v
ss
Possn-ezna številka 10 vinarjev.
lf UHUlam v pefek, 9. junija in
es Velja po pošti: ==~
2a oelo leto naproj . . K 2S-— za en moseo „ . . „ 2-20 sa Nemčijo celoletna . „ 28-— za ostalo inozemstvo . „ 35-—
V	Ljubljani na dom:
Za celo loto naprej . . E 24-— za en meseo „ . , „ 2-—
V	upravi prejeman mesečno „ i-sa
= Sobotna izdaja: ==
za oelo leto......K 7-_
za Nemčijo oeloletno . ,, za ostalo inozemstvo. „ I2-—
Uredništvo je v Kopitarjevi ulioi štev. 6/111. KoKopisi se ne vračajo; nefranklrana p tarna se no = sprejemajo. — Urodniškeya telefona £tev. 74. =
Leto XLIV.
■• Inserati: ^^^
Enostolpna petltvrsta (72 mm široka in 3 mm visoka ali nje
prostor) za enkrat . . . . po 3J v za dva- in večkrat . .25,, pri večjih naročilih primeren popust po dogovoru.
Poslano:
Enostolpna petitvrstapo 60 vin.
Izhaja vsak dan, izvremši nedelje ln praznike, ob 5. uri pop.
Redna lotna priloga vozni red
Upravništvo je v Kopitarjevi ulioi št. 6. — Račun poštne hranilnioo avstrijsko št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-here. št. 7563. — Upravniškega telefona št. 188.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 8. junija. Uradno sc razglaša:
Na visoki planoti Asiago je pridobival nag napad na celi bojni črti zahodno od Cesuna—GaiKo dalje na prostoru.
Naše čete so sc ustalile na Monte Se-merle, jugovzhodno cd Cesune in so prodrle vzhodno od Gdlio ia Ronchi.
Zvečer so vseli z naskokom oddelki bosensko-hercegovskega polka št. 2 in gra-škega pešpolka št. 27 Monte Meletta.
Število od začetka tega meseca ujetih Italijanov se je povišalo na 12.400, med njimi 2i5 častnikov.
Na bojni črti v Dolomitih smo odbili napad več sovražnih bataljonov na Croda deli' Ancona,
Na mestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
X
X
Na visoki planoti Scttc colnuni so včeraj čete tretjega armadnega zbora priborile novih upehov. Kljub najsrditejši obrambi so osvojile Monte Meletta (1827 m) severovzhodno od Asiaga. Ta uspeh jc zelo važen za nadaljno prodiranje naših čet.
Jugozahodno od Asiaga je bil sovražnik potisnjen dalje nazaj'; ko so v torek naše čete osvojile Monte del Bu-sibollo, so včeraj vrgle sovražnika tudi vzhodno od tam z Monte Lemede, kjer je imel zelo močno opirališče.
Italijansko uradno poročilo,
6. junija. V odseku doline Adiža je poizkusil sovražnik ponoči na 5. t. m. med snežnim viharjem presenetljive napade na naše postojanke v zgornjem Val Larsa in ob Pasubio, a smo ga povsod odbili. Po temeljiti pripravi s topovi so napadla sovražna krdela Conni Zugna, a so se takoj v neredu umaknila vsled našega mirnega, clobro merjenega ognja. Na bojni črti Po-sma Astico je med hudo nevihto, podpiran z ljutim ognjem baterij vseh kalibrov vrgel sovražnik strašne množice pehote na naše postojanke med Monte Ciove in Monte Brazone, hiter nastop našega topništva in vztrajnost naše pehote sta odbila napad s težkimi izgubami za napadalca.
V	isti noči se nam je posrečilo, da smo s srečnim protinapadom pridobili nekaj prostora na zahodnih strminah Monte Cengio, Na visoki planoti Asiago je sovražnik ponoči na 5. t. m. in zjutraj ljuto obstreljeval P topovi in s strojnimi puškami naše postojanke ob Val Campo Mulo. Popoldne je te postojanke živahno in vztrajno napadal, a vse napade smo krepko odbili.
V	zgornji dolini Cordevole je razkropil dobro merjeni ogenj naših baterij sovražna 1-rdela, ki so korakala iz Prolongia proti Monte Sief. V Pustrski dolini smo obstreljevali z našimi težkimi lopovi železniški postaji Toblach in Innichen. Ob Soči so naši oddelki neprestano napadali sovražne trte. _ Sovražni letalci so metali bombe v Alo in v Vcrono; nekaj ljudi jc bilo ranjenih, škode ni veliko.
V smislu zadnjih določil bodo med vojsko smrt vsake vojaške osebe takoj naznanili svojcem vojaški duhovniki z dopisnico . Obvestilo bo obsegalo četo, čin !n !rne umrlega, dar. in kraj, kjer bo pokopan, v kolikor bo to mogoče, končno podpis in uradni pečat dušnega pastirja.
Naši uspehi pri Asiago,
Vojni tiskovni stan, 8. junija. (Potrjeno poročilo vojnih poročevalcev po vojnem nskovnem^ stanu.); Na visoki planoti pri Asiago v Italiji so naši pridobili na prostoru Proti vzhodu in proti jugu. Višina Monte Lemerte se nahaja v naših rokah. Deli •uabrega bosenskega hercegovskega polka
št. 2 in 27. graškega pešpolka so vzeli Monte Meletta. Po sijajni pripravi s topovi je vdrla naša pehota v sovražne postojanke, katere so alpinske čete izredno vztrajno branile; v bližnjem boju so vzeli tudi drugo črto. Odpor hrabrih alpincev so naši štrli, jih veliko ujeli in odbili na to še ljule protinapade.
Naši napadi na Italijane.
Haag, 8. junija. Vojaški sotruduik »Timesa« pri italijanski vojski na Tri-dentinskem je opozoril, da so listi če-tverosporazuma napačno poročali, češ Avstrijcem manjka vojakov in materijala. Z gotovostjo misii, da imajo Avstrijci na Tridentinskem izredno veliko topov, med njimi težke in celo topove z ladij, katere uporabljajo z dobrim uspehom, ker lahko obstreljujejo italijanske rezerve. Sotruduik »Timesa« pravi, da so avstrijsko krogi j o neprenosljive. Toliko jih imajo, da so jih v dveh dneh izstrelili dva milijona. Njih napad ni čisto nič opešal. Naj so niše karkoli o pomanjkanju živil, za čete se dobro skrbi.
Italijani se morajo umikaM.
Lugano, 8. junija. List »Corriere della, Sera« je zopet pripoznal, da morajo italijanske čete, ker so izgubile Monte Ccugio, nadaljevati svoje umikanje. List je opozoril na silovito premoč avstrijskih topov, kateri so ni mogoče ustavljati, a tolažil je Italijane, češ nove italijanske postojanke v dolini Canaglia so tako utrdili, da sovražnik ne bo mogel prodirati dalje, uasi je zasedel višine, ki nadvladujejo dolini. List jo slavil napade Rusov v Voliniji, o obsegu ruskega nastopa bo list razpravljal pozneje. Vsekakor je položaj za Ruse v toliko ugoden, ker je oslabljena avstrijska obrambna črta radi prodiranja proti Italiji.
Nad 40 laških stalnih utrdb izgubljenih.
Curih, 8. junija. Vojni poročevalec »N. Ziiricher Nachrichten« poroča: Poleg množice najmočnejših in najmodernejših oklopnih utrdb so avstrijske čete, kolikor je doslej znano, Italijanom vzele nad 40 stalnih utrdb, 26 utrjenih obrambnih vojašnic kakor tudi številne naprave in baterijske postojanke.
Italijani ne bodo razbremenjeni.
Lugano, 8. junija. Italijanski listi so zelo vznemirjeni vsled ruskega poročila, aa sta osrednji velesili proti ruski ofenzivi postavili 40 divizij, vsled česar je zelo dvomljivo, čc bodo avstrijske čete s Tirolske odvažali v Rusijo, kar edino bi bilo za italijane razbremenilno.
Laški kralj bolan?
Kolin, 8. junija. »Kolu. Volkszlg.« poroča: Kakor se čuje, so jo kralj Viktor Emanuel z avtomobilom bolan pripeljal v Rim.
Italijanska zbornica.
Curih, S. junija. (Kor. ur.) V italijanski zbornici je Salandra predložil zakonski načrt glede podpore invalidom in sirotam. Predsednik Marcora so je spominjal padlih vojakov, prav-tako bojujoči h se vojakov in jc polivali) italijansko ljudsko voljo, ki jo tako čudovito trdna. Pri teh besedah' je napravil socijalist Fcrri medklic: »Ros, vrlo ljudstvo, ki mora plačevati toliko zanikrnosti in grehov.« Vsled teh be-SCt.'i nastal velik hrup. Na galeriji so kričali: »Slamnati možje, Nemci, podkupljeni Avstrijci, špijoni itd.« Socija-listi so odgovarjali: »Bojazljivci, podkupljeno kanalje itd.« Predsednik Marcora je zagrozil, da bo dal izprazniti Kalcriio.
Nato jo govoril socijalist Prampo-lini, ki jc ugovarjal proti temu, da sc tako postopa s socialistično skupino.
Curih, 8. junija. (IC, u.) V včerajšnji seji italijanske zbornice je pred vsem slavil posl. Galenga Stuart Kitcbenerja. Rekel je, da Anglija še vedno gospodari na morju. Nato so se začeli psovati, ker so socialisti porogljivo klicali: »Saj se vidi!« General Alfieri je odgovarjal nato na vprašanje, češ da prelepo postopajo z avstrijskimi vojnimi ujetniki v Italiji; rekel je, da se postopa tako, kakor to določa dogovor v Haagu: re prestrogo in ne premilo. Salandra je nato rekel, da se položaj interniranih zboljša, kolikor le mogoče; nad 2400 so jih že poslali 1000 domov. Cenzura postopa v Italiji še preveč prizanesljivo. Predloge o omiljenju cenzure so odklonili z 216 proti 45 glasovom. Salandra ni hotel odgovarjati na vprašanje, zakaj so upokojili generala Brussattija.
