250 m2, stara 10. let, prevzem in cena po dogovoru. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
STRUŽEVO, na prodamo adaptirano visokopritlično hišo - dvostanovanjsko, dimenzij 10,5x11,5, na cca 779 m2 zemljišča, 1/2 podkletena, vsi priključki, CK - olje, prevzem in cena po dogovoru. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
PODBREZJE, prodamo hišo 10x10 z gospodarskim poslopjem 6x12 ter pripadajočim kmetijskim zemljiščem cca 3.000 m2 od tega cca 666 m2 stavbnega zemljišča, starost cca 20 let, lepo ravno zemljišče, v hiša kompletu podkletena, bivalno pritličje, prva etaža in mansarda, brez CK, vseljivost in cena po dogovoru. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
VOKLO, na 950 m2 zemljišča prodamo lepo dvodružinsko hišo, staro 20. let, dimenzij 9,80 x 9,20, v celoti podkletena, bivalno pritličje + prva etaža ter neizdelana mansarda, CK - olje, vsi ostali priključki so, prevzem in cena po dogovoru. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
STRAŽIŠČE - BLIŽNJA OKOLICA, prodamo kmetijo z gospodarskim poslopjem, cca 2.335 m2 zemljišča, prevzem in cena po dogovoru. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
d.d.
družba za gradbeništvo, inženiring, trgovino Stara cesta 2, 4220 Škofja Loka
NOVOGRADNJE
PREVZEM STANOVANJ V JUNIJU!!!
• ŠENČUR - SAJOVČEVO NASELJE
-2S STANOVANJA OD 63 m2 -3S STANOVANJA OD 86m2 -3S+K VELIKOSTI 90m2
• ŠKOFJA LOKA - ATELJE
- 2S+K VELIKOSTI OD 73m2
- 3S STANOVANJE
- DUPLEXI OD 119m2
• GORENJA VAS - STANOVANJA IN LOKALI -GARSONJERA 30,5m2
-2S STANOVANJE 51,5m2 -POSLOVNI LOKALI VEL. OD 30m2
• LESCE
-2S+K OD 68m2
OSTALO;
• POSLOVNI PROSTORI V KOMPLEKSU METULJČEK V ŠKOFJI LOKI (LOKALI VELIKOSTI OD 55m2); CENA 210.000,00 SIT/M2
• POSLOVNI PROSTORI V OPC ŠENČUR
• GARAŽNI BOKS V TRIPLEKS GARAŽAH NA TRATI (ŠKOFJA LOKA)
INFORMACIJE NA TELEFON 04 51 12 600
IZOBRAŽEVANJE
Osnovni študijski PRIROČNIK rešuje življenja. Naročite ga na TP 5331-552 6536
Instruiram MATEMATIKO za OŠ in SŠ. BS &BB Bitežnik in partner d.n.o., Za jezom 14, Tržič TP 031 /498-500 6602
KOLESA
Prodam dekliško KOLO gorsko 24 col, 6-10 let. TP 5725-319 6613
KUPIM
ODKUPUJEMO SMREKOVO in MACES-NOVO HLODOVINO. TP 530-65-55, 041/680-925 BRAZDA d.0.0., Poljšica pri Podnartu 6 5403
Kupim KOTEL za kuhanje prašičje krme. TP 51-22-490, 041/800-860 6498
Suh smrekov LES kvaliteten cola + plohi 3 m3, kupim. TP 041/608-656 6501
Kupim ROTACIJSKO KOSILNICO, PAJEK SIP, SAMONAKLADALKO hribovsko SIP, NAKLADALEC HLEVSKEGA GNOJA, hidraulični, TROSILEC hlevskega gnoja ter CISTERNO za gnojevko Creina. Tf 041/597-086 6573
TRAKTOR Štajer 18 s kosilnico, kupim. Tf 041/882-134 6574
Kupim 7 m dolgo BIVALNO PRIKOLICO. TP 041/788-822 6878
Kupim PAJEK in IZKOPALNIK KROMPIRJA. Tf 041 /849-573 658/
LOKAL ODDAM
BREG ob Savi ugodno oddamo delavnico za mirno dejavnost, 180 m2, tel., CK, WC, parket, cena 117.000 SIT/mes, KRANJ oddamo aii prodamo poslovne prostore za različne dejavnosti. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00,041/333 222 5969
Oddam GOSTINSKI LOKAL v Tržiču z možnostjo odkupa inventarja. Dodatne inf. na Tf 070/350-114 52/8
KRIŽE pri Tržiču - oddam v najem GOSTINSKE PROSTORE, cca. 122 m2, na dobri lokaciji, z vrtom in vsemi pomožnimi prostori. Tf 041/753-513 ali 04/2012-754 636i
PRIMSKOVO, POSLOVNI PROSTOR 300 m2, pritličje, najemnina ugodna, ODDAM. Tf 23 15 600, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE 6530
KRANJ, bližina zdravstvenega doma, LOKAL, 28 m2, prodam ali oddam Tf 041/298-425 657?
RADOVLJICA - zobno ambulanto, laboratorij, čakalnico, garderobo, vso opremo za delo in pohištvo v pritličju hiše, 70 m2, oddamo, možen odkup inventarja, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114, www. mike-co.si
KRANJ, komunalna cona - nov posl. prostor, vsa dovoljenja, skladišče 108 m2, pisarne 193 m2, dve mansardi (150 m2 nedokončana, 80 m2 izdelana), 20 parkirnih mest, oddamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
KRANJ, mestno jedro - trgovina 80 m2, skladišče, sanitarije, oddamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114, www. mike-co.si
Kranj okolica, večji posl. stan, objekt, primeren tudi za gostinstvo, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
ŠKOFJA LOKA - Kapucinski trg; 85 + 91 m2, oddamo poslovne prostore na odlični lokaciji, primerne tudi za trgovski lokal. Cena najema v pritličju je 2.500,00 SIT/m2, v nadstropju pa 1.870,00 SIT/m2. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000.
KRANJ - Labore; 667 m2, poslovni prostori v 1 nadstr., novejši, urejen dostop in parkiranje, oprema po dogovoru. Cena: 2.340 sit/m2. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000.
PRODAMO
Terme Čatež: počitniško hišico v Termah Čatež, v velikosti 46,9m2 stanovanjske površine in 45m2 dvorišča, cena 10.368.488 SIT.
Kobla: Dom Dr. Janeza Mencingerja na Kobli, Ravne 20, v velikosti 323,64 m2 stanovanjske površine in 3.299m2 zemljišča, cena 50.084.438 SIT.
Kranj: poslovni objekt na Prešernovi 6. Objekt obsega 408 m2 poslovne površine v pritličju, 354 m2 v I. nadstropju, 274 m2 v II. nadstropju, 289 m2, v III. nadstropju in 128 m2 v mansardi, cena 226.998.692 SIT.
Jesenice: lokal na Hrušici 71 F, v velikosti 67,89 m2 , cena 10.506.218 SIT.
Jesenice: triplex garažo na Titova cesta 68 v velikosti 11,76 m2, cena 885.829 SIT.
Škofja Loka: garažo na Kapucinskem trgu 7 v velikosti 43,55 m2, cena 3.523.314 SIT.
Škofja Loka: poslovni objekt v Šolski ulici 6. Objekt obsega 177 m2poslovne površine v kleri, 283 m2 v pritličju, in 149 m2 v I. nadstropju, cena 91.923.607 SIT.
Tržič: stanovanjski objekt na Bračičevi 2, v velikosti 234,8lm2, cena 9.894.286 SIT.
