Poštnina plačana T gotovini. Ljubljana, sobota 16. oktobra 1937 Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—, Za inozemstvo Din 40.—. UpravniStvo, Ljubljana, Knafljeva ulica 5 — Telefon St. 8122, 8123. 3124, 3125, 3126. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 6 — Tel. 3392, 3492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ul. 8t. 2 Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105 241. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 8122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št 7, telefon št. 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo, Mi in Anglija Povprečen angleški državljan je razmeroma jako slabo informiran o razmerah na evropskem kontinentu, zlasti pa o bolj oddaljenih ozemljih. Ni čuda, da ima tudi o Jugoslaviji, o razmerah pri nas, zlasti pa o političnih stremljenjih in o odnošajih do ostalih držav zelo netočne predstave. V današnjih časih je res nemara težje nego nekdaj razpolagati z zanesljivimi podatki v tem pogledu, osobito na v najnovejši dobi. ko s,o se v tolikih smereh razmerja predrugačila. Le prepogosto srečujemo tamkaj naziranie, kakor da se je zunanjepolitična orientacija naše kraljevine v teku znanih diplomatskih akcij zadnjega leta v bistvu spremenila. Zatorej je koristna vsaka prilika, ki se nudi. da se pokaže pravo stanje stvari in manifestira naše resnično razpoloženje in naše prizadevanje Kakor je na drugi strani potrebno, da smo mi v zadostm meri poučeni o namerah nagibih ir> ra^no loženjih. ki nrcdaduieio in ki se uveljavljalo v Veliki Britaniji. V preteklosti razmerje med Slovani na jugu in Angleži ni bilo najboljše. Nad njim je ležala senca britansko-ruskega nasprotstva. ki je narekovalo v Londonu enostransko persnektivo za razumevanje južnoslovanskih problemov. Osobito nam o tem priča zgo dovina razmerja med nekdanjo Srbijo in Anglijo in še dandanes moremo v literaturi celo noveišega datuma ugotoviti zakasnelo dediščino tega, sedaj že močno zastarelega gledanja in razmerja. S svetovno vojno, ki je dovedla do sodelovanja in sporazuma med Anglijo in Rusijo, se je spremenilo tudi razmerje med Srbijo in Veliko Britanijo- jugoslovenska borba za svobodo in uedinjenje ie našla v Londonu dobre zagovornike in vnete podpornike. V povojni dobi so se razmere razvijale nekaj let v znamenju slabega sodelovanja med Anglijo in Francijo; motile so ga diference v celotnem pre-motrivanju in presojanju evropske situacije. osobito možnosti iskrenega in trajnega sodelovanja zapadnih sil z Nemčijo. Le prenogosto sta bila Pariz in London različnega naziranja, od česar ie imela Evropa mnogo več škode kakor koristi. V senci teh nesporazumov se je nahajala tudi Jugoslavija. katere politika je bila in je morila biti zasidrana v najtesnejšem sodelovanju s Franciio. poglavitno zaščitni-co novega političnega reda v Evropi. Zato ni presenetljivo da je bilo med našo kraljevino in Veliko Britanijo razmeroma malo tesnejših stikov. Odtlej so se razmere že silno spremenile. Položaj v Evropi se je predru-gačil in sicer posebno krepko v onih območjih, ki se tičejo tudi Jugoslavije in Anglije. Veliki Britaniji so nastale nove težave v področjih, kjer še pred nekaj leti ni mislila nanje. Za trdno je računala, da bo nova Nemčija miroljubna in spravljiva sila, in v tej domnevi jo je le prečesto zagovarjala pred Francijo, zlasti v časih, ko se je Nemčija gibala še v svetu \veimarske politike. Odkar pa diktira voljo Nemčije Adolf H;t!er. je situacija popolnoma druga Danes je položaj tak. da imajo pred naraščajočo nemško vojno silo večji respekt v Londonu nego v Parizu in da se čutijo tamkaj še bolj primorane misliti na sredstva obrambe in učinkovite oborožitve Ni treba pri tem niti. da mislimo ravno na kolonialni problem, na nemško zahtevo po vrnitvi kolonij. Že brez tega se zavedajo v Angliji, da so ča«i znameni-tion že davno minuli. V Londonu je te in ponosne oolirike snlendid isota-ponolnoma prevladal'-« geslo, da so britanske meje — na Renu Spričo tega se Anglija zanima za vse, kar se godi na drugih področjih srednje Evrope. Agresivna berlinska politika napram Češkoslovaški je zadela tudi nnvo britansko občutljivost in odtlej ra«te angleško zanimanje za probleme Podunavja kamor se skuša usmeriti penetraciia nove Nemčije Jugoslavija kot članica M?de antante in moren faktor v mejnem področju m^d Balkanom in podunavsko srednjo Evropo trdno oov°7ari z zavezniškimi pakti in s priiate1 jstvi v obeh smereh, ima in mora imeti nrimerno veliko ceno v očeh britanskega presojevalca, v tehtanju britanske diplomacije in politične tehnike Zato ni prav nič presenetljivo, ako smo pravkar čuli. s kako pokornostjo motriio Stoiadinoviceve londonske razgovore celo v Budimpešti raču-naioč da ^ tičejo tud; znanih njihovih prizadevanj. Pri tem se nismo niti še dotaknili drugega poglavitnega področja kjer leži zasidrano britansko zanimanje Sredozemsko morie ie tisti svet kamor se sedaj obračajo vprašujoči pogledi zaskrbljenega človeštva Tamkaj so se zapletle svetovno-politične niti, tam se križajo velike in male poti in na teh križiščih je nastala nekaka gneča, ki vzbuja hude bojazni. Problem se je po- Mallorca in Menorca Rim, 15. oktobra, o. »Giornale d'Italia< razpravlja danes o eventualni okupaciji Me-norce po francoskih in angleških vojnih silah ter poudarja, da bi Italija okupacijo Menorce smatrala vsekakor za prekršitev italijansko-angleškega sporazuma, s katarim sta Italija in Anglija doslej vzajemno jamčili za status Quo v zapadnem delu Sredozemskega morja. Italija na okupacijo Menorce ne bi mogla pristati niti v primeru, da bi se izvršila iz kakšnih pacifističnih razlogov. London. 15. oktobra, o. Glede na jutrišnjo sejo londonskega nevtralnostnega odbora, naglaša jo tukajšnji krogi, da bosta Francija in Velika Britanija nastopili v njem predvsem za svobodo morja in varnost pomorskega prometa. Velika Britanija in Francija sta v skrbeh zaradi italijanskega dominantnega položaja na Mallorci. Obe državi sta točno informirani o italijanskih voja- j ških silah na tem balearskem otoku. Po- J slednje informacije z Mellorce potrjujejo, da j so Italijani zbrali preko 20.000 popolnoma oboroženih vojakov in preko 200 bombnikov. Po nekih vesteh se sedaj general France pripravlja, da zasede Menorco, kjer zaenkrat gospodarijo še španski republikanci. V primeru, da bi se to uresničilo, bi vse ba-learsko otočje prišlo pod italijanski vpliv. Francoske zveze s severno Afriko bi bile tedaj najresneje ogrožene. Italija bi si na ta način zagotovila popolno oblast nad za-padnim delom Sredozemskega morja. Francoska in angleška vlada se bosta poskusili mirno sporazumeti z Rimom v prvi vrsti za ureditev balearskega problema. Odmevi v francoskem tisku Pariz, 15. oktobra. AA. »Journal« piše: Potrebno je poudariti, da se tiče francoska nota angleški vladi izključno postopka odbora za nevmešavanje. Ne gre za to, kaj se lahko zgodi, če se pogajanja izjalovijo, to pa ne pomeni, da bi francoska ln bri- London, 15. oktobra, d. Pododbor odbora za nevmešavanje se bo jutri ob 10.30 sestal v zunanjem ministrstvu, da se posvetuje o vprašanju odpoklica pro«tovoiicev iz ftpani- cijami nam je to dodobra pokazala. Kakršnakoli nova kampanja bi pokazala isto v enaki ali še večji meri; o tem ne more biti prav nobenega dvoma. Vse navedeno in še marsikaj podobnega tvori ozadje, s katerega se odraža eminentna važnost naše pozicije. V kakršnikoli obliki se bodo reševali sredozemski problemi, vedno bo tudi naša kraljevina faktor, ki ne bo imel majhne vloge. Zato z mnogih strani prisluškujejo razgovorom predsednika in zunanjega ministra Stojadinoviča v Londonu, danes tem bolj, ko se nahajamo na predvečer ene od peripetij mediteranskih afer. Kolikor bolj zadržana je politična javnost s komentarji, toliko bolj odseva iz tega, kako delikatne so zadeve in kako previdno mora biti celotno zadržanje Eno pa je popolnoma gotovo: v želji po miru. po mirovni likvidaciji aktualnih nasprotstev in po povratku v red in normalno stanje je in bo naša kraljevina edina z vsemi iskrenimi mirovnimi faktorjL stavil ali naj bo to Angležem le bližnjica. ali naj ostane magistrala njihovega imperija Ni treba da se zadržujemo na podrobnostih teh svetovnopo-litičnih nasprotstev, ki so se tu razvila in ki se morejo, tako se zdi, samo za več ali manj časa nekoliko maskirati, a ostanejo na dnu vendarle nerešena. Na dnevni red jih je postavila abesin-ska afera. Džentlmenski sporazum jih je sicer skušal odstaviti in zanikati, ali kar brž so se pojavila znova in v zmedah španske državljanske vojne so se sama zopet uvrstila v najbolj aktualne in najbolj kočljive težave sodobne mednarodne politične situacije Borba zoper nomorsko gusarstvo, vprašanje zasedbe Balearov. ob teh in podobnih prilikah opazimo vedno znova staro problematiko staro nasprotje, ki se noče in noče poravnati. Tudi Jugoslavija spada med sredozemske države. Na postojanki je, ki se odlikuje po važnosti svojega teritorija in njegove lege. Doba kampanje s sank- Londonske konference predsednika Stojadinoviča V avdienci in na kosilu pri angleškem kralju — Razgovor z ministrskim predsednikom Chamberlainom London, 15. oktobra. AA. Danes ob 13.20 sta angleški kralj in kraljica priredila v Buckinghamskem gradu kosilo na čast predsedniku jugoslovenske vlade in zunanjemu ministru dr. Stojadinoviču. Pred kosilom je kralj Jurij VI. sprejel dr. Stojadinoviča v posebni avdienci. Razen kralja in kraljice so bili na kosilu predsednik vlade Chamberlain, predsednik nevmeša-valnega odbora lord Plymouth, naš poslanik dr. Kasidolac, državni podtajnik za zunanjo zadeve sir Robert VVansittard, major Atllee, šef angleške parlamentarne opozicije, člani civilnega in vojaškega doma kralja Jurija VI. in dvorne dame kraljice Elizabete. Ob 15.30 je dr. Stojadinoviča sprejel predsednik vlade Neville Chamberlain v Downingstreetu. Oba ministrska predsednika sta ostala eno uro v razgovoru. Popoldne" je dr. Stojadinovič na našem poslaništvu sprejel grškega poslanika in češkoslovaškega odpravnika poslov, nato pa profesorja londonske univerze in znanega publicista Setona Watsona. Venec na grob neznanega vojaka London, 15. oktobra. AA. Danes dopoldne ob 11.30 se je predsednik vlade dr. Stojadinovič odpeljal v družbi poslanika Kasidolca in svojega kabinetnega šefa dr. Protiča pred spomenik angleškega neznanega junaka in položil nanj venec. Slovesnosti so prisostvovali razen našega poslanika v Londonu poslaniški svetnik Milamovič, direktor Agencije Avale dr. Petrovič, osebje poslaništva, poročevalci angleških in jugoslovenskih listov in člani jugoslovenske kolonije. Odhod iz Londona London, 15. oktobra, p Poslanik Kasidolac je nocoj priredil na čast dr. Stojadinoviču poslovilno večerjo, na katero je bilo povabljeno večje število angleških novinarjev. Ob 22. uri Je ministrski predsednik b svojim spremstvoma odpotoval nazaj v Beograd. „Times" o posetu London, 15. oktobra, a Današnji »Times« prinaša članek o obisku predsednika in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča v Londonu. Članek pravi med drugim; »Dt. Sto-jadiinovičev obisk v Londonu je kratek, a izredno dobrodošel. Za ta obisk se je predsednik jugoslovenske vlade odločil, da stopi osebno v stik z britanskimi dižavniki in da se podrobneje pouči o njihovem nazira-nju glede vprašanj, ki ee zanje zanima tudi Jugoslavija. Ni dvoma, da je dr. Stojadinovič pri tej priložnosti obrazložil britanskim državnikom svoio zunanjo politiko.« List nato naglasa, kako neupravičene in napačne so bile trditve, ki bo jih v Angliji poprej slišali o zunanji politiki Jugoslavije. Omenja pri tem obnovo francosko-jugosio-venske pogodbe in jugosloveneko-italijanski pakt, sklenjen letošnjo pomlad. 0 tem pravi. da je ibid velik uspeh za Jugoslavijo, ker je z njim po dolgih letih nesporazuma uredila svoje razmerje do Italije in še bolj pomnožila gospodarske stike z njo. Pisec pravi, da morajo vsi prijatelji miru pozdraviti smer jugoslovenske zunanje politike, ki ji je namen utrditev mednarodnih dogovorov in mednarodnega sodelovanja PeMmost na Madžarskem Budimpešta, 15. oktobra. w. Madžarski listi z velikim zanimanjem zasledujejo pogajanja mad jugoslovenskim ministrskim predsednikom dr. Stojadinovičem in angleškim zynaniim ministrom Edenom. Po njihovem mnenjn je šlo pri razgovorih tudi za to, kako bi se doseglo zbližan je med Madžarsko in državami Male antante. »Az Est« opozarja na veliki pomen teh pogajanj, ki niso samo na Madžarskem, temveč po vsej Evropi zbudila največje zanimanje. m novi volilni red Voditelji vseh bivših političnih strank, razen komunistov, so izročili kralju oster protest proti novemu volilnemu redu za parlament Sofija, 15. oktobra. Izjave notrainjega ministra Krasno vskega o novem volilnem redu za parlament, iz katerih izhaja, da je novi volilni red naperjen proti razpu-ščenim političnim stranicam, so izzvale med voditelji bivših strank ogromno razburjenje. Dane? dopoldne so se vsi voditelji bivših političnih strank — med njimi bivši ministrski predsednik Cankov, Malinov ln Mušanov — zedinili( da bodo odposlali kralju Borisu skupen protest. Protest je že v teku dneva izročil v dvorni pisai -ni bivši minister Danajlov. Voditelji bivših političnih strank pro- testirajo proti uflcinitvi ustave, proti odpravi tiskovne svobode in proti omejitvi državljanskih pravic. Novi volilni red se označuje v protestnem pismu kot skrajno reakcionaren. Bivše politične stranke zahtevajo demokratske volitve in izvolitev odgovornega demokratskega, parlamenta. Protest je podpisalo 18 voditeljev bivših političnih strank. Podpis so odklonili le komunisti, češ, da ne morejo sodelovati s Cankovom. Tudi časopisje, med njimi »Mir« in organ Cankova »Slovo« ostro kritizirajo novi volilni red. Kacloiialisti skušajo s ponovnimi letalskimi napadi zrušiti odpor republikancev Gijon, 15. oktobra AA. Razne operacije so se nadaljevale ves dan na Paraješkem sedlu na juzno-asturskem bojišču. Dopoldne je 25 nacionalističnih letal brez pre-stanka bombardiralo republikanske postojanke pri Penalazu 1700 m visoko. Po hudi topniški pripravi je nacionalistična pehota večkrat srdito naskočila, toda republikanci so se ji tako odločno upirali, da je moralo ponovno nastopiti nacionalistično letalstvo. Pri ponovnem naskoku se je nacionalistom posrečilo prodreti do prve črte republikanskih strelskih jarkov, kjer se je razvil ogorčen boj na nož. Naposled se je nacionalistom posrečilo zavzeti Penalazo, republikanci pa so se umaknili na svojo drugo črto. Davi zarana je sedem nacionalističnih bombnikov obstreljevalo Gijon in vrglo nad 100 bomb. Bombardiranje je trajalo dobre pol ure. Nacionalistična letala so se spustila zelo nizko in so obstreljevala prebivalce, bežeče po ulicah, število žrtev še ni znano. Kmalu nato so se nacionalistična letala vrnila in vrgla mnogo zažigalnih bomb, ki so zanetile mnogo požarov v mestu. Republikansko letalstvo je dopoldne obstreljevalo San Esteban de Travia. Begunci iz Astu?ije v Franciji Pariz, 15. okt. w. V zapadno-francosko pristanišče Lorient je prispel španski parnik »Somo«, ki je pripeljal okoli 50 ljudi, px> večini s severno-španskega ozemlja, ki so pobegnili v Francijo. Med njimi so tudi predsednik asturskega kasacij-skega sodišča, guverner Asturije, bivši predsednik Malage in več drugih republikanskih voditeljev. 