Italijanski senat.
Rim, 8. junija. (Kor. ur.) Italijanski senat bo nadaljeval svoje razprave 13. t. m. šlo bo predvsem za proračun zunanjega ministrstva. Giolitti jc prišel včeraj zopet v Rim.
Giolitti v Rimu.
Lugano, 8. junija, Giolitti je včeraj dopoldne v spremstvu turinskega žu pana senatorja Rossi in markiza Fcde-rici prišel v Rim.
Rusi v Rimu.
Lugano, V Rimu so sprejeli 8. t. m. člane ruske dume. Predsednik zbornice Marcora je slavil družilno načelo civilizacije in pravičnost v boju proti »barbarstvu « Nem cev. Odgovarjala sta mu Protopatov in Mi-Ijukov, ki sta tudi zaključila s slavospevom na napredek človeštva nasproti »vojaškima državama«. Miljukov je napadel Bethmann Hoihvega in je obetal, da "bodo Rusi premagali nemško ošabnost in častilakom-nost. Tudi v senatu so priredili Rusom slav-Ije. Ob tej priliki so brzojavili caru in italijanskemu kralju.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 8. junija. Uradno se razglaša:
Naše čete v Voliniji so dosegle med bo:i zadnjih čet svoje nove postojanke ob reki Stir.
Ob ikvi in severno od Wizniowczyka ob Stripi smo odbili več napadov Rusov.
Sovražnik napada ob spodnji Stripi zopet z močnimi silami; boji se tam šc niso
zaključili.
Ob Dnjestru in na bojišču v Besarabiji je bilo včeraj mirno.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 8. junija. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča iz velikega glavnega stana:
Nemški poizvedovalni oddelki so vdrli južno esl Smorgona čez več sovražnih črt v vas Kunava, kjer so porušili tamošnje bojne naprave; vrnili so se s 4.0. ujetniki in z eno zaplenjeno siruiii.o puško.
Na ostalem pozorišču pri nemških črtah nobenih posebnih dogodkov.
Vrhovno vojno vodstvo.
XXX
Na severovzhodnem bojišču je ruska napadalna sila med Dnjestrom in Pni toni, kakor se zdi, nekoliko oslabljena. Nasprotno pa se je povišala srditost sovražnih napadov ob spodnji Stripi pri Jaslov-<ecu. Rusi oošiliaio sem znatna oiačenja.
Pri Burkanovu in na bojiščih pri Ale-ksinjecu, Sapanovu in vzhodno od Dubna jc bilo tudi včeraj več napadov krvavo odbitih.
Čete armade generalnega polkovnika nadvojvode Jožefa Ferdinanda, ki so izpraznile svoje prvotne postojanke ob Pu-tilovki in pri Mlinovu, so že došle v svoje nove postojanke ob Stiru in v prostoru pri Lucku. Zasledujoči ruski oddelki so bili odbiti.
RUSKO URADNO POROČILO.
6. junija. Pri Dvinsku se je zrušil v našem ognju napad Nemcev, katerega so izvedli severno od železniške proge v Po-nievvicz, Nemci so prekoračili ponoči na 5. t. m. južno od Smorgona svoje žične ograje, da bi sc polastili našega prednjega jarka. Ogenj naših strojnih pušk in naš protinapad sta jih vrgla nazaj v njih jarke. Dne 5. t. m. so napadli Nemci južnovzhodno od Kreva po pripravi s topovi našo prednjo postojanko pri Kačanih (10-5 km južnovzhodno od Kreva); naše rezerve so jih vrgle.
Na bojni črti od Pripjeta do rumunske meje so izpopolnile naše čete svoj dne 5. t. m. dosežen uspeh.
NA RUSKEM BOJIŠČU.
Vojni tiskovni stan, 8. junija. (Z dovoljenjem vojnega tiskovnega stana). Pritisk sovražnika na besarabski bojni črti je ponehal. Močno je napadal sovražnik ob spodnji Stripi pri Jaslov-jecu, kjer sc še vedno bore. Napade so odbili ob Stripi pri Wisniowyczku, ob Ikvi in pri Sapanovu. V Voliniji pri Lucku smo umaknili našo čete oh reki Stir ob spodnjem delu reko Stir smo odbili vso napade sovražnika.
NADALJEVANJE RUSKIH NAPADOV.
Iz vojnodopisnega stana se poroča 7. junija: Ljutost velike bitke je včeraj mestoma še narastla. Rusi so v prostoru Okna zastavili nove rezerve, da razširijo svoje doslej priborjene krajevne uspehe. Višje vodstvo, ki je posvetilo svojo pozornost temu odseku, hrabrost in vztrajnost tu borečih se čet so pa brezuspešile vse poizkuse sovražnika, ki je najljutejše napadal.
Na fronti ob Strypi je sovražnik čez dan obstreljeval naše izvrstno utrjene postojanke. Svoje napore je naperil proti prostoru Jaslovvice, a si ni mogel priboriti nobenega dobička.
Na celi fronti armade generala Both-merja se je napadalo. Posebno severo-zapadno od Tarnopola je divjala bitka. Brez vsakega prizanašanja so gonili Rusi svoje napadalne kolone naprej; proti neki diviziji so jih poslali sedemkrat v globoko-členastih valih. Vsi napadi so bili pod najtežjimi izgubami za sovražnika krvavo odbiti.
Na fronti ob Ikwi pri Sapanovvu so se boji stabilizirali. Ob Putilovvki stoječe čete, ki so se borile proti veliki premoči, so dobile povelje, da zasedejo črto vzhodno od Strype. Popolnoma razstreljene postojanke, ki so jih bile raztolkle neštete ruske granate, so izpraznjene. V izpraznjenih postojankah je seveda moralo ostali nekaj materiala. Izpraznitev sc je izvršila brez posebnega vmešavanja sovražnika in sovražnik tudi ni takoj prodrl naprej. Nova črta je enaka listi, ki so jo bile naše čete meseca septembra lani ob priliki ruske ofenzive zmagovito držale, leži pred Luckom in vzhodno od Styra. Na splošni položaj nima ta krajevni uspeh sovražnika nobenega znatnega vpliva. Pri Rafalowki je bil sovražnik odbit.
Boji se nadaljujejo, a so na večini mest prešli že v ustaljeno stanje, ker sp bili ruski napadi zadržani.
GENERAL RUSKI — VRHOVNI PO-VELJNIK.
Berlin, 8. junija. Ruski vojaški kritiki so opozarjali soglasno, kar je vzbudilo pozornost, na mesec juni, češ da sc bodo zgodili takrat, na ruski bojni črti zelo važni dogodki, ker bodo izvedli važne izpremebe v vodstvu vojske. Računati se sme z dejstvom, da bo zopet, prevzel taktično višje vodstvo general Ruski, ki je povsod v deželi priljubljen in ki mu tudi armada zaupa. Nekaj časa je sodeloval Ruski v vojnem svetu; ko sc je vrnil s Kavkaza je bil trajni svetovalec carja. V zadnjih dneh je bil res v važni avdienci pri carju.
STtfRMER V RUSKEM GLAVNEM STANU.
Stockholl. »Novoe Vremja« je poročal, da je odpotoval min. predsednik Stiirmer v glavni stan.
ŠEF RUSKEGA ZRAKOPLOVSTVA. —
VOJNI DAVEK ODKLONJEN.
Kodanj, 8. junija. (K. u.) »Berlingske Tidende« prinaša naslednja petrograjska poročila: Pomočnik vojnega ministra general Frolov je imenovan za šefa ruskega zrakoplovstva. Državni svet je odklonil predlogo o povišanju izrednega vojnega davka, ki bi znašal za vsakega Rusa v starosti od 20 do 65 let 10 rubjlev.
HOLMŠČINA ZDRUŽENA S POLJSKO.
Dunaj, 7. junija. Vojncdopisni urad poroča: Na ukaz vrhovnega armadnega poveljstva z dne 5. t. m. se vojaška generalna gubernija v Lublinu razširi tudi na okrožja Holm, Hrubieszovv in Tomaszow in tako se ozemlje nekdanje holmske gu-bernije združi v enotno upravno ozemlje s kongresno Poljsko, kar so jo zasedle avstrijske čete. Tako je izpolnjena srčna želja poljskega naroda, ki je odcepljenje Holmske gubernije od Poljske občutilo kot udarec s pestjo,
AMERIŠKA ZDRAVSTVENA EKSPEDI-CIJA ZA NAŠE VOJNE UJETNIKE NA RUSKEM.
Dunaj, 9. junija. (K. u.) »Neue Freie Presse« poroča, da je ameriški poslanik na Dunaju M. F. Banfield sporočil zunanjemu ministru baronu Burianu, da je washing-tonska vlada v sporazumu z rusko vlado poslala pet novih zdravstvenih ekspedicij na Rusko, ki bodo prideljene tamošnjemu ameriškemu poslaništvu. Ti uradi bodo skrbeli za avstrijske in nemške vojne ujetnike. Amerika je glavnemu konzulatu v Petrogradu pridelila tudi 21 novih inšpekcijskih organov, ki bodo skrbeli za avstrijske in nemške civilne ujetnike. List poroča tudi, da je novi ameriški poslanik v Petrogradu sir Francis, ki je nastopil pred dvemi meseci, temeljito organiziral nadzorovanje vojnih ujetnikov, kar jih je v njegovem varstvu, kar se je že izvrstno obneslo,
Rim, 7. junija. (Kor. ur.) Agcnzia Štefani javlja iz Soluna: Pristaniški urad je dobil obvestilo o trgovski blokadi grško obale in Kavalc. Kakor poroča »Secolo«, ne sme nobena ladija iz luke. »Corriere dela Sera« poroča, da se menda ne gre za splošno blokado, ker Italija ni bila povabljena pomagati. Najbrže je odredba omejena samo na operacijsko cono.	<•'
London, 8. junija. (K. u.) Reuter poT roča: Zunanji urad razglaša: Vsled stališča grške vlade nasproti položaju, ki je nastal iz predaje grškega ozemlja bolgarskim četam, so zavezniki prisiljeni do gotovih varnostnih odredb. Iz previdnosti je angleška vlada odredila gotove odredbe glede izvoza premoga v angleške luke, da prepreči dovoz sovražniku. Zavezniki se posvetujejo o določbah, ki naj utesnijo promet v grških lukah.
