Uto n.
Poitnina - 'ffi" - pavšalirana.
Ljubljana, torek 9. marca 1920.
«.„lk. 30 .lB,— NEODVISEN DNEVNIK
Štev. 56.
(•n* po poiti t 13 CtiB leto . H 5j'“ li po! Iltl . B Z5’— a ficfpt leta. I 13*— S 1 BRK. * I 4*50 XlL]lWjaui«roiH^O
Bndolita bi ipna: Hopitirina illa & I MltiicfM Uma
Posamezna iftavilka t* vin.
Korupcija.
Prejšnje liberaJno-socialisti-
Prinaž- e Pohaja na dan. Vsak dan nam
<4 ie do-,00 j Po^tkov, ki jasno kažejo,
ČQe kapdtalištično-socialisti-
f«aoaf a S.e zna|tno pomnožilo javno skvar-
T«ptne vlada podpirala ko-
*°cialisf- k ’ 80 Posamezni demokrati in
VelUce vsf.t°^ateli plačevali v zahvalo
k taka vJ T s^rankarsko blagajno, da se
^ Pomanii.^4 ^ažioja, da je rasla beda
b bogatel ^)e' e armade ljudi so živele
te ^ ■ * ®rez koristnega dela, poslužu-
aosti( ki ■°ZlUC' sekvestrov in drugih ugod-
šociJ^. ^ nudila nesrečna liberal-
Zna^1Cna vlada.
*vestrj žlnkj6' kako ie oblagodarjena s se-
viade dr ž ■ predsednika deželne
fezay dr ^et^ai bočejo liberalci iz-
®iuistrsty^terjava ter je poverjenik oddelka
dr. Majjj4 ^ trgovino in obrt v Ljubljani
•ase, V _ ^^zel podeljevanje sekvestrov
Poslal 3>sfPravku’ ^ 'e *a bberalni mož
Postavj^l ®Vencu«. pravi, da je sekvestre
Mara, p . *e oddelek, ki mu načeluje dr,
dr. žl_- 1 tem pa priznava, da je žlahta JjJCq ^jrfcva dfvk;i„ j i________
mol
. ^cna* t r *r v uu p** *-»w»nu
- 0 ti »pl? ^°tila sedem sekvestrov. Ko-»* vestri žlahti nosijo, tega gospod
ni po-
. _ , _____ |________ sekve-
*ekves*re dobila tudi njegova
*e pred kratkim očital dr. da k ’ Poverjeniku za agrarno reformo, v srečni posesti sekvestrov v veleposestvi. Sedaj dr, Lu-
^ urev Pa je deležen tudi socialist
i . . jv ucicicu tuiui »vviauoi
^^ioval' ^ k°t minister za prehrano so-Pn ——— • <
Nai^* ttVo2nicah.
{%v. u ^edemo
nekatere glavjnih slu-80 PriSli na dan zadnje dni!
Dušan Nikolič v Subotici, ki tihotapi z valuto, je dobil izvoznico na 800 vagonov drv za Madžarsko. Ker sam nima denarja za tako trgovino, je izvoznico ponujal na prodaj po Subotici in Segedinu. Končno so ga v Belgradu zaprli, a njegovo izvoznico prodajata dalje dve »gospe«, ki vodita pogajanja.
Koča Harisiades (judf) v Subotici je dobil izvoznico na 40 vagonov koruze za Madžarsko, ki jo je pa prodal nekemu Reže Adlerju (jnd!). —
Dve »dami« v Belemgradu-Obradovič in Mara Bogdanovič sta dobi li več izvoznic, dasi nista trgovki in nima ta nikakih sredstev. Izvoznice bosta enostavno prodali.
Dem.-soc. vlada je izročila posle novi vladi 19. februarja, a poverjenik prejšnje vlade v ministrstvu za prehrano prof. Dirac (socialni demokrdt-desničar) je izdal še 21, februarja židu Neumannu v Čakovcu izvoznico na 6 vagonov Sta.
Tik pred svojim odstopom je prejšnja vlada izdala neki znani bosenski družini izvoznico na 3 vagone tobaka za Poljsko. Dobiček naj bi šel v demokratski volilni fond.
19. februarja je dal minister dr. Kra mer neki demokratski družbi izvoznico za 1000 vagonov koruze. To izvoznico je g Ribarac pravočasno ukinil.
Madjarski je prejšnja vlada obljubila 200 vagonov živil. Vse to spričo dejstva, da marsikje domačemu prebivalstvo manjka najpotrebnejše hrane ter se n, pr. ljudstvo v Hercegovini preživlja z zeljem in koreninami kakor 1. 1917. Dočim se jugoslovanska bela moka prodaja v Pešti po 8 madjarskih kron kilogram, je v Hercegovini koruza po 6 jugoslovanskih kron kilogram, a je niti dobiti ni v zadostni množini.