30 Francovih letal uničenih Pariz, 15- okt. w. Po uradnem poročilu iz Valencije so republikanska letala napadla nacionalistično pristanišče Gara-grinillos pri Santandru. Pri napadu je sodelovalo 100 republikanskih letal, ki so uničila nad 30 uporniških letal. Madrid dve uri obstreljevan Madrid, 15. okt. w. Nacionalistično topništvo je danes dve uri obstreljevalo Madrid. Ker se je pričelo v zgodnjih urah, število mrtvih ni veliko. Valencijska vlada o položaju Valencija, 15. oktobra. A A. Po snočnji seji ministrskega sveta, je bilo objavljeno naslednja poročilo: Ministrski svet je proučil splošni položaj B političnega stališča in se je posebno bavil z vojaškimi problemi ter operacijami na aragonskem bojišču. Pri tej priložnosti je ugotovil, da vlada odličen duh in borbenost med republikanskimi četami, posabno pri letalstvu, ki je pokazalo izredno junaštvo. Ministrski svet je nato proučil razna tekoča vprašanja, podpisal več pomilostitev in potrdil več smrtnih obsodb. Iz republikanskega tabora Madrid, 15. oktobra. AA. Vojno ministrstvo objavlja: Na severni fronti v odseku Arriandas je sovražnik zavzel višini 282 in 240. Letala so zelo hudo bombardirala Tenaraso, Arriandas, Fastos in Gijon. Gmotna škoda je velika. Na vzhodni fronti smo zavzeli vrh Sil-leros pri Puebli de Alborton. Na osrednji fronti je sovražnik več kot štirikrat napadel pri Guesta dela Reiaa severno od Aranjueza. Borba je trajala še vso noč. Proti jutru so naše čete prevzele iniciativo in prešle v protinapad. Tako je bil ustavljen sovražni napad in je sovražnik pustil na bojišču vsaj 500 mrtvih. Eksplozija peklenskega stroja v Madridu London, 15. oktobra. AA. lz Gibraltarja poročajo, da je v Madridu eksplozija peklenskega stroja ubila 35 tujcev, ki žive v Madridu Peklenski stroj je eksplodira] med množico, ki je po predstavi stala pred nekim kinom. Aretacije anarhistov Cerbere, 15. oktobra, d. Bivši ravnatelj justičnega urada v Barceloni Eduardo Barriovero in vsi njegovi sotrudniki, kakor tudi anarhist Aurelio Fernandez, svet nik za socialno zavarovanje v katalonski vladi, so bili v Barceloni aretirani. V zadnjem času so anarhisti v Kataloniji izgubili ves svoj vpliv. Zato menijo, da je povsem izključeno, da bi anarhizem mogel igrati v španski vladi še kdaj kako vlogo. Obisk Metaxasa v Turčiji Carigrad, 15 oktobra p V Carigradu in Ankari se pripravljajo za sprejem predsednika grške vlade generala Metaxasa. Metaxas bo prispel v Carigrad s križarko »Georgios Averov« Obsodbe protifašistov Rim, 15. oktobra. AA. Izredno sodišče v Bologni je 20 protifašistov obsodilo na 18 mesecev do 18 let ječe. Napredovanja Beograd, 15. oktobra, p Napredovala sta direktorja ljubljanskih realnih gimnazij I. in II. dr. Karel Cepuder ter Josiip Oeaua v položajno skupino 3/2. Beležke Sestanek vodstva JNS V nedeljo bo v Beogradu v strankinih prostorih seja ožjega glavnega odbora Ju- rlovenske nacionalne stranke. Na sejo, jo bo vodil strankin predsednik Peter Živkovič, so povabljeni tudi senatorji in narodni poslanci, ki so člani stranke. Na dnevnem redu so aktualne politične in organizacijske zadeve. »Samouprava" o odnošajih med Anglijo in Jugoslavijo Glavno glasilo JRZ »Samouprava« razpravlja v uvodniku o londonskem obisku predsednika vlade dr. Stojadinoviča ter o odnošajih med Anglijo in Jugoslavijo. Med drugim pravi, da je imel Stojadinovičev obisk namen »manifestirati mišljenje in čustva jugoslovenskega naroda v prijateljstvu do britanskega naroda. Ob času, ko je ves svet v taki neodločnosti in nejasnosti, je ta obisk pokazal, da za Jugoslavijo ni neodločnosti in nejasnosti. Jugoslavija ve, kje je njeno mesto, kakšne so njena misija in njene moči.« Dalje ugotavlja »Samouprava«, da 90 odnošaji med Anglijo in Jugoslavijo tako dobri, kakor si je le mogoče želeti Boljši so, kakor so bili kdajkoli. Rodili so na političnem in gospodarskem polju najboljše rezultate, zato je imel dr. Stojadinovič dobro pripravljeno situacijo, ko je prišel v London. Glasila JRZ v borbi za narodno edinstvo Službena in polslužbena glasila JRZ nadaljujejo svojo ostro ofenzivo proti združeni opoziciji Slej ko prej ji predvsem očitajo kot največji zločin, da je v zagrebškem sporazumu opustila načelo narodnega in državnega edinstva. »Vreme« pravi med drugim: »Kaj sme narodno edinstvo, doseženo po stoletnih mukah s potoki prelite krvi in z življenji tolikih naših junakov, res biti predmet take strahovite strankarske transakcije, da bi gospodje prišli do oblasti s pomočjo dr. Mačka?! Da se vodje naših sporazumašev ne bojijo ne boga ne ljudi, to vidimo. Toda ali ne pomislijo, da se bodo zaradi njihovega dejanja stresle kosti milijonov naših za državno in narodno edinstvo padlih herojev?!« »Samouprava« piše o protestih mestnih svetov in občinskih odborov ter pravi, da so ti protesti naperjeni proti poskusom, »v imenu slavne šumadije in srbskega dela našega naroda delati nekake sporazume, ki imajo za cilj cepljenje enotnega narodnega telesa«. Dalje pravi, da se za ustavo. kakršno si zamišlja združena opozicija, ne bi moglo najti niti deset srbskih in slovenskih poslancev, kaj šele njih absolutna večina. Protesti mestnih svetov Agencija Avala objavlja nadaljnjo serijo resolucij, s katerimi razni mestni sveti protestirajo proti zagrebškemu sporazumu. Resolucije, sprejete od mestnih svetnikov JRZ, poudarjajo, da je in mora ostati narodno edinstvo temelj vse državne politike. Mladinski kongres JRZ V nedeljo 17. t. m. bi bil moral biti v Beogradu državni kongres omladine Jugoslovenske radikalne zajednice. Zaradi potovanja predsednika vlade in predsednika JRZ dr. Stojadinoviča v P*iz in London je bil kongres preložen za teden dni in bo sedaj v nedeljo 24. t. m. Slovensko glasilo Jugorasa Znano je, da si je JRZ osnovala tudi lastno delavsko organizacijo, tako zvani (Jugoslovenski Radnički Savez). V Sloveniji nastopa Jugoras pod imenom Zveze združenih delavcev. Kakor poroča sedaj krščansko socialna »Delavska pravica«, bo začela Zveza združenih delavcev izdajati svoje glasilo, ki se bo imenovalo »Slovenski delavec«. Urednik lista bo jeseniški kaplan g. Andrej Križman, tiskala pa ga bo misijonska tiskarna v Grobljah. »Delavska pravica« pristavlja, da »se je g. Godina (misijonar v Grobi jah) že dolgo časa prizadeval, da dobi glasilo v svojo tiskarno. Kako bo list urejevan, nam pove ime urednika, ki je znan po napadih na Jugoslovansko strokovno zvezo ... Pravimo le to, da je žalosten pojav sedanjega časa, da to, kar je duhovnik (mišljen je dr. Janez Ev. Krek) gradil, čez 20 let njegovi poklicni tovariši podirajo.« Uradniške plače O. uradniških plačah je napisala beograjska »Samouprava« uvodnik. Za konec pravi: »Z uredbo se uradnikom res vrača le del onega, kar jim je moralo biti vzeto v dobi težke gospodarske krize. Trenutne razmere še ne dopuščajo, da bi se jim vrnilo vse. Toda vlada dr. Stojadinoviča bo vodila državo tudi dalje, v finančnem pogledu pametno in smotrno in ako uradniki z vestnim delom vsak v svojem področju podpro njene napore, bo država kmalu mogla storiti še nadaljnji finančni napor in več storiti za uradniške prejemke. Uradniki naj o tem ne dvomijo, marveč morajo biti prepričani, da vlada za nje skrbi.« Medsebojna tožba Listi p>oax>čajo, da je predsednik Zbora g. Dimitrije Ljotič tožil g. Večeslava Vil-derja zaradi nekih napadov v Vilderjevem glasilu »Novi riječa«. Za revanžo je tudi g. Vilder tožil g. Ljotiča zaradi nekega članka, objavljenega v zboraškem glasilu »Otadžbini«. V znamenju demokracije Parkrat smo že zabeležili, kako skušajo pristaši HSS v raznih krajih zatreti prodajanje in širjenje tednika »Danice« zaradi napadov na dr. Mačka. Ker se prodajalci niso povsod vdali pritisku, da bi sami odpovedali nadaljnje prodajanje »Danice«, se je zgodilo že večkrat, da so mačkovci tednik na lastno roko zaplenili in ga na ta ali oni način uničili Ta vzgled je očividno bodril k posnemanju tudi nasprotnike dr. Mačka. V včerajšnji številki namreč poroča »Hrvatski dnevnik« iz Dubrovnika: »V ponedeljek je v Hercegnovem neka tolpa pod vodstvom nekega Buzoliča zažgala pošiljko »Hrvatskega dnevnika« v znak protesta, ker list ne piše tako, kakor bi si gotovi ljudje želeli.« Mariborski mestni svet Maribor, 16. oktobra. V mestni posvetovalnici je bila nocoj redna seja mariborskega mestnega sveta. Po otvoritvi je župan dr. Juvan sporočil, da je nftVfi^ n jubilejno svečanost Tuj-sko-proanetne zveze v Mariboru 4.000 Din iz fonda za nepričakovane izdatke. Nato Je poročal m. s. dr. Miler o ustanovitvi odseka za obveaaio telesno vzgojo. Predlagal Je, naj se odsek dosedaj ne ustanov, vodstvo priprav pa se poveri učitelju Milanu Jandlu, ki ga Je priporočilo ministrstvo za telesno vzgojo. O tem predlogu se je razvila živahna debata, v katero sta posegla tudi m. s. Meglič in Grčar. M. s. Meglič Je izjavil, da naj se Jandlovo imenovanje odloži, dokler se ne ustanovi odsek. Razen tega naj se mesto razpiše, ker učitelj Jandl zdaj nima potrebne kvalifikacije ter je bil 1. 1929. črtan iz Sokola. M s. Grčar se je pridružil njegovim izvajanjem ter je dodal, da ne u videva potrebe za ustanovitev omenjenega odseka, ker ni denarja. Pristavil je tudi, da se g. Jandlu lahko pripeti, da bo odslovi jen, če bi prišel drug režim, kar bi bilo zanj kot učitelja gotovo hud udarec. Končno Je mestni svet proti 4 glasovom sprejel odsekov predlog, da se nastavi kot vodja odseka za telesno vzgojo učitelj Jandl. Celica v paviljonu na vogalu Aleksandrove ceste in Sodne ulice se odda poštni upravi za namestitev javne govorilnice proti letni priznalnini 1 Din. — Drevesa pred gradom, in sicer pred pisarno Tuj-sko-pyrometne zveze, kakor tudi pred hišo Marije Ježovnik v Gosposvetski ulici ter pred garažo mestnega avtobusnega prometa v Plinarniški ulici, bodo posekana. Pravilnik o finančnem poslovanju mestne občine sta pregledala m. s. dr. Kovačec in ravnatelj Pogačnik, ki sta računske zaključke odobrila in priporočila mestnemu svetu, naj se lz računskega poslovanja izločijo neizterljive najemnine v znesku 90.611.90 Din, ter likvidirajo razni skladi, ki naj se prenesejo v redni promet. Predlog Je bil soglasno sprejet. 16 milijonov za javna dela Mestna občina bo izvršila s sredstvi kaldrminskega fonda razna javna dela v treh etap>ah. Stroški bodo znašali okroglo 16 milijonov Din. Dela v prvi etapi, zgraditev carinarnice in stanovanjskih hiš za carinike ter tlakovanje nekaterih cest v meljskem okraju bodo izvršena prihodnje leto ter bodo veljala 10,330.000 Din. Stroški se bodo pokrili na ta način, da bo mestna občina najela posojilo na račun kaldrminskega fonda in sicer v višini 3,200.000 De Valera so bo Dublin, 15. okt. o. Dobro poučeni krogi potrjujejo vesti, po katerih De Valera v bodoče ne namerava več sprejeti položaja predsednika svobodne irske države. Da bi se simbolizira irsiko in ulstrsko državno edinstvo, bo za predsednika republike izvoljen neki politik, ki deluje v Ulstru. Ukinitev egiptskih kapitulacij Kairo, 15. okt. AA. Danes je stopi! v veljavo dogovor o ukinitvi kapitulacij, podpisan v Montreuxu. V proslavo tega dogodka je bila v Aleksandri ji v kraljevi navzočnosti manifestacija, na kateri so govorili predsednik vlade, pravosodni minister in glavni državni ipravdnik. Danes so na sodnem poslopju prvič razobesili samo egip'sko zastavo. Splošna vojaška dolžnost v Egiptu Kairo, 15. oktobra, o. Vlada je sklenila najeti posojilo pol milijona funtov šterlin-gov za zgraditev tovarne orožja in streliva. V kratkem bo izdala tuli« zakon o splošni vojaški obveznosti Nazadovanje porodov v Avstriji Dunaj, 15. okt AA. Prosvetni minister je pjodal vznemirljive številke o padanju porodov v Avstriji in o vplivu te okoliščine na šole. Tako je število učencev v osnovnih in meščanskih šolah na Dunaju padlo od 137.000 v šolskem letu 1930-31, letos na 114.000. Lani je število učencev padlo za 9200. Po statističnih p>odatkih bo to število padlo L 1942 na 79.000 šolarjev. <~t----r--i--—g—i-----r 1— »Hrvatski dnevnik« ne pove, kateri stranki so pripadali napadalci. Sreska skupščina JNS v Novem mestu V nadeljo je bil v Novem mestu v Vin-dišerjevem hotelu občni zbor sreske organizacije JNS za novomeški 6rez. Zbralo se je okrog 70 delegatov strankinih krajevnih organizacij iz vseh občin sreza. V lepem šta-vilu so bili navzoči tudi zastopniki nacionalne mladine. Občni zbor je otvoril in vodil g. Davorin Matko, ki je najprej podal kratko poslovno poročilo. Za njim je tajnik tanovinsKega odbora omladine JNS porolal o mladinskem pokretu v 6tranki, o njegovem pomenu in namenu. Takoj ja bil izvoljen akcijski odbor, da se mladinska organizacija osnuje tudi za novomeški srez. Na čelu odbora je g. Cvetko Zorko iz Družinske vasi. Z velikim zanimanjem in z živahnim odobravanjem so zbrani delegati poslušali politično poročilo senatorja Ivana Puclja, ki ja razložil položaj v državi in posebej orisal razmere v Sloveniji. Z navdušenim aplavzom so se mu poslušalci zahvalili za njegova izvajanja. Končno je bil izvoljen novi sreski odbor JNS za novomeški 6rez. Predsednik odbora je g. dr. Jože Trost, tajnik g. Davorin Matko. Sestanki mladine JNS Kakor smo že poročali, bo v nedeljo ob pol 10. dopoldne v Kranju v Narodnem domu ustanovni občni zbor mladinske organizacije JNS za mesto Kranj. Ravno tako bo v nedeljo ob 10. dopoldne pri Sv. Jederti nad Laškim v Štokavnikovi gostilni easta-nes mladine JNS iz laškega sreza. Obenem bo ustanovljena krajevna organizacija OJNS za občino Sv. Krištof. Sestanka 6e todo udeležili tudi delegati iz Ljubljane, s katerimi bo najbrž prispel tudi nar. posl. Milan Mravlje. Din. Doslej ima občina za zgraditev carinarnice na razpolago 4,800.000 Din ter upa, da bo jeseni leta 1938. dobila lz kaldrminskega fonda nadaljnja dva milijona gotovine. Dela v drugi etapi obsegajo tlakovanje nekaterih cest v meljskem okraju ter odkup nekaterih hiš v svrho regulacije ter bodo veljala 3,920.000 Din. Tudi za ta dela se bo najelo posojilo ki se bo krilo iz kaldrminskega fonda Izvršena bodo do konca leta 1940. V tretji etapxl se bodo prav tako tlakovale nekatere ceste ter bodo znašali stroški 1,765.000 din, zakar bo najeto posojilo na račun kaldrminskega fonda. Odsekovi predlogi bo bili soglasno sprejeti Ureditev mestnega gradu Mestni svet je odobril nadalje kredit ia ureditev zunanjosti mestnega gradu. Stroški bodo znašali 6O7.OO0 Din in bodo dela v najkrajšem času razpisana. Stroški se bodo krili iz prihrankov prejšnjih l«t pri rednih proračunih, ki znašajo 300.000 Din. Pri tej priliki jp mestni svet izrekel zahvalo muzejskemu in zgodovinskemu društvu za vror-no delo na kulturnem področju ter se je izrekel soirlnsno proti poizkusom delne de-montaže pokrajinskega muzeja v Mariboru. Ureditev glavnega trga se je že pričela ter bodo znašali stroški 1450.000 Din. Razen tega bo potrebnih za novo razsvetljavo 329.000 Din. Stroški se bodo krili delno iz proračuna delno pa iz kukika. Gosposvetska ulica med Vrtno ln Linhartovo ulico se bo k analizirala ter bodo dela veljala 31 R",0 Din. Zgralili se bodo tudi kanali v Slovenski. Gosneimi in Orožnovi ulici kar bo veljalo 131.000 Din. Umetniškemu klubu v Mariboru, ki bo priredil priholnji mesec umetn:5ki teden, je bila odohrena ipodpora 3.000 Din. Na dnevnem redu so bile Se prodaje nekaterih parčki mestne občine v Macdalen-skem okraju, ki jih je mestni svet odobril. Razni ugovori proti predpisom prirastka-rine so bili zavrnjeni. Gostilniške koncesije so Wle dovoljene Zofiji Mencinger, Adamu Crešnarju, in Lju-devitu Ulerju. Mestni svet je odobril službeno po?od!bo s pogodbenimi nameščenci mestnih podjetij. Mestma oNSina bo imela zaradi te službene poTodV 274.000 Din izdatkov na leto. Nadalje .je mpstni svet odobril nekaterim delavcem poilpore ter upokojil najstarejšega delavca 78 let starega Franca Hrastnika ki je služboval pri mestni občini 54 let. Dovolil mu je 500 Din pokojnine na mesec ter prehrano. Javni je sledila tajna, v kateri *o obravnavali razno personalne zadeve. Priprave za proslavo čsl. narodnega praznika Beograd. 15. okt. p. Letošnji češkoslovaški državni praznik dne 29. oktobra ho tudi v Beogradu zelo svečano proslavljen. Ob tej priliki priredi Slovaška filharmonija iz Bratislave v prostorih Kodarčeve univerze simfonijski koncert. Koncert bo dirigiral oporni dirigent in gbsbenik Zdenko Fol-preht, Slovaška filharmonija šte;^ 70 članov. Sprejemi pri ministru pravde Beograd, 15. oktobra.. AA. Novi minister p>ravde bo sprjemal senatorje fci poslance ob torkih, sredah, četrtkih in sobotah od 11. do 13. ure, vse druge stranke pxa izključno samo ob ponedeljkih in petkih od 11. do 13. ure. Za »prejem se je prijaviti v ministrovem kabinetu najkasneje do pol 11. Upokojitev generalov Beograd, 15. okt. p. Upokojeni bo pe^adij- ski brigadim gtenerali Miljutin Stanojevič. Drago!jub Dimič in Ilija Dimitrijevič. Iz prometne službe Beograd, 15. okt. p. Upokojen je višji železniški kontrolor Josip Princ v Ljubljani, železniški kontrolor Rudolf Soklič pa je premeščen 6 Prage rake ga na Rakek. Karambol v Boki Kotorski Beograd, 15. okt. p. Snoči je priplula v Roko Kotomko angleška ladja > Maddelaine«, last angleškega viceadmirala Lenina Gold-shmitha. Ob vhodu v Boko )e jahta nenadoma zadela v našo motorno Ladjo »Sv. Ante« in jo precej poškodovala. Pristaniške oblasti so ugotovile, da je nesrečo zakrivil poveljnik jahte. Viceadmiral Gold-chmidth je svojo odgovornost takoj priznal in izjavil, da bo lastniku ipovmil Škodo, E*twe—AljsMn 3:2 Haag, 15. oktobra. w. Peto partijo za svetovno šahovsko svetovno prvenstvo je dr. Euwe zopet otvoril z damskim gambitom, ki ga je dr. Aljehin sprejel. Dr. Euwa je nato pričel z zelo močnimi napadi in je Aljehin končno po 41. potezi kapituliral. Stanje je sedaj 3:2 za dr. Euweja. Levessflš : Bstvinik McsUva, 15. oktobra, u. Peta partija med Leiveirfišem in Botrinikom v matehu za šahovsko prvenstvo Sovjetske unije se je končala neodločno. Stanje po V. kolu; 3:2 za Levenfiša. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Nad vso Evropo leži hlailen zrak 6 pretežno oblačnim vremenom. Ponekod v srednji in severno-zahodni Evropi dežuje sneži pa v Rusiji in v visokih gorah srednje Evrope. Toplota se je dvignila v srednji in zahodni Evropi. V Jugoslaviji je oblačno v vard .rski in mora vski banovini, drugod pa delno oblačno. V dolinah rek megla, dežja ni bilo. Temperatura narašča. Najnižja Kraljevo 1, najvišja Maribor 18 C. Zemunska vremenska napoved: Pričakovati ni nobenih posebnih sprememb. Prevladovala bo oblačnost z raznimi jaFninami in ponekod z jutranjimi meglami. Toplota brez posebne spremembe. Zagrebška: Precej stalno in vedro, le ponekod prehodno oblačno. Temperature se bodo še dvignile. Dunajska: Menjajoče se vreme, polagoma manj oblačno. Maši kraji in ljudje Slovanski ortopedski kongres v Beogradu Dne 17. in 18. t. m. bo v Beogradu ortopedski kongres jugoslovenskega in čehoslo-vaškega ortopedskega društva. Kongres ima vsesiiovanski značaj, ker se ga bodo udeležili tudi odlični ortopedi iz Poljske in Bolgarije. Na programu je kot prva glavna točka »Prirojeni izpah kolka«. O njegoveiTi zdravljenju bo govoril docent dr Jovčič. ki bo obdelal tako zvano »nekrvavo« zdravljenje z repozicijo. Zelo in-teresantno poglavje o tako zvanem operativnem ali »krvavem« zdravljenju je prevzel proif. dr. Zahradniček iz Prage. Ta bo poročal o svoji najnovejši metodi, ki je zelo komplicirana, s katero pa se ozdravijo tudi starejši izpahi, ki so se smatrali še pred kratkim za neozdravljive. O izkustvih in uspe ,iih pn zdravljenju te bolezni bo govorila še cela vrst* tujih im naših ortopedov (Frejka, Mikula, Spišič, Raszeja itd). Drugi dan kongresa pride na vrsto zelo aktualna razprava o zdravljenju v vojni dob.jen.vii poškodb, nato pa bo še več prostih predavanj iz ortopedske stroke. Poleg slovanskih ortopedov predavata še dva odlična francoska ortopeda Sorrel in Rocher. Iz Slovesni je se udeleži kongresa primarij dr. Mina?, ki bo poročal o svojih izkustvih zdravljenja prirojenega izpaha kolka in poleg tega referiral o nekem izredno redkem slufčaju obolenja hrbtenice. Zadnja pot dff. Ivana Lamuta Ljubljana, 15. oktobra. Ob zelo častni uedežbi občinstva so danes ob 16. '.spremili prijatelji, tovariši m znan-ei višjega poštnega svetnika in pomočnika ravnatelja poštne direkcije dr. Ivana Lamuta k večnemu počitku. Predem so pokojnikovo krsto, vso zasuto s cvetjem, prenesli iz mrtvaške veže splošne bolnišnice na mrtvaški voz, so člani Akademskega pevskega zbora in pevskega društva nižjih poštnih uslužbencev v veličastni ubranosti zapeli »Vigred se povrne«, da se je ob pesmi skalilo marsikatero oko. Po Zaloški cesti je nato krenil žalni sprevod, kakršnim je Ljubljana priča samo ob pokcjpu iskreno priljubljenih mož. Za križem so se vrstili nosiici vencev, za praporom j Kitarskega godbenega društva je godba igrala žalostinke. V službenih uniformah >o sledili poštarji — pevci in ostali tovariši. Za vozom z duhovščino je zastopnik pogrebnega zavoda nosili pokojnikova od!:kovanja. a za vozom s krsto je stopala neutolažljiva vdova ga Mara s sinovoma Marjanom rn Bogdanom, hčerko Bredo in .ostalim sorodstvom. Mimo drugih odi ionih predstavnikov so se udeležili pogreba: narodni poslanec Rajko Turk, mestni svetnik inšpektor Wester. univ. prof. dr. Kidrič, poštni direktor dir. Vagaja s šefi Praznik uglednega Laščana V Laškem }e praznoval T3. t m. 70-tetni- to g. Konrad Kvartič, ugledni krojaški mojster in posestnik, znan daleč na okoli kot soliden poštenjak. Po rodu je iz Velenja, kjer se je izučil pri očetu, nato pa je prehodil lep kos sveta Leta 1895. se je naselil v Laškem in je danes eden najstarejših obrtnikov, čislan od vseh. Lepe zasluge ima pri gasilskem in obrtnem društvu. S soprogo Pepino je vzgojil pet otrok. Sin Ernest je vzoren Sokol in najzvestejša opora očetu. Takisto je hčerka Lojzka izuče-na krojačica in vneta pobornica obrtništva, Ančka je poročena s trgovcem in posestnikom Fasswaldom, Pavla z inž. šušteršičem, Frida je uradnica. Želimo odličnemu obrtniku v zvestem družinskem krogu še vrsto zadovoljnih let! vseh poStnih uradov, pomočnik železniškega direktorja inž. Kavčič ki zastopniki vseh drugih panog državne uprave, a med predstavniki številnih nacionalnih društev, ki jim je bil pokojni zvest sodelavec in podpornik, so stopali ▼ sprevodu tudi srtarosta Sokola I inž. Bevc in zastopnici narodnega ženstva Kroftova in Maša Gromova. Po žalnih svečanostih v kapeli pri Sv. Križu so med špalirjem uniformiranih nižjih poštnih uslužbencev prenesli krsto do groba, kjer je v imenu pofcojnfkovfii tovarišev spregovoril nekaj globoko občutenih besed poštni svetnik Tilen Epich. Slavil je dr. Lamuta kot človeka redko plemenitega značaja ki delavca spoštovanje vredne strokovne kvalifikacije. V imenu nižjih poštnih uslužbencev je govoril siužitdj Hribar, ld je orisad pokojnika kot skrbnega, dobrega predstojnika. Člani APZ so zapeli Se ž«lo-stroko, nakar se je zemlja zgrnila nad svežim grobom. Igrišče „Ljubljana-Primorje" obnavljajo Star vhod, M ga ni več, pod njim nov vstop na Igrišče v gradnji. Idilična zunanjost starih »plank«, ki so omogočale prost dostop otročadi, pa tudi odraslim otrokom. Masivnost in višina nove ograje bo vse brez Izjeme napotila mimo blagajn. 20 let robi je za umor v Bresternici Veliko zanimanje za razpravo proti Maksu Feršu Maribor, 15. oktobra Danes se }e obravnaval pred tukajšnjim malim kazenskim senatom bresternLški roparski umor, ki ga je izvršil Maks Ferš 16. julija nad posestnico Kristino Gselmanovo iz BTesternice. O dogodku smo svoječasno izčrpno poročali. Zanimanje za današnjo obravnavo je bilo zlasti med bresterniškim prebivalstvom zelo veliko. Razprava pa je bila spričo Ferševe mladoletnosti, ker mu poteče polnoletnost dne 29. t. m., tajna in zaradi tega mnogi Bresterčani niso mogli v razpravno dvorano št. 53. Razpravi je predsedoval s. o. s. dr. Tombak, prisedni-ka sta bik s. o. s. Kolšek in Lešnik. Obtožbo je zastopal državni tožilec Sever, Feršev branilec je bil dr. Rosina. Razprava je trajala od 8.30 do 11. ure, nakar je senatni predsednik dr. Tombak razglasil sledečo sodbo: Maks Ferš je kriv v smislu obtožbe in sicer da je izvršil dva zločina tatvine, dva prestopka tatvine in roparski umor dne 16. julija 1937 v Bresternici nad posestnico Kristino Gselmanovo in da je ob tej priliki ukradel 165 dinarjev gotovine, razne obleke in jestvine v skupni vrednosti 765 dinarjev, in se zaradi toga obsoja na 20 let robije. V utemeljitvi razsodbe je senatni predsednik dr. Tombak poudarjal, da je sodišče pri odmeri k-az.ni upoštevalo Ferševo predkaznovanost, saj je bil zaradi ropa obsojen na dve leti robije, zaradi zločinstva tatvine pa na 8 mesecev strogega zapora. Ob zaključku je dr. Tombak še pripomnil, da bi bilo precej drugače, če bi Ferš ne imel te sreče, da mu le malo manjka do polnoletnosti. Neskončna pot od obljub do dejanja Gornja Radgona ima še vedno le barako na postaji Gornja Radgona, 15. oktobra. Že večkrat smo razpravljali o naglem razvoja in napredku našega obmejnega trga, ki je po prevratu postal izredno važno obmejno gospodarsko središče. Med nujne potrebe spada brez dvoma še sedaj, ko stojimo na pragu 20-letnice naše osvoboditve, nadvse važna rešitev realizacije toliko obetane stavbe postajnega poslopja, ki naj bi tu na meji vendar enkrat izpodrinilo leseno barako. Uprava bivše trške občine gomjeradgon-«ke je načela to važno vprašanje že leta 1924. V sporazumu s trgovskimi krogi je s številnimi prošnjami in spomenicami uspela vsaj v tem, da je prometno ministrstvo dalo napraviti načrte za napravo pisarniških in stanovanjskih prostorov skladišč, tehtnice in prepotrebnega tretjega tira. V teku desetletja do 1934 so bile številne komisije, ki so stale lepe vsote denarcev; brez dvoma je, da bi se z visoko naraslimi komisijskimi stroški bilo lahko kaj zgradilo, ako že ne moderno postajno poslopje, pa vsaj obsežno skladišče. Ves dotedanji trud občinskih očetov in trgovskih krogov vendarle ni bil zaman. Jeseni 1933 in pomladi 1934 je prišlo vsaj do delne realizacije v tem, da je bil postavljen tretji tir in montirana moderna železniška tehtnica, za postajno poslopje pa določen znesek 900.000 din. Ali ta znesek je bil žal kmalu zmanjšan na polovico, naposled pa odstavljen z dnevnega reda, ker za taka nujna dela tako rado zmanjka kreditov. Zadeva je torej obtičala zopet na mrtvi točki do letos, ko je »Slovenec« v aprilu poročal, da se železniška postaja v Gornji Radgoni poveča, o čemer da je prometni minister dr. Spaho že obvestil ministra dr. Kreka. Prizadevala se je tudi sedanja združena občina Gornja Radgona, ki je ob onem času poslala v Beograd vplivne ljudi. Vrnili so se iz Beograda potolaženi na način, kakor so bile navadno rešene številne pismene urgence prejšnjega trškega občinskega odbora in trgovskih krogov, namreč: krediti so že na razpolago, gradnja se bo pričela v najkrajšem času. Tako je potem poročal na ustanovnem občnem zboru tujskoprometnega in olepševalnega društva tudi član občinske uprave, ki je bil v pismenih stikih z odličnimi gospodi ministri Razveseljivo notico »Slovenca« in pa poročilo člana občinske uprave je siprejelo obmejno prebivalstvo z velikim upanjem. Ko pa se zdaj, ko gre stavbna sezona h kraju, ozremo nazaj, lahko ugotovimo, da so sedanji občinski očetje združene občine pokazali res dobro voljo, toda nove postaje ni in je ni! Ker se pač samo z obljubami postajna poslopja ne gradijo, se upraviče- no bojimo, 9a bo ska banska v obmejni Gornji Radgoni motala ostati ~ Inšpektor Mirko Bernard se je poslovil Maribor, 15. oktobra. Inšpektor Mkfco Bernšrd, dosedanji šef mariborske izmenične pošte, je slavil 39-letndco mature n •topil v zasluženi pokoj. Po roda je Gorenjec, sin nadučitolja, znanega narodnega in gospodarskega delavca, n mo je zgodaj nmri. Mirko je Študiral v Ljubljani, a takoj po maturi leta 1898. je moral v službo. Sel je na Dolenjsko ia nato v Slovenske gorice. Zaradi odločne narodne zavednosti ai je v poštni službi kmaln nakopal sovraštvo nemškutarjev in ao ga premestili v Gradec. Tam ga je tudi zadela mobilizacija in je bil dodeljen brzojavni cenzurni komisiji. Zaradi znanja jezikov je ostal dolgo dobo na svojem mestu. Nasprotovanja zaradi njegove nacionalnosti ga niso mogla več omajati. Kot svest pripadnik češkega Sokola je zlasti začel delovati v dobi deklaracije in se je tro-dil m bolne ranjence in ujetnike. Posebno prijateljske stike je navezal s ujetimi častniki francoske podmornice »Curie«. Naklonjenost njegovega poveljnika ga je vedno rešila neprHik, ki jih je imel v službi zaradi simpatiziranja s Srbi. Ob prevrata je srečno ušel konfinacifi in lo je is Arveža peš primahal v Maribor, Kjer se je takoj stavi poštni upravi na raz-Ostal je v Mariboru do upokojitve, tgrabil je za vsako delo. lzpraševal je pr- polago Zagrab: je pripomogel k enotnosti v zamenjevat nem poslovanja. Predaval je o novem skupnem pravilnika za notranjo poštno službo ter ambtriančnšm uradnikom o prometnem zemljepis ju Jugoslavije. Svobodni čas je v veliki meri t^mrabil službi in stroki v prid. Sestavil je nase pripomočke ter redno sodeloval pri reviji »PTT Pregled« m v dru- gih strokovnih listih. Pri vsem obilnem delu je vedno Se našel čas za razširjanje obzorja, za poglabljanje znanja jezikov, za pesnikovanje in za obiskovanje alpskega »veta, zlasti Švice. Ohranil je izredno duševno in telesno čil ost, da gre v pokoj kakor mladenič. Tovariši mu ždimo ob slovesu, da bi kot vnet ljubitelj pri rod e še dolgo užival njene čare. Prvi emigrantski dom v Jugoslaviji bo po obnovi svečano otvorjen 24. t. m. Sest let deluje med nami delavsko in prosvetno društvo »Tabor< v Ljubljani. Po zgledni marljivosti, tesni povezanosti med odborom in člana — rojaki iz Julijske Krajine, po svojem kulturnem, socialnem programu je to društvo prav gotovo na prvem mestu v emigrantskem gibanju Jugoslavije. Leto za letom prireja tedenske sestanke s prebivanji, izlete, tabore, propagandne, vzgojne in socialne tečaje. V okrviru društva delujejo prosvet ni, socialni, ženški, izletniški, šahovski, dramatski in prireditveni odsek. V našem jaivnem življenju se je še posebej uveljavil »Taborov« mešani pevski zbor, ki je priredil že vrsto koncertov, gostovanj in radijskih nastopov. Glavna naloga in najtežje breme društva pa sloni na socialnem delu. Brezposelni emigranti Se obračajo nanj za posredovanja v zaposlitvi, za podporo ali brezplačno zdravljenje. Tajništvo ima zme rom polne rdke dela, največja in najlepši dokaz »Taborove« notranje sile in nesebičnega dela je pa lepa enonadstropna stavba, društveno zavetišče za brezposelne, kjer dobe rojaki streho in hrano. Letošnji odbor se je z vnemo oprijel dela da v surovem stanju dogra jeno stavbo popolnoma dovrši in opremi. Te dni pohitevajo zidarji, mizarji in pleskarji 3 poslednjimi deli, da bo prostorno, zračno in sončno prenočišče do svečane otvoritve dne 24. t m. v glavnem dovršeno. Stavba je zdaj tudi na zunaj ometa-na in pobeljena z lepo, okr rumeno barvo, streha opažena z napuščem in z žlebovi. Vsa okna, vrata in stebri po dvoranah so pobarvani Glavni vhod je dvignjen, zgrajeno zunanjie stopnišče z železno ograjo. Veža je dobila cementni tlak, nov vhod vodi v kletne prostore z?, kurjavo in pridelke. V kuhinji je očiščen strop, prizidano veSSko ognjišče s tipičnim kraškim pris treskom, tako zvano »napo«. V zidiu je pritrjen železen lijak za vodo, tak zraven je prostorna shramba. Tretjina spodnje spalnice, obrnjene na jug, je pregrajena z novo steno v prostor za čitalnico in jedilnico, kjer se bodo zadržali prebivalci čez dan. Povsod je položen ladijsM pod. V prvo nadstropje vodijo lepe. kamnite stopnice, ki dobe še železno ograjo. Na severni strani je rezervirana soba za bolnike, zraven je stanovanje za hišnika. Onkraj svetlega hodnika je velika, sončna in zračna spalnica z 8 velikima okni, in lepim razgledom na zapadne notranjske hribe in južni del Ljubljane z nebotičnikom in Gradom. V novozgrajenem prizidku sta v pritličju in sredi stopnišča k prvemu nadstropju po dve pralnici in šest modernih stranišč. Prizidek ima ravno betonsko streho, lepo pobeljeni prostori so električno razsvetljeni. Krog in krog stavbe je urejen vrt, zasajen s sednim drevjem, domači pridelek čebule bo skorajda zadostoval za zimo. Vinski muzej urejajo.. • Ptuj, 15. oktobra Večkrat se je mislilo že pred svetovno vojno na ustanovitev vinskega muzeja v Ptuju, a ostala je to doslej vedno pobožna želja, šele ko se je leta 1930 mudil znanstveni vodja vinskega muzeja iz Kloster-neuburga g dr. Friderik Dvoršak v Ptuju, se je ta zadeva ob ogledu obilice razstavnega gradiva premaknila z mrtve točke. Celo zasebniki-vinogradniki imajo toliko lepih in dragocenih predmetov, ki bi lahko napolnili velik muzej, zlasti še. ee pomislimo na bogate zbirke v Ferkovem muzeju v Ptuju. Lpta gospodarskega zastoja, morda tudi vprašanje primernih razstavnih prostorov, so grozila, da zopet splavajo vse nade po vodi. Že dalje časa so govorili, da bodo porušili stari mestni stolp ob Aleksandrovem nabrežju pri parku baje iz ^prometnih ozi-rovt, a hitro so utihnile vse govorice, ko je mestna občina namenila stolp za ptujski vinski muzej, prvi ta vrste na Slovenskem. Kdaj je stolp nastal, ni znano, na starih m .