dnevnik PETEK, 18. DECEMBRA 2015 št. 294 (21.531) leto LXXI. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , O študiju malo drugače šepet ulice Montecchi RIM - Na 4. strani Primorski dnevnik v poslanski zbornici Avdicija o založniškem zakonu TRST - Na 7. strani Sile javnega reda svarijo pred goljufi Na Tržaškem pa je manj kaznivih dejanj GORICA - Na 16. strani Dorica Makuc je še zelo predana delu V Novi Gorici srečanje z upokojeno novinarko HRVAŠKA - SLOVENIJA - Zagreb napoveduje priziv v Bruslju, Cerar: »Nimajo razloga< Žica med vladama WLJ5auEi.au □□n ssapriR NOVOLETNI KONCERT Nedelja, 27. december 2015, ob 20.00 MITTELEUROPE ORCHESTRA SIMFONIČNI ORKESTER FURLANIJE-JULIJSKE KRAJINE Na novoletnem koncertu bodo zazvenele skladbe, ki so jih zložili Franz von Suppe, Johann Strauss II, Carl Teike, Emile Waldteufel, Benjamin Ipavec, Jacques Offenbach in Franz Lehar. Diregnet bo Giovanni Pacor. Vstopnice so na voljo na blagajni Kosovelovega doma Sežana, rezervacije so mogoče na telefon 00386 5 7312010 ali preke-pošte: ¡nfo@kosovelovdom.si. Spletni nakup vstopnic: www.kosovelovdom.si ZAGREB/BRUSELJ - Hrvaški notranji minister Ranko Ostojic je napovedal, da bo hrvaška diplomacija v okviru inštitucij EU sprožila postopek proti Sloveniji zaradi žice na meji s Hrvaško, ki zastruplja odnose med državama. »Gre za sramoto Evropske unije. Hrvaška v tem trenutku ne krši nobenega dogovora,« je izjavil Ostojic. Na vse ostrejše kritike iz Zagreba je slovenski premier Miro Cerar je včeraj ob robu vrha EU v Bruslju komentiral, da Hrvaška nima razloga, da protestira. Slovenija ne gradi ograje, ampak postavlja začasne tehnične ovire. Cerar pa je tudi opozoril, da je dobil pred časom izrecne napovedi, da bo hrvaška stran po potrebi pošiljala prebežnike v večjih skupinah tudi čez Istro proti Italiji. Slovenija mora takšne napovedi za zdaj vzeti resno in predvideti tudi to možnost, je dejal in spomnil, da Italija namešča vojsko na mejo s Slovenijo. Na 3. strani LIBIJA - Uspeh ZN Sprti strani sklenili dogovor za skupno vlado RABAT - Sprti libijski politični strani sta včeraj v Skhiratu v Maroku po dolgem odlašanju podpisali od Združenih narodov podprt dogovor, ki bi dokončal politični razkol v Libiji. Predstavniki rivalskih libijskih parlamentov s sedežema v Tripoliju in v Tobruku so ob prisotnosti posebnega odposlanca ZN za Libijo Martina Koblerja podpisali dogovor, s katerim se obe strani obvezujeta k oblikovanju vlade narodne enotnosti. Na 2. strani GORICA - V Trgovskem domu tudi razstava V Ljudskem vrtu odkrili Fabianijev kip AGRIC0LA DITRIESTE TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA ul, Travnik, 10 (industrijska cona Domio) Trst-Tel. 040 8990111 info@agricolats.it / 22 SSG - Miha Nemec »Duša si nekam na lepše ••• « TRST - Po Kranju, Novi Gorici in Gorici bo od danes do nedelje tudi v Trstu zaživela Cankarjeva Lepa Vida. Dramo o hrepenenju, ki je neke vrste slovenski nacionalni mit, režira Miha Nemec, v njej pa nastopajo igralci treh slovenskih gledališč - Prešernovega gledališča Kranj, Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica in Slovenskega stalnega gledališča Trst. V pogovoru z režiserjem smo skušali razkriti, kdo je Lepa Vida in ali je njeno sporočilo še danes aktualno. Na 11. strani Trst: prostorski načrt skoraj v pristanu Na 7. strani Sv. Ivan: lastnik zalotil tatova na gradbišču Na 7. strani V Šempetru pri Gorici odprli novo urgenco Na 16. strani Tukaj nismo smeli govoriti slovensko Na 19. strani Predstavili bodo še drugi »avtobus ZSŠDI« Na 19. strani /W/ \ DARILNE KOŠARE-V OLJU VLOŽENA ZELENJAVA IN NAMAZI PRODUKTI ZA NEGO TELESA Z OLJČNIMI IZVLEČKI Urnik: od torka do sobote: 9.15 - 15.30 ZIMSKA AKCIJA POPUSTI NA VSEH ARTIKLIH DO 50% Boifusuc - ttO/ Tirgu, tel. o4o 228092 9771124666007 2 Četrtek, 17. decembra 2015 AKTUALNO / LIBIJA - V Maroku podpisali dogovor pod okriljem ZN Sprti libijski strani skupaj v vladi narodne enotnosti Italijanski zunanji minister Gentiloni pozdravil ta prvi korak v smeri stabilizacije RABAT - Sprti libijski politični strani sta včeraj v Skhiratu v Maroku po dolgem odlašanju podpisali od Združenih narodov podprt dogovor, ki bi dokončal politični razkol v Libiji. Predstavniki rivalskih libijskih parlamentov s sedežema v Tripo-liju in v Tobruku so ob prisotnosti posebnega odposlanca ZN za Libijo Martina Ko-blerja podpisali dogovor, s katerim se obe strani obvezujeta k oblikovanju vlade narodne enotnosti. Odsotna sta sicer bila predsednika obeh rivalskih parlamentov in nekateri drugi akterji, ki odklanjajo tuje vmešavanje in zahtevajo, naj se sprte libijske strani same uskladijo. Kljub temu pa prevladuje optimistično razpoloženje in pričakovanje, da bo dogovor zdržal. Srečanja se je udeležil tudi italijanski minister za zunanje zadeve Paolo Gentiloni, ki je poudaril pričakovanje Italije, da bo sporazum odprl pot narodni spravi in pomiritvi v sosedi na južni obali Sredozemskega morja. Pot sklenitvi dogovora so prav minulo nedeljo pripravili na mednarodni konferenci v Rimu. Poleg zaskrbljenosti zaradi islamističnega terorizma, ki se v Libijo seli iz Sirije in Iraka, je za Italijo stabilizacija v Libiji pomembna tudi za nadzor nad prilivom beguncev iz Afrike. Prav tako pomembni so tudi ekonomski interesi Italije v nekdanji kolonialni posesti, kjer aktivno prisoten naftni koncern Eni. »Danes je zgodovinski dan za Libijo,« je naglasil posebni odposlanec ZN za Libijo Martin Kobler ob podpisu dogovora. Dokument poziva k oblikovanju vlade narodne enotnosti. Na podlagi sporazuma bi Libiji prehodno vladal devetčlanski predsedniški odbor, ki bi ga sestavljal predsednik vlade, pet namestnikov in trije ministri. Ob predstavnikih Tripolija in Tobruka so v njem še predstavniki iz Fezana v južnih puščavskih predelih in iz Cirenajke na vzhodu države. Dogovor so sklenili po skoraj letu dni pogajanj v Maroku pod okriljem ZN. Libija je po strmoglavljenju voditelja Moamerja Gadafija s pomočjo zahodnih sil leta 2011 padla v kaos, saj sta se dve vladi borili za oblast, številne oborožene skupine pa za nadzor nad bogatimi energetskimi viri v državi. Vojaško zavezništvo, v katerem so bili tudi islamisti, je avgusta 2014 zasedlo Tripoli, vzpostavilo svojo vlado in parlament ter prisililo mednarodno priznane oblasti k begu na vzhod države. M.M. Vodja delegacije mednarodno priznane vlade v Tobruku Mohammed Chouaib (levo) in Saleh Almkhozom, podpredsednik parlamenta iz Tri polija po podpisu dogovora ansa ITALIJA - Premier Renzi o polomu štirih bank »Rešili smo milijon ljudi« Načelnik agencije proti korupciji Cantone bo vodil dogovarjanje s prevaranimi varčevalci RIM - Rešili smo milijon prevaranih varčevalcev in smo še vedno tarča napadov in kritik. Predsednik vlade Matteo Renzi je včeraj znova zavrnil vse kritike, ki letijo nanj in na vlado glede škandala štirih ljudskih bank (Etruria, Marche, Chieti in Ferrara). Slednje so, kot znano, dejansko prevarale svoje delničarje in imetnike obveznic. Na zatožni klopi sta se zaradi tega škandala znašli tudi Banca d'Ita-lia in agencija za nadzor nad poslovanjem borz (Consob). Renzi se je pohvalil, da je vlada z izrednim odlokom v zadnjem trenutku rešila varčevalce teh bank, zaradi evropskih pravil pa ni mogla rešiti delničarjev in imetnikov obveznic. V vrtincu polemik se je znašla tudi ministrica za reforme Maria Elena Bosc-hi, katere oče je bil za nekaj časa predsednik upravnega odbora toskanske banke Etruria, ki je propadla in pusti- Raffaele Cantone foto damj@n la na cedilu svoje delničarje. Danes bo poslanska zbornica obravnavala nezaupnico, ki jo je na račun ministrice predložilo Gibanje 5 zvezd. Spodnji dom parlamenta bo nezaupnico zavrnil. Prvič, ker ima vladna koalicija v njej široko večino, in drugič, ker so poslanci Forza Italia napovedali, da se ne bodo udeležili glasovanja, kar bo nedvomno pomagalo Renziju in Boschijevi. Nezupnico ministrici, ki ji predlagatelji očitajo konflikt interesov glede banke Etruria, bodo, poleg parlamentarcev Gibanja 5 zvezd, podprli poslanci Severne lige, stranke SEL in poslanci, ki so polemično zapustili Demokratsko stranko. Višji sodni svet je medtem včeraj sprožil preiskavo proti tožilcu iz Arez-za Robertu Rossiju, v čigar pristojnosti je preiskava proti upraviteljev in vodstvu banke Etruria, obenem pa je tudi konzulent Renzijeve vlade. Za sedaj ne gre za Rossijevo neposredno kazensko odgovornost, temveč za preverjanje njegove dvojne vloge in morebitnega konflikta interesov. Prva dama IMF na sodišče zaradi očitka malomarnosti PARIZ - Direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine La-garde se bo morala na francoskem sodišču zagovarjati zaradi očitkov malomarnosti, ko je bila še francoska finančna ministrica. Lagardovo preiskujejo zaradi več stomilijonskega državnega izplačila francoskemu taj-kunu Bernardu Tapieju leta 2008. Tapie je banko Credit Lyonnais, ki je v delni državni lasti, obtožil, da ga je prevarala, ker naj bi podcenila vrednost podjetja Adidas, ko ga je prodal leta 1993. Arbitraža se je končala leta 2008, ko je sodišče Tapieju, zavezniku takratnega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, prisodilo izplačilo 403 milijonov evrov, ki bi jih moral kriti državni organ, pristojen za poravnave dolgov banke. Razsodba je sprožila škandal, februarja letos pa so jo razveljavili po več letih sodnih postopkov. Preiskovalni sodniki so ocenili, da je bil sodni postopek "prevara", organizirana, da bi nagradili Tapieja za podporo Sarkozyju pred predsedniškimi volitvami leta 2007. Lagardova, ki je bila finančna ministrica, naj bi ravnala po ukazih takratnega predsednika. Na čelo Alitalie strokovnjak za prestrukturiranje Ball RIM - Avstralec Cramer Ball, ki v letalski industriji slovi kot strokovnjak za prestrukturiranje, bo prevzel krmilo v letalskem prevozniku Alitalia. Včeraj je bil namreč 48-letnik imenovan za novega izvršnega direktorja družbe. Položaj bo Ball prevzel marca. »Verjamem, da je Cramer prava oseba,« je izbiro komentiral predsednik Alitalie Lu-ca Cordero di Montezemolo. Alitalia je v krizi že od 90. let prejšnjega stoletja in od leta 2002 ni ustvarila dobička. Pred letom dni jo je rešil arabski letalski prevoznik Etihad, ki je kupil njen 49-odstotni lastniški delež. Alitalia naj bi se z njegovo podporo leta 2017 vrnila k dobičkonosnosti. Rajoy dobil po nosu PONTEVEDRA - Nekaj dni pred nedeljskimi volitvami v Španiji je bil premier Mariano Rajoy žrtev fizičnega napada. 