Pri vsem tem ogromnem izvozu žita in drugega blaga bi bilo saj to tolažljivo, češ bo pa nag denar, naša valuta, več vredna. Toda niti tol Dobički so šli v žepe demokratskim in socialističnim oderuhom ter v volilne kase liberalne in socialistične stranke. Državna blagajna se je praznila, ljudski žepi so trpeli. Tako je danes tepeno ljudstvo. Državi pa je prejšnja vlada naprtila 1,250.000.000 kron (eno in četrt milijarde) novega dolga! Kdo bo to plačal? Ali mar demokraški in socialistični vodje in njihovi kapitalisti? Ljudstvo naj bi trpelo! Seveda to ne sme b»tif Davek na vojne dobičke se bo obravnaval v parlamentu, ki bi ga kapitalisti radi preprečili, da zavarujejo svoje žepe. Iznebili bi se radi sedanje vlade, da prikrijejo svoje grehe in svoje korupcije!
Mi pa pravimo: Ti grehi ne smejo
ostati nekaznovani!
Hla
Psovke na moža, ki dela z rokami«
Ljubljana,
"va Se! '—7» marca. Včeraj se je vr-
2^, Parlamenta v Belgradu. O zapis-l?, sHf Se j? razvila dolga razpravo oil zapisnik odobren. Dalje je
** ^osne več mandatov poslancev
rvariaJ . 8.leQe poplav v Banatu. Od-, ° tv’ “^ter Roškar, Id je kmet, bravtu??0 “ ^epo> da ie žel splošno
^ Zataiiti ^emokfatski advokat je niso mo-v sebi sovraštva do delovnih
stanov ter so smešili Roškarja, ker je kmet. Podobno je zadnjič glasilo dr. Žerjava, ljubljanska »Domovina«, smešila Roškarja s tem, češ, da je bivši hlapec. Ta liberalno bankirska gospoda še vedno meni, da je sramotno biti kmet, hlapec ali delavec.
Ta gospoda, ki tako grdo zaničuje delovne stanove, je vladala v družbi slovenskih socialistov.
Delavci, kmetje in hlapci si zapomnijo ta gospodo ter ji bodo pri volitvah pokazali, kaj delavski stan o njih misli!
« PARLAMENT.
^veta cj^i^ marca. Tretja seja
tak
bo
V
Prekmurje,
Y^ia --t—s 7, luarta,
‘°žvanetfa i komisarja za . .
Vršija j Prekmurskega parlamenta, se to Veliki marca 1920 ob devetih
barski o , raDi »Narodne čitalnice« v ♦.^PravljaL, Z hotelu Dobraj. I, nadstr.
vnr,5 C.)?° ° vseh važnejših in ak-V°JA^t 1 SC tiČeio Prekmurja.
STi?^ExriPIS5P SOCIALI-
j LDU oSTlčNO VLADO.
J?Ppldne 8;. niarca- ČTU) Danes
rw^ i . a veHka parada praške tfar-
l. Parada praške gar-
ten je vojni minister Klofač
odlikoval zastavo prvega strelskega polka mojstra Husa z vojnim križcem. Pri tej priliki je vodja francoske vojaške misa-je general Pelle češkoslovaškega divizi* jonarja Šnejdareka z udarcem svojega meča imenoval za viteza francoske častne legije. Po slavnosti so čete defilirale pred dostojanstveniki v vzornem redu,
BOUšEVIsKA STROKOVNA DRUŠTVA,
LDU. Moskva, 8. marca. (DunKU-Brez-žično.) Glavno vodstvo zveze strokovnih društev je sporočilo svojemu pariškemu zastopstvu. da bo niegova komisua 5*1* *«dM
odpotovala v zahodno Evropo, ko bo dospelo v Moskvo litvinovo dovoljenje.
ŽITO ZA SREDNJO EVROPO.
LDU. Dunaj, 8. marca (DunKU) Reuter poroča: Pristojni odsek poslanske zbornice je za to, da se sprejme predlog, s katerim se pooblašča vlada, da s posredovanjem žitne korporacije nabavi 5 milijonov korcev pšenice, ki se naj proda na kredit evropskim državam, ki trpe na pomanj kanju živil. Ta pomoč naj predstavlja pre dujem na 50 milijonsko posojilo, ki ga je ponudila Amerika Avstriji, Poljski in Romuniji.
NEMČUA OSTANE EDINSTVENA
LDU. Berlin, 8, marca, (DunKU) »Vos-sische Zeitung« poroča iz Rima: »Idea Na zionale« javlja o stremljenjih, da bi se usta novila iz južne Nemčije in Nemške Avstrije katoliška konfederacija. List pripominja, da je ta stremljenja Vatikan odobril. To vest Vatikan dementira s pripombo, da se pripisuje ohranitvi enotnosti Nemčije v interesu Evrope največja važnost,
LDU. Nauen, 8. marca. (Brezžično.) Vodilni list bavarske ljudske stranke »Baye-rischer Kurier« je dobil iz Rima z avtori tativne strani dementi, da bi bila Sveta stolica podpirala ločitev Bavarske od Nemčije in dalje, da Vatikan nikdar ni deloval v tem zmislu, pač pa nasprotno, da pripisuje papež v evropskem interesu največji pomen temu, da se ohrani edinstvenost Nemčije.