Boji oo zahodu.
Dogodki oa Balkanu.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 8. junija. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča iz velikega glavnega stana:
Sovražni letalci so metaii bombe v kraje pri Dojranskem jezeru, a uspeha niso dosegli nobenega.
Vrhovno vojno vodstvo.
Italijani v Epiru.
Atene, 8. junija. Italijanom se je zvijačnim potom posrečilo izkrcati se v Santi Quaranta, kar so Grki svoj čas preprečili. Italijani se vedno blokirajo epirsko obrežje.
Pašič v Londonu.
Lugano, 8. junija. Pašič je dospel v London. Italijansko časopisje izraža upanje, da ne bo zopet naziranje tamošnjega jugoslovanskega odbora glede Adrije uplivalo na razmerje med Italijo in Anglijo.
Operiran je bil 30. maja na kili vojak Jožef Maraž iz Št. Ferjana pri Gorici, kar s tem naznanja svojim sorodnikom in znancem. Počuti se že prav' dobro.
Ententa je »anektirala« Solun.
Atene, 8. junija. V imenu Anglije in Francije je general Sarrail proglasil anek-?ijo« Soluna in je za zaledje imenoval angleško - francosko vojaško upravno komisijo. Odredba velja do konca vojne.
Grška vlada.
Atene, 7. junija. Vlada je svojemu poslaniku v Parizu naročila protest proti nasilnim odredbam generala Sar-raila. Vlada je tudi zelo odločna glede zahteve, da mora nekaj grških častnikov zapustiti Solun. »Birževija Vjedo-mosti« poročajo, da je angleška vlada vkljub protestu poslala admirala Pal-zerja kot poveljnika grške mornarice. Vlada jc izjavila, da se sedaj ne more pečati z vprašanje angleškega poveljnika in je angleškim častnikom prepovedala. vstop v grške urade.
Gospodarska blokada Grške.
Lugano, 8. junija. »Secolo« poroča, da bo gospodarska blokada Grške zadržala vsak uvoz živil. Vlada bo prišla v težaven položaj, ker se bo zopet pokazala oošast lakote.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 8. junija. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča iz velikega glavnega stana:
Boj s topovi na obeh straneh Moze traja z nezmanišano besnostjo dalje.
Vrhovno vojno vodstvo.
Francosko poročilo,
7. junija ob 3. popoldne. Razkropili smo pri Fontenoy zahodno od Soissons dve nemški patrulji, ki sta poizkusili prekoračiti Aisne. Francoski topovi so porušili več nemških opazovališč pri Nouvronu. Francozi so razstrelili z uspehom tri podkope pri Fille Morte v Argonih. Na leveme bregu Moze traja dalje boj s topovi v odsekih višine 301 in v gozdu Caurette. Ogenj naših strojnih pušk je zlomil na desnem bregu okolu 8. zvečer mogočen napad Nemcev na utrdbo Vaux. Naskakovalci so se umaknili in so pustili veliko mrli-čev. Utrdbo in njeno okolico je obstreljevalo nemško topništvo dalje brez odmora. Francosko topništvo se je borilo krepko z nemškim. Iz Vogezov se je poročalo, da so Nemci krepko obstreljevali prve francoske črte na Hart-mannsvveilerkopfu.
Ob 11. ponoči. Topovi so močno delovali na levem bregu Moze v pokrajini višino 304. Zelo ljuto so obstreljevali Nemci na desnem bregu Moze našo prvo in drugo črto od Douaumonta. do Damloupa.
Nemci so poročali danes, da so osvojili zvečer 6. t. m. oklopno utrdbo Vaux. Dne 7. junija ob 7. uri 50 minut zjutraj se je nahajala še vedno v liaši roki. Od tega. časa dalje se radi ljutosti obstreljevanja ni mogla obnoviti nobena zveza z utrdbo.
Naš ogenj je prepodil v Vogezih nemške poizvedovalne oddelke, ki so jih odposlali proti našim postojankam južno od Celles. Na ostali bojni črti ogenj s topovi, ki se je od časa do časa prekinil.
Belgijsko poročilo. Na bojni črti belgijske armade je bilo mirno.
Angleško poročilo. 8. junija. Sinoči in danes težko obstreljevanje na obeh straneh vzhodno od Tperna. Sovražnik je osvojil včeraj naše naj-sprednejše jarke pri vasi Hooge. Njegovi napadi na druge tlele bojne črte so se izjalovili; danes zjutraj smo odbili mal napad zahodno od Hooge. Avstralci so vdrli ponoči v nemške jarke vzhodno od Bois Grenier in so zadali sovražniku izgube. Privedli smo ujetnike in izvedli uspešno poizvedovanje vzhodno od Cutnocha.
londonskega zaupnika, da so angleške mirovne družbe in zveze sestavile skupni odbor, ki jc že stavil določene zahteve glede dosege miru. Dalj časa so sc posvetovali o prejšnji nemški pripravljenosti, da na neki gotovi podlagi stopi v mirovna pogajanja. Odbor je tudi angleški vladi že stavil predloge, ki so po njegovem mnenju primerna podlaga za pogajanja. Grey se je baje pridružil mnenju odseka in izjavil, da angleška vlada odobrava postopanje odbora. Samo neposredno se s stvarjo no more pobližje baviti. Odbor pa je nadaljeval nova pogajanja s tako očividnim uspehom, da sc je angleška vlada izjavila za daljno popustljivost, če bi se lahko pristojno mesto obrnilo nanjo. Vendar si ne želi, da napravi ta korak Wilson. Odbor je nato angleško vlado vnovič opozoril, da bi kazalo stvar pospešiti, ker razmere, ki bi mogle voditi k miru, bi znale biti vedno bolj neugodne.
Barbari v Belgiji.
Bruselj, 8. junija. (Kor. ur.) Pod častnim predsedstvom generalnega guvernerja bo tu od 15. julija do 5. oktobra. razstava za socialno skrb. Predvsem se namerava podati slika o nemškem socialnem zavarovanju in kako je vplivalo na gojitev zdravja posebno z ozirom na skrb za stanovanja, preprečitev ljudskih nalezljivih bolezni, jetike in drugih bolezni.
G Dilki pri SKooerreka.
Izgube letalcev na zahodnem bojišču
Po uradnih poročilih nemškega glavnega stana so izgubili na zahodnem bojišču od septembra 1915 do maja 1916 Nemci 81, sovražniki pa 240 letal.
3 milijone ameriških pušk za Angleško.
Iz New Yorka se poroča: Angleška vlada je z družbo Westinghouse Electric sklenila kupčijo za 3 milijone pušk. t milijon jih morajo dobaviti še letos. Vse puške bodo stale 340 milijonov mark.
Churchill se naveličal vojske,
Rotterdam. Bivši minister Chrcbill je vložil z ozirom na svoje zdravje prošnjo, naj ga odvežejo aktivne službe.
Vprašanje Irske.
Rotterdam, 8. junija. Angleška vlada je predlagala, naj se vprašanje Irske tako reši, da se ustanovi v Dubli-nu parlament, ki pa 6 okrajev v Ulstru ne bo obsegal 3 ulsterski okraji s katoliškim prebivalstvom se podredc. parlamentu v Dublinu.
French naslednik Kitchenerja.
Pariz, 8. junija. (Kor. ur.) Listi so poročali iz Londona: Vlada bo izbrala za naslednika Kitchenerju Frencha.
Angleška vlada odjenljiva.
Berlin, 8. junija. Preko Amsterdama prinaša Vossischc Zeituntf« ocl svojega
POROČILO ADMIRALNEGA ŠTABA NEMŠKE MORNARICE.
Odgovor na poročilo angleške admiralitete.
Berlin, 8. junija. (K. u.) Volfov urad poroča:
Uradno se razglaša: Z angleške strani se je poizkušalo z uradnimi in z neuradnimi brzojavkami časopisju in z izjavami angleških poslaništev v inozemstvu ustvariti namenoma mnenje, da se zataji velikost angleškega poraza v bitki na morju 31. maja in da se vzbudi ve-ra, kakor da je izpadla bitka uspešno za angleško orožje.
Med drugim se je tudi trdilo, češ, nemška mornarica je izpraznila bojišče, angleška ga je pa držala. Glede na to pribijemo: Glavno silo angleškega brodovja so prisilili med bitko zvečer 31. maja ponavljani učinkujoči napp.di brodovij naših torpedovk, da se je morala obrniti; naše bojne sile jo potem niso več videie. Kljub svoji prcvladajoči brzini in če se je tudi približalo brodovje 12 angleških linijskih ladij z južnega Severnega morja, se ni več poizkušalo, da bi prišli zopet v stik z nami za nadaljevanje bitke in se ni poizkušala združitev s prej imenovanim brodovjem v namenu, da bi uničili nemško bojno brodovje.