Informacije: 04/208-44-77 http://gbkr.si
Gorenjska banka d.d., Kranj Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj
Gorenjska ^j? Banka
lianka .) /Hi.ilithiHn
Prodam GOBELINE, izdelujem jih po naročilu. Tf 040/635-537 een
PRIDELKI
Prodam beli 041/855-107
jedilni  KROMPIR. Tf
KRANJ - okolica, oddamo več poslovnih prostorov (skladiščenje, opravljanje mirnih dejavnosti). IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
CERKLJE, oddamo poslovni prostor v novi poslovno stanovanjski hiši, za mirno dejavnost. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930
Kranj, Primskovo - večji poslovni prostor za trgovino, zastopništvo v pritličju in nadstropju, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ-okolica ODDAM POSLOVNE PROSTORE, 75+80m2 (servis, pisarne, predstavništva). Tf 041/691-249 eeoi
LOKAL PRODAM
Kitajsko restavracijo v Radovljici, GOSTILNO v Šk. Loki in MOTEL pri Kočevju, prodam. Tf 041/504-414 5123
Kranj, Planina - na odlični lokaciji 412 m2, primerno za trgovino, servisno dejavnost ali pisarne, možnost nakupa tudi po delih, ugodna cena, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj - poslovne prostore (skladišča in pisarne) v pritličju objekta 1.600 m2 in kleti 800 m2, dovoz po rampi, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj (v bližini) - halo, primerno za tenis igrišče ali druge športne dejavnosti, prodamo K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Podbrezje: poslovni prostor (pisarne z razstavnim prostorom, skladišča) vel. 175 m2 v poslovno stanovanjski hiši, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
ŠKOFJA LOKA, prodamo poslovni prostor primeren za živilsko trgovino ali mirno obrt, 55,05 m2, pritličje, CK - plin - lastna, klima, vsi priključki, prevzem možen takoj, cena po dogovoru. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
MOTORNA KOLESA
Prodam MOPED GILERA s prtljažnikom, 1.2000, 900 km, kot nova, 350 000 SIT ali najboljšemu ponudniku. Tf 031/713-850
MOTORNA KOLESA: APRILIA, KTM, Pl-AGGIO, GILERA oprema z motorje in motoriste - rezervni deli - NOVO PRI NAS TO-MOS, kolo z motorjem Flexer 25 za tiste, ki težko vrtijo pedala. TOMOS, SUPER TOM -motokros za najmlajše od 7-12 leta. Za oba omenjena tipa ni potrebna čelada, registracija in izpit. Motocenter, 533-1516 6557
Prodam TOMOS avtomatik, ohranjen. Tf 031/643-725 _6598
Prodam MOPED ATX 50, po delih. Tf 040/354-208 6599
OTR. OPREMA
Kombinirani voziček Hauck, velika kolesa, ohranjeno. Tf 041/499-218 6ri6
OSTALO
CVIČEK in belo LAŠKI RIZLING ugodno prodam. Možna dostava. TT 041/830-461
6524
Prodam kvalitetno KORUZNO SILAŽO. Tf
25 22 759_ 653?
Prodam 1 ha STOJEČE MRVE, Cerklje. Tf 041/760-791 6538
PODARIM
Podarimo 2 mlada MUCKA. TT 595-50-
61 6586
Podarim traktorske GUME, rabljene, 11.2-28 IMT 539. Tf 5725-312 eeoe
Podarim NAKLADNI PANJ za čebele. Tf
514-66 41 _ 6607
PODARIM PRALNI STROJ Gorenje in dva ŠIVALNA STROJA Bagat. Tf 25 61 970
POSESTI
LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22, 01/3611-078_3o_
Prodam STEBRIČKE za brajdo z rpko. Tf 5962-327___ 6504
Prodam bakereni kotel za kuhanje žganja. Tf 2311-2 2 8 6609
KMETIJSKO ZEMLJIŠČE ali KMETIJO kupim. Tf 031/54-88-41 isu
LAHOVČE na robu naselja prodamo več ravnih, zazidljivih parcel različnih velikosti, možnost gradnje na ključ, BESNICA v mirnem naselju sončno parcelo, 660 m2, 17000 SIT/m2, BREZJE prodamo ravno, sončno parcelo ob robu naselja, 600 m2, 15000 SIT/m2, BRITOF Voge prodamo zaz. parcelo 486 m2, na robu naselja, 9,9 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333,041/333 222 4254
PARCELE KUPIMO KRANJ, ŠK. LOKA, RADOVLJICA KUPIMO več zazidljivih parcel za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369 333, 041/333
22 2 4255
Vodice zazid. pare. 950 m2 za stan.posl. namembn., ravna, priključki so, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
GORENJSKA; zazidljive parcele za gradnjo stanovanskih hiš nujno iščemo za naše stranke. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000
V okolici Bohinj. Bistrica : prodamo kmetijsko zemljišče (gozd 3,3 ha v enem kosu in pašnika 2,2 ha v enem kosu), K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
ŠKOFJA LOKA, MEDVODE,... kupimo parcelo cca 1000 m2, za že znano stranko, plačilo v gotovini. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886
Šenčur Voglje, zazidljiva pare. 520 + 100 m2, ravna, odprta, sončna z vsemi priključki, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Zbilje, zazidlj. pare. ravna, na robu naselja, priključki ob parceli, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Žiri-Račeva, zazid. parcela 3000 m2, sončna, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
RADOVLJICA - Predtrg; 2110 m2, prodamo stavbno zemljišče v območju zazidalnega načrta za gradnjo dveh hiš. Parcela je ravna in v centru mesta. Cena: 35 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
MLAKA - nad Begunjami; 830 in 843 m2, stavbno zemljišče na prisojni legi, dostop po asfaltu, voda in elektrika na parceli. Cena: 12,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
GOLNIK - Senično; 1.800 m2, zazidljiva parcela, strma, priključki na njej, primerna za bivalni vikend ali stanovanjsko hišo. Možnost dokupa gozda. Cena 7,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
PREDDVOR - Možjanca; 484 m2, sončna parcela v naselju vikendov, rahlo v hribu, z razgledom. Cena 7,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
PREDDVOR Možjanca, prodamo cca 4 ha kmetijskih zemljišč in gozdov. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000._
BRITOF; 486 m2, zazidljiva, ravna, pravokotne oblike, sončna lega. Cena 10,8 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
KOVOR pri TRŽIČU,, prodamo zazidljivo parcelo, 790 m2, z lokacijskim dovoljenjem. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886_
LESCE - HLEBCE, prodamo zazidljivo parcelo, 980 m2, vsi priključki že na parceli, cena 15,7 mio SIT. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930
SP. BESNICA, prodamo zazidljivo parcelo 435 m2, lokacijsko dovoljenje. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930 __
BEGUNJE - okolica, prodamo zazidljivo parcelo, 1400 m2, vsi priključki na parceli, že pridobljeno lokacijsko dovoljenje, cena ugodna. BLED - KORITNO, prodamo zazidljivo parcelo 1400 m2. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 _ '_
BRNIK - okolica, oddamo skladiščni prostor cca 50 m2, lahko tudi kot garaža in za konjerejce večji hlev in 1 ha travnika za pašo ali krmo. Možnost najema za obdobje 10 let, lahko tudi posamezno. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 031 635 387_
BRITOF - VOGE, prodamo zazidljivo parcelo v izmeri 488 m2. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041
386 930
GOLNIK - LETENCE, prodamo zazidljivo parcelo v velikosti 869 m2. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041
386 930
GOLNIK, parcela ca 1500 m2, ravna, mirna, sončna lega. Elektrika, voda in brunarica na parceli! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/2362890
V okolici Kranja kupimo stanovanjsko hišo s pripadajočim zemljiščem za znano stranko z gotovino! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.c.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
Bled, Koritnc - zazidljiva parcela 598 m2, primerna za stan.hišo, cena = 16.400,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Preddvor, Tupaliče - 541 m2 in 1236 m2 zazidljive za hišo, cena = 14.100,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Britof: stavbna parcela 498 m2 za stan. hišo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53,
202 25 66
Smlednik: zazidljivo parcelo cca 600 m2 po ugodni ceni, plačilo po obrokih, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25
66
Tržič okolica , prodam vzdrževano kmetijo z 20 ha. kmetijskih površin na lepi lokaciji, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
POLJANE- okolica, 914 m2, zazidljiva parcela, sončna in mirna lokacija, lep razgled, ugodno. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958, 04 512 51 22.
ŠKOFJA LOKA-Trata, 2200 m2, zazidljiva parcela, v sklopu obrtne cone, možen začetek gradnje spomladi, komunalna infrastruktura. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958 , 04 512 51 22.
