Otting I venčna Gori« S okolica 3 129S Ivanina Gorica T 01 781 21 00 Časopis prebivalcev Občine Ivančna Gorica letnik XXIV november 2018 št. 9 A m brus A Sobrače □c* pn Šentvidu &tiri[Na nas, ki smo v teh dneh sprejeli nove funkcije pa je, da vodimo in gremo skupaj po poti Prijetno domače v še boljše čase naše občine.« Na letošnjem novoletnem sprejemu je zbrane nagovoril tudi strokovnjak za lobiranje, svetovalec številnim ministrom in družbam ter strokovnjak za uvajanje osebnih ter družbenih sprememb, Miloš Čirič. Kot je povedal živimo v času, ki nam daje izjemno možnost za uspeh. »Da je danes tako, je temu naredil internet, ki je omogočil glo-balizacijo in možnost uspeha tudi v manjših krajih kot so Ivančna Gorica, Stična, Zagradec ... Pogoj za to pa je vsekakor medsebojno sodelovanje, kar je še posebej značilno za ivanško občino. Tu so ljudje izrazito povezani, sodelujejo in drug drugemu pomagajo. To kaže tudi dejstvo, da se skoraj vse odločitve v občinskem svetu sprejemajo soglasno. Ta občina bo tudi v prihodnje iz leta v leto bolj uspešna, ravno zato ker se ljudje tako spodbujajo, pomagajo V Zagradcu odprli lekarno Lekarna Ljubljana je 11. decembra odprla Lekarniško podružnico Zagradec, ki bo kra-jankam in krajanom Zagradca pomembno poenostavila preskrbo z zdravili ter izdelki in storitvami za ohranjanje zdravja in dobrega počutja. Najbližja lekarna je bila doslej v Žužemberku oziroma v Ivančni Gorici. To je že 53. enota Lekarne Ljubljana. Direktor Lekarne Ljubljana dr. Marjan Sedej je ob slovesnem odprtju nove enote povedal: »Vesel in ponosen sem, da bomo letošnji veseli december okronali z odprtjem nove lekarne v Zagradcu. Temeljno poslanstvo Lekarne Ljubljana je ljudem zagotavljati učinkovito preskrbo in enostaven dostop do zdravil ter izdelkov in storitev za ohranjanje zdravja in dobrega počutja. Prav to poslanstvo smo zasledovali z odprtjem nove lekarne. Zavezujemo se, da se bomo s strokovnostjo, prijaznostjo in posluhom za vaše potrebe iz dneva v dan trudili graditi medsebojno zaupanje in zadovoljstvo«. Dr. Sedejob tem ni mogel skriti ogorčenja nad dejstvom, da sta minili »nesprejemljivi« dve leti od vloge za verifikacijo do izdaje odločbe. Izdaja odločbe o verifikaciji je namreč upravni postopek, za katerega zakon predpisuje največ 60-dnevni rok. »Ministrstvo za zdravje nerazumljivo počasi odloča o zadevah, ki so tako rekoč formalnega značaja,« je poudaril. Na tovrstne odločbe sicer čakajo še tri druge enote Lekarne Ljubljana. Župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad se je ob tej priložnosti zahvalil Lekarni Ljubljana: »Z odpr- tjem nove lekarne v Zagradcu bodo občanke in občani tega suhokranj-skega dela naše občine dobili lepo praznično darilo v tem decembrskem vzdušju. Po vzpostavitvi ene najsodobnejših lekarn v Ivančni Gorici je prišel čas, ko odpiramo še podružnično lekarno v Zagradcu. Z novo lekarno se bo kakovost ponudbe z zdravili na območju občine Ivančna Gorica še dodatno izboljšala.« Ob slovesnem odprtju je Lekarna in so pripravljeni narediti nekaj tudi za druge,« je spodbudno zaključil Čirič. Soustvarjalci življenja v občini Ivančna Gorica so na novoletnem sprejemu prisluhnili tudi kulturno - zabavnemu programu, za kar so poskrbeli člani Kulturnega društva Zagradec. Predstavila se je tam-buraška skupina, moški in mešani pevski zbor ter gledališka skupina, ki so tudi tokrat poskrbeli za smeh in popestritev prireditve. Na ogled je bila tudi razstava 192 ročno izdelanih božično-novoletnih voščilnic, letošnjega natečaja Sveta za starosti prijazno občino. Rezultate natečaja za najizvirnejše voščilni- ce je predstavila predsednica sveta za starejše Milena Vrenčur. Nagrajene voščilnice Vrtec: Brina, 4,5 let, Vrtec Ivančna Gorica, Pikapolonica, mentorica Damjana Stankovič 1. Triada OŠ: Eva Ferlin, OŠ Stična, Podružnica Zagradec, 3. razred 2. Triada OŠ: OŠ Stična, PŠ Zagradec, Manca Kastelic, 5. a 3. Triada OŠ: OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični, Tehniški krožek Posamezniki: Plut Martin, Fužina 8a, Zagradec Kulturno športno društvo Dob Gašper Stopar Ljubljana podelila tri donacije v skupni vrednosti 3000 evrov. Prejeli so jih Podružnična šola Zagradec, Kulturno društvo Zagradec in Župnija Zagradec. Krajanke in krajani Zagradca bodo novo lekarno, ki bo delovala na naslovu Zagradec 31, lahko obiskovali ob ponedeljkih, četrtkih in petkih od 6.45 do 13.30 ter ob sredah med 12. in 20. uro. Lekarno bo vodila Vida Bahor, mag. farm. Gašper Stopar S prihodom Miklavža ■ V . ■■ ■ v ■ -v ■ prižgali praznične luci v Ivančni Gorici V popoldanskih urah 4. decembra je Ivančna Gorica zasijala v praznični okrasitvi, saj je župan Dušan Strnad z odštevanjem v družbi otrok, njihovih staršev, dedkov in babic slovesno prižgal lučke po celotni Ivančni Gorici. S tem je naznanil praznični december, ki je tudi letos bogat s številnimi božično - novoletnimi dogodki po vsej občini. Poleg praznične okrasitve je najmlajše z glasbeno - animacijsko predstavo Mojčin lepi svet zabavala Mojca Robič s prijatelji. Otroci so skupaj spoznavali barve, oblike, živali, rastline ter se učili novih plesnih korakov in zapeli vsem poznano pesem Delamo snežaka. Ker je december mesec dobrih mož, je tudi letos na ploščad pred občinsko stavbo na Sokolsko ulico v spremstvu angelčkov prispel sv. Miklavž. Z darilom je razveselil prav vse otroke. Poleg sladkih dobrot je letošnje darilo vsebovalo še zabavno igro s kartami za vse generacije, poimenovano Črni Peter iz občine Ivančna Gorica. Na kartah so simboli in znamenitosti naše občine, ki jo bodo naredili še bolj prijetno in domačo. Na svoji stojnici so se predstavili tudi dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča, ki so najmlajšim delili svoje igrače, ki jih več ne potrebujejo. Poleg prazničnega vzdušja je v Ivančni Gorici zadišalo tudi po čaju in »kuhančku«, za prigrizke pa je poskrbela šentviška mesnica Dobrote z vasi. Gašper Stopar K' 6 Občina december 2018 številka 9 Občina Ivančna Gorica čebelam prijazna občina V petek, 7. decembra, je na Čebelarskem centru na Brdu pri Lukovici, potekal tradicionalni posvet ob Dnevu čebelarskega turizma, kjer so predstavili dobre prakse čebelarskega turizma in razglasili čebelam najbolj prijazne občine v letu 2018. Čebelarska zveza Slovenije je tudi letos v sodelovanju s Semenarno ETovjii Ljubljana objavila razpis za izbor Čebelam najbolj prijazne občine 2018. Na natečaj je letos ČZS prejela 11 vlog čebelarskih društev, med njimi tudi predlog Čebelarskih društev Stična ter Krke in Zagradca iz ivan-ške občine. Komisija v sestavi Anton Tomec, Tomaž Marolt, predsednik komisije za kulturno dediščino pri UO ČZS in Nataša Klemenčič Štrukelj, svetovalka za ekonomiko pri ČZS, je v ožji izbor z največ točkami uvrstila Občino Ivančna Gorica, Mestno občino Ljubljana in Občino Črna na Koroškem. Na petkovi slovesni razglasitvi je priznanje za Čebelam prijazno občino prejela Občina Črna na Koroškem, drugo mesto je pripadlo Mestni občini Ljubljana, tretje pa Občini Ivančna Gorica, ki se je tako kot v letu 2013, ponovno okitila z nazivom Čebelam prijazna občina. Priznanje, ki ga je v imenu Občine Ivančna Gorica prevzel župan Dušan Strnad, ni le zahvala in potrditev za minulo delo, temveč tudi zaveza, da z dobrim sodelovanjem s čebelarskimi društvi in Čebelarsko OTttmii zvezo Slovenije, nadaljujemo tudi v prihodnje. Slovesni razglasitvi so prisostvovali tudi čebelarji obeh čebelarskih društev iz naše občine. Kot je bilo v obrazložitvi povedano, je Občina Ivančna Gorica resnično naklonjena čebelarstvu, to pa dokazujejo tudi številni uspešno izvedeni projekti v letošnjem letu. Še posebej je omembe vreden lično urejen park medovitih rastlin z učnim čebelnjakom in postavljeno obeležje Kranjske čebele v rojstnem kraju te marljive čebele v Višnji nevladnih organizacij na področju varnosti v cestnem prometu, ki delujejo v občini Ivančna Gorica. S svojim delom je vzor ostalim Zupan Dušan Strnad na tradicionalnem slovenskem zajtrku Tretji petek v novembru vsako leto obeležujemo dan slovenske hrane, ki je med drugim namenjen ozaveščanju o pomenu lokalne hrane in ohranjanja podeželja ter varovanju okolja in naravnih virov. Tradicionalnemu slovenskemu zajtrku, ki so ga tudi letos pripravili v vseh enotah Vrtca Ivančna Gorica, se je pridružil tudi župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad, ki je v jutranjih urah sedel z najmlajšimi iz enote Vrtca Polžek v prostorih Podružnične šole Višnja Gora. Gori. Tu pa se čebelarska zgodba šele začenja, saj se bo v prihodnjih letih preuredila nekdanja šola v Višnji Gori v Hišo kranjske čebele, v kateri bo zaživel interaktivni muzej kranjske čebele. Tu pa naj bi se izvajal tudi del programa Čebelarske akademije. Semenarna Ljubljana je ob tej priložnosti čebelarje iz prvih treh nagrajenih občin nagradila s semeni medovitih rastlin. Gašper Stopar Župan Dušan Strnad prejemnik svečane listine Agencije za varnost prometa Javna agencija RS za varnost prometa (AVP) je na tradicionalnem srečanju predstavnikov vseh lokalnih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPV), sedemnajstim posameznikom in organizacijam podelila svečane listine, ki so najvišja priznanja za delo na področju prometne preventive. Na predlog Zveze šoferjev in avtomehanikov Ivančna Gorica je bil med letošnjimi prejemniki župan Dušan Strnad. Svečana listina AVP se podeljuje posameznikom in organizacijam za izreden prispevek za večjo varnost v prometu in posameznikom za življenjsko delo na področju prometne preventive. Kot je bilo na podelitvi povedano, župan Dušan Strnad že več kot 15 let neprekinjeno deluje na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu kot član ZŠAM Ivančna Gorica. Tudi kot župan občine Ivančna Gorica izkazuje posluh za vprašanje prometne varnosti in s svojim delom potrjuje zavezo temu področju, tako skozi utrjevanje prometne varnosti, discipline in vzgoje strokovnih kadrov, skrbi za varnost predšolskih in šolskih otrok ter šibkejših udeležencev v cestnem prometu. Podpira tudi delo SPV-ja in drugih članom in prostovoljcem v občini Ivančna Gorica, so še dodali v obrazložitvi. Gašper Stopar Poleg župana so se zajtrka udeležili še čebelarja ČD Stična in skrbnika letos postavljenega čebelnjaka Kranjske čebele v Višnji Gori, Alojz Miklič in Franc Bobnar, ravnateljica Vrtca Ivančna Gorica Branka Kovaček ter predstavnika kmetije Zabukovec in Janežič. Prav slednji kmetiji sta tudi v letošnjem letu priskrbeli maslo, mleko in jabolka. Kot vsako leto pa so za med poskrbeli čebelarji društev Stična ter Krke in Zagradca. Manjkal ni niti domači kruh in medenjaki, za kar so poskrbele vzgojiteljice in strokovne delavke vrtcev. Otroci iz dveh skupin, ki od lanskega leta domujejo v novih prostorih vi-šnjanske šole, so gostom pripravili zanimiv program. V avli šole so odigrali del Kozlovske sodbe v Višnji Gori, nato pa so se predstavili še z glasbeno in plesno točko. Ob zaključku so zbranim v zahvalo za obisk in druženje na zajtrku izročili spominska darilca. Z manjšo pozornostjo je vrtčevske otroke razveselil tudi župan Strnad. Gašper Stopar Občina Ivančna Gorica uspešna na evropskem razpisu WiFi4EU Občina Ivančna Gorica je ena izmed 2.800 občin iz celotne Evropske unije, ki je uspešno kandidirala na razpisu WiFi4EU in bo pridobila t. i. vavčer v višini 15.000 evrov za vzpostavitev WIFI točk za brezplačen internet na javnih mestih. Javni poziv za zbiranje predlogov na evropskem razpisu WiFi4EU je potekal med 7. in 9. novembrom 2018, prijavo pa je oddalo kar 13.000 evropskih občin. Med izbranimi 2.800 evropskimi občinami je izvršna agencija Komisije EU, ki je odgovorna za izvajanje tega projekta, objavila seznam zmagovalnih občin, med katerimi je tudi Občina Ivančna Gorica. Na razpis se je prijavilo 149 slovenskih občin, t. i. vavčerje oziroma bone v vrednosti 15.000 evrov pa jih je prejelo 89 občin. Gašper Stopar Letošnjo jesen so zaznamovala asfalterska dela na različnih koncih naše občine. Eno takšnih je bilo tudi na območju Krajevne skupnosti Stična. Nekaj več kot sto metrov asfaltne prevleke je še posebej razveselilo stanovalce na območju zaselka Rupe, ki se nahaja na skrajnem robu naselja Stična v smeri proti Marofu. Tamkajšnji krajani se ob tej priložnosti zahvaljujejo vsem zaslužnim za njihovo novo pridobitev. V prvi vrsti Občini Ivančna Gorica in županu Dušanu Str-nadu s sodelavci, KS Stična in dosedanjemu predsedniku Borutu Fincu ter izvajalskima podjetjema Rekon in Trgograd. (Matej Šteh) AVTO USLUGE DRATA VESEL BOŽIČ IN SREČNO 2019! SŠSif* A Sobrače ^Šentvi m december 2018 številka 9 Občina 7 Strokovno srečanje Centra za zdravljenje bolezni otrok v Šentvidu pri Stični Center za zdravljenje bolezni otrok (CZBO) Šentvid pri Stični je v petek, 9. 11. 2018, pripravil strokovno srečanje ob 360-letnici rojstva in 300-le-tnici smrti šentviškega rojaka, zdravnika dr. Marka Gerbca. Srečanje, ki so se ga udeležili številni strokovnjaki s področja pediatrije in predstavniki različnih zdravstvenih institucij iz celotne Slovenije, je potekalo v dvorani Župnijskega doma Šentvid pri Stični. »Center za zdravljenje bolezni otrok Šentvid pri Stični je najmanjša slovenska bolnišnica, ki se ukvarja z zdravljenjem našega največjega bogastva, najmlajših članov naše družbe«, je v uvodu zbrane pozdravila direktorica bolnišnice Tanja Vidic. V svojem nagovoru je gostom predstavila zgodovino in sedanja področja dela bolnišnice ter hkrati zaupala načrte za prihodnost. Nedavno je bil s sklepom Ministrstva za zdravje potrjen investicijski program za izgradnjo novega bolnišničnega objekta CZBO, ki se bo s povezovalnim hodnikom funkcionalno priključil obstoječim stavbam. Nove pridobitve se veselijo vsi zaposleni, največ zadovoljstva pa bodo občutili otroci in njihovi starši oziroma skrbniki. Kot je povedala Vidičeva, je tokratno strokovno srečanje namenjeno tudi visokemu jubileju izjemne zgodovinske osebnosti, šentviškega rojaka dr. Marka Gerbca. Bolnišnica se je pred leti že imenovala po njem, kasneje pa je dobila sedanje ime. Ob jubileju sta pobudo za ponovno poimenovanje po Marku Gerbcu dala krajana, Dragica in Matej Šteh. Svetu javnega zavoda je pobudo predstavil član sveta Janez Mežan, svet pa je pobudo sprejel. Ko bodo vsi postopki zaključeni, se bo šentviška bolnišnica po novem imenovala Bolnišnica dr. Marka Gerbca. Dobrodošlico je izrekla tudi dolgoletna direktorica, zdaj vodja strokovnega sveta šentviške bolnišnice, Magdalena Urbančič dr. med spec. ped. Tudi sama je izrazila veselje, da se bo bolnišnica ponovno poimenovala po dr. Gerbcu, kot je to Zbrane je nagovorila nova direktorica bolnišnice Tanja Vidic bilo že pred 35 leti, ko je sama začela delo v tej ustanovi. V obširnem prispevku je predstavila življenje in strokovno delo Gerbca na področju medicine. Ob tejpriložnosti je zbrane nagovoril tudi župan Dušan Strnad. Zdravnikom in drugemu osebju se je zahvalil za plemenito delo, ki ga opravljajo. Še posebej se je zahvalil zaposlenim v CZBO, ki opravljajo odgovorno delo in pomagajo številnim obolelim otrokom iz vse Slovenije. Vodstvu bolnišnice je izrekel čestitke, da so končno pridobili potrebno dokumentacijo in sredstva za izgradnjo novega bolnišničnega objekta, kar je pomemben dogodek tako za kraj in občino kot celotno zdravstvo v Sloveniji. Na strokovnem posvetu so nato sledile predstavitve prispevkov, ki so bili pripravljeni na podlagi programov, ki jih v bolnišnici izvajajo. Namen srečanja je bil deliti dobre prakse in povezati zdravstvene ustanove na vseh nivojih, v skupnih prizadevanjih za dosego ključnega cilja - zagotavljati kakovostno zdra- Javna razsvetljava zasvetila na Ulici Dolenjskega odreda v Ivančni Gorici Novembra je bilo še kako veselo na Ulici Dolenjskega odreda v Ivančni Gorici. Krajevna skupnost Ivančna Gorica je skupaj s prebivalci te ulice pripravila simbolično otvoritev nove javne razsvetljave. Po uvodnem nagovoru predsednika KS Ivančna Gorica Antona Kralja je HHIfi«1-' zbrane v imenu predstavnikov krajanov nagovoril Franc Zajc. Kot je povedal, ravno v teh dneh mineva štiri leta, ko je bila zaključena celovita rekonstrukcija ulice. Investicija je takrat zajemala prenovo ceste z novo asfaltno prevleko, obnovo vodovoda, vgrajene pa so bile tudi cevi za optični kabel in javno razsvetljavo. In prav devet javnih luči je letos prvič obsijalo ulico. Te bodo še izboljšale kakovost bivanja stanovalcev in obiskovalcev. Na slovesnosti je zbrane nagovoril tudi župan Dušan Strnad, ki je bil navdušen nad zadovoljstvom krajanov, ter jim zaželel, da bi jim nova pridobitev čim bolje služila. Prisotnim je predstavil tudi nekatere večje projekte, ki so trenutno v fazi izvajanja v Ivančni Gorici. Velika pridobitev za sam kraj Ivančne Gorice je vsekakor rekonstrukcija Ljubljanske ceste in začetek inten- zivnega opremljanja Ivančne Gorice s hitrim internetom. Kot je v nadaljevanju še dodal, projektov tudi v naslednjih letih ne bo zmanjkalo. Med večje je izpostavil izgradnjo Kulturno upravnega centra Ivančna Gorica ter nadaljevanje projekta zahodne obvoznice z nadvozom čez železniško progo ter povezavo proti vstveno oskrbo vsem otrokom, ki jo potrebujejo in hkrati biti v oporo njihovim staršem oziroma skrbnikom. Kdo je bil Marko Gerbec Doktor filozofije in medicine Marko Gerbec je bil rojen v Šentvidu pri Stični 24. 10. 