Šlev. 35. VLMM v iore'i te12 mm m. Posamezna mm stane 1 '50 Din, LCIO LIL Naročnina za drŽavo SHS: na mesec ...... Din 20 za pol leta..... .120 ta celo leto .... .240 za inozemstvo: eiescSno.......Din SO Sobotna izdaja: celoletno v Jugoslaviji .... Din 40 v inozemstvu.... . 60 Cene inseratom: Knostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1*50 tn Din 2—, večji oglasi nad 45 mm vijine po Din 2'50, veliki po Din 5'— in 4-—, oglasi v uredniškem delo vrstica po Din 6'—. Pri večjem naročilu popust Izhaja vsak dan izvzamš ponedeljka in dneva pr prazniku oh 4. uri zjutraj PcSlRiDi! Mm v gotovini Uredništvo Je v Kopitarjevi ulici 6/Ш. Rokoplai se ne vraCajoi nefrankirana pisma se ne spre. Jemajo. Uredništva telefon SO, upravnIStva 528. Političen list za slovenski naroi Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: LJubljano 10.650 in 10.549 (za inserate) Sarajevo 7.565, Zagreb 39.011, Praga In Dunaj 24,797. Učitelj - vereučitelj. »Učiteljski Tovariša se je zopet oglasil V zadevi poučevanja vere v osnovni šoli. Značilno pa je, da se skriva za hrbet srbskega učiteljstva, dasi se z njim jjopolnoma identifikuje. Čemu to, nam je popolnoma nerazumljivo. Recite brez vseh maskerarl, da je to vaše stališče, kakor je tudi stališče takozvanega svobodomiselnega učiteljstva, pa naj si bo v Srbiji ali na Japonskem. »Tovariš« pravi, da ni potrebno veliko m globoko poznavanje dotične vere, akc se ta predmet poučuje zgolj kot »konfesija«, ne pa zato, da se stvorijo potrebna verska in moralna nagnjenja Ali je treba, tako nadaljuje, strokovnega naravoslovca, da v ljudski šoli razlaga fiziko? Očividno ne, ker gre zgolj za osnovne pojme fizike. Te pa učitelj ima, pravtako kakor ima osnovne pojme o veri. Torej ni res, da bi edino le duhovnik nujno bil usposobljen za jx>uče-vanje verouka. Ali je ta argumentacija pravilna? Kar »Tovariš«' tu pripoveduje, bi bilo reč ali manj res pod nekim bistvenim pogojem, ki ga popolnoma jtozablja. Gotovo se od veroučitelja nujno no tir ja, da bi bil kak dogmatični veleum kakor sv. Tomaž Akvinski. Kar pa mora biti, je polog izvestne mere znanja visoko razviti osebni e t h o s in resnična brezpogojna v e-ra. Elbosa, vsaj naravnega, ne odrekamo nikomur, kdor ne daje s svojim mišljenjem in ravnanjem jasnih protidokazov, niti hočemo reči, da jo ethos privilegij kakšnega stanu, bogobvari. Pač pa bi cerkev morala, nko bi delegirala iz kakšnih pametnih vzrokov za veropouk posvrtr.jnka namesto duhovnika, imeti po človeških možnostih trdna jamstva v tem pogledu. Ker pa gre v našem slučaju izključno za otroke katoliških staršev, je poleg praktičnega ethosa, ki je lahko četudi zmotno usidran v kakšnem proti krščanskem teoretičnem umskem nazoru, nujno treba pozitivne vere. Ni pa zadosti, da kdo verske resnice predava kot predmet, ker to, recimo mora, ali pa, ker ве mu zdijo nekakšne relativne vrednosti za poglobljenje ethosa, ali pa ker jim s socialnega stališča koncedira nekakšno veljavo, ne spuščajoč se z otroci v kritična raz-motrivanja. Ne, on mora biti subjektivno prepričan o njihovi absolutni resničnosti. Ethos je ethos, toda katoličani ethos baziramo na katoliški svetovni nazor, le jjo njem se nam ethos odkriva v vsej luči, popolnosti in p>omeim za življenje. Kdor torej ethos iz te veze trga, ta ni sposoben, da uči katoliške otroke — za pravoslavne naj skr-be pravoslavni kakor hočejo. Tukaj se čisto nič ne gre za teorije, kako in kaj je z etlio-som, ali in kako je v zvezi z vero, ali more biti ethos brez religiozne podstave ali ne — ampak za to gre, da imamo pred seboj katoliške otroke, da zanje no velja drug ethos nego verski in da verstvo zanje ni nikjer razodeto v taki popolnosti kakor v katoliški cerkvi. V tem živem organizmu, kakršnega predstavlja cerkev, so pa otroci njega člani, ki jih ne smo država ali kdorkoli iz njega trgati po sugestiji poduka, kajti katoliški človek ni član cerkve ali države, ampak član cerkve iii države; država pa nima ničesar odločati o verskonravstveni orientaciji svojih državljanov, temuč je zgolj spoštljivo sprejemati kot dejstvo. .Tasno pa je, da največje jamstvo za veropouk v označenem tsmislu v normalnih razmerah nudi duhovnik. Da pa cerkev po-svetnjaka načeloma ne izključuje, dokazuje dejstvo, da je vendar glavna skrb za vereko-etično vzgojo poverjena domači hiši, oziroma materi, ki ji cerkev skoro ueomejeno zaupa. Zaupala bi pa tudi drugim, če bi ne bile zlasti moderne okoliščine take, da ne nujajo zadostnih garancij tako v jiogledu trdnega verskega prepričanja vsakega laika kakor tistega znanja osnovnih krščanskih resnic kakor jih ima še kmetska ali malomeščanska mati. Sicer pa je treba tudi lo pomisliti, da imaš teoretično lahko o katoliški veri več znanja nego jK>božna ženica, pa ne godiš za verskega vzgojitelja, ker tvoja vera ni zasidrana v duši, ampak samo v pameti, in se ne kaže v življenju. Če pa ji celo ne pritrjuješ v popolnem obsegu in z vso gotovostjo, potem si morebiti goden za kakšno omizje, kjer se dlsputira, ne pa za šolo, kjer treba mladi duši dajati določno smer in io za verske vrednote vneti. Tu- di duhovnik je človek, ki ima lahko kakšno jjomanjkljivost v tem ali onem oziru, vendar pa že ljudski instinkt, ki bi so izročitvi veropouka brez nujne potrebe laikom gotovo z vso odločnostjo uprl, kaže, kaj je praktično najbolj pravilno. Kjer zadostnega števila duhovnikov ni, pa cerkev verouk poverja tudi p>osvetnjakom, toda najboljšim iz njih, ki so pravi ajx>stoli; tako n. pr. med poganskimi narodi. Svobodomiselno učiteljstvo pa nam ne bo zamerilo, če izražamo dvom, da li je kaj veliko tega katoli-ško-apostolskega duha med njegovimi člani. Morebiti bo kdaj drugače, ampak zaenkrat je treba še čakati. Sicer pa — ako naj n. pr. kakšen član UJU poučuje katoliške otroke v veri, mora biti poučen vsaj o osnovnih pojmih te vere, kar »U. T.c sam izrecno priznava. Torej bi moral med drugim vedeti tudi to, da ima hključno cerkev od Boga poslanstvo, da vero poučuje, oziroma poverja jx)uk tistim, ki jih izbere ona. Kako nai poučujejo verske resnice oni, ki še o tej verski resnici pojma nimajo, ampak smatrajo za verouk poklicano — državo! Magister, doce te i {»sum___! Čemu je sploh debata o teh rečeh z »Učiteljskim Tovarišem« težavna ? Samo zategadelj, ker je dvoumsn in dvoličen v vseh zadevah, ki se tičejo vere. Vsa njegova preteklost je protireligiozna, racionalistična; ker jja se pripravlja čisto nova bodočnost verskoetične smeri, ne ve, kako bi se usmeril, da ne L-i preveč zatajil prošlosti in premalo ne koncediral bodočnosti. Ampak njegovemu dejanskemu mnenju bi bolj odgovarjalo, če bi rekel: Mi duhovnika za veroučit vjj iti maramo, ker n" sproj^m?.-mo njegovega historično krščanskega pojmovanja morale; verouk, podan po učitelju (našega nazora seveda), naj bo ognjišče za privzgojitev tistih »verskih in moralnih na-gnenj«, ki jih mi imamo ali v sebi razvijamo. Če bi tako rekel, pa bi mi rekli, da jc to vsaj pošteno mišljeno. Kar »Tovariš« nadalje izvaja, pa je golo zoprno klepetanje. Po njem more namreč samo učitelj z veroukom »polagati velike temelje človečanstva n a jačenju in ustvarjanju našega narodnega in državnega edinstva!