PAPEŽ MASARYKU.
LDU Praga, 8. marca. (ČTU) Danes je sprejel predsednik Masaryk k svojemu rojstnem dnevu številne brzojavne čestitke od odličnih osebnosti, korporacij in društev, nele iz češkoslovaške republike, temveč tudi iz inozemstva. Čestitke sta poslala med drugimi jugoslovanski ministrski predsednik Stojan Protič in italijanski kralj Viktor Emanuel, ki izraža v svoji brzojavki željo, naj bi se v zgodovini češkoslovaškega naroda pričela nova slavna doba. Brzojavno čestitko je poslal tudi papež Benedikt XV,, ki slove: Na dan
Vašega rojstnega dne nam je prijetno, da1 Vam moremo poslati svoje čestitke z željo, da bi bil verski mir v zadevah in sodelovanju vseh državljanov Vaših dežel podlaga Vašemu predsedniškemu delovanju v rastočo korist plemenitega češkoslovaškega naroda. Prosimo Boga, da bi blagoslovil ta narod — Nadalje so poslali svoje, brzojavne čestitke minister za Slovaiko Šrobar, zastopnik ukrajinskega ministrskega predsednika in ministra za zunanje stvari Levicki, predsednik izredne ukrajinske misije Slavinski, avstrijski kancelar dr, Renner, osrednji narodni svet karpatsko-ruskega naroda, švicarski konzul Deteindre, nemški zastopnik dr. Singer, italijanski general Pittioni, general Booth iz Londona, vdova grofa Liitzova, slovaška kolonija v Filadelfiji, ki je darovala^ milijon dolarjev za češkoslovaški Rdeči križ v korist slovaškim vdovam in sirotam, mednarodna misija v Tešinu in člani ameriške misije v Spiču in Oravi.
PROTI MADŽAROM.
LDU Prag«, 6. marca. (ČTU) Vsi časopisi brez razlike odločno zavračajo madžarske spletke, ki hočejo doseči, da bi se vrnila Madžarski vsa ona zemlja, katera so pripadla ČehoslovaSki, Jugoslaviji in Rumuniji ter v katerih prebivajo poleg teh narodnosti tudi Madžari, časopisi poudarjajo, da more biti omahovanje vrhovnega sveta samo trenutna slabost in da mora v en-tenti vendar zmagati zdrav razum in instinkt. V tej stvari stoji ves Cehoslo-vaški narod v strnjenih vrstah za svojo vlado. Vrhovni svet zaveznikov je dne 12. julija 1919 natančno določil meje Madžarske. Ta sklep je tedanji minister Pichon objavil z oficielnim aktom, ki ga smatra čehoslovaSka vlada za obveznega, tako da je na podlagi tega čehoslovaSka narodna skupščina ratificirala mirovno pogodbo.
MADŽARI PROTI AVSTRUL LDU. BndimpeSta, 6. marca. (DonKU-OKU.l V zmialu znanega akto*.
je v svrbo prouča vanja položaja v ZapadaS Ogrski dospela posebna komisija v šo-pronj. Zastopnika madžarske vlade sta v tej komisiji sekcijski svetnik v ministrstvu za zunanje stvari baron Friderik Vlllany in župan šopronjski dr, Mihael Turner. Avstrijo zastopata sekcijski svetnik Neuge-bauer in legacijski tajnik Hauenschild. — Ko sta avstrijska delegata v četrtek dospela v Šopronj, je prišlo do obžalovanja vrednih incidentov. Ko se je po mestu razširila vest, da dospeta 2astopnika Avstrije, se je pred kolodvorom zbrada okoli 5000 glava množica ,ki je ob prihodu vlaka živahno demonstrirala. Madžarski častnik, ki je dodeljen komisiii in dva višja policijska uradnika so oficielno sprejeli avstrijska delegata. Med vožnjo v hotel je množica obmetavala voz z jabolki ter ga spremljala prav do hotela, pred katerim so se nadaljevale demonstracije še kake pol ure. Končno je oborožena sila množico razkropila. Po nalogu madžarske vlade je baron Vil-lanyi izrazil obžalovanje vlade zaradi teh dogodkov.
Politične novic«.
+ Kako znajo liberalci. Ko je paše-val po Slovenskem dr. Žerjav, je na vsa mesta, ki so v gospodarstvu količkaj važna, imenoval svoje prijatelje. Za predsednika gospodarske komisije, ki 8e bavi a stroji, lesom in drugim demobilizacijskim blagom, je postavil profesorja zgodovine dr. Pestotnika, Ta mož nam je ie znan. Ko je dr. Brejc prevzel vodstvo deželar vlade, je dr. Pestotnika takoj odatavjDL To je v vrstah liberalcev vzbudilo veliko ogorčenje. Danes objavlja dr. Brejc urad* no, zakaj je odstavil dr. Pestotnika ter pravi: »Načelnika gospodarske komisije
g. dr. Pestotnika sem razrešil, ker se mi ja poročalo, da je uprav zadnje dni v nenavadnem obsegu oddajal demobilizac&ki materijal brez poprejšnjih tozadevnih «&!»■. pov gospodarske komisije. Kakor »e je sedaj dognalo, je g. dr. Pestotnik v čaau od 15. do 26. februarja t. L (tedaj v 10 dneh!) nakazal materijala za 337.479 K 55 vinu, med tem za 163.219 K neopravičen no brez dovoljenja gospodarske koaaMj«, Nadaljevanje takega postopanja seveda ni* sem smel trpeti niti eno uro. Zato je bfla razrešitev g. dr, Pestotnika tudi stvarno upravičena in nujna.« — Tudi mi smo mnenja, da je bila zadeva nujna, sicer bi bil dr. Pestotnik prodal še samega sebe. To bi bila pa neizmerna škoda za liberalne kapitaliste.