KRANJ: prodamo primerno parcelo za izgradnjo poslovnega centra, FRAST-nepremičnine 041/ 626 581
SENIČNO prodamo zazidljivo parcelo 1033m2 za 15.000.000SIT. STANING 04/ 20 42 754 051/ 306 150
ŠK. LOKA - TRATA prodamo komunalno urejeno parcelo 650m2 za 17.500 SIT/m2. STANING 04/ 20 42 754 051/ 306 150
ŠENTURŠKA GORA, prodamo zazidljivo vikend parcelo 527 m2, prevzem možen takoj, cena 8.155.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
NAKLO - prodamo zazidljivo parcelo, cca 800 m2, prevzem možen takoj, cena 23.500,00 SIT/ m2. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
BRITOF - VOGE, prodamo zazidljivo parcelo, 488 m2, prevzem možen takoj, cena 15.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - ZG. BESNICA, prodamo zazidljivo parcelo, 666 m2, prevzem možen takoj, cena 11.320.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA I, PLANINA II, PLANINA III, ŠORLIJEVO NASELJE, VODOVODNI STOLP, kupimo več garsonjer različnih velikosti za že naše znane kupce, cena od 7.000.000,00 Sit do 10.000.000,00 sit. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA I, PLANINA II, PLANINA III, ŠORLIJEVO NASELJE, ZLATO POLJE, kupimo več enosobnih stanovanj, za že znane stranke. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - OŽJA OKOLICA kupimo novejšo dvodružinsko hišo z velikim vrtom, za znano stranko. Cena do 55 mio SIT.AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ-bližina vodovodnega stolpa, Šorli-jevo naselje, bližina bazena kupimo dvosobno stanovanje obrnjeno na jugozahodno stran, v prvem ali drugem nadstropju, do 13. MIO SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
ZAZIDLJIVO PARCELO v Lescah, 1 x 2000 m2 ali 2 x 1000 m2 oz. 4 x 500 m2, prodam. Tf 041/504-414 5124
PODVIN - okolica: ugodno prodamo ravno, sočno ZAZDIUIVO PARCELO 672 m2, priključki v bližini, cena 14.900 SIT/m2. DOM NEPREMIČNINE Tf 202-33-00,041/333-222 5543
BITNJE prodamo ravno, sončno parcelo ob cesti, elektrika in voda na parceli 967 m2, KRANJ Jama prodamo ravno, sončno parcelo ob cesti 778 m2. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041/333
222 5966
Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO, 967 m2, ob glavni cesti vZg. Bitnjah, izredna lokacija, cena ugodna. Tf 041/404-960 6367
ZALOG pri Cerkljah prodamo ZAZIDLJIVE PARCELE. Interda,d.o.o., 041/647-257
TREBIJA Poljanska dolina prodamo 2500 m2 zazidljive parcele za stanovanjsko gradnjo, lepa mirna in sončna lokacija. LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-300 6563
POSLOVNI STIKI
KRATKOROČNI KREDITI do 100.000 SIT v 1 uri! GORFIN d.0.0., Kranjska c. 4, Radovljica, Tf 04/531-48-39, 040/633-
903 _ 5747
Ce zaradi bolezni ali upokojitve oddate utečeno obrt, pokličite 041/881-632 esoo
POZNANSTVA
SAMSKI, LOČENI, OVDOVELI, včlanite se v največjo ženitno posredovalnico KOP-ER-MURSKA SOBOTA. Tf 051/214-190, Sonja Angelca s.p., Marušičeva 5, Koper
Agencija Utrinek, ženitveno posredovanje moških in žensk po celi Sloveniji. Tf 01/750-31-59,040/79-15-15 6268
RAZNO PRODAM
DRVA, DESKE, PLOHE in les za ostrešje, proda, možnost dostave. Tf 041/718-019
Prodam ZAJKLJO z mladiči ali za nadaljno rejo, posteljo z jogijem 190x90 in avtomobilsko prikolico. Tf 2522-369 8510
STANOVANJA ODDAMO
Ugodno ODDAM v najem MANJŠO GARSONJERO. Tf 041/74-56-57 6570
GARSONJERO, opremljeno, na Bledu, oddam za daljši cas. Tf 041 /850-406 6S91
ŠKOFJA LOKA - Partizanska ul, GARSONJERO, 20.5 m2, opremljeno, 42 000 SIT/mes, KRANJ opremljeno 2 ss, 64 m2, 2/PR, klasično ogrevanje, 46 000 SIT/mes. DOM NEPREMIČNINE Tf 202-33-00,041/333-222 6592
PLANINA I - 2 sobno stan. v VII. nadstropju, 55 m2, sprotno plačilo, 1 mesečna varščina, opremljeno v celoti, oddamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
STRAŽIŠČE - 3 sobno stan. v pritličju dvostanovanjske hiše, 93 m2, obnovljeno in opremljeno, samostojen vhod, terasa, del vrta, oddamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
STORITVE
BLED; 2,5 ss, 88 m2, izdelano na ključ, z garažo, na mirni lokaciji za 300.000 sit/m2 oz. po dog. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel.: 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si.
KRANJ- oddamo etažo starejše hiše; Cerklje-GARSONJERO, Stražišče- etažo hiše. FRAST.d.o.o. 041/ 734 198
Če želite oddati v najem stanovanje ali hišo, posredujemo brezplačno! IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930
Kranj, Planina I -1 G 30 m2 v priti, z opremo, Kranj, Planina I - pritlično stanovanje z vso opremo v hiši, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Bled: 2SS novo, popolnoma opremljeno z novo opremo, garažni boks, prevzem možen takoj, možen daljši najem, 3mes. predplačila, varščina. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661
Oddamo opremljeno 2 ss, v 3. nadstr., v Valjavcevi ulici. Tf 041/661-007 6595
STANOVANJA KUPIMO
STANOVANJA KUPIMO KRANJ enosob-no stanovanje ali garsonjero. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041 /333-222 4248
KRANJ - Zlato polje, kupimo manjše 3 ss do 2. nadstr ali menjamo 2 ss, 49 m2, za večje z doplačilom. DOM NEPREMIČNINE Tf 202-33-00, 041/333-222 6597
KRANJ-kupimo GARSONJERO, takojšnje plačilo. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198
PLANINA 3: kupimo dvosobno stanovanje + kabinet, plačilo v 7 dneh. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80,041/ 734 198
njcJomplan i družba za inženiring, \ nepremičnine, urbanizem I 'm energetiko, d.d. kranj,bleiweisova 14 tel.h.C.:04/20-68-700, fax: 04/20-68-701
KRANJ, ŠKOFJA LOKA, RADOVUICA, TRZIC; iščemo več stanovanj različnih velikosti, v hiši ali bloku, novejša ali starejša, potrebna adaptacije, lahko kasneje vseljiva. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000.
Kranj - Šorlijevo naselje; garsonjero za našo stranko takoj kupimo. Pokličite SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000.
KRANJ, BLED, RADOVLJICA, TRŽIČ, ŠKOFJA LOKA, kupimo stanovanja različnih velikosti, plačilo takoj, (pomagamo pri nakupu druge nepremičnine in pridobitvi posojil.) IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886, 041 386 930
Na celotnem območju Gorenjske odkupujemo stanovanja različnih velikosti za znane kupce. Plačila takoj ali v zelo kratkem času. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661
STANOVANJA NAJAMEMO
STANOVANJA NAJAMEMO KRANJ opremljeno 2 ss za rednega plačnika. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333 041/333-222 4250
Najamemo manjše 2 ss in 1 ss. DOM NEPREMIČNINE Tf 202-33-00, 041 /333-222_ 5544
KRANJ z okolico: najamemo ENOSOBNO STANOVANJE. FRAST-nepremičnine 041 / 734 198
Najamemo manjše 2 ss in 1 ss za 2 osebi. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00 041/333 222 5967'
STAN. OPREMA
Prodam 2 SPALNICI, svetlo rjavi, cena 10.000 SIT. Tf 232-32-55 6509
SENČILAASTERIKS, Rozman Peter, s.p., Senicno 7, Križe, Tf 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem času! 25
KITANJE in BELJENJE - hitro in kvalitetno! Nahtigal Roman,s.p., Šorlijeva 19, Kranj, Tf 031/508-168 3aio