« Iz tega se vidi res šovinistično-srbska borniranost v bengalični luči. Bas katoliška cerkev je edina in najvišja moralna instanca človečanstva, ki druži vse narode z vero socialne solidarnosti in ljubezni, pred katero izginjajo vsi plemenski an-fagonizmi. Da pa se nacionalno delo verski misli podreduje, je edino prav, kajti ni samo poedinec podrejen veri, marveč celokupen narod, država in človeštvo. Vera nacionalni egoizem omejuje, da narod postavi v službo človečanstva, človečanstvo pa v službo božanstvenih etičnih idealov. Trditev, da se nima cerkev vmešavati v pouk, je prazna. Šola ni noben avtarkni (sam sebi zndoščajoči) organizem. To tudi v liberalni državi ni; narobe, je ponižna dekla liberalne državo, ki je istovetna z oblastjo liberalnih kapitalističnih mogotcev. Cerkev pa ne zahteva nič drugega, nego da se otroci katoliške cerkve poučujejo v verskem duhu, kar je njihova naravna pravica. Kajti pojem države kot usmeriteljico ver-skoetičnega mišljenja je temeljna zmota, ki se čezdaljebolj kot zmota spoznava. Anglija tega policijskega principa sploh ni nikoli poznala. Kaj briga vlado v Londonu, v kakšni smeri se vrši jx»ulc v Eton-koledžu! Iu vendar so prišli iz tega koledža najslavnejši možje Anglije, česar o moderni liberalni šoli ne moremo baš reči. Kdor je pri nas kaj več kot njegova okolica, se temu nima zahvaliti naši intelektualistični, neso-cialno orientirani in gole mašine proizvajajoči šoli, ampak temu, da se je sam nad njo povzdignil. Kadar se bo »Učiteljski Tovariš« priboril do tega spoznanja, se utegnfe emanci-pirati tudi od mnenja svojih oboževanih srbskih kolegov, ki so zdaj njegov vzor na polju vzgojo. ZA SPREJEM NEMČIJE V DRUŠTVO NARODOV. I^ondon. II. febr. (Izv.) Baje namerava delavska vlada pospešiti sklicanje izrednega zasedanja Društva narodov, na katerem naj se sklepi, o sprejemu Nemčije v Zvezo. Kdo mora prej cmiraveti: Pašič ali Ninčič? PRIPRAVE ZA TRGOVSKO POGODBO Z ITALIJO. ' RcIgraiL 11. febr. (Izv.) Z rimskim paktom no gre ravno gladko. Razen bolezni Pašića, ki je očividno samo politična bolezen. da bi se izognil debati v parlamentu, je zbolel tudi Ninčič. Njegovo bolezen smatrajo kot demonstracijo proti Paši-ću. Radi bolezni obeh rimski pakt še vedno ni stavljen na dnevni red narodne skupščine, marveč se govori, da se bo to zgodilo v sredo, kar je tudi zadnji termin. — Po dogovoru mora namreč Jugoslavija ratificirati sjx»razum najkasneje 20 dni po podpisu, to je do 16. t. m. Ostane torej samo še par dni in zato so vsi krogi precej radovedni . ali bosta ozdravela oba, ali samo dr. Ninčič. Radi bolezni dr. Ninčičeve se tudi še ni pričelo delo za trgovsko pogodbo z Italijo. Ta pogodba bo zelo obsežna in bo najbrže vsebovala tudi prometno konvencijo. Urejena bodo tudi vsa vprašanja, ki so posledica likvidacije pod Avstrijo nastalih razmer, pa so do danes ostala še nerešena. Delalo se bo najprej v sekcijah. Računa se, da bo komisija delala najmanj mesec dni. Od italijanskih delegatov so nekateri že v Belgradu, ostali pa pridejo prihodnje dni; bo jih skupaj nad 20. Z naše strani bodo delegaciji načelovali dr. Rv-bar in znani trgovski strokovnjaki: Savič. Todorovič in Kučić. Razpoloženje za opozlcionalni blok, ZAKAJ HRSS ŠE NI IZROČILA POVERILNIC. Zagreb, 11. jan. (Izv.) Vaš dopisnik ee je danes razgovarjal s podpredsednikom HRSS dr. Mačkom o aktualnih političnih vprašanjih. Na. vprašanje dopisnika, če je pričakovati kakih nitrih preokrotov v HRSS po vrnitvi delegacije iz Belgrada, je dr. Maček odgovoril: Mi moramo pajprej videti, če ,je med srh-ekimi strankami volja, da se zruši Га-šieeva vlada. Razčistiti se morajo dalje razmere v demokratskem klubu in končati pogajanja med dr. K o r o š c e m , dr. Spahom in Ljubo Davidovi-eom. Ustanoviti se mora opozicionalni h'»k, mi ga bomo pa podpirali, kolikoi 1t/ potreb* • V- -tem t-ronotkp ri;1r4 vrsto tudi vprašanje izročitve naših po-verilnie na vsa ostala vprašanja. Na kateri podlagi sc vrše pogajanja v Belgradu? G. Ljuba D a v i d o v i d jo izdelal načrt programa opozicionalnega bloka in ga izročil dr. Korošcu in dr. S p a h u, ki sta pristavila svoje pripombe. Ta načrt je podoben Markovemu protokolu sporazuma in predvideva revizijo ustave, nakar Ljuba Davidović s početka ni hotel pristati, a se je končno udal. Kako iu v kakem obsegu bi se izvršila revizija ustave, to sc po mojem mnenju ne bo niti fiksiralo, marveč načelno uredilo, ker bi vlada opozicionalnega bloka, nosila značaj prehodnega režima in šla takoj v volitve. . Kaj bo s poslanskimi poverilnicami HRSS? Povcrilnic nisem izročil, ker se jo. iz razgovora z Ljubo Jovanovićem videlo, da bi bilo tehnično nemogoče, da bi mi sodelovali v debati o rimskem sporazumu. Ljuba Jovanović mi je izjavil, da osebno nima nič proti verifikaciji, da pa bo stvar i-, -očil verifikacijskcmu odboru. Pred verifikacijo naših mandatov mi v parlamentu ne samo da ne bi mogli glasovati, nego niti govoriti. Zato nisem izročil povcrilnic, ker bi zrcSitev teh za HRSS značila odstop od dosedanje taktike. Zagreb, 11. febr. (Izv.) Po vrnitvi delegatov HRSS iz Belgrada vlada v tukajšnjih političnih krogih prepričanje, da se bodo pogajanja o skupnem nastopu opozicional-nih strank jjovoljno končala in da so dnevi vlade Nikola P a š i č a šteti. Trdi se, da je razpoloženje v demokratskem klubu danes tako, da tudi najtrdovratnejši centralisti od prej ne taje svojega prepričanja, da se vi-dovdanska ustava mora revidirati in vpo-staviti normalne razmere s Slovenci in Hrvati. Tako tudi nekateri prononsirani Pri bičevičevi pristaši dajejo v klubu izjave, za katere bi pred letom dni leteli iz kluba, kakor je izjavi! eden najuglednejših voditeljev demokratskega kluba. V zemljoradniškem klubu jc razjx»lo-ženje še bolj živo in se v celem klubu izraža želja po skorajšnjih svobodnih volitvah, ker zemljoradniki upajo, da bodo zopet pridobili pozicije, katere so pri zadnjih volitvah izgubili. Vodi se široka akcija, v kateri bi sodelovalo po možnosti čim večje število srbskih poslancev in ni izključeno, da se bodo vršila pogajanja tudi z nekaterimi radikali, katere pa je treba razlikovati od radikal-skega režima. Dr. Korošec je sestavil program opozicionalnega bloka, v katerem so formulirane zahteve strank federalističnega bloka in na temelju tega programa se vrše razgovori. Zagreb, 11. febr. (Izv.) V predsedm-štvu HRSS se vsak dan vrše razprave na temelju zadnjih razgovorov med delegacijo HRSS in opozicionalnimi strankami v Belgradu. Razgovori se vrše o času in načinu, kako in kedaj da se akcija opozicionalnih strank privede do cilja. V kratkem se bo vršila plenarna seja poslancev HRSS, na kateri bo predloženo poročilo o celi dosedanji akciji HRSS in o odločitvi predsedniška, da sodeluje aktivno v narodni skupščini. Vaš dopisnik se je razgovarjal z uglednim članom predsedstva, ki mu je dejal. »Mi delamo in naše odločitve so v razvoju. Mi smo danes najaktivnejši, ker je prišel naš čas.« UPORABA ZVIŠAMH D0H0DK0y. Belgrad, 11. februarja. (Izv.) Finančni odbor je danes razpravljal o predlogu železniškega ministrstva, da se iz zvišanih dohodkov državnih železnic uporabi za izdatke ravnateljstva v Belgradu 29,890.000 Din za julij, avgust in september 1923, ter enaka svota za oktober, november in december. Minister K o j i ć je izjavil, da gre večina teh izdatkov za zvišanje plač delavcem v delavnicah državnih železnic. Poslanec Ž e b o t je odločno zahteval, da se morajo povišati in plače in dodatki tudi v delavnicah južne železnice, ki so sedaj pod državno upravo. Govornik posebej opisuje bedni položaj delavcev v železniških delavnicah v Mariboru in na progi. Poslanec V e s e n-j a k dokazuje, da jo država po posebni pogodbi med južno In državno železnico prevzela obveznost, avtomatično zvišati dohodke tudi železničarjem južne železnice. Poslanec Šečerov je v imenu demokratskega kluba izjavil, tla ie proti zvišanju plač in doklad uslužbencem južne železnice, češ, dn ta še ni podržavljena. Minister Ko-j i ć ie iziavil. da bo v naikrajsem predložil predlog za podržavljenje južne železnice Na tej podlagi se bodo osebju južne železnice povišali dohodki od tistega časa, ka kor državnim, to je od 1. julija 1924. Akc pa hočejo izenačenje že sedaj, to lahko stori državna uprava južne železnice administrativnim potom. Pri glasovanju je biF sprejet predlog vlade. Narodna skupščina. Belgrad, 11. febr. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine je predsedstvo na znanilo zbornici, da je predloženo poročilo odbora o zakonu glede odobrenja sjKiraz-uma z Italijo glede Reke. Opozicija je pred-ložila protest radi glasovanja o tem sjx>raz-umu v odboru. Po odgovorih ministrov na razna vprašanja, se jo nadaljevala generalna debata o proračunu. Govorila sta jKtslan-ca Markovič (demokrat) in Dimitrijevič (radikal). Prihodnja seja bo jutri in se bo na daljevala razprava o proračunu. Za generalno debato je prijavljenih še šest govornikov. nakar se bo pričela specialna debata VLADA ZOPET V MANJŠINI. Belgrad, 11. febr. (Izv.) Danes je končala svoio delo sekcija za proučevanje za- SLOVENEC, dne 12. februarja 1924. Štev, 35. kona o centralni upravi. Ker je bila vlada v tej sekciji v manjšini, bo morala vložiti oddvojeno mišljenje. ODPOR PROTI KOMUNISTIČNIM CENTRAUSTOM. Belgrad, 11. febr. (Izv.) Vsled silne razdvojenosti mod delavskimi strankami, ki je posledica centralistične samo-srbske politike komunistične in socialistične centralo v Belgradu, narašča med širokimi krogi delavstva vedno večji odpor proti njim. Delavstvo zahteva enoten nastop v boju zoper današnji protidelav-ski režim, s katerim pa, so zdi, da imajo belgrajski komunisti precej intimne zve^ ze. Te dni se je mudil v Belgradu bivši podpredsednik komunističnega kluba v konstituanti Klemenčič, ki jo sondiral teren za ustanovitev delavskega bloka proti centralističnemu režimu. Obvezno zavarovanje proti brezposelnosti v Italiji. Rim, 11. febr. (Izv.) Uradni list prinaša odlok vlado za obvezno zavarovanje proti brezposelnosti. Zavarovanju so podvržene osebe od 15. do 65. leta. Izvzeti so uradniki in nameščenci s plačo 800 lir, poljski delavci, del&vd, ki delajo doma, hlapci, vratarji in podobni drugi družinski uslužbenci, gledališko' in kinematografsko osebje, državni delavci in nastavljenci ter osebe, ki delajo določeno dobo izpod 6 mesecev. OBLETNICA PAPEŽEVEGA KRONANJA. Rim, 11. jan. (Izv.) Ob priliki obletnice papeževega kronanja je imel danes kardinal Loccatelli v benediktinski kapeli slovesno sv. mašo, kateri je priso-etvoval tudi papež Pij XI. MAC DONALDOV GOVOR REDIGIRAN. London, 11. febr. (Izv.) >I)aily Telegr.« poroča, da je imela vlada danes sejo, na kateri so končno redigirali besedilo Mac Donaldovega govora na jutrišnji seji spodnje zbornice. Govor bo trajal približno 2 uri. Takoj po govoru bo zbornica najbrže odgodena. VODJA KONSERVATIVNE STRANKE. London, 11. febr. (Izv.) Parlamentarna frakcija konservativne stranke je za svojega leaderja enoglasno izvolila Baldwina. VELIK POŽAR V ROTRWELLU. Rothvvcll, 11. febr. (Izv.) Tu je nastal velik požar, ki je zahteval mnogo žrtev. Doslej so našli 9 mrtvih, 20 oseb je pa težko opečenih. POSLEDICA SPOROV MED SOVJETI. London, 11. jan. (Izv.) Iz Moskve poročajo, da je v komunističnem izvrše-valnem odboru Z i n o v j e v povdarjal nujno potrebo, da se revolucionarni socialisti še nadalje preganjajo. Sklenjeno je bilo, da se razpošlje podeželskim vodstvom stranke okrožnica, ki poziva, naj bodo složni in naj se zdrže vsakega medsebojnega boja v stranki. NEMŠKI PARLAMENT. Berlin, 11. febr. (Izv.) Prihodnja seja parlamenta se bo vršila v sredo, dne 20. t. m. ob 3. popoldne. KRIZA V KOVINSKI TN TEKSTILNI INDUSTRIJI. Praga, 11. febr. (Izv.) V kovinski in tekstilni industriji je zopet nastala kriza. Mnogo tvornic je odpustilo, oziroma izprlo Edmund About: 36 Kralj gora. Iz francoščino prestavila K. Hafner. (Dalje.) ^Gospa, jaz nisem .. .< »Torej, kaj še niste? Vi niste Anglež!« »Oh, nikakor ne.« »No, dobro. Vi nas smatrate torej za tako smešne, da vam očitamo vaše rojstvo. Oh, gospod, vem, da ni dano vsem ljudem, da bi bili Angleži. Vsa zemlja še ni angleška ... ali vsaj nekaj še ne. Toda lahko je vsak pošten in duhovit mož, čeprav ni rojen ravno na Angleškem..« >Kar se tiče poštenosti, gospa, je to dar, ki prehaja pri nas od očeta na sina. Duhovitosti imam pa ravno toliko, kolikor jo je potreba doktorju. Toda žalibog, vem prav dobro za svoje telesne napake, in ...« >Hočete reči, da niste lepi, kaj ne? Ne, gospod, vi niste grdi. Imate duhovit obraz. Marijana, ali ima gospod duhovit obraz?« »Da, mama,« je rekla Marijana. Če je pri tem odgovoru postala rdeča ali ne, je to bolje videla njena mati, kot jaz, kajti nepremično sem gledal v tla. »Sicer pa,« je dostavila gospa Simons, >oe bi bili tudi še desetkrat tako grdi, bi ?e nikdar ne bili tako kot moj pokojni mož. In vendar vas prosim, da mi verjamete, da sem bila jaz prav tako lepa kot moja hči tistega dne, ko sem mu podala svojo roko. Kaj mi odgovorite na to?« veliko število delavcev. V Tannwaldu so tekstilne tovarne izprle 2000 delavcev, v Podmoklih pa je odpuščenih 13.000 delavcev. VSTAŠKI BOJI V MERIM. Mehiko, 11. febr. (Izv.) Vladne čete poročajo, da so pri Ocotlanu priborile odločilno zmago nad vstaši. čičerin in angleška pogodba. čičerin jo rekel moskovskemu poročevalcu »Manchester Guardiana«, kateri se je zanimal za njegovo mnenje o angleški noti, da je sovjetska vlada »zelo, zelo razočarana. Angleška nota vsebuje le senco, ne pa bistva priznanja.« Morali bi se veseliti, a namesto tega nas obhajajo dvomi. Angleška nota ni dosledna. Mi ne razumemo, kako se da ločiti priznanje in vpostavitev normalnih razmer. Angleška zahteva, da bi mi plačali dolgove in nadomestili izgube njenih državljanov. Zelo dobro, toda čemu ne bi mi smeli imenovati takoj poslanika v Londonu? Vzrok more biti le eden: še niso vpostavljene normalne razmere. Kaj torej ostane od priznanja? — Vendar mi ne obupamo in bomo delovali za nadaljno zbli-žanje. Kar so tiče glavne zunanjepolitične zahteve, bo že Ramsay Mac Donald razumel, da ne zasledujemo tudi mi na vzhodu agresivnih ciljev. Hočemo le ohraniti mir in bratstvo nad narodi v Aziji kakor v Evropi. S poslednjim namigavanjem na vzhod je hotel čičerin pač napadalno ost sovjetskih ukrepov v zadnjem času glede razvrstitve armad odbiti. Številni oddelki rdeče armade so bili iz Sibirije in daljnega vzhoda premeščeni v zapadno Rusijo na poli-sko-romunsko mejo. Peta armada pa je premeščena v Turkestan. Rdeči tisk je naglašal, da je to demonstracija proti Angležem, ki so nevoščljivi ruskemu vplivu v Srednji Aziji in podpihujejo četaše ob af-ganski in perzijski meji. Politične vesti. + Konkordat. Kakor smo poučeni, ima sv. stolica isto željo, kakor sta jo papežu izrazila gg. Pašič in dr. Ninčič, da bi se čimprej sklenil konkordat sv. stolice z Jugoslavijo. Toda sv. stolica ni preveč vneta za to, da bi stvar čezmerno pospeševala. V vatikanu mislijo, da pogodba ne dobi svoje vrednosti samo s podpisom, marveč z resno voljo pogodbenikov, da pogodbo dejansko izvršujejo in je po njenem duhu izpol-nujejo. Ni namreč pozabljeno, da je v juniju 1914 sklenjeni konkordat ostal do daitas mrtva črka. Zadržanje belgrajske vlade nasproti katolikom in njihovi cerkvi je v tem oziru merodajno in se dosedaj v bistvu ni izpremenilo. Kar je bilo njenega imetja (šole itd.) uropanega, se še do danes ni vrnilo in prav ničesar se ni zgodilo, iz česar bi se moglo sklepati, da se je duh, iz katerega se je ta krivica porodila, kaj izpremenil, ker se niti najmanje ni pokazala volja, da bi se oropane stvari vrnile. V takih razmerah tudi pogodba ni velike vrednosti, ker dobi podpis še-le s svojo moralno vrednostjo svojo važnost. 