17-letni gimnazijec ga je v sredo med sprehodom s kolegi iz stranke v mestu Pontevedra s pestjo udaril v obraz. Pri tem se mu je približal mladenič in ga prosil, če z njim lahko naredi "selfi". A mladenič je to izkoristil za napad na premierja. Zatem je skočil še v njegovega telesnega stražarja, ki pa ga je obvladal.Premier ni bil resneje poškodovan. ARABSKI SVET - Včeraj minilo pet let od samomora pouličnega prodajalca, ki je sprožilo vstajo na tunizijskih tleh Arabska pomlad zacvetela le v Tuniziji Tunizijska uspešna tranzicija je izjema, drugod divjajo vojne in zatiranje - Sirija krvavi, prav tako Jemen, Libija v kaosu, Egipt še daleč od demokracije TUNIS - V Tuniziji se je 17. decembra 2010 v znamenje protesta in obupa nad razmerami v državi zažgal mlad poulični prodajalec, njegovo dejanje je najprej sprožilo vstajo na tunizijskih tleh, nato pa še širše v arabskem svetu. Tuniziji je pet let po arabski pomladi uspela demokratična tranzicija, drugod pa večinoma divjajo vojne ali vlada represija. Mladi Tunizijec Mohamed Bouaziziki, ki kljub univerzitetni diplomi ni uspel najti službe in se je preživljal kot prodajalec zelenjave, je pred petimi leti za posledicami opeklin umrl, njegova smrt pa je na ulice pognala na tisoče Tunizijcev, ki so zahtevali reforme ter odhod predsednika države Zina el Abdina Ben Alija. V zahtevah so uspeli, saj je 14. januarja 2011 njegov režim padel. Tuniziji je nato po več kriznih obdobjih leta 2014 uspelo sprejeti novo ustavo. Sledile so parlamentarne volitve, na katerih je slavila protiislamistična stranka Nidaa Tounes, nato pa še predsedniške, na katerih je zmagal njen član Beji Caid Essebsi. Demokratični proces v Tuniziji je tako uspel, a je spričo grožnje dzižadističnih skrajnežev krhek. Tunizijo so letos pretresli trije hujši teroristični napadi, za katere je odgovornost prevzela skrajna Islamska država. Drugod v arabskem svetu je pomlad prinesla vse kaj drugega kot demokratično tranzicijo. Najhuje je v Siriji, ki je že skoraj pet let v vojni, v kateri je umrlo več kot 250.000 ljudi, več milijonov pa jih je moralo zapustiti domove. V Siriji je krvave dogodke v tek sprožilo sicer mirno protestno gibanje, ki se je z demonstracijami za reforme začelo 15. marca 2011. Nasilno zatrtje tega gibanja pa je privedlo do oboroženega upora proti režimu, ki se je nato razvil v totalno vojno. V letih 2013 in 2014 so med uporniki vzcveteli predvsem skrajni islamisti, med njimi IS, ki se borijo tako proti režimu kot proti drugim upornikom. V vojno v Sirijo so se vpele tudi zunanje sile. Mednarodna koalicija pod vodstvom ZDA od septembra lani v Siriji izvaja letalske napade, septembra letos je v podporo režimu napade iz zraka začela še Rusija. V Egiptu je ljudska vstaja po 18 dneh in skoraj 850 mrtvih z oblasti februarja 2011 odnesla dol- goletnega voditelja Hosnija Mubaraka. Poleti leta 2012 je bil na čelo države izvoljen Mohamed Mur-si, ki je tako postal prvi islamistični predsednik Egipta. A po letu dni kriz in protestov ga je z oblasti odnesla vojska na čelu z Abdelom Fatahom al Sisijem. Sledilo je množično zatrtje islamistične Muslimanske bratovščine, v katerem je bilo ubitih več kot 1400 podpornikov Mursija, več kot 15.000 so jih spravili za zapahe. Več sto ljudi, vključno z Mursi-jem, so obsodili na smrt. Medtem so junija lani za zmagovalca predsedniški volitev razglasili Sisija, letos pa so Egipčani volili novi parlament, ki je povsem naklonjen Sisijevi stvari. V kaosu je tudi Libija. Tamkajšnjega dolgoletnega voditelja Moamerja Gadafija so ubili oktobra 2011 po več mesecih vstaje, ki se je sprevrgla v oboroženi konflikt. Že pred tem je avgusta, ob podpori Natovih letalskih napadov, padel njegov režim v Tripoliju. V državi, ki je še vedno plemensko razdeljena, si odtlej nasproti stojijo rivalske milice. Avgusta lani je v roke islamističnih milic padel Tripoli, ki so tam vzpostavile svoj parlament in vlado, medtem ko sta se rivalska in mednarodno priznana vlada in parlament zatekla v Tobruk na vzhodu države. Krizo v Libiji je izkoristila IS, ki se tam vedno bolj utrjuje, kaos pa je prav tako omogočil tok več tisoč migrantov proti evropskim obalam. Vojna divja tudi v Jemnu. Tamkajšnjega dolgoletnega predsednika Alija Abdulaha Saleha so protesti v Jemnu z oblasti odnesli februarja 2012, nasledil ga je njegov podpredsednik Abedrabo Man-sur Hadi. Leta 2014 so nato v Jemnu ofenzivo sprožili šiitski hutijski uporniki, ki jim je uspelo zavzeti obširna območja, vključno s prestolnico Sana. Zaradi tega je marca letos Savdska Arabija z arabskimi zaveznicami sprožila posredovanje, odtlej pa je v nasilju umrlo najmanj 6000 ljudi. Medtem je že doslej na jugu Jemna dejavna Al Kaida razširila svoj vpliv, v zadnjih mesecih je vse bolj dejavna tudi IS. V Bahrajnu, ki ga vodi sunitska dinastija Al Kalifa, vse od leta 2011, ko so oblasti zatrle proteste, na katerih so predstavniki šiitske večine v državi zahtevali politične reforme, prihaja do demonstracij. (STA) / AKTUALNO Petek, 1B. decembra 2015 B HRVAŠKA - Notranji minister Ranko Ostojic napovedal poseg v Bruslju Postopek proti Sloveniji zaradi žične ograje na meji Cerar: Hrvaška nima razloga za protest, gre le za začasne »tehnične ovire« ZAGREB/BRUSELJ - Hrvaški notranji minister Ranko Ostojic je v pogovoru za regionalno televizijo N1 napovedal, da bo hrvaška diplomacija v okviru inštitucij EU sprožila postopek proti Sloveniji zaradi žice na meji s Hrvaško, ki po njegovem mnenju zastruplja odnose med državama. »Gre za sramoto Evropske unije. Hrvaška v tem trenutku ne krši nobenega dogovora, s čimer bi izzivala takšno ravnanje,« je izjavil Ostojic. Dejal je, da je Zagreb v Ljubljano poslal že več diplomatskih not, zdaj pa bo v skladu s pravnim redom EU sprožil postopek proti Sloveniji. »V tem trenutku na mejah ni beguncev, temveč samo umirajo živali, ki niso nič krive. Da bi preprečili veliko hujše stvari, bomo preko zunanjega ministrstva sprožili postopek proti Sloveniji zaradi stanja, ki so ga ustvarili,« je dejal Ostojic. Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusic je včeraj poslala pismo podpredsedniku Evropske komisije Fransu Tim-mermansu, v katerem je opozorila, da žična ograja, ki jo postavlja Slovenija ob meji s Hrvaško, predstavlja neprimeren in neproporcionalen odgovor na begunsko krizo. Dodala je, da je Slovenija postavila tudi ovire na vrsti skupno določenih maloobmejnih prehodov, ki jih že stoletja uporablja lokalno prebivalstvo, in na ta način močno zmotila njihovo vsakdanje življenje. Poudarila je, da je Hrvaška ravnala previdno in se je izogibala incidentom ter poslala pet diplomatskih not v petih tednih. Izrazila je upanje, da bo Slovenija kmalu odgovorila na številne kritike, ki jih je slišati tudi v Sloveniji, in da bo Ljubljana v duhu evropskih in dobrososedskih odnosov ustavila postavljanje nevarne žice z rezili in odstranila obstoječo ograjo. Tudi hrvaško ministrstvo za zaščito okolja in narave je včeraj objavilo, da so od evropskega komisarja za okolje, morje in ribištvo Karmena Vellija zahtevali, naj sproži postopke za odstranitev slovenske žične ograje ob meji s Hrvaško. Pojasnili so, da je ograja v nasprotju z več smernicami EU o varstvu okolja. Skupščina Primorsko-goranske žu-panije pa je včeraj odločila, da bo vseh njenih 45 članov v nedeljo mirno protestiralo ob mejnem prehodu Rupa (Jelša-ne) proti žični ograji, ki jo je na meji po- Prebežniki čez Hrvaško in Istro v Italijo? BRUSELJ - Slovenski premier Cerar je povedal, da razume zaskrbljenost istrskih županov, ki pozivajo k umiku žične ograje, a opozoril, da bi lahko Hrvaška pošiljala prebežnike čez Istro proti Italiji. »Nikomur, tudi meni ni prijetno, da se postavlja te tehnične ovire,« je poudaril. Ob tem je opozoril, da je dobil pred časom izrecne napovedi, da bo hrvaška stran po potrebi pošiljala pre-bežnike v večjih skupinah tudi čez Istro proti Italiji. Slovenija mora takšne napovedi za zdaj vzeti resno in predvideti tudi to možnost, je dejal in spomnil, da Italija namešča vojsko na mejo s Slovenijo. (STA) stavila Slovenija. Ocenili so, da je žica civilizacijska sramota ter grožnja vsem živim bitjem. Slovenski premier Miro Cerar je včeraj v Bruslju hrvaško napoved postopka proti Sloveniji zaradi žične ograje komentiral z besedami, da Hrvaška nima ne pravnega temelja ne dejanskega razloga, da protestira. Cerar sicer razume, da tehnične ovire niso prijetne, ponavlja, da jih bodo z veseljem umaknili, takoj ko bo migracijska problematika umirjena in ne bo več grožnje razpršenega in nenapovedanega prihoda mi-grantov, ki za zdaj še obstaja. Ob tem je predsednik vlade v Bruslju znova poudaril, da Slovenija ne gradi ograje, ampak postavlja začasne tehnične ovire, ter da ne bodo zagradili celotne meje. Tehnične ovire po njegovih besedah gradijo samo na tistih mestih, kjer bi se lahko ob velikem navalu beguncev znova zgodilo to, kar se je že dogajalo, ko je hrvaška stran razpršeno, nenapovedano pošiljala begunce oziroma migrante v Slovenijo. »Z njimi samo usmerjamo migracijski tok na točke prehode, kjer pa veste, da Slovenija migrante v celoti registrira, jih ustrezno obravnava in jim omogoči, da si pri nas opomorejo in gredo potem naprej,« je še ponovil premier. Žičnata ograja ob Dragonji fotodamj@n VRH EU - Dve pomembni temi Nadzor zunanje meje in britansko vprašanje BRUSELJ - Voditelji članic EU so se včeraj zbrali na dvodnevnem zasedanju v Bruslju, ki je osredotočeno na izziv varovanja zunanje meje v migracijski krizi in na pogajanja z Veliko Britanijo v kontekstu pričakovanega referenduma o njenem članstvu v uniji. Ključen je predlog za vzpostavitev evropske mejne in obalne straže s pravico do posredovanja na problematičnem delu zunanje meje članice tudi brez njenega povabila. Straža naj bi imela stalno na voljo 1500 varuhov meje, ki jih bo mogoče namestiti v treh dneh. Druga ključna tema vrha bo britansko vprašanje. Britanci bodo do konca leta 2017 na referendumu glasovali o članstvu v uniji, pred tem pa poskuša britanski premier David Cameron državi izboriti boljši položaj v uniji. Slovenija podpira vzpostavitev evropske mejne in obalne straže s pra- vico do posredovanja na zunanji meji članice brez njenega povabila, je povedal premier Miro Cerar ob prihodu na vrh EU. V primeru slovensko-hrvaške meje takšno posredovanje sicer po njegovih besedah ni mogoče, ker to ni zunanja meja EU. »To je tisto, za kar se že od začetka izrecno in zelo odločno zavzemam. Slovenija si želi učinkovitega nadzora na zunanjih mejah EU in to je zagotovo eden bistvenih delov takšnega pristopa,« je poudaril Cerar. »To je predvsem problem na grško-turški meji in na meji med Italijo in Afriko,« je poudaril ter opozoril, da se je treba zavedati, da velik del beguncev prihaja preko Turčije v Evropo tudi iz Afrike. To so po Cerarjevih besedah zlasti ekonomski migranti, predvsem iz Maroka in Alžirije ter tudi iz Afganistana, Pakistana in Irana. BEGUNSKA KRIZA Mini vrh »koalicije voljnih« • ^p v« • in Turčije BRUSELJ - Avstrijski kancler Werner Faymann je včeraj v Bruslju pred vrhom EU gostil t. i. mini vrh članic povezave, najbolj prizadetih v begunski krizi, in Turčije. Tako Faymann kot nemški viri so sestanek s turškim premierjem Ahmetom Davutoglujem ocenili pozitivno. Na mini vrhu oz. posvetih "koalicije voljnih" ali "posebej obremenjenih držav", ki se jih je udeležil tudi slovenski premier Miro Cerar, je bil govor o zaščiti zunanjih meja povezave in sodelovanju z Ankaro, med drugim o sprejemu dodatnih beguncev iz Turčije. Faymann je pogovore z Da-vutoglujem označil za "zelo intenzivne". Do prihodnjega srečanja z begunsko krizo najbolj obremenjenih članic in Turčije, ki bo pred februarskim vrhom EU, pa bodo »te delovne korake uresničili«. V ta proces so po besedah Faymanna še posebej vpete Švedska, Avstrija in Nemčija, »saj smo prepričani, da zima ne sme miniti brez rezultatov vseh teh delovnih korakov«. K tem so sicer povabljene vse članice EU, vsekakor pa jih bodo pospeševale tiste iz vrst voljnih. Ključni del tega dela bo zmanjšanje nezakonitih vstopov na eni in na drugi strani izgradnja mehanizma za zakonite možnosti. Faymann ni predstavil kakih zaključkov glede sprejema sirskih beguncev iz Turčije, poudaril pa je, da predstavlja begunska kriza ključen preizkus za EU in zato namerava sam »še povečati pritisk, ko gre za finančna vprašanja, ko gre za finančni okvir ali oceno finančnega okvirja (v EU), skupaj s tistimi državami, ki so mnenja, da solidarnost ni enosmerna ulica.« Faymann je že pred mini vrhom pritegnil pozornost z izjavo za nemški časnik Die Welt, da bi morali članicam, ki bi se upirale sprejemu beguncev v okviru skupnega reševanja begunske krize, skrčiti sredstva iz evropskega proračuna. Na njegove predloge glede financ so se že ogorčeno odzvali na Češkem. REKA - Uspeh policije Prijeli trideset tihotapcev z mamili, tudi s Slovenijo ZAGREB-Hrvaška policija je v sredo prijela približno 30 ljudi z območja Reke zaradi tihotapljenja in prodaje mamil. Zaslišali jih bodo na reškem Uradu za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (Uskok), poročajo hrvaški mediji. Med drugim naj bi več deset kilogramov marihuane pretihotapili iz Slovenije. Uskok je že začel z zaslišanji prijetih oseb, med katerimi je tudi ženska, poroča Novi list. Zahtevajo pripor za vse prijete osebe, ki jih sumijo združevanja z namenom trgovine z mamili. Poleg marihuane naj bi v preteklega pol leta prodajali tudi kokain in amfetamine. Del mamil, ki so jih prodajali, naj bi pripeljali tudi iz Zagreba. Policija je objavila, da so skupino spremljali od septembra. Kot so dodali, je med prijetimi več starih znancev policije. PRIMORSKA - V nočnih lokalih na območju Nove Gorice, Kopra in drugod Izkoriščanje prostitucije KOPER, NOVA GORICA - V noči na četrtek so kriminalisti in policisti na območju policijskih uprav Nova Gorica, Koper in Kranj izvedli zaključno akcijo kriminalistične preiskave, pri kateri so identificirali kriminalno združbo, ki je na območju Slovenije izvrševala kazniva dejanja trgovine z ljudmi, so včeraj sporočili iz Generalne policijske uprave. Kriminalisti so bili včeraj tudi v novogoriškem nočnem klubu Elara. Kriminalna združba je v Ukrajini novačila dekleta, jim organizirala prevoz v Slovenijo in jih nastanjala ter zaposlovala v nočnih lokalih. »Oškodovanke so bile v nočnih lokalih izkoriščane za prostitucijo. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je bilo oškodovanih 10 državljank Ukrajine, državljanka Dominikanske republike in državljanka Italije. Pri tem so člani kriminalne združbe skupaj izvršili 17 kaznivih dejanj trgovine z ljudmi,« pojasnjuje policija. Trenutno sta v zvezi s preiskavo pridržani dve osumljeni osebi. V okviru zaključne akcije kriminalisti na območjih koprske, novogoriške in kranjske policijske uprave opravljajo 15 hišnih preiskav, pri katerih sodeluje skupno okoli 120 kriminalistov in policistov iz policijskih uprav Koper, Nova Gorica, Kranj, Murska Sobota, Maribor, Celje in Ljubljana. Pri zaključnih aktivnostih sodelujejo še inšpektor Inšpektorata RS za delo, tržni inšpektor ter delavci sektorja za nadzor Finančne uprave RS iz Nove Gorice, še pojasnjujejo na policiji. (km) 4 N edelja, 13. decembra 2015 ALPE-JADRAN, DEŽELA / STADION 1. MAJ sandor.tence@primorski.eu Resna politika Deželni prispevek za Stadion 1. maj se ni rodil iz niča, a je sad vztrajnosti in sodelovanja različnih dejavnikov. Dejansko tudi potrpežljivosti Bora, ki glede Stadiona ni nikoli obupal ali vrgel puške v koruzo. Njegov predsednik Igor Kocijančič je dolgo vztrajal, da bi Dežela Boru zaradi Stadiona priznala položaj ti primarne slovenske ustanove. To se ni zgodilo, Stadion 1. maj pa bo vseeno obnovljen z deželnim prispevkom, kar predstavlja tudi zmago za Kocijančiča. Prispevek440 tisoč evrov za tržaški športni objekt je primer dobre prakse v slovenski manjšini. Deželna svetnika Igor Ga-brovec in Stefano Ukmar sta delovala usklajeno, kar velja tudi za SKGZ in SSO. Predsednik Bora Gorazd Pučnik je Deželi predložil podroben obnovitveni načrt z natančnim proračunom, svoje je seveda naredila tudi Dežela in na koncu še deželni svet. Ko se zadeve resno zastavijo in ko manjšina nastopi prepričljivo in usklajeno, brez običajnega prerekanja in fig v žepu, so rezultati skoraj naravna danost. Sicer ne vedno, temveč skoraj vedno. Podobno razmišljanje velja za prispevke, ki jih italijanska država namenja slovenski manjšini. V letu, ki se kmalu začenja, bomo dobili več denarja kot letos. Tudi to ni nastalo kar tako, temveč je sad vztrajnega dela raznih dejavnikov. Med vsemi tukaj izstopa poslanka Tamara Bla-žina. Njeno delo v Rimu je ne samo dragoceno, ampak tudi uspešno. Odvija se daleč od žarometov in medijskega pompa. Manjšinski politični vrh je sposoben, če hoče, izpostaviti prednostne izbire in jih verodostojno zagovarjati pred pristojnimi oblastmi. Stadion 1. maj je primer dobre politike, kot je primer dobre prakse, čeprav v drugem okolju, tudi Tržaško knjižno središče. Takšno manjšinsko politiko si želimo in seveda takšnih politikov, ki znajo stopiti skupaj in se za nekaj odločiti. Na tem se meri verodostojnost našega vodilnega političnega kadra, vse drugo je postranskega pomena. ZAKON O ZALOŽNIŠTVU - Avdicija v poslanski komisiji Primorski dnevnik povezovalec manjšine in širšega prostora » Italijanska država ni prispevkov nikoli vezala na usmeritev časopisa « RIM - Italijanski parlament je pred odobritvijo zaščitnega zakona za jezikovne manjšine (pisalo se je leto 1999) in pred zaščitnim zakonom za Slovence (odobren je bil leta 2001) zaščitil občila narodnih manjšin (zakonodaja iz leta 1990). Tega se je okoristil predvsem Primorski dnevnik, ki je zato hvaležen italijanski državi, kateri se priporoča, da bi ga še naprej primerno podpirala. To je temeljno sporočilo, ki je prišlo do izraza na včerajšnji avdiciji predstavnikov Primorskega dnevnika (Bojan Brezigar predsednik založbe DZP-Prae in njen prokurist Paolo Mahorčič) v poslanski komisiji za kulturo. Avdicija je bila vezana na parlamentarno obravnavo reforme založniškega sistema, ki je v teku prav v tej komisiji. Brezigar je uvodoma predstavil posebnost dnevnikov narodnih in jezikovnih manjšin na evropski ravni. Izpostavil je jezikovno in splošno poslanstvo teh občil, ter vire njihove financiranja, ki v glavnem slonijo na javnih. podporah. Evropska komisija je že dvakrat razsodila, da državno pomoč tem dnevnikom ne gre tolmačiti kot običajno državno pomoč, ki jo evropska zakonodaja prepoveduje. Predsednik založniške hiše je nato predstavil naš dnevnik in njegovo vsebino. Za dobršen del družin, ki redno berejo časopis, je PD edini dnevnik v družinskem krogu. Dnevnik je po Brezigar-jevih besedah referenčni časopis za slovensko narodnostno skupnost v Italiji, vse bolj priznana in uveljavljena pa je tudi njegova vloga povezovalca in spodbujevalca sprave, integracije in sodelovanja v narodno mešanem okolju, predvsem tržaške in goriške pokrajine. To je bilo območje, ki je doživelo velike tragedije in napetosti, PD nosi z ostalimi lokalnimi mediji zaslugo, da je na Tržaškem in Goriškem danes položaj precej normalen. To vlogo časopisa so nam številni v Rimu, FJK, Trstu in Gorici priznali tudi ob naši letošnji 70-letnici, na kar smo posebej ponosni. »Hvaležni smo italijanski državi, da je razumela vlogo časopisov narodnih manjšin in nam omogočila redno izhajanje,« je v poslanski komisiji dejal Brezi-gar. Izpostavil je, da časopis s strani Rima ni bil nikoli podvržen kakršnim koli pritiskom ter pogojevanjem zaradi vsebin, kar pomeni, da so lahko novinarji vseskozi videoposnetek na www.primorski.eu Paolo Mahorčič in Bojan Brezigar na avdiciji v poslanski komisiji, ki se ukvarja z reformo italijanskega založniškega zakona delali v popolni svobodi. Žal je v zadnjih letih prišlo do proračunskih rezov pri dodeljevanju državnih prispevkov, kar je prisililo tudi Primorski dnevnik k strogim varčevalnim ukrepom. »Ko sem bil leta 1973 kot novinar sprejet v službo nas je bilo v založniškem podjetju skupaj 150 zaposlenih, danes jih je 24,« je ugotovil Bre-zigar. To je minimalno število, izpod katerega časopis ne more živeti. Predsednik je ob tem omenil pomoč, ki jo je spričo državnih proračunskih rezov časopisu nudila Dežela FJK na osnovi finančnega sklada zaščitnega zakona za slovensko manjšino. Brezigar je podčrtal, da morajo kriteriji za dodeljevanje prispevkov glede PD še naprej temeljiti na proizvodnih stroških in ne na številu prodanih izvodov. Izrazil je upanje, da bo lahko časopis v prihodnosti računal na gotovost prispevkov in ne več na sedanji finančni negotovo-sti.Brezigar je na koncu izpostavil vlogo italijanskega dnevnika v Sloveniji in Hrvaški La Voce del popolo in zelo dobro sodelovanje med italijansko manjšino v Istri in slovensko v Italiji. Na avdiciji (uvodoma je spregovoril nekdanji predsednik RAI Roberto Zaccaria) je bila tudi slovenska poslanka Tamara Blažina. Tudi ona je izpostavila poslanstvo PD in željo, da bo nova založniška zakonodaja upoštevala njegovo vlogo. SLOVENIJA - Dars odprl štiri ponudbe Z letom 2017 elektronsko cestninenje za tovornjake LJUBLJANA - Družba za avtoceste v RS (Dars) je včeraj odprla štiri ponudbe, ki so prispele na razpis za izvedbo elektronskega sistema cestninjenja. Najugodnejša je ponudba konzorcija Telekoma Slovenije in družbe Q-Free z Norveške v višini 99,99 milijona evrov, ki predvideva mikrovalovno tehnologijo. Konzorcij Iskratela in slovaškega Skytolla je ponudil 110,11 milijona evrov, Cetis skupaj z Autostrado in družbo Inženiring Informatika 114,6 milijona evrov ter Kapsch TrafficCom 114,96 milijona evrov. Dars bo sicer pri ocenjevanju ponudb v 70 odstotkih upošteval ceno, v 30 odstotkih pa tehnološke rešitve in izpolnjevanje tehničnih parametrov, je po odpiranju ponudb povedal predsednik izbirne komisije Bojan Banfi z Darsa. Ban-fi računa, da bi v začetku prihodnjega leta sprejeli odločitev v zvezi s ponudbami. Rok za vzpostavitev sistema elektronskega cestninjenja je eno leto po pod- SLOVENIJA - Spremembe zakonodaje o vojnem in povojnem nasilju Novosti tudi za odškodnine ezulom? Predlog dopolnjenega zakona podpirajo v vladni koaliciji in Novi Sloveniji, proti le Združena levica Eksponat v tržaškem Muzeju istrske kulture arhiv LJUBLJANA - Spremembi (noveli)zakona o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja, ki bo omogočila izplačilo odškodnin osebam, ki ne živijo v Sloveniji, se ob glasovanju na seji Državnega zbora obeta podpora.Podprli so jo namreč v večini poslanskih skupin z izjemo Združene levice. Pri izplačilih odškodnin žrtvam vojnega in povojnega nasilja se pojavljajo težave pri tistih, ki nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji. Slovenski državni holding, ki je po zakonu zadolžen za izplačilo odškodnin, namreč trenutno za izplačilo zahteva tudi rezidentstvo oziroma davčno številko, ki pa ga tisti, ki živijo v tujini, nimajo. Zato novela po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za finance Metoda Dragonje kot pogoj črta davčno številko in jo nadomešča z ustrezno identifikacijsko številko iz države, kjer ima upravičenec stalno prebivališče. Po besedah Dragonje je bilo sicer na podlagi omenjenega zakona od leta 2002 izplačanih 298 milijonov evrov odškodnin. Na osnovi poenostavitve pa bo lahko dokončno rešenih še nekaj sto vlog, s čimer bo za- kon v celoti izvršen, je dodal državni sekretar Dragonja. Ni jasno, če novosti zadevajo tudi istrske begunce in njihove potomce, ki jim je Slovenija že izplačala in še bo odškodnine prav na osnovi tega zakona izpred dvanajst let. Da bodo zakon podprli, so napovedali v vladnih koalicijskih poslanskih skupinah in v Novi Sloveniji. Poslanki SMC in DeSUS Urška Ban in Marija Antonija Kovačič sta napovedali podporo predlogu, ki odpravlja nepotrebne birokratske ovire. Tudi Janko Veber (SD) je dejal, da bodo zakon podprli, obenem pa opozoril, da odškodnine še niso urejene za vse kategorije oškodovancev pa tudi z zahtevki do Nemčije je slovenska država preveč prizanesljiva. Tudi Jožef Horvat (NSi) je opozoril, da zakon rešuje le nematerialno škodo žrtvam vojnega in povojnega nasilja, zato je vlado pozval, da čim prej pripravi ustrezne zakonske podlage za reševanje gmotne škode. So pa proti zakonu, kot omenjeno, ostro nastopili v opozicijski ZL, saj se z njim po besedah poslanca Mihe Kordiša revidira zgodovina ter »podpira politični in ekonomski vpliv desnice«. pisu pogodbe z izbranim izvajalcem, ki pa bo podpisana šele po pravnomočnosti sklepa o izboru. To pomeni, da bi bilo lahko elektronsko cestninjenje za tovornjake vzpostavljeno nekje v letu 2017. Že zdaj je bolj ali manj gotovo, da bo po Darsovem izboru ponudnika prišlo do kakšnega revizijskega zahtevka. Tega namreč ne izključuje direktor Kapsch TrafficComa Jože Hebar. Kapsch je sicer dal najvišjo ponudbo, a Hebar je prepričan, da je ta dobra oz. za Slovenijo najboljša. Kapsch ponuja mikrovalovno tehnologijo, ob tem pa dodal, da bodo, če javnega naročila ne bodo dobili, izkoristili vsa pravna sredstva, ki so jim na voljo. Tako najugodnejši kot najdražji ponudnik sta ponudila enako tehnologijo (mikrovalovno), katero tehnologijo sta ponudila preostala dva ponudnika, pa ni znano. Glede na to, da je Skytoll na Slovaškem izvedel satelitski sistem cestni-njenja, pa je vsaj za konzorcij Iskratel in Skytoll predvidevati ponudbo satelitske tehnologije. Razpisna dokumentacija za elektronsko cestninjenje je bila v tehnološkem smislu odprta. Odločitev o izboru tehnologije cestninjenja je v celoti prepuščena ponudnikom, vendar pa v okviru zahtev, ki jih glede tega postavlja evropska direktiva o povezljivosti cestninskih sistemov. Cestninska shema bo zajemala vsa vozila, težja od 3,5 tone, vključno z avtobusi, pri čemer bodo opredeljene določene izjeme. Za motocikle, avtomobile in vsa ostala vozila, težka manj kot 3,5 tone, bo še vedno veljal dosedanji sistem z vinjetami. Pobrana cestnina predstavlja največji del Darsovih prihodkov. Letos bodo cestninski prihodki predvidoma nanesli 346 milijonov evrov, od tega približno 54 odstotkov predstavlja cestnina, ki se zaračunava tovornjakom. Po uvedbi elektronskega cestninjenja si Dars obeta za 13 milijonov evrov več prihodkov letno. V Sloveniji se na cestninskih postajah trenutno ne cestnini 53,9 kilometra od skupno 613,5 kilometra avtocest v upravljanju Darsa. Dars si želi čim prej vzpostaviti sistem, ki bo omogočal uporabniku in okolju prijaznejše, učinkovitejše in stroškovno smotrnejše cestninjenje. Po uvedbi sistema bodo cestninske postaje postale nepotrebne. (STA) Mali park v Ulici dei Montecchi pri Sv. Jakobu so včeraj dopoldne poimenovali po slovenski partizanki, politični delavki in poslanki Mariji Ber-netič. Na krajši slovesnosti je tržaška podžupanja Fabiana Martini povedala, da skuša občinska uprava nekoliko »nadoknaditi zamujeno, se pravi priznati ženskam pomembno vlogo, ki so jo imele in jo še imajo za našo skupnost.