Nudimo vam različne MARKIZE. Montaža po celi Gorenjski brez stroškov prevoza. Roletarstvo Bercan Matjaž.s.p., Mala vas 3 a, Ljubljana, Tf 01/5683-894, 041/630-
700_5195
ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE DVORIŠČ, DOVOZNIH POTI IN PARKIRIŠČ, POLAGANJE ROBNIKOV TER PRALNIH PLOŠČ, IZDELAVA BETONSKIH IN KAMNITIH ŠKARP, IZKOPI, NASIPI TER ODVOZ MATERIALA NA DEPONIJO. Tf 01/839-46-14, 041/680-751, Adrovic & Comp., Jelovška 10, Kamnik 5738
Od temelja do strehe, notranji ometi, ometi fasad, predelne stene. Tf 041/561-838 Bytyqi Bene in ostali d.n.o., Struževo 3 a, Kranj 5833
Kompletne ADAPTACIJE stanovanj, prenove kopalnic, parketarstvo, polaganje lami-nata, talnih, stenskih oblog, montaža Knau-fa. Benjamin Jagodic, s.p., Zlato polje 3 c, Kranj, 2381-900, 031/379-256 5836
UREJANJE OKOLICE in vsa zidarska in fizična dela, vam nudi Futura M, Marinšek Tomaž, s.p., C. Kokr.odr.2, Križe, 040/65-13-01,040/65-13-02 5840
IZDELAVA PODSTREŠNIH STANOVANJ, predelnih sten v Knauf izvedbi, polaganje vseh vrst oblog in parketov. 23-30-825, 031/50-46-42, Planinšek Vilma, s.p., Pre-bačevo 34, Kranj       . • 5863
PREVZAMEM VSA ZIDARSKA DELA - od temelja do strehe, tudi adaptacije, notranje omete, škarpe, fasade, tlakovanje dvorišč, kanalizacija - delamo hitro in poceni. Tf 041/593-492 BYTYQI OČE IN SIN d.n:o., Cegelnica 48 b, Naklo 6196
Nudimo vam montažo notranje opreme, stavbnega pohištva, po potrebi ga lahko tudi dostavim od znanih proizvajalcev, stenskih in stropnih oblog in napušcev. Izdelava vhodnih in garažnih vrat, balkonskih ograj ter druga mizarska dela. Primožič Jože, s.p., Gabrovo 6, Šk. Loka, Tf 041/234-996, 51 22 486 6463
ZIDARSTVO IN FASADERSTVO izvaja vse vrste fasad, notranje omete, adaptacije, novogradnje, z materialom ali brez. Bytyqi Halim, s.p., Glavni trg 14, Kranj, TT 2027-031,041/760-614 6521
STROJNI OMETI notranjih sten in stropov, HITRO in po UGODNI CENI. Tf 041/642-097, Urmar, d.0.0., Zakal 15, Stanovica
6560
STANOVANJA PRODAMO
BISTRICA PRI TRŽIČU - DETELJICA; prodam 2 sobno STANOVANJE s kabinetom, 61 m2, na lepi lokaciji, sončno, lep razgled. Cena zelo ugodna - 12,3 mio SIT. Informacije na Tf 031/782-386 181
BISTRICA PRI TRŽIČU - 2 sobno s kabinetom, 61 m2, lepo, ugodna cena - 12,3 mio SIT in 1 sobno, 39 m2, 2. nadstr. nizkega bloka, zelo ugodna cena - 9 mio SIT! KRANJ Planina I, sončno 1 ss, 39,80 m2/VII, V-Z, selitev avgusta, 10,5 mio SIT, KRANJ Vod.stolp obnovljeno 2 ss, 54,5 m2/l, CK plin, 13,7 mio SIT, KRANJ Zlato polje obnovljeno 2 ss, 49 m2/IV, CK plin, 13 mio SIT, KRANJ Tuga Vidmarja 2,5 ss, 82 m2/l, 2 balkona, 17,5 mio SIT, KRANJ Planina I sončno 3 ss, 78 m2/V,_14,9 mio SIT (možno kupiti tudi garažo), TRŽIČ sončno z lepim razgledom, 3 ss v hiši z vrtom in garažo, 139 m2+344 m2 vrta, 18 mio SIT, TRŽIČ - garsonjera, 24 m2, souporaba sanitarij, 2,4 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333,041/333-222 4247
KRANJ - PLANINA II,, prodamo 2 ss, 68,40 m2, v 6. nad., vzdrževano, takoj vseljivo, možna predelava v 2,5 ss, v račun vzamemo manjše stanovanje. I DA nepremičnine, 04 2361 880, 031 635 387
UGODNO! KRANJ - Šorlijevo naselje, prodamo 3 ss, 72 m2, v 4. nad., obnovljeno, zelo lepo, vredno ogleda, cena in vselitev po dogovoru.IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930, 031 635 387
KRANJ - PLANINA I., prodamo 3 ss, 79 m2, pritličje, dva balkona, takoj vseljivo,' cena zelu ugodna.IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930
TRŽIČ - BALOS 07, prodamo garsonjero,
18.5 m2, 2. nad., cena je 4,8 mio. SIT.IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886
KRANJ - MLAKA, prodamo 3ss, 85,70 m2, zelo lepo, novogradnja, brez balkona, mansardno, možnost dokupa garažnega boksa (v račun vzamemo manjše stanovanje).IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930
KRANJ - Gosposvetska, prodamo 2ss, 56 m2, cena je 14,5 mio. SITIDA nepremičnine 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
KRANJ - PLANINA II., Tuga Vidmarja, prodamo 2,5 ss, 82 m2, v 1. nad., 2 balkona.IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930
KRANJ - PLANINA I., prodamo 4ss, 100 m2, v 2. nad., vsi priključki, vselitev po dogovoru.IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886
KRANJ - mestno jedro, prodamo garsonjero v obnovljeni meščanski hiši, 23 m2, v
2, nad., vsi priključki, brez balkona, cena ugodna.IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930
ŠKOFJA LOKA - Frankovo nas., prodamo 1ss - 34 m2 z atrijem 18 m2, cena po dog.IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930
ZELO UGODNO! KRANJ - Huje, prodamo 4ss, 80,5 m2, pritličje, potrebno adaptacije, z vrtom 40 m2.IDA nepremičnine 04/ 2361 880, 041 386 930
ŠKOFJA LOKA, prodamo 1 ss, 34 m2, v
3. nad., cena po dog.IDA nepremičnine 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
TRŽIČ - Deteljica, prodamo 1ss, 40,60 m2, urejeno, lepo, vzdrževano, 5. nad.IDA nepremičnine 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
TRŽIČ - Balos, prodamo 3ss, 77 m2, etažna CK, 2. nad, možen nakup garaže. IDA nepremičnine 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
V PREDDVORU na voljo še nekaj novih stanovanj (izgrajenih "na ključ"), primernih tudi za vikend apartma. Možna takojšnja vselitev! Zelo ugodno! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
NOVOGRADNJA V ŠENČURJU! PRODAMO VEČ STANOVANJ, RAZLIČNIH VELIKOSTI, IZGRAJENIH NA KLJUČ! Vselitev najkasneje junij 2003. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
OREHEK pri Kranju, prodamo več novih stanovanj izgrajenih na ključ, velikosti od 37 m2 do 95 m2, možnost nakupa tudi dupleks enot. Prevzem možen v septembru 2003!
KRANJ, Planina II, prodamo dvoinpolsobno stanovanje z dvema balkonoma v I. nadstropju, 83 m2! Cena 17 MIO! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
KRANJ, Kebetova ulica, 3 sobno, 4. nadstropje, nizek blok, preurejeno in kvalitetno obnovljeno, CK plin.Cena 17,7 MIO! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.:041/ 347 323, 04/ 2362890
KRANJ, Valjavčeva ul., dvosobno, adaptirano, CK plin, SZ lega, 13,5 MIO, takoj vseljivo! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.:041/ 347 323, 04/ 2362890__
PLANINA III prodamo 2,5 sobno, 75,6 m2, v I nads. STANING 04/ 20 42 754 051/ 306 150____
PLANINA III prodamo mansardno 2 sobno, 67,7m2. STANING 04/ 20 42 754 051/ 306.150
PLANINA III prodamo 1 sobno 38,2 m2 funkcionalno predelano v 1,5 sobno za 11.350.000SIT. STANING 04/ 20 42 754 051/ 306 150________
PLANINA I prodamo 2 sobno z 2 kabinetoma, 89 m2, za 18.000.000 SIT. STAN-ING 04/ 20 42 754 051 / 306 150 . _
KRANJ-ZLATO POLJE novejše 2 sobno
58.6 m2 za 16.000.000 SIT. STANING 04/ 20 42 754 051/306 150 ___
KRANJ PRODAMO NOVA STANOVANJA V NASELJU INDIVIDUALNIH HIŠ. STANING 04/ 20 42 754 051/ 306 150___,
KRANJ, Šorlijeva -1 SS 40,40 m2, pritličje s balkonom, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53,202 25 66 __.
