tniado
Št. 6.
V Ljubljani, 6. februarja

1438.
JJZdeči vihar
Povest iz prve indijanske vojne za Ohio — Po starih virih pripoveduje Fric Steuben
Lord Denmor je tole rekel baranta-ču Girtviu:
—	Dobro je. Girtv pojdite k Sava nom m iim recite da ponujam mil Naj pošljejo k meni može ki se bodi pogajali V treh dneh hočem imeti od govor Ce se ne zgodi v tem roku. jih napadem
Razveseljen odvrne stozosledec in bara n ta č:
—	Pričakoval sem da se bo to zgodilo. lord Hvaležen sem vam Zda1 bom videl, ali se da s Kornstalkom pametn« govoriti.
Lord je dal stezosledcu še nekatera točna navodila, potem se je poslovil od njega in se je vsedel pred nerodno zbi-to mizo v kolibi.
Kakor že tolikrat, se je tudi danes spet sklanjal nad zemljevidom ki si ga je bil sam narisal in ga razgrnil po mizi Razmišljal je o dogodkih zadnjih dni Nikdo v njegovi okolici ni vedel v kakšni nevarnosti je bil lord Denmor s svojo »armado«. Le sam je slutil in naposled spoznal, kaj je pomenilo, ko so mu sli javljali, da so Indijanci nenadno izginili pred njimi in da so vsi bojevniki zapustili Cilikot. On sam je spoznal Kornstalkov vojni načrt: naj-
prej pobiti generala Levisa ob Kanavhi, potem mu pade tudi lord v post, ker bi se gotovo upal predaleč v indi-lansko deželo In lord Denmor je vedel, kako pravilen je bil ta račun če bi Kornstalk resnično pobil in premagal generala Levisa bi poraz angleškega orožja spravil še poslednia omahujoča indijanska plemena na Kornstal-kovo stran Tedaj bi tudi Leni Lenape, ki so že itak dolgo hlepel) po maščevanju in skalpih in so bili kot bojevniki še boljši kakor Savani, s podvojenim zaupanjem in junaštvom hiteli v boj proti guvernerju Ze zdaj so krvoločno prežali za hrbtom njegovih oddelkov. Ko je spoznal položaj, je dal lord Denmor takoi tu na visoki planoti pred Čilikotom zgraditi utrjen tabor, da tu pričaka poročila z juga
Toda poročil ni bilo. pač pa je pred tremi dnevi prispel k njemu general Leviš svojimi četami General je bil zaradi zmage nadut in 'lomišljav, prav tako njegovi bojevniki Ze vse te tri dni so Virginci zahteva-d napad na Cilikot in kratkomalo iz*.ebljenje Šava-nov. Samo angleške čete so bile lordu Denmoru privržene in zanesljive, to so bili vojaki, ki so znali ubogati Njim
V takih hišah so prebivali karolinški indijanski rodovi, slični pa so bili tudi domovi Irokezov. Ob lepem vremenu so bile kolibe zračne, ob nevihtah pa so se dale se-ved« ta preti t zavesami, spletenimi Iz protja in ličja. Klopi nb «tenah SO i nočni počitek.
ni bilo treba kuhati maščevalnosti, njim ni bilo treba braniti domovine. Virginci pa so bili besni, ker še niso Prišli v boj in ker so drugi že dcsep.li zmago. Generalovi ljudje pa so spet hoteli maščevati one, ki so padli ob Kanavhi Kajti to so bili ob umiku z bojišča vendar opazili, da so njihove lastne izgube mnogo hujše kakor pri rdečekožcih.
Girty je sodil prav: mrtev Kornstalk ne more nikomur koristiti. Kako dolgo utegnejo tile kolonisti še ostati Angliji rvesti? Že v nekaj letih morda izbruhne upor. V tem primeru ne bi kazalo zavreči zveze s Kornstalkom, ki ga ubogajo Indijanci, od Lenapov do Miamij-cev. Nu, če jim v tem primeru pošlje dobre puške in dober smodnik — ne pa takšnega ničvrednega orožja, s katerim jih zdaj sleparijo barantači — potem naj kolonisti dobro pazijo. Ne bo se vedno spet ponavljalo, da bo v primernem trenutku padel indijanski čarovnik .