Dalje se trdi z angleške strani: angleško brodovje je poizkušalo brez uspeha, da dobiti nemško brodovje, ki jc bežalo, in da je porazi, predno doseže domača opirali-šča; tej trditvi pa nasprotuje izjava, v kateri se trdi, da je bila uradna, vsled katere se je pripeljal admiral Jellicoe s svojim velikim brodovjem že 1. junija v nad 300 milj od bojišča oddaljeno opirališče Scapa Flow (otoki Orkney). Naša po bitki podnevi odposlana številna brodovja na ponosne napade na bojišču tudi niso našla, dasi so marljivo iskala, nič več velikega angleškega brodovja, marveč se je nudila našim tor-pedovkam prilika, da so rešile veliko Angležev rftriičnih potopljenih ladij in vozil.
Dalje dokazuje istinitost trditve, da se je udeležilo bitke 31. maja skupno angleško bojno brodovje, kar Angleži zanikava-jo; da celo poročilo angleške admiralitete označuje »Marlborough« za boj nesposoben, na kar opozarjamo.
Nek naš podvodni čoln je tudi 1. junija videl, da so neko drugo ladjo vrste »Iron Duke« težko poškodovano peljali proti angleški obali. Obe navedeni ladji pripadati velikim angleškim ladjam.
Angleško časopisje dalje trdi, da zmanjša nemški uspeh, da so večji del angleških ladij izgubili vsled nemških min, podvodnih čoinov in zrakoplovov. Nasproti tem trditvam se izrecno naglaša: da naše brodovje za odprto morje ni uporabljalo min, ki bi lahko, nakar mimogrede opozarjamo, ravno tako postale nevarne lastnemu brodov-ju kakor tudi ne podvodnih čolnov. Nemški zrakoplovi so se uporabljali le t. junija in sicer izključno ie za to, da so poizvedovali.
Nemška zmaga se je priborila s spretnim vodstvom, z našimi topovi in z našimi torpedi.
Dozdaj smo opustili nastopiti proii mnogim baje uradnim angleškim trditvam o velikih nemših izgubah. Ponavljalo se je večkrat zdaj v zadnjem času, da je izgubilo nemško brodovje nič manj kakor dve ladji vrste »Kaiser«, »Westfaien«, dve bojni kri-žarki- štiri male križarke in veliko torped-nih rusilcev. Angleži dalje pravijo, da je »Pommern«, o kateri smo mi poročali, da smo jo izgubili, moderna bojna ladja velikanka in ne 1. 1905 zgrajena linijska ladja 13,000 ton.
Skupne izgube Nemcev.
Nasproti tem trditvam se pribije, da je znašala skupna izguba nemškega vojnega brodovja v bojih 31. marca in 1. junija, kakor ludi v času, ki je sledil bojem: 1 bojna križarka, i starejša linijska ladja, 4 male križarke, 5 torpedovk. Med navedenimi izgubami se je že dozdaj uradno poročalo, da so se potopile: »Pommern« (izpuščen v morje 1. 1905), »Wiesbaden«, »Elbing«, »Frauenlob« in 5 torpedovk. Iz vojaških ozirov se dozdaj ni poročalo o izgubah ladij »Liifzov/« in ^Rostock«. Nasproti napačnim tolmačenjem iega ukrepa in pred vsem z ozirom na izmišljotino angleških bajk o strašnih izgubah na naši strani morajo zdaj taki razlogi odpasti, Obe ladji smo izgubili, ko smo ju peljali v pristanišča, da ju popravijo, ko so se izjalovili poskusi, da bi težko poškodovani ladji plavali. Posadki obeh ladij in vsi težki ranjenci so rešeni.
S tem je zaključen seznam nemških izgub: gotova znamenja pa kažejo, da se dejanske angleške izgube bistveno višje, kakor smo io na naši strani opazovali in do-znali in naznali. Iz ust angleških ujetnikov izvira trditev, da sta uničeni poleg » War-spite« tudi »Princes? Royal-< jn »Birmingh-ham-<.
Ladja > Marlborough« potopljena.
Zanesljiva poročila so trdila, da se je tudi potopila bojna "ladja velikanka »Mari-borough«, predno so jo pripeljali v pristanišče.
Bitka na odprtem morju pri Skager-raku je bila in ostane nemška zmaga, kar dokazuje že tudi dejstvo, da če upoštevamo le tudi to, kar so Angleži priznali uradno, da znaša skupna izguba Nemcev 60,720 ton, ona Angležev pa 117 750 ton.
Načelnik admiralnega štaba mornarice.
XXX
»Luizcvv« in Rostock«.
Liitzow« je velika križarka; prvotno se je imenovala »Ersatz Kaiscrin Augusta.. Prekrstili so jo, ko so jo izpustili 29. novembra 1913 v morje.
Malo križarko »Rostock« so izpustili v morje leta 1912; obsegala je 4900 ton, vozila je z brzino 27.3 vozlov, oborožena je bila z 12 10.5 cm topovi.
1500 rodbih izgubilo v Portsmouthu svoje vzdrževalce.
Rotterdam, 8. junija. Preskrboval-na komisija je poročala, da jc izgubilo v bitki na morju v Portsmouthu 1500 rodbin svoje vzdrževalce.
HoieriSKe vcliive.
London, 8. junija. »Morning post* poroča iz Chicaga, da ima med republikanci največ upanja sodnik Hughes, Če republikanci ne postav «'o Roosevel ta za kandidata, bi ta znal : met- vskočiti k progresistom in tedaj ,V Wilso-nova izvolitev zagotovljena.
Ghicago, 7. junija. (Kor. ur.) Viitet poroča: Na zborovanju so repubh. 'C. obsodili Wilsonovo politiko nas p vojni. Progresisti pravijo, da je Roosi ■ velt mož sedanje ure.
Amsterdam, 8. .junija. Rooseveltov predsedniški program se glasi: pre-ustroj Združenih držav v veliko silo na suhem in morju, nastop v svetovni vojni na strani entente, boj proti nemškim in irskim Američanom, prohibitivna carina proti Nemčiji.
Wilson z neviraJci.
Lugano, 8, junija. »Vatikanska korespondenca« javlja; Zdi se, da je Wilsonovc mirovno posredovanje zadelo na skoro nepremagljive ovire. Vendar bo menda Wilson v sporazumu s španskim kraljem, holandsko kraljico in skandinavskim kra ljem začel meseca julija zopet posredovat) z večjo energijo.
Rožna poročila.
O slrategičnem napadu četverospora« zuraa se ne more več govoriti. Bern, 8. junija. Glede na razbremenilni napad Rusov na njih južnovzhod; ni bojni črti, je pisal »Bund«, da bi lahko Rusi izvedli procliralno vojsko in je dalje vprašal, če je šc sploh četve-rosporazum sposoben, da bi izvedel splošno prodiranje. O strategičnem prodiranju sc ne more več govoriti. Kar stori sporazum glede na podvzetc napade, dela to le za to, da se razbremenjuje; torej gre za obrambo, ki s« more razviti v strategično prodiranj« lc takrat, ako bodo dosegle srečno procliralno bitko. »Bund« jc pisal, da ne veruje, da bi Avstrijci radi bojev Rusi umikali čete z italijanskega bo jišča.
Papeževa zastava.
Lugano, 6. junija. Italijansko časopisi® poroča, da je Vatikan novemu nunciju Argentinijo določil špansko ladio. Da se bo lad"jo lahko spoznalo in obvarovalo pi'cd napadi, bo ladja imela papeževo zastavo-To se od 1, 1870. sedaj zgodi prvič-
> Nsjeuostavnejša pot v Berlin.«
Berlin. 7. junija. Pod naslovom Avstrijska ofenziva« se peča Hcrve s položajem v Italiji in pravi: Sedaj vedo Italijani, kaj morajo prestati Francozi pri Verdunu. Italijanska bojna črta je zelo važna. Italijani so v zelo težkem položaju, pred vsem pa nimajo denarja. Važno bi bilo, če bi prešli k napadu. Nemce sc more napasti le skozi Avstro-Ogrsko, Ali iz Soluna ali pa Italije. Najboljše na obeh straneh. To bi bila najenostavnejša pot v Berlin. Zgodovinar prihodnosti nc bo mogel razumeti, da tega niso zavezniki spoznali. Pot v Berlin vodi čez Dunaj.
Proti alkoholu na — Norveškem,
Kristijanija, 7. junija. (Kor. ur.) Po celem Norveškem je prepovedano vsako točenje in prodajanje alkohola; istočasno se je prepovedalo uvažati žganje, pivo in druge, opojne pijače. Prepoved je takoj stopila v veljavo.
Pogreb Golta paše.
Carigrad, 8. junija. Truplo Goltz /jase so pripeljali semkaj. Kakor hitro pridejo sorodniki iz Nemčijo se bo vršil pogreb. Pokopali ga bodo z velikimi slovesnostmi v častnem grobu v parkti nemškega poslaništva v Terapiji.
Juanšikaj zastrupljen?
Stockholm, 8. junija. Reuter je poročal uradno iz Šangaja: Juanšikaj a so najbrže zastrupili pri pojedini, katere se je udeležil med svojimi uradniki.
V vzhodni Afriki.
Bazelj. »Debat« je objavil brzojavko iz Bajadoza, po kateri so Nemci popolnoma ugonobili v bitki na južno-vzhodni meji nemške vzhodne Afrike 1200 mož močno portugalsko krdelo. Nemci so zaplenili nekaj lopov.