4- Našli so sc. V soboto 9. t. m. io bila volitev župana na Koroški Beli, kjer so dobili naši 32 odbornikov, socialisti Bernotovega kova 9 in vsi napred-njaki skupaj 9. Ker samo 4 za napredni blok Žerjavove mere ne zadostujejo, so naprednemu bloku priskočili na pomoč socijalisti samo, da ne bi prišla na vrh socialna SLS. Strah prod klerikalnim zmajem združi ljudi, ki v »Slovenskem Narodu« pišejo, da so za kapitalistični družabni red in sodruge, ki smatrajo za »Ničeear, gospa, samo predobri ste ln ne bo moja krivda, če ne boste jutri na poti v Atene.« »Kaj mislite narediti? To pot si izmislite manj smešen načrt kot zadnjič.« »Upam, da boste prav zadovoljni z menoj, če me hočete do konca poslušati,« »Da, gospod.« »Ne, da me motite.« »Ne bom vas motila. Ali sem vas že kdaj motila?« »Da.« »Ne.« »Da,« »Kdaj.« »Vedno. Gospa, Hadži Stavros ima ves svoj denar naložen pri MM. Barley et com-pagnie.« »Pri nas.« »Cavendish sqare, 31 v Londonu. Zadnjo sredo je narekoval pred nami poslovno pismo na naslov g. Barley.« »In vi mi niste tega povedali takoj!« »Nikoli mi niste pustili časa za to.« »Toda, to je nezaslišano. Vaše obnašanja je nerazumljivo I Lahko bi bili žo šest dni prosti! Šla bi bila naravnost k njemu; povedala bi mu bila o naših zvezah.« »In on bi bil zahteval od vas dva ali tristo tisoč frankov. Verjemite mi, gospa, da je najboljše, da mu ničesar no povemo o vsej stvari. Plačajte vašo odkupnino; naj vam izstavi potrdilo in v štirinajstih dneh mu pošljite račun z nastopnimi besedami: >Item, 100.000 frankov izročila oeobno , svojega dušnega očeta Магха. Kaj soci-jalistična načela, kaj boj proletarijata proti kapitalizmu, samo, da ne pride na vrh krščanski človek! Ko je dr. Žerjav sestavljal napredni blok, ni niti omenjal socijalistov, sedaj so mu pa pritekli sami v naročje. Gotovi ljudje pač vodo, da imajo ljudje okrog velebank denar. Zapeljani eocijalistični in komunistični voli lec na Beli toga ne razume. Dnevne pov^e. — Italijanski prostozidarji in verski pouk v šolah. Na kakšen način mislijo italijanski prostozidarji zlorabljat' nove določbe o verskem pouku na ljudskih šolah, priča okrožnica, ki jo je svojm članom razposlala rimska loža »Gran Lorfgia Serenis-sima«. Okrožnica opozarja framasonske učitelje, da naj se vdeležujejo tečajev za vspo-sobljenje v verskem pouku in sc potem ponudijo za tak pouk. Vso to v svrho, da za-neso v ta pouk svojega Iramasonskega duha. To se pravi: framasoni hočejo z verskim poukom vero ubijati. V izbiri sredstev ta gospoda pač ni bila nikoli izbirčna. Ta italijanski zgled pa dobro kaže, kakšen nezmi-sel je uredba, ki verski pouk izroča učiteljem. — Kolekujtf vloge! Kdor vlaga pri državnih uradih kakršnekoli vloge, ne sme pozabiti, da jih mora zadostno kolkovati. Nekolkovane ali nezadostno kolkovane vloge gredo v koš. Posebno naj tega ne pozabijo vlagatelji prošenj in naj se iste vlagajo naravnost ali posredno po poslancih ali drugih osebah. Kolka proste morejo biti le take vloge, za katere to določa zakon, zato ca j veakdo pazi. — Ustanovitev pasemskega okrožja ia Gorenjsko ee bo vršila v sredo, 13. februarja v Društvenem domu v Škof ji loki. Začetek ob 8. uri zjutraj. — Zastopniki živinorejskih zadrug in občinski živinorejski odseki na Gorenjskem se vljudno vabijo k številni udeležbi. Tudi živinorejci, ki vedo ceniti potrebo živinorejsko organizacije, naj se sestanka udeleže. — Na dnevnem redu sta dve predavanji: »O nalogah pasemskega okrožja« (instr. Krištof) in >0 pomenu živinorejske organizacije« (tajnik Ovsenilo ter naposled volitev okrožnega odbora. — Pripravljalni odbor. — Celovški škof obolel. Celovškega škofa dr. Adama Hefterja je zadela kap. Desna etran telesa je ohromela, vendar je prevzvišeni izven neposredne nevarnosti. — Slovenci v Ameriki. Po uradni statistiki je bilo leta 1920. v Združenih državah 408.973 Jugoslovauov, od teh 208.552 Slovencev. — Iz diplomatižne službe. Dosedanji nemški poslanik v Belgradu pl. Keller je imenovan za poslanika v Bruslju. Kdaj odpotuje iz Bel-grada in kdo bo tu njegov naslednik, še ш znano. — Za našega konzula v Zadru je imenovan M. Petrovič, dosedanji konzul Domin-ković odide za šefa novoustanovljenega konzulata v Pittsburgu. — Namesto dosedanjega konzula v Trstu, Sv. Rašica, ki je imenovan za kabinetnoga šefa v zunanjem ministrstvu, prevzame tržaški konzulat Dušau Stepanović, prvi tajnik poslaništšva v Bernu. Na Stepanovićevo mesto v Bern pa pride St. Pelivanović, dosedaj na našem poslaništvu v Berlinu. — Redukcija asistentov na univerzah. Belgrajski listi poročajo: Z ukazom ministrstva prosvete je reducirano večje število asistentov na vseučiliščih v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani. Reduciranci so večinoma še študenti, ki so morali biti po novem uradniškem zakonu odpuščeni iz državne službe. Mnogi od njih bodo znova sprejeti v službo kot dnevničarji. — Razdelitev žomboljske finančne uprave. Dosedanja sieska finančna uprava v Zonibolju je ukinjena; del sreza spada poslej pod fi-1 11 1 ....... . ■ '' gospa Simons, naša družabnica, proti potrdilu.« »Na ta način bi prišli do svojega denarja brez orožniške pomoči. Ali ni to jasno?« Dvignil sem oči in videl sem lep Mari-janin nasmeh, ves blesteč hvaležnosti. Gospa Simons je jezno majala rami in bila je ginjena le vsled zaničevanja. »V resnici,« je rekla, »nerazumljiv človek ste! Nasvetovali ste nam tako nevaren beg, ko imamo tako preprosto sredstvo, da ubežimo.« In vi veste to že od srede zjutraj. Nikoli vam no bom odpustila, da mi niste tege povedali takoj prvi dan.« »Toda, gospa, izvolite se spomniti, da som vas prosil, da pišite vašemu gospodu bratu in ga prosite za sto petnajst tisoč frankov.« »Zakaj sto petnajst?« »Hotel sem reči sto.« »Ne; sto petnajst. To je le pravično. Ali ste prepričani, da nas ta Stavros ne bo več držal tu, ko bo enkrat dobil svoj denar?« »Odgovarjam za to. Tolovaji so edini Grki, ki nikdar ne prćlomijo svoje besede. Razumeli boste, da se nihče več ne bi odkupil, če bi zadrževali ujetnike še potem, ko je bila odkupnina že plačana.« »Res je. Toda kak čuden Nemec ste, da niste govorni že prejel« »Vedno ste mi snedli besedo.« »Morali hi kljub temu eovoriti !