+ Liberalna laž. Glasilo dr. Žerjava »Domovina« je prinesla vest, češ da se je VLS zavezala dedovati za to, da razpeniva o valutni reformi ne pride v parlament, is če bi se to le zgodilo, da bi glasovala za definitivno razmerje 1:4. Ta vest je popolnoma zlagana! Iz Belgrada poročajo o tem še: Ni rmm znano, da bi bil finančni minister Jankovič podal kako tako izjavo, pa je tudi popolnoma neverjetno; in Če bi jo podal, bi ne povedal resnice. Dejstvo je, da pride vprašanje valute v parlament, ko -ide na dnevni red zakon o Narodni ban-. Teda« bomo videH, če bodo liberalci in socialisti glasovali z nami proti tistemu načinu ureditve valute (1:4), ki so jo sami ie sklenili in sprejeli. Ne sleparite ljudi!
+ Zaupnica vladL Danes se vrši zopet seja parlamenta, na kateri bo glasovanje o zaupnici vladi. Liberalci imajo še adnjzi up, da bi na k»lf način mogli doseči večino kt izreči vladi nezaupnico. Seveda bo blamaža večja od prve.
H- Kandidatske listine za občinska vofttve v Ošlaka. Za občinske volitve v Oijeku je bilo pravočasno predloženih 7 kandidatskih listin, in sicer pet od političnih strank, dve pa od stanovskih organizacij. Vsaka Kstina šteje 40 kandidatov. Listine se vrste v naslednjem redu: 1. hišni posestniki — prvi kandidat Mihajlo Ebrič, ravnatelj učiteljišča; 2. delavska stranka (komunisti) — prvi kandidav La-vpslav Kordič, mizarski pomočnik; 3. Hr-vatska pučka stranka — prvi kandidat dr, Ivan Neubauer, odvetnik; 4, Radikal« sko-Kcckarjeva stranka — a
Stran 2
VeSem! IM«, ctne 9, marca 1920.
gtcv, 56,
—- Vlado Axmann, arhitekt; 6. Demokratska sJranka — Dragutin Šaj, inžener m bivši veliki župan; 7. Hrvatska Zajedniea —■ dr. Ante Piuterovič, odvetnik ia bivši mestni župan. Socialisti desničarji so svojo kandidatno listino vlažili prekasno in zato pri volitvah ne bedo mogli samostojno nastopiti. Komunisti niso sprejeli mod kandidate niti enega zastopnika inteligence.
-j- Nepošten boj. Zagrebška »Domovina« piše z ozirom na novo slovensko pokrajinsko vlado: »V Sloveniji se uvaja av-strofilski režim, pod katerim bodo preganjani tisti, ki čutijo jugoslovansko,« Komu »Domovina« pripoveduje to?
Dnevne novice.
•— Jutri ustavimo list vsem onim, ki nimajo plačane naročnine do konca tega meseca, — Uprava.
— V Škofji Loki se opazuje pridno (društveno gibanje. Posebno nedelja dne 7. marca nas je razveselila s prelepo uprizoritvijo igre »Dekle z biseri«. V resnici hvalevredni 90 igralci, ki so vlili toliko življenja v to krasno predstavo. Udeleženci pismo vedeli, komu bi dali prednost, ali lepemu prednašanju, ali sceneriji ali kostumom — vse je bilo zares lepo izpeljano, Čast takim igralcem in režiserjul Vsled splošne želje in prevelkega navala še igra uprizori v nedeljo dne 14, marca ob 4, uri popoldne. Ker je čisti dobiček namenjen »Dobrodelnosti«, se zlasti vabijo okoličani.