Dnevne novice,
-{- Krst prestolonaslsdnikovega sina. Včeraj popoldne jc kardinal nadškof dr, Piffl krstil četrtega prestolonasledniko-vega otroka. Prestolonaslednik, ki s tako velikim uspehom vodi svoje čeic na laškem bojišču, se slovesnosti ni mogel udeležiti. Pri krstu so bili navzoči poleg cesarja Franca Jožefa vsi na Dunaju bivajoči člani cesarske hiše, bolgarski prince-zinji Nadežda in Evdoksija, dostojanstveniki in zastopniki prestolonaslednikovega dvora. Botra sta bila saški kralj Friderik Avgust in princezinja Marija Antonija Parmska. Novorojeni nadvojvoda jc dobil imena: Feliks, Friderik Avgust, Marija od zmage, Franc Jožef. — Pri krstu so bili navzoči tudi trije otroci prestolonaslednika: Oton Franc Jožef, Adelheida in petčetrtletni nadvojvoda Robert. Ko je bil krst končan, je cesar, ki jako dobro izgleda, prijel malega nadvojvoda Roberta za roko in ž njim zapustil dvorano.
O avstrijski državni misli piše grof Adalbert Schdnborn, predsednik deželne upravne komisije na Češkem, v dunajski smotri »Das neue Osterreich« med drugim to-le: »Navdušena ljubezen do cesarja, ne-izpremenljiva zvestoba do cesarske hiše, jasno spoznanje, da so narodi drug na drugega navezani, da spadajo neločljivo skupaj — so gotovo sestavni deli »avstrijske, državne misli,« katerih smotrenega, vnetega negovanja moramo želeti, ako hočemo — in to hočemo vsi, — da se avstrijska državna misel okrepi. V teku stoletij na različne načine skupaj zrastla, je naša stara Avstrija komplicirana državna tvorba, manj enostavna in pač tudi težje vladati nego večina drugih. In tako tudi bistvo naše države, kateremu mora v glavah državljanov odgovarjati državna misel, nikakor ni izčrpano z ravnokar naštetimi tremi, čisto ob sebi umevnimi sestavnimi deli; še dva druga, ki nujno spadata zraven, hočem pokazati. Neločljivo zvezana ljudstva, katerim ima država dovajati in posredovati splošno blagostanje, pogoje za srečo posameznega človeka, morajo biti tudi edina, ako naj to splošno blagostanje ne postane nemogoče. In neobhodni pogoj za to edinost, ki nikakor ne izključuje mirne kulturelne in gospodarske tekme, je enakomerno ravnanje z vsemi posameznimi ljudstvi države po nosite 1 j i li javne oblasti, izključena mora biti vsaka prednost in vsako zapostavljanje. Naši predniki, ki so dali naši državi, stoječi ob zibeli ustavnega življenja, katero jc naš preslavno vladajoči vladar podaril državi, njene zakonite temelje, ustavo, so imenovali urejeno stanje, iz katerega stalno izvira to enakomerno postopanje, — enakopravnost narodov. Dober in točen izraz, katerega naj bi mi, potomci, obdržali. Tega zakonito urejenega, ustavno zajamčenega stanja se ne sme dotikati, kajti drugače bi bila bodočnost naše države enaka »nadaljevanju preteklosti pred vojno« in -notranja raztrga-nost in zapletenost« bi sc gotovo n e končali.«
-)- Junaški spodnještajerski Slovenec.
Pri nekem podjetju proti italijanskim postojankam pri Selcih v septembru 1915 je pešec 87. pešpolka Matija G c r g o 1 j
prvi naskočil sovražno postojanko. Sledil je sovražni protinapad, vsled česar jc došlo do ročnega meteža. Gergolj se jc vrgel na skupino Italijanov, tovariši so mu sledili. Zgrabil jc strojno puško, ki so jo Ita>-lijani hoteli rešiti, in jo v najhujšem p,e-. hotnem in topniškem ognju nesel nazaj. Za to junaštvo je bil odlikovan z zlatb hrabrostno svetinjo.
gimnazijci.	oi.
-j- Odlikovanja. Ponovno najvišje pohvalno priznanje sta dobila nadporočnik 27. dom. p. Štefan Svilokosi in nadporočnik 27. črnovoj. pp. Rajmund Ranzinger. — Zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil poveljnik voda prostovoljne strelske stotnije Trst VII, Franc Mi-helčič. — Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste jc dobil kadet 20. dom. pp. Prose-nec Jurij.
—	Odlikovanja pri 5. domobranskem polku. Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: praporščak Semolič Milan, četovodja Gerdivič Ivan, desetniki Roža Ivan, Pilar Anton in Raspor Rafael, infanteristi Hamerle Josip, Jelen Martin, Skodlar Franc, Stoja Kozma, Mrzlič Ivan in Toma-šič Silvester.
Odlikovanje, Nad vse slovesen je bil dan sv. birme v Trbovljah. Pokazal se je katoliško-avstrijski značaj. Pri tej priliki pa je bil splošno priljubJjeiii gospod župnik imenovan — duhovnim svetnikom. Častitamo!
—- Birmovanje v Preserju pri Borovnici bo 19. junija in ne 21. junija, kakor je bilo prvotno določeno.
Srbija in naše IV. vojno posojilo. Iz Belgrada se poroča, da se je samo v va-ljevskem okrožju podpisalo 337.250 K na IV. ogrsko vojno posojilo.
Poročil sc je 5. junija v Novem mestu v proštijski kapeli g. Josip Frank, c. kr. poštar v Čermošnjicah, z gospodično Marico Mazele, hčerko veleposestnika iz Čermošnic.
—	Smrt za domovino. Z Breznice poročajo: Na polju časti in slave je našel smrt dne 3. junija Anton B u 1 o v e c , trgovec in posestnik v Smokuču, občinski odbornik in član krajnega šolskega sveta, odločno katoliški mož. Padci ja dva in poi metra globoko in mrtev obležal. Pokopali so ga z vsemi vojaškimi častmi na cerkvenem pokopališču v Ambachu pri Liencu na Tirolskem. Doma zapušča vdovo in pet majhnih otrok. Bog daj večni mir blagi duši in tolažbo težko prizadeti družini! — Pokojni jc brat č. g. c. in kr. vojnega, kurata Jožefa Bulovca, ki že dalje časa boleha in sc sedaj zdravi v bolnišnici usmiljenih bratov v Gradcu.
—	Častno svetinjo za 40letno zvesto službovanje je dobil župni cerkvenik Gašper Kavalar v Beli peči.
—	Smrtna kosa. Dne 6. junija je na porodu umrla z otrokom vred g. Vovkova, posestnikova soproga iz Gotne vasi. Soprog g. Alojzij Vovk, znan ključavničar in občinski odbornik in odbornik kandijske posojilnice jc v vojni službi.
—	Fromet z vojnopoštnimi uradi. Promet z blagovnimi uzorci je pod naznanjenimi pogoji dovoljen tudi na vojnopoštna urada št. 55 in 76; nasprotno ustavljen pa na vojnopošthe urade št. 8, 26, 33, 46,-53, 60, 61, 79, 88, 99, 106, 112, 123, 129, 200, "212, 223, 241, 242, 304, 502 in 620. — Dovoljen je promet z zasebnimi zavitki na vojnopoštna urada št. 55 in 76, nasprotno ustavljen pa na vojnopoštne urade št. 33. 212, 260, 261, 273 ter na etapna poštna, urada Mitrovica na Kosovem v Srbiji in Novi-pazar.
—	Učiteljske izpremembe. Namesto vpoklicanega učitelja Vincenca Zahrastni-ka. bo suplirala na petrazredni deški šoli v Škofji Loki bivša poizkusna kandidatinja v Ljubljani Pavla Močnik, namesto vpoklicanega. nadučitelja Alojzija Ponikvarja na ljudski šoli v Sori pa bivša poizkusna kandidatinja v Ljubljani Marta Reich. — Za suplentijo namesto obolele učiteljice Vincencije Pupis-Stuchly v Košani jc poklicana bivša provizorična učiteljica v Starem trgu pri Ložu Štefanija Pupis; začasno vodstvo Košanske šole se je poverilo učiteljici Emi Miselj. — Namesto upoklicane-ga učitelja Matije Žitka bo suplirala na. ljudski šoli v Sodražici bivša učiteljska suplentinja v Banjaloki Angela Ravnik. — Namesto obolele učiteljice Josipine Baloh-Šusteršič je poklicana za suplentijo na ljudski šoli v Spodnji Idriji bivša suplentinja na Štajerskem Gabrijela Rajer. — Za su-plentinjo na Jesenicah je poklicana bivša suplentinja v Sori Helena Sodja.
—	Odstopil je celjski podžupan Maks Ranscher.	• .j
Umrla je v Celju 331etna trgovčeva soproga Thca Fallmeier roj. Negri.
—	Patrono je dobil na cesti I Ven Petrič, 13 in pol leto stari posestnikov sin iz Borovnice. Pobral jo je ter držeč jo v roki toliko časa dregal vanjo s si-vanko, da je razpočila ter mu odtrgala prve tri prste leve roke in odnesla konec kazalca na desni roki. Zdravi sc v deželni bolnišnici. Zopet žalosten slučaj, ko sc otrok igra z orožjem.
Binkoštni promet na ftrtah c. kr. avstrijskih železnic. Iz ozirov na obstoječe izredne, prometne razmere se za bodoče binkošlne praznike ne moro računati s tistimi obširnimi odredbami, ki so so ukrenile v normalnih časih za obvladanje močnega osebnega prometa. Na to se opozarja občinstvo z opazko, da se bo vršilo o praznikih prevažanje civilnih potnikov le v toliko, v kolikor bodo na razpolago obratna sredstva ter se ne more nuditi jamstva za brezpogojni prevoz. Rezerviranje voz ali voznih oddelkov je izključeno.
— Dunajsko vseučilišče, V poletnem tečaju jc vpisanih blizu 3000 slušateljev in slušateljic; največ jih je na filozofičnem oddelku.