-sinih načrtih ga vidimo že v 17. stoletju. Nekoč ni bil pokrit, ampak je imel na vrhu polno topov, ki so ob sovražnih napadih branili ptujski leseni dravski most. Danes je pokrit s stožčasto streho in le nekaj vzidanih topovskih krogel spominja na nekdanjo uporabo. Silne povodnji &o ostale Ptuj-čanom vedno v živem spominu, zato so jih zabeležili ob stolpu z marmornatimi ploščami, na kateri še čitamo: IM 1567 JAR AN ALLER11EY LIGEN TAG IST DISES WASSER SO HOGH GANGEN«, ali: >Vo-dostanje z dne 8. novembra 1851«. V tem zgodovinskem eiclpu, skoraj edinem ostan- ku nekdanjih mestnih utrdb, je torej dobil vinski muzaj svoje prostore. Ustanovitev vinskega muzeja, po zamisle-kih konservatorja notarja Skrabarja in vinogradnika Frana Osterbergerja, je za naše razmere izredne važnosti, zlasti ko pomislimo, da so predmeti vedno redkejši. Zaradi tega se je ustanovil pripravljalni odbor, ki je prevzel ureditev prostorov in zbirk. Izvoljeni so bili za Muzejsko društvo gg. dr. Josip Komljanec, konservator Skrabar, tajnik Anton Smodič, mestno občino zastopata dr. Remec in dr. Ivan Fennevc, kletarstvo je v rokah ravnatelja Šege in drugih priznanih vinskih strokovnjakov. Že pokojni profesor Ferk je zbral prilično lepo zbirko raznega razstavnega gradiva. Je na mestu, da seznanimo občinstvo z nad 20001etno preteklostjo vinske kulture v ptujskem okolišu. Že slavni rimski cesar Probus je ukazal svojim vojakom, da požlahtnijo vinsko trto, ki so jo brez dvoma že našli ob svojem prihodu v Panonijo. Polni ljubezni in nežnosti so se lotili boja vajeni vojaki in veterani te naloge ter ustvarili na naših holmcih in hribcih trtni raj. Danes strmimo ob pogledu na njihove spomenike, ki nam izražajo rimsko miselnost glede vinske trte. Kako lep je skoraj 2 in pol metra dolg rimski kamen, ki je bil nekoč vzidan v župnijsko cerkev na Haj-dini. Upodobljena je rimska družina pri pojedini v vinogradu. Mož in žena sedita na ležišču. Pred njima je miza z jedili in kruhom. Dva otročička se igrata pri starših. Eden okrasi mater z vencem okoli vratu, drugi sega skrivaj po očetovi čaši. Starejši olroci prihajajo v domači obleki k pojedini, s skrajnega levega konca prinašajo strežnice jedila, na desni pa moški natakajo iz velikih amfor vino. Ves prizor se vrši pod brajdo z listjem in grozdjem. V II. hajdinskem mitreju stoji stebri-čast spomenik, ki ga je postavil neki Sal-vianus nezmagljivemu Mithri, da je tako izpolnil svojo zavbljubo. Pod napisom opazimo med dvema panterjema vazo iz kale-re raste vinska trta z grozdi. Slični upodobitvi sta tudi na obeh straneh. Ob stopnišču mestnega stolpa vidimo na vogalih dva večia prizmatična kamna z lepimi 6kulptu-rami, ki 6ta bila dvignjena v Staršah iz dravske struge. Na desnem je v priprostem okviru in podstavku mladostna moška oseba s krznom okoli ledij. Preko ramena nosi na prečnem drogu dva velika grozda, v po-vešeni levici najbrž neko posodo. Verjetno imamo pred seboj nekega genija ali sorodno božanstvo, ki čuva in pospešuje vinogradništvo, mogoče je to genij jeseni. Grozdno ornamentiko vidimo tudi v tihem sa mostanskem vrtu v sedanjem muzeju na dominikanskem trgu št. 1. Najlepši do sedaj najdeni rimski oltar je brez dvoma postavil ugledni Lucius Valerius Verus vinskima božanstvoma Liberu in Liberi. Večkrat so že izkopali njima ali Bakhu posvečene spomenike. Še le rimska keramika nam nudi pravi pregled rimske kulture^ Od najpreprostejših glinastih posod, krožnikov in skled, do najfinejših vrst iz rdače ali črne lerrae si-gillatae, razkošno okrašene z vinsko ornamentiko, V6e to nam kažejo ptujske muzejske zbirke. Veseli, večno razposajeni Bak-hus je upodobljen na glinastem kalupu, držeč v desni vinski vrč, v levi tvrsovo palico in da ga obdaja vinska trta z grozdi, je razumljivo. Bogato in revno je uživalo sladkost ruj-nega vinca, to vidimo na neki rimski oljen-ki, na kateri je upodobljena košara s hlebom kruha, vinskim vrčem in redkvijo. Napis PAVPERIS. CENA. PANE. VINV. RADIČ ti pove, da je hrana siromakov kruh, vino in redkev. Rimske vinske čaše gubanke vseh vrst in velikosti, tudi vrče in arnfore najdemo pri vseli arheoloških izkopavanjih. Lepa je nadalje kopija rimskega soda iz črne gline, niti ne manjka pravi rimski leseni sod, ki so ga izkopali na Tyrševem trgu pri zidanju Kmetske posojilnice in hranilnice. Naravnost edinstvena je steklena rimska vinska natega, ki so jo odkrili na Hajdini, Krščanslvo je v staram Poetoviju spretno uporabljalo na svojih spomenikih vinsko ornamentiko. Na malem odlomku starokr-ščanske cancelle s Panorame vidimo go-lobčka, ki zoblje na groadu. Posebno lep je steber, ki pripada oltarni pregraji sta-rokrščanske bazilike v Poetoviju. Na njam zagledamo vinsko trto. ki se vije iz lične vaze z dvema ročajema navzgor in jo prepletajo listi in grozdi. Na vrhu sedi golob, simbol krščanstva, ki nosi poševno na levi peruti križ. Tudi v poznejših vekih niso zavrgli starih tradicij, ampak jih skrbno nadaljevali, posebno v gotiki, kier vidimo na arhitektonskih in slikarskih znamenitostih povsod grozdje in listje žlahtne trte. V renesanci. baroku in živahnem rokokoju je ta orna-mentika prišla do polnega razmaha. O tem nas bo prepričal sprehod po starih ptujskih ulicah. Kako idealno nam slikajo reliefi na stari bidermajerski hiši v Slomškovi ulici prijetne urice naših prednikov, ko so srkali sladko kapljico ob zvokih godbe meščanske garde! Cehovska združenja so telno zvezana z Nujno je še vprašanje pitne vode, ker vodnjak na dvorišču ni uporaben. Mestna občina, ki je blagohotno preskrbela brezplačno napeljavo elektrike v dom, bi socialnemu trudiu »Tabora« storila plemenito uslugo, če bi pripomogla k čimprejšnji napeljavi zdrave pitne vode k starvbd in sosednjim hišam iz bližnje vodovodne cevi. Preteklo zimo je bilo v »Taboiovem« prenočišču 120 brezposelnih. Dnevno največ 75, najmanj 55. Prenočnin je bilo 20.190, razdeljenih porcij hrane pa 15.126, Izdatki za prehrano, od decem bra do maja znašajo 22.700 din, za vso gradnjo je pa odbor vložil 16.500 din. Največ prenočnin je bilo v januarju. Prenočujejo ročni in sezonski delavci ki se razkrope poleti za delom, jeseni se pa znova vračajo. Večina Jih je zaposlenih pri gradnji železnice št. Janž — Sevnica, nekaj v Bosni in pri gradbenih podjetjih v Sloveniji. Zima se spet bliža in vsaka podpora bo »Taboru« stokrat dobrodošla. Marljivi daimski odsek društva je preskrbel 60 novih, trpežnih slamnjač in 183 novih rjuh. Nujno je še treba vsaj 80 odej, živeža in kuritva. da prejmejo rojaka pozimi saj skromno kosilo in večerjo. Z vzgojnimi tečaji, piedavanji in lastnim redi jem in knjižnico skrbi društvo, da se odtegnejo delavoljni rojaki žalostnim posledicam zapuščenih in zavrženih, v zimskem mrazu. Tam pod Rožnikom, na nekdanji obrobni terasi savskega in gradaškega, proda je zrasel ponosen, prvi in edini emigrantski dom v Jugoslaviji. Vztrajnim delavcem »Tabora« gre zanj vse priznanje, dobrotniki in prijatelji najbedneiših rojakov — emigrantov, ki so kakor koli pripomogli in še bodo podprli brezdomce k skromnemu življenjsikemu obstanku, so vabljeni da pohite v nedeljo 24. t. m. k svečani otvoritvi doma. In prepričali se bodo, da so njih topla srca in neutrudno delo socialno čutečih delavcev »Tabora« rodili lepe, v današnjih težkih časih res dragocene sadove v geslu: »Brodarjem pomoči nesimo, naš čolnič pogube ctmimo«. V GOSTILNI »Gospod natakarV »Prosim?« aPovejte mi, ali imate razen piva še kakšno toplo pijačo?« POLJUBLJANJE Po prvem poljubu jo je nežno prijel za brado in ji dejal: »Pravijo, da poljubljanje škoduje zdravju... Kako misliš ti?« »Ne vem,« je zaječijala. »Še nikoli nisem ... še nikoli nisem ...« aDobila poljuba?« »Ne. bolna še nisem bila nikoli rujnini vincem in sodarji so radi pokazali svojo umetnost na mojstrsko izrezljanih sodih, kjer so češoe upodabljali Marijo z Je-zuščkom,* mestnega patrona sv. Jurija aH tudi vrezali zdravice: Oj. kumek Ti moj, le pij ga z menoj! Sodarski pomočniki so se pa postavili s svojo cehovsko skrinjo. Iz stekla je in v njej visi sodček na štiri pipa ter je ves op leten z grozdjem in vinskim listjem. Cinasti vrči, naša v narodni pesmi toliko opevana majolčica, čutare in stari porcelan nam dovolj pričajo, kako je eenil narod božii dar. Ali si hočemo še ogledati nekaj slikarskih del? Saj zadostuje h umor isti cen akvarel (okoli 18301, kjer se dva vinsko vesela Zagorca vračata domov. V trdem bratskem objemu s čutaro v rokah pojeta, kakor napis pravi: »Dugo nas nebu, zdaj si ga vžij»... In kaj je podaril naš okraj biagopokojne-mu Viteškemu kralju za poročni dar? Vinske sode, skrbno izrezljane in poslikane z goricami, kior ra«te najslajše vince. In kaj je bilo v njih. lo ie vedel naiboljše naš vladar. ker bil je redek gost, ki smel je uživati iz sodov to sladkost. Predmeti, ki pridejo za razstavljanje v poštev, so deloma že zbrani, a manjka za celotno sliko nnšega vinogradništva še mnogo. mnogo. Nabira naj se vse. kar bi bilo v kaki zvezi z našim vinarstvom, ker je muzej zamišljen kot vinarsko-go^podarska ustanova s stalno vinsko razstavo. Muzejsko društvo bo trkalo na radodarna vrata ter je uverjeno. da bo našlo obilo sodelavcev. Vsi so poklicani, da sodelujejo z nasvetom in dejanjem, da bo zbrano v vinskem muzeju vise. kar je ustvarila dvatisočletna vinska kultura naše domovine. V prvi vrsti naprošamo cenjeno duhovščino, učiteljstvo, vinogradnike, gospodarstvenike in viničarje, ki lodo gotovo našli mnogo, kar bi prišlo za »JUTRO St 242 SoSotfc K. X T93K Domače vesti • XIX. kongres Jugoslovenskega zdravniškega dru&tva ae ho v septembru 1938. vršil v Ljubljani. Na dnevnem redu kongresa je samo ena naučna tarna in sicer: Klinični in socialni značaj vitaminov. K obdelavi te zanimive snovi so že sedaj bile povabljene razne ustanove, prod vsem vse tri jugoaL medicinske fakultete, vojna sani te ta, vse skrbstvene im zdravstvene ustanove ministrstva soc. pol. in narodnega zdravja, Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, ministrstva pro-svete iitd. Podrobne informacije v tam pogledu daje Slovensko zdravniško društvo V Ljubljani. ^Jai^S* .. ** V*1 T0LNEN1 BO DOLE ZA DAMSKE OBLEKE 130 em DT V VSEH MODNIH BARVAH Din 65.— * Kongres za zaščito dece je bil konec septembra v Berlinu. Udeležil se ga je naš ožji rojak, profesor beograjske univerze in šef dečje klinike g. dr. Matija Ambrožič. Na kongresu je bilo okrog 200 referatov. Prihodnji kongres bo v Bostonu leta 1941. * Svet zveze slevanskih veterinarjev se bo sestal 17. in 18. oktobra v Novem Sadu. Obenem bo redna skupščina jugoslovenskih veterinarjev. Ugledni gosti pridejo iz Poljske, Češkoslovaške in Bolgarije. Razpravljalo se bo zlasti o pravilniku glede slovanskih živinozdravniških kongresov in o udeležbi slovanskih živinozdravnikov na XIII. mednarodnem kongresu, ki bo prihodnje leto v Curihu. Pri Ijndeh visoke starosti, ki trpe na nerednem iztrebljanju, nudi često naravna Franz-Josefova grenčica, užita redno 3—4 žlice dnevno skozi 8 dni, za-željeno čiščenje in s tem trajno olajšanje. Zahtevajte povsod Franz-Josefovo vodo! 0?l reg S. Br. 15 485/35. * Vsem društvom Zveze kulturnih društev Ljubljana sporočamo, da bo redni občni zbor v nedeljo 14. novembra ob 9. uri dopoldne v dvorani ZKD, Ljubljana, Kongresni trg l/H. Okrožnice bodo člani pravočasno prejeli. Brezskrbno prezimovanje Lutz-peči, Ljubljana VII., tel. 32-52. * Slovenski odvetnik na Dunaju. Odvetnik dr. jur. inž. Ferdinand Milavec je odprl svojo pisarno na Dunaju, Opemring y. Želimo mu mnogo uspeha. * Promocija. Za doktorja filozofije je bil dne 11. oktobra na ljubljanski univerzi pro-moviran gospod Vladimir Schmidt iz Št. Pavla pri Preboldu. * Filmska zvezda, v Beogradu. Vendar enkrat je Beograd spet dobil v goste filmsko zvezdo, ki je precej znana po svetu. To je Gita Al par, bivša žena Gustava Frohlicha, od katerega pa se je morala ločiti, ker je židovskega rodu. Zdaj živi v Londonu in Parizu in prireja turneje po širnem svetu. Na glasu je kot operna in operetna pevka. V Beograd je prišla iz Zagreba, nadaljuje pa pot v Temešvar ln Bukarešto. Glede Beograda je blagovolila poudariti, da ji je že zato pri srcu, ker se je tam rodil njen oče. * Otoče in Brezje potrebnjejo nov most Z O toč nam pišejo: Pri nas še vedno pobirajo mostnino za vozove, pešce i. t d. Letošnje poletje je šlo čez most gotovo 100.000 romarjev in izletnikov Mostnino po 50 par od osebe pobira občina Motšnje-Brezje. Toda most ostaja venomer tako slab, da ga to prva večja Sava pobrala. Z nabranim denarjem in s pomočjo drugih interesentov, zlasti očetov frančiškanov in vseh, ki imajo od romarjev lep dobiček, ter e podporo banovine bi pač lahko že davno imeli železen ali betonski most Tako pa lahko uganjamo cirkuške bravaru, kadar gremo po trhlih deskah nad globoko Savo. Golovo je v interesu banovine, da se zgradi moderen mosl, sij ni nobena božja pot tako obiskana kakor Brezje, kamor pride letno gotovo kakšnih 200.000 romarjev. Pa imamo most kakor kakšna hribovska vas! Napravimo torej vendar dob ar most, bo pa za odpustke več ostalo! * Sadni ogled v Šmarju pri Jelšah. Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva za dravsko banovino v Šmarju pri Jelšah priredi ob priliki lOletnice obstoja s sodelovanjem sadjarskih podružnic in sadjarjev iz vsega šmarskega okraja dne 17. in 18. t. m. HI sadni ogled v Šmarju pri Jelšah pod pokroviteljstvom g. sreskega načelnika. Otvoritev bo v nedeljo ob 9. Ob 15. bo slovesna blagoslovitev nove sadne sušilnice, ki jo je zgradila šmarska sadjarska podružnica. Vabljeni so kmetovalci, da prireditev naprednih sadjarjev pose-tijo, enako tudi sadni trgovci, da se navežejo stiki zaradi ugodne prodaje sadja, ki ga je letos v teh krajih obilo. * Izletniški vlaki vozijo do konca tega meseca in je tako omogočeno planincem, da pobite v planine, ki so jeseni še posebno očarljive. Nekatere planinske postojanke nndiio primerno zavetišče .in so stalno oskrbovane. Iz Kranjske gore vodi zložna r>ot v Erjavčevo kočo na Vršiču pod slikovito Mojstrovko: ta koča bo odpria stalno do 20 t. m. Ob Bohinjskem jezeru ie prijetno bivanje v vsakem letnem času: seda) js temno jezero mirno, le polagoma odpadajoče listje plava počasi po voli Zlatorog je dobro oskrbovan ter nudi prijeten oddih. Od Zlatoroga mimo slapa Savice pelje pot v dom na Komni, oko Male planine vodi skozi petro poslikane gozdovp; vzpon traia le dve uri, ker vozi avto do Črne. Koča na Liubniku je pristna točka za jesenske izprehode. Razgled no Zasaviu nudi dom na Mrzlici. Planinci, f^itifu r !iv:f>nicUri noTftVO. * Zaklad turškega paše odkopavajo. Okolico Kumanova je prevzela mrzlica za zlatom. Razširila se je govorica, da je na Kumanovskem polju zakopana blagajna Feti-paše, ki je leta 1912. poveljeval turški vojski na kumanovskem bojišču. Po-četnik izkopavanja je stari »arheolog« Sa-fir Zlatanovič, ki že nekaj let trdi, da je blagajna Feti-paše gotovo zakopana nekje blizu Romanovačkega pokopališča, kjer je bil štab turške vojske in od koder je Feti-paša pobegnil, čim je bila turška fronta prebita. Razkopavanja se mrzlično nadaljujejo na različnih krajih. * Žegnanje v Ratečah—Planici. V nedeljo 17. in ponedeljek 18. t. m. bo zagnan je v Ratečah—Planici. Ta dva dni ie v vseh gostilnah ples, za vse druge dobrote je pa tudi preskrbljeno. • TeHkfc tnMl T Opozarjamo cenjeno občinstvo, da bo r nedeljo dne 17. oktobra t. L popoldne ▼ Kamniku tradicionalna tombola prostovoljne gasilske čete. Dobitki so zelo dragoceni, — okrog 300 lepih- čimkvinov in 15 tombol. Med dobitki je med drugimi najfinejši pogrezljivi šivalni stroj, 4 moška kolesa, tri damska kolesa, vreča moke, fino blago za moško oible&o, suženj <3av i. t. d. Za tombolo vlada veliko zanimanje, ker je te vrste prireditev zadnja v letošnjem letu. Število igralnih tablic je omejeno in na^j se vsakdo z njimi preskrbi pravočasno. Tablice prodajajo gasilske čete in vse trafike kamniškega okraja. Osobito opozarjamo, da bodo tablice v nedeljo namesto po 3 po 4 din, zato naj si vsakdo tablice prej oskrbi. 2e pri lanski tomboli je občinstvo imako priliko opaziti vzorni red in najtoftnejšo kontrolo pri igranju( zato je razumljivo, da bo tudi letos tombola najboljše uspela. Torej to nedeljo vsi v Kamnik na tombolo! DANES IN JUTRI M zvečer v restavraciji ZVEZDA ŠTAJERSKI KAPUN — MREŽNA PEČENKA — DOMAČE KOLINE. PRVOVRSTEN; CVIČEK, TRAMI-NEC, PORTUGAL-1 KA IN VUGAVA. * Novi piloti Aeroklubov. Aeroklub kraljevine Jugoslavije ima svojo pilotsko šolo v Pančevu. Te dni je šolo dovršila že tretja skupina učencev v letošnjem letu. 12 novih pilotov je z lepim uspehom dovršilo šolo, ki jo vzdržuje Aeroklub z lastnimi sredstvi. V ta namen tudi prireja loterijo in priporoča vsem zavednim Jugoslove-nom, da kupijo srečke. * Ukradeno blago išče lastnika. Orožni-ška postaja v Trebnjam na Dolenjskem nas naproša za objavo, da so našli ljudje te dni na cesti pri Ponikvah velik zavoj manufak-turnega blaga, ki mu doslej še ni bilo mogoče ugotoviti lastnika. V zavoju je bilo 10 bal po približno 20 metrov različnega blaga. Eventualni lastnik naj se zglasi pri orožnikih v Trebnjem. * Nenavadna nesreča je zadela 35-letno Milico Matičevo iz vasi Vrbovca pri Sme-derevu. Kregala se je s svojim bratom glede dediščine in se je tako razburila, da je izgubila dar govora. V bolnišnici ji zdaj skušajo vrniti njen ženski talent * Konjska zvestoba. V \rasi Milišičih pri Sarajevu je stari kmetovalec Ibrahim Mi-lišič imel polnih 20 let zvestega konja, katerega. ni nikoli pustil od koga drugega zajezditi. Te dni pa je stari Ibrahim umri. Ko so ga nesli na pokopališče, se je konj pasel na livadi. Takoj se je pridružil pogrebu in se je po pokopu vrnil v hlev, toda ni maral nič več jesti Naslednji dan je konj sam zapustil stajo in od hi tel na grob svojega gospodarja, kjer je ostal ves dan. To se je dogajalo tri dni, četrti dan pa so našli ubogega konjička mrtvega ob grobu starega gospodarja. da si preskrbite srečke državne razredne loterije novega 35. kola. ŽREBANJE petega razreda, v katerem se dvigajo največji dobitki, fto v Ljubljani Veliko izbero številk Vam nudi ZADRUŽNA HRANILNICA - LJUBLJANA Dalmatinova ulica 6 M* '•' T J- ".V... muzaj v poštev. Hvaležno bo odbor sprejel vsa darila (pri dragocenih predmetih je zajamčena lastninska pravica), ki se naj naslovijo na Muzejsko društvo ali na mestni Ferkov muzej v Ptuju. Za merilo naj služi provizorična razvrstitev desetih zbirk novega vinskega muzeja: Splošni oddelek: zemljevidi (stari in novi) z vinogradi. Vinske karte, katalogi in slike, posebno onih vinogradov, ki jih dane« ni več. Tabele in statistike o našem vinogradništvu s posebnim ozirom na Jugoslavijo, Slovenijo in inozemstvo. Geološki ustroj naših goric. Veleposestva, cerkvena lastnina, delež ostalega prebivalstva. Slike za vinogradništvo zaslužnih oseb. Leposlovna in strokovna literatura, vinogradniške kronike in rokopisi. Ustvaritev knjižnice za študij o našem vinogradništvu v preteklosti in sedanjosti. Zbiranje vseh vrst vinskih zakonov in odlokov, rokopisov, zemljiških knjig gorskih bukev v originalih, izvlečkih ali prepisih. Pokrajina in življenjske prilike; pokrajinske slike, stare in nove značilna slike važnih vinogradov in vinskih krajev. Notranjost in zunanjost gosposkih hiš, viničarij, zidanic, stiskalnic, gospodarskih poslopij, kleti i. t. d. Narodne noše, narodni običaji, socialne organizacije viničarjev, reliefi, modeli in drugo. Vinogradništvo: trte, pratrte, posebno lepa trte, divje trte, nepravilnosti v rasti in slično. Cepljenje in požlahtenje. Stari