KRANJ, Vodovodni stolp - 2 SS 51 m2, 3. nadstropje, možnost nakupa garaže v bližini, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Z Vami smo vsak dan 24 (Štiriindvajset) ur na dan najhitrejši in najzanimivejši medij današnjosti, nekomercialni regionalni TV program GORENJSKE TELEVIZIJE
24 ur na dan oddajamo strani GORENJSKEGA TELETEKSTA
Ves dan VIDEOSTRANI m v&ak večer GORENJSKA TV POROČILA
Sedem dni v tednu oddajama zanimiv.domač, pester, pozitiven in nenasilen TV program
Snemamo v TV studiu, v Vaši občini, v Vaši K S ali celo. pri Vas doma
telefon uredništvo: telefon komerciala: telefon TV STUDIO: fax marketing: fax poročila DESK:
e-mall: mv(i INTERNET:
04/23311 59 04/233 11 55 04 / 233 11 56 04 / 232 45 50
Zato nas pokličite in naročite I
TELETEKST STRANI, VIDEOSTRANI, TV REPORTAŽE, VIDEOSPOTE, OTVORITVE. TV PROGRAM V ŽIVO, PREDSTAVITVE PODJETM. DIREKTNE PRENOSE ALI "CELOVEČERNI FILM
Nasll na$ boste v srcu Gorenjske -GTV gorenjska tetevirija, Nikola Teslo 2. u.p 181, 4001 KRANJ
KRANJ, Planina II - 2 SS + K 82,30 m2 v 1. nad., 2 balkona, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Vodovodni stolp - 2 SS 53 m2 v
4. nad., nova okna in CK na plin, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina I - 2 SS + 2 K 90 m2 v
5. nad., takoj vseljivo, 2 SS + 2 K 91 m2 v
6. nad.; 2 SS + 2 K 95,4 m2 v 2.nad., K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina III -1,5 SS 52,3 m2 v 5.nad., balkon, cena = 13,4 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
MEDVODE - 1 G 20 m2 v 2.nad., vsi priključki, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina II - 2 SS 68,20 SS v
7. nad., plačilo po obrokih, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
TRŽIČ: 1 SS 39,50 m2 predelano v 2 SS v 9. nads., 2 SS 45 m2 v mestu, ugodna cena, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
TRŽIČ - v 2. nads v celoti obnovljeno 4 SS + K 155 m2, s kletjo in podstrešjem še 30 m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj-Planina III: 2SS, 62m2,ll nad,vsi priključki, mirna lokacija, lepo vzdrževano. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661
Hrastje: 2SS, 60m2, I.nad, vsi priključki, kopalnica renovirana, balkon, parkirno mesto, mirna sončna lokacija cena ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661
Kranj-Zlato polje: 1SS, 36m2, IV. nad, vsi priključki, popolnoma obnovljeno,CK-plin, balkon, takoj vseljivo ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661
Radovljica-Gradnikova: 3SS, 74m2, I. nad,velik balkon, vsi priključki, mirna lokacija, garažni nadstrešek, ugodno. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661
Tržič-mestno jedro: 2SS,53m2, P, popolnoma obnovljeno z novo opremo, stanovanje še ni bilo vseljeno, vseljivo takoj, mirna lokacija, cena zelo ucfodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661
Tržič- novogradnja: V več stanovanjski hiši so naprodaj nova stanovanja od garsonjere do trisobnega stanovanja v duplexu, vsi priključki, zelo lepa razporeditev, ugodni plačilni pogoji, vseljivo marec 2004 ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70,041/755-296, 040/204-661
Tržič-mestno jedro: Prodamo zelo lepo garsonjero - kuhinja ločena, kopalnica popolnoma nova - v meščanski hiši 47m2, I. nad, takoj vseljivo. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661
KRANJ-Planina I.: 3SS, IV. nad, vsi priključki, popolnoma obnovljeno, izredno lepo, sončno, cena zelo ugodna, vredno ogleda. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661
Šk.Loka-Podlubnik: Prodamo zelo lepo 2SS.61 m2,IX nad, vsi priključki, takoj vseljivo, mirna lokacija, sončno, z pogledom proti Lubniku. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661
Kranj-Planina II: 3SS, 88m2, VI. nad, vsi priključki, 2x balkon, lepo vzdrževano ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661
Kranj-Planina I: 2SS+2kabineta, 89m2, I. nad, popolnoma obnovljeno - komplet, vsi priključki, ugodni plačilni pogoji ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661
Kranj - Zlato polje: Prodamo zelo lepo 2SS, 46m2, II. nad, vsi priključki, popolnoma obnovljeno, balkon, mirna sončna lokacija. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661
Kranj-Orehek: Prodamo popolnoma obnovljeno 2SS+kabinet v več stanovanjski hiši pritlična etaža 55m2, vsi priključki, dva lastniška parkirna mesta. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70,041/755-296, 040/204-661
1 sobno STANOVANJE, s kabinetom, 39 m2, v nizkem bloku, BISTRICA PRI TRŽIČU, lepo, mirna okolica, prodam. Zadnja - ugodna cena je 9 mio SIT!!! Kličite resni Tf 040/831-251 6304
NOVO STANOVANJE na lepi lokaciji v Dupljah, 86 m2 + terasa in garaža, prodamo. Tf 041/632-868, Evaks,d.o.o. 6309
STRAŽIŠČE dva dvosobna STANOVANJA, pritličje in 1. nadstr. hiše, cena ugodna, prodam. Tf 23 15 600, 041/774 101 Pl-ANOVA NEPREMIČNINE 652?
KRANJ, trisobno STANOVANJE v hiši, 75 m2, CK, garaža, vrt, cena 13 mio SIT, prodam. Tf 23 15 600, 041/774 101 PIANO-VA NEPREMIČNINE 6628
V Kranju - Gogalova ulica 10, prodamo 3 sobno STANOVANJE, 84 m2, 6. nadstr., opremljeno. Tf 040/255-563 6549
LJUBLJANA - SP. ŠIŠKA; prodam 2 ss, 57.50 m2, nizek blok, racionalna razporeditev prostorov, CK, balkon, odlična lokacija, mirna soseska, 1 km od centra mesta. Cena po dogovoru. Tf 041/916-861 essi
ŠKOFJA LOKA Podlubnik prodamo 2 ss, 61 m2 pritličje, obnovljeno, vsi priključki. LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-300 esei
KRANJ Vodovodni stolp prodamo 3 ss 75 m2, obnovljeno, odlična lokacija, vsi priključki. LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-
30 0 6562
CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA SMO SE PRESELILI V NOVE POSLOVNE PROSTORE,
OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB
AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica tel.: 04/533-33-65, Šk. Loka; 04/5123-076 MOBITEL: 041/631-107
KOMUNALA KRANJ - DE Pogrebne storitve URADNE URE: od 6. do 14. ure, od ponedeljka do petka, Tel./Fax: 04/28-11-391, dežurna služba neprekinjeno 24 ur, mob.: 041/638-561
NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve
tel.: 04/253-15-90, MOB.: 041/628-940
JEKO - IN, Pogrebna služba
Blejska Dobrava
URADNE URE: od 7. do 15. ure
od ponedeljka - petka, tel.: 5874-222
Dežurna služba popoldan do 20. ure
tel ■ 5874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj
tel ■ 5860-061, 5860-064, GSM 041/587-283
POGREBNIK Dvorje
tel.: 25-214-24, 041/614-528, 041/624-685
POGREBNE STORITVE NOVAK
Anton Novak, s.p. Hraše 19, Lesce Dežurna služba: 04/53-33-412, 041/655-987 031/203-737
LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA
Kidričeva c 43/a, Škofja Loka
od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure,
tel.: 50-23-500, 041/648-963
Dežurna služba od
14. do 7. ure zjutraj naslednjega dne
041/648-963
041/357-976
POGREBNE STORITVE HIPNOS D.O.O.
Barletova cesta, Preska - Medvode, tel/fax.: 01/3613-589 dežurni: 050/ 620-699
2A OBJAVO OSMRTNICEftAU ^6 V GORENJSKEM GLASU DOBITE OBRAZCE PRI VSEH DEŽURNIH SLUŽBAH. _
TAL N
d.o.o.