1658. Po šolanju pri jezuitih v Ljubljani in zaključenem študiju filozofije je začel študij medicine na Dunaju, od koder se je preselil v Padovo in Bologno in tam doktoriral leta 1684. Po študiju se je vrnil v domovino, kjer je imel v Ljubljani uradni sedež kot kranjski deželni fizik, imenovan za hišnega zdravnika samostana v Stični in Bistri. Gerbec je bil pomembna osebnost svojega časa, saj je pri svojem delu uporabljal obširno teoretično znanje tedanje medicine. V zgodovino se je med drugim zapisal tudi kot prvi, ki je objavil motnjo srčnega ritma zaradi popolnega atrio-ven-trikularnega bloka. Sindrom se še danes imenuje po prvih štirih avtorjih Gerbezius-Morgagni-Adam--Stokes ali kratko »sindrom GMAS«. Gerbec je umrl 9 marca 1718, v 60. letu starosti in je pokopan pri Frančiškanih v Ljubljani. Bil je član društva cesarske akademije Leopoldo-ve, član Academiae Operasorum v Ljubljani in ustanovitelj bratovščine sv. Kozme in Damijana, ki je veljala za prvo medicinsko strokovno organizacijo na Slovenskem. Gašper Stopar Stični. S temi investicijami se bo še izboljšalo bivanje v Ivančni Gorici, ki dobiva podobo modernega občinskega središča. Po simboličnem odprtju je sledilo veselo druženje ob pogostitvi in zvokih domače glasbe. Gašper Stopar Jesenski odmev iz Zagradca pa še kar odmeva, ... V začetku šolskega leta je Občina Ivančna Gorica z namestitvijo akustičnih oblog bistveno izboljšala akustiko športne dvorane Podružnične šole Zagradec. Zvočno premiero je dvorana doživela v petek, 9. novembra 2018, kjer so učenci podružničnih šol in kulturna društva iz Zagradca, Ambrusa in Krke, pripravili koncert - poimenovan Jesenski odmev v Zagradcu. Na koncertu sta zadovoljstvo nad novo pridobitvijo izrekla vodja zagra-ške šole Slavka Nahtigal in župan Dušan Strnad, ki je v nagovoru povedal, da zdajšnja športna dvorana zaradi velikega odmeva ni bila primerna za izvedbo kulturnih prireditev. »Dvorana je bila prvenstveno zgrajena za športne dogodke, po namestitvi akustičnih oblog, pa se bo sedaj lahko odvil marsikateri kulturni dogodek«. Kot je v nadaljevanju še dejal ima zdaj ta suhokranjski del občine, s prenovljenimi šolami na Krki in Am-brusu in novo šolo v Zagradcu, res odlične pogoje za delo v šolah. »Smo na dobri poti, da izpolnimo skupni cilj, zapisan v Strategiji razvoja predšolske in osnovnošolske vzgoje v občini, da Podružnična šola Zagradec postane samostojna osnovna šola s podružnicami v Ambrusu in Krki,« je zaključil Strnad. V nadaljevanju smo se prepustili glasbi, petju, igri in plesu. Bogat program, ki so ga povezovali učenci Karin Žgajnar, Gregor Perko in Žan Hren, so oblikovali zagraški tamburaši, Mladinski pevski zbor Zagradec, otroška pevska zbora iz podružničnih šol Krke in Ambrusa, Mešani pevski zbor Krka, Moški pevski zbor Ambrus in Otroški pevski zbor PŠ Za-gradec. Z recitacijo pesmi V roki ima srebrn lešnik so se predstavili učenci 3. razreda krške šole, Anica Kozinc iz KD Krka pa z recitacijo odlomka Josipa Jurčiča Krančani. Parket dvorane pa so s plesnimi točkami dodobra preizkusili tamkajšnji prvošolčki in učenci iz Ambrusa. Občinstvo je še posebej navdušila Gledališka skupina Zagradec, ki je uprizorila skeč slovenske TV serije Reka ljubezni. Prav člani gledališke skupine so v zadnjem letu z Zagraško mamo poskrbeli za smeh in dobro voljo v številnih krajih naše občine in tudi izven nje. Gašper Stopar 8 Stranke december 2018 številka 9 Hïcmoi SDS HVALA ZA VAŠ GLAS! VSEM OBČANKAM IN OBČANOM OBČINE IVANČNA GORICA ŽELIM MIRNE, BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN ZDRAVO TER ZADOVOLJNO NOVO LETO 2019. Občinski svetnik Cvetko Zupančič * * * ' . ¿M -Kliii- V nov mandat še z večjo odgovornostjo Dosegli smo najboljši rezultat na volitvah do sedaj. Hvala! V občinskem svetu imamo 12 svetnic in svetnikov. V mandatu 2018 do 2022 vas bomo tako zastopali Janez Mežan, Elizabeta Adamlje, Magdalena Butkovič, Silvo Praznik, Martina Hrovat, Alojz Šinkovec, Anja Lekan, Robert Kohek, Franc Koželj, Irma Lekan, Irena Brodnjak in Tomaž Smole. Veliko zaupanje ste volivci izkazali tudi županu Dušanu Strnadu, saj je dobil skoraj dvakrat toliko glasov kot Slovenska demokratska stranka. Že to, da ni imel protikandidata, je odraz priznanja in spoštovanja do dela, ki ga je opravil. Z rezultati in vašim zaupanjem smo zadovoljni in to sprejemamo kot veliko odgovornost, zato že gledamo naprej. V pripravi je predlog proračuna in oblikovanje delovnih teles Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica. Pred nami je veliko izzivov in potrudili se bomo, da bo občina še naprej med najbolj razvojno prodornimi občinami, kot do zdaj. Hvala za zaupanje, nadaljujmo v dobro vseh! Tomaž Smole Predsednik OO SDS Drogi pmatf!,v Vam iVj vaiin i r&jdfošjii 11 yei'mo pOnosttO praznovanje jpbiiinshl uiHuor SDS 5DS M PlnMf rtûnîH sa čudoviti prûiflrtrti drt&nl, ■ * izjettma poittejnfiirtf ¿onos irt nasoSwàoiHai - 1 ■ »... * djieyo smnostq/rnriii i m cnoirroi;.1 1 » | j ■ „ miien in došivet baïiç . , térs točna in y»j'wiv poiaà teio io&i . ' ' " 1 3 IO 17 E4 31 7 14 21 E8 5 IE 19 26 ttt prt 4 II IS £5 1 S 15 3£ £9 G 13 ao £7 P^ itb • IE 19 26 2 9 16 23 30 7 14 a 28 tob ned G 13 20 27 3 IO 17 24 1 3 19 22 29 nrd Legenda: i I OAozmc&ane embalaže CKfcoz mc&an>h komunalnin odpadkov l I Od.rL>; bioloških odpadkov Odvoz nevarnih odpadov Odvoz odpatlnc ctekliiCiic In elcklionoKc opreme Ko se prižgejo praznične luči, sredi mrzle bele zime, naj prijateljstvo ogreje nam dlani in lepe želje vzpnejo se iz srca v višine! Vse kar je slabo, z novim letom naj zbledi! Vse kar dobro je, naj za vekomaj živi! Vse kar je lepo, naj raste in cveti! Naj vas mir in sreča nikoli ne spusti! Vsem krajankam in krajanom krajevne skupnosti Muljava se zahvaljujemo za izkazano zaupanje in podporo na volitvah, hkrati pa vam želimo prijetne praznike ter srečno, zdravo in veselo novo leto! Sedanji in bivši člani Sveta Krajevne skupnosti Muljava EVROPSKA UNIJA VGilAlNi li^P REPUBLIKA SLOVENIJA ZO JVANCNA GORICA W Ml NISTRSTVO ZA ZDRAVJE ŽELIMO VAM ZDRAVJA V NOVEM LETU 2019 Vabljeni na delavnice Programa za krepitev zdravja, ki jih izvajamo v Zdravstvenem domu Ivančna Gorica, v Centru za krepitev zdravja. Za obisk delavnic je potrebna predhodna prijava na tel. 01 781 90 19 ali na elektronski naslov ckz@zd-ivg.si. Predhodne prijave so obvezne, ker želimo pred začetkom posamezne delavnice, z vami opraviti še individualni razgovor. Zdravo jem (zdrava prehrana) Zdravo hujšanje Gibam se Tehnike sproščanja Povišan krvni tlak Povišane maščobe v krvi Povišan krvni sladkor Zdravo živim Da, opuščam kajenje 14. 1. 2018 15. 1. 2018 28. 1. 2018 21. 1. 2018 23. 1. 2018 16. 1. 2018 18. 1. 2018 22. 1. 2018 23. 1. 2018 24. 1. 2018 28. 1. 2018 30. 1. 2018 le še nekaj ob 8.00 ob 16.30 popoldne popoldne dopoldne ob 18.30 ob 8.00 ob 18.00 ob 18.00 ob 8.00 ob 8.00 ob 18.00 prostih mest Vljudno vabljeni. Center za krepitev zdravja, Zdravstveni dom Ivančna Gorica Gospodarstvo december 2018 številka 9 10 Prvi brezplačni strokovni delavnici na temo energetske sanacije hiš odlično obiskani Ambrn* OTttmii Zadnji četrtek v novembru in prvi v decembru sta bili, v okviru operacije in.OVEin.URE s ciljem informiranja in ozaveščanja ljudi o potencialu učinkovite rabe energije (URE) in obnovljivih virov energije (OVE) za sonaravni razvoj, v Ivančni Gorici in v Trebnjem izvedeni prvi brezplačni strokovni delavnici in svetovalnici na temo energetske sanacije hiš. Udeležencem je neodvisni energetski svetovalec dr. Simon Muhič prikazal, kako različni sanacijski ukrepi in uporabljeni materiali vplivajo na energetsko bilance celotne hiše in kateri so tisti ukrepi, ki se nam finančno najprej povrnejo. Marsikdo je bil presenečen ob dejstvu, da v medijih najbolj reklamiran sanacijski ukrep prinese le malo prihrankov oziroma je točka vračila postavljena (pre)daleč v prihodnost. Je pa dr. Muhič predstavil in dokazal, kako se z integralnim pristopom k energetski sanaciji stavb lahko privarčuje precej sredstev in doseže želene učinke. Predstavil je tudi več vrst izolacijskih materialov, njihove prednosti in slabosti ter prikazal in dokazal, da je nam vsem dobro znani »stiropor«, v javnosti označen kot eden najbolj »nee-koloških« izolacijskih materialov, prevečkrat po krivici podcenjen kot možna rešitev pri izbiri materiala za toplotni ovoj stavbe. Zelo zanimivo je bilo poslušati dejstva in dokaze, empirične in praktične, o vplivih hidroizolacije in faznih izvedb sanacijskih ukrepov na toplotno bilanco stavbe. Še posebej je bil izpostavljen pomen parne zapore, ki lahko vpliva na zdravje hiše in njenih prebivalcev pozitivno ali negativno. Udeleženci so bili bolj kot ne presenečeni nad predlogom prvega sanacijskega ukrepa, katerega povračilna doba je že dobro leto. In ne, ta ukrep ni tisti, na katerega najprej pomislimo in ga tudi v praksi največkrat izvedemo kot prvega in menimo, da smo z njim rešili velik del toplotnih izgub. Zanimivo je bilo slišati, katero veliko sistemsko napako pri energetskih sanacijah so zaradi pomanjkanja strokovnega znanja pred desetletji delali investitorji pri sanacijah hiš v skandinavskih deželah in kakšne so bile negativne posledice teh ukrepov na zdravje populacije. Tudi pojem udobja oziroma ugodja v stanovanjih in hišah je dobil za mnoge nove razsežnosti in dokazljivo povezavo med temperaturo zraka in temperaturo zunanjih sten ter še nekaj drugimi parametri. V prihodnjem letu bo v okviru operacije v štirih občinah Ivančna Gorica, Trebnje, Žužemberk in Dolenjske Toplice izvedenih še osem brezplačnih delavnic z različnimi vsebinami. Posamezna tematska delavnica bo izvedena dvakrat. Vsi, ki želite biti obveščeni o terminih in naslovih delavnic vabimo, da obiščete spletno stran inoveinure.inoveks.si, kjer se lahko tudi naročite na obveščanje o prihodnjih delavnicah. Franc Fritz Murgelj Zdravstveno zavarovanje in medicinski pripomočki: negovalna postelja Preko obveznega zdravstvenega zavarovanja zavarovanim občanom pripada kar nekaj medicinskih pripomočkov, veliko ljudi pa ne ve, da medicinske pripomočke v večini predpisuje osebni zdravnik v zdravstvenem domu. Če mu ne poveste za svoje težave, vam ne more predpisati pripomočka, da bi vam s tem olajšal življenje. V prihodnjih številkah bomo predstavili najpogosteje uporabljene medicinske pripomočke, ki jih je možno dobiti preko obveznega zdravstvenega zavarovanja. Najpogostejše težave, ki si jih lahko olajšate s pripomočki, so: težko vstajanje iz stranišča ali kadi, dolgo stanje pod tušem, nevarnost padca, nestabilnost pri hoji, negovanje nepokretne osebe. Predstavljamo vam enega izmed njih, električno negovalno posteljo, ki mnogim olajša osnovne življenjske potrebe. Veliko vas v domačem okolju skrbi za starejše, bolne in nepokretne osebe. Pri tem se spopadate z različnimi težavami pa ne veste, da bi si lahko nego močno olajšali. Težavo lahko predstavlja prenizka postelja, kadar morajo starejši sami vstati, bi potrebovali trapez, ki bi vstajanje zelo olajšal. Veliko časa preležijo v stari, neudobni postelji? Vas, kadar skrbite zanje, boli križ zaradi prenizke in slabo dostopne postelje? Električna negovalna postelja omogoča starostnikom v tretjem življenjskem obdobju, da ohranijo Kam z odvečnimi stranmi? V Center ponovne uporabe Trebnje Stvari, ki jih ne uporabljate več, ne mečite v smeti. Raje jih podarite, prodajte, zamenjajte, ali pripeljite v vam najbližji Center ponovne uporabe. Center ponovne uporabe Trebnje se nahaja na novi lokaciji v bližini Trebnjega, pri deponiji Globoko (Hudeje 40, 8210 Trebnje). Lepo urejen prostor je namenjen prenovi, obnovi, demontaži in pripravi še uporabnih izdelkov za vnovično uporabo. veliko stopnjo samostojnosti, poleg tega dobijo še izjemno udobno posteljo. S to posteljo ne bo treba več podlagati vzglavja z blazino (za lažje dihanje), saj se vzglavje preprosto Bliža se božič in z njim praznovanje, božje drevesce krasi stanovanje, v jaslicah dete leži, ki nestrpno ga čakamo vsi. Toplini vsa vrata naj božič odpre, naj srečno obdobje za vas se začne! Naj sanje in želje uresničijo se! A leto prihodnje, naj zdravje vam da, obilja, ljubezni pa v čaši brez dna! Želimo vam prijetne praznike in radostno vzdušje! Hkrati pa se vam zahvaljujemo za razumevanje in sodelovanje pri izvajanju naših dejavnosti! Aktivne članice krajevne organizacije rdečega križa Muljava dvigne na željen naklon in se s tem olajšata dihanje kot tudi gledanje televizije v postelji. Za doseganje maksimalnega udobja se lahko poleg vzglavja dvigne tudi vznožje. Za lažje vstajanje se prilagodi višina postelje, v pomoč je tudi posteljni trapezom. Če skrbite za trajno nepokretno ali izredno slabo pokretno osebo, ji lahko z električno posteljo olajšate dolgotrajno ležanje in tudi spanje, s tem pa tudi sebi olajšate nego na domu. V naši občini imamo strokovnjaka Gašperja Novaka iz podjetja Blaginja, ki uporabnikom z veseljem prisluhne in svetuje pri iskanju najprimernejšega medicinskega pripomočka. Franc Fritz Murgelj Še uporabne izdelke, ki jih sami ne potrebujete več, lahko prinesete, po »zeleni« ceni pa lahko tudi sami kupite oblačila, obutev, športno opremo, igrače, knjige in še mnogo drugega. Zmanjšanje porabe dobrin, ponovna uporaba in reciklaža so nujno potrebni za našo varno zeleno prihodnost. Z vsakim odvrženim, še uporabnim izdelkom onesnažujemo okolje in brez potrebe trošimo naravne vire. Varovanje narave in ohranjanje čistega okolja je pomembna naloga centrov ponovne uporabe na vse več lokacijah po Sloveniji in nudi možnost zaposlitve vse več ljudem. Vaša odločitev za obisk CPU lahko veliko pripomore k zmanjševanju onesnaževanja okolje, porabljanju naravnih virov, zmanjša emisije CO2 in spodbuja k okoljsko odgovornemu, varčnemu potrošništvu. Za več informacij obiščite njihovo spletno stran www.cpu-reuse.com/centri-ponovne--uporabe/cpu-trebnje ali pa jih pokličite na telefonsko številko 059 983 176. Franc Fritz Murgelj MALI OGLAS V Ivančni Gorici oddamo poslovni prostor velikosti 55 m2. Informacije: 040 359 150 A Sobrače ^Šentvi m december 2018 številka 9 Kmetijstvo 11 Podjetniški kotiček z Območno obrtno -podjetniško zbornico Grosuplje PRIHAJAJOČI DOGODKI NA OOZ GROSUPLJE, več informacij in obvezne predhodne prijave na www.ooz-gro-suplje.si: • REDNO USPOSABLJANJE VOZNIKOV (koda 95) za leto 2019, sobota, 19. 1. 2019, v Kulturnem domu Grosuplje. • Seminar »DAVČNI OBRAČUN 2018 IN OSTALE DAVČNE NOVOSTI«, četrtek, 24. 1. 2019, v Domu obrtnikov v Grosuplju. Dodatna pojasnila na OOZ Grosuplje, ooz.grosuplje@ozs.si, 01-786 51 30, www.ooz-grosuplje.si, kjer smo Vam na voljo tudi za kakršna koli vprašanja poslovne narave. USPEŠNO ZAKLJUČILI Z IZVEDBO PROGRAMA ZA SPODBUJANJE RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA NA OOZ GROSUPLJE V LETU 2018: V sklopu t. i. Programa izobraževanja na OOZ Grosuplje je bilo v letu 2018 izvedenih več kot 20 izobraževalnih in poslovnih dogodkov, ki se jih je udeležilo več kot 400 udeležencev in udeleženk iz obrtniških oz. podjetniških vrst. Med drugim smo razstavljali na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, organizirali srečanje lokalnih podjetnic, na podjetniškem zajtrku z Ladejo Godino Košir smo govorili o konceptu krožnega gospodarstva. Organizirali smo številne strokovne seminarje (GDPR, Novosti v gradbeni zakonodaji, Zaposlovanje tujcev, Delovno pravo za računovodje), se učili tujih jezikov, računalništva, govorili o pomenu promocije zdravja na delovnem mestu, izvedli frizerski seminar oairNO-pciuETNiiiiA s Stevom Pavlovičem ipd. V decembru pa smo za vse ieobnica otroke svojih članov in njihovih zaposlenih organizi- 5ios !LLLJ E rali novoletno obdarovanje s prihodom Dedka Mraza. Verjamemo, da se je marsikdo izmed vas udeležil katerega izmed naših dogodkov. Vsem drugim pa vabilo, da obiščejo spletno stran OOZ Grosuplje ali pa se kar osebno oglasijo pri nas, da ugotovijo, kako se lahko udeležijo kakega izmed naših dogodkov. Nadaljujemo že takoj v januarju. VSEM BRALCEM KLASJA ŽELIMO USPEŠEN ZAKLJUČEK LETA, MIRNE PRAZNIKE TER OBILO OSEBNIH IN POSLOVNIH USPEHOV V PRIHAJAJOČEM LETU. SREČNO. VAŠA ZBORNICA novega vam leta zarja prinese dneve brez viharja, izpolni dobre vam želje! (F. Levstik) Stična želi svojim članom, delavcem, kooperantom, poslovnim partnerjem, strankam in občanom VESEL BOŽIČ, V LETU 2019 pa pomladno sveže energije, poletno iskrivih idej, jesensko bogate bere, zimsko belih sanj in vsak dan nekaj lepega in dobrega. Vsem se zahvaljujemo za obiske v naših poslovalnicah, iskreno veseli pa vas bomo tudi v letu 20191 Dragi obiskovalci sobotne tržnice v Ivančni Gorici in Izletniškega turizma Okorn v Turistični vasi Pristava, naj vas s toplino Božič greje, naj vez družinsko utrdil A novo leto naj zaseje vse, česar si srce želi! Ljubezen, zdravje in veselje življenje bogato naj vam obrodi, a vse začrtane naj cilje v uspeh usoda spremeni. Lepe praznike in ose dobro o nooem letu 2019 vam želimo Okornooe s Pristave » Prijetno domače mlado vino 2018« je cviček z Debelega hriba Tudi letošnje martinovo je v Ivančni Gorici minilo v prijetnem druženju na tradicionalni sobotni tržnici. Poleg že uveljavljenega pokušanja in ocenjevanja vin okoliških vinogradniških društev so obiskovalci letos lahko pokušali in izbrali tudi okusne mesnine treh domačih mesarjev. Prijetno jesensko dopoldne, v soboto, 17. novembra, je tudi letos privabilo številne obiskovalce, željne pokušanja dobre hrane in kapljice. Že tako bogato založena tržnica se je na Martinovo soboto kar šibi-la pod najrazličnejšimi dobrotami naših stalnih ponudnikov, posebno mesto pa je vendarle pripadlo vinogradniškim društvom. Letos so svoja vina na pokušino postavila domača in sosednja vinogradniška društva, kjer je aktivnih veliko vinarjev iz naših krajev, in sicer: - Vinogradniško turistično društvo Čatež pod Zaplazom, - Vinogradniško društvo ŠTUC Šmartno, - Društvo vinogradnikov Suha krajina in - Vinogradniško-sadjarsko turistično društvo Debeli hrib. Na pokušino so postavili svoja skrbno pridelana in negovana mlada bela in rdeča vina, vseh vzorcev se je skupno nabralo petnajst. Obiskovalci so na stojnici »Prijetno domače« prejeli spominski kozarček, s katerim so lahko pokušali vzorce in svoj glas namenili eni sorti