stroji in naprave. Viničarjevo delo naj predstavljajo različna orodja od rigolanja, gnojenja do trgatve s posebnim ozirom na ljudsko govorico. Razne oblika nožev, škarij, motik in tipična orodja, ki jih uporabljajo v naših krajih. Zatiranje škodljivcev in bolezni: oskrbovanja vinograda, škropljenje, žvepljanje, obrambna sredstva proti mrazu, toči in klojx>tci. Sodarstvo: zastave, cehovske skrinje, orodje, sodi vseh vrst in oblik. Razne in-signije in dragocenosti. Umetno izrezljani sodi, čutare, 6odanska stružnica in drugo. Razni načini kon9erviranja vina Kletarstvo: popolna ureditev vinske klati z vsemi potrebščinami, stiskalnica, natege, razsvetljava, škafi, brente. Opis trgatve in stiskanje mošta. Razne cevi, lesene, kovi-nasta in gumijaste, pipe, zamaškL Ta oddelek bo v kleti starega stolpa. Vinska trgovina: zemljevidi starih tn novi 1 poti vinske trgovine in izvoza. Statistika vinskih množin in prodaje. Vinske tehtnice, vozniki, vinska tlaka, mitnina, carina. Vinski trg, razstave in skladišča. Prepovedi in predpisi. Točenje: davščine, gostil niča rski predpisi, 6like gostilniških obratov. Vino v kulturni zgodovini: verstvo, kipi svetnikov sv. Vrbana, sv. Ivana Nepomuške-ga. pesništvo, umetnost, numizmatika, grbi, krajevna in osebna imena, etikete vinskih steklenic, o pitju v splošnem, steklenice, čase, keramični izdelki (zgodovinski razvoj), majolike narodne zdravice in glasbena dela. Stranski proiavodi: šumeče vino, gorčica, jesih, vinski kamen in ostalo. Mnogo bo dela, ki bo zahtevalo še več znanja in truda in brez sredstev ne bo šlo, če hočemo res kaj vzornega ustvariti. Zato vsi na delo veselo, da to ptujski vinski muzej postal važen kulturni, gospodarski in tujskoprometni činitelj, ki bo našemu mesta ▼ ponos in domovini v čast AJ5. Na Kurešček vozi avtobus v nedeljo 17. oktobra ob pol 9. uri zjutraj, izpred Mestnega doma. Prijave telefon 3070. * Strahovit obračun z bivšim ljubimcem. Zidar Ludvik Stankovič je v mladih letih gojil ljubezen do Milice Lazžčeve, toda kmalu jo je zapustil in Milica se je poročila z drugim. Zdaj ima hčerko, ki je stara 16 let. Nedavni večer pa se je Stankovič napil in prijela ga je stara ljubezen, šel je vasovat k nekdanji ljubici. Milica je čula, da je nekdo potrkal na okno. V mesečini je spoznala Stankoviča. Ker ji dela sramoto, se je odločila za maščevanje. Vzela je nož, hčerki pa dala sekiro. Postavili sta se k vratom in odprli Čim je Stankovič stopil čez prag, mu je Milica zadala dva vboda v vrat hčerka pa ga je začela me-sariti s sekiro. Zjutraj so našli Stankoviča mrtvega, Milico in hčar pa so aretirali. * 31atere in očetje! Pri vzgoji in negi vaših otrok vam bo najboljši svetovalec mesečnik »Roditeljski list«. Celoletna naročnina je 24 din. Naročite ga pri Pedagoški centrali v Mariboru. * »Putnik« priredi sledeče izlete: od 24 do 31. oktobra, v Skoplje na proslavo 25 letnice osvoboditve Južne Srbije z obiskom Beograda, Oplenca in Južne Srbije. Cena za vožnjo, prehrano in prenočišča 1.080 din. Od 24. do 27. oktobra v Skoplje z obiskom Beograda in Oplenca. Cena za vožnjo, prehrano in prenočišče 680 din, brez prehrane in prenočišča v Skoplju 550 din. Od 24. do 27. oktobra na Oplenac z obiskom Beograda. Cena za vožnjo in prehrano in pranoči- Vali Smerkoljeva, ki je preteklo leto Študirala na Dunaja, nastopi drevi v ljubljanski operi v naslovni vlogi *Navihan ke*. T Beograda 830 dia. Od 80. oktobra do L novembra aa praznik Vosh svetnikov izlet z vlakom v Trst in Gorico, Cena za vožnjo za Trst 125 din, za Gorico 135 din. Od 31. oktobra do & novembra i vlakom v Pariz. Cena v III. razredu 1.560 din, v II. razredu 1.860 din. Od 7. do 13. novembra z avtobusom v Milano na letalsko razstava Cena za vožnjo, obskrbo in potni list 1.325 din. Od 7. do 16. novembra na lovsko razstavo v Berlin z vlakom. Vse informacije v bilje-tarnicah Ln ekspoziturah »Putnika« v Ljubljani, na Bledu, na Jesenicah in v Kranju (Tujsko prometno društvo). * Hitro issledena vlomilca. Iz 8t Vida na Dolenjskem poročajo: Kovaški mojster Ivan Gonitač blizu litijskega mosta je imel nedavno noč vlomilce na obisku. Odnesli so mu kakih 30 6ved rov, stružnico in drugo orodje. Škode je bilo za vač tisoč din. Litijski orožniki so s kolasi šli na zasledovanje in so se najprej oglasili pri posestniku Jožetu Hauptmanu v čagovšču. V njegovi kolesarski delavnici so našli šop svedrov in stružnico Hauptman je nato priznal, da je s Tonetom Jakopinom iz Potoka izvršil vlom. Nato so orožniki prijeli še Jakopina in oba odgnali v Litijo. Aretacija Haptma-na je vzbudila pozornost, saj je mož ugleden posestnik in oče šestih otrok. Očitno je bil pod Jakopinovim vplivom. * Železniškim npokojencem v vednost. Predsednik združenih društev železniških upokojencev gospod Kiš sporoča, da je v Beogradu na vseh pristojnih mestih ukrenil vse, kar mu je bilo mogoče, našel je povsod najboljše razumevanje. Ako bi se pa kljub temu ničesar ne izvršilo, se bodo ponovno storili potrebni koraki. — Za društvo železniških upokojencev za dravsko banovino: Šalamun, predsednik. * Udruženje jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev, oblastni odbor Ljubljana, poziva celokupno članstvo, da se udeleži to nedeljo odkritja spomenika blago-pokojnemu Viteškemu kraJju na Rakeku. Oficielno zastopstvo Oblastnega odbora z društveno zastavo se odpelje iz Ljubljane z vlakom št. 610 ob 10. uri. O bor. * Poslednji vlak generalne direkcije državnih železnic na pariško razstavo bo vozil 31. oktobra t 1. z odhodom iz Ljubljane ob 1.40 in to po posebno znižanih oenah. Potovanje sa bo vršilo pod pokroviteljstvom Propagandnega komiteja razstave s sodelovanjem društva »Putnik«. Cena od Ljubljane do Pariza in nazaj je 1.560 din. v čemer je všteta vožnja do Pariza in nazaj, prenočišče in pol penzijona v Parizu, oijled Pariza in razstave, kakor tudi izleti v okolico. Prijave sprejemajo biljetamice >Putnika< v Ljubljani, Gajeva ulica in hotel Metropol, v Kranju, v Maribora, Celju v Gornji Radgoni, na Jesenicah in na Bledu. * Skupščina slovenskih skavtov. Uprava Dravske skavtske župe obvešča vse svoje članstvo in javnost, da bo redna letna skupščina v nedeljo 17. t. m ob 10. v mestni posvetovalnici. Lstotam se bodo sestali v soboto ob 19.30 na strokovni posvet zastopniki in vodje. * Kmetovalec ve. kaj dela. ako zemlji, ki je po žetvi izčrpana, obnavlja moč z novim hranivom. Zakaj prav za prav mislijo ljudje, da lahko koža na glavi, ki od dne do dne in iz lata v leto rodi zdrave lase, ostane brez potrebne hrane? Razsodni ljudje uporabljajo iz tega razloga Silvikrin, novo, prirodno sredstvo za hranitev kože na glavi. Silvikrin vsebuja vse snovi, ki so potrebne lasem in ki jih pozna ves svet kot novo in učinkujoče sredstvo. * f o varna -JUS». KtlCH sprejema mehko in Škropi leno perilo v najlepšo Izdelavo. 3 Iz Lmhlmnz u— Odlikovanje. Italijanski kralj je odlikoval z redom italijanske krone g. dr. Ivana Ahčina, glavnega urednika »Slovenca« in g. B. Borka, urednika »Jutra«. Odlikovancema je insignije reda izročil osebno ljubljanski generalni konzul g. A-Guerrini — Maraldi. u— Nov grob. V SUbsIki liMcl 16. Je urml g. Anton Čuik, železniški uslužbenec v pokoju. Pogreb bo danes Ob pol 17. Blg mu spomin, žalujoč m naše isJcreno soža-Ije! n— Odstranitev prometne ovire. V Gosposki ulici tik ob hiši Kmetijske družbe je postavila stavbna tvrdka Curk zaradi zidave vseučiliške knjižnice prav ob hodniku leseno ograjo. Na tem ozkem prelazu se dva pasanta z odprtimi dežniki ne moreta srečati. Tudi kolesarji so tako brezobzirni, da se vozijo po tej ožini in ogražajo pasan-te. Ker so kamnoseška dela za plankami že končana in ja dotični prostor razbremenjen, prosijo prizadeti pasanti merodajne faktorje, da si ogledajo to prometno oviro in odredijo čimprejšnjo prestavitev lesene ograje vsaj za pol metra, da bodo odtočni jaški oz. jarki ob hodniku za odtok vode prosti. Tudi odmetavanje snega in snežne brozge je nemogoče, ker stoji lesena ograja na hodniku. Prizadeti pasanti prosijo hitro od pomoč, predno zapade sneg. n— Ljubezen in kriminal. Organi kriminalnega oddelka so te dni ob precej nenavadnih, zanimivih okoliščinah aretirali mladega brezposelnega tapetniškega pomočnika Tomaža z Viča, ki je zagrešil zadnji čas po viškem predmestju množico priložnostnih tatvin. Fant je gojil tiho ljubezen do nekega dekleta, za katerim pa je lazil tudi njegov prijatelj Janez. Bolelo ga je, da mora deliti ljubezen ž njim, pa je v svojem srcu sklenil, da ee mu ob prvi priliki maščuje Ko je prišel v sredo zvečer pod dekletovo okno, je ob zidu opazil prislonjeno Janeso-vo kolo. Kar je bilo dovolj jasno znamenje zanj. V jezi je pograbil kolo, ga odpeljal če« travnike in ga treščil v Mali grabeu. Janez je zjutraj prijavil tatvino, hkratu pa je namignil, kdo utegne biti tat. Fanta so stražniki poiskali v postelji in ko so ga ▼zeli s seboj, je po kratkem oklevanju priznal svoj greh. Kar sami od sebe pa so nato priili Se dru«ri grehi na dan. Nekemu obrtniku je Tomaž pred kratkim odnesel celo zbirko orodja iz delavnice, neki drugi stranki je pobral iz shrambe celo kopo blaga in jestvin. Mimogrede 6e je Tomaž ukvarjal tudi s krajo perutnine, ki jo je potem dobavljal nekim stalnim odjemalcem v Mestnem logu. Iz neznatne ljubezenske afere je zrasel na policiji obširen protokol, da se bo moral Tomaž nekaj časa pokoriti na sodišču. n— Posvetovanje železniških Hpokojen-oer, provkiooistov, rentnikov in vdov bo v torek 19. t m. ob t. uri dopoldne v veliki dvorani Delavske zbornice — Miklošičeva oesta 22/A x dnevnim redom: položaj železniških upokojencev in ukrepi ta a'olj.ša-nje istega. Odbor vabi vse železniške upokojence, da so tega posvetovanja zanrs jivo udeleže. u— Smnška telovadba, ki jo priredi Slovensko planinsko društvo, prične v četrtek dne 21. L m. ob 19.30 uri v telovadnici IL drž. realne gimnazije na Poljanski ca- I K I N MATICA Samo ob 16. ln 19.15 uri nepozabni film 10 življenja nezakonske matere v zrcalu današnje dobe POTA LJ DBEZNI Irena Eichler Ob 2L15 url premiera ljubke tn duhovit* filmske drame o ljubezni RAZCVEli CVET Danlelle Darrieux Jutri ob pol 11. uri dopoldne film »POTA' LJUBEZNI« pri znižanih cenah. Uprava Elitnega kina Matica spoi-ski komi tč vljudno vabljen. n— Društvo Dom in šola na III. državni realni gimnaziji v Ljubljani bo im.Ho svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 2(4. oktobra t 1. ot 10. uri dopoldne v gimnazijski risalnici. Starši in njih namestniki vljudno vabijo, da se ga udeleže v Čim večjem številu. n— lldrnlenje jugoslovenskih ini^njerie« in arhitektov sekcija Ljubljana, vabi k oglat du betonskih stropov iz novih stropnjakov in uporabe Isteg-jekla pri gradnji hoU-la »Slone, ki bo v ponedeljek dne 18. oktobra za člane in goste. Sestanek udeležtarcev ob 16. uri nred kavarno Emona. u— Društvo »Skrb za mladim®« vabi društvene pripadnike, da se udeleže pogreba društvenega podpredsednika blagopokojnega Jožeta Traterja danes ob pol. 15. izpred sokolakega doma na Taboa"u. n— Za Vse svete v Gorico in v Trst Prijave v vseh biljetarnicah »Putnika« in v izletni pisarni M. Okorn, Ljubljana, hotel Slon, tel. 26-45. Vhod iz Prešernove ulice., u— Udruženje diplomiranih itehnikov priredi jutri študijski izlet v Kranj. Predviden je ogled gradnje lesenega mostu čez Kokro, gradnje Narodne šolel, preložitve gaštejskega klanca in ostalimi industrijskih naprav. Odhod ob vsakem vremenu iz Ljubljane ob 7.15. Vabljeni vsi dipl. tehniki. u— Akademska Jadranska strast« vaJM na svojo plesno vajo danes ob 20. url. Trgovski dom, Jentoo, Adamičev jaza. u— Plesne vaje Svobode in Grafik© sa vrSijo vsako soboto ob 20. uri v dvorani Delavske zfoocriiee. u— V gostilni pri čadu PodrOžnfkom zopet v^alco soboto in nedeljo dorrthafte kr-> topt'"» in pečenice. li Celja e— Celjski šahovski klub je inated ▼ č» trtek g. Cirila Vidmarja v gosteh. Njem« na čast je priredil v salomi hotela »Evrope« brzi turnir pod vodstvom B. Vilharja. Prvo mesto si je priboril Slavko Cijan * 8'/», drugo in tretje pa Ciril Vidrmar in Branko Diehl z 8 točkami izmed 10 dosegljivih. V klubu, v katerem se igra splošni turnir na 19 deskah, bo redni 'brzi turnir za oktober zadnjo sredo v mesecu. e— Cercle frangais v Celju sporoča, da bodo tečaji francoskega jezika ka&or sledi: Začetni tečaj v ponedeljek 18. odno-9>no v četrtek 21. t m. ob 18.30. nadaljevalni pa v torek 19. odnosno v petak 22. t m. ob 18.30. Interesenti naj se javijo ob ozinačenih urah v lokalu Francoskega krožka v Narodnem domu. KOLINE, sveže domače, danes in vsak« soboto ter nedeljo: Specijaliteta jetrnice in prekajene kranjske klobase itd. —• Vse to »pri mostu«. e— Invalidska tombola v Celju je iz tehničnih razlogov (prireditev v Narodnem domu, nestalno vreme in kratki jesenski dnevi) preložena na prihodnjo pomlad. Kupljene tablice ostanejo v veljavi. Kdor pa želi, da se mu denar za tablica povrne, ga dobi v pisarni Udruženja vojnih invalidov v Zdravstvenem domu ob uradnih dnevih. e— Ljudsko vseučilišče bo otvorflo novo sezono predavanj prihodnji ponedeljek. Predavanja bodo, kakor doslej, redno vsak ponedeljek ob 20. v ripalnici drž. meščanske šole. V ponedeljek 18. t. m. bo predaval pisatelj prof. dr. Ferdo Kozak Lr. Ljubljane o T.G. Masaryku kot modernem slovanskem reformatorju-a postohi demokracije. Vabimo ob&instvo. da obišče to predavanje v čim večjem številu. >JUTRO if. 242 «=» loBol*. 18. 1 1937, o— Tri teikt Mfrrff, V £c Iftclc la p^ dl* 52-letna posestnica Cecilija Resnikova ▼ Bukovem žlaku pri Celju z voza, pri čemer ji je Šlo zadnje kolo čez prsi. Resnikova je dobila težke notranje poškodbe. Istega dne je neki avtomobil na cesti na Teharju podr' 62-letno ženo kaz-nilniške-ga ravnatelja Josipmo Strakovo na tla, pri čemer si je gospa zlomila levo nogo. Ko se je peljal 24-letni dninar Franc Urbane z Lepe njive pri Mozirju z vozom na planino po hlode, ga je voz pritisnil in mu zmečkal levo nogo v stopalu. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici. e— Premestitev. V četrtek 14. t. m. je zapustila drž. dekliško meščansko šolo v Celju strokovna učiteljica ga. Zinka Thaler -Lovrečeva, ki je premeščena v Som-bor, kjer službuje r.jen soprog g. inž. Thaler kot šef tamkajšnje progovne sekcije. Ga. Thalerjeva Je službovala v Celju 11 let ter si je v tej dobi s svojim požrtvovalnim delom v šoli in izven nje, zlasti kot članica Celjskega pevskega društva, pridobila mnogo zaslug. Z njeno premestitvijo je izgubila drž. dekliška meščanska šola v Celju odlično članico svojega učiteljskega zbora, ki jo bo le težko pogrešal. Želimo ji na njenem novem službenem mestu vso srečo in zadovoljstvo! e— Cvetlični dan za ubogo prebivalstvo Buč. Gospod župnik iz Buč je poslal Kolu jugosl. sester v Ce'ju pismo s prošnjo, da bi Kolo podvzelo kako akcijo v prid njegovim ubogim faranom, ki so bili, kakor znano, po toči strašno prizadeti, tako da mnogi nimajo za zimo nobenega živeža, Z namenom, da pomaga tem revežem, ki jim je strašna ura uničila vse sadove težkega dela vsega leta in pokvarila mnoge rastline za več let naprej, bQ priredilo Kolo jugoslov. sester v Celju v nedeljo 17. t. m. cvetlični dan. Društvo fvrosi cenj. občin-stvo za primerno razumevanje in blagohotno naklonjenost. Vse, kar se bo nabralo, bo odposlano v razdelitev nesrečnemu po ujmi prizadetemu prebivalstvu. a— Mariborčan delegat za svetovno lovsko razstavo. Za delegata naših lovskih organizacij pri svetovni lovski razstavi v Bsrthra la imenovala rkda poleg 'dr. trni- čiča iz Zagreba in dr. N. Stojita iz Beograda ravnatelja tukajšnje podružnice U družen« banke in predsednika tukajšnjega lovskega društva g. Bogdana Pogačnika. a— »Neodvisnost« bl morala včeraj Iziti, pa ni izšla, ker je vodstvo Mariborske tiskarne ne tiska več. Tako se je svoječasno napovedovanje dnevnika razblinilo v nič. a— Dramatska Sola. Vsi, ki so se prijavili na dramatsko šolo, naj »e zglase v nedeljo 17. t. m. ob 10. dopoldne v gledališču. Pri tej priliki ee lahko priglase tudi novi prijavljenci. a— Časopisna vest. Prenehal je izhajati tadnik »Delavska fronta«, ki je izhajal v Ci-rilovi tiskarni kot glasilo »zelene« Zveze združenih delavcev. a— Obešenec na ograil. Na ograji ob serpentinah poti Ruško cesto go na&li v četrtek zvečer brtih od 12. junija 1936. Projektiranje objektov gradbene, arhitektonske, kulturnotehnične in elektrotehnične stroke in gradnjo vseh vrst grad-benskih. arhitektonskih, kulturnotehnič-nih. elektrotehničnih in šumarskotehnič-nih objektov lahko vrše tudi osebe, ki jim ta pravica pripada po zakonu o obrtih iz leta 1931., toda po pogojih in na način, ki je predviden z zakonom o pooblaščenih inženjerjih in s pravilnikom o obsegu in razmejitvi gradbenih obrti od 15. marca 1936., z uredbo o obsegu in razmejitvi elektrotehničnih obrti od 16. marca 1936. ter z uredbo o obsegu delovanja gradbe- nih obrti, ustanovljenih pred uveljavlje-njem zakona o obrtih. Z zakonom o pooblaščenih inženjerjih se tudi ne omejujejo pravice, ki so si jih geometri že pridobili po uredbi o pooblastilu. za