DORFARJE 17, 4209 ŽABNICA. Tel.: 04/513 74 00, fax: 04/513 74 01, GSM; 031 66 44 66, www.talon.si
• MENJALNICA • ODKUP IN PRODAJA VOZIL • PRODAJA TOMOS PROGRAMA
VLJUDNO VABLJENI
STANOVANJE 2 ss, 45 m2 z balkonom, opremljeno z vsemi priključki v naselju Bez-je-Cicare, prodam. Tf 041/706-312 6571
KRANJ - Šorlijeva: 3 ss, 70, 5 m2/VIII, vpisano v ZK, opremljena kuhinja, lega Z-S, cena po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE Tf 202-33-00, 041/333-222 6594
Prodam 3 ss, 78 m2, III. nads., vseljivo, po ugodni ceni. Tf 031/330-671 6608
Prodam 4 sobno STANOVANJE v nebotičniku, opremljeno, zastekljen balkon, cena in vselitev po dogovoru. TT 031/341-
35 7 6617
VOZILA DELI
CITROEN AVTOODPAD, RABLJENI IN NOVI REZERVNI DELI, ODKUP AVTOMOBILOV. Tf 50-50-500 5960
Prodam TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto, neregistrirana. Škofic, Gorica 1 a, Radovljica 6512
Prodam novo KLJUKO za Clio, A test in PRIKOLICO 150x85x30, lepo ohranjeno. Tf 580-21-54 6542
Prodam REZERVNE DELE za Jugo 55 in za R 4 katrco ali ODDAM komplet. Tf 5188-
154 6544
Prodam KARAMBOLIRANO VOZILO GOLF II, diesel, motor nepoškodovan, stekla nepoškodovana. TT 23-25-922 66oo
VOZILO KUPIM
NAJVEČ ZA VAŠE POŠKODOVANO VOZILO tudi totalko. Takojšnje plačilo, prepis, odvoz. Tf 031/770-833 5441
Osebni avto, od I. 93 dalje, lahko
poškodovan, v okvari oz. v kakršnemkoli stanju, kupim za gotovino. Tel.: 031/343-965
ODKUP, PRODAJA, PREPISI RABLJENIH VOZIL. Tf 23-23-298, 041/773-772 MEPAX d.o.o., Kranj 5919
NAJUGODNEJŠI ODKUP KARAMBOLI-RANIH VOZIL in CELIH VOZIL. Avto Jakša Jože,s.p., Orehovlje 15 a, Kranj, TT 04/2041-168,041/730-939 6496
Kupim KANGOO 1.4 ali BERLINGO 1.4 s sedeži, I. 98-01, placilo-gotovina. TT 041/738-460 6543
VOZILA
ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1992. Plačilo v GOTOVINI, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO,d.o.o., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica). Tf 5134-148,041/632-577 26
{■Vj Bratov Praprotnik K). Naklo Tel.,Tax: 0/1/2576052
PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH
BLAŽILCEV WMONROE^
Prodam OPEL OMEGA 2,0 KARAVAN, I, 96, bele barve, 120.000 km, lepo ohranjena, ABS, CZ, servo, klima, meglenke, el.ogrevana ogledala, el. nast.sedež, radio, rolo prtljažnika+mreža, bele barve, garažiran. Cena: 1.400.000 sit. Tel.: 041/721-572
Brezplačen odvoz starih, zapuščenih vozil! Tf 040/795-935 5357
VW PASSAT, nov model, odlično ohranjen, TDi 130 KS, I. 2001, srebrne barve, elek. paket, serv. knjižica, prodam. Tf 041/624-521 _ 6444
VW TRANSPORTER 2.5 TDi, 102 KS, klima naprava 8+1, elek. paket, servisna knjižica, odlično ohranjen, model 2000. Tf 041/624-521 6445
MARK MOBIL, d.0.0., ODKUP IN PRODAJA RABLJENIH VOZIL TER PRENOS LASTNIŠTVA. Tf 2353-500 IN 041/668-2 8 3 6462
Prodam FORD ESCORT KARAVAN 1.6 16 V in FIESTO 1.3,1. 93. Tf 031/793-851
_ 6502
Prodam R CLIO RT 1,2 letnik 1992, pre-voženih 138 000 km. Tf 040/27-27-10
Prodam R CLIO 1.4, 5 v, reg. celo leto Tf 041/449-923 _ 6540
OPEL CORSA 1.4 SI SPORT 1.93, 152.000 km, po dogovoru. Tf 041/774-
152 _ 6S46
Prodam OPEL RECORD 1.88 in JUGO 55 I. 87. Tf 031/661-802_ 6568
OPEL ASTRA 1.7 TD KARAVAN, I. 96, servo, 2 x AB, ALU, DCZ, sani, rolo, orig. radio. Tf 031/603-800 6569
R CLIO 1,4 RT, 1.1995, odlično ohranjen, ugodno. Tf 031/468-699 6584
R 19 1,8, 16 V, 1.90, reg. do 8/03, veliko dodatne opreme,cena 300 000 SIT. Tf
533-10-86 6596
Prodam CADDY 1,4 1.12/02, 7800 km, tovorno vozilo, opremljen s hladilno komoro Kerstner za razvoz mesa. Tf 51-51-100
NISSAN MICRA, 1.3, 86000 km, 1.94, odlično ohranjen, redno servisiran, 1. lastnik. Tf 01/832-41-86, zvečer seie
ZAPOSLIM
Iščemo PICOPEKA. Avtobit d.0.0., Zg. Bitnje 191, Žabnica TT 041/75-11-66 eizs
Zaposlimo samostojnega PARKETARJA ali samostojnega MONTERJA POHIŠTVA, lahko tudi priučenega, MIŠO BUNIC s.p., St. Žagarja 44, Kranj TT 041 /681-510
K sodelovanju vabimo izkušene ali neizkušene SODELAVCE za delo v telefonskem studiu. Nudimo najboljše pogoje dela in plačila. UČILA INTERNATIONAL,d.o.o., C. Kokrškega Odr.18, Tržič, Tf 598-00-00, 040/835-518
6286
Zaposlimo DELAVCA za pomoč pri montaži oken. Tf 25-26-111, Boštic Janez, s.p., Zg. Brnik 17, Cerklje 6332
Zaposlimo MIZARJA. Tf 25-26-111, Boštic Janez, s.p., Zg. Brnik 17, Cerklje
Zaposlimo dekle, študentko, gospo do 45 let, za strežbo, pripravo zajtrkov, recepcijo. Tf 041 /606-155 Krema Pr Vidmar, Vidmar Janja s.p., Begunjska 6 b, Lesce' 6366
Redno zaposlimo ORGANIZATORJA PRODAJE in ZASTOPNIKE za terensko prodajo artikov za osebno nego. Zagotovljeno uvajanje v delo in najboljši pogoji. Sinkopa.d.o.o., Žirovnica 87, Tf 031/634-584,041/793-367 6449
Če ste za navadno drugačnost, potem je to biznis, prepsort legalen KARIERNI BIZNIS za vas. NADPOVPREČNO PLAČILO za relativno malo dela plačano po učinku. POGOJI: polnoletnost, vsaj srednja šola, lasten prevoz, samoiniciativa z lastno motivacijo pri delu preverjeno žanje odlične uspehe. Pri prošnji opišite tipičen dan in sanje o lastni poslovni karieri. Pisne prošnje na Robi Piculin, Tekstilna ul. 8, 4000 Kranj, SPIN zavarovanje, d.0.0., Ferrarska ul. 12. Koper 6465
Iščemo občasno pomoč pri hišnih opravilih. Tf 040/597-659 6497
Delo nudim simpatični ŠTUDENTKI v popoldansko-večernem času, zaželjen lastni prevoz. Tf 031/248-355, Oblak Viktor.s.p., Zg. Besnica 139 6508
Iščemo ŠOFERJA za razvoz hrane po Kranju. Tf 0242-596, 041/642-215, Kobal Vanja,s.p., Gorenjesavska c. 15, Kranj ssn
Podjetje ADRIA EVENT d.o.o. (del poslovnega sistema Adria mobil in eno od vodilnih podjetij v navticni industriji) s proizvodnjo v Kropi, zaradi širjenja proizvodnje redno zaposli več MIZARJEV, STROJNIH MEHANIKOV, AVTOLICARJEV IN ELEKTRICARJEV za delo na plovilih. Obenem zaposlimo tudi KURIRJA. Pisne ponudbe pošljite na naslov: ADRIA EVENT d.0.0., Kropa 1, 4245 Kropa. Od kandidatov pričakujemo vestnost in delavnost ter delovne izkušnje na podobnih delih. 6517
Zaposlim dekle za delo v okrepčevalnici. Tf 041/570-937 Bojan Brišnik s.p., Klanec 38, Komenda 6520
Honorarno zaposlimo DELAVCA v ročni avtopralnici. Lavi,d.o.o., C. na Brdo 22, Kranj, Tf 204-56-35 6523
Za področje Gorenjske ter Ljubljane z okolico zaposlimo 3 VODJE in VEČ AKVIZITERJEV za organizirano prodajo nemškega artikla. Tf 2382-898 in 041/80-50-37 N & M, Nina Penik k.d., Kidričeva c. 2, Kranj 6555
Sprejmem delo na domu, tipkanje seminarskih diplomskih nalog, vnos podatkov. Tf 041 /965-071 6505
HARMONIKAR išče zaposlitev, igranje na zabavah in obletnicah. Tf 031/813-389
6605
ŽIVALI
Zaposlimo več delavcev v proizvodnji plovil
na delovnem mestu MIZAR - lokacija Kropa (Gorenjska). Od kandidatov pričakujemo delovne izkušnje in voljo do dela, mi pa mu ponujamo kreativno in dinamično delo ter stimulativno nagrajevanje. Pisne ponudbe s karatkim življenjepisom pošljite na kadrovsko službo Adrla Event, d.0.0., Zg. Plrnlče 4Sd, 1215 Medvode ali se oglasite po telefonu 04/530-87-80 Janezu Kališniku (vodja proizvodnje).