« Seveda je za nas Slovence poimenovanje toliko pomembnejše, saj gre za prvo Slovenko, po kateri so poimenovali nek kraj v mestu, v tem primeru manjši park. Za nekoliko grenak priokus lepe zgodbe pa je poskrbela povsem enojezična spominska tabla, kjer je pod imenom Marije Bernetič samo italijanski napis »partigiana«. »Škoda, da ni niti besedice v slovenščini. Upam, da se bodo prej ali slej rimsko-tržaški mlini le zavrteli v pravo smer,« je ocenila predsednica pokrajinskega odbora VZPI-ANPI Stanka Hrovatin. Lik šentjakobske šivilje in pestrne Marije Bernetič, ki se je že v mladih letih aktivno pridružila komunistom, je zbranim na slovesnosti orisal Stojan Spetič, ki je najprej spregovoril v slovenščini, »kakor bi si gotovo želela Marija«. V KPI je prevzela vodilne vloge; skrbela je zlasti za organizacijo žensk in deklet. Pri dvajsetih letih je okusila dvo- Lik Marije Bernetič je opisal Stojan Spetič fotodamj@n letno zaporno kazen, pod pritiskom fašistične policije OVRA pa je morala na varno v Pariz, na zunanjo centralo partije. Ko se je vrnila v Italijo, so jo aretirali in mučili mesec dni v Genovi; v Trst je prispela šele po kapitulaciji Italije, pa je kmalu prišla v roke Colottijevi tolpi. Pridružila se je partizanom, 1. maja 1945 je bila med osvoboditelji Trsta. Po vojni se je v vodstvu KPI za STO zavzemala zlasti za žensko in manjšinsko vprašanje, leta 1955 je bila izvoljena v tržaški občinski svet. V prelomnem le- tu 1948 se je opredelila za resolucijo In-formbiroja, torej za Stalina. Leta 1963 pa je bila kot prva Slovenka izvoljena na listi KPI v poslansko zbornico. »V svojem prvem posegu je hotela pozdraviti v slovenščini, a ji je uspelo izreči le tri besede, ko so ji odvzeli besedo. Bili so časi ostrega soočanja med opozicijo in vladnimi silami, a ji je vendar uspelo odpraviti fašistično zakonsko prepoved dajanja otrokom tujih imen.« Tablo je nato odkrila pranečakinja Marije Bernetič, gospa Ester, ki je kle- DOLINA - Na seji občinskega sveta župan Klun predstavil odredbo Za novo leto ne bo pokalo Prepoved rabe petard med 30.12.2015 in 2.1.2016 - Sneg: za čiščenje cest bo skrbelo podjetje EcoEdilmont Na ozemlju Občine Dolina med polnočjo 30. decembra letos in polnočjo 2. januarja 2016 ne bodo pokale petarde, prav tako ne bo dovoljeno prižiganje ognjev, prostih plamenov in kresov ter pokanje umetnih ognjev, streljanje raket ali uporaba drugih pirotehničnih izdelkov. Tako določa odredba, ki jo je na predlog opozicijskega svetnika Roberta Massija (Forza San Dorligo) sprejela občinska uprava, saj, kot je na sredini seji občinskega sveta v uvodnem poročilu dejal župan Sandy Klun, hrup pokov prestraši tako domače kot divje živali, ki zaradi tega pogosto izgubijo orientacijo, zbežijo od doma in jih avtomobili lahko povozijo s posledično nevarnostjo prometnih nesreč. Klun je v svojem poročilu tudi obvestil svetnike, da je Občina letos zaradi upokojitve enega šoferja in posledične nezmožnosti zagotoviti sestavo ekip za dežurstvo zunaj delovnega urnika občinskega osebja čiščenje cest v slučaju snega poverila zunanjemu izvajalcu. Gre za podjetje EcoEdilmont, ki bo službo opravljalo do 15. marca 2016 in zagotovilo razpoložljivost enega operativnega vozila s šoferjem. Do konca leta pa bo potrebno predstaviti notranji programski dokument oz. nove smernice za pripravo bilanc, ki, kot je dejala načelnica sektorja za ekonomske in finančne službe Martina Kosmina, po novem ne bodo več razdeljene po poglavjih, funkcijah in posegih, ampak po misijah in programih. Občinski svet bo moral nove smerni- ce sprejeti na prvi seji v januarju prihodnjega leta, posodobiti pa pred odobritvijo večletnega proračuna. Še največ časa je na seji občinskega sveta vzela točka »razno«, kjer se je precej govorilo o domnevnem »dvojnem« plačevanju položnic AcegasAp-sAmga za vodo in plin in zamenjavi števcev, na kar so opozorili svetniki Emilio Coretti (Demokratska stranka), Roberto Drozina (Občanska lista Teritorij in okolje) in Boris Gombač (Lista Gombač), ki je imel poleg tega še več drugih posegov v zvezi z lastništvom zemljišča, na katerem stoji Osnovna šola Prežihovega Voranca v Dolini (po besedah župana Kluna in odbornika Franca Crevatina je zemljišče v občinski lasti), parkiranimi zabojniki blizu reke Glinščice ter napačnim zarisom in poimenovanjem vodotokov v prostorskem načrtu (šlo je za napako načrtovalca, ki je bila popravljena, je dejal Crevatin). Danilo Slokar (Severna liga) pa je opozoril na še vedno pereč problem smradu iz rezervoarjev družbe Siot, pri čemer je dejal, da okoljska komisija ne uspe narediti nič konkretnega, zato se je treba izjasniti o njeni predsednici. Želel je tudi vedeti, ali obstajajo novosti v zvezi s problematiko ilegalnih pribežnikov (župan Klun je potrdil, da primernih objektov, kjer bi lahko gostili begunce, na občinskem ozemlju ni), opozoril pa je tudi na delovanje kamnoloma Scoria. Crevatin je odgovoril, da ima kamnolom dovoljenje Dežele, kar pa ni prepričalo ne Slokarja in niti Gomba- ča. Drozina pa je opozoril na potrebo po postavitvi smerokazov na območju vpadnice s hitre ceste na območje tovarne Wartsila pri Boljuncu, saj se je že večkrat zgodilo, da so avtomobili vozili v zgrešeno smer, kar je zelo nevarno. Svetnik Slokar pa je poskrbel tudi za dobrodelno pobudo: pri kolegih je namreč nabral 150 evrov za pomoč deklici z zelo redko nevrološko boleznijo, točneje sindromom CDKL5. (iž) no naravo podedovala po pokončni in odločni »noni« Mariji, kot jo je vedno rada imenovala. »Spominjam se, da mi je podarila svoje partizanske gojzerje, da bi se tudi jaz navdušila za gore. Večkrat sem jo spremljala v Ul. Capitalina na sedež KPI, vsak prvi maj pa sva skupaj korakali v sprevodu delavcev,« se je spominjala. »Delovala je zelo človeško, nikakor ni želela, da jo mladi vikamo. Vsakič nam je svetovala, naj veliko beremo, študiramo in sprašujemo,« nam je zaupal Luciano Ferluga. (sas) Koledar Pod oljkami v Bregu 2016 Občina Dolina in konzorcij oljkar-jev tržaške pokrajine Tergeste Dop sta oblikovala koledar z naslovom Pod oljkami v Bregu 2016. Konzorcij je skrbel za organizacijski postopek pri izboru fotografij, grafični postavitvi in oblikovanju koledarja, občinska uprava pa je poskrbela za tisk. Za vsak mesec v letu je bila izbrana po ena fotografija na temo oljkarstva v Bregu. Koledar bodo predstavili danes ob 18. uri v Sprejemnem centru rezervata doline Glinščice v Boljuncu. / AKTUALNO Četrtek, 17. decembra 2015 APrimorski ~ dnevnik TOPONOMASTIKA 5 Poljanka Dolhar poljanka.dolhar@primorski.eu Slovenka brez slovenščine Poimenovanje manjšega parka pri Svetem Jakobu po Mariji Bernetič je nedvomno razveseljiva novica. Občinske komisije za to-ponomastiko so dolga leta povsem prezirale ženske, tako da so ulice in trgi, ki nosijo ime po znanstvenicah, pisateljicah, igralkah, politi-čarkah in drugih javnih osebnostih, zanemarljiva manjšina. To sramotno dejstvo vIta-liji ne pozna zemljepisnih razlik: ženska poimenovanja so redkost tako na jugu kot na severu in naj bi v državnem merilu predstavljala le štiri odstotke vseh poimenovanj! Na to dejstvo so začeli zadnja leta opozarjati številni posamezniki (resnici na ljubo predvsem posameznice) in združenja, o potrebi po večji »to-ponomastični vidnosti«žensksmo večkrat pisali tudi na straneh našega dnevnika. Lani poleti smo med bralkami in bralci sprožili tudi akcijo, da bi izvedeli, po kateri tržaški Slovenki bi radi poimenovali vsaj vrt ali zelenico, glede na to, da so ulice in trgi povečini že »oddani«. Zato smo seveda veseli, da je začela tržaška občinska uprava, predvsem po zaslugi podžupanje Fabiane Martini, posvečati večjo pozornost ženskam. V zadnjih mesecih so po njih poimenovali kar nekaj parkov in zelenic, včerajje svojega dočakala tudi prva Slovenka, Marija Bernetič, in to ravno na kraju, ki ima v zgodovini tržaških Slovencev posebno mesto. Tuje namreč leta 1887začel obratovati prvi zasebni slovenski vrtec (avstrijske oblasti nisopri-stale na odprtje javnega), že dolga desetletja pa ima v stavbi, ki jo je zgradila Ciril-Metodo-va družba, sedež naše uredništvo. Vprihodnjih mesecih naj bi podobna čast doletela tudi novinarko in pisateljico Marico Nadlišek Bartol. In vendar tudi tokrat ni šlo brez paradoksa: poimenovanje po Slovenki je brez slovenščine, na tabli je samo italijanski napis. Podobno seje zgodilo poleti v Lajnarjih, kjerje poimenovanje dočakal dolgoletni rojanski kaplan Stanko Zorko. Načrtno preziranje? Malomarnost? Nepozornost? Ne vem. Vem pa, da zveni skoraj nespoštljivo častiti slovensko par-tizanko izključno z italijanskim napisom... ob spomenikih padlih pa ponavljati, kako moramo biti hvaležni vsem, ki so se borili za svobodo in enakopravnost. Dolina navezuje stike z Beogradom V sklopu evropskega projekta WO-NET so dolinsko občino obiskali predstavniki Mestne občine Savski venac iz Beograda. Savski venac je ena izmed občin glavnega mesta Srbije in zaobjema med drugim del beograjskega mestnega jedra, Dedinje, oba glavna mestna stadiona in večino tujih veleposlaništev. Beograjsko občino sta na srečanju v Dolini zastopala pomočnik predsednika občine (podžupan) Nemanja Petrovič in projektni koordinator Bojan Milosaljevič. Dolinski upravitelji so predstavili delovanje ob- činske uprave, srbska gosta pa sta govorila o sodelovanju v mnogih evropskih projektih. Oboji so si zaželeli izmenjave informacij na športno-re- kreacijskem, kulturnem, socialnem in turističnem področju, zlasti z iskanjem možnosti za skupno črpanje evropskih sredstev na omenjenih področjih. 