izvrševanje javnih geodetsko-geo-metrskih del od 15. I. 1932. Paragraf 18 vsebuje med drugim tudi določbo, da smejo pri natečajih za izdelavo idejnih skic za javne zgradbe sodelovati vsi inženjerji dotičnih strok, ako so državljani kraljevine Jugoslavije, kakor tudi vse osebe po § 41., točkah 1 in 3 obrtnega zakona (gradbeniki visokih zgradb in gradbeniki nizkih zgradb). Ponovno povečanje naših klirinških terjatev v Italiji Sredi tedna smo že poročali, da je generalni ravnatelj Narodne banke dr. Milan Protič odpotoval v Benetke zaradi pogajanj z rimskim institutom za plačilni promet z inozemstvom o ukrepih, da se prepreči nadaljnje naraščanje salda naših klirinških terjatev v Italiji. Znano je, da po julijskem sporazumu z Italijo ne sme saldo v italijansko-jugoslovenskem kliringu prekoračiti vsote 20 milijonov lir v korist ene ali druge strani. Ze ob koncu oktobra je saldo naših klirinških terjatev v Italiji dosegel 20.1 milijona lir, najnovejši podatki za 8. oktober pa kažejo, da se je ta saldo v prvi četrtini oktobra ponovno precej povečal, in sicer za 4.3 milijona lir, tako da je 8. t m. dosegel že vsoto 24.4 milijona lir, kar predstavlja vsoto 56 milijonov din. V starem kliringu pa se je saldo naših terjatev bistveno zmanjšal, in sicer za 0.3 na 40.7 milijona lir. Skupaj znašajo naše terjatve v novem in starem kli- rlngm «U mmjaaa Br, I* H *sra IM Bilijonov Din. Saldo naših klirinških terjatev t Nemčiji, ki je v drugi polovld avguste padel že na 15.5 milijona mark in se Je potem zopet dvignil na skoro 21 milijonov mark, že nekaj tednov zopet stalno popuSča. V prvi četrtini oktobra je nazadoval ra 0.9 milijona mark in je 8. oktobra popustil na 14.8 milijona mark. Tudi saldo naših klirinških terjatev v Poljski kaže zmanjšanje za 0.7 na 13.8 milijona Din, medtem ko se je saldo naših terjatev v Turčiji povečal za 1.0 na 6.5 milijona Din. Od pasivnih kliringov kaže nadaljnje naraščanje naš klirinški dolg v Češkoslovaški, in sicer za 1.4 na 126.0 milijona Kč. Naš klirinški dolg v Franciji je prav tako narasel od 0.3 na 5.9 milijona francoskih frankov. Na skoro nespremenjeni višini 27 milijonov Din je ostal naš klirinški dolg v Rumuniji, zmanjšal pa »e Je naš klirinški dolg v Madžarski za 1.9 na 7.4 milijona Din, nadalje naš klirinški dolg v Švici za 0.06 na 1.47 milijona švicarskih frankov in naš klirinški dolg v Belgiji za 0.1 na 4.1 milijona belg. Sklepi Glavne zadružne zveze V Četrtek dopoldne in popoldne je bila seja izvršilnega odbora Glavne zadružne zveze. V imenu predsednika ministra dr. Antona Korošca je seji predsedoval prvi podpredsednik minister Voja Djordjevič, Med drugim so na seji sklenili: 1) Izročiti kmetijskemu ministrstvu predlog o spremembah in dopolnitvah uredba e likvidaciji kmečkih dolgov. 2) Predložiti kmetijskemu ministru predlog o podaljšanju uredbe o zaščiti kmečkih zadrug, ker Priv. agrarna banka še ni končala obračunov izročenega ji zadružnega portfelja, in zato zadruge ne morejo točno ugotoviti svojega premoženjskega stanja. 3) Zahtevati, da se prizna zadrugam 100% lombard na podlagi obveznic, ki jih dobe od PAB, da se na ta način zadruge rešijo iz težavnega položaja, ki so vanj zašle, ker morajo plačevati za svoje kredite nesorazmerno višje obresti, kakor jih pa dobivajo za svoje terjatve pri PAB. Naši nakupi zlata v Londonu in izkaz Narodne banke Najnovejši izkaz Narodne banke od 8. t. m. zaznamuje povečanje zlatega zaklada za 11.3 na 1715.5 milijona din (lani ob tem času 1577.3) in deviz izven podlage za 13.9 na 712.3 milijona din (lani 563.2), tako da znaša povečanje zlatih in deviznih rezerv preko 25 milijonov. 2e preteklo nedeljo smo poročali, da se izkazi naše Narodne banke ne skladajo z londonskimi podatki o našem uvozu zlata. Navedli smo po londonskem »Timesu«, da je bilo poslano v našo državo od začetka septembra do 4. oktobra za skoro 150 milijonov din zlata, 4. do 7. oktobra pa še 24 milijonov din. V nedeljski številki smo izrazili domnevo, da je to zlato vknjiženo za enkrat med raznimi aktivami, ki so v zadnjih mesecih zabeležile tako naglo naraščanje. Tudi najnovejši izkaz od 8. t. m. zaznamuje povečanje postavke raznih aktiv za 45.4 na 1829.4 milijona din (lani 667 milijonov). Beograjski »Jugoslovenski Kurir« izraža enako domnevo in pravi, da ostane navzlic temu povečanje pozicije raznih aktiv nadalje misteriozno. Očitno vsebuje ta postavka poleg odkupljenih mark in lir ter tečajnih diferenc tudi razna posojila in gotovo tudi zlato. Narodna banka pa o tem ne daje nikakih pojasnil. O tej stvari razpravljajo tudi inozemski Usti. »Neue Ziircher Zeitung« pravi, da so v postavki raznih aktiv, ki se Je v enem letu povečala za preko 1 milijardo, tudi posojila Poštni hranilnici in Državni hipotekami banki in predujmi na državne blagajniške zapiske. Menična in lombardna posojila so se v prvi četrtini oktobra ponovno zmanjšala za 9 na 1580 milijonov. Obtok bankovcev je nazadoval za 12.8 na 5.829.8 milijona Din (lani 5.259.4), obveznosti na pokaz pa so obenem narasle za 45.4 na 2.402. milijona din. Gospodarske vesti = Naš pridelek rži, ječmena in ovsa. Poročali smo že, da smo imeli letos rekordni pridelek koruze, kakršnega še nismo nikoli zabeležili. Znašal je namreč 53.3 milijona metrskih stotov (za 1.5 milijonov met. stotov več nego lani). Pridelek pšenice pa je nekoliko zaostajal za lanskim rekordom in je znašal 23:5 milijona metrskih stotov (za 5.8 milij. met- st. manj nego lani). Sedaj so nam na razpolago tudi podatki o pridelku ječnjena, rži in ovsa. Ječmena smo v vsej državi pridelali 3.83 milijona metrskih stotpv in je bil pridelek za 0.40 milijona stotov manjši nego lani. Povprečni pridelek na ha je znašal 9 2 met. stota (lani 9.9). Rži* smo letos pridelali 2.09 milijona met. stotov, to ie za 0.06 milij. met. st. manj kakor lani. Pri tem pa je bil povprečni pridelek na ha za malenkost večji in je znašal 8.2 stota (lani 8.0). Končno smo letos pridelali 2.98 milijona stotov ovsa, to je za 0.35 milijona stotov manj nego lani in je povprečni pridelek na ha znašal 8.7 stota (lani 9.2>. — V dravski banovini je letos znašal pridelek pšenice 534.000 stotov (+ 9000), pridelek koruze 585.000 stotov (—16.000), pridelek rži 269.000 stotov (+ 30.900), pridelek ječmena 157.500 stotov (8000) in pridelek ovsa 185.00 stotov (+ 3.500). -= Avstrijski izvoz lesa v Italijo. Poročali smo že, da je v juliju in avgustu avstrijski izvoz lesa v Italijo hudo nazadoval; medtem ko je prej predstavljal pri mehkem rezanega lesu skoro polovico izvoza, je v avgustu padel na 271 vagonov. Najnovejši podatki za september pa kažejo, da se je v tem mesecu avstrijski ijVoi lesa v Italijo zopet dvignil in j? izvoz mehkega rezanega lesa narasel na 1355 vagonov Ves izvoz mehkega rezanega lesa r« je znašal 4136 vagonov (lani 2729), od tega je odpadlo na Italijo 1355, na Madžarsko 1249. na italijanske kolonije 407. na Grčijo 134, na Francijo 123 in na Švico 121 vagonov. Okroglega lesa je Avstrija v septembru izvozila 3405 vagonov (lani 3317) od tega v Nemčijo 1811, v Madžarsko 1176, v Svjco 341 in v Italijo 41 vagonov. Izvoz brusnega lesa se je dvignil 2375 vagonov (lani 2217), od tega je znašal izvoz v Nemčijo 1493, v Švico 371. v Češkoslovaško 210 in v Italijo 147 vagonov. Izvoz jamskega lesa je znašal 486 vagonov (lani 463) in je šel skoro v celoti v Madžarsko. Izvoz tesanega lesa pa je hudo nazadoval v primeri z lanskim letom in je znašal le 482 vagonov (lani 1085), predvsem zaradi tega, ker je padel izvoz v Italijo na 115 vagonov (lani 846), medtem ko se je izvoz v Madžarsko povečal na 330 va- ronov. Padoe kron tesnega In )• oOtM v vvserf s zopetnim Italijanskim uvozom to-sanega lesa is Jugoslavija. = Cevi za vodovod v Suhi Krajini bo dobavila železarna v Varešu. Banska uprava dravske banovine je naročila pri državni železarni v Varešu cevi za vodovod ▼ Suhi Krajini v vrednosti 1.1 milijona Din. Banska uprava bo naročene cevi plačala r desetih letnih obrokih e 4% obrestmi. ■» Obrtniška razstava 1938 ▼ Parizu. Zavod za .poapefievtnje obrti pri Zbornici za TOI v Ljubljani je prejel obvestilo Jugoslovenskega generalnega komisarja na pariški svetovni razstavi, da obstoja namera, da se priredi tn 1. maja 1938 otvorl v Piirizu posebna razstava obrtniških izdelkov. Ta razstava bi bila urejena ▼ obliki prodajne razstave. Po edinim obrtnikom, ki proizvajajo tipično narodne izdelke, bi se celo dale za določen čas na razTpolago hiftioe (mali. obrtniški ateljeji), ki so grupirane na sedanji razstavi okrog obrtnifike palače. Za udeležbo t poedinih oddelkih bi znašala pristojbina po 10 franc. framfloov za kvadratni meteT. Razen ljubljanske zibomice sta dobili tako obvestilo tudi zagrebška lin beograjska zbornica. Od odziva je odvisno, ali bo prišlo do nameravane razstave in udeležbe jugoslovenskega obrtništva. Dosedaj sta se odzvali samo Grčija Jn Rumimija. Vabimo interesente, da izrazijo svoje mnenje m želje Zavodu za pospeševanje obr-ta Zbornice za TOI v Ljubljani. Borze r *a 15- oktobra Na ljubljanski borzi so se danes avstrijski šilingi v privatnem kliringu trgovali po 8.68. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8 66, v angleških funtih jx> 238 in v grških bonih po 29.9650. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani, Beogradu to Zagrebu 13.90, za konec oktobra v Zagrebu 13.84, za konec novembra prav tako 13-84, za. konec decembra 13.8150 in za konec janunrja 13.75. Na zagrebškem efektnem tržišču se jo Vojna škoda pri čvrsti tendenci okrepila in se je trgovala po 415 — 416 (v Beogradu po 414 — 415). V ostalih državnih vrednotah ni bdlo prometa. DEVIZE Ljubljana. Amsterdam 2394.91—2409.51 Berlin 1739 02 — 1752.90, Biuselj 729.70 — 734.76, Curih 996.45 — 1003.52, London 214.60 — 216.66, Newyork 4301.01 — 4337.32, Pariz 145.57 — 147.01, Praga 151.43 — 152.54, Trst 227.25 — 230.33. Curih. Beograd 10. Pariz 14.64875. London 21.5650, Newyork 434.70, Bruselj 73.25, Milan 22.88, Amsterdam 240.20, Berlin 174.60, Dunaj 80.20, StockhcLm 111.15, Oslo' 108.35, Kobenhavn 96.25, Praga 15.20. Budimpešta 86.25, Atetne 3.95 Bukarešta 3.25. Sagrab. Drtavna vrodnots: Vo£ia jho-da 414 — 416, 4»U agrarna 08.00 — t&, 4*/i severne agrarti« 58 6*/, begJu- Ske 77.50 den^ «•/• daJbn. agrarne 75 den., 7«/, Invest 94 den., 7*/» stabilte. 86 den., 7*1% Drž. hip. banka 100 den, 7«/. Blair 85-25 — 86, 8V» Btalr 94-76 — 90.; delnice: Narodna banka. 7400 den. PAB 200 — 205, Trboveljska 230 — 285, Gutmann 61 — 64, Sečerana Veliki Bečkerek 650 bL, Sečerana Ootfek 160 — 180, Osjefika. ljevaonksa 200 bi., Dutarovatika 428 — 440 Ooeania 275 den, Jadranska 420 — 440. Beograd. VojDa/ Skoda 414 — 415 (414 — 415), aa doc. 413.60 d«v, 4f/, agrarna 53.50 den. 4*/, severne 53.25 den, 6»/» begluške, drobni komadi 73.26 — 73.50, 6®/t daim. agrarna 75.76 — 76, 7*/, Drl. hip. banka 100.25 — 101, 7*1% Blair 85.50—86 (85—85.75), 8»/« Blair 94.50—96, Narodna banka 7600 bL, PAB 206.50 — 207. Blagovna tržišča ŽITO -f- Chlcago, 16. oktobra. Začetni tečaji! pšenica: za dec. 97.50, sa julij 92.25; koruza: dec. 58.375, na maj 59.50, aa Julij 60. -f VV toni peg, 15. Oktobra. Začetni tečaji: pšenica: za okt 122, za. dec. 117.75, na maj 116.75. -)- Novoeadska blagovna borza (1 \ t. tn.) Tendenca nespremenjena. Pšenica (78/79 kg): baška 177 — 179, banatska 172 — 181, hnška ladja Tisa 182 — 184. ladja Begej 181 — 183: sremoka 77/78 kg 176 _ 178; slavonska 77/78 kg 177 _ 179. Koruza: baška in sremska 105—107; banatska 102—104. Oves: baški, »remski ln slavonski 112 — 114. Rž: baška 165 — 167; Ječmen; baški in sremski 63/64 kg 130 — 132.50. Mokai baška in sremska »0g« in »Ogg» 272.50 — 282 50; »2« 252.50 — 26^.50; »5« 232.50 — 242.50; »6« 212.50 — 222 50; »7« 172.50 — 182.50. »8« 127.50 — 132.50. Otrobi, baški, sremski in banatski v vrečah 96 — 100. Fižol; baški beli brez vreč 206 — 208. BOMBAŽ + Llverpool, 14. oktobra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za okt 4.68 (prejSnJl dan 4.65) za dec. 4.72 za 4.70), za maj 4.82 (4.78). -f- New Yorh, 14. oktobra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za okt 8.43 (8.63), za dec. 8.25 (8.40), za april 8.17 (8.32). 4- Budimpeštanska termlnska borza (15. t. m.). Tendenca slaba. Koruza: za maj 12.81—12.83. ŽIVINA + Na svlnskl sejem v Mariboru so 15. t m. pripeljali 343 svinj. Povmrečne eene so bile: 5 do 6 tel nov stari prrsci 70 do 100 Din. 7 do 9 tednov stari 85 do 105 Din. 8 do 4 mesece stari 130 — 170 Din, 5 do 7 mesecev stari 210 do 430 Din. 8 do 10 mesecev srari 250 do 440 D:m. eno leto stari 620 do 780 Din. Prodanih j« bilo 128 prrscev. Svinje so se predajale po 6 do 7.50 Din za kg žive teže in 9 do 11 Din za kg mrtve teže. Navadila udeležencem pri svečanosti odkritja kraljevega spomenika na Rakeku Kakor smo že poročali, bo Jutri opoldne na Rakeku svečano odkrit spomenik Viteškemu kralju. Spomeniški odbor nam sporoča, da se bo odkritje izvršilo po naslednjem sporedu: V nedeljo ob 12.30 bo Notranjska odkrila spomenik blaeopokojnemu viteškemu kralju Aleksandru 1. Zedinitelju na Rakeku pred železniško postajo. Odlor je pripravil vse potrebno, da bo svečanost čim slovesnejsa. Vse ie prav tako pripravljeno in dovršeno, kakor je hilo za 5. september, zato prosimo vsa že vabljena društva, da ee udeležs odkritja v čim večjem številu in da pridejo na slavnostni prostor najpoznejs do 11.30, kjer jim bodo odkazali reditelji odgovarjajoči prostor. Prav tako naj bodo na prostoru tudi šole ob tej uri. Narodne noše, prarori, polagatelji vencev bodo imeli poseben prostor po'eg spomenika. Po odkritju bo mimohod voiske in gasilcev in nato koncert godbe dravske divizije in pevskega društva »Sloge« iz Ljubljane. Odbor opozarja vse udeležence na vlak, ki prihaja prav k odkritju iz Ljubljane, dalje na poštni rdeči žig, ki ga je za ta dan dovolila postna uprava, foioamaterji naj izrabijo ugodno priložnost za ooanetke najlepše svečanosti na Notranjskem. Parkiranj? avtov in ostalih vozil bo na travniku nasproti iesnemu skladišču Kovač. Spored Od 12. do 12.30 sprejem častnih gostov, delegacij itd. Ob 12.30 sprejem kraljevega zastopnika. Pevsko društvo »Sloga«: Slovan na dan. Pozdrav in nagovor predsednika odbora. Slavnostni govor tajnika odbora. Odkritje spomenika po predsedniku odbora in izročitev v varstvo domačemu županu. Godba dravske divizije: Bože pravde, čast na četa: salva! Pevsko društvo »Sloga«: Morje Adrijan- sko. Polaganje vencev. Mimohod: vojska in gasilstvo. Po mimohodu koncert godbe dravske divizije in ostalih godb ter pevskega društva »Sloge« na slavnostnem prostoru. Vse oficielne zastopnike bo sprejemal odbor na prostoru pri vhodu k spomeniku. Šole, društva in deputacije naj bodo na slavnostnem prostoru najpozneje do 11.30, kjer jih razporede reditelji. Prapori, polagatelji vencev in narodne noše imajo rezerviran prostor tik za spomenikom. Samo vozila, ki vozijo oficielno zastopnike, privo-zijo do spomenika. Vsa ostala vozila zavijejo po spodnji cesti skozi vas na prostor za parkiranje (med gostilno Hladnik in trgovino Levetek & Oblak). Polagatelji vencev, v kolikor 6e še niso prijavili, naj to 6tora najpozneje do 10. ure na dan odkritja, pismeno ali ustno pri odboru. Udeleženci naj se poslužijo nedeljske povratne karte in vla ka, ki odhaja iz Ljubljane ob 6.15 ali vlaka, ki odhaja iz Ljubljane ob 10. Poštna uprava js dovolila za dan odkritja rdeči poštni žig. Za povratek udeležencev pri odkritju spomenika bo vozil jjosef ni vlak s odhodom % Rakeka ob 14.30 in s postankom na vseh postajah rn postajališčih. Navodila gasilcem Gasilska zajednica v Ljubljani objavlja: Vse tovariše gasilske čete in župe opozarjamo, da bo v nedeljo odhod iz Ljubljar ne z vlakom ob 10., povratek iz Rakeka ob 11.30. Vai" imo vse naše gasilstvo, predvsem pa iz bližnjih žup. to j€ Ljubljana-mcsto, Ljub-ljan-nokolica, škofja Loka, Kočevje. Kranj zlasti pa Logatec, da se članstvo v čim večjem številu udeleži odkritja. Čete naj vzamejo s seboj svoje prapore. Vfi udeleženci morajo biti v svečanem kroju! > ____ A .: r.? rr, r V »-T- - * r dM.. * t - - * Domovina kemije Skrivnost vseh skrivnosti — Al Razi in njegovi nasledniki Najnovejši odgovor na vprašanje, kje so začeli najprvo znanstveno proučevati pojave, ki spadajo v področje kemije, sa glasi: v Perziji in sicer v ča6U, ko te dežele še niso bili zasedli Arabci. Takrat so bizantin ski učenjaki pobegli pred verskim zasledovanjem v sevemovzhodna mesta Perzije in so se bavili s kemijo. Znani učenjak J. Ruska je prevedel v 25!etnein delu glavno knjigo perzijskega učenjaka Al-Razija. knjige »Skrivnost vseh skrivnosti« in ta knjiga je izšla sedaj ob 70Ietnici Ruskovega rojstva. Al-Razi je bil po rodu Perzijec in eden največjih zdravnikov, filozofov in naravoslovcev zgodnje Arabije. Izdelal je tudi svo jo trorijo e 8tomih. Delo, ki smo ga omenili, uajsU-iejŠe, kar jih poznamo v pod-ročiu ktnriie in pomeni prehod od m isti č-1.0-alrtgci *i»pa pisanja grških alkimistov k zmiit^ven: iasnorti. Tu opisuje avtor v treh velikih poglavjih na jasen način in brez vsakega simboličnega