LluDllonske novice.
lj Prodaja moke. Z magistrata smo dobili: Sezona gre h koncu in umevno je, da so se zaloge p š e n i č n e moke skoraj docela porabile. Skrb, da zmanjka moke zadnie mesece pred novino popolnoma, jc srečno odstranjena, saj imamo na razpolago dovolj in dobre koruzne moke. — Mestna aprovizacija nakazuje pekom, mokarjem in trgovcem tako moko, katero ima v zalogi; ker primanjkuje pše-nične moke, mora nadomestiti primanjkljaj koruzna moka. To naj bi slavno občinstvo vpoštevalo, ker z nekolikim potrpljenjem in dobro voljo prebili bomo lahko najtežje tedne v tem oziru.
lj Huda pijača, hude posledice. Lah Alojzij, 28 let stari delavec iz Škofje. ulice št. 13, je bil včeraj na naboru in bil tudi potrjen. Potem je šel v neko bližnjo klet, kjer si ga je čez mero privoščil. Z njim je bila tudi žena. Ko sta se popoldne okoli pol 3. vrnila na dom, in je žena pripravljala kosilo, se je začel prepir med njima, vsled česar je baje mož skočil za ženo, a se pri tem zaletel v vrata, ki so med sobo in kuhinjo. Deloma zaradi udarca, deloma zaradi pijanosti so nezavestnega prepeljali v deželno bolnišnico. Pripoveduje se pa tudi, da mu je žena vrgla kozarec v glavo.
lj Umrl je v deželni bolnišnici zasebni uradnik g. Viljem Noisternig, ki je bil kot četovodja ob soški fronti ranjen.
lj Umrli so v Ljubljani: Uršula Kušter, bajtarjeva žena-hiralka, 55 let. — Ivan Legat, bivši trgovski sluga, 65 let. — Ferdinand Zupančič, delavec, 52 let. — Anto-nio Martinelli, vojaški delavec. — Folep Kornbach, honvedski kadet. — Vera Kovač, hči železniškega sprevodnika, 5 mesecev. — Fran Rapuš, sin postrežnice, 6 dni. — Kvirin Malfatti, sin trgovskega so-trudnika, 15 mesecev. — Alojzija Vidmar, delavka v tovarni za lep, 75 let. — Matko Ur h, orožniški stražmojster v p., 58 let.
lj Vojaški begunec aretiran. Minoli mesec jc ušel iz nekega vojnega zapora vojaško obvezani civilni nosač, rojen v Višnjigori in pristojen v Litijo, ter se skrival pri svoji znanki, šivilji v trnovskem predmestju. Policija, ki je bila izvedela za deserterjevo skrivališče, je večkrat preiskala stanovanje, a ga ni našla. Te dni je opazil dvojico na Dolenjski cesti neki redar, Deserter je takoj pobegnil na Golovec, kjer so ga naslednji dan aretirali in ga z znanko vred izročili vojaškemu sodišču,
M peraišH načelnik o Koncu volne.
Dunaj, 8. junija. V stanu armadnega vrhovnega poveljstva je dovolil šef generalnega štaba Conrad pl. Hotzendorf vojnemu poročevalcu »Aftenbladeta« pogovor. Poročevalec bi predvsem rad zvedel, kako misli Hotzendorf o Alandskem vprašanju. Na tozadevno vprašanje je odgovoril Conrad: »Jaz sem samo vojak in ne politik. Vojak naj nikar in tudi ne sme poli-tikovati. Vendar zame kot človek stoji kot zakon dejstvo, da mora cela Evropa brezpogojno želeti, da se Ruse potisne v Azijo nazaj, kamor spadajo.« — Končno je poročevalec med drugim vprašal generalštab-nega načelnika: »Kdaj mislite, ekscelenca, da bo prišel mir?« Na to je odgovoril Conrad pl. Hotzendorf: »To je stvar, katero rad prepustim v odločitev našim sovražnikom. Če jih veseli šc dalje voditi vojno, potem bodi po njihovi volji. Saj ste sami videli, kakšen je položaj na vseh naših frontah, da nc stradamo in da nam ne manjka vojnih sredstev. Tudi za bodoče se ne bojimo, da bi nas mogli sovražniki izstradati. Dve leti smo zdržali in ti dve leti sta bili najležji. Sedaj moremo z gotovostjo tako dolgo zdržati, dokler se poljubi našim sovražnikom. Nas nihče več ne zmaga. :
Primorske novice.
Sv, birma v Trstu. Letos bo delil presvetli gosp. škof sv. birmo po tržaških cerkvah v naslednjem redu: Binkoštno nedeljo, dne 11. junija, bo v stolnici sv.
Justa po pontifikalni sv, maši, ki se prične ob 9. uri. Binkoštni ponedeljek bo istotako pri sv. Justu po sv. maši, ki st prične ob 10. uri. Četrtek po Binkoštih, dne 15. junija, bo pri starem sv. Antonu po sveti maši, ki se prične ob 10.Va ur<> 'Praznik presv. Trojice, dne. 18. junija, bo v župni cerkvi sv. Aniona Novega, po sv. maši, k; se prične ob uri.
Sestanek sodalitatis Ss. Cor&is Jesu za Trst bode v četrtek,' 15. junija 1916 v Marijinem domu ob pol 11. dopoldne.
Sv. birma v Kopru se bo vršila letos dne 20. junija, in sicer po sv. maši, ki se prične ob 10. uri.
Odlikovanje. Za vse dobro vneti in požrtvovalni župnik iz Klanca, g. Šašelj Emil je imenovan za častnega konzistorijal-nega svetnika. 12. junija praznuje 251etnico tihega, a vztrajnega pastirskega delovanja v večkrat nelahkih razmerah tržaške škofije. Čestitamo mu tem potom in mu želimo še mnogo na delu bogatih let za čast božjo in blagor ljudstva!
Duhovščina tržaške škofije jc sama darovala za Rdeči križ« 5000 K.
Goriški begunec umrl v Ljubljani. Po kratki in mučni bolezni se je tu sinoči ob pol 9. uri iz tega sveta preselil v večnost, goriški begunec g. M a t k o Urli, c. kr. orož. stražmojster v p. Pogreb se bo vršil V soboto ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Celovška cesta št. 22, Spodnja Šiška. Žalujoča družina prosi prijatelje in znance, da bi se v polnem številu udeležili pogreba.
Carlo Banelli. O tem Tržačanu smo pred tednom poročali, da jc storil žalosten konec v Italiji, usmrtivši se sam. Tržaški dnevnik »La Gazzetta di Trieste« je nalepil po Trstu velike lepake, s katerimi opozarja na svoj članek od 7. t. m. pod naslovom: »Accusiamo ,..« Člankar slika Banellija kot človeka z otročjo pametjo ter pripominja, da Banelli ni mogel biti izdajica, ker je spisal že po cele strani slavospevov na čast naše vladarske hiše. — Bodi pokojnim nemoten spomin. — Toda mi vidimo v tem, da je slavopevec Banelli pobegnil v Italijo s svojo četo izdaj-skih rekrutov, da je dvakrat dokazal nagnjenje latinskega plemena do neverjetnih izdajstev. Če se zanj poteguje zdaj »Gaz-zettino«, nam je pač vsejedno. Soglašamo z njim v trditvi, da so bili v Trstu ljudje politično zastrupljeni. Gospod urednik »Gazzettina« pa naj bi bil nekoliko bolj razumljivo povedal, kdo je bil tisti, ki je — zastrupljal.
Sveto pri Komnu. Nadvojvoda Fr. Salvator je kot protektor in namestnik Rdečega križa podelil tukajšnjemu trgovcu, posestniku in krčmarju, gosp. Ivanu Dellaschava častno svetinjo za njegovo požrtvovalno delovanje v prilog temu društvu.
80.000 kron za ubožna dekletca iz Pulja, katerim so umrli starši, je zapustila v Pulju umrla Dominica vdova Medelin.
Umrl je na Dunaju dr. Giulio A s c o 1 i bivši ravnatelj mestne bolnišnice v Trstu. Bil je Italijan iz kraljestva, avstrijsko državljanstvo je dobil v Šleziji, da je mogel nastopiti nalašč zanj ustvarjeno mesto. Ob začetku vojne so ga odstranili, ob smrti pa so rdečemu »Lavoratore« razun petih vrst pobelili cel članek.
Operiran jebil 30. maja na kili vojak Jožef Mara ž zi Št. Ferjana pri Gorici, kar cem. PZočuti se že prav dobro.
Prošnja do gospodov rodoljubov Kanalskega okraja v Soški dolini. Mnogo na^ ših junaških mladeničev in mož se bojuje že dve leti za obrambo naše skupne domovine Avstrije, In leto je že preteklo, odkar nam je zavratni sosed, hinavski Italijan, zahrbtno napovedal vojno. Tedaj pa smo morali tudi mi, prebivalci lepe Kanalske doline, zapustiti svoje domove. Prebivalce na desnem bregu Soče in do obmejne reke Idrije odgnal je sovražnik in jih raztresel po celi (blaženi) Italiji; a kar nas jc bivalo v Avčah in po hribu Seniškega brega. V Logeh in Bodrežu, Kanalu, v Morskem, Ro-dežu, Deskli, Globncm, Plaveh, Paljevem, Zagoro in Zagomilo, morali smo na ukaz naše vlade, eni prej, drugi kasneje, zapustiti svoje doinove. Bridko je bilo slovi? naših junakov, ko so se podali od doma v določene jim kraje na poklic našega milega vladarja. Čez vse grenka pa je bila ločitev starcev, žen, otrok in zlasti bolnikov od ljubljenega doma, ko so kot begunci odha-iali, Bog ve kain, v tujino. Vendar čas ]c najboljši zdravnik. Vojakom jc vestno izpolnjevanje svojih dolžnosti in misel, kako bodo ugnali kletega sovraga, zatrla solze, in bcgunci pa smo se malo po malem privadili razmeram in ljudem, med katere smo prišli. Največje veselje vojakom na bojišču in beguncem pa je bilo, ko so prejeli od svojih kako pismeno sporočilo. Vse je pa enako razveselilo, ako so v kakem časniku čitali, kaj se jc novega zgodilo v domačem kraju. In ravno v tem oziru je naš okraj zaostal; iz vseh pokrajin na italijanski fronti je bilo vedno čitati po časnikih dopise, iz našega kraja je pa bilo vsega do sedaj le par kratkih dopisov, in vendar zelo mika nas vseh zvedeti, kako je v našem kraju, kako je s poslopji, poljem itd.; mi v tujini tega nc moremo opisovati. Zato pa tem
<
potom vabimo vse rodoljube, ki so še doma ali blizu doma, da o teh razmerah pošljejo primerna sporočila »Slovencu«. Uredništvo jih bo gotovo v svojem listu objavilo, in s tem bo ustreženo vsem: nam beguncem in našim vojakom na bojiščih. Na delo torej! — Kanalski begunec,
Nemški državni zbor.