VOZNIKA C kategorije ali C in E kategorije v mednarodnem transportu, redno zaposlimo. Tf 041/614-722, Vrba,d.o.o., Struževo 4, Kranj 6567
Za dobro in stimulativno plačilo iščemo HIŠNO POMOČNICO za redno tedensko čiščenje stanovanja in občasno pomoč pri gospodinjskih opravilih v Dupljah. Pogoj za delo je resnost, urejenost in poštenost, poleg tega mora biti oseba dosegljiva na telefonski klic. Če izpolnjujete pogoje in ste zainteresirani, pokličite na Tf 031/647-577, Adela, da se dogovorimo za informativni sestanek 6572
V bližini Begunj, junija, potrebujem pomoč pri obiranju JAGOD, vsak dan od 5. do 9. zjutraj, ženske od 30 do 50 let. Kličite po 20. uri na Tf 53-33-631 6590
Zaposlimo DIPLOMIRANEGA INŽINIRJA ali INŽINIRJA STROJNIŠTVA, smer energetika. Pisne prošnje v roku 8 dni na naslov: KLIMA BELEHAR, d.0.0., Hrastje 74, Kranj
6632
ZAPOSLITEV IŠČE
ELEKTROTEHNIK telekomunikacij išče zaposlitev, primerno izobrazbi, instrukcije, prevajanje angleščine. Tf 20-45-275, Igor
6494
Prodam MLADICE ROTTWEILERJEV, odličnih staršev z rodovnikom, vreden ogleda. Tf 041/777-628 6303
Prodam en mesec stare PIŠČANCE bele za dopitanje. Cegelnica 1, TT 25 72 648
6380
LABRADORCA črne barve, mladička z rodovnikom, prodam. TT 51-95-172 6461
Prodam KRAVO simebntalko po drugem teletu. Tf 5721-259 osis
Prodam teden dni starega cb BIKCA. Gorice 19, 2561-596 6522
Prodam 2 TELIČKA belgijsko plava in BIKCA križanca. Tf 2 5-11 -6 1 0 6526
Prodam 10 dni staro TELIČKO simentalko in 100 I stoječi BAZEN. Tf 596 36 35 ess?
Prodam KOZE s kozlički ali posamezno. Sitar, Šencurska pot 27, Voglje 6533
Prodam KRAVO simentalko, po izbiri, VOLA in TELICO. Tf 595-83-36 esso
Prodam teden dni starega BIKCA simen-talca. Tf 031/336-284_655i_
Prodam cb TELIČKO, staro 3 tedne. Tf 252-15-92_6553
Prodam PRAŠIČA domače reje. Tf 02/720-82-33 6576
Ugodno prodamo mesnate 3 mesece stare JAGENJČKE. Kmetija PRINC, Hudo 1 (pri Kovorju), Tržič TT 041 /747-623 esao
Prodam BIKCA simentalca, težkega okoli 200 kg in mlado KRAVO simentalko. Tf 5769-220 ali 040/200-275 6583
Prodam TELIČKO simentalko, staro 10 dni. Tf 252-28-16 6585
ŽIVALI KUPIM
ODKUPUJEMO mlado pitano GOVEDO, TELETA, KRAVE. Mesarstvo Oblak, Tf 041/650-975 5828
Kupim BIKCA simentalca, starega do 14 dni. Tf 031/245-415 6360
Kupim BIKCA simentalca, starega 10 dni. Tf 041/608-616 6516
Gamo mm
najbolj športna frekvenca
Kupim BIKCE simentalce od 150 do 300 kg. Tf 572-35-08 esig
Kupim BIKCA simentalca, starega 2-3-mesece. Tf 51-85-527 6545
Kupim BIKCA simentalca ali kakšne druge mesne pasme, starega do 14 dni. Tf 041/951-244_6589
Kupim BIKCA simentalca do 14 dni. Tf 25-51-587 6612
Rodio Tfiglov
®
Prvi 910/ Corenj/ke^ Prvi glo/ek Gorenj/ke^
Radio Triglav Jesenice, d.0.0., Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice
STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj
		V SPOMIN		
atu ALOJZU in bratu ALOJZU PAVCU				
		Ata pot me vodi k tebi, kjer že dolgo spiš, ostal pa je spomin tvojih pridnih rok. V zahvalo ti skrbim za dom, ki si ga ustvaril, ata, ti. Brat in sin - Lojzek Minilo je leto, ko te več ni. Odšel si tja, kjer ne trpiš bolečin, midve pa moliva k Bogu za te.		
		Mami in sestra Mari Olševek, 18. maja 2003		
V življenju nimamo ničesar, kar bi bilo naša last. Vse nam je dano za določen čas. Tudi ljudje, kijih imamo radi.
(M. Klevišar)
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi moža in očeta
FRANCA ZIHERLA
se toplo zahvaljujemo sestram Uršulinkam, sosedom, sorodnikom, sodelavcem, prijateljem in znancem, da ste se poslednjič poslovili od njega in ga pospremili na poti k večnemu počitku.
ANICA, VIDA, MILENA IN FRANCI Sv. Duh, 16. maja 2003
ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si
VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO
AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo
TOREK	SREDA	ČETRTEK
5 od 7 "C	4 od 5 °C	od 6 °C
do 19 "C	do 13 °C	do 15 °C
Danes, v torek, se bo oblačnost s padavinami od zahoda širila v notranjost. Sprva so možne tudi nevihte. Zvečer bo zapihal okrepljen severni veter. Jutri, v sredo, se bo le postopno delno zjasnilo, popoldne ni izključena kakšna krajevna ploha. Hladno bo. V četrtek bo prevladovalo sončno vreme.
Sprehod skozi roško preteklost Medeni tedni med fJ°rdi
Šknfia T,oka - Približno 150 anstnv vi. Slnveniie. Danske. A v*
Starejši in generacija, ki je doživela in preživela čas ofenziv in hajk, obisk Kočevskega Roga doživljajo na svoj način.
Kočevski Rog - Planinsko društvo Iskra Kranj se je v soboto odpravilo na izlet v roške gozdove, z obiskom Baze 20 in Velikega Roga (1099 metrov). Izlet je bil kombinacija hoje in vožnje.
V šoli smo se pri zgodovini učili o roški ofenzivi, prostranosti Roga, o partizanskih bazah. Slišala sem tudi za Bazo 20, vendar nikoli nobene od baz nisem videla od blizu.
Odločila sem se, da izkoristim priložnost in se s Planinskim društvom Iskra Kranj
odpravim v roške gozdove, ker je vprašanje, kdaj v prihodnosti bom spet "zašla" tja.
Naša vodnika sta bila Jože Bizjak in Tomaž Planina. Jože je "enciklopedija na dveh nogah". Z njim roškega gozda ne po-doživiš le zgodovinsko, temveč spoznaš vso njegovo floro in favno, mimogrede pa izveš še kaj o novih in starih naseljencih Roga.
Začeli smo pri jezeru v Kočevju, potem pa smo se odpravili pod zemljo. Ogledali smo si Zeljske jame pri Šalki vasi, kjer nam je že Jože povedal veliko o njih, še več pa Tomaž, ki mu jame predstavljajo ljubezen. Pot smo nadaljevali po gozdni cesti, se peljali po cesti trpljenja, ki je "okrašena" - če temu lahko tako rečemo - s kipi križevega potu. Kipi so delo kiparja Staneta Jarma. Pri zadnji postaji smo si ogledali še zloglasno Jamo pod Krenom, pravzaprav množično grobišče. Sledil je ogled Prelesnikove koli-šavke. Gre za skalno brezno, zanimivo kraško tvorbo, pojav mrzlišča na dnu jame, ki ustvarja mrzlo podnebje gora in v njem lahko najdemo temu primerno rastlinje.
Ogled petstoletne Kraljice Roga, jelke s šestmetrskim obsegom in po pol ure hoje še ogled njene (verjetno mlajše) sestre, nas je pripravil na vzpon na 1099 metrov visok Veliki Rog, kjer je bil spust zanimivejši od vzpona, pa že ta ni bil slab - bil je podoben lažjemu prestopanju posekanih drevesnih debel. Pri spustu pa smo se znašli sredi "njive čemaža". Koliko šmarnic bo tu, bi verjetno rekel nekdo, ki rastline ne pozna. Ogledali smo si še Pugled in Ledene jame, potem še Bazo 20, kije v celoti ohranjena, celo obnavljajo jo. Bila je političen sedež osvobodilnega boja in je preživela svoj čas, njihov čas in očitno bo tudi našega. Opominja, spominja in ostaja zanamcem.   Alenka Brun
Samurajev oklep se spet blešči
V Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani je v vhodni avli razstavljen japonski oklep, ki je pripadal bojevniku izurjene
cesarjeve vojske in dva kvalitetna meča.