Grof se je dvignil: njegov sklep je bil gotov. Da, hotel je zagotoviti Korn-Btalku požten mir. Potrebuje glavarja in če bo zdaj prizanesljiv, mu bo lord vedno hvaležen.
Pa tega Simona Girtyja, ki je brat vplivnega šavanskega glavarja in je sam med najvplivnejšimi možni v indijanskem plemenu Oneida, tega je tudi treba imeti na vrvici To je pravi posredovalec med lordom in Kornstalkom in vsem indijanskim ljudstvom.
Tri dni pozneje je stal Girty spet pred guvernerjem. Prinesel je sporo-fcilo, da je Kornstalk pripravljen začeti
I/ord Denmor se Je 1
razgovoru s baranta£en In stezosledcem Simonom Oi rt v jem naslonil ob okno. Da, odlogi ne Ji da ponori! KnvnstalkO
mirovna pogajanja. Kar je stezosledec poročal v podrobnem, je pripravljalo grofa k sklepu, da se ne sme prav nič obotavljati. Barantač Girty je pripovedoval tole:
— Kornstalk je takoj, ko sem prišel v njegovo taborišče, sklical velik zbor svojih bojevnikov. Prvi sem izpregovo-ril jaz. Res so Indijanci z navdušenjem sprejeli moje besede, toda njihova želja po miru nd bila več tako veliko kakor pred osmimi dnevi. Že so našli naslednika padlega čarovnika in ta se je z vsemi sposobnostmi prizadeval prepričati Savane, da je prerokovana nesreča že mimo: bitka ob Kanavhi je bila zanje izgubljena, nesreča je torej že daleč v preteklosti zdaj nastopa nova doba zmag in uspehov... Takoj, ko sem jaz končal, je izpregovoril čarovnik v opisanem smislu in Savani so hrumeli od navdušenja ... Potem je vstal Katahekasa in je navdušujoče opisoval bitko ob Kanavhi V vseh, ki so se bitke udeležili, je osvežil spomine na posamezne dogodke v bitki obširno je opisoval junaštva posameznih indijanskih bojevnikov. Vojno navdušenje Indijancev je prekipevalo, ko jim je pripovedoval tisto, česar med bitko niso mogli sami opazovati: kako je Kornstalk vodil čete k napadom Da, v tem trenutku ib bil moral Kornstallk samo še zapeti bojno pesem in vsi bi mu sledili. Kajti tudi Modri jopič, ne-preračunljiv kakor vedno, je to pot spet govoril za vojno... Tedaj pa se je dvignil Kornstalk. Vse njegovo telo je bilo počrnjeno z ogljem. Cez ledja je * imel opasano volčje krzna (Dalje).
Skrivnost himalajskega divjega človeka
dognana
Na himalajskem gorovju baje živi v večnem snegu pošastno bitje, ki ga domačini nazivljejo Migo, nekak pošastni snežni človek, pred katerim ima tamkajšnje prebivalstvo silen strah.
Kakor poročajo, so evropski znanstveni raziskovalci, ki so plezali na te gore, res našli stopinje, podobne človeškim stopinjam. Bitje, ki je za seboj puščalo take sledove, je bilo brez dvoma dvonožno bitje ali pa vsaj bitje, ki je hodilo po zadnjih nogah. Kadar so nosači, ki so spremljali evropske raziskovalce, zagledali take stopinje, so preplašeni pobegnili, ker so takoj vedeli, da so na Migovi sledi, o katerem jim je znano, da je divji in da žre meso. Domačini so pripovedo-dovali tujcem, da je ta pošast zelo velika. Odrasle pošasti žro meso himalajskih bivolov, mladiči pa najrajši človeško meso. Zver je časih bela, časih rjava, časih pa celo črna. Kdor to pošast vidi, je zapisan smrti, ker ga zver prav gotovo požre. Samica tega pošastnega bitja je prav tako divja kakor samec, samo da je počasnejša.