Vojni stroški. — 5. vojno posojilo.
Berlin, 7. junija. (Kor. ur.) Novi državni zakladnik grof Roedern izjavi, da znašajo vojni stroški letos mesečno po 2 milijardi mark. Zato prosi za 12 novih milijard za 6 mesecev. Vojni izdatki Nemčije in njenih zaveznikov daleko ne dosežejo vojnih stroškov njenih nasprotnikov. Razmerje ena proti dve bo komaj napačno. Na novo vojno posojilo vlada ne misli, dokler ne bo spravljena dobra letina in hranilnice zopet polne denarja. Socialist Landberg je poudarjal, da je dobrodošel vsak mirovni posredovalec. — Noben nemški državnik ne bo stavil za predpogoj, da se nasprotniki izjavijo za premagane. Če bi kje kak tak nemški državnik bil, se bodo socialisti kar najbolj ostro borili proti njemu. Poslanec II a a s e (socialdem. delovna skupnost) izjavlja, da je njegova stranka ne-spravljiva nasprotnica imperializma, zato odklanja proračun in vojne kredite. Državni tajnik Helfferich pravi, če bi Haase pomenjal kaj več, bi njegovo nasprotje pomenjalo pospeševanje imperialistične politike Anglije.
Proti proračunu sta glasovali obe socialistični stranki.
Berlin, 8. junija. (Kor. ur.) Državni zbor je končal razpravo o preživljanju in je bil nato odgoden do jeseni.
Samosvoji BavarcL
Monakovo, 8. junija. V zbornici je prometni minister Seidlein glede železniške skupnosti izjavil: »Prusija je izjavila, da mora svoje železnice obdržati v svoji roki. Za Bavarsko lahko dam enako izjavo (centrum kliče bra-vo.) Nemška država se je pokazala kot velika gospodarska in vojaška sila in je obenem opravičila federativni značaj državne ustave. Nikakor ne smemo pozabiti, kako je federalistična podlaga zvišala veselje nad državo in nam prinesla kulturnega in gospodarskega napredka.«
Ložo io vojna.
Vatikanski glas.
»OsservatoFe Romano« piše pod tem naslovom o Giolittijevi izjavi proti vsaki udeležbi v prostozidarski zvezi: »Sedaj pa se oglaša glasilo Palazzo Gi-ustiniani — Velikega Orienta — in piše: Za nas je najvažnejši del pisma na-ziranje, da prostozidarstvo ni nič vplivalo na udeležbo Italije v vojni. Mi sicer tega deleža nismo nikdar poudarjali, toda vsak razsoden človek mora jasno spoznati nedvoumne dokaze za pomen prostozidarskega dela pri pripravljanju Italije za svetovno vojno, kar priznava prijatelj in sovražnik, in zato nas ni bilo treba siliti, da se ponašamo s podjetjem, za katero smo prevzeli ravno tako veliko odgovornost, kakor zahtevamo tudi čast za nje! Tako piše »Idea Democratica« 20. maja 1916. To hočemo obdržati v evidenci za bližnji ali daljni obračun. Ozirati se moramo nato, da »Idea Democratica« navaja za dokaz odlomke neke okrožnice na prostozidarje iz septembra 1914 (beri 1914), tedaj izza časa, ko se je vlada Salandra-Sonnino zavzela za nevtralnost in je to tudi celemu narodu naložila kot dolžnost. V boljše ume-vanje opozarjamo šc na drug članek »Idee Democratice«, ki je pripisujoč si zaslugo, da je narodu naprtila vojno, izjavlja, da bi bilo prostozidarstvo, če bi v odločilnem trenutku ne bila prodrlo s svojim nazorom, pripravljeno začeti z revolucijo.« — Te ugotovitve papeževega uradnega lista nam dobro osvetljuje ravnokar tiskana knjiga:
bratje v svetovni vojni. Knjiga opisuje prostozidarstvo po romanskih deželah kot organizirano celoto, katero vodi francoski Veliki Oricnt. Pisatelj opisuje, kako tesna je bila zveza med srbsko zarotniško »Narodno Obrano« in francosko ložo. Dragoceni so tudi pisateljevi podatki o delovanju prostozidarjev v nevtralnih deželah. V nevtralnih romanskih deželah je nastopil ta značilen položaj, da katoličani in sploh vse konservativne struje stoje na strani osrednjih sil, dočim so vse stranke in skupine, ki stoje v bližnji ali daljši zvezi z ložo, protinernškega duha. Tako so spravili v vojno tudi Portugalsko, ker Anglija je vedno znala romansko prostozidarstvo porabiti za svoje namene. To se je tudi pokazalo pri zad-
njem rimskem potovanju velikega angleškega mojstra vojvode Connaught. Tudi po vsoh državah španskega in portugalskega izvora v južni Ameriki se prav tako pozna vpliv framasonstva.
Mir.
Kdaj se lahko prično pogajanja.
Stockholm, 7. junija. Neki član senata, znan zaupnik več mednarodnih zvez, je rekel glede miru: Po Asquithovem in Greyevem govoru se ne more več trdili, da ima Angleška za cilj vojne še vedno uničenje Nemčije. Pač pa se proglaša načelo, da se mora mednarodna vprašanja reševati po dogovoru prostih, enakopravnih narodov. Upajmo, da si tudi Nemčija želi mednarodnega pravnega reda, ki bo preprečil bodoče vojne. Mirovna pogajanja se bodo lahko začela, ko bo Nemčija izjavila, da nasprotniki niso premagani. Pomemben jc Wilsonov mirovni program, ker čc ga uresničimo, bo svet obvarovan pred napadalno vojno, aneksijami in vmešavanji v notranje razmere. Vojne stranke ki so dobre volje, bodo podpirale Wilso-nov program. Kdor pa tega ne stori, bo nosil odgovornost za nadaljevanje vojne,
Po smrti lorda Kilciienerja.
Kaj je nameraval lord Kitchener.
Ženeva, 8. junija. V drugi polovici junija, neposredno po tajnih sejali zbornice in senata, je hotel sklicati ministrski predsednik Briand najvišji vojni svet četverosporazuma k posvetovanju o novih splošnih načrtih, ki naj bi jih bil Kitchener osebno utemeljil. Tem povodom je hotel minister Kitchener označiti za svojega stalnega zastopnika v četverosporazumnem vojnem svetu generala, ki se jc v zadnjem času veliko imenoval. Njegovi odnošaji s francoskim generalissimom Joffre-jem so bili prijetni, z generalom Ca-stelnaujem korektni. Da Kitchener z gotovimi metodami obrambe Verduna in z zanemarjanjem drugih front ni bil zadovoljen, je Clemenceau opetovano izjavil. Kanadcem in Avstralcem na francoski fronti, ki so Kitchenerjevi zvezdi skalnotrdno zaupali, bo general Haigli v dnevnem povelju naznaPil njegovo smrt. Tik pred dohodom opro-čila o potopu »Hamsphire« so parišli listi, posebno Hervejeva »Victoire«, ponovili tožbo, da je Ivitchenerjev vpliv preprečil, da bi se odposlala od Sar-j-aila nujno zahtevana ojačenja franco-sko-angleške armade v Solunu.
Priprave v Petrogradu za Kitchenerjev sprejem. — Velikansko razburjenje.
Stockholm, 8. junija. V Petrogradu je povzročilo poročilo o Kitchenerjevi smrti paničen strah. Za sprejem angleškega gosta so se bile delale v Petrogradu dolgotrajne priprave.
Ljudsko razpoloženje je bilo včeraj zaradi smrtnega poročila posebno razburjeno, ker je dospelo poročilo kmalu potem, ko se je izvedela nemška pomorska zmaga. Po cestah in javnih trgih so se slišali klici: »Nemci so gospodarji morja.« — »Angleška mornarična poročila so laž-njiva!« — »Angleško pomorsko gospod-slvo je končano in vojna izgubljena!«
Tudi en ruski general na »Hampshire«.
Še ena bojna ladja potopljena?
Haag, 8. junija. Kakor poročajo iz Londona, je bil v Kitchenerjevem štabu poleg 22 višjih angleških častnikov tudi nek ruski general in trije višji ruski štabni častniki.
Sluti se, da se je pri Orknejskih otokih potopila še druga bojna ladja, katere izgubo so pa zamolčali.
Ruska plačila za Japonsko na »Hampshire«.
Berlin, 8. junija. Na »Hamsphire« so se baje nahajali znatni denarju zneski, ki so bili namenjeni za ruska plačila Japonski.
jugoslovanska Strokovna Zveza.