6 Petek, 18. decembra 2015 TRST / TRŽAŠKI OBČINSKI SVET - Sinoči zadnja seja glede ugovorov V ponedeljek glas za novi prostorski načrt V tržaškem občinskem svetu se je sinoči nadaljevala razprava o novem splošnem prostorskem načrtu. To je bila po napovedih zadnja seja za razpravo o ugovorih, ki jih je bilo včeraj na seznamu še približno 40. Poleg zadnjih deset je namreč občinski svet obravnaval tudi skoraj 30 preostalih ugovorov, ki so zadevali t.i. cono C in so jih morali občinski uradi še poglobiti. Skupščina se je včeraj odločila, da bo vzela v pretres vse ugovore in torej zaključila ta del razprave o regulacijskem načrtu, je povedal včeraj predsednik tržaškega občinskega sveta Iztok Furlanič. Po napovedih so torej občinski svetniki ponoči izglasovali vse ugovore. Skupščina bo na tej osnovi ponovno zasedala v ponedeljek, 21. decembra, ob 21. uri. Takrat bodo na vrsti samo glasovalne izjave. Sledilo bo glasovanje za odobritev novega prostorskega načrta, ki naj bi ga odobrili - po 18 letih - po slabih dveh urah. Predsednik Furlanič je včeraj pred začetkom seje izrazil zadoščenje. Poleg tega, da bodo prostorski načrt odobrili v predvidenem roku, tj. pred božičnimi prazniki, bo Trst končno dobil sodoben načrt, ki bo med dru- gim predvideval manj gradenj. Sicer je bila razprava precej utrudljiva za vse občinske svetnike. Če je na začetku prevladovala obstrukcija, ki jo je izvajala desnosredinska opozicija, so morali svetniki nato vzeti v pretres mnoge popravke, ki so delno tudi spremenili prostorski načrt. Ta je bil namreč pred obravnavo v občinskem svetu stalno v rokah občinskih uradov in torej v bistvu nedostopen, zato so morali občinski svetniki nanj vplivati med razpravo v dvorani. To je vneslo malodušje tako v večini kot v opoziciji, razprava pa je bila zato občasno tudi napeta in mestoma vroča. Prostorski načrt pa so nazadnje vendar spravili pod streho in bo nadomestil t.i. varianto št. 66 iz časa Il-lyjevega županovanja, ki je predvideval precej novih gradenj. Splošni prostorski načrt je torej dober in inova-tiven, pravi Furlanič, ker je bil izdelan z ustreznim pristopom in ker je v skladu s časom, upošteva okolje in gleda v prihodnost. Novi splošni prostorski načrt sloni namreč na dobro opravljeni analizi stanja in potrebe po razvoju ter je iz tehničnega vidika vsekakor neoporečen. V njem je bilo morda nekaj pretiravanj, je še opozoril Furlanič, ki jih je občinski svet upravičeno popravil in tako med drugim omogočil več zazidljivosti na Krasu. A.G. OBČINSKI SVET - Jeza svetnika SSk Švab prisiljen umakniti popravek Svetnik Slovenske skupnosti v tržaškem občinskem svetu Igor Švab včeraj popoldne v krajšem telefonskem pogovoru ni skrival svoje nejevolje. Na sredini seji občinskega sveta, posvečeni prostorskemu načrtu, je namreč moral umakniti popravek, da bi se seja lahko normalno nadaljevala, saj so zaradi odsotnosti nekaterih svetnikov levosre-dinske večine tvegali nesklepčnost. Švabov popravek se je nanašal na možnost manjše zazidljivosti na 500 kvadratnih metrih površine na nekem zemljišču na Opčinah. Kot pravi Švab, je bil popravek sprejet v okviru večine, poleg tega je spadal v paket popravkov, glede katerih je bil med večino in opozicijo dosežen dogovor o možnosti manjših gradenj na omejenih površinah na t.i. mešanih območjih. Na sredini razpravi je opozicija popravku ugovarjala in zahtevala njegov umik, na koncu pa zapustila dvorano, pri čemer se ji je pridružil tudi del večine, saj so iz dvorane odšli svetniki Marino Andolina (Zveza levice) ter Marino Sossi in Daniela Gerin (Svoboda, ekologija, le- Igor Švab fotodamj@n vica) in s tem povzročili nesklepčnost občinskega sveta. Švab je tako, kot pravi, iz odgovornosti umaknil popravek in omogočil tako ponovno sklepčnost sveta in nadaljevanje seje, vendar je precej jezen ne toliko na opozicijo kot predvsem na omenjene kolege iz vrst levosredinske večine, ki so bili zapustili dvorano. V telefonskem pogovoru nam je poudaril, da je njegov popravek večina odobrila in je zato zelo hudo, da se je del le-te pridružil izsiljevanju. Pri tem upa, da bo SSk glede tega dogodka zahtevala preverjanje z županom Robertom Cosoli-nijem. (iž) GOSPODARSTVO - Družbo je prevzela družba Saiph-Orion Revas rešen, delavci tudi Dogovor med novim lastnikom in sindikati - Za tovarno je Saiph-Orion ponudil 2,5 milijona evrov Delavci med protestom pred občinsko palačo fotodamj@n Zaposleni v tovarni Revas so si oddahnili. Po večmesečnem kriznem stanju, ki je privedel družbo Revas do stečaja in do imenovanja stečajnega upravitelja Piergiorgia Renierja, se je položaj krepko obrnil na bolje in najbrž rešil. Tovarno bo prevzela družba Saiph-Orion, ki je za odkup ponudila 2,5 milijona evrov, rešena pa bodo vsa delovna mesta. To je v grobih obrisih izid pogajanj med družbo Saiph-Orion in sindikalnimi organizacijami, ki so se nepričakovano zaključila po samo sedmih urah in to s pozitivnim rezultatom. Čeprav sta bili stališči novega lastnika in sindikatov še dan prej zelo daleč, so nazadnje pred Re-nierjem podpisali dogovor, ki bo nedvomno izboljšal vzdušje med delavci pred božičnimi prazniki. Vest o sporazumu je posredoval novi pokrajinski tajnik panožnega sindikata Fiom-Cgil Sasha Colautti in razložil, da se začenja nova pot za 119 še zaposlenih uslužbencev. Tem bodo zagotovili delovno mesto, za odvečne delavce pa bodo priskrbeli novo delovno mesto in se morebiti poslužili izredne dopolnilne blagajne. Novi lastnik bo namreč potreboval 80-85 ljudi. Dogovor so podpisali pooblaščeni upravitelj družbe Orion Luca Farina (ki upravlja tudi novo družbo Saiph) ter pokrajinski tajniki sindikatov Fiom-Cgil, Fim-Cisl in Uilm-Uil, ki se jim je kasneje pridružil še Ugl. Sporazum bo morala zdaj sprejeti skupščina zaposlenih. OBČINA TRST Dogovor o zdravstvu z upokojenci Tržaška občinska uprava, tržaško zdravstveno podjetje ter sindikati upokojencev Spi-Cgil, Fnp-Cisl in Uilp-Uil so sklenili okvirni sporazum. Njegov namen je sodelovanje z uradi sindikalnih organizacij, ki na svojih sedežih nudijo informacije oziroma napotke glede socialno-zdrav-stvenih storitev v tržaški pokrajini. Sporazum v bistvu predvideva brezplačno službo za priletne, ki jim bo na sedežih sindikatov za to usposobljeno osebje nudilo specifične informacije o storitvah, ki jih ponujata Občina Trst in zdravstveno podjetje. Dogovor so podpisali župan Roberto Cosolini, izredni komisar zdravstvenega podjetja Nicola della Quadri ter v imenu sindikatov Maria Belle (Spi-Cgil), Pie-rangelo Motta (Fnp-Cisl Trst-Gorica) in Giuliano Folchini (Uilp-Uil). PRISELJENIŠTVO Sporazum med univerzo in prefekturo Rektor Maurizio Fermeglia Vladna komisarka in tržaška pre-fektinja Francesca Adelaide Garufi ter rektor tržaške univerze Maurizio Fer-meglia sta včeraj podpisala okvirni sporazumu o sodelovanju, katerega namen je prispevati k izobraževanju študentov na področju priseljeništva in vključevanja migrantov v družbo. Dogovor je nadgradnja projekta o sodelovanju, ki je stekel dve leti nazaj, predvideva pa prirejanje izobraževalnih tečajev za vse študente tržaške univerze, medtem ko so bili doslej namenjeni samo za študente fakultete za tolmače in prevajalce. Dežela bo okrepila mrežo merilnih naprav pri železarni Storitvena konferenca za okoljsko dovoljenje AIA za škedenjsko železarno predstavlja mejnik glede nadzorovanja zračnega onesnaževanja. To je poudarila včeraj deželna odbornica za okolje Sara Vito in razložila, da bodo okrepili in nadgradili mrežo merilnih naprav, ki jih upravlja deželna agencija za okolje ARPA. Poleg že obstoječih naprav bodo namreč namestili nove merilne naprave in bo mogoče v prihodnosti natanko nadzirati kakovost zraka v Škednju, je dejala odbornica Vito. Odbornica Famulari odgovarja Robertiju (SL) Tržaška občinska odbornica za socialno politiko Laura Famulari v tiskovnem sporočilu odgovarja županskemu kandidatu Severne lige Pierpaolu Rober-tiju, ki je spraševal, kako poteka načrt sprejemanja beguncev na dom (v zameno za 400 evrov). Odbornica še enkrat pojasnjuje, da so v načrt vključeni samo tuji državljani, ki so že deležni mednarodne zaščite in ne prosilci. Načrt, ki poteka v raznih mestih, prinaša državi določen prihranek, nihče ne ustvarja s tem dobička, vsaka družina pa lahko gosti največ dve osebi (za največ eno leto). »Zdaj tudi Roberti ve, da ni govor o nezakonitih priseljencih in da s tem nihče ne služi,« je izjavila od-bornica in razložila, da se je v projekt zaenkrat vključilo 40 tržaških družin. Zabai z zlatim propelerjem Lastnik podjetja Auta Marocchi Oscar Zabai je letošnji dobitnik zlatega propelerja. Tržaški Propeller Club podeljuje to nagrado osebam, ki so se izkazale na področju transporta in pristaniških dejavnosti. Auta Marocchi je drugi največji italijanski prevoznik (glede na število vozil, registriranih v Italiji) in prvi v sektorju kontejnerjev. Punčke iz cunj za Unicef Od danes do torka bodo Unicefovi prostovoljci v dvorani Aiat na Velikem trgu in v nakupovalnem središču Torri d'Europa (do srede) ponujali pigote, punčke iz cunj, ki jih lahko posvojimo, s prispevkom pa pomagamo otrokom po svetu. S to italijansko kampanjo je Unicef od leta 1999 pomagal že milijonu otrok! / TRST Četrtek, 17. decembra 2015 1 1 PREFEKTURA - Pripadniki sil javnega reda svarijo pred goljufijami Na Tržaškem manj prestopkov, vendar pozornost ni nikoli odveč Predvsem starejši občani naj pazijo na neznance in sumljiva elektronska sporočila S hitrimi koraki se bližajo božični prazniki, ko bo verjetno več tržaških družin odšlo na počitnice, predvsem starejši občani pa bodo v številnih primerih ostali sami doma, kar bo povečalo tveganje, da se jih bo lotil kak nepridiprav, ki bi želel z goljufijo priti do denarja. Da bi to tveganje čim bolj zmanjšali, so predstavniki sil javnega reda želeli javnost opozoriti na pomen preprečevanja tovrstnih kaznivih dejanj, kar so storili včeraj dopoldne v prostorih tržaške prefekture, kjer so novinarjem spregovorili šef kabineta prefekture Enrico Roccatagliata, načelnik mobilnega oddelka tržaške kvesture Marco Cali, načelnik operativnega oddelka pokrajinskega poveljstva karabinjerjev podpolkovnik Roberto Binotti in poročnik Angelo Catalano s pokrajinskega poveljstva finančne straže. Začasne statistike - objavljamo jih na drugem mestu - kažejo, da se je število kaznivih dejanj v letošnjem letu dodatno zmanjšalo v primerjavi z letom 2014. A kljub temu je prav ohraniti pozornost. Najnovejše področje predstavljajo spletne goljufije, kjer, je bilo opozorjeno, poleg ekonomske škode lahko pride tudi do kraje podatkov in identitete. Zato naj občani, ki niso tako vešči računalnikov, poiščejo pomoč pri kakem mlajšem svojcu, ki se na te stvari bolje spozna. Potrebno je nastaviti posodobljene varnostne programe, pri deskanju obiskati le preverjene oz. uradne spletne strani, pri uporabi tabličnega računalnika oz. pametnega telefona pa naložiti samo uradne aplikacije. Prav tako je treba pri nakupih preko spleta paziti na preveč ugodne ponudbe, ki jih je treba vedno preveriti, nikoli pa se ne sme posredovati podatkov lastne kreditne kartice, če stran ni uradna oz. preverjena. Pojdimo raje v banko in si preskrbimo predplačniško kartico. Paziti je treba tudi na goljufije preko elektronske pošte, kot je npr. spletno ribarjenje ali phishing, ko pride domnevno sporočilo pošte, banke ali kake druge ustanove z zahtevo po preverjanju podatkov. V teh primerih je treba zadevo preveriti pri dotični ustanovi. Prav tako je treba paziti na t.i. pharming, ko se kak t.i. trojan oz. »maligni« program vtihotapi v naš računalniški sistem oz. preusmeri uporabnika na lažno spletno stran s ciljem, da pridobi njegove podatke, zadnja novost pa so lažna sms sporočila. Vsekakor je to vedno treba prijaviti silam javnega reda. Poleg spletnih obstajajo seveda tudi bolj »tradicionalne« oblike goljufije. Zato je treba vedno biti pozorni na neznance, ki se na domu ali na ulici predstavijo kot tehniki, javni uslužbenci ali pripadniki sil javnega reda ter skušajo pridobiti denar (kar nobena ustanova ne počenja). V teh primerih je dobro, da neznancu ne dovolimo vstopa v stanovanje oz. da v tistem trenutku nismo sami, ampak skupaj s kakim svojcem ali sosedom. Previdnost je potrebna tudi pri prodajalcih od vrat do vrat ter takrat, ko se odpravimo v banko ali na pošto, zlasti ob dnevih izplačevanja pokojnin. Najbolje je, če nas kdo pospremi, v slučaju občutka, da nas kdo opazuje, pa se je treba obrniti do osebja, z neznancem se ne smemo zadržati, še manj pa mu izročiti denar. Prav tako ni primerno pri sebi ali doma hraniti velikih vsot denarja, v primeru kraje v stanovanju pa ne pospravimo ničesar, saj bi s tem odstranili morebitne sledi nepridipravov. V nobenem primeru pa ne smemo biti ne pasivni opazovalci in niti vzeti pravice v svoje roke, je bilo rečeno na tiskovni konferenci. Potrebno je biti pozorni in sodelovati tako s sosedi kot predvsem s silami javnega reda: v ta namen so na voljo telefonske številke 112 (karabinjerji), 113 (policija) in 117 (finančna straža). Ivan Žerjal Sile javnega reda: občani naj bodo budni fotodamj@n Kazniva dejanja V VI • ■ ••• v tržaški pokrajini (do 30. 