Sledovi, ki so jih ljudje opazili v snegu, pa nikdar niso bili čisto sveži
Zver je pač hodila tamkaj nekoliko prej, da so zameti ali pa solnce sledove že nekoliko pokvarili. Te sledove so znanstveniki večkrat pregledovali, ne da bi se mogli prepričati, kakšna zver je to. Zdaj pa je menda skrivnostno uganko rešil Anglež Smythe, ki je raziskoval himalajsko gorovje ter je pri tem naletel na docela novo sled te zverine in jo tudi fotografiral
Znanstvenik je to svojo najdbo popisal v londonskem »Timesu« (angleški dnevnik) in priobčil tudi slike sledov. V svojem poročilu pravi Smythe^ da je sledove najprej imel za človeške. V sledovih je bilo jasno videti, da ima neznano bitje na nogah pet prstov. To se dobro pozna tudi na fotografiji Te slike so si dobro ogledali tudi londonski naravoslovci Po temeljitem preglff* du vseh okolnosti so zdaj znanstveniki dognali, da pošastno bitje ne more biti nič drugega kakor himalajski medved Ta zver je v resnici zelo nevarna človeku in je večkrat skoraj prav tolikšna kakor ameriški medved, Id j« silno divji in človeku zelo nevaren. Lastnost himalajskega medveda je tudi ta, da svojo barvo spreminja in da ja
Sftouut i£vera>t» najvišja gora himalajskega gorovja
časih bel, časih črn, časih pa rjav Rešiti je bilo treba še vprašanje, zakaj zver hodi po dveh nogah To vprašanje so znanstvenik) razložili tako da himalajski medved sicer hodi po štirih da pa zadnji nogi pri hoji postavlja zmerom v stopinje prvih dveh nog
Tako ljudje nikdai niso vedeli da so ti skrivnostni s.edovi bili sledovi štiri-nožne zveri kar je njihovo grozo seveda še povečavalo.
Zdaj je menda konec govoric, da v himalajskem gorovju živi divji človek.
Zgodba mojega življenja
Ko sem bil še majhno drevesce, sem rasel v skrajnem koncu lepega vrta. izprva sem bil plašen tn se kar nisem
upal na beli dan Pa o tem ne vem več dosti; pomnim le, da sta živela blizu mene moj veliki brat in moja teta, ki sta bila zmerom prijazna z menoj in sta mi ljubeznivo mahala z vejami Tako sem se ohrabril; tudi jaz sem jima pomahal s svojimi šibkimi vejicami in sem začel mogočno rasti, dokler nisem postal visoko orehovo drevo Nekoč sem slišal teto. ko je rekla bratu da sem zal kakor malokdo! Prevzel se pa nisem niti tedal ne ko so tudi velika dvonoga bitja ki jih imenujejo ljudi začela tako govoriti; le čedalje bolj veselo sem mahal z vejami Na vrtu so se pogosto igrali mali ljudje tako imenovani otroci in kadar so bili upehani so sedli tik ob moie znožie Časih so pripovedovali drus drugemu lepe zgodbice ali zapeli katero 7a šslr sem kdai pa kdaj spustil temu aH onemu kak oreh na nos To je bil vrišč!
Nekega dne. ko le pravkar začelo deževati in se je zrak shladil, je pa prišel človek, ki so mu rekaU «oče»,
stal nedalef od mene moi velik' brat ki so ga zdai imenovali omaro za obleko. in moia teta ki so ji rekali umivalnik Zelo smo se razveselili svidenja in časih najrajši ponoči, smo se razgo-varjali o lepih starih časih, o ptičjem
odvedel otroke in jim povedal da od-sihdob ne bodo mogli več hoditi k meni, kei gradijo delavci cestno železnico in bo vozila ta cestna železnica prav tod, kjer zdai stojim iaz s svolimt sorodniki. Od strahu smo pobesili veje. osu.i listie in prelivali bridke solze! A vse to ni nič zaleglo Nekega dne so prišli hudi možje tn so nas posekali Ne bom vam pripovedoval kako je to bolelo, niti ne, kako so nas razžagali vsakega na nekaj kosov!