Načelstvo Jugoslovanske Strokovne Zveze poziva vse svoje organizacije, za-upništvo in člane, naj razvijejo živahno agitacijo za J. S. Z. Preizkušnjo vojsko je naša J. S. Z. v denarnem oziru prav dobro prebila; zato pač res zasluži, da slovensko krščansko delavstvo liki pun-čico v očesu čuva svojo moč, svojo zvezo žuljave dlani in delavske žilate pesti. Nekatere skunine so pričele kljub dragini, kljub težavam časa pridobivati nove člane. Sledite njih zgledu vse organizacije, vsi člani in članice J. S. Z. Opogumite se in agitirajte. Zdaj ni čas jadikovanja ,ni čas solza, marveč čas jekla in ognja. Naši potomci in zanamci nam bodo hvaležni, če zdaj še bolj strnemo in pomnožimo svoje vrste pod geslom: vse za krščansko socialno slo-
vensko delavstvo, za njega moč in za njega boljšo bodočnost2
Ljubljanskim članom. Tudi Vam so nudi ugodna prilika, da nastopite s krepko agitacijo. Nekaj časa pisarna ni mogla imeti prejšnjih rednih nr, ker je izstopil iz službe J. S. Z. prostovoljno njen prejšnji uradnik. Zdaj smo nastavili novo moč v pisarni in določili uradne ure tako, da lahko delavci in delavke tudi v svojem prostem času dobe sveta in da lahko poravnajo svoje članske dolžnosti. Uradne ure v pisarni J. S. Z. so:
ob delavnikih:
od 9. dopoldne do pol 1. ure popoldne in od 4. ure popoldne do B. ure zvečer.
ob nedelah in praznikih: od 9. do 11. ure dopoldne. Pisarna J. S. Z. je nastanjena v »Ljudskem Domu« I. nadstropje.
Načelstvo Jugoslovanske Strokovne Zveze.
jaški pozdravi.
Pod poveljstvom presvetlega prestolonaslednika zmagovito boreči sc slovenski topničarji pošiljajo svojim ženam in otrokom, staršem, bratom in sestram in vsem rojakom iskrene pozdrave: Ognjičar Bizjak; četovodje J. Kobale, Martin Kejba, Franc Fink; desetniki Ivan Zaje, Jernej Sitar, Avgust Hribar; predmojstri Ivan Pustinek, Glavan, Kavčič, Franc Poteri, Zupelič; topničarji .Takob Pretnar, Al. Colja, Žnidaršič, Jernej Stenovec, Jurij Soline, Al. Torkar, M. Gorišek, Jakob Korošec, Jakob Corn. — Najlepše pozdrave našim vrlim dekletom pošiljamo z bojišča podpisani: Četovodja Emil Gr-mek, Velike Žablje; desetnik Ivan Koron, Tolmin; poddesetnik Andrej Martinčič, Divača. — Slovenski fantje in možje pošiljamo iz Bukovinc mnogo iskrenih pozdravov svojim domačim in vsem Slovencem in Slovenkam, posebno pa branilcem naše lepe domovine ob Soči; Peter Dolničar z Dobrove pri Ljubljani; Ivan Stefančič iz St. Jerneja; Josip Florjančič, Št. .Vid na Staj.; Ivan Novak, Koroško. — Z italijanske bojne črte pošiljamo prisrčne pozdrave vsem čitateljem »Slovenca«, posebno pa vsem Hotencem in hotonskim dekletom: Jožef Petkovšek, Hotedršica pri Logatcu; Franc Pogačar — Ihan; Ivan Pavlič — Potok; Franc Veškovo, Koper; Avgust Hrevatin, Porto re — Istra. — Vsem Cerkljancem na Goriškem pošiljajo najsrčnejše pozdrave: Anton Eržen, Fr. Mezck, Jože Mauri — Gorje, Roman Mauri; Matej Makuc — Reka, Peter Obid, Ivan Obid. —
na tirolski fronti pošiljata prisrčne pozdrave: Predmojster Cotič Josip iz Ljubljane in topničar Bcvc Kari iz Št. Vida pri Grobelnem; od
pa topničarji Strmšek Davo is Bočne pri Gornjem gradu. Maslo. Ivan iz Borovnice pri Ljubljani in Ivan Petrovčič iz Ljubljane. — Slovenci pri oddelku strojnic na laški fronti pošiljajo vsem »Slovenčevim« čitateljem in čitateljicam posebno pa svojim domačim najsrčnejše pozdrave: Četovodja Ivan Selan, Črnavas pri Ljubljani; Fr. Jekler, Bodešče pri Bledu; desetnik Kari Maraž iz Gorico; Jurij Frigelj, Brezje na Dolenjskem; Leopold Ivane-tič iz Reke; Franc Benedičič iz Škofje-loke; Miko Kralj iz Adlešič; Leopold Pelicon iz Šempasa; Štefan Bavčar iz Ajdovščine; Jakob Glavič iz Žužemberka; Matija Mežnar iz Podbrda; Jakob Hribar iz Motnika; Julij Jerman, Zagorje. — Najsrčnejše pozdrave slovenskim dekletom, čitateljem »Slovenca« in sobojevnikom na vseh bojiščih pošiljajo slovenski mornarji z Nj. Vel. ladje. »Uelgoland«: Ivan Kocjan, Žirje pri Sežani; Franc Blažič, Opatje selo; Emil Abram, Škrbina pri Komnu; Anton Adamič, Zagrajec pi'i Komnu; Jožef Parovel, Sergaše pri Kopru; Ivan Sosič, Opčine; Spiridijon Purger, Ga-brovica — Istra; Jožef Vckjet,, Sv. Ana pri Trstu. — Nebroj iskrenih pozdravov pošiljajo od lepe sinje Adrije vseni kranjskim Slovencem, staršem, bratom in"sestram posebno pa našim dekletom kranjski strelci: Četovodja Jožef Vr-čon. iz Kamnika; desetnik Leopold Brega^', iz Motnika; desetnik Ivan Avbelj, desetnik Karol Kroč iz Ljubljane; poddesetniki Leopold Jerman, Andrej Jaz-be^ i/. Sevnice na. Dol., J. Matjašič iz Rosalnic, Joško Kovačič iz Mokronoga; infanteristi Jurij Košir iz Mavčič, Fr. Jerjlha s Škofljice, Franc Omcjc iz Stu-dcnčicc, Franc Jereb iz Sore, Martin V ran i čar iz Rosalnic, Albin Košir iz Kamnika, Franc Kosmač iz Podreče, Avgust Ocopek iz Križa. — Prisrčne pozdrave pošiljajo iz Judenburga: Desetnik Jos. Hribar, Bogomir Čepon, An-
ton Zaje, Jernej Kelec, Vinko Jereb, Ivan Oblak, Petsche (en podpis nečitljiv). — Nebroj iskrenih pozdravov vsem Slovencem in Slovenkam pošiljajo slovenski možje in fantje lovskega bataljona ' . . , Nadlovcc Franc Anzclc, patrolni vodja Ivan Zupan, Komenda; lovci Franc Lenarčič iz Gorice, Ignac Miklič iz Čateža, Ivan Turk z Vrda pri Vrhniki.
— Nešteto srčnih pozdravov vsem Slovencem in Slovenkam pošiljajo slovenski alpinci: J. Ileršič iz Cerknice, Ivan Bregant iz Gorice, Dominik Št rekel j iz Gorjanskoga. — Srčne pozdrave vsem znancem in prijateljem pošilja v milo domovino s fronte Franc Strnišnik iz Čemšenika. — Srčne pozdrave z bojišča pošilja Anton Jerin. — Vsem bralcem »Slovenca« pozdrav z Dunaja — Franc Jeklič. — Prisrčno pozdrave iz Pardubic pošiljajo bolni slovenski vojaki. Jožef Kolar. — Najlepše pozdrave »Slovenčevim« bralcem in bralkam pošilja iz bolnišnice na Dunaju topničar Janez Čefarin iz Dcskel.
i.
Za birmance slov, beg. v Bruck«
smo še prejeli: Apolonija Novak iz Smokuča, župnija Breznica, K 6. Franc in Mara Košak, Grosuplje K 20.
Za knjižnico pešpolka 17,: Jos. Po-tokar, župnik, Tržič, K 10 Fran Lavti-žar, okr. šol. nadz. K 3.
Za Rdeči križ: Nabrano v Kodclovi gostilni v Postojni ob priliki obletnice avstrijsko-italijanske vojske 7 K 62 h; na svatbi g. Kamliča na Črešnjevcu v Semiču K 10; Neimenovana iz Semiča K 10; Nabrano pri otroški igri na Bledu 1 K 20 h.
Naprodaj je
ca. 13X18. Aparat je izvrsten in v prav dobrem stanu. Kdor ga hoče kupiti, naj se obrne na Josipa Biščak v smihelu, p. Nadanjeseio pri Ši. Petru.
Preda se prostorna
v Ljubljani, z lepim, obdelanim vrtom, namirnem, prijaznem kraju. Kje, pove uprava „Slovenca" pod št. 1352.
Kupujem po K 540- — za t va^on il 10.000 kg; — Ponudbe na naslov »Poštni predr.S št. 151 Ljubljana glavna pošta.
posod od 500 —700 litrov, rizling, belo-zeleni, ll°/n se takoj produ franko Ljubljana po zmerni ceni, Vzorci iz vsake posode. Vpraša naj se pri vratarju ho'ela »Gnion«.
fflšg" Sprefirae se takoj
na dom na Radeckega cesti 6./I. 1364
Potrtim srcem naznanjamo tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni oče, gospod
nadučitelj v p.
v Četrtek dne 8. t. m. po dolgi muč-ni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče v 74. letu mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega rajnika bode v soboto dne 10. junija ob >/aB. uri popoldno iz hiše žalosti, Sredina št. 14, na pokopališče k Sv. Križu.
Sveto maše zadušnice so bodo brale v več cerkvah.
Blagega rajnika priporočamo v molitev in spomin.
Ljubljana, 8. junija 1010. GlobGko žalujoči ostali.
Izdaia konzorcij »Slovenca««
Tisk: »Katoliške .Tiskarne«.
Odtrovorrii urednik: Jožel Gostinčar. državni Doslanec.