11.) v primerjavi z letom 2014 Kazniva dejanja na splošno: - 7,06 % Tatvine: .................. - 4,97 % Tatvine v stanovanjih: ____- 14,79 % Tatvine v trgovinah: ...... - 5,24 % Zeparstva: ................ - 2,76 % Spletne goljufije: .........- 28,25 % SV. IVAN - Spodletela tatvina na vrhu Ulice Damiano Chiesa Z agregatom v samokolnici Moška vdrla v gradbišče in nato na sosednjo parcelo - Lastnik Aleš Plesničar ju je zalotil »Psička je neobičajno dolgo lajala. Najprej sem pomislil, da je spet zalotila divje prašiče na dvorišču, ker pa je vztrajala, sem se sklonil skozi okno. .Slišal sem ropot železne ograje, zato sem šel raje pogledat, kaj se dogaja.« Aleš Plesničar je v sredo okrog 21.30 stopil iz hiše na vrhu Ul. Damiano Chiesa in v poltemi zagledal senci. Bila sta moška, ki sta hitro porivala samo-kolnico čez Cesto za Bazovico proti avtomobilu s koprsko registrsko tablico, ki je bil parkiran ob vznožju manjše ceste, ki pelje na Drašco. Kaj se dogaja, je zakričal, medtem ko se jima je približeval. Eden se je kar peš zapodil po Ul. Damiano Chiesa, drugi pa je skočil v avtomobil. »Odprl sem vrata in ga vprašal, kaj delata. Prižgal je motor in odpeljal gor po cesti, ki je brez izhoda,« je včeraj povedal Plesničar; Id je moškega hotel Samokolnica na gradbišču, ki sta jo nepridiprava uporabila za prevoz agregata fotodammn KARABINJERJI Našli del plena po kraji pri Cuperlovi materi Tatovi so 9. decembra v Trstu zlezli v stanovanje matere poslanca Giannija Cuperla in odnesli bogat plen - zlatnino in nakit za približno 10 tisoč evrov. Karabinjerji tržaškega operativnega oddelka pa so po tednu dni že našli del plena. Preiskavo je usklajevalo državno tožilstvo, sodelovala je tudi policija. Ka-rabinjerji so kazensko ovadili domnevnega storilca, državljana Dominikanske republike, bivajočega v Trstu. Karabinjerjem in policiji je po poročanju tiskovne agencije Ansa čestital glavni tožilec Carlo Mastelloni, ki je obenem izrazil upanje, da bodo sile javnega reda v prihodnje vse pogosteje sodelovale med seboj. Zapornik noče v celico Italijanski sindikat pravosodne policije Sappe je opozoril, da se je nek zapornik v tržaškem zaporu najmanj 24 ur upiral, ker ni hotel v celico. Slovenski državljan je bil zaradi tatvine pravnomočno obsojen, njegova kazen se bo iztekla novembra 2016. Po navedbah sindikata naj bi moški brez pravega razloga vztrajno zavračal celico, zaradi česar se je od srede dopoldne zadrževal v zaporniški ambulanti. V preteklosti naj bi se že podobno obnašal. Zaradi njega so morali pazniki spremeniti izmene. Dogajanje je po oceni generalnega tajnika Sappe Donata Capeceja nezaslišano, ker naj bi bili vodilni v zaporu preveč popustljivi. Niso mladoletni V zadnjem obdobju smo že nekajkrat poročali o migrantih, ki ob prihodu v Trst policiji izjavijo, da so mladoletni, nato pa se izkaže, da to niso. Praviloma se to dogaja z državljani Bangladeša. Mladoletnike je treba v skladu z mednarodnimi in italijanskimi predpisi posebno zaščititi, zanje skrbijo v primernih centrih, prednost imajo pred polnoletnimi. Nazadnje je policija zaradi lažnih izjav ovadila in izgnala še tri bangla-deške državljane. Zdravniški pregled je pokazal, da imajo več kot 18 let. Aleš Plesničar fotodamj@n KRAS - Nazadnje se je to zgodilo na zemljišču blizu Globojnerja Kradejo drva počakati tam, a pri sebi ni imel telefona, da bi poklical policijo. »Začel sem mahati mimo vozečim avtomobilom, pa se nihče ni ustavil.« Naposled je stekel v hišo po telefon, moški pa je seveda izkoristil priložnost in se spustil z Drašce ter hitro zapeljal proti mestu. Plesničar je odtipkal številko 113 in v minuti se je do njega pripeljala prva policijska izvidnica, medtem ko je druga pri Sv. Ivanu ujela bežečega nepridiprava, 32-letnega italijanskega državljana M.F. iz Trsta (ovadili so ga zaradi sodelovanja pri tatvini). Tretja se je odpeljala za avtomobilom, za katerim pa so se izgubile vse sledi. Izkazalo se je, da sta moška najprej obiskala gradbišče pri Plesničarjevih, od koder sta odnesla samokolnico. Z njo sta vdrla v sosednjo parcelo, nanjo naložila agregat in zbežala. »Pri sosedu so kradli že pred tedni. Najbrž sta bila to taista dva, ki sta takrat opazila akumulator in se spet vrnila ponj. Naša samokolnica pa se jim je zdela ravno pravšnja za tak podvig,« je ocenil Plesničar. Tako on kot sosed sta naposled dobila nazaj ukradeno. (sas) Po Krasu se občasno potepajo posebni tatovi, ki ne lezejo v hiše ali trgovine, temveč na gmajne. Ti tatovi ne iščejo zlata ali srebra, zanima jih -les. To so namreč ljudje, ki kradejo drva, še posebno v poznojesenskem in zimskem obdobju. Podobnih primerov je več, zadnjo tovrstno prijavo so karabinjerji prejeli v sredo: pred dobrima dvema tednoma je padriška družina na svojem zemljišču v Starem bregu, v ogradišču med Globojnerjem in padriškim cestnim predorom, nagrmadila kup drv. Kakih sto kilogramov lesa. Kup so lastniki delno skrili tako, da so ga pokrili z vejevjem, najbližja steza je vsekakor dokaj daleč. Prejšnjo soboto so se vrnili na zemljišče, kjer pa jih je pričakalo neprijetno presenečenje: skoraj vsa drva so izginila, ostalo jih je le še za deset odstotkov (na sliki). Do podobnih tatvin je na omenjenem območju v preteklih letih že prišlo, dogaja se tudi drugod po Krasu. Lastniki pa teh tatvin pogosto niti ne prijavijo, take dogodke morda podcenjujejo, čeprav jih tatovi nedvomno oškodujejo. Poleg gmotne škode je treba namreč upoštevati tudi ves trud, ki ga lastniki vlagajo med sečnjo in urejanjem svojih zemljišč. (af) 8 Petek, 18. decembra 2015 TRST / NŠK - Decembrske dejavnosti Oddelka za mlade bralce Razstave in pravljice za radovedne mlade obiskovalce Oddelek za mlade bralce Narodne in študijske knjižnice v Trstu se je z odprtjem razstave slik na svili avtorice Katarine Jeretin Ferluga vključil v letošnjo akcijo Ta veseli dan kulture. Umetnica, ki se je pred dobrima desetletjema iz ljubezni priselila na zahodni rob slovenskega kulturnega prostora, nagovarja tako mlade kot velike, saj gre pri njenih stvaritvah za izpovedno tehniko, ki privablja in očara vse otroke, današnje in nekdanje, če se le radi prepuščajo čaru domišljije. V tem smislu je 3. decembra potekalo tudi odprtje razstave, ki so se ga udeležili učenci 2. razreda OŠ Frana Mil-činskega s Katinare (na sliki). Gospa Katarina si je namreč dogodek zamislila kot potovanje od slike do slike v iskanju prave, tiste, v kateri je doma njen prijatelj palček oz. nagajivi Gospod Nihče. Izkušnja, ki je bila zanimiva za otroke in odrasle, je dosegla svoj cilj: spodbuditi v njih zanimanje za pisane podrobnosti, ki jih ponujajo svilene pravljice gospe Katarine Jeretin Ferluga. Teden zatem, 10. decembra, sta najmlajše obiskala ugledna prijatelja Oddelka: igralec in očka Franko Korošec je bil decembrski pravljični gost, ki je pripovedoval pravljico o sv. Miklavžu in Malem krampusu. Na veliko veselje vseh zbranih se je nato prikazal še sam sv. Miklavž, ki je v težki vreči pri- nesel veliko novih knjig za mlade bralce NŠK. Veseli december pa se v knjižničnih prostorih Narodnega doma nadaljuje še jutri ob 11. uri, ko bo na vrsti praznični pravljični utrinek. Podelitev zlatega sv. Justa Mariu Vatti Tržaški kronisti deželnega enotnega sindikata Assostampa v sodelovanju z Občino Trst bodo danes ob 12. uri v dvorani tržaškega občinskega sveta podelili nagrado zlatega sv. Justa duhovniku Mariu Vatti, ustanovitelju Skupnosti San Martino Al Campo, ki že 45 let nudi pomoč in zatočišče najšibkejšim členom naše družbe. Pri slovesnosti bosta med drugimi sodelovala tržaški župan Roberto Cosolini in predsednik novinarskega sindikata Carlo Muscatello. Malčki iz Gaze V Novinarskem krožku bo drevi ob 18. uri tradicionalno božično srečanje, ki ga prireja Fundacija Luchetta Ota D'angelo Hrovatin. Ob tej priložnosti bodo upravitelji dobrodelne ustanove naznanili tudi novico, da sta v Trst prispela dva otroka, ki sta julija 2014 preživela izraelsko bombardiranje v Gazi. V našem mestu jima bodo v Burlu nudili vso potrebno zdravstveno pomoč. Poklon Guttusu V dvorani Fittke (Mali trg 3) bodo drevi ob 18. uri odprli razstavo MosaicaMente, poklon sicilskemu mojstru slikarju Renatu Guttusu, ki jo prireja Fundacija Bambini e Autismo v sodelovanju z Občino Trst in podporo Fundacije Ernesto Illy. Na ogled bodo njegova dela v tehniki mozaika, ki so jih realizirale avtistične osebe. Na ogled bo do 7. januarja. Knjiga Elene Blancato V dvorani Tessitori (Trg Oberdan 5) bodo danes ob 17. uri predstavili knjigo Elelne Blancato Ruah il soffio dello spirito. Z avtorico se bosta pogovarjala ravnatelj Tomaž Simčič in deželni svetnik Franco Codega. Dobrodošel prijatelj V kulturnem centru združenja ICS v Drevoredu 20. septembra 104 bodo drevi ob 18. uri odprli fotografsko razstavo Dobrodošel prijatelj. Gre za fotografije, ki so jih posneli pribežniki s svojimi mobilnimi telefoni oz. izposojenimi fotoaparati, ko so prišli v Ribiško naselje. Ob fotografijah so tudi pripovedi o potovanju, njihove želje in upanja ter izjave domačinov. Včeraj danes Danes, PETEK, 18. decembra 2015 TEO Sonce vzide ob 7.40 in zatone ob 16.22 - Dolžina dneva 8.42 - Luna vzide ob 12.04 in zatone ob 0.21. Jutri, SOBOTA, 19. decembra 2015 URBAN VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,5 stopinje C, zračni tlak 1029,1 mb narašča, vlaga 66-odstotna, brezvetrje, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 12,3 stopinje C. ma Kino AMBASCIATORI - 15.00, 17.15, 19.45, 22.00 »Star Wars: Il risveglio della Forza«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »A Perfect Day«. CINEMA DEI FABBRI - 15.30, 17.30 »La Isla Minima«; 19.30 »The Greasy Hands Preachers«; 21.00 »Qualcosa di noi«. FELLINI - 18.15, 20.15, 22.15 »Dio esi-ste e vive a Bruxelles«; 16.40 »Il viag-gio di Arlo«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.00, 18.00, 20.10, 22.15 »Irrational Man«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.40, 17.45, 19.50, 22.00 »Il ponte delle spie«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.40, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Francofonia - Il Louvre sotto occupazione«. KOPER - PLANET TUŠ - 18.40 »Božič pri Cooperjevih«; 16.20 »Dobri dinozaver«; 20.40, 22.45 »Parkelj«; 16.30 »Snoopy in Charlie Brown - Film o Arašidkih«; 15.25, 17.00 »Snoopy in Charlie Brown - Film o Arašidkih 3D«; 15.50 »Spectre«; 18.15 »V srcu morja«; 15.30, 18.20, 20.30, 21.00, 22.35 »Vojna zvezd: Sila se prebuja«; 17.20, 19.00, 20.00, 21.40 »Vojna zvezd: Sila se prebuja 3D«; 18.30, 20.50 »Vsi na jug«. NAZIONALE - 16.00, 18.50 »Star Wars: Il risveglio della Forza«; 16.30, 21.15 »Star Wars: Il risveglio della Forza 3D«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Vacanze ai Caraibi«; 16.30, 18.10, 20.20, 22.10 »Natale col boss«; 16.40, 18.20 »Belle & Sebastien - L'avventu-ra continua«; 18.20, 20.00, 22.00 »Heart of the Sea - Le origini di Moby Dick«; 20.00, 22.00 »Il professor Cenerentolo«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. [I] Lekarne Od ponedeljka, 14., do nedelje, 20. decembra 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Borzni trg 12 - 040 367967, Ul. Mas-cagni 2 - 040 820002, Opčine - Nano-ški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Borzni trg 12, Ul. Mascagni 2, Ul. Ros-setti 33, Opčine - Nanoški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33 - 040 633080. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure). Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Mamici Mairim v veselje, očku Luki i mali iv ponos, ^oačJColav je pokukal na svet, brczzobkovinbos. Bodi vedno sonček naš mali, saj smo te komaj dočakali! Presrečni nem Minam, babica Silva, none Mamo, dedek Jožko, strica Martin in Leon, teta Minca ter sestriina Lena H Čestitke THE SPACE CINEMA - 14.20, 17.00, 19.10, 21.50, 22.20 »Star Wars: Il ris-veglio della Forza«; 19.40 »Star Wars: Il risveglio della Forza 3D«; 15.20, 17.30, 19.40, 21.50 »Irrational Man«; 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »Natale col boss«; 16.00, 18.50, 21.40 »Il ponte delle spie«; 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »Va-canze ai Caraibi«; 15.00, 17.05 »Belle & Sebastien - L'avventura continua«; 17.55, 20.05, 22.15 »Il professor Ce-nerentolo«; 15.45 »Il viaggio di Arlo«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00, 19.45, 22.30 »Star Wars: Il risveglio della Forza«; Dvorana 2: 16.10, 20.30, 22.20 »Natale col boss«; 17.50 »Star Wars: Il risveglio della Forza 3D«; Dvorana 3: 17.30, 19.40 »Irrational Man«; 21.30 »Star Wars: Il risveglio della Forza 3D«; Dvorana 4: 17.15, 19.45, 22.20 »Il ponte delle spie«; Dvorana 5: 17.45, 20.00, 22.10 »Vacanze ai Caraibi«. Našo družino je osrečil prihod TRISTANA. Mami Mairim in očetu Luki čestitamo, našemu Tristanu pa iz srca želimo vso srečo. Pranonoti Meri, Gina in Ančko, prastrica Elder in Dario ter bratranca Matej in Pa-trik. Božične zvezdice so zableščale in malega TRISTANA v objem mamice Mairim in očka Luke pripeljale. Presrečnima staršema, nonotoma Mau-rotu in Miriam ter pranonotom čestitamo, novorojenčku pa želimo veliko lepega in dobrega. Walter in Bo-nija z družino. Novica lepa je v Barkovlje prispela, da bosta Leja in Taj novega prijatelja imela. TRISTAN si je hitro na svet želel, da bi z mamico Mairim in očkom Luko božič preživel. Družinama Cimprič in Cheber želimo vse naj naj! Prijatelji Barkovljani. PETER SIARES STURMAN je z današnjim dnem uradno polnoleten. Vse najboljše in obilo študijskih uspehov mu želijo sorodniki iz Mač-kolj in starši iz Atakame. H Šolske vesti COŠ MARA SAMSA IN IVAN TRINKO ter OV Palčica vabita na sejem ročnih izdelkov in božičnico, ki bo danes, 18. decembra, ob 13.30 v prostorih KD Venturini v domu A. Ukmar pri Domju. UČENCI OŠ GRBEC - STEPANČIČ, malčki OV iz Škednja, OV J. Ukmar-ja ter učitelji in vzgojiteljice toplo vabijo na Božičnico, ki bo danes, 18. decembra, ob 15.00 v domu Jakoba Uk-marja v Škednju. Na prireditvi bodo učenci in malčki izročili dobrodelno nabirko predstavniku združenja »Ne bombe, a samo bonboni«, ki so jo priredili na šoli v okviru decembrskih praznovanj. BOŽIČNICA S PRIŽIGOM LUČK bo na »Gorici« na trgu v Dolini v ponedeljek, 21. decembra, ob 17. uri. Program bodo izvedli otroci OV Pika Nogavička in učenci OŠ Prežihov Voranc. Po končani proslavi se bomo vsi skupaj še zbrali v prostorih Majence kjer se bomo pogreli s toplim čajem in posladkali s »panet-tonom«. OŠ A. SIRKA IZ KRIŽA - učenci in učiteljice vabijo na božičnico »Tip in Tipka in lepo vedenje«, ki bo v ponedeljek, 21. decembra, ob 19. uri v vaški cerkvi sv. Petra in Pavla. MALČKI IZ VRTCA IN UČENCI OŠ IZ BAZOVICE v sodelovanju z rajonskim svetom za Vzhodni Kras, vabimo na božično igrico »Katera jelka je prava?«, ki bo v torek, 22. decembra, ob 18. uri v Kulturnem domu Skala v Gropadi. Pridite, ne bo vam žal! DTZ ŽIGE ZOISA sporoča, da bodo uradi zaprti v četrtek, 24., in v četrtek, 31. decembra, ter v soboto, 2. januarja. OBČINA DOLINA sporoča, da bo do 15. januarja možno predložiti prošnje za dodelitev denarnega prispevka za povračilo stroškov v š.l. 2015/16: za nakup učbenikov, individualnih učnih pripomočkov v korist učencev NSŠ in/ali za nakup vozovnic za prevoz v tržaški pokrajini v korist učencev NSŠ in prvih dveh Barkovlje Cerkev sv. Jerneja KONCERT v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji ŽeVS Barkovlje in v sodelovanju s III. Rajonskim okrajem Bila je luč, bila je pesem V petek, 18. decembra ob 20.30 Nastopajo: ŽeVS Barkovlje (dir. Aleksandra Pertot) Glasbena kambrca (dir. Tina Renar) Mladinska skupina Glasbene kambrce (dir. Aleksandra Pertot) in Vokalna skupina Lijak Vogrsko (dir. Mojca Sirk) razredov višjih srednjih šol, s stalnim bivališčem v občini Dolina. Obrazec je treba izpolnjevati na www.san-dorligo-dolina.it. Turistične kmetije AGRITURIZEM DEBELIS je na Kolonkovcu odprt do 23.12 vsak dan od 10. do 22. Ul. Ventura 31/1 Tel. 040-391790 Id Osmice BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. št. 040-208375. IGOR IN MARIZA sta odprla osmico v Ricmanjih 120. Tel. št. 366-5304154. OSMICO je v Mavhinjah 58/A, odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049. SERGIO GIOVANNINI je odprl osmico v Ul. Modiano 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni. SILVANO FERLUGA vabi na osmico pri Piščancih. V LONJERJU št. 255 ima odprto osmico Damjan Glavina. Tel.: 3488435444. Loterija 17. decembra 2015 Bari 81 39 20 44 76 Cagliari 79 70 25 41 60 Firence 16 24 87 54 23 Genova 43 30 10 41 67 Milan 12 73 47 44 76 Neapelj 74 23 48 73 52 Palermo 50 17 75 33 28 Rim 32 63 72 15 16 Turin 29 60 43 45 13 Benetke 45 60 38 90 73 Nazionale 85 50 34 29 74 Super Enalotto Št. 151 11 44 56 81 83 87 jolly 9 Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5+1 točkami 7 dobitnikov s 5 točkami 623 dobitnikov s 4 točkami 22.573 dobitnikov s 3 točkami Superstar 33.127.808,16 € --€ --€ 27.684,10 € 313,19 € 17,22 € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 1 dobitnik s 4 točkami 31.319,00 € 99 dobitnikov s 3 točkami 1.722,00 € 1.488 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 9.890 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 23.026 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € 6 / TRST Petek, 18. decembra 2015 9 Zveza slovenskih kulturnih društev in Deželno združenje pevskih zborov USCIFJK vabita na niz koncertov v sklopu deželne revije Nativitas Danes, 18. decembra 2015, ob 20.30 Koncert organizira Slovenski klub v sodelovanju s Šentjakobskim kulturnim društvom S Poslovni oglasi KANTINA OTA V BOLJUNCU je odprta do 23. decembra, vsak dan, od 16.00 do 19.00, v soboto in nedeljo tudi od 10.00 do 12.00. Za druge urnike in dneve: 3338487255. Ekstra deviško oljčno olje, vino, darilni paketi. H Mali oglasi ČERNIGOJEVO GRAFIKO večjega formata, črno-bela, 1. 1960 prodam za 450,00 evrov. Tel. št.: 338-6603682. DOMAČA OREHOVA JEDRCA skrbno očiščena prodajam. Tel. št.: 3491466866. GOSPA Z IZKUŠNJAMI in priporočilom išče delo kot negovalka starejše osebe 24 ur dnevno. Tel. št.: 0038640637800 ali 00386-31349125. IŠČEM DELO kot oskrbovalka starejših oseb 24 ur dnevno. Tel. št.: 0038641238424. NA PROSEKU dajemo v najem opremljeno stanovanje (avtonomno ogrevanje, parkirišče, dve sobi, kuhinja, balkon in kopalnica). Tel. št.: 040225320, 333-1129574. PRODAJAM 4 zimske gume, št. 195/65/R15. Tel. št.: 340-8534021. PRODAJAM domače klobase. Tel. št.: 338-5098764. PRODAM 60-kg tehtnico omega. Tel. št.: 331-7114399. RESNA IN ZANESLJIVA GOSPA išče delo za oskrbo starejših, tudi 24 ur dnevno. Tel. 329-3227075. □ Obvestila DRUŠTVO MOSP vabi dijake in študente na prvo delavnico v sklopu projekta Ko zaživi pisana beseda, danes, 18. decembra, ob 14. uri v Peterlino-vi dvorani, Ul. Donizetti 3. Delavnico vodita novinarka Breda Susič in Damjan Košuta. OBČINA DOLINA in konzorcij oljkar-jev tržaške pokrajine Tergeste Dop, v sklopu dogodkov Božič v Bregu, vabita na predstavitev koledarja Pod oljkami v Bregu 2016, ki bo danes, 18. decembra, ob 18. uri v Sprejemnem centru naravnega rezervata doline Glinščice v Boljuncu. DELAVNICA SOMATSKIH GIBOV bo znova potekala v soboto, 19. decembra, od 15. ure dalje v prostorih KD I. Gruden v Nabrežini. Vodil jo bo Aleš Ernst. Info in vpis na tel. št. 3496483822 (Mileva). ODBORNIŠTVA SOCIALNIH SLUŽB Občin Okraja 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor), ob priliki praznika sv. Treh kraljev, organizirajo v sredo, 6. januarja, kosilo z glasbo v agriturizmu v Samatorci za osebe nad 65. letom, s stalnim prebivališčem v občinah Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor. Vpis do danes, 18. decembra, od 9. do 12. ure: v tajništvu občine Repentabor in občine Zgonik ali na sedežu Socialne službe, Naselje Sv. Mavra 124 (Sesljan). V VEČNAMENSKEM CENTRU Dolga Krona v Dolini bo v soboto, 19. decembra, od 10. do 18. ure potekal tradicionalni božični sejem »Najlepše darilo je koristno darilo«. Na voljo bodo številni domači proizvodi. Prireditev bo na ogrevanem in pokritem prostoru. ZDRUŽENJE STARŠEV COŠ Pinko Tomažič in OV Elvira Kralj iz Trebč vabi na božično-novoletni sejem, ki bo v Hiški od Ljenčkice v soboto, 19. decembra, 10.30-13.00 in 16.00-19.00 ter v nedeljo, 20. decembra, 9.3012.00 in 16.00-17.00. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI vabita na Novoletni plesni festival, ki bo v nedeljo, 20. decembra, ob 17.00 v telovadnici Ervatti pri Bri-ščikih. AŠD MLADINA, v sodelovanju z Združenjem za Križ, prireja do nedelje, 20. decembra, od 17. ure dalje »Kriške božične dneve« v Ribiški hiši v Križu. AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo v zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Info in vpis na tel. št. 3405814566 (Valentina). JUS NABREŽI NA vabi člane, vaščane in prijatelje na predstavitev koledarja za l. 2016 »Gospodarstvo nekoč«, ki bo v nedeljo, 20. decembra, ob 10.30 v baru na nabrežinskem trgu. KD SLOVAN s Padrič vabi v nedeljo, 20. decembra, ob 18. uri na božično zdravico pod okrašenim borom na glavnem padriškem trgu. Nastopil bo MePZ Slovan Skala pod taktirko Jarija Jarca, vaški otroci pa bodo predstavili društveni koledar 2016. Ob 10. uri vabimo otroke in starše na božično eko delavnico v prostore Gozdne zadruge na Padričah. BOG VAS ŽIVI! Učenci COŠ P. Tomažič Vam bodo s pesmijo voščili vesele praznike. Po vasi se bodo koledniki podali v ponedeljek, 21. decembra, popoldne in v torek, 22. decembra, zjutraj. UČENCI OŠ A. GRADNIKA NA COLU bomo v ponedeljek, 21. decembra, od 10. do 12. ure koledovali po Repnu. Ob 12. uri bomo vsem vaščanom zapeli in voščili na »Placu«. SKD VESNA prireja v torek, 22. decembra, v sodelovanju s Skladom Matej Lachi-Lah in rajonskim svetom za Zahodni Kras, celodnevno boži-čno-novoletno družabnost v Ribiški hiši v Križu. Ob 19. uri kulturni program, ves dan dobrodelni sejem v sodelovanju z osnovno šolo A. Sirka. AŠD VESNA vljudno vabi na družabnost ob koncu leta, ki bo v sredo, 23. decembra, ob 19. uri v domu Alberta Sirka v Križu. Predstavili bomo tudi koledar za l. 2016. Pričakujemo vas. NA POBUDO LIONS CLUBA iz Devi-na-Nabrežine ter v sodelovanju in s pokroviteljstvom občine Devin Na-brežina poteka brezplačno merjenje krvnega tlaka vsako 1. in 3. sredo v mesecu, od 9.30 do 11.30 v Grudnovi hiši v Nabrežini. OBČINSKA KNJIŽNICA Nada Pertot v Nabrežini obvešča cenjene bralce, da bo zaprta zaradi dopusta od ponedeljka, 28. decembra, do petka, 8. januarja. KRU.T vabi na tradicionalno srečanje ob koncu leta, ki bo v torek, 29. decembra, v gostilni v Ul. Gruden, Bazovica. Info in prijave na sedežu, Ul. Cicerone 8, tel.: 040-360072, krut.ts@tis-cali.it. JUS NABREŽINA obvešča, da se je začelo vzdrževalno čiščenje enega dela Brščic in pobiranje suhih drv in čer-sakov. Navodila in ostale info na tel. št. 347-6849308 (Igor), 349-5289593 (Mi-livoj) in 329-3177329 (Gianni). Ob ponedeljkih od 18.30 do 19.30 je na sedežu Jusa na razpolago tudi odbornik. OBČINA ZGONIK prireja v sodelovanju s krajevnimi društvi, tradicionalno novoletno družabno srečanje v nedeljo, 10. januarja, ob 17. uri v domu v Briščikih. Srečanja se lahko udeležijo vsi občani nad 70. letom. Prisotnost potrdite do 5. januarja v tajništvu občine Zgonik ali na tel. št.: 040-229101. ŠD MLADINA organizira 5 celodnevnih tečajev smučanja za otroke v januarju in februarju, s pričetkom v soboto, 9. januarja. Info in vpis: info@mladi-na.it ali tel. št. 347-0473606. PLAY & LEARN - želiš, da bi se tvoj otrok učil angleščino na preprost in zabaven način? Igre, pesmice, maske in še marsikaj drugega čakajo otroke od 3. do 6. leta. Urniki: sreda 17.00 -17.45, začetek 10. februarja. Info in prijave na www.melanieklein.org. M Izleti SPDT se bo udeležilo v nedeljo, 20. decembra, tradicionalnega Spominskega pohoda na Javornik. Odhod ob 7.30 izpred spomenika padlim v Križu. Prevoz z osebnimi avtomobili, na razpolago tudi društveni kombi. Prijave in info na tel. št. 338-4913458 (Franc). POHOD BREZ MEJA, TE SKUPNE STEZICE... bo v nedeljo, 27. decembra. Zbirališče pohodnikov v