Povedati pa moram da je prišel mož, ki me ie pogladil rekoč da bo napravil iz mene nekaj čednega ker sem že od rojstva tako .ep In kako je izpolnil obljubo? Dobil sem štiri majhne nožice, dolgo telo in belo pokrivalo ki ga je mož imenoval marmor A strdšno se mi je zdelo ko so mi postavili v trebuh belo, okroglo reč Primaknili so me k babičini postelji in ko sem premagal svoj strah in pogledal okoli sebe. je
petiu o solncu in o cvetlicah Gotovo ste nas že kdaj slišali kaki, pokamo Tako »t namreč pomenkujejo oreha
Tako sem stražil ob babičmi postelji mnogo let in sem |o zmerom dobro varoval mislil sem da bo tako ostalo do konca dni
Toda — oreh obrača Bos obrnel Nekega lutra ie prišel v mojo sobo mož, vzel — Bog bodi zahvaljen! — tisto belo. okroglo reč iz moiega trebuha me vzdignil na ramo in me postavil v dnevno sobo, v kot zraven knjižne omare
Dečka, ki sta bila zmerom tako dobre volje, sta rajala okoli mene m od veselja vpila smešno besedo, ki je nisem bil še nikoli slišal; radio, radio! Nato je mož pregrnil moj lepi, beli klobuk, postavil name črno skrinjico in zataknil vanjo mnogo čudnih vrvic. Zelo sem bil radoveden Moj ubogi trebuh je bil spet siromak, čeprav ne tolikšen kakor preišnje čase Postavili so vanj neko črno, oglato stekleno zadevščino; veliki deček, ki hodi že v gimnazijo, je rekel da je akumulator Tako omotičen sem bil, da še počiti nisem utegnil. Dečka sta preglasno vreščala — kdo bi se bil zmenil za mojo orehovo govorico? Te-dajci se je pa zgodila tista velika reč čudež vseh čudežev' Mahoma sem za-čul godbo kakor an?e!«ko petie iz nebes In vsakovrstne povesti in mislite si celo božične zeodbire' 7dai oosluSam te lene re^j snet in snet tp pon<">?i k<~. velik5 'n mali liudie ?e spijo O kak' sem srečen'
Vendarle je dobro da sem bil Det in dvaiset lpt taka Dridna nočna omarica' Za Dlačiln so me povišali v srečno omarico za radio!
Posledice mraza
Na Popovem polju je poginilo zelo mnogo kač zaradi hudega mraza Ljudje so jih našli, ko se je led odtajal m je jela voda odtekati.
V	žičkem okraju blizu Kraljeva (v
Srbiji) je mraz prignal volkove kar v vasi. Lačne zverine napadajo živino v hlevih in tudi ljudje niso varni pred njimi.
V	Dalmacijo so priletele zaradi hudega mraza cele jate divjih rac Ln gosi s severa. Živali so ob izlivu Neretve Dopolnoma pokrile polje.
Nad vsem Jadranskim morjem vladata še vedno hud mraz in divja burja. Vsi parniki prihajajo z velikimi zamudami, zlasti parniki iz Trsta in Zadra.
Kralj ln mravlja
Stara angleška pravljica
Nekoč je živel mogočen kralj, ki so ga sovražniki pregnali iz njegove dežele Skril se je v staro, napol podrto stavbo Vsi njegovi zvesti spremljevalci so bili deloma ujeti, deloma pa ubiti, in tako je ostal naposled sam.
Ves obupan je sedel na velik kamen, ki je bil ves porasel z mahom Zdajci je kralj zagledal drobceno mravljo, ki je plezala po steni navzgor V ustih je držala drobec lesa ki je bil mnogo večji od nje same Toda preden je prispela mravlja na vrh. ji je padlo breme na tla Drobcena živalca je spet urno splezala po sten' navzdol, pobrala les in jela vnovič plezati navzgor. AJi ko je bila snet že skoraj pri ciliu, se je zgodilo isto To se je ponovilo oseminšestdesetkrat: a devetinšestde-setič je srečno prišla na vrh. kjer je ležalo mravljišče skrbno skrito med kamen iem
Krati je opazoval ta dogodek, in mnogo no7neie ko ie bil snet zaserlel svo? nrpctol ie pravil nriiafeliem "Ta logo'lek mi ie dal nov pogum' Mrav 'ia te s svoio v^trainostin naposled vendarle dosegla kar ie hotela in tu> di jaz sem s potrpežljivostjo in vztrajnostjo premagal marsikatero težavo t življenju.«
4«	_
Jutrovčki pišejo
Zakaj moramo varčevati
Kdor skrben in pameten je, varčuje že danes za stare zobe; Da sila in potreba ga nepripravljenega pe bo vjela
Nesreča lahko obiskala ga bo in v revščino hudo pahnila ga bo.