—■ Nevarne železniške vožnje. Zagrebški listi poročajo: Dne 6. t. m. je nenadoma prišel osebnemu vlaku, ki je bil krenil iz Zidanega mostu proti Zagrebu, nasproti tovorni vlak. Pretila je nevarnost, da trčita vlaka ravno na mostu pred Zaprešičem. Med potniki je nastala nepopisna groza. Ljudje so začeli metati skozi okna svojo prtljago in skakati skozi okna in vrata na piano. Mnogi so skočili v vodo. K sreči je imel strojevodja osebnega vlaka toliko prisotnosti duha, da je vlak ustavil in^ ga žažel'nato pomikati nazaj. Med potniki je bilo mnogo lahko ranjenih, težjih poškodb ai bilo. —* Podobna nezgoda se je bila na istem mestu pripetila prejšnji dan, Tedaj še je od osebnega vlaka odpela lokomotiva * dvema vagonoma in drvila naprej, dočim so nabiti osebni vozovi z lastno br-zino hiteli po progi. Naenkrat se je med potniki raznesel glas, da prihaja nasproti drug vlak. Ljudje so začeli skakati z vozov, o čemer je bilo mnogo lahko ranjenih,
—. Veliko tovarno za droži je uredil v Zagrebu tovarnar Arko v zvezi s svojo tovarno za alkohol in sadne destilate,
;— Novo parobrodno društvo za Ore-bič in Pelješac v Dalmaciji snuje hranilnica v Orebiču.
— Zdravilska industrija v Jugoslaviji ♦Jugoslavenski Lloyd« poroča, da se snuje v Karlovcu pod pokroviteljstvom praške vMedicae* tovarna za proizvajanje zdravil biokemičnih specialitet. Glavnica pet milijonov kron, ki se polagoma zviša na J5 milijonov kron, je do 60% zagotovljena med samimi innteresenti — zdravniki in lekarnarji iz Zagreba, Belgrada m Ljubljane; 40% prevzamejo češki interesenti. Mesto Karlovec je dovolilo podjetju več ugodnosti,
"i. 25 letnica narodnega gledališča v Zagrebu. 14 ,oktobra t. 1. poteče 25 let, odkar ie bilo v Zagrebu otvorjeno sedanje narodno gledališče. Tem povodom je gledališčna uprava razpisala dva natečaja: za Izvirno dramo' ž nagrado 5000 K in izvirno opero z nagrado 10 000 K.
— Grško olje. Na Grškem so določili cfcie plju tako-le: !. kakovosti 7 drahem na debelo, 7.40 drahem na drobno; druge vrste 6-50. ozir. 6.90 drahme. Ena drahma je vrpdiia danes 14 K 40 vin,
/* - Zasačena železniška tatinska druž-
ba. V Novem Sadu so zasačili in zaprli tatinsko družbo, ki je plenila Železniške vagone. Na čelu družbe je stal ravnatelj vojnega plena v Novem Sadu Javor, po rodu Poljak, Le-ta je v uniformi srbskega častnika hodil na kolodvor in odvažal vagone navidezno v ravnateljstvo vojnega plena, v resnici je pa blago prodajal nekemu trgovcu. Javor^ je imel pomagače tudi na postaji v Ihdjiji, odkoder so mu ppšiljali yagone, ki so došli brez spremstva. Kakor; se je doslej dognalo, je Javorova tatinska družba oplenila 11 vagonov v vrednosti več milijonov kron.
%v _ jp^jmentna industrija ▼ Dalmaciji Delniška družba iCement« v $plitu, ki ima tvojo tovarno za portlandski cement blizu Omiša, bo razširila svoje podjetji m zviša »vojo glavnico od poldrugega milijona na 3 milijone kro$x. — Anonimna d- d. za port-landski cement »Split« zvila »vojo glavnico od 6 na. 10 milijonov kron.
-*• Nesreča na železnici. Po. ppročilu
ravnateljstva državnih železnic, je med In-»terbergora in reko Inn na Tirolskem skočil s tira tovorni vlak štev, 182, ker so ®? z gora od trgatev.»kal »-.in zasule tir. Vlak se trprevijiil Wt nasipu in a* je, več vagonov prevalil® v reko., D^leMo rešili 1 lahko in 6 težko. r*n#*»ih ..«#*. Tromšt je onemogoča«. odatB^ep^
— Uboj zaradi dinarja. Dva dobrovolj-
ca iz Amerike sta se te dni preko Zagreba vračala domov, V Zagrebu sta na ulici hotela kupiti kruha od prodajalca Mariina Špcriša. Bila sta nekoliko vinjena. Kruh sta hotela plačati z novo enodinarsko novča-nico, na kateri vrednost v kronah ni označena. O uvedbi teh novčanic sploh še ni bilo ničesar objavljenega v javnosti. Sporiš se je braml ta denar sprejeti. Vojaka sta se začela razburjati, nastal ie prepir V tem je eden aobrovoijcev potegnil revolver in z njim ustrežil prodajalca kruha, ki ie na meslu izuihnil. Vojaka so zaprli.
■ — Valute na zajfrebški »rži 8. t m.: ameriški dolari (1001 14.500: avstrijske krone (100] 64; bolgarski levi, žigosani (1001 185; carski rublji (100) 200; francoski franki (100) 1080; naroleondorji (1) 518; nemške marke (100) 200; romunski leji (100) 250; t/overeigni (1) 600; švicarski franki (100) 2200; italijanske lire (100) 830; turške lire,' zlate, (1) 560.