< >Toda, cospa .. nančno upravo v Vel. Kikindi, drugi del z občinama Pardanj in Modoš pa pod VeL Be6 kerek. — Zakon o avtorskem pravu. Na pobudo zunanjega ministrstva se sestavi strokovna in-terinlnisterialna komisija za izdelavo zakonskega načrta o avtorskem pravu. — Za povzdigo sadjarstva in rinogradnl« »Iva v Bosni in Hercogovini je ministrstvo za poljedelstvo dovolilo 120.000 Din kredita. — Belgrad raja. Belgrad se koplje v valn predpustnega vesolja. Zabavnim prireditvam ni števila; samo za to nedeljo je belgrajska policija izdala dovoljenja za 60 takih prireditev. — Konec agenture »Oko«. »Balkan« poroča, da je agentura »Oko« v Belgradu nehala poslovati. Njen lastnik dr. Nemanja Vukičević je bil na sumu, da je boljševiški agent ter mu Je oblast že enkrat naprtila hišno preiskavo, ki je pa potekla brez uspeha. Pred nekaj dnevi je pa dr. Vukičevič izginil iz Belgrada, nakar je oblast znova izvršila preiskavo, vsekakor tudi topot brez uspeha. — Za pomožno akcijo v Splitu so da rov ali t dr. Anton Bonaventura Jeglič 500 Din, Prodajalna K. T. D. 150 Din, A. Kalan 100 Din, N. N. 10 ODin, dr. Fr. Grivec 100 Din, dr. L Zore ,100 Din, dr. Fr. Kimovec 100 Din, dr. M. Opeka 50 Din. Cenjenim dobrotnikom povrni Bog stotero 1 — Finantna delegacija objavlja uradno, da izide »Izkaz o stanju hranilnih vlog (po knjižicah) pri regulativnih hranilnicah v Sloveniji za IV. četrtletje 1923« v eni prihodnjih številk Uradnega lista. — Očesne bolezni т ambutatorijn Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Leta 1923 se je zaradi očesnih obolenj ambulantno zdravilo 1869 članov in 287 svojcev. Število ordinacij je bilo za člane 4762, za svojce 626. V bolnišnico se je oddalo 97 bolnikov, med njimi 18 primerov nalezljivega tra-homa, 3 primeri očene gonoreje pri novorojencih in 8 primerov težkih očesnih poškodb. Število očesnih poškodb zuaša v celoti 486; večinoma rane od zapičenih drobcev v rože-nici, 3 primeri traumatične poškodbe leče (mrena) in 3 poškodbe, kjer je bilo zrklo samo prebito. Večina poškodb se ponavlja dan za dnem v gotovih tovarniških poklicih in jih povzročajo drobci železa, jekla od stružnice, dolci kamenja in gotovih kemičnih proizvodov. Isti delavec se rani tekom leta po večkrat; dokaz, da je delavstvo samo še dosti premalo pazljivo in da se najbrže tudi v obratih pri delu, lu ogroža oči, premalo uporabljajo predpisana varnostna očala. Ranjeni delavci sami večkrat zanemarjajo navidezno malenkostno poškodbe in prinajajo šele po preteku več dni k zdravniku in si tako nehote in nevede sami podaljšajo dobo delanezmožnosti. Opozoriti je treba tudi na nepravilne in nedopustne poskuse različnih mojstrov in drugih pomagačev, ki hočejo že v tovarni odstranjevati stružine in druge drobce, skoro nikdar uspešen, nego samo razdraži in razvname dotlej mirno oko. Razen že imenovanih 8 težjih poškodb, oddanih v bolnišnico, so se zdravili vsi drugi ranjenci doma oziroma ambulantno. Od težko ranjenih je izgubil en delavec svoje oko, trije so dobili vsled poškodbe mreno, ostali pa so izgubili vsled nastalih brazgotin na prozorni roženici del svojega prejšnjega dobrega vida. — Očala je dobilo 187 zavarovancev, po večini starostno dalekovidnih, ki jim je vid za njihovo delo opešal. Približno šestina je bila kratkovidnih; od teh skoro polovica v povsem neprimernih poklicih, kjer jih slabovidnost ovira v dela-zmožnosti. Končno je dobilo 7 enookih članov nova umetna očesa — Razpisane poŠte. Razpisano je poštarsko mesto pri poŠtah II. razreda 2. stopnje: v Gorenji Lendavi, Križevcth v Prekmurju, na mariborski poŠti 8, v Mežici, Muti, na Ptujski gori in pri Sv. Lovrencu poleg Maribora in služba poštnega odpravnika pri poŠtah III. razreda 1. stopnje: v Braslovčah, »Molčite! in peljite nas k temu prekletemu Stavrosu!« Kralj je zajtrkoval pečene grlice pod svojim drevesom z onimi častniki, ki so mu še ostali. Medtem ве je že očedil; zmil je kri s svojih rok in zamenjal je obleko. Posvetoval se je s svojimi družabniki, kako bi na najlažji način zamašil luknje, ki jih je naredila smrt v njegovih vrstah. Vasilij, ki je bil iz Janine, se je ponudil, da poišče trideset mož v Epiru, kjer je turška čuječnost onemogočila več kot tisoč tolovajem izvrševanje njihovega posla. Nek La-konec je svetoval, naj vsprejmejo malo četo špartanca Pavlosa, ki je postušil Magnej-sko pokrajino v bližini Kalamate. Kralj, ki je bU še vedno navdušen za svoje angleške misli, je hotel organizirati novačenje s silo in vpoklicati vse atiške ovčarje. Ta načrt je imel to prednost, da ne bi bilo pri tem ni-kakih stroškov in bi dobili čete zelo poceni. Zmotili smo kralja sredi posvetovanja in zato nas je sprejel prav hladno. Celo kozarca vode ni ponudil g. Simons in ker še ni zajtrkovala, je zelo občutila to pozabljivost. Jaz sem začel govoriti v imenu Angležinj in ker ni bilo Korfijota, me je kralj moral sprejeti za tolmača. Rekel sem mu, da bo po včerajšnji nesreči vesel oad odločitvijo g. Simons; da se je odločila, da plača v najkrajšem času svojo in mojo odkupnino, da bo denar proti potrdilu naložen jutri v atenski banki ali nakakem drugem kraiu, ki ga naj sam določi. Leskovcu pri Krškem, Ložu, Mirni, Oplotnici, Pe-trovcih, Potrovčah, na Raki, pri. Sv. Barbari v Halozah, St. llupertu pri Mokronogu in Vurborgu pri l'tuju; 2. stopnje: v Komendi, Ortneku, Poljanah nad Skofjo Loko in Vuhredu; 3. stopnje: na Bre-tovicl pri Ljubljani, v Črmošnjicah, na Dobrovi pri Ljubljani, v Gomilskem, Grahovem pri Cerknici, Kropi, Mirni peči, Radomljah. Slivnici pri Mariboru, Srednji vasi v Bohinju, pri Stari cerkvi blizu Kočevja, pri Sv. Juriju ob Taboru, v Veliki loki iu Vodicah nad Ljubljano; 4. stopnje: v Bohinjski Beli, na Dvoru, v Horjulu, Ivanjcih, Jareninl, na Jezerskem, v Jurkloštru, Laporjah, Martjanclh, na Savi, pri Sv. Barbari poleg Maribora, pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, v Šmarju na Dolenjskem in šmarjeli blizu Novega mesta; 5. stopnje: v Kamni gorici. Prošnje je poslati v teku treh tednov na poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani. Prosilci, kateri so poštni uslužbenci, pa se mislijo potegovati za službe poštnih odpravnikov, morajo obenem s prošnjo podati ostavko na svojo dosedanjo službo, ki se bo uvaževala, Ce bodo postavljeni za poštnega odpravnika. Tem prosilcem ni treba prilagati svojim prošnjam nobenih osebnih listin. Ostali prosilci, kateri nieo nameščenci poštne uprave, ampak nameščenci načelnikov pošt (poštni pomočniki in iz uradne povprečnine plačani služabniki) in zasebniki, pa morajo sestaviti prošnje v zmislu 12. člena zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 81. Julija 1923. Ta člen ee glasi: Kdor želi stopiti v državno službo, mora napisati prošnjo in v njej ozna-8iti ime in priimek, kraj, dan, mesec iu leto svojega rojstva, državljanstvo, dosedanji poklic, šolsko izobrazbo, ki jo ima, jezike, ki jih govori in piše, zakonsko stanje ter število otrok in njih rojstno 'eto. Prošnji je treba priložiti izpričevalo o rojstnem dnevu, o zakoniti ziikonski zvezi tn o starosti otrok, šolska izpričevala, potrdilo pristojnega oblastva o državljanstvu, dotedanjem poklicu in vodenju, zdravniško izpričevalo o zdravju, potrdilo pristojnega oblastva o ureditvi vojaške obveznosti in, če je prosilec nedoleten, roditeljsko ali varuško dovoljenje. A pomisliti je treba tudi, da je namesto roditeljskega ali varuškega dovoljenja potrebna izjava očeta ali variha, s katero se ta zaveže, prevzeti za mladoletnega prosilca vso odgovornost glede službe, ki jo bo opravljal kot poštni odpravnik. Podpis na izjavi mora overiti notar ali pa sodišče. — Ker so poštni odpravniki kontraktualni uslužbenci se lahko potegujejo za takšne službe v zmislu člena 130. zgoraj rečenega zakona tudi ino-zemci. štajerske novfce. MARIBORSKI OBČINSKI SVET Jo imel sejo v petek, 8. t. m. Razna društva so prosila za denarne podpore. Tako si je nabavilo železničarsko glaabeno društvo »Drava« harfo za 33 tisoč dinarjev, katero svoto pa mora šelo zbrati. Ker je harfa glasbenim društvom v Mariboru neobhodno potrebna, je občinski svet dovolil 500 Din