belega in eni sorti rdečega vina. Kot že rečeno pa so letos obiskovalci dobili tudi prijetno nalogo pokušanja in ocenjevanja pečenic in krvavic naših domačih mesarjev. Svoje dobrote so na letošnji Martinovi tržnici predstavili: - Dobrote z vasi iz Šentvida pri Stični, - Mesarstvo Maver iz Stične in - Mesnica Pikl iz Ivančne Gorice. Martinova tržnica pa seveda ne bi bila popolna brez bogatega kulturnega programa, za katerega so poskrbeli Oktet fantov KD Stična, harmonikarji Tjaša Miklavčič, Rok Horvat, Žiga Zaletelj in Gašper Štraj-nar in ansambel družine Štefančič iz Dobrepolja. Po zaključku pokušine vin in mesnin je ocenjevalna komisija preštela vse zbrane glasove obiskovalcev tržnice in razglasila rezultate glasovanja. Najbolj všečna mlada vina 2018 po oceni obiskovalcev tržnice v Ivančni Gorici so: Bela vina: ZLATO PRIZNANJE: Tatjana Piškur, Vinogradniško-sadjarsko turistično društvo Debeli hrib (žamet rose) SREBRNO PRIZNANJE: Anton Čer-nivec, Društvo vinogradnikov Suha krajina (scheurebe) BRONASTO PRIZNANJE: Marija Lenart, Vinogradniško društvo ŠTUC Šmartno (dolenjsko belo) Rdeča vina: ZLATO PRIZNANJE: Andrej Piškur, Vinogradniško-sadjarsko turistično društvo Debeli hrib (cviček) SREBRNO PRIZNANJE: Jože Zadra-žnik, Vinogradniško-sadjarsko turistično društvo Debeli hrib (cviček) BRONASTO PRIZNANJE: Jože Šte-pec, Vinogradniško-turistično društvo Čatež pod Zaplazom (modra frankinja) »Prijetno domače mlado vino 2018« pa je postal cviček Andreja Piškurja, Vinogradniško-sadjarsko turistično društvo Debeli hrib. Občina Ivančna Gorica ga bo nagradila z odkupom za protokolarne namene. Najokusnejše mesnine po mnenju obiskovalcev tržnice pa so: PEČENICA: ZLATO PRIZNANJE: Dobrote z vasi, Šentvid pri Stični SREBRNO PRIZNANJE: Mesnica Pikl, Ivančna Gorica BRONASTO PRIZNANJE: Mesarstvo Maver, Stična KRVAVICA: ZLATO PRIZNANJE: Mesarstvo Maver, Stična SREBRNO PRIZNANJE: Dobrote z vasi, Šentvid pri Stični BRONASTO PRIZNANJE: Mesnica Pikl, Ivančna Gorica Priznanja in praktične nagrade sta najbolje ocenjenim vinarjem in mesarstvom podelila župan Dušan Strnad in direktor Zavoda Prijetno domače Miha Genorio. Gašper Stopar 12 Kmetijstvo december 2018 številka 9 IlitttMi Ekskurzija govedorejcev na Goriško in v Brda Ko so okrog Martinovega večja dela na kmetijah že opravljena, se začnemo kmetje pripravljati na zimsko obdobje, ki pa seveda ni brezdelje, je le drugačno delo in druge aktivnosti. Med te spada tudi dodatno izobraževanje, saj so nam že od mladega vcepljali v glavo, da kolikor znaš, toliko veljaš. V tem smislu je vodstvo Govedorejskega društva Stična pred kratkim organiziralo strokovno ekskurzijo na Goriško in v Brda. Vsekakor je zanimivo, s kakšnimi težavami se srečujejo kmetje na tem koncu Slovenije. Seveda je generalna problematika kmetov, pravzaprav povsod enaka, to so nizke odkupne cene pridelkov, so pa zadeve, ki se razlikujejo od pokrajine do pokrajine, včasih lahko rečemo, da celo od kmetije do kmetije. Prav to nas je na obravnavani ekskurziji še posebej zanimalo. V svojo pot smo tako zajeli strokovni kakor tudi kulturno zgodovinski vidik. Zjutrajsmo se najprej ustavili v znamenitem frančiškanskem samostanu Kostanjevica, ki stoji na vzpetini med Staro in Novo Gorico. Poznan je predvsem po tem, da je tam pokopan zadnji francoski kralj Karel 10 iz rodbine Borbonov z vso svojo družino. Ko ga je leta 1830 revolucija odnesla iz prestola, je po nekajletnem popotovanju po Evropi nazadnje prispel v Gorico, kjer si je seveda za časa življenja izbral kraj pokopa prav samostan Kostanjevica. V kripti pod cerkvijo so sarkofagi s posmrtnimi ostanki njega in njegove družine. Samostan je poznan tudi po tem, da poseduje tudi izredno zanimivo knjižnico, ki jo je uredil pater Stanislav Škrabec. V njej je razstavljena tudi originalna, prva slovenska slovnica Adama Bohoriča Artice horule (Zimske urice), iz leta 1584. Samostan se ponaša tudi z lepim nasadom vrtnic borbonk, ki so v tem času seveda že odcvetele. r* * : V« ¿'JÄ, * J M i . v '.o vv % ■ > • M'- V -v- Na Sabotinu smo prisluhnili razlagi kustosa Od tu tudi izhaja, da je Nova Gorica mesto vrtnic. Trenutno pa v gospodarskem delu samostana deluje Don Pierinova skupnost sedmih fantov, ki se odvajajo odvisnosti od drog in se z delom sami preživljajo. Strokovni del naše ekskurzije pa smo začeli na KGZS Zavodu v Novi Gorici, kjer so nas seznanili z njihovimi dejavnostmi. Ker imajo tu tudi vzrejni center bikov za razplod, so nam nekaj od teh tudi predstavili. V sklopu Zavoda posluje tudi velika drevesnica, ki pa je locirana v vasi Bilje, kjer vzgajajo sadike sadnega drevja pa trte pa tudi sadike kakija, ki je trenutno tako zanimiv. Od tu nas je terenska kmetijska svetovalka peljala v zaledje Nove Gorice, v 20 km oddaljeno planoto Banjšči-ce, kjer smo si na nadmorski višini okrog 700 m ogledali dve kmetiji, ki obe delujeta v območju z omejenimi dejavniki za kmetovanje. Prva ima eko certifikat in obdeluje 24 ha kmetijskih površin, od katerih je le 0,5 ha njiv. Redijo 15 krav dojilj, nekaj telic, nekaj prašičev, kokoši in piščance za meso. Mladi gospodar znaten del te proizvodnje predela doma, saj ima registrirano dopolnilno dejavnost razsek mesa, ki ga Tečaj varnega dela z motorno žago Dokaj pogoste nesreče in poškodbe s kmetijskimi stroji, ki imajo velikokrat tudi tragične posledice, nas opozarjajo na to, da smo pri delu velikokrat premalo pozorni, kar nas lahko tudi drago stane. Zaradi tega se je enota Zavoda za gozdove iz Ivančne Gorice, pod vodstvom Romana Črniča in revirno gozdarko Branko Ojnik, odločila, da organizira dvodnevni tečaj varnega dela z motorno žago, ki se ga je udeležilo 18 gozdnih posestnikov iz naše okolice. Prvi dan nam je strokovnjak iz Zavoda za gozdove teoretično predaval o pravilni uporabi motorne žage z poudarkom na varnem in čim lažjem delu. Ob tem nas je seveda seznanil tudi z tehnološkimi novostmi pri novejših motornih žagah, kar vse pripomore k lažjemu in enostavnejšemu delu. Poleg običajnih del v gozdu nas je opozarjal na dodatno pazljivost v primerih čiščenja gozdov po različnih ujmah, kjer so drevesa poškodovana ali na pol podrta in polomljena in tako izjemno nevarna za delavca, saj nas mediji tako rekoč dnevno seznanjajo z nesrečami pri podobnih delih. V nadaljevanju smo se seznanili tudi z vzdrževanjem motorne žage, strokovni sodelavec pa nam je praktič- Pozorno smo prisluhnili nazorni razlagi inštruktorja no pokazal osnovne reze in nevarnosti, ki se ob delu pojavljajo. Drugi dan pa smo se odpravili v gozd, se razdelili v tri skupine, kjer so naši inštruktorji najprej pregledali našo opremo, ki je predpisana za varno delo v gozdu. Za tem pa smo se lotili podiranja dreves, kjer nas je inštruktor najprej seznanil z izborom smeri podiranja pa zasekom in veličino ščetine in pete ter vbodnim in pahljačastim rezom, seveda vse to ob upoštevanju varnostnih predpisov in priporočil. Tako smo pod nadzorom inštruktorja podrli vsak po eno drevo in smo bili pri proti Novi Gorici. Tam smo se po znani osimski cesti povzpeli na znameniti Sabotin, kjer je pod njegovim vrhom urejen lep muzej prve svetovne vojne, saj je znano, da je tod potekala znamenita soška fronta. Celoten hrib je prepreden z obsežnim sistemom kavern skozi katere smo se sprehodili tudi mi iz ene stani hriba na drugo. V prostorih nekdanje karavle pa je razstavljena muzejska zbirka iz tistega obdobja. Že na večer smo se z avtobusom vračali v dolino, ko je pred avtobusom prečkala pot gruča divjih prašičev, kar v naših krajih le redko vidimo. Seveda smo šli še v Brda na pozno kosilo in pa na degu-stacijo vin v lepo urejeno vinoteko Pulec v Medani. V imenu udeležencev ekskurzije se zahvaljujem vodstvu Govedo-rejskega društva Stična, da so nam pripravili tako zanimivo in pestro ekskurzijo. Prav tako pa tudi Kmetijski zadrugi Stična za dobro malico. Lojze Podobnik razvozi kupcem večinoma v Novo Gorico in okolico, kjer dosega tudi znatno boljše cene, kot pa smo jim priča pri konvencionalni prodaji. Glede na to, da imajo le 0,5 ha njiv, tam pridelujejo le krompir in zelenjavo, kar pa v večini porabijo zase. Po zanimivem pogovoru z gospodarjem so nas še priložnostno pogostili, nakar smo se odpeljali še na sosednjo kmetijo. Tu pa kmetujejo na konvencionalni način in na 35 ha travinja redijo približno 60 govedi, od katerih je nekaj čez 30 krav molznic, rjave pasme in so torej usmerjeni v mlečno proizvodnjo, saj oddajajo mleko v mlekarno Kobarid, kjer dosežejo znatno višjo ceno kot pri nas. Letno oddajo 160 000 l mleka, ki ga mlekarna pobira vsaki drugi dan. Vso krmo pridelajo na svojih travnikih, in sicer travo silirajo v bale, sušijo na tleh za seno, ali pa jo sušijo na dosuševalni napravi, pač odvisno od vremena v času košnje. Gospodar je povedal, da se v zimskem času ukvarja tudi s spravilom lesa, saj imajo tudi 23 ha gozda. Tudi tukaj nam je prijazna gospodinja pripravila priložnostno pogostitev iz domačih dobrot, nato smo se poslovili in odpeljali nazaj tem kar uspešni, saj se nam kakšna nesreča ni pripetila kljub občasnim sunkom vetra, kar je pri podiranju drevja še en dodaten element, s katerim moramo računati. Udeleženci smo tako obnovili oziroma utrdili znanje, da bomo pri delu v gozdu bolj varni. Za uspešno izveden tečaj se zahvaljujemo ekipi Zavoda za gozdove, enote iz Ivanč-ne Gorice pod vodstvom Romana Črniča in v sodelovanju z Branko Ojnik. Seveda pa se zahvaljujemo tudi Občini Ivančna Gorica, ki je projekt finančno omogočila. Lojze Podobnik Upravna enota Grosuplje obvešča Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo, Služba za register kmetijskih gospodarstev sporoča, da aplikacija za vodenje registra kmetijskih gospodarstev (RKG, GERK) v obdobju od 28.12.2018 od 13. ure do 20.1.2019 ne bo delovala, zaradi prehoda na nov koordinatni sistem in priprave podatkov za potrebe subvencijske kampanje za leto 2019. Stranke torej v tem obdobju na Upravni enoti Grosuplje ne boste mogle spreminjati podatkov v RKG oziroma podatkov o GERK-ih kmetijskega gospodarstva. Poziv za ureditev GERK-ov in prenos plačilnih pravic za uveljavljanje v letu 2019 Preverite in uredite vrisane GERK-e Pred oddajo zbirne vloge je treba v Registru kmetijskih gospodarstev (RKG) preveriti in po potrebi urediti vrisane GERK-e na kmetijskem gospodarstvu. Ker bo predvidoma RKG v prvih tednih januarja 2019 zaprt, vas pozivamo, da k urejanju GERK-ov pristopite že zdaj. Če imate dostop do interneta, lahko pravilnost vrisa GERK-ov preverite na javnem spletnem pregledovalniku grafičnih podatkov MKGP-RKG (http://rkg.gov.si/GERK/WebViewer/). Do GERK-ov dostopate z vpisom vaše KMG-MID številke. Kdor nima možnosti za dostop do spleta, lahko za pregled GERK-ov zaprosi na upravni enoti ali na enoti kmetijske svetovalne službe. Pri pregledu bodite pozorni, da so na ortofoto posnetkih meje vaših GERK-ov pravilno izrisane glede na dejansko stanje v naravi. Če boste ugotovili, da prihaja do razhajanj oz. če je prišlo do kakršnihkoli sprememb na vaših zemljiščih (nakup, prenehanje uporabe, spremembe dejanske rabe ipd.) se naročite na upravni enoti za ureditev GERK-ov. GERK-e je treba na upravnih enotah urediti najkasneje en dan pred oddajo zbirne vloge. Razmislite o oddaji viška ali pridobitvi manjkajočih plačilnih pravic za leto 2019 Rok za oddajo vlog za prenos plačilnih pravic, za katere prevzemnik uveljavlja osnovno plačilo za leto 2019, je 28. februar 2019. Plačilne pravice, prenesene po tem datumu, se bodo lahko uveljavljale šele za leto 2020. Nosilec KMG, ki poseduje in želi prenesti plačilne pravice, fizično ali elektronsko izpolni Vlogo za prenos plačilnih pravic. Če se odloči za elektronski vnos, je ta možen preko spletne aplikacije pri kmetijskem svetovalcu. Izpolnjena vloga mora biti v fizični obliki poslana na Agencijo s podpisom prenosnika in prevzemnika. Pozivamo nosilce KMG, ki imate zaradi zmanjšanja kmetijskih površin na razpolago višek plačilnih pravic, da le - te ponudite na trgu ter hkrati nosilce KMG, ki potrebujete dodatne plačilne pravice, da le - te intenzivno poiščete znotraj svojega okolja ali na trgu. Kmetijsko svetovalna služba Ivančna Gorica Predložitev obračuna pavšalnega nadomestila za leto 2018 Davčni zavezanci, ki so imeli v letu 2018 pravico do uveljavljanja pavšalnega nadomestila, morajo najkasneje do 31. januarja 2019 sestaviti obračun pavšalnega nadomestila in ga predložiti davčnemu organu v elektronski obliki prek sistema e Davki. Obračun pavšalnega nadomestila so dolžni predložiti tudi imetniki dovoljenj, ki v letu 2018 niso opravili nobene dobave na podlagi veljavnega dovoljenja. V primeru, da imetnik dovoljenja ne predloži obračuna pavšalnega nadomestila do 31. januarja tekočega leta za preteklo koledarsko leto, davčni organ imetniku odvzame dovoljenje za celo koledarsko leto. Za dovoljenje lahko zaprosi šele naslednje leto. Na kmetijski svetovalni službi oddajamo obračune pavšalnega nadomestila vsem tistim, ki ste nas za ta namen pooblastili. S seboj prinesite vse račune za leto 2018, kjer ste uveljavljali pavšalno nadomestilo. Kmetijsko svetovalna služba Ivančna Gorica A Sobrače (O) december 2018 številka 9 Okolje 13 NAČRT ODVOZA KOMUNALNIH ODPADKOV V LETU 2019 V OBČINI IVANCNA GORICA I. ODVOZ meSanih komunalnih odpadkov in meSane embalaže Mešane komunalne odpadke in mešano embalažo bomo odvažali vsak dan od ponedeljka do petka ne glede na praznike, izmenično na 14 dni razen štirih praznikov 1. 1., 1. 5., 1. 11. in 25. 12., ko odpadkov ne bomo odvažali. Odvoz bomo nadomestili s prvo soboto po prazniku to je 5. 1., 4. 5., 2. 11. in 28. 12. (dne 02. 01. 2019 se začne odvoz mešane embalaže). Ponedeljek: KS IVANČNA GORICA, brez naselja Spodnja Draga Torek: Naselje Spodnja Draga, KS AMBRUS, KS KRKA, KS VIŠNJA GORA, KS ZAGRADEC, KS MULJAVA - brez naselij: Bojanji Vrh, V. in M. Kompolje, Sušica, Trebež, Sreda: KS DOB, KS SOBRAČE, KS TEMENICA, KS MULJAVA - naselja; Bojanji Vrh, V. in M. Kompolje, Sušica, Trebež Četrtek: KS ŠENTVID - brez naselij: Artiža vas, Glogovica, Velike Pece, Vrhpolje Petek: KS METNAJ, KS STIČNA, KS ŠENTVID - naselja: Artiža vas, Glogovica, Velike Pece, Vrhpolje. II. ODVOZ BIOLOŠKO RAZGRADLJIVIH ODPADKOV Biološko razgradljive odpadke bomo, ne glede na praznike (izjema je enaka kot pri točki I.), v poletnem času odvažali enkrat na teden, v zimskem času (od 15. 11. do 15. 3.) enkrat na 14 dni. Ponedeljek: KS DOB, KS ŠENTVID, KS STIČNA, KS METNAJ, KS MULJAVA, KS KRKA, KS ZAGRADEC, KS AMBRUS, KS SOBRAČE, KS TEMENICA, KS VIŠNJA GORA - OKOLICA, brez naselja Višnja Gora (prvi odvoz 7. 1. 2019) Sreda: KS IVANČNA GORICA, KS VIŠNJA GORA - naselje Višnja Gora (prvi odvoz 9. 1. 2019) III. ODVOZ LOČENO ZBRANIH ODPADKOV Torek: Steklo (odvoz na 14 dni, z začetkom 08. 01. 2019) Sreda: Papir in karton (tedenski odvoz) IV. ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV I. Odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev Dopisnico iz leta 2018, ki je sestavni del brošure za leto 2018, lahko izkoristite še do 31. 12. 2018 (do tega datuma mora biti oddana v nabiralnik ali na pošto oz. jo dostavite na sedež JKP), po tem datumu ji veljavnost poteče. Najkasneje v januarju 2019 bodo po pošti poslane nove brošure za leto 2019. Dopisnico, ki bo v brošuri, je treba shraniti. Način odvoza kosovnih odpadkov ostaja enak letu 2018. Naročilo odvoza kosovnih odpadkov lahko naročate tudi preko naše spletne strani na http://odpadki.jkpg.si/zbiranje-in-odvoz/kosovni-odpadki/narocilo--odvoza-kos-odpadkov. V. PREVZEM NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV POMLADANSKI PREVZEM sobota 16. 3. 2019 Temenica -parkirišče pri trgovini 7.30-8.00 sobota 16. 3. 2019 Radohova vas -parkirišče pri železniški postaji 8.15 -8.45 sobota 16. 3. 2019 Dob -na avtobusni postaji 9.00-9.30 sobota 16. 3. 2019 Šentvid pri Stični -parkirišče pri trgovini Tuš 10.00-11.00 sobota 16. 3. 2019 Stična -parkirišče pri samostanu 11.30-12.30 sobota 16. 3. 2019 Ivančna Gorica -parkirišče pri Zdravstvenem domu 13.00-14.00 sobota 16. 3. 2019 Muljava -parkirišče pred kulturnim domom 14.30-15.30 sobota 16. 3. 2019 Višnja Gora -parkirišče pri Cestnem podjetju 16.00-17.00 ponedeljek 18. 3. 2019 Ambrus -parkirišče pred družbenim domom 14.30-15.30 ponedeljek 18. 3. 2019 Zagradec -parkirišče pri trgovini KZ 16.00-17.00 ponedeljek 18. 3. 2019 Krka parkirišče pri Gostišču Krka 17.30-18.30 JESENSKI PREVZEM sobota 5. 10. 2019 Temenica parkirišče pri trgovini 7.30-8.00 sobota 5. 10. 2019 Radohova vas parkirišče pri železniški postaji 8.15-8.45 sobota 5. 10. 2019 Dob na avtobusni postaji 9.00-9.30 sobota 5. 10. 2019 Šentvid pri Stični parkirišče pri trgovini Blatnik 10.00-11.00 sobota 5. 10. 2019 Stična parkirišče pri samostanu 11.30-12.30 sobota 5. 10. 2019 Ivančna Gorica parkirišče pri Zdravstvenem domu 13.00-14.00 sobota 5. 10. 2019 Muljava parkirišče pred kulturnim domom 14.30-15.30 sobota 5. 10. 2019 Višnja Gora parkirišče pri Cestnem podjetju 16.00-17.00 ponedeljek 7. 10. 2019 Ambrus parkirišče pred družbenim domom 14.30-15.30 ponedeljek 7. 10. 2019 Zagradec parkirišče pri trgovini KZ 16.00-17.00 ponedeljek 7. 10. 2019 Krka parkirišče pri Gostišču Krka 17.30-18.30 VI. Prevzem odpadne električne in elektronske opreme (OEEO) bo v soboto, 13. 04. 