UubiJ&tiske novice.
lj Francoski kardinal Dubois, ki se sedaj mudi v Belemgradu, bo 14. t. m. zvečer preko Zagreba prišel v Ljubljano, da prouči nase razmere, V njegovem spremstvu se nahaja znani srbski bogoslovni profesor dr. Janjič.
lj Seja občinskega sveia, Pri današnji občinski seji se bo razpravljalo tudi o opustitvi in likvidaciji mestne zastavljalnice. Ne moremo razumeti, kaj je gnalo občinske očete do tega koraka, ker je bil vendar ta zavod ustanovljen v nujno odpomoč tistim, ki drugje ne morejo dobiti primernega kredita. Ljubljana šteje skoro stotisoč prebivalcev in izmed teh je vsaj polovico ta kilt; ki so v slučaiu potrebe navezani na ta zaved, ako se pa zavod opusti, so pa odvisni od raznih zakotnih oderuhov. Kaj poreče k temu deželna vlada, ki morda malo bolj socijalno čuti kakor pa občinski očetje,
lj Vstopnice za »Fausta«. Ko je vpraševalo občinstvo v soboto po vstopnicah za pondeljkovo predstavo »Fausta«, so jim dejali pri blagajni, da bodo dajali vstopnice za pondeljek v nedeljo zjutraj. Ljudje so čakali v nedeljo pred vrati blagajne ie od pol šeste ure dalje. Naval je bil velikanski. Pri-ob pol enajstih so izobesili tablico z napisom: Razprodano. Kdaj in komu so bile razprodane vstopnice, ne bomo preiskovali. Občinstvo je bilo po vsi pravici ogorčeno. Vsaj toliko obzirni naj bi bili pri gledališču, da bi povedali ljudem bolj zgodaj, da so šle vstopnice v Svrho verižništva »pod roko«, da ne bi sc občinstvo mtičilo s čakanjem in tratilo časa. Gotovi ljudje bodo zopet trii!, da ubijamo in pobijamo gledališče«
lj Draga snaga. Kos toaletnega mila in zobna krtačica je pač najmanj, kar nu,no potrebuje civiliziran človek, Ti izdatki so preje komaj prihajali vpoštev, saj je stal kos najboljšega gllcerinovega mila 60 vinarjev, a najboljša zobna krtačicea 1 K. Danes je stvar drugačna. Za kos navadnega angleškega toaletnega mila — glicerinovega sploh ni dobiti — plačaš 37 K — sedemintrideset kron, a za boljšo zobno krtačico 32 K —> dvaintrideset kron! To so stroški, ki; jih denarnica človeka s stalno plačo ne prenese brez najobčutnejših posledic. Podobno drago je pralno milo, s katerim je včasih tudi najskromnejša gospodinja brez skrbi, prala pod; danes si ga upa komai »pokazati« rokam in perilu. Od perila smo včasih plačevali po 2—6 vinarjev za kos in je postavka »perilo« znašala tedensko za družino največ 2 K, danes pa plačujemo pericam tedensko z desetaki in dvajsetaki. Sem računimo še loščilo za čevlje in tla, sukanec, trake za čevlje n druge take drobnarije, kar smo Preje vse plačevali z vinarji -r- pa dobimo mesečno vsoto, da se nam ježijo lasje. Snaga ie postala tako doga, da jo bo morala večina izmed nas smatrati za — luksus. Kdaj bo boljše?
lj Kraljestvo za — kravo! Na ljubljanskem trgu se prodaja mleko po 4 K 40 vin. in še blagor, če ga po celoumem čakanju dobiš liter ali vsaj pol. Čajno maslo je po 68 K kilogram. Ker tudi sladkorja _ ni za kavo ali čaj, moramo občudovati iznajdljivost gospodinj ljudskih slojev, da vendar nekako nahranijo zjutraj in zvečer otroke in »rinejo naprej«. Zares, iznajdljivost naših gospodinj se ves ta »veliki« vojni in povojni čas tako zanesljivo obnaša, da mora pač pasti očitek, da ženske nimajo talenta za iznajdbe. Vprašanje je samo, če se končno tudi njihova iznajdljivost in — potrpežljivost ne bo izčrpala?!
Razne novice.
r Proglas moskovskega odbora za občo delavno dolžnost. Moskovski odbor za občo delavno dolžnost je objavil sledeči razglas: »V vsaki tovarni, v vsaki delavnici in v vsaki -hiša je dolžan tovarniški, delavniški aK hišni odbor - prevzeti dolžnosti odbora za prisilno delo. Dezerterjev dela ne srne biti. Težki časi zahtevajo, da se \si posvetijo, z vso feflo delu: Mi gremo nasproti novemu času, času dela. zmage m miru.« Od-
bor dela v Omsku je sklenil, da bo dal lenuhe revolucionarnemu sodišču.
r Skriti zakladi Ko so vladali na Ogrskem boljševiki, je skril knez Lonyay, soprog bivše avstrijske prestolonaslednice Štefanije, vse svoje premoženje v zlatu in srebru. Komunistom se je pa vseeno posrečilo, tla so dobili skriti zaklad. Zdaj so bili zaprli knezovega tajnika, češ, da je on izdal dragocenosti, a mu ne morejo ničesar dokazati, zato so £a izpustili. Zaklad ie seveda izijublien,
r Zapuščino črnogorskega princa Mirka so zarubili na Dunaju, da so odplačali neko dekle, s katero je imel nezakonskega otroka. S veječa."no je bil princ Mirko naročil nekemu profesorju, naj se prizna za otrokovega očeta, kar ie pa ta odklonil; Pozneje so dunajska sodišča pravoveljavno dognala očetovstvo in ker Nikita noče ničesar vedeti o svojem vnuku, so morali v prilog deteta dati na dražbo prinčevo zapuščino.