Pomisli malo tud' naprej, da leto dolgo je in mnogo je potreb.
Zato mladina varčna bodi, hranjuj in misli na starost, da dni brezskrbne boš imela, ko dela tvojga konec bo.
Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača.
Boljše jajce shranjeno, kot velik vol pojieden.
Plaznik Majda, dij. L b r. real. gimn, v Celju, stanujoča ▼ Zidani most št. 15.
Zakaj moramo varčevati?
Današnji časi so pač taki, da mora človek biti povsod varčen. V vsem mora varčevati, tudi v najmanjši reči, saj tako pravi star pregovor. »Čez sedem let pride vse prav«. Sedaj je pač takšen svet, če ima kdo denarja preveč, misli, da mora vse zapraviti Veliko ljudi je, ki so imeli nekdaj velika premoženja, a so splavala po grlu, zapili so jih. Ta nesrečni alkohol je že napravil veliko žrtev. Drugi ljudje varčujejo, da iz malega kupa naraste velik kup denarja, saj tako pravi star pregovor: »Kamen do kamna palača, zrno do zrna pogača.« Varčevati moramo, zato, da bomo imeli boljše blagostanje vse povsod, na ta način se bomo ubranili alkoholnih pijač in postali mladi junaki.
Vodlak Pavla, učenka IV. razr. ljudske šole v Braslovčah.
Zakaj moramo varčevati?
Na svetu vlada sedaj velika kriza. A to samo zaradi tega ker ljudje ne znajo pravilno štediti. Tudi danes je še dosti bogatinov, ki imajo vsega v izobilju. Pa tudi dosti denarja. A večji del ljudi je takšnih, ki nimajo niti za vsakdanji živež. To so večinoma ljudje, ki nimajo mogoče niti svoje strehe. Nič bolje se ne godi kmetu. Vse ga muči a skrbijo ga otroci in vse vpije samo za plačilo. Kmet res obupuje v teh težkih časih. Nekateri so res ubožni, a drugi zopet po lastni. krivdi, ker ne znajo pravilno varčevati. Svoje otroke
oblačijo kakor gospoda, razvajajo jih z raznimi slaščicami. Nobena jed jim ni po volji. Zato pa se moramo že mi otroci vaditi k pravilnemu štedenju. Vsak dinar moramo shraniti, da se na ta način navadimo pravočasno varčevati.
Štamol Terezija, učenka IV. razr. ljudske šole v Braslovčah.
Zakaj moramo varčevati?
Varčevati se moramo učiti že v zgodnji mladosti. Še kot otroci moramo varčevati. Starši nas vedno učijo kako moramo varčevati, kajti če se sedaj, kot otroci, ne navadimo, tudi v poznejših letih ne bomo nič imeli.
Posebno dandanes, ko je v vseh krajih velika kriza, moramo še posebno gledati na vsak dinar, da ga znamo obrniti, da ga brez potrebe ne damo. Če bomo res pazili in varčevali se nam ni treba bati, da bi bili na stare dni v pomanjkanju.
Pečovnik Silva, učenka IV. razr. v Braslovčah.
Zakaj moramo varčevati?
Varčevati moramo zato, da ne porabimo denarja že vsega v mladosti, ampak ga moramo shraniti v hranilnico. Jaz, kadar dobim kakšen dinar ga dam v nabiralnik. Nas so v šoli učili, da ne smemo vsega denarja zapraviti že v mladosti, ampak ga moramo shraniti v hranilnici Mama nam večkrat pravijo: »Otroci, navadite se varčevati že v mladosti, da ne bo treba stradati v starosti«. Stari pregovor pravi: »Kamen do kamna palača, zrno do zrna pogača«.
Prislan Leopoldina, nčenka 4. razr.
ljudske šole v Braslovčah.
Zakaj moramo varčevati?
Janezek je pomagal stricu na vrtu. Mrak je že razpenjal kot tenčice lahke megle po dolinah.
Stric je oblekel suknjič in dejal: »No Janezek, dovolj je za danes!« Stopila sta z vrta proti stričevemu domu. Na pragu sta se poslovila, za plačilo je stric stisnil Janezku v roko novec. Kam z novcem?