2019, po naslednjem vrstnem redu: NASELJE: ČAS ZBIRANJA: Skupina 1: SOBRAČE - pri gasilskem domu 7.30-7.45 TEMENICA - pri trgovini 8.00 -8.30 ŠENTPAVEL- pri trgovini Agrograd 8.45-9.00 ŠENTVID PRI STIČNI - pri gasilskem domu 9.15-9.45 PETRUŠNA VAS - pri ekološkem otoku 10.00-10.15 METNAJ - pri gasilskem domu 10.30-10.45 STIČNA - na glavni avtobusni postaji 11.00-11.30 IVANČNA GORICA - Studenec pri avtobusni postaji 11.45-12.00 IVANČNA GORICA - pri sta. blokih ob Lj. cesti 12.15-12.45 STRANSKA VAS - pri ekološkem otoku (viadukt) 13.00-13.15 VIŠNJA GORA - na železniški postaji 13.30-14.00 KRIŠKA VAS -pri gasilskem domu 14.15-14.30 Skupina 2 AMBRUS - pred Kmetijsko zadrugo 7.30-8.00 ZAGRADEC - pri šoli 8.30-9.00 VELIKE LESE - pri cestni bazi 9.15-9.45 KRKA - parkirišče Rebolj 10.00-10.30 MULJAVA - pred družbenim domom 10.4511.00 MLEŠČEVO - pri ekološkem otoku 11.15-11.30 HRASTOV DOL - sredi naselja 12.00-12.15 DOB- na avtobusni postaji 12.30-13.00 RADOHOVA VAS - na železniški postaji 13.15-13.45 VRH NAD VIŠNJO GORO - pri gasilskem domu 14.15-14.30 Med odpadno električno in elektronsko opremo sodijo: 1. Veliki gospodinjski aparati: pomivalni stroji, pralni stroji, štedilniki na elektriko ipd. 2. Hladilniki, zamrzovalne omare, klime ipd. 3. Monitorji, televizorji. 4. Mali aparati: sesalniki, likalniki, mlinčki za kavo, naprave za striženje las, osebni računalniki z vso opremo (miška, tipkovnica, procesor, tiskalnik ...), telefoni, radijski sprejemniki ipd. 5. Plinske sijalke: varčne žarnice ipd. VII. CENTER ZA RAVNANJE Z ODPADKI ŠPAJA DOLINA Odpiralni čas Letni delovni čas (15. 3.-14. 11.) Zimski delovni čas (15. 11.-14. 3.) pon - pet 7:00-19:00 pon-pet 7:00-16:00 sob 8:00-15:00 sob 8:00-13:00 nedelje in prazniki ZAPRTO Občani lahko v zbirnem centru brezplačno oddajate: - papir in kartonsko embalažo (zvezki, knjige, revije, časopisni papir, kartonasta embalaža ipd.); - mešano embalažo (plastenke, pločevinke, tetrapak, razne folije, kovinska embalaža, embalaža iz plastike ipd.); - stekleno embalažo (steklenice, kozarci od vlaganja ipd.) in ravno steklo (okenska stekla ipd.); - odpadne avtomobilske gume (dovoljeno 50 kg/gospodinjstvo/leto) - kovine (drobne kovine, večji kosi, kot so radiatorji, peči ipd.); - kosovne odpadke (pohištvo, sedežne garniture, vzmetnice, preproge, peči, športni rekviziti ...); - odpadno električno in elektronsko opremo (veliki gospodinjski aparati, hladilniki in zamrzovalne skrinje, televizorji, monitorji, mali gospodinjski aparati ipd.); - nevarne odpadke (akumulatorji, baterije, odpadna zdravila, pesticidi, odpadna olja, manjša električna in elektronska oprema v dolžini do 25 cm ipd.); - odpadni tekstil - za ponovno uporabo (oblačila, obutev); - PVC rolete (okenske plastične rolete); - odpadno plastiko (plastične igrače, večje plastične kose ...); - odpadno azbestno kritino (potrebni podatki ob oddaji: ime in priimek lastnika, naslov, rojstni datum, parcelna številka, katastrska občina); - inertne gradbene odpadke (beton, opeka, ploščice) - manjše količine (do 350 kg/dan, do 5000 kg/leto/gospodinjstvo); - lesne odpadke z vrtov in gospodinjstev (do 500 kg/leto). Občani lahko proti plačilu v zbirnem centru oddajate: - preostanek komunalnih odpadkov; - biološko razgradljive odpadke; - lahke izolacijske odpadke; - mešane gradbene odpadke (do 350 kg/dan oziroma do 5000 kg/leto/ gospodinjstvo). Vse pravne osebe, ki se ukvarjate s proizvodno in storitveno dejavnostjo, lahko v zbirnem centru odpadke oddajate pod enakimi pogoji kot fizične osebe, razen odpadne azbestne kritine in odpadni les (proti plačilu) ter mešane ali inertne gradbene odpadke, ki jih v zbirnem centru ne morete oddati. O vseh morebitnih spremembah načrta odvoza mešanih ali ločeno zbranih komunalnih odpadkov in o drugih novostih vas bomo obveščali preko lokalnega časopisa, naše spletni in Facebook strani ter lokalnega radia Zeleni val. Želimo si, da bi tudi v prihodnje skupaj z vami zagotavljali čisto in zdravo okolje. VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PARTNERJEM VOŠČIMO VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2019 Javno komunalno podjetje Grosuplje 14 Zdravje december 2018 številka 9 Ambrus OTCetnaj Sladkanje z medom Čebelarstvo je v Slovenijo že pred več kot 230 tisoč leti prinesel in predstavil v Sloveniji Anton Janša, prvi učitelj čebelarstva na Dunaju. Strokovnjaki enotnega mnenja, da lahko o naši deželi govorijo kot o evropskem biotskem parku, saj pri nas poleg avtohtone kranjske Sivke (čebele) živi tudi več kot 22.000 različnih vrst živih mikroorganizmov. Med je eden izmed bolj cenjenih živil živalskega izvora, ki je gosto tekoč ali kristalizirana naravna sladka snov, ki ga ustvarijo čebele Apis mellifera, tako da s svojim preleta-vanjem iz cveta na cvet posrkajo različne nektarje cvetov, mano pa pridobivajo na listih in iglicah ali izločkov živih delov rastlin, izločkov žuželk, ki sesajo rastlinski sok na živih delih rastlin. Katerega čebele zberejo ter predelajo z določenimi lastnimi snovmi, shranijo, posušijo ter pustijo dozoreti v satju. Naravni čebelji med vsebuje do 20 % vode. Po svoji sestavi je med koncentrirana raztopina sladkorjev - glukoze, fruktoze, saharoze, malo je prisotnih tudi ostalih sladkorjev, kar nam pove, da je med energijsko in hranilno bogato živilo, ki vsebuje tudi vitamine skupine B, vitamin C in fo-lat ter naslednje minerale baker, železo, natrij, fosfor, kalcij, selen, magnezij in druge, vendar je ta količina tako nizka, da je prispevek medu k priporočenim dnevnim vnosom teh hranilnih snovi zelo majhen. Sestava medu Približno 95 % suhe snovi v medu je sestavljenih iz ogljikovih hidratov predvsem glukoze in fruktoze. Od tega je 5-10 % oligosaharidov, skupaj približno 25 različnih di - in tri-saharidov. V medu so prisotni tudi nekateri encimi, hormoni kot tudi druge biološko aktivne snovi, zaradi česar medu in čebeljim izdelkom radi pripišemo zdravilne učinke, česar pa ne moremo zagotovo trditi, čeprav sodijo med živila, ki pozitiv- Kako zaščitimo zdravje otrok 20. novembra 2018 sem predavala staršem in vzgojiteljicam vrtca Marjetica Ivančna Gorica. Izhodišče mojega predavanja je bila ugotovitev iz prakse. V pediatrični ambulanti je preveč strahu, skrbi, premalo pa zaupanja in veselja ob rasti in razvoju naših otrok. Najprej smo se dotaknili bolezenskih znakov, ki staršem povzročajo največ skrbi in razkrili nekaj zmotnih prepričanj, ki te skrbi poglabljajo. Kašelj je eden najpogostejših bolezenskih znakov v otroštvu. Če ga ne spremljajo znaki težkega dihanja, utrujenost, vročina, je največkrat le spremljevalec akutnih prehladnih obolenj zgornjih dihal, ki jih otrok v skupinskem varstvu lahko preboli do 11 letno, po vsaki okužbi pa lahko kašlja do 3 tedne. Skrita pljučnica ali celo kronična bolezen pljuč so redke. Vročina kot znak akutne bolezni je obrambni mehanizem organizma proti povzročitelju bolezni. Vročina je samoomejujoča, otroku je treba le omogočiti, da se hladi. Kako visoka bo vročina in kako dolgo bo trajala, je odvisno predvsem od povzročitelja bolezni. Virus gripe povzroči prehladno obolenje z visoko vročino, ravno ob prebolevanju gripe so tudi najpogostejši vročinski krči, pri otrocih z nagnjenjem h krčem. Kako otroke zaščititi pred okužbo, vročino, vročinskimi krči? S cepljenjem! V drugem delu predavanj sem se dotaknila sodobnih navodil uradne medicine za zaščito zdravja. Za razvoj bolezni pri posamezniku so do 20 % odgovorni geni, 80 % vlogo se pripisuje načinu življenja. Epigenetika govori o vplivu okolja oz. načina življenja na izražanje genoma. Prehransko programiranje je pojem, ki govori o pomenu prehrane prvih 1000 dni, za zdravje človeka, za vse življenje. Zdravo življenje bodočih staršev 3 mesece pred spočetjem, prehrana nosečnice ter prehrana doječe matere in otroka prvi dve leti življenja, ključno vplivajo na metabolno zdravje za vse življenje. Skrb za čisto okolje, zagotavljanje pitne vode in čiščenje odpadnih voda, organizacija epidemiološke in zdravstvene službe so ključne naloge države v skrbi za javno zdravje. Zaščita prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi s cepljenjem je ena najuspešnejših metod primarne preventive, ki je izboljšala preživetje in kakovost življenja posameznika. Z odgovornostjo do lastnega zdravja pa posameznik lahko izbere zdravo, sezonsko, lokalno pridelano, sveže pripravljeno hrano, gibanje na svežem zraku, upošteva merila osebne higiene, higiene domačega bivalnega okolja. Po zaključku predavanja žal ni ostalo ne moči ne časa za diskusijo. V prijetnem pogovoru z gospo ravnateljico vrtca Branko Kovaček, sem ugotovila, kako različno je naše oz. njihovo delo, utrip obeh ustanov. Pa vendar nam je skupna iskrena predanost istemu cilju: zdravo, srečno otroštvo ter rast in razvoj naših otrok. Irena Zorc, dr. med., specialist pediater, Zdravstveni dom Ivančna Gorica no vplivajo ob prehladih in vnetjih. V nekaj opravljenih študijah se je sicer izkazalo, da ima med poleg pre-hranskih tudi zdravstvene učinke, če se ga uporablja v višjih odmerkih od 50g-80g priporočenega dnevnega vnosa, kar pa ne vpliva optimalno na naše zdravje, saj se moremo zavedati, da je sladkor eden izmed glavnih/poglavitnih vzrokov za nastanek dejavnikov tveganja za metabolni sidrom, debelost, karies, kot tudi sladkorno bolezen tipa II. Treba je torej upoštevati prehranska priporočila, kjer se priporoča omejitev sladkorjev v dnevni prehrani, kamor spada tudi med. Občasno si med lahko privoščimo na jedilniku v okviru uravnotežene prehrane in v okviru priporočenih količin kot pre-hransko dopolnilo, kar pomeni 2-3 žličke medu za otroke in 3-5 žličk medu za povprečno aktivne odrasle, kar bi lahko vplivalo pozitivno na naše zdravje. Med nam lahko služi kot zdrav nadomestek belega sladkorja, ki ga lahko dodamo manj, saj je slajši, vendar je treba paziti, da med dodamo toplim napitkom šele takrat, ko se napitek ohladi na 40 °C, saj višja temperatura izniči ali poškoduje določene zdravilne učinkovine. Delitev medu po izvoru (po pravilniku iz leta 2011): a) med iz nektarja ali cvetlični med - pridobljen iz nektarja cvetov b) gozdni med ali manin med - pridobljen predvsem iz izločkov insek- Izvor in vrste medu: V tujini Vrstni med Mešani med (tip medu) žajbljev med akacijev cvetlični citrusov med lipov gozdni evkaliptusov med kostanjev resin med hojev, smrekov timijanov med ajdov, med oljne ogrščice tov na živih delih rastlin ali izločkov živih delov rastlin c) vrstni med - kadar čebele naberejo mano ali nektar na pretežno eni rastlinski vrsti, se lahko med dopolni z navedbo oznake, ki se nanaša na izvor cvetov ali rastlin. Slovenski medi z zaščitenim geografskim poreklom in zaščiteno geografsko označbo Slovenski med ter blagovno znamko V Sloveniji imamo dve vrsti medu, ki imata zaščiteno geografsko poreklo, in sicer Kraški med in Kočevski med. Pridelovalci medu si lahko tudi pridobijo zaščiteno geografsko označ- bo Slovenski med, blagovno znamko Zlati panj. Med je eden izmed bolj cenjenih naravnih proizvodov, ki ga zaradi njegove vsebnosti in funkcionalnih lastnosti ogljikovih hidratov je odličen energijski vir za športnike. V zdravi uravnoteženi prehrani svetujemo občasno uživanje medu, predvsem različnih vrst medu, kot so akacijev, hojev, smrekov, lipov, cvetlični med in drugi. Ravno tako sladkornim bolnikom uživanja medu ne prepovemo, vendar ga je treba omejiti. Na trenutni letni čas, ko pogosto posegamo po čaju z medom in raznih slaščicah, ki vsebujejo med, imejmo obenem v mislih, da je med nadomestek belega sladkorja. Blaženka Kranjec, dipl. dietetičarka, Zdravstveni dom Ivančna Gorica Patronažne medicinske sestre v lokalnih skupnostih 0 Bi PUBLIKA iUOVEMjA HIWISTKiTYÜ2A20llMltE IVRQPfKA UNIJA Vljudno vabljeni v posvetovalnice patronažnih medicinskih sester v lokalnih skupnostih, kjer bo potekalo merjenje krvnega tlaka in krvnega sladkorja v naslednjih terminih: VIŠNJA GORA - V PROSTORIH KRAJEVNE SKUPNOSTI TOREK, 8. 1. 2019, OB 11.30 TOREK, 12. 2. 2019, OB 11.30 STIČNA - V PROSTORIH KRAJEVNE SKUPNOSTI ČETRTEK, 10. 1. 2019, OB 11.30 ČETRTEK, 14. 2. 2019, OB 11.30 ZAGRADEC - V PROSTORIH ZDRAVSTVENEGA DOMA TOREK, 8. 1. 2019, OB 9.00 TOREK, 12. 2. 2019, OB 9.00 AMBRUS - V PROSTORIH KULTURNEGA DOMA ČETRTEK, 10. 1. 2019, OB 9.00 ČETRTEK, 14. 2. 2019, OB 9.00 TEMENICA - V PROSTORIH KRAJEVNE SKUPNOSTI ČETRTEK, 17. 1. 2019, OB 8.00 ČETRTEK, 21. 2. 2019, OB 15.00 ŠENTVID PRI STIČNI - V PROSTORIH DOMA UPOKOJENCEV TOREK, 15. 1. 2019, OB 15.00 TOREK, 19. 2. 2019, OB 8.00 MULJAVA - V PROSTORIH KULTURNEGA DOMA TOREK, 15. 1. 2019, OB 12.00 TOREK, 12. 2. 2019, OB 12.00 KRKA - V PROSTORIH KRAJEVNE SKUPNOSTI ČETRTEK, 17. 1. 2019, OD 12.00 ČETRTEK, 14. 2. 2019, OB 12.00 DOB - V PROSTORIH KRAJEVNE SKUPNOSTI PONEDELJEK, 21. 1. 2019, OB 17.30 PONEDELJEK, 18. 2. 2019, OB 17.30 METNAJ - V PROSTORIH KRAJEVNE SKUPNOSTI ČETRTEK, 24. 1. 2019, OB 8.00 ČETRTEK, 21. 2. 2019, OB 8.00 Vljudno vabljeni! Patronažne medicinske sestre, Zdravstveni dom Ivančna Gorica URARSTVO W lupše 0 URARSTVO IN IZDELAVA KLJUČEV DELOVNI ¿At ~ P0^-PCT:C9M-12.00 GSM: 0M> 350 1 «w -1 J.DO A Sobrače ^Šentvi m december 2018 številka 9 Krajevne skupnosti 15 V Stični že sedmič Ambroževa maša Čebelarji ČD Stična smo se že sedmič zapovrstjo v Stični udeležili Ambroževe maše, ki je tudi letos potekala na prvo decembrsko in hkrati na prvo Adventno nedeljo v stiški baziliki. Sveti Ambrož, ki velja za zavetnika čebelarjev, goduje sicer 7. decembra. Tudi tokrat smo na mašo povabili župana Dušana Strnada, ki se je maše udeležil s soprogo. In prav tako smo se razveselili vseh čebelarjev iz sosednjih društev, ki so se odzvali našemu vabilu. S svojim praporjem so, za nas pomemben dogodek, obogatili čebelarji iz ČD Krka in Zagradec, ČD Grosuplja in iz Regijske čebelarske zveze Petra Pavla Glavarja. Z mašo, ki so jo darovali p. Maksi-miljan, P. Avguštin in P. Branko, smo čebelarji prosili za zdravje in pri- dnost svojih čebel. Po maši smo vse navzoče farane pogostili pred cerkvijo z različnimi čebelarskimi dobrotami, ki so jih pripravili čebelarji našega društva. Naj medi! Za ČD Stična, Petra Peunik Okorn Foto: Gašper Stopar Drage čebelarke, dragi čebelarji, pozor! Vse čebelarje, ki bi se želeli včlaniti v eno izmed obeh čebelarskih društev v občini Ivančna Gorica, naj spomnimo, da lahko to storite le pred ali na občnem zboru posameznega društva. Včlanitev do prihodnjega leta žal ne bo več mogoča. Za več informacij se obrnite na enega izmed spodnjih kontaktov. Občni zbor ČD STIČNA: sobota, 19. 1. 2019 ob 16.00, v Gasilskem domu Stična (kontaktna oseba je Joži Pevec: pevec.jozi@gmail.com) Občni zbor ČD KRKA IN ZAGRADEC: sobota, 19. 1. 2019 ob 17.00, v Gostišču Krka (kontaktna oseba je Marjan Volaj: marjan.volaj@gmail.com) Naj medi! ČD Stična in ČD Krka in Zagradec Tradicionalni slovenski zajtrk 2018 Tretji petek v novembru je bil posvečen slovenskemu zajtrku v vrtcih in šolah. Letos je bil to že dvanajsti po vrsti. Pred dvanajstimi leti smo namreč slovenski čebelarji začeli z »medenim« zajtrkom, ki je zdaj osrednji projekt promocije slovenske hrane! ČZS je pred osmimi leti predlagala vseslovenski »projekt« Tradicionalni slovenski zajtrk in kasneje je Vlada RS na pobudo ČZS razglasila Dan slovenske hrane. Pred dvanajstimi leti si ni nihče upal predstavljati, da bo postal to osrednji vseslovenski projekt promocije slovenske hrane. Še več, čebelarji projekt širimo tudi izven naših meja. Vsi nam priznavajo, da gre za odličen projekt in da smo pobudniki tega čebelarji, na kar smo lahko upravičeno ponosni! Kot vsako leto smo se čebelarji Čebelarskega društva Krka in Zagradec tudi letos udeležili medenega zajtrka ter obiskali otroke in šolarje na Muljavi, Krki, Za-gradcu in Ambrusu. V vrtcu in šoli v Za-gradcu smo pripravili razstavo panjev, čebelarskega orodja in čebelarskih proizvodov. Razstavljene so bile slike čebel, prave in didaktične satnice, zaščitne obleke, prospekti in čebelarske knjige. Največje zanimanje pa so šolarji pokazali ob izdelkih, ki so jih naredili krožkarji čebelarskega krožka, od poslikav panjskih končnic, ulitkov iz voska do malih ma- gnetkov v obliki panjskih končnic in miniaturk medu. Radovednežem so na vprašanja veselo odgovarjali krožkarji čebelarskega krožka Ana, Lea in Tilen. V šoli smo pripravili predstavitev pomembnosti čebel in čebelarstva, še posebej na odvisnosti do pridelave hrane, zdrave, doma lokalno pridelane hrane. Čebele so tudi pomemben pokazatelj na spremembe v okolju, od onesnaženosti okolja do podnebnih sprememb. Za to pa je v veliki meri krivda človeka. Preživetje čebel in človeka je vedno bolj odvisno od našega ravnanja z okoljem. Za zaključek so šolarji pod mentorstvom tovarišice Mateje odigrali prisrčno igrico o medvedku Puju in Christopherju Robinu, kako sta poskušala priti do medu. Tu je bil predstavljen tudi kostum kranjske sivke, ki ga je poslala ČZS. Res je bil čudovit dan. V vrtcu smo rajali ob posnetkih »ranjske sivke« s Čuki in ribičem Pepetom, se sladkali, da se je med cedil okoli ust. Naši malčki in šolarji so nas zasuli z vprašanji. Presenečeni smo ugotavljali, da že dobro poznajo skrivnosti čebeljega življenja in zdrave prehrane. Ne smemo pa pozabiti, da so k temu bistveno pripomogli tudi vzgojitelji in učitelji v vrtcih in šolah. Ustvarili so čudovito vzdušje, ko so nas pričakali v čebeljih kostumih in okrašenih prostorih polnih risbic čebeljih motivov in posnetkov zdrave prehrane. Res poučen in hkrati zabaven dan za vse, ki smo sodelovali. Posnetki so iz zagraške šole in vrtca. Marjan Volaj Si vi - v v ■ ■■v prižigom svec smo se ze enajstič poklonili žrtvam prometnih nesreč Tretja nedelja v novembru je že vrsto let posvečena Svetovnemu dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč. Dan, ob katerem se spomnimo vseh umrlih in poškodovanih v prometnih nesrečah, pa tudi njihovih bližnjih, prijateljev, sodelavcev in znancev. Letošnji svetovni dan je potekal pod sloganom Če bi ceste spregovorile in pod sloganom Prispevajmo svoj delež k izboljšanju varnosti v cestnem prometu. V Sloveniji aktivnosti ob svetovnem dnevu organizira Zavod Varna pot, projektu pa se že enajsto leto zaporedoma pridružujemo tudi v občini Ivančna Gorica. Člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Ivančna Gorica so tako tudi letos organizirali spominski prižig sveč, ki je potekal v soboto, 17. novembra v večernih urah, v krožišču v Ivančni Gorici. Prižigu so se poleg članov ZŠAM pridružili tudi župan Dušan Strnad, predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Ivančna Gorica Marjan Balant, policista Policijske postaje Grosuplje Damijan Mišigoj in Igor Mahnič, člani Gold Wing kluba Dolenjska, predstavnik Društva ljubiteljev starodobnih vozil Škofljica in nekateri občani. Gašper Stopar ^P® , - O , ■ • 4 ■ .V - ■ j* . • fm mm- ** - - ■ —. ■ * * * t Vsem članicam in članom, občankam in občanom, še posebej pa vsem udeležencem v prometu, želimo vesele praznike, v letu 2019 pa čim več brezskrbnih in varnih kilometrov v prometu. To vam želi Združenje šoferjev in avtomehanikov Ivančna Gorica * **L * C. J, Tudi letos nas je Božiček presenetil Res je, tudi letos nam je Božiček ušpičil eno izmed svojih pogostih vragolij. Medtem ko so ga šentviški otroci nestrpno čakali in neutrudno klicali, je Božiček mirno prebiral pisma drugih otrok. To sploh ne bi bila težava, če tega ne bi počel na svojem domu, tam daleč na Severnem polu. Po številnih neuspelih klicih po telefonu sta ga voditeljici Daša in Neža nazadnje le priklicali preko Skypa. Zaposlen s pismi otrok in staršev iz celega sveta je nazadnje le ugotovil, da bi dne 13. 