r Moderna poroka, V Ameriki se je odločilo dvoje poročencev, da bosta obhajala svojo poroko daleč v višini, proč od človeške zlobe, zavisti in spletk, V ta namen sta vzela zrakoplov, v katerega so sedli poleg njiju dve priči in duhovnik in visoko nad mestom se je izvršil obred. To je drugi slučaj take ženitve. Če bodo ti »zračni« zakoni boljši od onih na zemlji, nam bo pokazala bodočnost.
r Lepa nagrada. V Strassburgu je našel nekdo na kolodvoru zavoj bankovcev v znesku 105.000 frankov. Pošteni najditelj se je potrudil, da je našel lastnika, ki ie bila neka potnica v ekspresnem vlaku. Ta je vzela njegov naslov, da mu pošlje nagrado. Čez nekaj dni je res prejel zahvalno pismo in tri franke napitnine. Za poštenega najditelja pa se je zavzela oblast, ki mu je povedala, da more zahtevati od ženske sodni mpotom 1060 frankov.
r Zlato. Stara zlatna mera za vrednosti denarja danes ne velja več. Vrednote niso izdane več na podlagi zlata in zlato nirha več čvrste mednarodne cene. Zlato je blago kot drugo blago, njegova vrednost v denarju koleba. Prej je bilo zlato kompas valute, zdaj ni več, čas ga je vrgel s prestola. Čim več ko je izdanega denarja, tem močneje skače naravna cena zlatu. S tem pa ne rečemo, da je povečana vrednost zlata; ona se dviga iz istega vzroka kot vsako drugo blago.
r Pero (zmet) v ženskih čevljih. Angležinje niso ravnp na glasu po svoji elegantni hoji. Da bi opomogel Angležinjam v tem nedostatku, je izumil neki tovarnar elastično pero pod peto ženskega čevlja; uspeh je bil baje izvrsten, Angležinje dobivajo elegantno hojo; tudi gmoten uspeh za tovarnarja ni slab, ker heto biti vsaka Angležinja elegantna. Samo oprezno je treba hoditi v takih čevljih, ker se lahko zgodi, da lastnica tega obuvala pade zelo neljubo po tleh.
r Šale nčnejakov. Neki amerikanski učenjak je pisal v uekem francoskem listu o dolgosti človekega življenja m na kak način si je mogoče podaljšati življenje, On trdi, da je dolgost življenja odvisna od hrane in da bi človek mogel živeti po 400 let, če bi se hranil samo z ovseno kašo in pil čisto vodo. Nek šaljivec vprašuje učenjaka, zakaj žive tedaj konji, ki se drže njegovega nasveta, samo 25 let.
r Celo kozo za kilo tobaka. Neki vaščan iz Mutenic na češkem je tako strasten kadilec, da je dal za eno kilo tobaka dobro kozo-mlekarlco. Kaj vse-ca ljudje ne počnejo, da ugodijo svojim strastem!
r Mutec Je pametno povedal. V New Yorku je policija aretirala George Gibsona, nekega postopača, kateri je bil gluhonem. Aretirala ga je radi postopanja. Na policijsko postajo se je poklicalo tolmača, kateri se razume z gluhonemi s pomočjo raznih znamenj. Čimbolj je tolmač migal s prsti in ust-mi, temmanj ga je Gibson razumel. Ko mu je naposled to početje presedalo, je »gluhonemi« postopač izjavil: »Ek,
dajmo raje govoriti angleški.« Presenečenje je bilo seveda veliko. Dobil je en mesec zapora.
r Pritlikavci na Pirenejah. Znano je, da živijo v južni Afriki črni pritlikavci, manj znano pa bo najbrže, da živijo v Španiji tudi beli pritlikavci. Na skrajnem vzhodu Pirenej namreč jev dolini okoli Ribasa neka pokrajina, v kateri živi precej veliko Število ljudi, katere sosedi nazivajo »Nanos« t. j. pritlikavci. Nobeden med njimi ne doseže višine poldrugega metra, mnogi pa še niti en meter niso visoki. Telesa so se precej pravilnega, roke in noge imajo majhne, boke in ledja široka, radi česar izgle-dajo močnejši, kakor so v resnici. Vsi imajo rdečkaste lase, a lice bolj četverooglato, nego okroglo. Oči imajo malo po strani, kakor Kitajci in Tatari; moški nimajo prave brade, temveč samo nekaj mehkih dlačic.’ Lica so sicer polnega, toda koža je bleda in mrtva, kakor da bi bila brez mišic, Moški bo ženskam tako podobni, da jih razločuješ samo po obleki. Usta imajo raz-memo zelo velika, ustnici ne zakrivata povsem velikih in močnih zobov belili kot »neg. M»ogi izrr^d njih imajo velike 6Pl4e.