Nekaj mu je šepetalo: »Kupi si lepih sladkih bonbončkov... to bodo dobri. Ne odlašaj. Denarja nimaš vedno!«
Notranji glas pa ga je svaril: »Ne
stori tega! Mamici ga nesi. Ona ti bo denar spravila in če boš varčeval, si boš lahko ko dorasteš nakupil mnogo lepega.«
Janezek je okleval in premišljeval kaj bi storil, a že je stal pred domačim pragom. Ko je zagledal mamico je bilo tudi premišljevanja konec, pomolil ji je zasluženi novec in vsa skrb je bila pri kraju. Postalo mu je lahko pri srcu.
Minilo je nekaj let. Janezek je zra-stel^ v Janeza. Bil je pošten in bogat mož. Kaj je k temu pripomoglo? Če ga vprašaš: »Janez odkod imaš toliko denarja? ti bo dejal: »Ze kot otrok sem se priučil varčevanju. Varčeval sem in spravljal dinar k dinarju. Omamljale so me lepe reči in sladke slaščice, toda držal sem se pregovora: Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača!«
Šetina Bogdan, 1 a razr. I. drž. reaL gimn. v Ljubljani, Tabor 5-IL
Zakaj moramo varčevati?
Varčevati moramo zato, da vse dobrote matere narave, dela ck eških rok in zaslužka do zadnjega izkoristimo. To se pravi n. pr.: ne zajržimo nikoli niti drobtinice, kaj še košček kruha. Iz starega kruha naredimo cmoke in enako ga lahko zmeljemo in si tako prihranimo denar za druge potrebne izdatke. Drobtine pa bodo kokošim ali pa drugim tičkam dobrodošle.
Nič ne zavržemo, vse iskoristimo in tako v večji meri uživamo svoje imetje ali zaslužek.
Na ta način lažje kaj denarja pri-Stedimo za gradnjo hiše, novo obleko, počitnice, razno razvedrilo, posebno pa za stara leta, bolezen, brezposelnost, poroko in rojstvo v hiši.
Varčevati moramo tudi zaradi državne skupnosti. Tako je naša država vedno manj odvisna od drugih, skoraj vsega imamo dovolj, da še drugim državam prodajamo.
Zato nikoli več vojne, ona ne varčuje, ona uniči ljudi, živali, imetja in duh m to ne v korist žrtvam.
Aristea Erjavec 1. b. r. dek. meič. L V Sp. Šiški, Celovška cesta 56/1.
Kako naj varčujemo, ho*ei vedeti striček? Otioci dobimo večkrat kak dinar, ki mora v hranilniček. Tu notri pa ne ostane vedno. Ob začetku šolskega leta naročim »Naš rod«, »Nado radost«, «Ijjč«. To pUč«n «utj b tega kar prihranim. Od tega aruua dvojno
korist Prvič sem ponosen, ker nekaj kupim sam, drugič, se pa naučim marsikaj koristnega posebno iz »Našega roda« in to vse za prihranjene dinarje. —« Varčevati pa znam še drugače. Ce drugi plezajo po drevju in trgajo hlače in nogavice, jaz raje skačem in telovadim, kjer ne raztrgam toliko. Tudi drsam se ne po čevljih, ker starši težko kupijo druge. Nisem nejevoljen če moram nositi bratove obleke. Starši morajo zelo štediti pri vsem. Mamica pravi, da se moram navaditi biti skromen, ker bom moral vedno biti dokler si ne bom sam služil kruha. Potem pa morda še bolj. Sel bi rad čez par let v gimnazijo, kjer je že starejši brat. Starši bodo težko skrbeli za oba. Zato mo» ram znati hraniti in varčevati najbolj pri obleki. Ali se Ti ne strinjaš s tem? In novi natečaj? Pogovorimo se »enkrat« kako nam naši očetje služijo kruh, ali pa »kaj me najbolj zanima v časopisu.« Pozdravja Te
Ivo Pišek, uč. lil. r. v Semiču. Kako moram varčevati?
Že v mladih letih sem premišljeval kako bi si pridobil denar, da v starih letih ne bi bilo treba trpeti bede. Zato sem si preskrbel denar. Kupil sem si hranilnik. Odkoder dobim kak dinar ga vržem v hranilnik. Tako se jih je veliko nabralo. Takoj sem vzel hranilnik in ga nesel v hranilnico. Moja mi* sel je varčevati kakor pravi pregovori Zrno do zrna — pogača, dinar na dinar — palača.