12. 2018 moral biti v Domu kulture v Šentvidu med šentviškimi otroci. Še dobro, da so njegovi jelenčki zelo hitri, saj je trajalo le nekaj minut, da se je Božiček prikazal na odru. Otroci so ga z veseljem pozdravili. Najbolj pa so se razveselili daril, ki jih je pripeljal s sabo. Božiček je s svojimi pomočniki razdelil kar 200 daril. Pogled na obraze otrok, ko so prejeli darilo in se slikali z Božičkom, je bil neprecenljiv tako za organizatorje kot za starše. sliki Preden je nadaljeval svojo pot, se je Božiček ustavil še pri otrocih v Centru za zdravljenje bolezni otrok Šentvid pri Stični in tudi tam obdaril otroke. Otroci in zaposleni so mu pripravili presenečenje in skupaj so zapeli nekaj pesmic. Letošnjo prireditev je Krajevna skupnost Šentvid pri Stični izvedla v sodelovanju s Kulturnim društvom Vidovo, ki je zagotovilo prostor in vodenje prireditve ter s Cvetličarstvom Zvonček iz Šentvida. Obdarovanju je sledilo druženje ob toplih napitkih in lokalnih dobrotah. Alina Cunk Perklič, KS Šentvid pri Stični 16 Krajevne skupnosti december 2018 številka 9 OTttlMj Živahni utrip PGD Vrh pri Višnji Gori v letu 2018 Ob koncu leta se navadno ozremo nazaj, pogledamo, kaj smo naredili. In nekaj najlepšega je, če je pogled na preteklo leto tako zelo barvit in poln lepih uspehov kot to velja za naše društvo v iztekajočem se letu. PGD Vrh pri Višnji Gori letos praznuje že 70 let obstoja in delovanja. Za člane PGD Vrh pri Višnji Gori je bilo to leto prelomno, izjemno, predvsem pa zelo delavno. Začeli smo odločno in živahno, saj smo 10. februarja 2018 na občnem zboru društva izvolili novega predsednika - že skoraj celo leto nam tako zelo uspešno predseduje David Čož. Istega dne smo s pomočjo GZ Ivanč-na Gorica organizirali tudi občinski kviz gasilske mladine. Na njem smo imeli predstavnike PGD Vrh v kategoriji pionirji. Svojo nalogo so mladi člani društva opravili z odliko, saj so zasedli odlično tretje mesto, s tem pa si prislužili napredovanje na regijsko tekmovanje v Žalni. Tega so se tudi udeležili in tam zasedli 11. mesto. Leto se je prevesilo v pomlad in tako smo se v mesecu maju, 4. 5. 2018, priporočili tudi zavetniku gasilcev, svetemu Florjanu. Tokrat je bila maša opravljena v podružnični cerkvi na Selih in kot vedno je bila udeležba gasilcev številna. Že dva tedna zatem, 12. 5. 2018, so se predstavniki društva udeležili orientacijskega teka v Kriški vasi in tudi tokrat moramo izpostaviti zelo dobro uvrstitev pionirjev, saj so osvojili 6. mesto. Nasploh je bil mesec maj zelo buren tako na kulturnem kot tudi na družabnem področju in pri vseh dogodkih je igralo vlogo tudi PGD Vrh pri Višnji Gori; bili smo del ekipe pri veličastni obe- ležitvi 540-letnice mestnih pravic Višnje Gore, pri odprtju učnega čebelnjaka in na praznovanju mednarodnega dneva čebel in proslavitvi kranjske čebele. Sledil je za nas najpomembnejši dogodek v letu, saj smo 8. junija imeli slavnostno sejo, nato pa 9. junija 2018 s slavnostno parado ter kulturno prireditvijo obeležili 70-letni-co delovanja društva. Dvodnevno praznovanje smo zaključili z veliko gasilsko veselico z ansamblom Jureta Zajca, ki je trajala pozno v noč. Čeprav smo prejšnji večer praznovali, pa sta se predsednik in poveljnik društva PGD Vrh nesebično odzvala na naravno nesrečo neurja s točo, ki se je prav prejšnji večer zgodila v Črnomlju in pomagala lokalnemu društvu pri odpravljanju posledic naravne nesreče. Seveda pa v našem društvu niso dejavni le fantje; tako so se članice 14. 9. 2018 udeležile srečanja članic regije Ljubljana II, ki so ga pripravile članice GZ Grosuplje v Šmarju-Sap. Veselili smo se z našo članico Katjo Kastelic, saj smo ji 25. avgusta pripravili gasilsko šrango in jo tako v gasilskem slogu popeljali iz domače vasi na novo življenjsko pot. Mesec oktober je za gasilce pomemben; v tem mesecu se dogaja marsikatera preventivna dejavnost, naša prizadevanja pa so usmerjena predvsem v delo z mladimi in tudi v tekmovanja. 6. oktobra smo se udeležili občinskega tekmovanja in člani A so dosegli odlično 2. mesto. Ker pa moramo biti gasilci vedno pripravljeni, je treba imeti tudi vaje, kjer se pokažejo morebitne napake, pomanjkljivosti, pa tudi dobre strani in kvaliteta. Tako smo bili 27. oktobra del velike sektorske vaje, ki je potekala v večstanovanjskem objektu v Višnji Gori. Tema je bila seveda požar, saj je oktober mesec požarne varnosti. Ob vsem delu pa ne smemo pozabiti niti na druženje in prijetne stvari, saj le povezani in v dobrem vzdušju lahko delujemo organizirano in popolno. Zato je pomembno iti tudi kam na lepše. Seveda so naša druženja prežeta z izobraževalno noto, saj nikoli ne vemo toliko, da ne bi mogli izvedeti še česa. 13. oktobra smo se tako odpravili na Kras in si tam najprejogledali Gasilski center Postojna, kjer smo občudovali velikost centra, opremo v njem in predvsem organiziranost. Ob takih dogodkih začutiš, da je biti gasilec res nekaj najlepšega. Sledil je ogled Pršutarne Lokev in Divaške jame. V letu 2018 smo imeli tudi tri intervencije, in sicer dimniški požar, ki smo ga uspešno in hitro ustavili. Potrebovali so tudi našo tehnično pomoč, in sicer smo reševali situacijo, ko je velika količina snega ogrožala gospodarsko poslopje. Tretja situacija, za katero smo tudi izredno veseli, da se je končala srečno, pa je reševanje življenja osebe s po- močjo AED. To je bil le kratek pregled dogodkov, mednje pa bi lahko vpletli še veliko majhnih, manjših, a zelo pomembnih dogodkov, ki nas delajo ljudi, ki nas potrjujejo v nesebičnosti in nas navdajajo s ponosom. Res je lepo biti gasilec. Ob koncu leta 2018 se zahvaljujemo vsem krajanom Leskovške planote za pomoč in podporo, ki ste nam jo izkazali v letu 2018. Upamo, da bo naše sodelovanje tako uspešno tudi v letu 2019. Naj bo novo leto, ki prihaja, prežeto z lepimi dogodki, z dobrimi ljudmi in naj vas povsod spremljata mir in sreča. Mateja Zupančič in Vesna Zaletelj 1. 12. kot nalašč za gasilski dogodek Rajko Bivic, prejemnik Stiski gasilci smo si datum 1. 12. izbrali za pripravo 1. dneva odprtih vrat. V datumu se skriva evropska interventna številka 112, ki je bila v letošnjem oktobru tema meseca požarne varnosti. Vremenska napoved sicer ni bila najbolj obetavna, a ob desetih, ob začetku dogodka, se je prikazalo sonce in pregnalo neprijeten hlad. Gasilci smo obiskovalcem na ogled postavili vozila in malodane vso ostalo opremo: opremo za reševanje iz višin in globin, opremo za dvigovanje bremen, orodje za tehnično posredovanje ob prometnih nesrečah, opremo za nudenje prve pomoči in opremo za gašenje različnih požarov. Obiskovalci so lahko večino opreme preizkusili. Z nami je bil gospod Anton Posa-vec, vodja izobraževalnega centra pri reševalni postaji UKC Ljubljana in član PGD Stična, ki je na vadbeni lutki in z demonstracijskim AED (avtomatski električni defibrilator) demonstriral pravilen pristop in posredovanje pri sumu srčnega napada oziroma temeljne postopke oživljanja. V sklopu dogodka smo pripravili tudi tri večje demonstracijske vaje. Najprej so se predstavili gasilci veterani PGD Stična, ki so izvedli vajo trodelnega napada. Sledila je vaja reševanja ponesrečene osebe s pomočjo vrvne tehnike. Tik pred zaključkom pa smo prikazali še posredovanje ob prometni nesreči, kjer smo s tehničnim posegom (razrezom avtomobila) rešili poškodo- vano ukleščeno osebo. Čez dan se nam je pridružilo lepo število krajanov. Med njimi so prevladovali otroci, ki so pokazali veliko zanimanja za gasilsko opremo in orodje. Gotovo so bili med njimi naše prihodnje članice in člani. Neskromno smo pričakovali (še) večji obisk. Gasilci smo in želimo biti še bolj povezani s Stično. Želimo si, da nas krajanke in krajani ob neformalnem druženju in pogovoru še bolje spoznajo, spoznajo naše delo, orodje in opremo, s pomočjo katere smo jim dan in noč, vse dni v letu na razpolago, ko je treba reševati življenja in imetje. To je bil glavni namen dneva odprtih vrat, za katerega želimo, da bi postal tradicionalni dogodek. Za PGD Stična, Gregor Arko plakete Državnega sveta RS Predsednik Državnega sveta vsako leto, v počastitev mednarodnega dneva prostovoljcev, slavnostno podeljuje plakete Državnega sveta najzaslužnejšim društvenim delavkam in delavcem - prostovoljcem in prostovoljkam. Med letošnjimi dobitniki je tudi Rajko Bivic, eden najbolj aktivnih članov Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije in Združenja šoferjev in avtomehanikov Ivančna Gorica. Predlagatelj, Zveza ZŠAM Slovenije je v obrazložitvi poudaril: »Predlagani je član Združenja šoferjev in avtomehanikov Ivančna Gorica že od leta 1981. V tem obdobju je sodeloval pri različnih aktivnostih združenja, zlasti na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu. S svojim požrtvovalnim in prostovoljnim delom je dal velik prispevek k večji varnosti na cestah v občini Ivančna Gorica in prispeval k boljši vozniški kulturi občanov, zlasti pa je svoje izkušnje posredoval številnim mladim. Kljub delu je nepogrešljiv pri različnih preventivnih akcijah, ki jih združenje vsako leto izvaja na območju občine Ivančna Gorica, tako so številne generacije otrok kolesarski izpit opravile prav pod njegovim budnim očesom. Nepogrešljiv je tudi v akciji Prvi šolski dan in v akciji podaljšana šolska prometna služba. Več mandatov je tudi član sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Občini Ivančna Gorica«. Iskrene čestitke. Za ZŠAM Ivančna Gorica, Alojz Markovič A Sobrače ^Šentvi m december 2018 številka 9 Krajevne skupnosti 17 Martinovanje na Polževem 2018 Turistično društvo Polževo je v petek, 16. novembra 2018, priredilo v prijetnem vzdušju hotela Polževo druženje prijateljev, ki se je tudi tokrat odvijalo pod sloganom »prijetno domače«. Tako kot smo že prejšnja leta odločili, da za veselo praznovanje Martinovega praznika, ko mošt postane vino, vključimo tudi pokušino vin in izbiro najbolj všečnega vina, smo tudi letos to nadaljevali. Na našem koncu sicer ne pridelujemo grozdja, zato tudi nimamo svojega vina. Ker pa vemo, da je za zdravje dobro spiti kozarček dobrega ob dobri hrani, smo veseli, da lahko izberemo nam najbolj všečnega. V Sloveniji je veliko vinorodnih okolišev in potrudili smo se, da bi dobili vina iz večine njih. Vina za pokušino so bila natočena v steklenih steklenicah in vsako označeno s številko, tako, da ni bilo mogoče videti, čigavo je katero. Tako smo imeli na voljo izbirati nam najboljvšečno vino iz pokrajin: Dolenjske, Brd, Vipavske doline, Krasa, Bele krajine in Posavja. Vinogradniki, kar 14 po številu, so nam podarili skupaj 22 vrst vin in to 8 belih, 9 rdečih in 5 temnih. Zbrane je nagovoril najprej predsednik društva Miloš, ki je pozdravil prisotne člane, povabljene goste iz občinskih turističnih društev posebej pa še vinogradnike. Vse prisotne so na mizah čakali listki s številkami in pisalo, da si sproti zabeležijo vsak vzorec vina. Pri točenju vzorčnih vin so bili izvrstni naši člani Milka, Boris in Stane, ki so gostom spretno in hitro natakali vina iz 2x dvaindvajsetih steklenic različnih vin. Najprej smo okušali bela vina, imeli večerjo in po njej še rdeča in temna vina. Za uvod v pokušino pa nam je zapel in zaigral na tamburice ansambel iz Bele krajine. Tudi med posameznimi pokušinami vin se je prijetno slišala njihova glasba in petje. S tem so pokazali in prikazali njihovo življenje s petjem v Beli krajini. Seveda moramo tudi omeniti krst z blagoslovom vin, ki ga je opravil župnik Kastelic iz Stične, saj tako mošt postane mlado vino. Zelo smo počaščeni, da nas vedno z veseljem obišče in pove tudi veliko pomembnih besed o vinu in njegovi uporabi. Predsednik OTZ Pavel Groznik pa je prebral odlomke iz Svetega pisma, ki se nanašajo na vino. Predstavljene so bile tudi slike iz našega aprilskega extempora, ki je vključen v sklop Krevsovega teka. Slike smo ustvarjale nekatere članice, popolne začetnice slikanja, pod vodstvom mentorice slikarke, pisateljice, pravljičarke Anite Šefer. Po končanem ocenjevanju smo sešteli ocene in najboljšo oceno med pridelovalci belih vin je dobil »Rizling« pridelovalca Malnariča iz Semiča. Drugo vino je bilo »Šmarni-ca« pridelovalca Franca Puciharja, Brinova Gora - Žužemberk in tretje »Renski rizling« pridelovalke Tatjane Piškur, Debeli hrib. Med pridelovalci rdečih vin je bilo najbolje ocenjeno »Žametni rose« pridelovalke Tatjane Piškur, Debeli hrib, drugo je bilo vino »Zweigelt« pridelovalca Slavka Blatnika, Kitni Vrh in tretje rdeče vino je bilo » Zweigelt« Ivana Vocovnika, Debeli hrib. Tako so prišla na vrsto tudi temna vina, in sicer je najboljšo oceno dobilo vino »Teran« pridelovalke Milojke Umek, Križ pri Sežani, dru- go mesto vino »Teran« Pipan tudi iz Križa pri Sežani in tretje mesto »Modra Frankinja« Zdravka Remar-ja, Vinska Gorica Šentrupert. Sledil je še izbor strokovne komisije v sestavi: Vocovnik Ivan, Jože Zadra-žnik in Ivan Kajin, treh strokovnjakov vinogradnikov. Izbrali so zanje najboljše belo, rdeče in temno vino. Prevladalo je temno vino, in sicer najbolje ocenjeno vino strokovne komisije »Teran« pridelovalca Roberta Mesarja iz Križa pri Sežani. Med izbranimi rdečimi vini je bilo najbolje ocenjeno vino »Cabernet« Filipčič, Branik Vipavska dolina in med belimi vini »Belo« pridelovalca Ivana Kajina, Bela krajina. Na koncu pa smo skupno ugotovili, da je bilo nam najbolj všečno vino »Teran« pridelovalke Milojke Umek, ki je med vsemi vini dobil največ točk. Nadaljevali smo s prijetnim druženjem in izmenjali izkušnje na vseh področjih. Veseli smo se pozno v noč razšli v upanju, da se drugo leto še boljzdravi ponovno srečamo. Vsem se zahvaljujemo za obisk našega martinovega večera, za prijetno srečanje in drugo leto kličemo spet »Na zdravje!« in ob tej priložnosti »Srečno 2019!«. Lija Sušteršič 22. OD 17. URE DALJE UELIHI KOL. 1296 ŠEilTUID PRI STICfll Tradicionalno martinovanje na Valični vasi Vališanke in Vališani, kot se ljubkovalno nazivajo krajanke in krajani Valič-ne vasi, so v sodelovanju Društva Publius Maximius Valična vas in župnije Zagradec tudi letos uspešno pripravili martinovanje s sveto mašo ob godu njihovega krajevnega patrona svetega Martina. Sončna in precej topla jesenska nedelja, 11. novembra 2018, je bil dan primeren praznovanju zavetnika vseh pridelovalcev kapljice, ki poživi dušo in telo. Ob 10. uri se je zbrala več sto glava množica navdušenih romarjev, ki so od blizu in daleč priromali k zagraški podružnični cerkvici svetega Martina na Valični vasi, eni peš, drugi z vozili. Mašo je daroval zagraški župnik, Sašo Kovač, pevsko pa jo je bogatil mešani cerkveni zbor župnije Zagradec pod taktirko zborovodje Milana Jevnikarja. Na zaključku uradnega bogoslužja je mašnik, kot se ob takem dnevu spodobi, blagoslovil letošnje vino. Pevci so ob zaključku maše zapeli še znano pesem »Kolk'r kapljic tol'ko let« in s tem naznanili veselo druženje vseh prisotnih ob kozarčku rujnega - svežega ali kuhanega, čaju in drugih sladkih dobrot, ki so jih pripravile pridne gospodinje tega kraja. Po sončnem dopoldnevu in veselem druženju ob cerkvi svetega Martina na Valični vasi so se vsi prisotni razšli in odpravili po svojih domovih, kjer so nadaljevali s praznovanjem tega ljudskega zavetnika ob Martinovi pojedini in zdravici. Marjan Urbas Tri leta zagraške skupine »Gibanje je zdravje - ko se nehamo gibati, začnemo počasi umirati,« trdi dr. Nikolay Grishin, v Sloveniji živeči in delujoči ruski nevrolog, avtor metode 1000 gibov, ki jo je društvo Šola zdravja vzelo za svojo. Pred dobrimi tremi leti je zagraški župnik pri maši oznanil, da se bo v Za-gradcu začelo telovaditi in prvih nekaj mesecev tudi sam dajal zgled. S svojo prisotnostjo je na začetku dodajala piko na i tudi predsednica krajevne skupnosti. Z gotovostjo so tisti, ki se na stvari spoznajo, prerokovali, da se to v Zagrad-cu pač ne bo obneslo in da bo kratkega daha. Pa so se zmotili. Skupina, ki vsako jutro (razen ob nedeljah in praznikih) ob pol osmih telovadi pred kulturnim domom, sicer ni iz leta v leto večja, smo pa stabilna družba starejših občanov, ki na svoje zdravje kaj damo in ki po treh letih brez tega sploh ne znamo več začeti dneva. Včasih se zgodi, da starostno povprečje telovadcev krepko pomladi kakšen razred iz sosednje šole. Takrat se pokaže, da kljub njihovi mladosti niso tako zelo gibčni, kot bi človek pričakoval. Zagraška skupina, katere »rojstni dan« je 4. november, je skratka postala prepoznavna stalnica kraja. Tudi zaradi druženja njenih udeležencev. Matjaž Marinček Žive jaslice v Velikih Češnjicah (Šentvid pri Stični) bodo tudi letos s pomočjo prizadevnih domačinov ponesle sporočilo božične noči med številne obiskovalce. Organizatorji so letošnjo uprizoritev poimenovali Božič pri nas doma. Obiskovalci boste lahko vstopili v božični večer družine, s katero boste obujali spomine in nekdanje običaje prazničnega časa. Božične melodije, živali in čudovit naravni ambient na travniku pod cerkvijo sv. Ane pa bodo poskrbeli za pristno doživetje božične skrivnosti. Vabljeni v Velike Češnjice, v soboto, 29. decembra 2018, ob 17.30. 