Ljubljana - Narodni muzej Slovenije že od leta 1961 hrani oklep in meče japonskega samuraja, ki so jih dobili v neki starinarnici v stari Ljubljani. Leta 2001 so jih dobili v delavnico, s čimer se je pokazala enkratna priložnost za konzerviranje. Oklep je bil dobro ohranjen in pred tem še ne restavriran. Za konzervator)a ing. Igorja Rav-barja, ki v Narodnem muzeju med enajstimi konzervatorji skrbi za orožje in oklepe, je delo predstavljalo nov izziv, saj je imel opravka z različnimi in eksotičnimi materiali.
Oklep je ohranjen v celoti in vsebuje vse dele. Sestavljen je
zaradi svoje eksotičnosti in nenavadne izdelave zbuja veliko zanimanja.
iz zgornjega in spodnjega dela, hlačnic in čelade, po videzu so-
deč pa je šlo za oklep "višjega čina" samuraja, saj je zelo lepo okrašen. Sestavljen je iz različnih materialov. V osnovi je stkan iz goste kovinske mreže, ki je preprečevala vbode v telo, iz manjših in večjih kovinskih ploščic, ki so povezane med seboj ščitile pomembne dele telesa, okrog prsi, trebuha in ledij je bil nameščen enoten širok kovinski obroč, na katerega so nevezana zaščitna krilca, ki so ščitila spodnji del trupa, na nogah pa je imel oblečene hlačnice iz kovinske mreže. Ramena ima še dodatno zaščitena z kompaktnimi ščitniki, na glavi pa okrašeno čelado. Za okras so uporabljeni usnjeni trakovi, trakovi krepkega tekstila in blaga, ki so obenem tudi ščitili. Na čeladi sta sledova dveh udarcev, ki jih je samuraj verjetno dobil v boju. Strokovnjaki Narodnega muzeja
ppi NAA POAU1A.HH0
jr 97,3 mt \
RADIO KRANJ, d.o.o.
Slovenski trg 1, KRANJ
TELEFON:     (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM
FAX: (04) 2021-865 REDAKCIJA
(04) 2025-290 TRŽENJE
E-pošta: radiokranj@radio-kranj.si
Spletna stran: http://www.radio-kranj.si
NAJBOLJ POSLUŠANA RADIJSKA POSTAJA NA GORENJSKEM
ocenjujejo, da oklep verjetno izvira iz 18. stoletja, ko so na Japonskem samuraji še delovali. Sprva so bili stražarji japonske cesarske palače, ko pa je zrasla moč vojaškega poveljnika šogu-na in seje do 12. stoletja okrepil viteški sloj, so bili vazali fevdalcev, pozneje pa pripadniki vojaške kaste. Leta 1867 je moral v korist cesarja odstopiti zadnji šogun, z dvorno revolucijo pa je bil odpravljen fevdalni sistem. Stanovi so se izenačili in leta 1877 je bil strt zadnji odpor samurajev. Spoštovali so čast in moralo, oblikovali pa podlago japonskega militarizma.
Če na Japonskem še danes izdelujejo samurajeve oklepe, ni znano, vemo pa, da ostre meče še delajo in da njihove cene dosegajo cene evropskih avtomobilov srednjega razreda.
Katja Dolenc
fpolol-
Igra štirih številk
Izžrebane številke
19.05.2003 12:00	55751
17.05.2003 12:00	B
16.05.2003 12:00	{•jam
Sklad za 4 dobitek POLO I.
Škofja Loka - Približno 150 gostov iz Slovenije, Danske, Avstrije, Anglije in Argentine se jima je pridružilo pri njuni odločitvi. Povabila sta jih z besedami budističnega meniha iz 13. stoletja: Hivoku je ptič z enim telesom in dvema glavama. Oboje njegovih ust hranijo eno leto. Himoku je riba z enim samim očesom, tako da samec in samica ostajata skupaj vse življenje. Tudi mož in žena naj bosta takšna.
Nevesta Marjana Blaznik nam je le nekaj minut pred vstopom v grajsko kapelo povedala, daje izvoljenca Oleta Blocha spoznala povsem po naključju - na bencinski črpalki v Ljubljani: "Olet je poslovno prihajal v Slovenijo in je na letalu spoznal mojo prijateljico. Zapletla sta se v pogovor in kasneje skupaj prišla v Ljubljano, kjer sem ju na bencinski črpalki čakala jaz." Šest mesecev sta bila prijatelja, se dobivala na kavi in prijetnem kramljanju. Novembra 2001 sta se zaljubila pod snežinkami na Veliki planini in začela sanjati visoko nad oblaki. Zaročni pr-
stan je romantični Olet Bločh svoji Marjani podaril točno pred enim letom, v soboto pa sta vezo nadgradila s čustvenim poročnim obredom. Približno 150 svatov je mladoporočencema čestitalo na grajskem vrtu in se okrepčalo s šampanjcem in jagodami, svatba pa se je kasneje nadaljevala na Bledu. Zakonca Blaznik Bloch bosta prvo skupno leto živela na Danskem, nato pa si bosta svoje domovanje uredila v Škofji Loki. Avgusta se bosta odpravila na enomesečne romantične medene tedne, križarjenje po norveških fjordih.
Boštjan Bogataj
Županov tek okoli Brda
Kranj - Župan mestne občine Kranj Mohor Bogataj prireja v nedeljo, 25. maja, ob 10. uri tretji tek okoli Brda. Daljša proga je namenjena tekačem, ki zmorejo preteči 8,5 kilometra, vsi drugi pa bodo krajšo, dolgo dva kilometra, lahko bodisi pretekli ali prehodili. Štartnina za oba teka znaša 2.000 tolarjev, za učence, dijake, študente, upokojence in člane vseh humanitarnih društev pa 500 tolarjev. Denar od štart-nin in prispevkov sponzorjev je namenjen fundaciji Vincenca Drakslerja za odvisnike, in sicer za zdravljenje odvisnikov, pomoč njim oziroma njihovim svojcem, ki zahtevnega finančnega bremena sami ne zmorejo. Sponzorji lahko prispevke nakažejo na žiro račun fundacije Vincenca    Drakslerja: 80-400-
00000004/44 pri Hranilnici Lon, Bleivveisova 2, Kranj. Za vse dodatne informacije se lahko obrnete na Jano Zakelj, tel. 04/23 73 112, fax 04/23 73 112 ali e-mail jana.zakelj @kranj.si. Jana Zakelj zbira tudi prijave posameznikov in skupin, prijaviti pa se bo mogoče tudi na sam dan teka, v nedeljo od 8. do 9. ure na Brdu.
"Bodite mladi, izkažite zavedanje, da droge obstajajo, da so z njimi povezani številni problemi in da se nekatere da tudi rešiti. Vabim vas, da se dobrodelnega teka udeležite in na ta način izrazite vašo skrb in zanimanje za tiste, ki so se prepustili zavajajočemu svetu mamil in so se mu pripravljeni odpovedati, pravi župan Mohor Bogataj.
H.J.
iiiimiiii]
Novorojenčki
V preteklem tednu je bilo v obeh gorenjskih porodnišnicah kar 34 rojstev, in sicer v Kranju 27 in na Jesenicah 7. V kranjski porodnišnici je na svet prijokalo 27 novorojenčkov, od tega 14 deklic in 13 dečkov. Na prvem tehtanju je bil najlažji deček, ki je tehtal 2.800 gramov, najtežji pa je bil prav tako deček s 4.630 grami. V jeseniški porodnišnici je prvič na ves glas zajokalo 7 dojenčkov, in sicer 4 deklice in 3 dečki. Kazalec na tehtnici je 3.700 gramov pokazal najtežjemu dečku, 2.930 gramov pa najlažji deklici.
LOTO
Rezultati žrebanja 20. kroga igre na srečo
Izžrebane številke: 11, 21, 22, 27, 34, 38, 39 in dodatna 8.
Izžrebana številka LOTKO pa
je: 209488
.  - -
V 21. krogu je predvidoma za sedmico 19.000.000 SIT
Za LOTKA 76.000.000 SIT