Za novi natečaj pa bi rad dragi strte Matic »Moj šolski izkaz«.
Prinčič Osvald it. 277, Zg. Šiška IVj. raz. os. šole.
Kako moram varčevati?
Ze kot majhen otrok sem si mislil, da je bogastvo in sreča, kdor ima kaj prihranka. Vsak dinar odkoder ga dobim, ga spravim v hranilnik. Tako se jih je nabralo toliko, da sem jih nesel v hranilnico. Tam so mi shranili denar in kadar bom potreboval ga lahko vzamem iz hranilnice. Tako moram varčevati, da ▼ starosti ne bo treba trpeti bede.
Za novi natečaj pa bi rad stric Matic »Moj šolski izkaz«. Najbolj se mi je dopadel natečaj moja mamica. Nič se mi ni dopadel natečaj o svetovni vojni. Lepo Te pozdravlja
Mafnik Milan uč. IL, tat, u Zg. jb OU 264
Risbe iz številk

Dragi stric Matic!
Tukaj Ti pošiljam te dve sliki iz številk. Prva pomeni Indijanca, a na drugi je Kitajec.
Stefanac Bogomir. Ljubljana, Medvedova c. 18.
Morda še ne veš,
Belgijsko vojaštvo ne bo več uporabljajo konjev. Belgijska vlada je sklenila, da bodo vso vojsko motorizirali. Tako torej ne bodo več uporabljali koni v vojnah Lepo bi bilo, če bi vse vlade vseh držav na svetu sklenile, da se ne bodo več vojskovale med seboj .
Največji slap na svetu. Doslej smo bili vsi prepričani da so Niagarski slapovi v Ameriki največii na vsem svetu Zdaj pa so dognali, da so Viktorij-ski slapovi v Afriki še večji Ti slaoovi so visoki 122 m in široki 1696 m Niagarski slanovi so na »samo« 50 m visoki in 1241 m *iroki
Papir iz umetne bombaževine. V Pittsburgu (v Ameriki) so odkrili postopek, ki omogoča izdelovanje papirja
iz umetne bombaževme slame m drugih poljedelskih odpadkov
Gradovi v Sloveniji. Slovenija ima še 344 dobro ohranjenih gradov in 177
Križanka
								
	8						m	
		S			m	■		
								
								
			m		m			
		■				m		
	■						m	
								
Navpnuu. i goreča grmada 1 pomožni glagol 3. veznik, 6 vzklik. 9. velik jiimrli evropski državnik. 10 zaimek 11 veznik. 12 žensko krstno ime, 14 veznik. 16 vrsta blaga. 17 egipčansko božanstvo, 19 žuželka. 20 ploskovna mera. 22 čutila, 25 števnik 27 ka-zalnj zaimek. 28 italijanska reka
Vodoravno: 1 poljsko orodie. 4 t,taro-slovanska pijača. 5 števnik. 7 začimba, 8 ima vsak človek, 10 del sobe, 13 nikalnica, 14 vas pri Ljubljani 15. bosanska reka, 16 del človeškega telesa. 18 nota, 19 čutilo 20 rimski denar, 21 trgovski izraz. 23 veznik. 24. slovenski knez, 26. družinski član. 29. staro mesto.
Rešitev križanke
Vodoravno: 1. smrt 5 ol. 6 liv 9 Troja, 11. trak, 14 Ida. 15. si, 16 vem 17 pristan. 18. Til. 19. ak. 20. kri. 21. krava, 22. kje 24 sto, 27 ar, 29 Ahil.
Navpično: 1 Stol 3. rt, 4. trt 7. Lipllt, 8. vrt. 10 CMiseia. 11 tja. 12. ra. ir Krim, 15. Senta 16. vas. 18. tale 21. Kr.. 22 krf, IŽS^Eva^ 26_ orel.^ _ _ ________
Kdo bi rad imel
ves letnik 1937 »Mladega Jutra"
• nhltlri Imfle* m mnihe« rtpnnrT Pišite na opravo »Jutra«, ELnafljeva ol. &