kar je posledica tamkajšnje vode. Ti W likavci živijo popolnoma sami za jeoe nijo se samo med seboj. Nikdo se W
ne briga, a saini nimajo sredstev, ua
segli večjo naobrazbo. Radi tega sodu no tako zaostali, da mnogi med poznajo večjih številk. — Sosedje 1“. fl smehujejo ter govorijo o njih na P0« ^ način, kakor so govorili nekdaj Grki 0 deritih. . . _vj
r Nesramni morilci. Pred nekaj se je vršila pred graško poroto obravo. ki jo bila zelo zanimiva. Radi r:>Pa. ^ umora sta se zagovarjata neki akademik in neki urednik; radi so sta bili tudi obtoženi njuni ljubici; n 1 , so imeli v načrtu še več umorov, od K® so mislili brezskrbno živeti. Bili so ni ^ da stvar ne pride na dan, ker so . boljših graških družin. Obsodba se 1* ^ sila na 15, oziroma 12 let, ženski oproščeni. Občinstvo je proti temu stiralo. , vij9
r španska bolezen. Kakor »Tagespost«, je mestni iizikat v vsled vedno bolj razširjajoče se sp ske bolezni med šolsko mladino pr* ^ gal, da se vse ljudske in meščanaK le zatvorijo. Bolezen se razširja Vedno več je smrtnih slučajev.
r Kako izpodbejajo boljševiki do dela. Ruski boljševiški list ** ^ da« toži, da stalno pada uspeh dela skih tvomicah in veselje do dela laga, da bi ljudi izpodbujaii na delo na polju — z godbo. Vsekako to ni j misel, ročno delo gre bolje izpod ^ godbi kakor pa ob tihoti. Ali vPrai* gf kako je to najbolje napraviti, da godbeni »priganjač« ugodno prilagod' ^ samnim delavnim področjem in krsjU • se delo izvršuje. Za velike tvornice P 1 rale biti naravnost popolne vojaŠ*16 be tako imenovane turške godbe, ^ velike trompete, bobni in goz ujj« govi, da bi njih glasi oglušili r°P?
- - _ - , rrla t?
strojev, za manjše dvorane bi mor,\flie» dostoval orchestrion, a za male dela. bi bila dovolj že sama harmonika y
gramofon. Lahko si pa mislimo,
M*
*****
•datk*
na ta način imele tvornice večje ^ Enako bi se to dalo napraviti pri d« ^ polju. Na senožetih in ob žetvi, ko 9%^ delavci pravilno zbrani na enem j® ^ bi igrala vojaška godba, dočim pa, ^ manjšega dela tiče, to je pri oranJ^' ^ čenju, sejanju itd., bi bilo nemara da bi bil na vsako poljsko orodje vsaj gramofon. Ako se uresniči p* .flgj »Pravde«, in bodo ti godbeni 4*
vpeljani tudi pri nas, pa še dočakaffl®', bomo srečali s senom, snopjem a jem naložen voz, s katerega bo cK“nrtJ pt himna kmetiškega dela, od pluga se ^ pesem i-Davi p« je slanca pala. > •*. ^ dovedni smo, kaj poreko škrjančki, p| doslej lajšali in slajšali oratai ju t*"11 ' $< naj rečejo že kar hočejo, duh napre“" , vendar ne bo ustavil pred naivno ** lostjo.
KarodK© gledišč
Opera.
y. marca, torek: Idaprto. ^
10. marca, sreda: »Faust«. G0S‘°^ ^ gosp. Nikola Zeca, prvega basista l!r opere na Dunaju. Izven abou.
Drama.
9. marca, torek: Zapito. vecf*
10. marca, sreua: »Beneški
(Shy lok - Danilo) Izven abon. . V
Iz pisarne dramskega giedai4*cž'ellt# sredo, dne 10. t. m. izven abone*® »Beneški trgovec.« Ulogo Shyioka ^ fg \l pot g. Danilo. V ulogi Bassanija, kat dosedaj igral g. Peček, se predstav ^ činstvu g. Matijevič, V soboto ^ot° premiera Ibsnove »Nore«. Naslovno igra ga. Borštnikova kot gosi.
Odgovorni urednik Jo2«
Izdajatelj konzorcij »Večernega i
Ljubih
Tiska »Jugo«iovan«ka tiskarna«
,Primite tatu*
j i’
Ali ga že imate? Morda želite ved« bioo? Taka-le je:
t. Primite tatiil
2. Ali ste prijeli prav-.
3. Perejo sef
4. 'Pa vendarl
5. Da se razumemo!
6. Dobrota je srota.
7. Rešena uganka.
8. Kdaj bo fietno na svetu r
9. Farovž ali oštarija?
10. Ctara pesem.
11. Ljudstvo moje..,
12. Kje je torej tat? jU&0'
Knjižica se dobi v Ljubija"1 * gato-slovanski knjigarni in v prodal g * liškega tiskovnega društva za