18 Krajevne skupnosti december 2018 številka 9 ab Bil SsiMduT OTttlMj Pohod članov Konjerejskega društva Radohova vas Tistega meglenega sobotnega jutra 13. oktobra letos, smo se člani Konjerejskega društva Radohova vas in sosednjih društev zbrali na domačiji Gorc v Dolenjih Selcah. Tam je iz kuhinje že dišalo po slastnih ajdovih žgancih, skupaj z njimi pa je zavel tudi prepoznaven vonj kislega zelja. Nekateri smo si privoščili še kavo, drugi čaj, mlajši člani pa so si ob kruhu z različnimi namazi oblizo-vali prste. Ko je domača gospodinja odnesla zadnje krožnike, smo se že dobro okrepčali. Pripravljeni smo bili na pot, ki nas je vodila mimo Gorenjih Selc, preko Babne Gore, po glavni cesti čez Dolenji Podšum-berk. Zavili smo na gozdno pot in po kratkem postanku, kjer smo se skupaj s konji odpočili, krenili mimo Sel pri Šumberku proti Hrastovemu Dolu. Tam so skozi jesensko listje že polzeli prvi sončni žarki in vožnja z vpregami ter jahanje sta postala še prijetnejša. Za naslednji postanek smo si izbrali jaso sredi gozda pri Trnovici. Miran Gorc je pripravil plinski gorilnik, nanj postavil velik lonec z vodo ter v njem skuhal klobase in hrenovke. Te so zlasti teknile otrokom. Pri malici nas je Milan zabaval s svojo harmoniko. Da je malica tako uspela, so poskrbeli bratje Gorc (Tone, Boštjan in Miran) z družinskimi člani. Potem smo se odpravili skozi Hrastov Dol mimo Rdečega Kala v Dob, kjer smo se ustavili pri našemu članu Štefanu Bregarju. Tu so nas člani družine pogostili s hrano in pijačo, za kar se jim lepo zahvaljujemo. Pozdravil nas je tudi predsednik Krajevne skupnosti Dob Jože Polončič in nam namenil nekaj spodbudnih besed. Po bogatem okrepčilu smo morali hitro nadaljevati pot proti cilju, saj bi nas v nasprotnem primeru ujela tema. Konjska kopita in kolesa vozov so utirala pot skozi Podboršt, Zagorico in Gombišč, dokler nismo prijetno utrujeni dosegli svojega cilja - ranča Škavba pri Dolenjih Vabilo na blagoslov konj Konjerejsko društvo Radohova vas vabi na tradicionalni blagoslov konj, na Štefanovo, 26. decembra, v Šentvidu pri Stični. Blagoslov bo potekal po 10. sveti maši. Vabljeni k druženju z domačimi konjerejci in ljubitelji konj. Vabljeni! Praznični december na Lučarjevem Kalu Domače Turistično društvo Grča je v soboto, 15. decembra, že tradicionalno organiziralo praznično ustvarjalno delavnico. V prijetnem vzdušju in medgeneracijskem druženju so nastajale bo-žično-novoletne voščilnice in drugi praznični motivi. To pa še ni bilo vse. Na ušesa nam je prišlo, da nas bo letos obiskal Božiček. In res ... Ko se je počasi začelo mračiti, so se zaslišali kraguljčki, božična glasba in že je bil med nami drugi od decembrskih dobrih mož, Božiček, s polno vrečo daril in dobrih želja. Organizatorji smo z veseljem opazovali veselje v otroških očeh in tudi odrasli niso ostali ravnodušni. Vse to poplača trud in čas, ki smo ga vložili v organizacijo prelepega dogodka. Kako pa je bilo celotno popoldne videti z otroškimi očmi, bi najlažje povedali oni sami. Vesele praznike in vse dobro v prihajajočem letu 2019, želi vsem skupaj Turistično društvo Grča z Lučarjevega Kala. Branka Kastelic Dobrodelne jaslice Ta svet je lep, če nekomu nekaj daš. Ta svet je lep, če nekoga rad imaš, če stisneš roko komu, ki ga kaj boli. Ta svet je lep, če si človek do ljudi. (Tone Pavček) V teh prazničnih dneh, ko se vsi pripravljamo na Kristusovo rojstvo in po domovih postavljamo jaslice, so se na domačiji Medenovih v Šmihelu 1 odločili, da pomagamo dečku Lanu Zaletelju, ki boleha za sladkorno boleznijo tipa 1. Postavili bomo jaslice, otvoritev bo 28. 12. 2018 ob 19.00. Na ogled bodo vsak dan ob 15. ure naprej, na domačiji MEDEN. Prostovoljni prispevki bodo namenjeni za nakup avtomatske inzu-linske črpalke. V imenu Lana in njegove družine se vam za prispevek že vnaprej zahvaljujemo. Vabljeni! Angelca Bedene Žive jaslice na Javorju Kulturno društvo Javorje ponovno pripravlja uprizoritev živih jaslic. Prireditev bo na Božični dan, 25. 12. 2018, ob 17. uri, pri gasilskem domu na Javorju pri Bogenšperku. Skupaj s sveto družino, pastirji in angeli boste doživeli božično zgodbo v pesmi in besedi. Vljudno vabljeni! Kulturno društvo Javorje Gorniški klub Limberk na dvodnevnem trekingu po naravnem parku Furlanski Dolomiti Pokrajino onstran meje z Italijo, ki ji pravijo Karnija (it. Carnia), so naši predniki imenovali Laške gore. Meji z Avstrijo in je sestavni del dežele Furlani-ja- Julijska krajina. Tu so bili skozi burno zgodovino vedno navzoči Slovenci, na kar nas spomnijo nekdanja slovenska imena gora, rek, dolin, mest, vasi, zaselkov ... Selcah, ki je v lasti družine Gorc. Tu smo ob hrani z žara in dobri pijači še dolgo kramljali in si obljubili, da moramo organizirati še več takšnih pohodov, na katerih lahko v družbi konj in prijateljev občudujemo lepote občine Ivančna Gorica, njenih skritih zakladov, lepih poti, čudovitih ljudi in krajev. Da je pohod tako dobro uspel, se zahvaljujemo družini Gorc, za dobro rujno kapljico pa gre zahvala našemu članu Rajku Sinjurju. Davorin Tomažin Tja smo se člani Gorniškega kluba Limberk odpravili ob zaključku bogate poletne gorniške sezone. Podali smo se na zahod Karnije, v Furlanske Dolomite, v gorsko skupino Monfalconi. V zgodnjih jutranjih urah se je naša karavana avtomobilov odpravila na pot. Že samo potovanje do izhodišča je nudilo doživetje, saj se nam je ob jutranjem svitu odpiral pogled na slikovito pokrajino in kraje pred vstopom v dolino (Val) Cimoliana. Tu se začne divje okolje, po katerem se vije ozka cesta do doline (Val) Meluzzo, kjer smo parkirali jeklene konjičke in se je začela naša dvodnevna gorska avantura. Pri, v tem obdobju že zaprti koči (Rifugio) Pordenone, smo vstopili v neokrnjeno naravo visokogorske doline Montanaia. Mešan gozd borov, bukev in macesnov je zamenjalo melišče in rušje. In ob vstopu v visokogorsko krnico nas je očaral veličasten Montanajski stolp (Campanile di Val Montanaia, 2173 m). Pravijo mu tudi zvonik. Stolp je s svojo veličastnostjo edinstven daleč naokoli v alpskem svetu. Je tudi priljubljen cilj športnih plezalcev in alpinistov. Nanj in na tukajšnje stene vežejo slovenske gornike spomini na predvojni obisk plezalcev Turistovskega kluba Skala, velikih predhodnikov povojnih alpinističnih generacij. Naj omenim Miro Marko Debelak, s soplezalci, ki se je v poznih tridesetih letih prejšnjega stoletja povzpela na Montanajski stolp. Prvinski gorski svet nas je popolnoma prevzel. Povsod okrog nas navpične stene, stolpi, neobičajno beli dolomitski grebeni. Povzpeli smo se še do sedla (Forcella) Segnata. Tu se nam je odprl pogled na sosednje gorske doline. Mimo bivaka (bivacco) Perugini smo se vrnili nazaj na izhodišče. Kazalo je, da bomo noč prespali na prostem v bivakih, proč od udobja, ki smo ga vajeni. Razveselili sta nas novo zgrajeni zimski sobi ob koči in zadostili našim potrebam po zavetju in toploti. Nekateri so raje spali v avtomobilih, na srečo brez nadležnega nočnega obiska gorskih čuvajev. Še en čudovit, sončen dan je bil pred nami. Bivanju v neokrnjeni naravi smo se dodobra privadili. Ni nas motilo, da so naši telefoni neuporabni, razen za fotografiranje. Voda za pitje in osebno higieno je bila na voljo v gorskem potoku. Zarana smo se odpravili v dolino (Val) Monflacon di Forni s ciljem opraviti krožno pot. Povzpeli smo se do razglednega okna v steni. Pred nami je bil drobljiv, krušljiv svet kamenja. Na vsakem koraku smo pazili, kam stopiti in se oprijeti. Poplačani smo bili s prelepim razgledom v sosednjo dolino Bivero. Sledil je spust po melišču ter za umiritev adrenalina počitek in zaslužena malica pri bivaku (bivacco) Marchi- Granzotto. Ta kot v pravljici stoji na skalnem pomolu. Še čez sedlo (forcella) Monfalcon di Forni in po širnih meliščih doline (Val) Monfalcon di Cimolana, kjer smo občudujoče fotografirali z željo, da shranimo za spomin gorska prostranstva, ki smo jih z vsakim korakom proti dolini zapuščali. Spustili smo se do doline (Val) Meluzzo, do Pian di Meluuza, kjer so nas čakala naša vozila na štirih kolesih. Vodila sta nas »Karnijca« po duši: Bine Mlač, alpinist (preplezal Montanajski steber) in avtor mnogih učbenikov in planinskih vodnikov ter Slavica Dudano-va. Poskrbela sta za dva nepozabna dneva v osrčju neokrnjene narave, proč od civilizacije in vsakodnevnih obremenitev. Ob pogledu na dolomitske stolpe in ostrice, ki smo jih imeli kot na dlani, smo se imeli zares »stupendo«, noro lepo! Tudi v prihodnjem letu načrtujemo ture po naših in tujih gorskih prostranstvih, ki jih lahko najdete na spletnem naslovu http://www.limberk.si/. Bralcem Klasja člani Gorniškega kluba Limberk želimo prijetne božične praznike in srečno novo leto 2019 ter veliko nepozabnih gorniških avantur v prihajajočem letu! Magdalena Butkovič, GK Limberk ZAHVALA Iskrena hvala vsem, ki ste nam pomagali in stali ob strani ob nesreči našega Leona. Nikoli ne bomo pozabili vaših molitev, stiskov rok, spodbudnih besed... Tudi zaradi vas gre Leon odločno naprej po svoji življenjski poti. Želimo vam lepe praznike in vse dobro v letu 2019. Družina Mirtič, Kamni Vrh A Sobrače ^Šentvi m december 2018 številka 9 Krajevne skupnosti 19 Obisk Posavskega muzeja v Brežicah Člani Društva upokojencev Višnja Gora smo v mesecu novembru obiskali Posavski muzej v Brežicah. Na vzpetini na levem bregu Save, ki tukaj razmejuje Štajersko in Kranjsko, so verjetno v 12. stoletju Salzburžani sezidali grad, ki je služil obrambnim in upravnim name- nom. Ob njem je zraslo mesto, ki je leta 1353 pridobilo mestne pravice. Ime Brežice izhaja iz mesta na bregu - brežcu. Dvonadstropni grad je najmogočnejša stavba v Brežicah, zgrajena sredi 16. stoletja na mestu, kjer je stal grad, porušen med vseslovenskim kmečkim uporom leta 1515. Posavski muzej Brežice se nahaja v mogočnem gradu in spada v pomembno grajsko arhitekturo v Posavju. V gradu je predstavljena dediščina občin Brežice, Krškega in Sevnice od pradavnine do danes. V tem gradu muzejski predmeti pripovedujejo resnične zgodbe o ljudeh, delu, prazniku, umetnosti, vojni in miru. V gradu je razstavljenih nekaj lepih zbirk, arheološke in etnološke vsebine, kot so: arheološka zbirka, zbirka kmečkih upo- rov, zbirka novejše zgodovine itd. Arhitekturna znamenitost je grajska Viteška dvorana, opremljena s čudovitimi freskami z začetka 18. stoletja, ki je zelo akustična. V njej se vsako leto vrstijo koncerti stare glasbe. Namenjena je vrhunskim kulturnim in protokolarnim prireditvam. Grad so večkrat uporabili pri snemanju domačih in tujih celovečernih filmov. Mogočen grad pričakuje nadaljnjo obnovo, ureditev pritličja, ponovno vzpostavitev grajske kleti in pestro dogajanje na grajskem dvorišču. Po končanem ogledu smo napravili panoramski avtobusni ogled Gadove peči, domovine dolenjskega Cvička, ki je žarela v poznojesen-skem popoldnevu. Naš končni cilj je bilo bližnje Podbočje na turistični kmetiji Hribar, ki stoji ob Podgor-janski vinski cesti. Privoščili smo si nekaj vesele glasbe in obilno Martinovo kosilo. Verjetno se bomo tja še kdaj z veseljem vrnili. Marinka Podržaj Tradicionalni pikado Vsako leto se nekje v zadnji četrtini leta odvije prvenstvo za prehodni pokal območne zveze društev upokojencev (DU) Dolenjske, v katero je vključenih sicer sedem društev, v pikadu pa se pomerimo ekipe treh društev. Letošnje prvenstvo je sicer organiziralo DU Šmarje - Sap, prostorsko pa je bilo gostitelj DU Grosuplje. V ekipnem tekmovanju ženska in moška vrsta DU Ivančna Gorica sicer nista blesteli (ženske druge in moški tretji), zato pa so se toliko bolj odrezali posamezniki: pri ženskah so zlato medaljo obesili okrog vratu Anice Kastelic, pri moških pa Mira Kralja. Prehodni pokal sta za naslednje leto v svojo vitrino odnesli ženska ekipa DU Šmarje - Sap in moška ekipa DU Grosuplje. Ekipa prejme pokal v trajno last ob treh zmagah v petih zaporednih letih. Med ženskami je to v zadnjih dvanajstih letih dvakrat uspelo Šmarčankam in enkrat Grosupeljčankam, med moškimi pa enkrat Grosupeljčanom. Matjaž Marinček Srečanje starejših krajanov v Šentvidu pri Stični Krajevna organizacija Rdečega križa Šentvid pri Stični je na Martinovo soboto organizirala tradicionalno srečanje starejših krajanov Šentvida pri Stični. Srečanje, ki se ga je tudi letos udeležilo lepo število starejših, se je odvilo v avli Osnovne šole Ferda Vesela Šentvid pri Stični. Kulturni program so oblikovali člani Vokalne skupine Šentviški slavčki, solistka Lucija Kramar in Mladinski pevski zbor šentviške šole. Slednji so starejšim izročili tudi ročno izdelana spominska darilca. Delovanje Krajevne organizacije RK Šentvid pri Stični je v nadaljevanju orisala gospa Majda Verbič. Kot je dejala, je Rdeči križ Slovenije ena izmed humanitarnih organizacij, ki se poleg krvodajalskih akcij, usposabljanja prve pomoči in pomoči v naravnih nesrečah, ukvarja tudi s socialno dejavnostjo. Prav tej dejavnosti pa se šentviška krajevna organizacija najbolj posveča, z zavedanjem do medsebojne sosedske pomoči tistim, ki so je najbolj potrebni. Starejše krajane Šentvida so nagovorili še pomočnica ravnatelja šole Jelka Rojec, šentviški župnik Izidor Grošelj, predsednik RK Slovenije -Območnega združenja Grosuplje Franc Horvat in podžupan Tomaž Smole, ki je prisotne še posebej nagovoril s spodbudnimi besedami. Povedal je naslednje: »Šentviški učenci so nas nagovorili s pesmijo Za otroke je lep ta svet. Lep je ta svet za otroke zato, ker ste ga vi naredili takega. Zaradi vaših odrekanj, žuljev, številnih neprespanih noči in vseh stvari, ki ste jih potrpeli v življenju, da danes živimo boljše kot kadarkoli prej. Naj vam ob besedah radi vas imamo, rečem še hvala. Nimamo vas radi samo zato, ker ste nam vse to dali, ampak ker ste in ker je prav tako. Ostanite zdravi, naj bo vaša jesen topla, polno plodov še naprej in da bi vse te besede sli- šali še večkrat doma, od prijateljev, od vseh,« je zaključil Smole. Srečanje se je zaključilo ob prijetnem klepetu in kosilu v šolski jedilnici. Gašper Stopar Prostovoljke RK Šentvid pri Stični skrbimo tudi za zdravje starejših. Enkrat mesečno (vsako prvo sredo) brezplačno deluje RK postaja, kjer medicinska sestra v pokoju meri nekatere življenjske funkcije. Obiski so zastonj. Prostovoljka Marjeta Bijec pravi, da vsako srečanje rodi obojestranski uspeh. Skrbimo tudi za šolski sklad OŠ Ferda Vesela. Tako bo potekala akcija DROBTINICA, 26. decembra, na običajnem mestu v Šentvidu ob blagoslovu konj. Vsak dar je dobrodošel -iz srca do srca. Praznično ob dnevu samostojnosti in enotnosti, dobre želje za božično--novoletne praznike. Zdravo in srečno 2019! V imenu vseh prostovoljcev RK Šentvid zapisala Majda Verbič /Sj» ..ŠENTVIŠKI ■ v,,.«*- slvo^Dasririi? /,'; Gostje veccra: .'. ; , - ■: ■ :-awfS«n©aavSai-';■ ŠENTVID PRI STIČNI 25. december ob 18* uri ^ ^ ? cerkev sv. Vida 20 Krajevne skupnosti december 2018 številka 9 sbpil SsiMdu , Hïcmoi Prostovoljci CSD Ljubljana, Enota Grosuplje, dobili donacijo za namen preventivnega programa dela z otroki in mladostniki V soboto, 1. 12. 