zatemnjevauja kemična snovi, priprave in postopka,__ K snovem prišteva Al-Razi četvorico iz-puhtevaiočih »duhov«, in 6icer žveplo, arzen, živo erel ro in salmiak. Kazen tega pozna »telesa;;, namreč sedem kovin in 13 »kamnov«, 5 vitr olov. 6 boraksov in 11 soli. Omenja priprave za sublimiranje in de-siiliranje, poznati pa je moral tudi tehtnico. Med postopke, ki jih je poznal, 6pada pridobivanje plemenitih kovin in neplemeni-tih. Codatek »substratov« spreminja te ▼ Čisto zlato. Tu se mešata seveda še začetek znanosti z izročeno šaro špekulativnih predstav. |*> katerih učinkujejo na snovi najmanjše količine »eliksirovc. Al-Razi pa omenja med drugim destilirano olivno, se-zamovo in ricinovo olje, ki se sploh ne dado d.estilirati. Navzlic marsikaterim napačnim predstavam je Al-Razijevo delo vendarle nad vso važno za razvoj znanstvene kemije. Vsi njegovi arabski nasledniki 60 črpali iz tega dela. od njega pa so se učili tudi pozneji učenjaki, ki so pisali v latinščini. Japonci civilizirajo Kitajsko*«« Dr. Milan Stojadinovič v Parizu Električna tmdilka V Sofiji ao otvorm hotel, ki ae pona-la z vsem komfartom in tudi s zanimivo novostjo: z električno budilko. V vsaki sobi Je majhna pretikataa plošča. V Štirih vrstah ima ta plošča 24 ošteviMenih lukenj bi ustrezajo dnevnim uram. Pod t^m-i je vrsta manjših lukenj s številkami O, 15, 30, 45, ktt predstavljajo četrti tire. Dve vtikam visita ob plošči lin Ju moreš potisniti ▼ poljubne luknje v skladu s svojo žejjo, da bi te zbudilo o(b dotoftend url ta četrti ure. Točno ob tem času zazveni znamenje z zvoncem in zveni toliko časa, dokler ne vstameš ta potegneš vtikal iz lukenj. Navidezna smrt po kačjem piku Nesreča med prevozom v bolnišnico Osebni avto povozil moža in se zaletel v motocikel ter ga vrgel tri metre visoko V Nemčiji so tndi letos uvedli nedeljske obede v najskromnejiem obsega. Ta način preživljanja naj pripravi prebivalstvo na možnosti« ki bi se znale primeriti v, slučaju lojna Nenavadna nesreča se je primerila na ce-ati med Miinchenom in Niirnborgom. Neki osebni avto je voz.il na tei cesti proti Miin-chenu in v njem je bil neki kmet s svojo triletno hčerko, katero je hotel zavoljo nenadnega obolenja spraviti v bol ni šiv eo. Vozač je vozil zelo hitro in je podrl nekega moža. ki je hodil po desni strani ceste. Mož je bi.1 na mestu mrtev, voz pa je vrglo na levo stran ceste in se je tu zaletel z vso silo v motorno kolo s prikolico, i katerim bo ee vozile tri osebe. Učinek teza trčenja je bil t-trašen. Avto in kolo sta se postavila dobesedno pokonci, zalučailo ju je tri metre v zrak in sta. se večkrat prekopienila. Izmed mož. ki so se vozili z motornim kolesom, je eden umrl na prevozu v bolnišnico v Nttrnberg. drugi se v bolnici bori s smrtjo tretji pa je hudo poškodovan. Vozač iz avtomoHla je dobil lažje poškoiibe, nasprotno pa so kmeta in njegovo hčerko na dnu avta našli mrtva. Otroku je glavo skoraj ločilo od telesa. V pisarni za najdene predmete. »Prinašam kolešček sira, ki sem ga našel.« »Hvala. Če se v enem letu ne najde lastnik, pridite zopet ponj, ker potem preide najdba v vašo last.« f»Ric et Rac«) Z nabitimi puškami in nasajenimi bajoneti vdirajo Japonski vojaki ▼ hiše, ki so JA okupirale Japonske čete na kitajskem ozemlju Tri dni v zajčji jami Z glavo navzdol in z nogami v zraku Ne/ki G-aubert lz Foulavrcraneea v bližini Bordeaiuxa je odšel zajce lovit ta Je enega tudi ustrelil. Zadeta žival se Je mogla zateči ša v notranjost svojega bivališča. Gaubert Jo Je hotel na vsak način dobiti, pa mu je spodrsnilo ta Je padel z glavo navzdol v zajčjo Jamo. Pri tem se Je poškodoval na rokah, tako da so bili r.a,Tiran vsi njegovi poskusi, da bd splezal iz Jame. Pri tem Je visel z glavo na aaj-čevean truplu. Tri dni Je prebil v tem strašnem položaju, preden so ga rešili. Dva, orožnika sta našla namreč njegovo kolo Ob poti ta sta prišla po njegovih sledovih do Jama, kjetr sta opazila njegovo puško ta nogA ki so molele iz zemlje. Ko sta moža po« tegnite, na Ham, je bil popolnoma izčrpam ta smrad «3 izpadajočega se zajčjega tm« pia gta Je bil omamil. Spraviti so ga morali! v botaišndcot, kjer upajo, da bo kmafe* apest zdrav. Prvi palet v polarno noč Trije pogumni letalci iščejo Levanevskega Ruska vladna komisija za polete na pro^i lz Moskve v Severno Ameriko sporoča, da je letalo odprave Seveleva napravilo 7. t m. velik polet v notranjost polarnega ozeml lja, da bi poiskalo izginulega letalca Levanevskega. Poleta so 6e udeležili fieveljsv, Vodopjanov, Spitin in drugi Letalo se je dvignilo zgodaj zjutraj na Rudolfovem otcku v emeri proti Sevam emu tečaju in je v jasnem vremenu doseglo 8& •taptajo 80 minut severne firine. HaSlo ni nobenega sledu za Levanevskim ln t* je moralo vrniti nrvoljo megle, ki je nastala proti Rudolfovemu otoku, kamor je prispelo rgodaj popoldne. To je bdi prvi polet nad Arktido, ki se je izvršil v polarni noči. Dokazal je, da je mogočs leteti nad Severnim tečajem tudi v te] težki letni dobi. Iskanje pogrešanih letalcev bodo nadaljevali. Wlndsorskl vojvoda x Nemčiji Televizija skozi Raziskovalnemu zavodu nemške državne pošte je uspelo, da je izdela! postopek, po katerem je mogoče televizijske prenose na omejene razila-lje izvršiti s pomočjo navadnih telefonskih'vodov. Pri poskusih so ugotovili, da je bil sprejem preko telefonskega voda boljši nego z anteno. Telefonsko omrežje se spremeni tako v an+eno, ne da bi se motil pri tem telefonski promet. Preko telefonske žic.e bo mogoče sprejemati h rez teh motenj tudi tri televizijske prenose. Dovod prenosov na ta način bo mogoč seveda le 8 pomočjo ojačevalcev, ki bodo dovoljevali vsakokrat sprejem na daljavo treh in pol kilometra. Kupujte domače blago! Rdeča lisa jo je izdala črtalo izdalo morilko — Uboj v navalu ljubosumnosti Na nenaivaden način se ja pojasnila krvava tragedija, ki se je bila odigrala pred nekoliko tedmi v Damasku. Mladega Arabca, znanega gizdalina, so našli mrtvega s strelom v sencih. Mladi mož je imel mnogo razmerij z ženskami, poznali so ga dobro tudi v krogu igralcev. Preiskava si je sipočetka zaman prizadevala, dia bi irazlkrtila izaganetko njaglove smrti, dokler ni postala pozorna na majhno podrobnost ki je spočetka nd dosti upoštevala. Na umorjenčevam čelu so odkrili namreč nedaleč od ikinmve rane ozko, rdečo liso. Menili so da izvina od krvi. Ko so jopa na pobudo nekega policijskega uradnika kemično preiskali, so ugotovili, da tendma od nJečfla, kakršno uporabljajo za črtala za ustnice. Mladi Arabec je monaa torej kratko pred smrtjo dobiti poljub. Ustarce, ki so ga poljubile, so bile pobarvane živo rdeče s črtalom neke francoske zns trnke. Majhna pot skozi kosmet-ska salone v Damasku je povedla preiskovalne otrg}3(ne končno na sled ženstoe, ki je to črtalo kupila. Bila je plesalka nekega nočnega lokala. Izkazalo se je, da je spadala v resnici med umorjen£eve prijateljice. Ko so jo malo ostreje zgtriabili, je prizniala, da je Arabca ustrelila v navalu ljubosumnosti. Wlndsorski vojvoda ln njegova soproga sta ▼ Nemčiji gosta nemške vlade tn Ja ro*H po državi dr. Lej, minister za delo Učijo se stradati »Leviathan« gre med staro železo Namesto nJega zgrade Američani novo potniško ladjo Brodarska družba »United State« Line« je naročila pri neki lalijedelniški družba v New Portu nov 34.000-tonski potniški par-nik, ki naj nadomesti prekomerni k »Leviathan«. Stroški bodo znašali skoraj 16 milijonov dolarjev in bo država prispevala k temu tretjino. Novi parnik bo velika pre-komornika omenjene družbe »Manhattan« in »Washington« prekašal tako po velikosti, kakor ipo brzini Kar se tiče »Leviathana«, ga misli družba lastnica prodati za staro železo. Prejela Je le več ponudb, tako J* Amerike, kakor iz imostranstva. »Leviathan« je bil nje največji ln najlepši parnik. Prej se je imenoval »Vaterland« in je bil last nemške idružibe Hapag. Med vojno eo ga Američani zaplenili. 2e večkrat se je v zadnjih letih pojavila vest da ga nameravajo razdreti in prodati kot staro železo. Parnik je odrival 60.000 ton in tako velike ladje so se v povojnih letih že pogoetoma izkazale za nerentabilne. Jedilni list v slikah Zabavni domisleki izpodbujajo tek gostov Zanimiv Je jedilni list, ki ga Je izdalo nsko hotelsko podjetje na Solnograškem. če bi hoteli z napisanim besedilom ustreči vsem inoetranskim gostom, ki se ustavljajo v tem ihotelu, bi moralo biti besedilo najmanj v sedmih jezikih. Ker je to le malo preveč, si ja hotelsko ravnateljstvo izmislilo na roko izdelan ilustriran jedilni list, ki mu ne manjka zabavnih domislekov. Tako so pečenko mladega prašička a la Wellingtoi_ označili e podobo prašička, ki nosi majhno lasuljo allonge. Gulaž servira na jedilnem listu velik Madžar s še večjimi brki, šT>ant=ka bikoborha predstavlja madeir-sko pečenko. Ribe, ki jih hotel servira gostom, so na risbi tako velike, da vlečejo ribiče v vodo. Piška, ki vrti raženj, debel prašič, ki prihaja z nožem, ki mu bo vzel življenje in druge podobne risbe menda dovolj jasno in brez besed označujejo jedi, ki so gostom na razpolago. Ameriškim Železničarjem so zvišali plače Po več tednov trajajočih pogajanjih med 86 ameriškimi železniškimi družbami in sin dikatom železničarjev eo slednji dosegli izboljšanje svojih plač za približno pol dolarja dnevno. 150 tisoč železničarjev je s tem izboljšalo svoj gmotni položaj. Za železniške družbe pomeni novo povišanje letni izdatek 35 milijonov dolarjev. A N E K D O T A Angleškega politika in pesnika Sherid&na je nekega dne olbiskal glasbenik Kelly. Tožil je, da ne upoštevajo dovolj njegovega talenta. »Saj vendar dobro zaslužite s kompozicijami«, mu je dejal Sheridan. »Zaslužim že, zaslužim«, je odvrnil Kefly »ampak to ne zadostuje za mo.ie življenje« »In kaj bi radi začeli?« »Odločil 6em se, da se bom poleg glasbe bavil še z vinsko kupčijo«, je odvrnil Kel- iy. VSAK DAN ENA Ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič se Je v Parizu razgovarjal s francoskimi državniki o priliki podpisa prijateljske pogodbe s Francijo. Od leve proti desni: Leon Blum, Camille Chautemps, dr. Stojadinovič, francoski zunanji minister Yvon Delbos Svetovni zbor znanosti Zadnji uspehi znanstvenega prizadevanja V Parizu se je pričel te dni kongres naravoslovcev, ki se ga udeležujejo najslavnejši učenjaki sveta, med njimi sedem odlikovan-cev z Nobelovo nagrado. 600 učenjakov iz vseh delov sveta se je sestalo v palači izumov in odkritij na pariški svetovni razstavi, da bi s predavanji in praktičnimi eksperimenti sporočili svetu zadnje uspehe znanstvenega dela. To so predstavniki 65 vseučilišč iz 45 držav in med njimi je 26 prosvetnih ministrov. Med zanimivostmi, o katerih razpravljajo in bodo še razpravljali, je ugotovitev, da najhladnejša točka na zemlji ne leži ves v Sibiriji, kakor smo 6e učili v šoli, temveč v laboratoriju prof. de Haasa iz Ho-landije, ki ja z utekočinjen jem helijevega plina sposoben doseči malodane temperaturo atsolutne ničle, najnižjo možno temperaturo 273 stopinj Celzija pod ničlo. S starodavnimi sanjami alkimistov, ki so hoteli spreminjati prvine v druge prvine in izdelovati iz neplemenitih kovin zlato, se bodo bavili profesorji Niels Bohr iz Koda-nja, Rothe iz Heidelberga, Coekroft iz Cam-bridgea in Nobelov nagrajenec Langmuir iz Amerike. Ti učenjaki sicer ne znajo pridelovati zlata tako. kakor so si to predstavljali alkimisti, pokazali pa bodo nekaj, kar je gotovo važnejše, namreč zadnje uspehe glede drobitve atomov in spreminjevanja prvin. Višek njihovega predvajanja bo pač poskus profesorja Cockrofta, ki bo z »obstreljevanj em« neke snovi z elektroni pridelal dve novi snovi. Nadaljnja skupina učenjakov, ki ji pripadajo dr. Člay iz Amsterdama, Francoza de Broglie in Abbe Lemaitre ter Anglež Bla-cket, si je izbrala področje skrivnostnih žarkov iz vesolj na-1 i. Blacket bo pri tem ^pokazal doslej popolnoma neznano vrsto žarkov, ki ne poznajo nobene ovire in ki prodirajo tudi skozi več metrov debele kovinske plošče. Prof. Debve iz Berlina in Scher-rer iz Švice bosta demonstrirala analizo kri- stalov z Rontgenovimi žarki, ki eta jo sama odkrila, biologa Ressowsky iz Berlina in Muller iz Newyorka pa sta se odločila za ponazoritev svojih raziskav o izvoru življenja. Deset dni bo trajal kongres in že s svojim začetkom je stal v znamenju praktične znanosti. Otvorili so ga s prvini zvočnim filmom, ki so ga posneli v bližini Severnega tečaja pod vodstvom slovitega proL Smita. V Colombu na Cevlonu je nekega Singa^ Jeza pičila zelo strupena kača. Cel dan so se zdra^miki trudili z njim, potem so soglasno izjavili da je mož mrtev. Spravili eo ga Idomov na mrtvaški oder in njegovi sorodniki so določili že uro pogreba. K

a Ljubljana - Hajduk. (Citatelje športne rubrike opozarjamo obenem na zgovorne slike o prejšnji in sedanji vnanjosti igrišča na 3. strani.) VI. kolo za podsavezne točke Kakor smo objavili že v včerajšnji številki, se bo jutri igralo že šesto kolo v polsaveznem prvenstvu. Mod številnimi tekmami te vrete nas prireditelji opozarjajo posebej na naslednje: Mars : Reka in Slovan : Bratstvo Obe omenjeni prvenstveni tekmi I. razreda ho ob 9. odn. 10.30 na igrišču Ilirije za Kolinsko tovarno. Mars in tudi SJovan sta trenutiio na zadnjem mestu prvenstvene tabele I. razreda. Oba kluba sta se dogovorila za skupni nastop na igrišču za Kolinsko tovarno, ki ga je Mans vzel v najem od Ilirije za odirra-nje svojih prvenstvenih tekem. Ker imata obe moštvi resne nasprotnike in sta v teku tega tedna dobro pripravili 6voje vTste, 6e obeta jutri med temi štirimi enajstori^ami prav dober nogomet. Na igrišču bo to pot tudi majhna svečanost. ker bo Mare obdaroval svojega igrnl-ca Zigona, ki bo jutri igral stoto tekmo za svoj klub. kar je posebno redko pri tako mladem igralcu. Obenem se bo na tej tekmi poslovil od tovarišev igralec Marsa Jenko, ki odhaja k vojakom. V Celju je jutrišnji spored takle: na Igrišča Olimpa ob 14. Jugoslavija - Žalec, ob 15.30 Olimp -Trbovlje. Tekmi bosta sodila gg. Presinger in Arhar. Carl J. Luther zopet med nami Znani nemški športni novinar m pubi;cist Carl J. Luther. kratko znan z imenom tudi CIL, bo novenV>ra prispel v Ljubljano, kjer bo predaval o pretekk sti in bodočnosti smučar-stva. Predavanje bodo spremljali diapozitivi in filmi. Predavaj bo v Ljubljani v frančiškanski dvorani dne 6. novembra, po- neje pa tudi v Celju in ev. v Mariboru ali Zagrebu. Luther je že lani s svojim predavanjem vzlmdil po7ornost vseh športnih krogov in se je uveljavil kot odličen predavatelj. v tujini pa nato še bolj kakor prej izkoristil svoje potovanje v Sloveniji za propagando o naših krajih in naših športnih znamenitostih. Izlet »Mfitokluha Ilirije« v Trst M. K. »Ilirija« priredi v sobo o in nedeijo 23 ozir. 24. t. m. klet motociklstov v Trst Kdor želi, si bo lahko ob tej priliki ogledal Postojnsko jamo ali pa naravnost potoval dalje v Trst. Kdor se namerava izleta udeležiti. nai se čimprej prijavi v tajništvu kluba M. K. Ilirije Miklošičeva c. 15. telefon 20-00. kjer bo dobil tudi vsa nadaljnja pojasnila. Prijave bodo brezpogojno zaključene v torek 19. t. m. Kolesarska podzveza Ljubljana (službeno). Drevi ob 20. bo v prostorih pri »Novem »ve* tn« na Gosposvetski cesti plenarna seja. Prosim vse klube, da se je sigurno udeleže, ker je zelo važna in v njihovo konst. Podpisi; podpredsednik Plankar, e. r., član odbora N. N„ tajnik Perko, s. r. Kolesarske dirke za prvenstvo dravske banovine bodo jutri, v nedeljo. Za glavno skupino je določena proga Maribor — Celje — Slovenjgradec, za junionsko skupino pa proga Celje — Slovenjgradec. Start glavno skupine bo ob 8. v Mariboru pri Železničar* jevem stadionu na Tržaški cesti, start juni-omske skupine pa bo ob 10.15 v Celju pred GLazijo. Propagandni miting SK Korotana bo tri v nedeljo ob 10. dopoldne na igrišču ASK Primorja in ne na igrišču SK Korotana na Rakovniku, kakor je bilo objavljeno v razpisu. Raren že razpisanih eeniorskih disciplin — skoka v višino, v daljino, meta diska, krogle in kopja, bodo tudi še tek 200 m zapreke in met kladiva. Odbor lahkoatletskih sodnikov —_ Ljub* Ijana za tekmovanje SK Korotana, jutri v nedeljo ob 10. na igrišču Primorja. se določa tale sodniški zbor: vrhovni dr. K uhelj, vodja: Polajnar, starter: Danilo Sancm, sodniki: Ciinperman, Gnidovec, Gorjane, Griinfeld, Meguša-r, Pevalek. Potokar, Premrl, Stepišnik in Stropnik. Opozarjamo vse gg. sodnike, naj se udeležujejo mitingov* ker sicer bodo nosili VBe poslediee po k. z, J. L. A S. SK Ilirija (lahko atletska sekcija). Za miting SK Korotana določene atlete opozai« jamo, da bo ta miting na igrišču ASK Primorja Javite se pol ure pred pričetkom dežurnemu odborniku sekcije! Zveza slovenskih lahkoatletskih klubov, (službeno). Drevi ob 20.30 seja t. o„ ob 21* seja u. o. v restavraciji Kajfež, Masarvkova eesta, palača Grafike. SK Ljubljana. Drevi db 19. obvezen se-etanek liginega moštva. Postava na običajnem mesta. Nase gledališče D B A M A Začetek ob 20. uri Sobota, 16. oktobra: Matura. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. Nedelja, 17. oktobra: Ob 15. uri: Dr. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. Ob 20. uri: Beraška opera. Znižane cene od 22 Din navzdol. Ponedeljek, 18. oktobra: ViničarJL Red B. Torek, 19. oktobra: zaprto. Sreda, 20. oktobra: Julij Cezar. Red Sreda. OPERA Začetek ob 20. url Sobota, 16. oktobra: Navihanka. Izveru Znižane cene od 30 din navzdol. Nedelja, 17. oktobra: Prodana nevesta. Izven. Gostuje basist gosp. Josip Križaj. Znižane cene od 30 Din navzdol. Ponedeljek, 18. oktobra: zaprto. Torek, 19. oktobra: Amaconke. Red A. Sreda, 20. oktobra: Lin da di Chamounix. Premiera. Premierski abonma. ★ MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sofered. — 22.15: Valčkova ura (Radio orkester). Beograd 17: Plošče in narodna glasba. — 20.10: Pesmi in narodne melodije. — 22.15: Orkester. __ Zagreb 17: Plošče. — 20: Koncertni večer. — 22.40: Lahka godiba in ples. — Praga 19.10: Pester glasbeni proirram. — 20.45; Zvočna igra in plošče. — Varšava 19.35: Plošče. — 21 15: Zabaven program. — 22: Arije in pc«mi — 22.30: Celo. — Dunaj 11.45: Simf. koncert. _ 12.55: Skladbe po željah. — 1(135: Vedra glasha. — 19 35: Klavirski koncert. — 20.05: Dunajski večer. — 21.45: Plošče. — 2230: Godba za ples. — Berlin 19.10: Kvintet in solisti. — 20.10: Koncert velikega orkestra, zbora in solistov. _ 22.30; Poziv na ples. — Munchen 19.10: Kmečka godba. — 20- Prenos opere. — 22.30: Kakor Berlin - Stutt-gart 19.30; 0 vinu in življenjski radosti. — 20; Veliki koncert orkestra in solistov _ mot — ffiaajoaaeu ssiaebx' — »JUTRO SF. 542 8 SoSofa, 13. X. 1937. Rafael Sabatlnis 91 MORSKI KRAGULJ Mojster Tobija je stori! vse, kar je premogla njegova preprosta zdravniška umetnost, ter ji postlal na zofi v prostornem zadnjem salonu. Priporočil je bil, naj jo kar moči malo motijo, ter zrinil poveljnika in generalnega guvernerja čez prag. Nato je odšel doil, v lazaret, kjer je terjal njegove pomoči veliko nujnejši slučaj — Lionel Tressilian, ki so ga bili s štirimi drugimi ranjenci vred nezavestnega prinesli z galease nazaj na »Srebrno čapljo«. Ob zori je še!l sir John takoj v podpakibje, pogledat k ranjenemu prijatelju. Našel je ranocelni-fea klečečega pri Lionelovem ležišču. Ob njegovem prihodai je mojster Tobija vstal, si um.il roke v kovinasti skledi in jih otrl z brisačo. »Moje znanje je brez moči, sir John,« je zaše-petal. »Hitro nam uhaja.« »Kaj mislite, da se mu bliža konec?« je tesnobno vzkliknil sir John. Zdravnik je vrgel brisačo v kraj in si odvihal rokave črnega jopiča. »Prav za prav je že zdaj mrtev; čudim se, da more v telesu s takšno rano vobče še toliko fiasa tleti iskra življenja. Kri mu odteka navznoter. žiia utripi je čedalje počasneje. Tako bo počasi zadlremal v boljše življenje. Bog mu je dal blag konec, konec brez bolečin!« Vzdih-nil je, kalkor si je štel v dolžnost, in dal svojemu bledemu, gladko obritemu licu primerno resen izraz. Takšni prizori so bili zanj nekaj navadnega. »Blair je umrl,« je nadaljeval,« ostali tri se bodo pa izlišzali.« Toda sir John se ni menil za druge ranjence. Bolečina nad prijateljevim brezupnim stanjem je izpodrivala v njem vsako drugotno misel. »Torej ne verjamete, da bi se vsaj še entarat zavedel?« je silil v zdravnika. »Rekel sem, dia ga imejte že zdaj za mrtvega, sčr John. Zdtetvniška umetnost je v tem primeru brez moči.« »In moja pravičnost takisto,« je vitez pctrto dodal. »Nobeno maščevanje mi ne vrne prijatelja Maščevanje, sir, je največji porog v življenju!« »Vaša naloga, sir John, je v tem, da delite pravico, ne v maščevanju,« je oporekel ranocelnik. »Konec koncev je to zgclj prevračanje besed.« Sir Kiligrev je stopil k Lione^ovi postelji in pogledal na bledi, lepi obraz, po katerem so se že razgrinjale temne sence smrti. »Vsaj zaradi pravice, ki ji je treba zadostiti, naj bi se še enkrat zavedel. Potem bi imeli v njesrovih testnih besedah dokaz krivde Oliverja Tressiliana in vzrok za to, da ga obesimo!« >0(h, sir,« gs Je pumlil ranooefciik, »toga dar nd treba posebej opravičevati. Beseda gospodične Rozamunde bo več ko dovolj.« »Gotovo da. Tressiiainavi grehi zoper Boga in človeštvo so predobro znani. Nihče mi ne more zanikati pravice, da kaznujem tega odpadnika po najkrajšem postopku.« Na vire ta je potrkalo, to komorni sluga sira Johna je vsbcpffl s poročilom, da gospodama Roza-munda nujno želi govoriti z njim. »Gotovo je v skrbeh zaradi plemiča Lianela,« je vzdihnil vitez. »Moj Bog, le kako naj jI povem! Ali naj jo že kar v uri njene rešitve užalostim s to strašno novico? Okrutnejše usode si res ni moči mirfiti!« Med vrata je še enkrat obstal. »Vi bodite sevedh. do zadnjega pri njem,« je opomnil zdravnika. Mojster Tobija se je poklonil. »Kakopak, sir John. Dolgo tako ne bo trajalo.« Še en pogled v slovo. »Bog mu daj večni mir!« je rekefl s hripavim glasom in odšel. Na srednji palubi se je za trenutek pomudfl ter ukazal postajajočim mornarjem, naj vržejo vrv čez jamborni križ in privedejo odpadnika Oliverja Tressiliana iz zapora. Nato se je s počasnimi, težkimi koraki in še težjim srcem vzpel po stopnicah na kočno palubo. Solnce, obd-no z medli ozlatAmi koprenami, je bilo pravkar vzšSo in je zdaj sijalo na morje, ki ga je narahlo grebenila hladna, čista jutrnja sapa. Vsak pedenj platna je bil razpet, in d'leč zadaj je kot rfalbortien, meglen o/bris izginjala 8ponfifea obala. Z resncVbo, ki je bDa drugače tuja njegovemu dolgemu (rumenemu obrazu, je stopil ar John v kajuto, kjer ga je pričakovala Rozamunda. Priklonil se je z odmerjeno vljudnostjo in vrgel klobuk na stol. Zadlnjčih pet let mu je bilo prepletlo goste črne lase z belimi prameni; posebno senci so bili močno oeiveli in so ga delali starega. »Rozamunda, dragica,« je rekel in jo ljubeče prijel za roke. »Kaj si se res že odpočila, dete?« Skrbfljrvo in osuplo ji je pogledtsd v bled, razburjeni obrae. »Odpcola?« je ponovila, čudeč se, kako more tako vpraševati. »Ubogo, ubogo jagenjoe,« je zamrmral nežno kakor mati, jo stisnil k sebi in ji potegnil z zgr-bančeno roko po iskrečih se bakrastih laseh. »Kar pogumna bo-di; mc Angleško plovemo, vsako krpi-oo platna smo razpeli.« A Rozamunda mu je nestrpno segla v besedo: »Po naključju sem pravkar slišala od nekega mornarja, da hočete sira Oliverja Tressdli-ina kratko in mailo še to doprEdne obesHi!« Papolrn.o-1 Medičarski pomočnik dob; službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27234-1 Natakarja sprejmem takoj, ki bi pre-■n,?] tudi topilnico na račun pod dobrimi pogoji. Potreb na kavcija za prevrem Jan-fca 8—<0.000 Din. Ponndbe na: Restan-ant Maksimir, Zagreb. 27142-1 Bv^la I Dl» lavek 8 Da aa Šifro al; tajanj« aa*!«*« S Din. Najmanj® me»«k 17 Din. Zastopnika tprf-jmemo za Ljubljano in okol-co. ki je pri engro«. kakor tudi pri boljših detajl istih dobro uveden in mr.re dati —il\«¥> Din garancije za pokritje komisijskega skladišča. Ponudbe na: Tvornicu čarapa. Te-Tner.n. ' 27208-3 Razni trgovski inventar aparat Štiridelen za kavo. več skladiščnih stelaž, dva manjša pnlta, trikolo, sto jalo za dežnike, 16 karto nov za srajce. 16 večjih kartonov rn 60 kartonov od sladkorja Droda Z ■• :n:k. Glince Vm/3. 27238-6 O' ' voziček moderen, ngodno naprodaj. Ogledati: Zeiezn:karjeva 16. Ljubljana VII. 27V8-6 Plinski pečnjak in stroj ta parkete. pro dam ali zamenjam za umivalnik brez marmO'ja. Na slov v vseb poslovalnicah Jutra. 27261-6 Lokali Beseda 1 Dtn. davek S Din u Šifro aU lajanje a»«lov» 5 Din N»jtn»nj&! inr«ek 17 Din. Trgovino z inventarjem in stanovanjem v okolici Ljubljane — oddn— T>~?7ve se: Smartin- ska ~ 27332-19 Med mestom in deželo oosreduje »Jutro v« malt op-lflsnlk Beaefe I Dla. 4a»e* I Dla i* iilre aH lajanj« aaai«v» ( Dia ti»jm»nj41 u«*el 17 Dia. Srbohrvatski poduk proti plačilu ali nemški konverzaciji, iščem. Ponudbe pod »Učiteljica« na ogl. oddelek Jutra. 27263-4 Naslove malih oglasov pošiljamo samo onim* td pošljejo znamke za 3 din. ril> B-m--H» i L>:a 1»' t* t UU, u J;fr« aLi lajanje aaM«v» E Din. Najmanjši a«*ek 11 Dia. Štedilnik Ogledati: železni, prodam. Rimska 21. 27286-6 Avto. moto Beseda l Din. lavek S Dui u Sitno au l»janj« im!«t> 3 Dla. Najmanjil cneaak 17 Dia. Avtobus 6 ey!. »Cherrolet«, 21 sedežni, zadaj dvojna kolesa, dobro ohranjen, naprodaj. Avtopodjetje Goričan. Tržič. 27265-31 Stroji i tHn. a Oia u iitrc ali lajanje oaalovi 3 Dia. Najmanjfi (nesel 17 Dia. Parni kotel kupim, stoječ ali lokomo-bilni 10—30 kv. m kurilne ploskve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Para 8«. 27100-28 tteaeda i Dm. lse«ek 17 Dtn. Al. Planinšek Ljubljana, Beethovnova al. 14 Telefon 35-10. Izposiuje vse bančne, kreditne posle, nakup in prodajo hranilnih knjižic najugodnejša proti' takojšnjemu plačilu. 30-16 B»*eda 1 Din da »»k 8 Din za šifro »li 1»)»nje oaiilova 5 Din Nmmunjšl tn-s^k 17 Din Trisobno stanovanje v vili. v centru mesta — oddam 1. novembra Vpra Sat Knafljeva 13/11. 27154-21 Trisobno stanovanje oddam takoj: Bleiweisova cesta 13. Poizve s« pri hiš n-ku. 27.06-31 Takoj oddamo: Dvosobno stanovanje J centralno kurjavo, plinskim štedilnikom, dvigalom in vsem ostalim komfortom. Strog center mesta. Enostanovanjsko vilo z velikim vrtom in komfortnim stanovanjem. Za 1 december oddamo Trgovski lokal na Masary-kovi cesti št. 12. Natančnejša pojasnila daje Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani vsak delavnik med uradnimi urami od 8. do 14. ure. Telefon št. 25-31 in 25-23. 27346-31 Stanovanja I Din 1a»»* S Dtn u iifro U1 lajanje aa*i«v» 6 Dia N»jman;8) «>»•«» 17 Dia. Dvosob. stanovanje lepo ^ kopalnico, iščem za 1. december v ali blizu središča mesta. Ponudbe na ogl. odd Jutra z navedbo cene pod šiiro »Stalna, mir na stranka«. 27290-21a Sobo odda B»»eda t Dtn 1a*ek t Dia u šifro «Ji tajanj« f Dla NcmanjU ta**«* 17 Dia. Sobo oddam gospodu ali dijaku z dobr> hrano in vso oskrbo p^Ieg un.verze. Naslov v vseb poslovalnicah Jurra. Opremljeno sobo souporaba kopalnic«, poseben vhod. event. centralna kurjava, ižč« stalen gospod. Ponudbe n« ogl. odd. Jutra pod lifro »Takojšnja vselitev«. 27243-33a Opremljeno sobo s posebnim vhodom, čisto in s-rlnčno. oddam sospodu. C-ostova ul. 7 pri Sv. Krištofu. 27367-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom in upore bo kopalrvce, oddam 1. novembra. Tavčarjeva »lica 12/1.. levo. Opremljeno sobo predvsem solnčno. najrajši v bližini Trnovega, iščem ^734V33 ^oj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soliden in točen«. 2735S-23a l nformacije dwla 1 Dia la*el S Dia u lifro ali 1*)*nj* «aalov« i Dia Najmanjt) UMft 17 Dla. Dve sobi parket, poseben vhod. odda za Din Velikonja. Jer-nejeva 8. Ši5ka 2T368-33 Dva gospoda ali dva dijaka, sprejmem na stanovanje 1. novembra v veliko zračno sobo. s posebnim vhodom. Po želji sprejmem tudi na hrano. — Poizve se v mlekarni Celovška cesta 42. 273W-33 tSf»fO» I Dm U>s* S Dm u Šifro »It lajanje S Dia Ntjmanjil i 2;'m f< 11 Oia I Ponori Izjava 27273-33 podpisani Dolhar Jolef, mesarski mojster iz Tržiča — objavljam, da mi je gospa Uecel plačala svoj dolg. Dol bar Jožef. 27249-31 Nisem plačnica u d/ilgore mojega rna Dušana Kapuna. — Marija Kapun. 27235-31 Separirano sobo v pritličju, i souporabo kopalnice, v centru, ižčem. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 22*. 27331-23» Sobo opremljeno ali prazno, > po- Vsafc* bea- M I LTn; lavek S Din. «a lajanje naslova • Din; najmanji' tat**k 20 Dia. Gospodična želi poznanstva i inteligent-:ospodom nad 30 let. Ponndbe na ogl. odd. Jutra pod »Značaj«. 27256-34 Že nit vei 241etna plavolaska visoka, t inteligenčnem poklicu, želi le resnega znanja sebnim vhodom^ «6«' arad- s primernim g apodom. Po-nica. Ponudbe na ogl. odd. nudbe pod »Diskrecija obo-Jutra pod š fro »P.K O.M.« jestraniia« na ogl. oddeiek 27347-23a Jutra. 2722S-35 K dsseaa i Dui u.t» o u 41.tre ali lajanj« a*ai«r» 5 Dla. N»j»*a)H a<«» 17 Dia. Kožuhovino se najugodneje Kupi ln strokovno izdela pri Jo sip Dolenc, Ljubljana. Sv. Petra 19. tel. 22—62 274-3(. G. Th. Rotman: Gospod Kozamurnik postane umetni jahač 19 Kozamurnika za jopič in ga stresel, da je ubogi žrtvi klobuk kar zaplesal na glavi. »Ali mislite, gospod, da me je Bog ustvaril vaši sestradani kljusi za krušnega očeta?« je zarjovel. A v tem se je oglasil redar. Družabnika iščem za dobro vpeljano vinsko trgovino s ka,pita-k.m Din 350.000. Poleg zajamčenega S'/i obrestovanja vloge — lepa udeležba na dobičku. Možno tudii sodelovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vinska tTgovina«. 27342-16 £Se»«Kl» 1 Dm 1 a * e t 3 D'-* u šifro Ui lajanj« oaalora S Dia. Nvn« "'št 17 Dta. Večje število parcel kompleksov, posestev gt> idov. trgovskih in stano vanjskib niš te« rU jna aaprodaj gradben «tr STERILAB« angleški kemijsko- farmac: vtskl la boratorlj. BRAČE JOVANOVTČ — Beograd, Knez Miha J lova 33. telefon 22—595. Ogi reg pod S. br. Sokol 5,- Bratje! Sestre! Povsem nepričakovano je preminul v četrtek 14. t m. glavar so-kolske rodbine Tratarjeve, brat Jože Tra-tar, učitelj v p. Blagopokojni je polnih 15 let zavzemal važno in odgovornosti polno mesto društvenega tajnika pri bratskem društvu Sokol I ter to mesto vso to dolgo dobo upravljal z vso njemu prirojeno vestnostjo in natančnostjo. Vabimo članstvo ljubljanskih Sokolskih društev, da spremi vzornega brata in tihega sokolskega delavca na poslndeji poti v čim večjem številu. Zbor članstva v krojih in s prapori bo v soboto 16. t. m. ob 14. uri na Taboru. Zdravo! Meddruštveni odbor ljubljanskih Sokolskih društev. Sokol I Tabor vabi vse društvene pripadnike, da se udeleže danes pogreba br. Jožeta Tratarja, bivšega dolgoletnega tajnika. Zaslužni pokojnik bo danes dopoldne položen na mrtvaški oder v sokolskem domu na Taboru, od koder bo ob pol 15. pogreb. Bratje in sestre! Zaslužnemu društvenemu delavcu smo dolžni na zadnji poti izraziti našo skromno zahvalo in globoko spoštovanje njegovemu neumornemu sokolskemu delu, kateremu je pokojni brat posvetil vse svoje življenje. Udeležba v kroju, odnosno v civilu z znakom. Uprava Sokola I. ^ Ljubljanski Sokol obvešča, da bo odslej vadba starejših sester v sredah in sobotah od 19. do 20. ure v društveni telovadnici v Narodnem domu. Vpisuje se pred telovadno uro pri vodnici oddelka. Iz življenja na deželi JESENICE. Zvočni kino Radio predvaja v foboto in nedeljo oh 8. uri zvefer (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) velifilm ^Ilarrv Piel in njegov najboljši prijatelj«. Med doda'.ki krasen kulturni film »Kamnita puščava -Jadrana* in Paramountov zvočni tednik. Sledi velefilm >Ivje«. BLED. Zvočni kino bo predvajal danes in jutri »Sillhuete«, film klasičnega baleta, in običajni dodatek. TRŽIČ. Kino predvaja v 6oboto in nedeljo film »Pavjd Coperfiebl«. tednik in risano smešnico. LOČE PRI POLJCANAH. Te dni se je od nas poslovila odlična učiteljica gdčna Ruža Davidova in odšla v Trbovlje - Vode. Delovala je med nami od 1915 dalje in so šla skozi njeno šolo tri pokolenja otrok. Vsi njeni učenci in učenke jo bodo ohranili v najlepšem spominu. Sodelovala je pri vseh narodnih društvih, bila je tajnica RK, dalje pri Jadranski Straži in pri Sokolu, zlasti je marljivo delovala na šolskem odru. Društva io bodo zelo pogrešala. Kot zavedna koroška Slovenka je pred 20 leti živahno sode1 ovala pri podpisovanju majniške deklaracije, ko še daleč ni slutila, kako bo z njeno ožjo domovino. Dolgoletni prijatelji želimo gdčni Davidovi mnogo sreče pa nobenega razočarala. paj tega ie bila zaradi zavisti pr" nas dovolj. Iz Novega mesta n— Francoski krožek v Novem mestu ob- vrSča svoje Člane in prijateli* francoskega ezika, da priredi tudi letos tečaje iz fran- coščine in sicer: otroški pripravljalni tečaj in konverzarijski tečaj za odrasle, če bo dovolj interesentov, pa še početniški tečaj za odrasle. Pni sestanek konverzacijskega tečaja bo dne 18. t. m. v krožkovem lokalu v tuk. gimnaziji. Prijave za tečaje sprejema tajnica prof. M. Kovačeva vsako dopoldne v gimnaziji. Krožkova bogata knjižnica pa je odprta vsak ponedeljek in četrtek od 17. do 18. ure. — Odbor. Iz Ptuja j—Spet dva potara na Dravskem polju. V Zgornjih Jablanah, občina Cirkovce, je pogorelo gospodarsko poslopje Jožefa Fin-gušta. ško-de" ie okrog 70.000 din, krita pa je z zavarovalnino. Posestnik Fingušt je že leta 1934 pogorel. Hlapec Gabrijel se je tokrat komaj rešil iz o-gnia. Drugi požar je nastal v šikolah, k%r je posestni-ci Mariji Voraničevi pogorelo gospodarsko poslopj€ ia znaša škoda 12.000 din. Tudi Vetraničeva je že pred dvema letoma pogorela. Požari na Dravskem poljsu povzročajo orožnikom mnogo dela z raziskovanjem zagonetnih vzrokov. j— Neznan motoeiklist je povozil posestnika. V ptuisko bolnišnico so prepeljali 46 letnega posestnika Ivana Janževca iz Dra-govcev. Povozil ga je neznan motonkliet na cesti v Hrastovec. Janževec ima zlomljeno desnico in hude notranje poekodte. J_ Pokojnega Tlakovodjo Podlaha je v torek popoldne spremilo na zadnji poti veliko Število železničarjev in ostalega občinstva. Peveko društvo železničarjev ie ^pod vodstvom učitelja KafoLa zapelo lepo žalo-stinko, nakar je izpregovoril v