prispevka za nakup, če se društvo obveže, da bo dalo harfo na razpolago tudi drugim društvom za njihove umetniške prireditve. — Leonovi družbi se je odobril prispevek 5 tisoč dinarjev za izdajo 5. in 6. dela dr. Kosovega »Gradivo za zgodovino Slovencev«. — Vojašnice, last mestne občine, katere bi pa morala popravljati vojaška uprava, so v zelo žalostnem stanju. V Meljski vojašnici je v nekaterih objektih v nevarnosti strop, da se ne udre, pa ga bo zato občina na svoje stroške popravila ter zahtevala od države naknadno povračilo stroškov. — Za razsvetljavo v mostnem kopališču in za napeljavo električnih zvoncev istotam se je odobril kredit v znesku 20 tisoč Din. —■ V mestno plinarno se ho montiral nov ventilator, ki bo stal 30 tisoč Din. — Za tekoče leto je občinski svet odobril od odseka, oziroma od mestnega stavbnega urada oddajo del za mestno občino mariborskim obrtnikom. — Mariborski fijakerji zahtevajo povišanje takse. Občinski svet je njihove zahteve odobril, vplival bo pa na policijo, da bo ostrejše pazila na izvoščeke, da bodo izvrševali predpise. — Stavbenikom, ki pri zidanju novih poslopij uporabljajo prostor na cesti za odre in za skladišče materijala, se jo naložil davek pol dinarja na kvadratni meter založonega prostora. — Ob parku se bodo na novo postavile tri svetilke ua najvažnejših točkah. — Za tem se je razpravljalo o zvišanju plač nslužbencem električnega podjetja in ob tej priliki so jo vodja socialističnega kluba obč. svetnik Bahun obregnil ob »Stražo«, ker ga je parkrat pošteno okrtačila radi raznih afer. Bahun jo Imenoval poročevalco Stražo lopove in bandite, nakar jo reagiral obč. svetnik g. dr. Jerovšek ter Bahunu par bridkih zasolil. Bahuna, ki ima na vesti že debele grehe, so očitki »Straže« tako razjezili, da je začel po "voji navadi tako prostaško psovati, dn ga je moral končno g. župan opominjati. — Končno je bil sprejet predlog dr. Jerov-seka, da se v dvorani za seje v bodoče ne sme kaditi. — Sledil., je tajna seja. š Gremij trgovcev v Celju naznanja vsem pridobitnim krogom celjskega okoliša, da se vrši v Celju dne 12 februarja t. 1. ob 8. zvečer IV. carinska konferenca v prostorih Javne skladiščne in prevozne d. d. (Savinjsko nabrežje štev. 3/1, poslopje carinarne). Vabimo vse zainteresirane kroge k obilni udeležbi. š Važno zn davkoplačevalce I Tajništvo SLS pri »Belem volu« v Celju ima na razpolago pomožno pole za napoved dohodnine, katere si naj vsak nabavi. Te pole bodo dobro služile vsem za pravno napoved dohodnine. i Požar na FalL V četrtek predpoldan je nastal požar v barakah električnega podjetja na Fall pri Mariboru. Mariborska požarna hramba je prihitela takoj na pomoč z avtoturhlnsko brizgalno ter .i;o ji jo posrečilo ogenj omejiti na stanovanjsko barako, dočim so nepoškodovane ostale barake, ki služIjo za skladišče in v katerih je nakopičenega materijala v vrednosti več milijonov. б Vlom. Iz Lipnice nam poročajo: V noči od 30. ua 31. januarja so neznani zlikov-ci vlomili skozi okno v pisarno Simona Pirca ln odnesli nov pisalni stroj »Ideal«, lovsko dvocevko na šlbre in kroglo iz Kruppovoga jekla, nov žonski kostum, mnogo bogato vezenega namiznega perila, dinamo z reflektorjem za kolo itd. Skupna vrednost ukradenega blaga so ceni na 75.900 K. Prodajalca teh stvari naj so takoj naznani oblastim. g Državni dohodki in Izdatki v avgustu 1923. Šele sedaj je izdala generalna direkcija državnega računovodstva pregled o dohodkih ln izdatkih države za mesec avgust pret. leta. Po tej statistiki so znašali državni dohodki navedenega meseca 754 milijonov 611.354 dinarjev. Največ dohodkov so dali monopoli (198 milijonov 376.185), potem carine (155 milijonov 321.654), železnice, pošta, telegraf pa 120 milijonov 213.658 dinarjev. Med izdatki, ki so skupno znašali 462 milijonov 954.662 dinarjev, je največja postavka v Izdatkih ministrstva financ (130 milijonov 986 668 dinarjev), potem za vojsko in mornarico (111 milijonov 764 725 dinarjev). Izdatki prometnega ministrstva so znašali 87 milijonov 920.384 dinarjev, ministrstva za pošte in telegrafe pa 18 milijonov 610 tisoč 423 dinarjev. g Žitni trg. Na novosadsld produktnl borzi notirajo žitu sledeče cene: pšenica 340—345 Din, rž 270—280 Din, ječmen 275-280 Din, oves 250—255 Din, koruza 247.50—252.50, pše-nična moka št. 0 550—560, otrobi 175—185 D. g Cene masti in slanine na domačem 8. uri zvečer v Rokodelskem domu. Predava tovariš France Žužek o Krekovi delavski himni. Krščanskosocialni omladinci, vsi na večer! lj Predsednik stanov, oblastva I. stopnje g. podžupan dr. Ivan Stanovnik sprejema stranke vsak ponedeljek in petek od 12. do 1. ure popoldne na stanovanjskem uradu — Dunajska cesta šL 40, soba št. 2. Na svojem privatnem stanovanju strank v stanovanjskih zadevah ne sprejema. lj Mostna hranilnica. Včeraj popoldne je novoizvoljeni odbor Mestne hranilnice po svojem ravnateljstvu prevzel v navzočnosti vladnega komisarja načelnika g. Kremenška od gerenta Mestne hranilnice g. K o 1 m a n a posle. S tem je dolgotrajno exlex stanje pri Mestni hranilnici prenehalo. V sredo ob 6. zvečer ima upravni odbor svojo sejo, kjer se izvoli v ravnateljstvo nov član mesto odstopiv-šega g. Kocmurja ter delegira 5 člauov v kreditno društvo. lj Umrli so v Ljubljani: Fran Korošec, tov. delavec, 51 let. — Alfonz Plahuta, hlapec, 25 let. — Karel Horauer, dninar, 24 let. — Ivan Celar, gostačev sin, 13 mesecev. lj Nekaj ljubljanske statistike. Iz. tozadevnega poročila mestnega fizikata posnemamo: Prebivalstva štojo mesto Ljubljana približno 55.000; zdra"stveno statistično se jo sledeče gibalo: število porok tekom leta 1923 806 (proti 1922 jih jc bilo 74 manj); rodilo se je 1472 otrok (proti 1922 manj za 83), od teh je bilo 55 mrtvorojenih. Zdravstveno stanje prebivalstva v obče je bilo leta 1923 ugodno, ugodnejše kot prejšnje leto. Umrlo je 1200 oseb, umrljivost bi bila torej 21.8 pro mllle, med njimi pa je bilo 432 tujcev, to je takih, ki so bili prišli v svrho zdravljenja iz drugih občin v ljubljanske bolulške zavode in so tu umrli. Pravilna številka za umrljivost Ljubljančanov, to jo stalno v Ljubljani stanujočih oseb, jo torej ugodnejša in znaša za leto 1923 13.9 na tisoč prebivalcev. Ta splošna umrljivost ljubljanskega prebivalstva je tako ugodna, da jo dosegajo le najbolj zdrava mesta. Za zadnja tri leta so bile številke umrljivosti sledeče: 1920 28.2 odstotka, oziroma 14.8 odstotka, 1921 2;>5, oziroma 16.2 odstotka, 1922 22.9 oziroma 14.9 odstotka^ O starosti umrlih poda statistika, sledeči pregled: leta 1923 je umrlo v 1. letu starosti 177 otrok, v starosti 0—5 let 2!6 otrok, v lotih 5—15 pa 42, to je za 1, oziroma 12, oziroma 10 več kot lota 1922. V dobi 1—30 je umrlo 18, od 30—50 254, od 50—70 275 ln nad 70 let starih 198 oseb. КатпЈгПа. Drugi večerni kuharski tečaj v letošnjem šolskem letu na dr. Krekovi gospodinjski šoli pri ur-šulinkah se prične dne 18. februarja, če bo namreč zadostno število priglašenih. Pogoji vsi isti kot pri prvem tečaju. — Vodstvo. Zveza uradnic in trgovskih nastavijenk vabi vse svoje članice in tudi druge k zanimivemu predavanju, ki bo danes ob polosmih zvečer. Predava g. prof. dr. Šarnbon. Prosimo točnosti t Pevsko drnitvo >Zora< na Jeiiri ima IV. redni občni zbor v nedeljo, dne 17. februarja ob treh popoldne v pevski sobi, Stožice 57. — Odbor. Cerkveni vestnik. c Sestanek članov »Sodal. ss. Cordis Je-su« bo v sredo, 13. februarja, ob 5. popoldne v kapeli in v dvorani v semenišču. Predavanje gosp. špirit, dr. Cirila Potočnika o »liturgičnem gibanju«. — Predsednik. ifčlleSiski vestnik, 9. t. m. je zborovala podružnica »Slom-škove zveze« za ljubljansko okolico. Predavanje je imel dr. Gosar o socialni vzgoji. V svojem predavanju je učiteljstvu kazal smeri ln prilike, katerih se učlteljstvo lahko poslužuje pri vzgojnem pouku. Mimogrede je naglasu še premalo uvaževano svetopisemsko načelo: (V potu svojega obraza si boš služil kruh< in pa ono: »Kdor ne deln, naj tudi ne je!