2018, je v Parku Tivoliju v Ljubljani potekal dobrodelni pohod 10.000 korakov. Pohod je potekal pod pokroviteljstvom podjetja Amway Slovenija in v organizaciji prostovoljke gospe Marice Kovačič in prostovoljcev lokalnega Centra za socialno delo Grosuplje v sestavi prostovoljcev: Jan Einspieler, Marica Kovačič, Nina Starič, Mojca Komadina, Alenka Hrvatin Škerjanc, Matija Skubic, Lučka Vi-dic, Matic Sedeu, pod mentorstvom mag. Braneta Škerjanca, strokovnega delavca CSD so dobili donacijo v višini 2.450,00 €. Organizator dobrodelnega pohoda je bilo podjetje Amway, ki je zbrana sredstva udeležencev podvojilo in v celoti namenilo CSD Ljubljana, Enota Grosuplje, za namen preventivnega programa dela z otroki in mladostniki, ki ga pripravljajo in izvajajo prostovoljci. Prostovoljno delo zajema nude-nje učne pomoči, sodelovanje pri organizaciji in izvedbi ustvarjalnih delavnic za otroke in mladostnike, organizacijo in udeležbo na taborih za otroke in mladostnike, ki so organizirani v okviru preventivne- ga programa »Prostovoljno delo z otroki in mladostniki« iz občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobre-polje. Prostovoljno delo se izvaja v prostorih CSD Grosuplje, izjemoma tudi v knjižnicah in osnovnih šolah, na področju občin Grosuplje, Ivanč-na Gorica in Dobrepolje, glede na potrebe in dogovor z zakonitimi zastopniki uporabnikov oziroma uporabnikov. Prostovoljci se vsem obiskovalcem, donatorjem in vsem drugim, ki so na kakršen koli način pripomogli k temu, iskreno zahvaljujejo. S to donacijo bodo lahko izvedli tabor otrok in mladostnikov v letu 2019 in jim ponovno narisali nasmehe na njihove obraze. HVALA! Jan Einspieler, prostovoljec Dnevi spomina na območju Združenja borcev za vrednote NOB Grosuplje Zadnje oktobrske dneve smo člani ZB NOB Grosuplje posvetili urejanju grobov in spominskih obeležij, ki nas spominjajo na vse padle partizanske borce, talce in umorjene aktiviste v letih 1941-1945. Podoba teh spominskih obeležij vedno kaže tudi odnos prebivalstva, lokalne skupnosti in šol, do tega dela naše zgodovine. Združenje deluje na območju treh občin in posebno pozornost namenja tudi problematiki ohranjanja spominskih obeležij, ki so del naše zgodovine. Kar 124 zgodovinskih mest je na našem območju. V občini Grosuplje je 7 grobišč, v katerih počiva več kot 439 borcev, v občini Ivančna Gorica je 9 grobišč, v katerih počiva 227 borcev in v občini Dobrepolje 4 grobišča, v katerih počiva 146 borcev. Za vsa grobišča je po zakonu dolžna skrbeti lokalna skupnost. Vse tri občine skupaj s pomočjo članov društva zagotavljajo ustrezno celoletno urejenost grobišč. Še posebej pa moramo pohvaliti krajane, ki lepo skrbijo za grobove partizanov na pokopališču Gatina in Boštanj. Ob dnevu mrtvih smo pripravili komemoracije z nagovorom in kulturnim programom v Ambrusu, Ivančni Gorici, Stični. v Grosupljem in Šmarju-Sapu je na komemora-cijah sodelovala tudi častna straža Slovenske vojske. Na vseh ostalih grobiščih smo se poklonili spominu s polaganjem cvetja in prižiganjem svečk. Na vse te prireditve smo vabili tudi predstavnike občin, krajevnih sku- pnosti in cerkve. Pričakovali smo, da bodo župani občin izkoristili povabilo in v imenu občin položili cvetje na večjih grobiščih. Žal na naša povabila ni bilo pričakovanega odziva. Za položeno cvetje se lahko zahvalimo samo županu občine Do-brepolje Janezu Pavlinu. Tisti, ki ste v teh dneh obiskovali partizanska obeležja, ste lahko videli tudi kakšno neurejeno spominsko obeležje, ki ga člani ZB nismo uspeli urediti. Domačinov pa na primer neurejeno vaško jedro v Mali vasi, neurejena parcela v vasi Cesta in neurejen spomenik pred šolo v Strugah, v občini Dobrepolje, ne motijo. Člani bomo poskrbeli, da bodo kmalu urejena tudi ta mesta. Na še eno bolečo rano v zvezi z ohranjanjem zgodovinskega spomina na našem območju moram spomniti. Iz svoje mladosti se spomni- mo, da smo se z zgodovino najprej seznanjali v šoli. Žal danes v naših šolah temu delu naše zgodovine ne posvečajo dovolj pozornosti. Le redke šole pripeljejo otroke do posameznih spominskih obeležij in se tam pogovarjajo o tem, zakaj posamezno obeležje stoji v tem okolju. Le tistim domoljubnim učiteljicam, ki se zavedajo pomena ohranjanja naše zgodovine upora proti okupatorju, se lahko zahvalimo, da nekateri učenci še spoznajo zgodovino svojih dedkov, babic, da si šolski pevski zbor upa zapeti partizansko pesem. Ko hodimo na prireditve v druge občine, vidimo, da v večini občin lokalna oblast in učenci šol sodelujejo na prireditvah. Si naši občani ne zaslužijo enakega odnosa? Franc Štibernik, predsednik ZB NOB Grosuplje Strokovna ekskurzija TD Muljava Na sončno oktobrsko soboto smo člani Turističnega društva Muljava odšli na strokovno ekskurzijo na območje Notranjske. Pot nas je vodila v Loško dolino, kjer smo si ogledali Grad Snežnik in Lovski muzej v grajski pristavi ob gradu Snežnik. Grad je edinstven muzej bivalne kulture in je eden redkih gradov v Sloveniji, ki se ponaša z originalno opremo. Zaradi svoje edinstvene lege in neokrnjene okolice je grad prizorišče mnogih kulturnih dogodkov in porok. Ekskurzijo smo nadaljevali na Bloke, kjer smo ob Bloškem jezeru v idilični naravi in ob dobri hrani preživeli lepo popoldne. Po kosilu smo si ogledali glamping center Bloke, ki je v lasti podjetja Hija Glamping. Vsi objekti v glamping centru so delo domačih mojstrov in zgrajeni iz lokalnega lesa. Domiselna izdelava in visoka kakovost storitev pa obiskovalcu ponudita možnost kampiranja na višji ravni. Park bogatijo različne lesene skulpture, narejene iz izbranega lesa in domiselna ponudba. Pot nas je vodila po bloški planoti do muzeja Bloški smučar v istoimenski dvorani, kjer smo si ogledali razvoj bloških smuči, zametke smučanja in zgodovino kraja. Bloke so namreč zibelka smučanja, prve omembe segajo v leto 1689, ko je bloške smučarje v svojem delu Slava vojvodine Kranjske opisal Janez Vajkard Valvasor. Dan smo zaključili v odličnem vzdušju v gostišču Miklavčič na Blokah, kjer je sledila večerja. Strokovno ekskurzijo smo v dobri družbi ter udobni in varni vožnji avtobusnih prevozov Steklačič zaključili na Muljavi. Bloke in Loška so na naše druženje pustile velik vtis, območje, ki je še precej neraziskano, namreč nudi obiskovalcu resnično celovito turistično ponudbo. Na koncu izleta smo člani turističnega društva Muljava, obogateni z izkušnjami letošnje ekskurzije, sklenili, da se naslednje leto spet snidemo v dobri družbi in obiščemo zanimive in gostoljubne kraje. Predsednik Turističnega društva Muljava, Gašper Erjavec »Sreča je srečati prave Cjuéi, Çi v tebi pustijo dbôre sCedL« (Tone «ničr,a 2abava v soboto, 22. decembra 2018^ .. Sogaipfoc/amiaotifjkzelsiLn'iMi-programom v ¡íwdhi Sred.ijp šol-Joiip Jurčič Ivanina Gürioj ™ Obisk dedkj Mraza j njgpyonom In tiari li za naroke Síeifilaírtaílfianjciíiiipirntitch i,in-matcrjO "a l«5u Pantíí partyï OJ CiïY-iem 5 niti lleven skt£iosb& Se šalite? Ne, čisto resno. V Višnji Gori. Od v vseh letnih časih, vse dni v letu. Mobilno drsališče iz umetne mase omogoča drsanje z običajnimi drsalkami 365 dni na leto. Postavljeno je v okviru projekta Mobilno drsališče kot medgeneracijsko stičišče »MODMEDS«. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Medgeneracijsko druženje, povezovanje, prenašanje dobrih praks je pomemben del našega vsakdana. Ker pa včasih ne najdemo pravega prostora in časa, smo za dobro vseh nas prijavili projekt in naredili zgodbo. V okviru projekta smo izvedli več izobraževalnih predavanj in delavnic, plesne delavnice, animacijske dogodke ter omogočili prve korake v ledu vrtcu Polžek iz Višnje Gore, nižjim razredom OŠ Višnja Gora, nižjim razredom OŠ Žužemberk in dijakom Srednje šole Josip Jurčič Ivančna Gorica. Ob otvoritvi drsališča smo pripravili predstavo na ledu Sneguljčica in sedem palčkov, za zaključek projekta 22. 12. 2018 pa poleg programa v izvedbi Srednje šole Josip Jurčič Ivančna Gorica in animacije na ledu, pričakujemo tudi obisk Dedka Mraza. Vse naše dejavnosti lahko spremljate na spletni strani www. zlatipolz.si, drsaj365.si ali na Facebook profilu Zlatipolz. Kristina Zadel Pred zimskim odmorom Na zimski odmor odhajajo tudi nogometaši 3. SNL Center. Vodilni ostaja Bled, ki ima dve točki prednosti pred Ivančno Gorico in je kot edini ostal neporažen. Ivančna Gorica je zbrala 35 točk in ima pred tretjim NK Brinje 10 točk prednosti in 2 točki zaostanka za vodilnim. Znova je bil v Ivančni Gorici odigran večerni dvoboj, kjer je gostovala ljubljanska Svoboda. Pestro je bilo predvsem ob zaključku srečanja, saj so gostje lovili izenačenje, po zadetku Žige Anžlja, natančen je bil v enajsti minuti. Ivančani so v 1. polčasu nanizali se nekaj lepih priložnosti, prav tako Ljubljančani, vendar je bil domači vratar Tim Kruljac vedno na mestu. Lahko rečemo, da je bil junak tekme. Pred samim koncem srečanja pa prava grozljivka. Najboljši strelec lige Aleksandar Dokič je dosegel 13. zadetek v sezoni in pred iztekom rednega igralnega časa poskrbel za izenačenje. Ko je že kazalo, da si bosta nasprotnika razdelila po točko, je zmagoviti zadetek za domače dosegel Vidovic in poskrbel za veselje domačih navijačev. Ivančna še naprej ostaja v boju za sam vrh lestvice, za Blejci še naprej zaostajajo dve točki. V mladinskem pogonu Ivančanov je stanje podobno. Namizni tenis na Krki Medobčinski prvaki za leto 2018 smo postali člani ekipe KGG I v postavi Kozinc, Globokar, Omahen, Mali, Ro-vanšek in Vokal. Drugo mesto je pripadlo drugi ekipi Krke v postavi Mlakar, Mestnik, Vrhovec, Brodnik, Po-renta, Godler. Prva ekipa si je na koncu privoščila poraz na velikem derbiju proti ekipi Velike Lašče, ki so tako Krki I odščipnile 3 od 4 možnih točk v letošnjem letu. Zato pa so člani druge ekipe prav Laščane premagali v neposrednem dvoboju za drugo mesto. Laščani so spet opozorili, da so lahko precej neugoden nasprotnik, če se zberejo v najmočnejši postavi. Tretje mesto je pripadlo ekipi Lašč, četrto pa Stični. Posebno pozornost pa ekipe namenjajo pokalnemu tekmovanju, ki bo v decembru v Velikih Laščah. Glede na sistem tekmovanja v pokalu je še posebej zanimivo, saj sta v ekipi samo dva igralca, vse tekme pa se končajo v enem dnevu, kar pomeni, da je bistvenega pomena tudi dnevna forma. Zmagovalec prejme za eno leto tudi veliki prehodni pokal. Prav zmaga v pokalnem tekmovanju je prioritetnega pomena športnega društva Krka. V Ljubljanski ligi je tretja ekipa KGG začela odlično in premagala prve tri nasprotnike, a potem popustila. Ekipe FC Ivančna Gorica se dobro držijo Članska, mladinska in kadetska ekipa FC Ivančna Gorica se dobro držijo v tekmovanjih elitne 1. lige. Člani seveda igrajo v enotni 1.SFL, mladinci in kadeti pa v zahodnem delu 1. lige. Člani po 10. krogih po zmagi nad Benediktom in remiju s Sevnico zasedajo 9. mesto, ki na koncu vodi v dodatne kvalifikacije z drugo uvrščenim iz 2. SFL za obstanek v elitni 1. ligi. Ekipa je sestavljena iz praktično samih domačih igralcev, ki se pogumno borijo z odličnimi nasprotniki in nabirajo dragocene izkušnje za naprej. Ena ključnih letošnjih tekem za obstanek v ligi člane čaka kmalu po novem letu, ko gostijo zadnje uvrščeno ekipo lige - Benedikt avtodelu Džauš. Dobro se borijo tudi mladinci, ki po 9-ih krogih zasedajo 6. mesto med 8 ekipami. Do zdaj so dosegli tri zmage. Kadeti so v dosedanjem delu tekmovanja dosegli 1 zmago in zasedajo 4. mesto med 5 ekipami. Lestvica članov v 1. SFL Selekcija U-15 je vodilna v 3. ligi, z grozljivo gol razliko 67 doseženih golov in 2 prejeta. Selekcija U-13, ki se je prejšnjo sezono uvrstila v 2. ligo, pa zaseda mesto, ki jo vodi v 1. ligo. Tudi mlajše selekcije dosegajo odlične rezultate, ki pa niso toliko pomembni za njihov razvoj in tudi ni vodene lestvice, lahko pa povemo, da se za nadaljevanje uspehov ni za bati. Dolgoletno dobro delo je začelo prinašati rezultate. Število nogometašev NK Ivančna Gorica strmo narašča, kar je rezultat dobrega dela uprave kluba. Naj omenimo se uspehe mlajših selekcij na mednarodni ravni, kjer otroci z dobrimi predstavami, širijo prepoznavnost našega kraja. Milan Puhek T Z N P D:P +/- T 1. FutureNet Maribor 10 9 1 0 55:19 +36 28 2. Dobovec Pivovarna Kozel 10 9 0 1 67:15 +52 27 3. FC Litija 10 8 0 2 46:28 +18 24 4. Siliko Mkeršmanc 10 4 2 4 36:26 +10 14 5. FSK Stripy 10 4 1 5 32:34 -2 13 6. KMN Bronx Škofije 10 3 3 4 35:39 -4 12 7. KMN Oplast Kobarid 10 2 4 4 18:28 -10 10 8. KMN Sevnica 10 2 3 5 20:27 -7 9 9. FC Ivančna Gorica 10 1 1 8 24:61 -37 4 10. Benedikt avtodeli Džauš 10 0 1 9 17:73 -56 1 Simon Bregar Zdaj s 4 zmagami in 5 porazi prezimuje nekje v sredini lestvice. Druga ekipa z dvema zmagama in sedmimi porazi kraljuje na dnu lestvice v drugi ligi. Kakšna bo lestvica v prvi ligi, kjer se naša prva ekipa bori za najvišja mesta, bo znano šele na začetku novega leta. Trenutno je s štirimi zmagami in tremi porazi še vedno v boju za najvišja mesta. Bojan Vokal, ŠD Krka Ivanški strelci spet osvajajo medalje Člani ekipe za dinamično streljanje SD Sonja Vesel, ki mimogrede letos praznuje 70-letnico, so na zadnjih dveh tekmah spet poželi velik uspeh. Na dveh tekmah organizacije EDPA (European Defensive Pistol Association) so nastopili posamično in dosegli naslednje rezultate: Matej Dremelj; dvakrat 1. mesto, Blaž Sinjur; 3. mesto in 4. mesto, Boštjan Dremelj; 3. mesto in 4. mesto. Fotografija s tekmovanja v Novi Gorici V decembru jih čaka še zadnja letošnja tekma, na kateri si spet obetajo visoke rezultate. Če vas zanima več o dinamičnem/praktičnem streljanju, se lahko oglasite v klubskih prostorih v strelski koči Sonja Vesel. Marjan Dremelj 28 Zahvale december 2018 številka 9 Hietnaj MnljHTa Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. Kje si, Kati naša, kje je mili tvoj obraz, kje je roka tvoja, ki skrbela je za nas? V SPOMIN Že dve leti minevata, odkar nas je za vedno zapustila naša draga KATARINA ILAR iz Spodnje Drage (29. 10. 1947-14. 12. 2016) Iskrena hvala vsem, ki prižigate sveče na njenem grobu ter jo ohranjate v svojem srcu in v molitvi. Vsi njeni Tu ljubljena bila si iz vsega srca, bodi ljubljena še tam, kjer si zdaj doma . ZAHVALA V 89. letu nas je mirno in tiho zapustila draga žena, mama, tašča, babica in prababica STANISLAVA PETAN, roj . Perhaj, po domače Dulska Slavka z Muljave 48 (1. 6. 1930-11. 11. 2018) Ob slovesu se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem za izrečena sožalja, besede sočutja in podpore. Hvala za darovano cvetje, sveče, darovane svete maše in darove za dober namen. Iskrena hvala župniku g. Dejanu Pavlinu za vse obiske, spodbudne besede mami v času bolezni in lepo izpeljan obred, ter moškemu pevskemu zboru za zapete žalostinke. Hvala tudi pogrebnemu zavodu Perpar za lepo organiziran pogreb. Zahvala tudi vsem, ki ste jo obiskovali doma, jo imeli radi in jo pospremili k večnemu počitku. Mož Ciril in vsi njeni Vekovečna dragih je bližina. Smrt je le združitev na večer. Zemlja skupno je pribežališče in poslednji cilj vseh nas je mir. (M. Kačič) ZAHVALA V 98. letu starosti nas je zapustila naša draga JOŽEFA PODOBNIK Pot v Boršt 2, Ivančna Gorica (10. 4. 1921-20. 11. 2018) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vašča- nom za podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala domu starejših občanov Trebnje. Hvala pevcem Prijatelji. Hvala govorniku g. Matjažu Ma- rinčku za lep govor. Hvala patru Branku Petauerju za sveto mašo in pogrebno molitev. Hvala DU Ivančna Gorica, PGD Ivančna Gorica in Združenju za vrednote NOB ZB Stična. Hvala pogrebni službi Perpar in ga. Branki za cvetje. Hvala vsem, ki ste ji na jesen življenja karkoli pomagali. Vsi njeni Je čas, ki da... Je čas, ki vzame . Pravijo, je čas, ki celi rane . In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. V SPOMIN SILVO PODOBNIK 30. 3. 1948-9. 11. 2013 V mesecu novembru mineva peto leto od našega zadnjega snidenja. Dragi Silvo, verjamemo, da si okoli nas, da nas vidiš, da spremljaš naše vnučke, ki si si jih tako zelo želel. Vsi te zelo pogrešamo, ni smo te pozabili, imel si zelo veliko prijateljev, ki se radi pogovarjajo o tebi in te pogrešajo. Hvala vsem. Njegovi najbližji Ti si duhovnik vekomaj. ZAHVALA Na prvo soboto, 3. novembra 2018, je v 94. letu življenja v Gospodu zaspal duhovnik novomeške škofije STANISLAV SKUFCA st. hišni duhovnik pri Šolskih sestrah de Notre Dame na Cankarjevi ulici v Novem mestu. Rojen je bil 1. 5. 1925 v Spodnjem Brezovem (župnija Višnja Gora). Mašniško posvečenje je prejel 18. 2. 1951 v Ljubljani. Duhovniško službo je opravljal v Starem trgu pri Ložu, Videm-Dobrepolju, Velikih Laščah, Kočevju, Velikih Poljanah, na Dobovcu, v Mengšu, Črnomlju in pri šolskih sestrah de Notre Dame. Zahvaljujemo se škofu Andreju Glavanu za lepo pogrebno mašo, duhovnikom za somaševanje in redovnicam za vse molitve. Hvala domačemu cerkvenemu pevskemu zboru za lepo petje in vsem ostalim, ki ste kakor koli pripomogli k lepši pogrebni slovesnosti. Sorodniki Ne joči več. Obriši solze. Ona že onkraj je trpljenja. Ne moti ji miru - ne joči več. Najhujše breme, breme je življenja. (S. Makarovič) ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mami JOŽEFE DROBNIČ iz Šentvida pri Stični 18. 3. 1939-16. 11. 2018 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Za lepe besede slovesa, opravljen poslovilni obred, zapete pesmi, nepozabno melodijo citer se zahvaljujemo vsem in vsakomur, ki je sodeloval pri zemeljskem slovesu naše mami. Posebno zahvalo pa želimo izraziti vsem, ki ste jo obiskovali in ji na kakršen koli način lajšali bolečine ob njeni težki bolezni. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, _ _ , ki močno boli. ■i a. L (Tone Pavček) ZAHVALA Na dan vseh svetih 1. 11. 2018 je v 89. letu starosti odšla v večnost naša draga žena, mama, stara mama in prababica MARIJA VIDRIH iz Dečje vasi pri Zagradcu 5 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče, mašne in druge namene. Posebno se zahvaljujemo vsem, ki ste sodelovali pri njenem zadnjem slovesu. Hvala gospodu župniku Sašu Kovaču za sveto mašo in poslovilni obred, Slavku Blatniku za poslovilni govor, zagraškemu pevskemu zboru pod vodstvom Roberta Kohka za sočutno zapete pesmi, pogrebni službi Novak za organizacijo in izvedbo pogreba ter trobentaču za zaigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot in jo še naprej ohranjate v lepem spominu in v molitvi. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste se po njeni smrti zbirali na njenem domu in molili za pokoj njene duše. Žalujoča njena družina f Prazen je dom, dvorišče, zaman oko te išče... V SPOMIN JOŽE MARINČIČ 1945-2017 iz Čagošč Mineva leto dni, odkar nas je za vedno zapustil ... Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in prižgete svečko . Vsi njegovi ŠTEFANIJA ROVANŠEK. roj. Domajnko (1928-2018) iz Šentvida pri Stični 89d Hvala vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, vašča-nom in prijateljem za izrečene tolažilne besede, darovano cvetje, sveče, svete maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala osebju Zdravstvenega doma Ivančna Gorica za pomoč v njenih zadnjih dneh. Hvala našemu gospodu župniku, pevcem in pogrebni službi Perpar za lep obred. Vsi njeni A Sobrače (O) december 2018 številka 9 Zahvale 29 Ni je večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante) ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 79. letu starosti zapustil naš dragi mož, ata, dedek, brat in stric. ANTON ŠTEPEC po domače Kapičev ata iz Velikih Dol pri Temenici (17. 1. 1940-28. 11. 2018) Ob težki izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče, ter svete maše. Posebna zahvala gospodu Janezu Jeromnu za lepo opravljen pogreb, vnuku Juretu za tankočutne besede, pevskemu zboru za ganljivo zapete pesmi, pogrebnemu zavodu Perpar za lepo opravljen pogrebni obred, dr. Zupančiču za dolgoletno skrb za njegovo zdravljenje, patro-nažni službi ZD Ivančna Gorica, ter vem ostalim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Dragi ata, pogrešali te bomo in večno boš z nami. Žalujoči: Vsi njegovi Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte zdelane roke, zaprte so utrujene oči, le moja drobna lučka še brli. (S. Makarovič) ZAHVALA Ob žalostnem slovesu od našega dragega očeta, dedija, pradedka, brata in tasta VIDA GLAVIČA (9. 8. 1930-23. 11. 2018) iz Škofljega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, dobrotnikom, molitveni skupini, prijateljem in znancem ter vsem drugim, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, z nami delili žalost in bolečino, ter vsem, ki ste se z ljubeznijo in spoštovanjem prišli poslovit od njega. Hvala vam za ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in dobre namene. Zahvaljujemo se gospodu Miranu Kelvišarju, g. Jožetu Koželju, g. Jožetu Kastelicu, g. Jožetu Erjavcu in g. Marjanu Lampretu za opravljeno mašno daritev in pogrebni obred, moškemu pevskemu zboru Prijatelji in organistu Robiju Markoviču za lepo in ubrano petje. Zahvala velja tudi osebju Nevrokirurgije UKC Ljubljana za pomoč pri zdravljenju in nesebično podporo, ki ste jo izkazali s svojo prijaznostjo. Prav tako zahvala pogrebnemu zavodu Perpar. Hvala govornikom vnuku Božotu, Jožetu Glaviču, Milanu Vrhovcu in Dragi Kastelic za ganljive besede ob slovesu. Posebno in iskreno se moramo zahvaliti gasilkam in gasilcem Prostovoljnega gasilskega društva Dob pri Šentvidu in Konjerejskemu društvu Radohova vas za organizacijo pogrebne slovesnosti, izrečene ganljive besede ob slovesu in vsestransko pomoč, ter Društvu prijateljev konj Višnja Gora, Konjerejskemu društvu Gombišče, Krtina, Trebnje in Suha Krajina ter Društvu upokojencev Veliki Gaber in Šentvid pri Stični za spremstvo na njegovi zadnji poti. Še enkrat vsem in vsakemu posebej prisrčna hvala. Žalujoči vsi njegovi Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče... Ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš. ZAHVALA V 80. letu nas je zapustil FRANC ŠTEPEC Iz Malih Dol pri Temenici Hvala vsem, ki ste mu na kakršenkoli način stali ob strani in mu pomagali. Hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: Vsi njegovi Hotel sem uloviti ptico - pa je odletela. Hotel sem utrgati cvet -pa je ovenel. Hotel sem vam nekaj reči -pa sem odšel. ZAHVALA Utrujen od težke bolezni, nas je v 77. letu življenja zapustil naš dragi mož, oče, dedi, brat in stric ANTON HABJAN iz Višnje Gore Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se poslovili od njega, darovali cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše. Posebna zahvala velja Lovski družini Višnja Gora za organizacijo pogreba in spremstvo na zadnji poti, rogistom, govorniku g. Šemetu, cerkvenemu pevskemu zboru, g. župniku, pogrebnemu zavodu Perpar, ter Nadi in Marici za pomoč. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot. Vsi njegovi Ne bomo tožili, ker si odšla, hvaležni bomo, ker si bila. ZAHVALA V 87. letu nas je po bolezni zapustila JOŽEFA SEVER po domače Rešetarjeva Pepca, z Rdečega Kala 6 Iskreno se zahvaljujem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč in izrečene tolažilne besede in sožalje. Hvala za cvetje, sveče in darovane svete maše. Zahvala delavkam iz Doma starejših občanov in ZD Ivančna Gorica. Posebna hvala pogrebnim storitvam Perpar za organizacijo in izvedbo pogreba, gospodu župniku Izidorju Grošlju za lepo opravljen pogreb in gospodu Janezu Za-letelju za obiske na domu. Hvala pevcem za lepo zapete žalostinke in citrarki za lepo zaigrane pesmi. Hvala pa tudi vsem tistim, ki ste jo v zadnjih tednih bolezni prišli obiskat, jo imeli radi in ji na kakršen koli način pomagali. Žalujoči sin Jože Zapel je zvon, tebi v slovo. Poln bolečin, ostaja spomin, ostaja praznina, mir in tišina . 9HL ZAHVALA V 82. letu se je od nas poslovil ata, brat, tast, stric, dedek in pradedek ANTON ILAR (5. 12. 1936-22. 11. 2018) Male Kompolje 1 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v trenutku slovesa stali ob strani in Toneta pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, denar in darove za svete maše. Zahvaljujemo se patronažni sestri, župnikoma Dejanu Pavlinu in Jožetu Kastelicu za molitve in lepo opravljen obred. Hvala tudi gasilcem Muljava in Društvu upokojencev Ivančna Gorica za pokop in ganljiva pogrebna pogovora, pevcem za zapete pesmi, ter pogrebnemu zavodu Perpar. Žalujoči: vsi njegovi Mama je angel sam, pa angela ne potrebuje. Njej je naloga dana, da druge varuje. (Tone Pavček) ZAHVALA Na prvo adventno nedeljo 2018 smo se poslovili od naše ljube mame, babice in prababice FRANČIŠKE GORIŠEK (1921-2018) Sela Sobrače 5 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom in vaščanom za izrečena sožalja, tolažbo in molitve, za darovane svete maše in dober namen, za sveče in cvetje. Hvala gospodu župniku Izidorju Grošlju in duhovnima pomočnikoma, g. Miranu Kelvišarju in g. Janezu Zaletelu, za molitve, obiske na domu, pogrebni obred ter patru Joni Vene za opravljeno pogrebno sveto mašo. Iskrena hvala članicam župnijske Karitas za molitve, izrečena sožalja ter tolažilne besede. Zahvaljujemo se pogrebnemu zavodu Perpar, pevcem zbora Prijatelji in zborovodji Robertu Markoviču. Posebna zahvala velja Joži Perpar in Joži Praznik z družino za vso pomoč ob najtežjem trenutku ter Dragu za besede slovesa, ki jih je izrekel v imenu KS Sobrače. Hvala vsem, ki ste našo mamo pospremili k večnemu počitku. Spomini nanjo pa ostajajo, lepi in dragoceni. Vsi njeni Pogrebne storitve Perpar Janez Perpar s.p. 73 borit 16, 1296 Šentvid pri Stični *FE Stična 179, 'ivančna {jorica vnAm/ 785 113 pm: 041/321 809 iMiiaíi. pc r p a i\jan ez@s i o ¡. n oí (') h i'-ližrl r nag lahko Luili na spit tU! www.pog reb n e- p e r p ar. si 30 december 2018 številka 9 OTttlMj A k atnje v regrat! o ve juoce Pik, s s e . er , e str i ¡IMB^ NAGRADNA KRIŽANKA Sfopureefc: BROSKVA - izvorna divja oblika kapusnic, DEBIČE - štajerski izraz za nedoraslo dekle. Hudomušnice Tone je pogosto pil »na zdravje«, a je zdravje kljub temu nekoliko opešalo. Šel je k zdravniku in mu iskreno razložil, kako je s to stvarjo. Zdravnik je nekaj časa preudarjal, nato pa predlagal: »Gospod Tone, skrbno uživajte predpisana zdravila in si ob tem mislite, da pijete vino.« Tudi Tone je nekaj časa tuhtal, potem pa predlagal Eskulapovemu služabniku: »Gospod doktor, kaj pa če bi užival vino in si pri tem mislil, da jemljem zdravila!?« Na železniški direkciji v Ljubljani so v okviru javnih del med drugim zaposlili tudi brezposelnega Srečka. Dali so mu kantico z oljem in mu naročili, naj na progi proti Primorski dobro naolji kretnice. Čez mesec dni dobijo brzojavko: » Sem v Kopru. Kretnice proti Primorski naoljene. Čakam na drugi tir. Pošljite olja in plačo. Srečko.« »Moja žena nima mere; kar naprej hoče denar, veliko denarja,« tarna Dolfe pred prijateljem Petrom. Nerodna reč,« prizna Peter, »kaj pa počne s toliko denarja?« »Nič, saj ga ji ne dam,« skomigne z rameni Peter. Pleskar Gustelj se zvečer utrujen in zamišljen ustavi pred ženo: »Draga moja, nečesa ne morem razumeti. Na vest, da je v vesolju najmanj deset biljard zvezd, nihče ne reagira, če pa jaz napišem na klop - pozor sveže barvano - pa vsi poizkusijo s prstom.« Direktor novemu delavcu: »Vam je delovodja dal navodila, kaj spada v vaše delovne dolžnosti?« »Brez skrbi, vse mi je natanko razložil,« odvrne novinec, »predvsem je vztrajal, da ga moram na vsak način zbuditi, če opazim, da prihajate.« Kdor ga reši, ta bo oviran za no» RESNO NERESEN KVIZ 1. »Jur« v domačem denarnem izrazju pomeni: a) desetak b) stotak c) tisočak 2. Koliko pra-pra-pra babic ima predvidoma vsakdo od l. 1000 n.š. dalje? a) 8.200 b) 2.365.200 c) 99.200 3. Označi ime Slovenke, ki jo je neznanega leta v znanem kraju zasnubil kralj Matjaž? a) Melanija b) Alenčica c) Jovanka 4. Koliko nog ima devet suhih južin? 5. Poišči »podjetnika«, ki je imel ves čas zaposlenih natanko 40 delavcev! a) Ali Baba b) Divja Baba c) Pohlevni Dedec 6. Fantje iz naših krajev so »služili cesarja« v: a) sedemnajstem regimentu b) sedmem regimentu c) v sedemintridesetem regimentu 7. Čim bolj se umiva, tem bolj je črno, kaj je to? a) črna mačka b) domača krvavica c) mlinsko kolo 8. Katera vas ima za zavetnika svetega Lamberta? a) Velike Češnjice b) Stranska vas c) Male Pece 9. Določi snov, ki je glavni krivec za segrevanje ozračja! a) H2S b) O3 c) CO2 10. Katera gospa je najbolj zaslužna za samooskrbo v občini Ivančna Gorica? b) c) Tokrat bralci spet povabljeni k reševanju nagradne križanke. Pravilni gesli pošljite na naslov uredništva do 20. januarja 2019. Izžrebali bomo tri 12-listne koledarje Prijetno domače. A Sobrače «tlína S? december 2018 Temenica Višnja Cora ZAGRADEC številka 9 31 Paberkovanje obledelih sledi iz 1. svetovne vojne (OB 100-LETNICI NJENEGA KONCA) Mali slovenski narod je v malone štiri leta trajajočem spopadu dal visok krvni davek. Na bojnem polju je obležalo več kot 35 tisoč mož -civilne žrtve vseh vrst tu kajpak niso vštete. Padli slovenski vojaki so bili tragični junaki. Njihova država Av-stro-ogrska, za katero so se hote ali nehote bojevali, je razpadla, v novi državi Jugoslaviji pa niso bili v časteh. Nova država, sprva se je imenovala Kraljevina Srbov Hrvatov in Slovencev, je nastala pod vodilno vlogo Kraljevine Srbije, proti kateri so se naši vojaki bojevali in kar lepo število jih je obležalo na tamkajšnjem bojišču. Kljub nenaklonjenosti oblasti so svojci padlih s pomočjo župnijske srenje marsikje zbrali podatke in novce za postavitev »spominkov«, kakor so tedaj rekli v ljudskem jeziku. Od vojne obubožani ljudje kajpak niso zmogli večjih dajatev, zato so po naših župnijah večinoma postavili skromnejše spominske plošče. Že površen pogled pokaže, da je kakovost obeležij v premem sorazmerju z gmotnim stanjem župnijskega občestva. Po Vsem je petje dano MARIJA KOVAČIČ Vse kar spada v naravo zna prepevat božjo slavo: Poje veter, poje ptica, poje čriček, poje šiba, včasih celo kakšna riba. Čez vse pa sega človeški glas, naj sopran bo ali bas: Pojo pastirci pojo možje; pojo dekliči pojo krilatci glasno dero se vinski bratci. Človeški glas pač nima mej, zato naštevajmo naprej: Solist prepeva, odpeva zbor; prepeva on, prepeva ona včasih celo primadona. Še v naprej naj poje vse kar po zemlji leze, gre. Na svetu bilo bi hudo, če petja več ne bi bilo. mojem vedenju so se tem nesrečnikom najlepše »oddolžili« v Šentvidu in v Višnji Gori, drugod pa malo manj. Kljub večletnemu poizvedovanju in iskanju mi ni uspelo najti »spominkov« v Stični, Zagradcu in Ambrusu. Ker so tudi obstoječi spomeniki po sto letih večinoma potrebni obnove, predlagam začetek akcije za obnovitev starih in postavitev novih obeležij tam, kjer jih še ni. Če ne gre drugače, bi lahko bila to skromna plošča iz domačega kamna, ki bi popravila zamujeno. Po mojem poizvedovanju je bilo z ozemlja današnje občine Ivančna Gorica 210 padlih v 1. svetovni vojni. Pomoč bi bila potrebna tudi pri iskanju pomanjkljivih podatkov. Zato naprošam vse, ki premorejo slikovno ali spominsko gradivo iz tega časa, da priskočijo na pomoč. Razveseljivo je, da so v Višnji Gori že začeli s pripravami za obnovitev tamkajšnjega spomenika padlim pred sto leti - lep, posnemanja vreden zgled. Bontonski ocvirek O. Šesta Kar se tiče uporabe raznih vilic, žlic, žličk, nožev, lopatic ..., ki jih najde človek včasih poleg svojega krožnika, si ne beli glave, kako se uporabljajo. Počakaj, da jih začno uporabljati drugi in stori ti potem prav tako. Poleg tega: tako ali tako se ne spodobi da začneš ti prvi jesti ... Kaj če bi po naših župnijah kdo organiziral nabirko skromnih prispevkov za uresničitev povedanega? Da ne bi obveljalo reklo, »lažje je govoriti kot narediti«, za začetek namenjam iz svojih prihrankov 100 evrov. To kajpak ni veliko, če razdelimo na šest župnij, kolikor jih je bilo tisti čas na ozemlju današnje občine Ivančna Gorica, nekaj pa vendarle, recimo za korajžo. Iz zakladnice naših domačij Vsebino današnje etnološke »uganke« narekujeta dva razloga: 1. prihajamo v letni čas, ko je predstavljeni izdelek še posebej potreben; 2. pred nami je praznični mesec, ko se radi poveselimo, zato se ne bomo preveč naprezali. Zagonetka torej ni pretežka, zato pa terjamo bolj precizen odgovor. To pomeni, da je treba zapisati polno ime predmeta in še kaj povrhu, kar se kaže na podobi. Zima nam pušča nekaj več prostega časa, zato pričakujem lepo bero odgovorov. Prijazen praznični pozdrav vsem sodelujočim v pričujočem kotičku. Leopold Sever Veličasten in skrbno obnovljen spomenik padlim v prvi vojni imajo v Trebnjem. Zanimivo je, da so mnogim spomenikom iz tega časa dodane prave ali stilizirane topovske granate velikega kalibra. Metnaj A Sobrače Temenica Kako je Viktor zaljubljeno kozo domov spravil Naši predniki so bili izvrstni opazovalci narave, kar se lepo kaže tudi v našem starejšem besedišču. Današnjemu mesecu novembru so, na primer, rekli kozoprsk, to je čas, ko se gonijo koze. Tega se je očitno zavedla tudi Robanova koza. Rekli so ji Liska, čeprav je bila bela ko sneg; oče so jo s tem imenom prignali s sejma in pri tem je ostalo. V pozni jeseni se je začela »čudno« obnašat in oče so rekli sinu Viktorju: »Goni se, h kozlu jo pelji«. Tedaj je Liska dobila dolg povodec okoli vratu in ajdi v pol ure oddaljeno vas h kozjerejcu Šintarju. Kozel, razen tega, da je smrdel, ni imel drugega dela, zato je temeljito opravil moško opravilo in odprava je krenila domov. Viktor spredaj, držeč za povodec, koza pa za njim. Sredi pota se je mlada nevesta nenadoma obrnila, gonjaču izpulila povodec in v najvišji prestavi zdir-jala nazaj k Šintarju. Čeprav je bil Viktor dober tekač, jo je komaj dohitel in usmeril proti domu. Koza se je upirala z vsemi štirimi, nazadnje pa se je trmasto ulegla na tla in ni ganila. Viktor se je na vse načine trudil, da bi jo spravil pokonci, a vse zaman. Nazadnje si je v bližnji hiši sposodil voziček in Lisko z muko spravil domov. Po tistem je fant pogosto razmišljal, zakaj si je koza tako Doživetja Leopolda »Svetodeželskega« Oljka vroče želela nazaj in vsakič prišel do istega zaključka: »Liski je bilo pri kozjem fantu tako všeč, da si je zaželela nove ljubezni in pika.« Saj veste tisto: »Ko si mlad .« Leopold Sever V mediteranskih deželah, tako tudi v Sveti deželi, uživajo manj živalskih maščob. »Primanjkljaj« uspešno nadomešča olje, ki ga daje nadvse koristna rastlina oljka. Ponekod raste divje, večinoma pa kultivirano v obsežnih oljčnih nasadih. Plodovi olive in olje, ki ga iz njih iztiskajo, so bili ondi pomembni že v Abrahamovem, Mojzesovem in Jezusovem času. Poleg Biblije to potrjujejo tudi izkopanine mnogih oljarn. Rastlina je dala ime tudi največkrat imenovani vzpetini Oljski gori. Oljka je torej v Mediteranu nepogrešljiva prehranska, zdravilska, in obredna rastlina (balzamiranje, maziljenje, poslednje olje in še kaj). 231. rekord: Peka, da čez ne vidiš Bil je deževen dan, ko sem kolovratil po Škrjančah, kar mi v nos udari omamen vonj po svežem kruhu, prihajajoč od Španove domačije semkaj. Ondi že vrsto let gospodinji Pepca Kavšek, ženska, ki se spozna na starosvetna kuhinjska opravila. Moj nos je zlata vreden, saj me je pripeljal na prizorišče prav takrat, ko je gospodinja jemala kruh iz peči. Štel sem in naštel sedem hlebcev. To kajpak niso bili kakšni postrgavč-ki, temveč hlebci, da bi jih morali pisati z veliko začetnico. Pri priči sem vedel, da bo to Klasjev rekord. Uradna formulacija je takale: »Največja enkratna peka iz kmečke peči«. Imetnica laskavega priznanja bo za vse večne čase Pepca Kralj Kavšek iz Škrjanč. Čestitke po dolžini, po širini in diagonalno. Vem, da boste vprašali: »Kaj pa pokušina?« To bi najrajši zamolčal, da me kdo ne bi obtožil korupcije. Pa naj bo, ampak morate biti tiho; dobil sem tako zagozdo, da sem jo pod podpazduho odnesel na varno in zaužil, ozirajoč se naokoli ko maček s kosom klobase. Leopold Sever Rekordna pekovka Pepca s svojimi hlebi. V rokah drži pravkar pečeno potico ocvirkovko - mmmm, mlajs, mlajsll Oljke so bile že od nekdaj tudi parkovne rastline, ki so dajale senco. Iz Nove zaveze je najbolj znan oljčni vrt Getsemani. Jezus se je z učenci večkrat ustavil v tem lepem vrtu. Tu se je, pričakujoč smrti, z molitvijo poslavljal od življenja in bil kmalu nato prijet po Judeževem izdajstvu. Učenjaki dopuščajo možnost, da je nekaj teh dolgoživih dreves še iz Jezusovih časov, torej starih dva tisoč let. Kole, koledo, novo leto bo prišlo! Tudi letos sem se napotil tjakaj h Klasjevemu Poldetu po tradicionalna praznična voščila za spoštovane bralce (kajpak, za oba spola, pa še za slovnične tri povrhu, da ne bo kaj narobe - kaj moremo, takšni so časi). Iščem, poizvedujem za Klasjevim, a vse zastonj, kot bi se v zemljo udrl. »Naj se gre solit,« si rečem nejevoljen, »bom pa kar sam voščil, saj je Polde vse leto v časopisu samo afne guncal!« Tako mi je preostalo prijetno opravilo osebnega izrekanja želja in voščil. Takole sem si zamislil nagovor cenjenim našim: »DragiAmbrušani, Dobovčani, Ivančani, Krčani, Metnajci, Stičani, Sobračani, Šentvidci, Temenčani, Višnjani, Zagradčani, povsod, skupaj z okoličani - skratka vsi, ki služite našemu občinskemu oltarju - naj vam bo srečno in zdravo leto, ki je že devetnajstič pridano dvatisočaku. Vernikom obeh naših škofij, ljubljanske in novomeške, pa globoko doživete božične praznike.« Vidite tako se vošči, ne pa tiste Poldetove oguljene fraze!!! Leopold Sever V Jeruzalemu je veliko delavnic, v katerih iz oljčnega lesa izdelujejo lepe Posebno voščilo velja bralcem Severne, Sive in Regratove stra- Zlata skulptura oljke v bližini dvorane spominske predmete. V tej delavnici je nekaj mojih sopotnikov kupilo ni. Naj vam poleg vaših zavetnikov Stoji ob Strani tudi Sveti Jezusove zadnje večerje. čudovite miniaturne jaslice iz oljčevine. Leopold in naj vam ne preneha sijati zvezda sreče!