« Globoko zamišljenemu referatu je sledilo učiteljstvo z napeto pozornostjo ter je referenta tudi naprosilo, da bi objavil referat v »Slov. Učitelju«. Temu so sledile živahno debate o raznovrstnih stanovskih in društvenih zadevah. Tako je učiteljstvo splošno obžalovalo, da kaže »Učit. Tovariš« tako malo slovenske zavednosti; obžalovalo, da glasilo naprednega slovenskega uči-teljstva ne ceni več svojega materinega jezika kot narečje; obžalovalo, da se je to glasilo spozabilo ter imenovalo simbol slovenstva, t. j. našo narodno trobojnico avtonomistično cunjo. Dalje se je učiteljstvo odločno izreklo proti poučevanja veronauka po svetnem učiteljstvu. Že sedaj so očitajo šoli vsi mogoči grehi, ko nosijo soodgovornost za šolo tudi veroučitelji, a potem pa bi vsa teža odgovornosti padla samo na svetno učiteljstvo. Tudi so je konštatira-lo, da je gotovo velika večina učiteljev, pristašev U.IU, ki si poučevanja veronauka ne želi in se je plediranje »Učit. Tovariša«, ki se skriva za »srbsko stališče«, splošno obsojalo, ker hoče na ta način ustvariti samo ugoden teren za še prikrite namene. Glede reduciranja učiteljic za ženska ročna dela, kakor tudi glede reduciranja katehetov se bodo podvzeli potrebni koraki, v kolikor niso že doslej uspeli. Na predlog tov. Štruklja se ie tudi vso učilcljstvo izreklo za nadaljnje poslovanje višj. šol. sveta z vsemi pravicami, ki jih je imel doslej. čina je bila tudi za odpravo »Matičnih listov«; in izkazov o šol. napredku. Končno se je učiteljstvo izjavilo tudi proti temu, da bi so uradne učit. konference vršile na stroške učitelj, stva ter tudi proti kolkovanju šol. naznanil in to zato, ker šola pri tem na svojem moralnem ugledu več izgubi, nego državi pridobi mate-rielno. Korak višj. šol. sveta, da se kolkovanjo odpravi, je vzelo učiteljstvo z zadovoljstvom na znanje. Glede referata za okrajno konferenco ljubljanske okolice, v katerem naj učiteljstvo napiše,kako naj učitelj služi narodu in državi, se je sprožila misel, naj se vsebina te naloge suče v smislu znanega pregovora: za malo denarja malo muzike! Po zanimivem zbo< rovanju si ni moglo učiteljstvo privoščiti nekoliko zabave v kakšnem mestnem restavran-tu, ampak si je šlo dušo privezavat s kavo v kavarno, kamor že zahaja tudi mnogo ljubljanskih državnih uslužbencev, ki nimajo postranskih zaslužkov, da bi si mogli privoščiti pošteno kosilo ali večerjo, kakršna bi se spodo-. bila poštenemu državnemu delavcu. Prosveta. pr Nova Evropa, št. 5. letnika 1924, pri. naša sledečo vsebino: »Naš pisec od Ć«. Pisec kritikujc slabe razmere, v katerih morajo živeti pesniki, iu si je privoščil tudi kritiko kritikov. Dr. Kuzma Tomašič poroča o srb-sko-hrvatskih književnikov, ki vsled pomanjkanja zgodaj umirajo. Najzanimivejša jo razprava dr. Jovana KrSiča »Litoratum i Srbohrvata i Slovenaca kao celina«. Kršič prikrito pledira za enoten jugoslovanski icujiževni jezik. Pravoslavje in cirilica na oni ter katolicizem in latinica tm drugi stra-. ni se mu zdita »dva zla duhova«, ki sta to preprečila in še preprečujeta. Seveda mu je v glavnem napotu slovenščina, vendar pa upa, da se bosta po političnem zedinjenju zlile tudi hrvatska in slovenska kultura s srbsko v uek novum, iz česar bo nastal tudi en književni jezik. Cenjeni avtor pač no vpo-števa zakona čczdaljo večje difereucijacije v naši dobi, ki ue dopušča več evolucije nazaj, I/, ukrajinščine ne nastane nikoli več veliko-ruščlna, niti se bosta obn ta jezika zamalga-miztrala v kako umetno mešanico, ampak se bosta oba razvijala in Izpopolnjevala vsak zase v svoji lastni smeri in duhu. Slovenščina je previsoko in predaleč razvita, da bi trpela kakršnokoli zlitje ali pa mešnuje. Tudi nova juroslovanska kultura no bo noben amalgam obstoječih treh narodnih kultur, ampak modsebojno oplojevanje po idejnih ln etičnih vrednotah kakor se godi danes med narodi najraznovrstnejšega plemenskega Izvora. Za vero, kt je duša nnše kulture, še misliti ni na to, dn bi žrtvovala svojo bistvo kakšnemu lzenačujočemu kemičnemu procesu. To so stare panslavistične sanjarijo brez vsake realno podlage. Formnla so glasi: Tri enakovredne samosvoje kulturo v prijateljski kooperaciji. — Ljuba Stojanović jo objavil dva odlomka »Vuk i Njogoš« iz svoj« knjige o Vtiku Stefauoviču Karadžiču, ki izide v kratkem. Zvezek obsega šo društveni ln ekonomski pregled. pr Podobice. Prodajalna Ničman je zaloifl« serijo zelo lepih, umetniško okusno izdelanih podobic, ki so lzgotovljene po fotografskih posnetkih slik prvih italijanskih, španskih, nemških in drugih mojstrov. Lične podobice, tiskane na fin bel papir v rjavem tonu e širokim zlatim robom, eo opremljene s primerno izbranimi reki ter predstavljajo najnovejše delo naše mlade, pa že zelo renomiranc klišarne Jugoslovanske tiskarne. Cena je nastavljena zelo nizko, eamo 18 Din za 100 komadov, po pošti 1 Din več. Ta prvi posrečeni poskus osamosvojitve od tujega trga z devocionalijaini moremo samo z veseljem pozdravljati! шшвввввввввавввшвашвввв! Pridobivajte novih naročnikov! ввввиввввввввввввивоинвлаввипвви -- Sliimmy«, »one step«, >two step« in vse druge istovrstne plese. Anglikanski kurat v St. Pa-tricku v Toronto daje kardinalu popolnoma prav in pravi, da pastirski list spominja na prve čase Cerkve in da je ze*o umesten. Tudi metodistični superintendant se je javno popolnoma pridružil kardinalu; protestantski duhovnik Albert Monroe zagotavlja, da bo pastirski list pri protestantih učinkoval ravnofako kakor pri katolikih, in kan. Jaglis, tudi protestant, ki se mu je od pabtistov pridružil še dr. Graham. Velike vaje angleške vojne mornarice, Kakor poročajo »Times«, so prično 10. marca velike vaje angleške vojne mornarice, največje po svetovni vojid. Oporišče operacijam bo Stre« 1. 6OTVBKT5T?, Зпб T?. TaKrfintft ТШ Illev. SS zaliv Polenca na Španskem otoku Majorka. Ta otok leži na sredini pota iz Toulona v Al-iir in jo torej izvrstno oporišče za operacije, katerih namen bi bil v vojni, preprečiti prevoz čet iz severne Afrike v Francijo. Vsekako pa je za mednarodno politiko zelo značilna okolnost, da prepušča Španija svoj otok na vporabo Angležem za vojaško vaje. To pomeni, da morajo biti vezi med Anglijo in Španijo po obisku španskega kralja v Rimu jako tesne. Izpred sodišča. Кико se iščejo osebne informarije. Neki uradni sluga v Ljubljani, oče številne rodbine, sicer pa priden in požrtvovalen mož, je bil obtožen, da Je raznnšal raznim strankam stanovanjsko pole davčno oblasti. Izdajal se je pri tem za davčnega uslužbenca in se zagrešil proti § 101. Bilo je to v mesecih oktobra in novembra lanskega leta. Pri ob- ravnavi le obtoienec dejanje priznal, povedal pa je tudi resnico, zakaj da je to napravil Bil je v zvezi z politično organizacijo JDS v enem ljubljanskih okrajev in je nabiral za njo razne podatke, za kar je bil plačan. Pri tem so je seznanil z davčnim slugo M. in Je prevzel od njega nekaj stanovskih izkazov. Nosil jih Je po bisah ia >ih tudi pobiral, it njih pa jo povzel razne podatke stanovalcev in strank, ki jih je porabil potem zn strankarske namene in si olajšal delo in čas. Njegov postopek Je bil sicer zanj Jako ugoden, vendar pa ga je do-vedel končno na obtožno klop in bi bil pri Sel skoro v zapor, ker § 104 je precej siten in neroden. Ker pa se sodišče ni moglo uveriti, da jn imel nioi namen koga ogoljufati iu se ludi ni izdajal zn uradnika, je bil končno oproščen. Mož bi bil kmalu postal žrtev svojih plačevalcev in sreča zanj je, da jo bit oproščen. Značilno pa je, na kak nnčln nabira JDS podatke o ljubljanskih prebivalcih. Pretepači. V Zg. Šiški sta se sprla fanta Martin Martinšek in pa I. Jelene, Končno sta se spo- prijela in pri tem spopadu je bil Martinček hujši ter je povzroči! Jelencu štiri lahko poškodbe, ki pa tvorijo skupno težko poškodbo in pa poškodbo nad zapestjem, ki je oamn na sebi težka poškodba. Zakaj sta so sprla in kdo jo prepir pričel, obravnava ni ugotovila. Martinček se je zagovarjal s silobra-nom. Ker pa jo bil ta nnmobrnn le malo prehud, jo bil obsojen Martinšek na 6 tednov težke ječe in mora plačti Jelencu 2000 K zn izgubo zaslužka in pn 2000 K za bolečine, tako da ga ta Inhkomlšljeni fantovski propir kljub temu precej drago stane. — Bivši rudar Matija Zemljič se je spri v neki gostilni v ljubljanski okolici s svojim tovarišem Slometom. Pila sta v več gostilnah, nakar sta se sprla in ute-pla. Zemljič je zamahnil proti Smoletu z nožem po glavi, Smole je pariral udarec z roko, pri čemur pa je dobil težko urezniuo nn roki. Smole je dal nekemu goetu 400 K, da Je poklical stražnika, ki je Zernljič« rotiral. Zaključil pc je ta nevarni epor triko, dn ho sedel Zemljič dva meseca v ječi in mora plačati Smoletu 2000 K za bolečine. Poizvedovanja. Našle se Je zlata ovratna verižica z obeskom, Lastnica so naj oglasi v pisarni Združenih opeka-ren na Viču. . * Izgubil se je rauf iz fino kožuhovlne v Gradišču od gostilno Lovšin do vogala Rimske ceste in Gorupove ulice in peka Vidmarja. Pošten najditelj dobi nagrado v upravi tega lista. MeteorologiČno poročilo. C«t opiuu- 10. 2. Ul b Heiiv metoi v mm 72G-7 i.rnio-moter * V 3-1 t'.IUruu, literenca » O 0-5 Kebo, metrov Санатш T mrr eneg 11./2 7 b •720-3 11.2. 14 h 710-7 2-0 05 sneg s. v. 34 0-6 sneg 12G Nenadoma nam Je ugrabila neizprosna smrt našo nadvse ljubljeno Pepico v cvetoči dobi 17 let, 8. februarja t. 1., prevideno večkral s evetotaistvi sv. vere. — Vrnili smo jo v naročje materi - zemlji dne 10. februarja 1924. Prisrčno sc zahvaljujemo vsem onim, ki so jo tolažili za časa njene mučne bolezni ter vsem onim. ki eo spremili nepozabljcno k večnemu počitku. — Posebna hvala čč. duhovičini, ravnateljstvu prol. Krištofovega zavoda in njega gojencem, gdč. Zupan za slovo ob odprtem grobu, a naposled najprisrčnejSa hvala gg. pevcem za ginljivo žalostinko, in grajskim sosedom za številno udeležbo in krasen venec. Vsakemu posebej Bog povrni. Ljubljana; dne 11. februarja 1024. DEČEK. 4 ic dovršil dva gimn. r., želi vstopiti x trgovino z met. blagom pri dobrem gospodar|u. Naslov pove uprava lista pod It. 824 Trgovska pomočnica manulakturistinja, starejša moč, zmožna voditi samost. kako podruf.nico, želi pre-menltl mesto najraje na deželo. - Ponudbe pod »Pomočnica »t 810« na upravo. Rodbine: URBIČ, ČOP, NOVAK. SLUŽBE IŠČE orožn. vpo-kojencc, trezen, resen, pri vinski trgovini, oskrbnik na posestvo ali hotelu. Naslov pri upravi lista pod St. 796. i Proda« dvovprcžpn, dobro I ohranjeno KOČIJO s stre-I ho. Cena pi dogovoru. Ka-rol ICROMAR, posestnik in župan, Dolenja vas štev. 88 I pri Ribnici, Dolenjsko. 809 Kuharico kl ima veeelje do vrta, sprejmem za nastop v osmih dneh ali kasneje. - Pismene ponudbe na Ljubljana, postni predal St 123. 813 Dva lovska B R A K A ln eno PTIČARKO starost 6 meiecev, ceno prodam. - Novi Vodmat St. 62. Oddam z marcem v nepo-srednji bližini glav. kol. v Ljubljani POSESTVO pripravno za veletrgovino, šp^icijo, večjo obrt. Prosto stanovanje. Lokal se adaptira. — Ponudbe pod: «Tako|Snfl odgovor- na upr. Pozor! Pozor! Ostanki za perilo so naprodaj po polovični ali zelo znižani ceni. Nc zamudite ugodne prilike. -Resi jeva cesta 301, desno. KRISTINA MORO roj. HadovernIU in dr. VIKTOR MORO naznanjata potrta žalosti v svojem in v imenu vseh ostalih sorodnikov, da jc Vsemogočni njih predragega, dobrega soproga, ozir. očeta, brata, strica, zeta in svaka, gospoda Viktor] a Moro upravnega svetnika zavarovatne družbe „Jugo lavije'1 itd. po dolgi mučni bolezni, previdenoga s svetotajstvi za umirajoče, danes ob fetrt na 2. uro popoldne poklical k Sebi v večnost. Pogreb nepozabnega rajnika se bo vršil v torek, dne 12. februarja t. 1. ob jol 4. popoldne po svečanem blagoslovljcnju iz hiše žalosti, Kolodvorska ulica št 23 na pokopališče pri Sv. Krištofu. Sv. maše za dušo pokojnika sc bodo darovale v cerkvi Marijinega Oznanjenja dne 15. februarja ob 9. uri in v drugih cerkvah. Prosi sc za tiho sožalje. V LJUBLJANI, dne 10. februarja 1924. Posebna obvestila se nc razpošiljajo KLUB - GARNITURE, itd. nudita najcenejc ERMAN & ARHAR, mizarstvo, St. Vid n. Ljubi), Upravni svet in ravrtate,?stvo sp!o?ne zavarovalne družbe „JUGOSLAVIJA" naznanjala tužno vest, da jc velezaslužni član upravnega sveta, gospod VIKTOR MORO dne tO februarja preminul. Pogreb se vrši v torek, dne 12. februarja ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti Kolodvorska ulica Stev. 25, na pokopališče pri Sv. Krištofu. Blagopokojniku ohranimo časten in trajen spomin! Ljubljana, dne 11, februarja 1924. POSESTVO naprodaj, obstoječe iz hiše, hleva, skednja in kozolca, polovi-co zemlje njiv, travnikov in gozda. Pol ure od župne cerkve, 3 ure od Kočevja. - Jožela FINK, Novi log 7, pošta Stari log. 805 100-300.000 Din posojila iščem na posestvo večmili-jonske vrednosti ozir. družabnika. Cenjene ponudbe prosim pod -Sigurnost« na upravo »Slovenca.. 752 Kdor posodi 20.000 Din za 2 leti, dobi sobno opravo iz hrastovega lesa ln kuhinjsko opravo, novo Izdelano. Naslov v upravi it. 784 Enodružinsko HISICO kupim ali vzamem v najem v trnov, predmestju ali na pristanu. Ponudbe na upravo lista pod « Hišica St. 783« KLAVIR, dobro ohranjen !j venca« pod Stev. 778. Tužnhn srcem naznanimo vsem sorodnikom in prijateljem, da jc poklical Vsemogočni našo zlato hčerko nčenko IL razr. uršulinske šole danes zjutraj ob 8 v starosti 8 let med svoje krilatce. Pogreb naše ljubljenke bo v sredo ob pol 4 popoldne iz mrtvaške veže deželne bolnice k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja! Ljubljana, 11, februarja 1924. ANTON ln NEŽA LUŽAR, stariSl — ŽENI, ANGELCA, NE*IK.A lu TONČEK, sestrice in bratec. Zalivala. 2a izkazano »oJialji; ш za mnogobrojno spremstvo na zadnji poti mojega soproga, gospoda Josipa Košiček ee vsem najsrčnejše zahvaljujem. Novomeeto-Kondlja, 9. februarja 1924. FRANČIŠKA KOSIČEK roj. Gregori?.. Perje za postelje: 1 kg sivega, skubljencga, ,..,.. Din 25 1 kg sivega, mehkega od.......Din 40— 70 1 kg čisto belega od........Din 100—130 1 kg polpuhastega od........Din 150—1S0 1 kg puha od...........Din 220—300 razpošilja vsako količino po povzetju KERMANN HEILBRUN — SENTA (Bačka). Ф Ф ф Kupuje se ^ I prima J brczoflcsL. ^ v deblih nc pod 20 cm no o2|l »n ne 4 ♦ Ш 43 cm no SlrSl strani delilo. Belila Ф ф ne smelo biti hrivo ln morolo bit) brez ф ▲ ДО. - Ponudb* no; se glase: Iran Ho Љ ^ vnenn „postalo HPANJT In posnelo na ^ t Poiiahn.