Parku v Prebenegu ob 9.30. Pohod v sklopu dogodkov Božič v Bregu vasi Dolina, Prebeneg, Mačkolje, Socerb, Osp in Kastelec v skupni organizaciji z Občino Dolina, Naravnim rezervatom doline Glinščice in Krajevno skupnostjo Črni kal. 0 Prireditve »BILA JE LUČ, BILA JE PESEM« - koncert, v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji ZeVS Bar-kovlje in v sodelovanju s III. Rajonskim okrajem, bo danes, 18. decembra, ob 20.30 v cerkvi sv. Jerneja v Barkovljah. Nastopajo ZeVS Barkovlje (dir. Aleksandra Pertot), Glasbena kambrca (dir. Tina Renar), Mladinska skupina Glasbene kambrce (dir. Aleksandra Pertot) in Vokalna skupina Lijak Vo-grsko (dir. Mojca Sirk). »ZDRUŽENI V MELODIJI« - koncert v sklopu deželne zborovske revije Na-tivitas v organizaciji KD Skala-Gro-pada bo danes, 18. decembra, ob 20.30 v KD Skala v Gropadi. Nastopajo MePZ Skala-Slovan (Gropa-da/Padriče) in MlVS Anakrousis (dir. Jari Jarc) ter MoVS Lipa iz Bazovice (dir. Anastasia Puric). TS360, ZTT IN MLADIKA vabijo na Oberdankov trg danes, 18. decembra, ob 10. uri na zadnjo Kavo s knjigo v letošnjem letu. V gosteh bomo imeli Dunjo Jogan in Marka Gavriloskega, avtorja knjige »Hopa Cupa« ter ka-petana Bruna Volpija Lisjaka, avtorja obmorskih zgodb za otroke »Ribič Sardon«. V ADVENTU, koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas ter v organizaciji Slovenskega kluba in v sodelovanju s Šentjakobskim kulturnim društvom, bo danes, 18. decembra, ob 20.30 v cerkvi sv. Jakoba pri Sv. Jakobu v Trstu. Nastopata MePZ Jacobus Gallus (dir. Marko Sancin) in Harmonikarski orkester GM Synthesis 4 (dir. Fulvio Jurinčič). VESELI DECEMBER V ŠEMPOLAJU: danes, 18. decembra, ob 18.00 tradicionalna božičnica na trgu; v ponedeljek, 21. decembra, ob 20.00 v Štal-ci večer Srečno. MLADINSKI KROŽEK DOLINA in Mali kitaristi iz Brega prirejata tradicionalni božični koncert »Na božičnih notah« v soboto, 19. decembra, ob 16.30 za vrtec in osnovno šolo ter ob 18.30 za srednjo in višjo šolo v prostorih SKD Valentin Vodnik v Dolini. Toplo vabljeni! SKD IGO GRUDEN vabi na koncert Zar Mediterana: sopranistka Tamara Sta-nese in kitarist Janoš Jurinčič bosta izvajala priredbe ljudskih pesmi raznih narodov Marca Sofianopula. V soboto, 19. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu I. Gruden v Nabrežini. SKD PRIMOREC vabi na predstavo za otroke »Božična nevihta« v izvedbi gledališke skupine »Blabla teater« -Trebče v soboto, 19. decembra, ob 16. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Režija: Julija Berdon. Sledi družinska kreativna delavnica za predšolske otroke s starši in razstava izdelkov otrok, ki se udeležujejo Ur pravljic. BOŽIČ IN STYLE - v raznobarvnih glasbenih stilih prepleteno božično drevo, koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji MoVS Lipa - Bazovica bo v nedeljo, 20. decembra, ob 20. uri v cerkvi Chiesa della Madonna della Neve v Vidmu. Nastopata MlVS Anakrousis - Trst (dir. Jari Jarc) in MoVS Lipa -Bazovica (dir. Anastasia Puric). BOŽIČNI SEJEM IN BOŽIČNA RAZSTAVA (za ovrednotenje ljubiteljskega umetniškega izražanja članic in članov Krut) sta odprta v Štalci v Šempolaju do 20. decembra, od 15.30 do 18.00, ob nedeljah tudi od 9.30 do 11.00. GLASBENA MATICA IN SSG vabita na koncert skupine Sebastian String Quartet (Zagreb), ki bo v sklopu »Nedeljskih glasbenih matinej v SSG« v nedeljo, 20. decembra, ob 11. uri v foyerju Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4. KRD DOM BRIŠČIKI vabi v nedeljo, 20. decembra, ob 17.30 na ogled dokumentarnega filma »Črno-žolti Trst«, režija Giampaolo Penco. Po filmu bomo skupaj nazdravili bližajočim se praznikom. OBČINA DOLINA IN DRUŠTVA IZ BREGA, v sklopu dogodkov Božič v Bregu, vabijo na skupno prireditev Anb't je blo t'ku..., ki bo v nedeljo, 20. decembra, ob 17. uri v občinskem gledališču Franceta Prešerna v Boljuncu. DSI vabi člane in prijatelje v ponedeljek, 21. decembra, ob 20.30 v Peterlinovo dvorano na predbožično srečanje z naslovom »Med besedami in življenjem«, razgovor z znanim primorskim pridigarjem Gašperjem Rudolfom. Povezoval bo Jernej Šček. GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj prireja koncert »Božično pričakovanje«, v torek, 22. decembra, ob 19.30 v cerkvi sv. Urha v Dolini. Nastopajo solisti, komorne skupine, OPZ Mini Krasje in OPZ Krasje. Vabljeni! SKLAD MITJA ČUK Proseška ul. 131 -Opčine, vabi na ogled skupne razstave »Gmajna«. Sodelujejo: Zarko Bu-kavec, Aleksander Podobnik, Beti Starc, Jernej Bortolato, Marko Lupinc, Robi Goruppi, Saško Ferluga. Gost večera skupina Ano urco al'pej dvej. Do srede, 23. decembra, 10.00-12.00 in 17.00-19.00. RAZSTAVA DOLINA 1615 - 2015: v Pangerčevi hiši je na ogled razstava o uskoški vojni v Dolini in o zakladu dolinske pražupnije. Urnik: vsak dan 17.00-19.00, ob sobotah 10.00-12.00, do četrtka, 24. decembra. Info: www.mitteleuropa-institute.org. GODBENO DRUŠTVO PROSEK organizira, pod pokroviteljstvom Odbora za ločeno upravljanje jusarskega premoženja Prosek in v sodelovanju z ZSKD in Rajonskim svetom za Zahodni Kras, Božični koncert, ki bo v soboto, 26. decembra, ob 17.00 v Športnem centru Ervatti pri Briščikih. Vabljeni! RAZSTAVA »KRAS IN MORJE« Majde Pertotti je na ogled v restavraciji v Se-sljanu št. 59. BOŽIČNI NAPEVI, koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji Pevskega zbora Tončka Čok bo v petek, 8. januarja, ob 20. uri v cerkvi sv. Trojice na Katinari. Nastopajo PZ Tončka Čok iz Lonjerja (dir. Manuel Purger), MePZ Lipa iz Bazovice (dir. Tamara Ražem Loca-telli) in Nomos Ensembles Wind Quartet. BOŽIČNI SPEVI, koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji MePZ F. Venturini bo v soboto, 9. januarja, ob 20. uri v cerkvi sv. Hieronima na Kontovelu. Nastopa MePZ Fran Venturini od Domja (dir. Cinzia Sancin). BOŽIČNI UTRINKI V KARNAJSKI DOLINI - Jaslice in pesem, koncert v organizaciji MePZ Naše vasi - Tipana bo v nedeljo, 10. januarja, ob 15. uri v cerkvi srca Jezusovega v Karnahti (UD). Nastopajo MePZ Naše vasi - Tipana (dir. Davide Tomasetig), Barski oktet (umetniški vodja Davide Clodig) in MePZ Rdeča zvezda - Salež/Zgonik (dir. Rado Milič). S PESMIJO VAM ŽELIMO... koncert v sklopu deželne zborovske revije Na-tivitas v organizaciji DSMO Kiljan Ferluga bo v nedeljo, 10. januarja, ob 15.30 v stolnici v Miljah. Nastopata ZeVS Barkovlje in DeVS Primorsko iz Mačkovelj (dir. Aleksandra Pertot). TRŽAŠKA NOŠA: v društvenem baru n'G'rici v Boljuncu je, v sodelovanju s Skupino 35-55 SKD F. Prešeren, na ogled razstava in koledar o folklorni skupini, ki so ga pripravili pri TFS Stu ledi. BOŽIČ, OD VENETA DO ŠTAJERSKE, koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji None-ta Primorsko bo v soboto, 16. januarja, ob 18. uri v cerkvi sv. Jožefa v Ri-cmanjih. Nastopajo Nonet Primorsko in DeVS Primorsko iz Mačkovelj (dir. Aleksandra Pertot), Ensemble vocale Emozioni Incanto iz Padove (dir. Giuseppe Marchioro) in MoPZ Ivo Štruc iz Slovenskih Konjic (dir. Ivo Kacbek). BOŽIČNI NAPEVI, koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji MePZ Lipa bo v soboto, 16. januarja, ob 20. uri v cerkvi sv. Jakoba v Trstu. Nastopata PZ Tončka Čok iz Lonjerja (dir. Manuel Purger) in MePZ Lipa iz Bazovice (dir. Tamara Ražem Locatelli). Prispevki V spomin na soletnika Milana Miliča daruje Rožeta 30,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na Milana Miliča daruje Janko Simoneta 30,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na sestrično Mari Kralj daruje Srečko Sedmak 30,00 evrov za ŠD Vesna. V spomin na sestrično Mari Kralj daruje Marta Sedmak 30,00 evrov za cerkveni pevski zbor iz Križa. V spomin na ženo Ivanko daruje Ivan Purič 50,00 evrov za OV Anton Fakin na Colu. V spomin na Ano Pipan Starec daruje Darko Grgič (Padriče 42) z družino 20,00 evrov za SKD Barkovlje. t Zapustila nas je Wilma Pecenko vd. Gerdol Žalostno vest sporočajo hčerki Wanda in Giuliana in ostalo sorodstvo Od nje se bomo poslovili v soboto, 19.12, ob 13.20 v kapelici v ul. Costa-lunga. Trst, 18. decembra 2015 10 Petek, 18. decembra 2015 TRST / DOLGA KRONA - Jutri od 10. do 18. ure Sedma božična tržnica Letos rekordno število razstavljavcev in tudi animacije za otroke Na letošnjo božično tržnico v večnamenskem centru na Dolgi Kroni, ki bo jutri od 10. do 18. ure, se je prijavilo rekordno število razstavljavcev. Štirideset proizvajalcev bo ponujalo vino, olje, razne vrste sirov, pršut in mesnine, sadje, zelenjavo, sokove, marmelade, med, čaje, pivo, posušene losose, sirupe, vloženo zelenjavo, kis, izdelke iz sivke, fig in dišav. Prostor bo tudi za umetne obrti, čipkarstvo, nakit, lesene izdelke ter slike. Skratka, bogata ponudba za vse okuse in žepe. Vstop v ogrevani prostor je prost, degustacija kakovostnih izdelkov pa bo lahko zadovoljila še tako zahtevnega obiskovalca, saj bodo množično prisotni zlasti proizvajalci iz Brega, ki so zelo zadovoljni z obilno in kakovostno letino olja in vina. Prav radi bodo dali v pokuš-njo letošnji pridelek olja, pa tudi razna vina. Ostali razstavljavci pa prihajajo od vsepovsod, tako da so zastopani številni slovenski okoliši, le- tos pa bodo prvič navzoči tudi razstavljavci iz pobratene občine Kočevje. Tudi za priložnostna darila bo to prava priložnost. Za otroke pa bo na voljo animacija od 15. do 17. ure, možno bo obiskati tudi bližnjo konjušnico. Zlasti ob tej priliki velja staro geslo: najboljše darilo je koristno darilo. ŠEMPOLAJ - Drevi Na placu tradicionalna ■ v • v • bozičnica V okviru pobud v Veselem decembru, bo drevi ob 18. uri na placu v Šempolaju, v organizaciji SKD Vi-gred, COŠ S. Gruden in domačega otroškega vrtca tradicionalna boži-čnica. Praznični program bodo oblikovali malčki otroškega vrtca, učenci osnovne šole S. Gruden, mali pevci člani zborčka Vigred, članice otroške in mladinske plesne skupine Vigred, muzikanti mladinske glasbene skupine Kraški Fenomeni, posebna gosta pa bosta Božiček in Dedek Mraz. Ob zaključku bo v Štalci za vse poskrbljeno za topel čaj in kuhano vino. V Štalci sta še do nedelje na ogled božični sejem ročnih del in knjig, koledarjev in pratik ter skupinska razstava 26 članic in članov Kruta Za ovrednotenje ljubiteljskega umetniškega izražanja. Razstavo in sejem si lahko ogledate danes po bo-žičnici oz. jutri od 15.30 do 18. ure, v nedeljo pa od 9.30 do 11. in od 15.30 do 18. ure. V ponedeljek, 21. decembra, bo v Štalci ob 20. uri zaključna pobuda Veselega decembra, večer Srečno z nastopom raznih glasbenih in pevskih skupin. TREBČE - Ta konec tedna Otroška predstava in božični sejem ttfSfe slovensko stalno gledališče 3 DOGODKI DANES, 18. decembra ob 20.00 Otvoritev razstave Lele B. Njatin Narod si bo pisal sodbo sam ob 20.30 slovesna podelitev Nagrade Uchimura za predstavo Moderne no drame sledi...- tržaška PREMIERA koprodukcije SSG, SNG Nova Gorica in PGK Ivan Cankar LEPA VIDA režiser Miha Nemec v Veliki dvorani SSG Trst z italijanskimi nadnapisi ponovitve predstave se nadaljujejo do 20. decembra [ www.teaterssg.com Od oktobra je v Ljudskem domu v Trebčah vse živo. Slovensko kulturno društvo Primorec je po več letih premora spet organiziralo delavnice za otroke. Vodi jih Julija Berdon s pomočjo Chiare Di Stanislao, Veronike Feri, Tine Kralj, Maje Mochor in Veronike Škerk. Otroci od 2 do 5 let, ki se udeležujejo Ur pravljic, so že prisluhnili pravljicam Čukec Lukec in nespečnost, Strahec Tuh noče biti neviden, Miškinih pet buč, Pravljica o živem piškotku in Božična nevihta, izpod peresa Julije Berdon. Po vsaki pravljici pa so izdelali ročno delo ali narisali risbo. Osnovnošolci, ki obiskujejo gledališko delavnico, so svojo skupino imenovali Blabla teater - Trebče. Na začetnih srečanjih so se seznanili z osnovami gledališča in nato začeli s pripravami na božično igrico. Krstni nastop skupine Blabla teater - Treb-če, z otroško predstavo v enem dejanju Božična nevihta bo jutri ob 16. uri. Sledila bo brezplačna družinska kreativna delavnica za predšolske otroke in starše-spremljevalce ter razstava umetniških del, ki so jih izdelali otroci Ur pravljic. V Hiški u'd Ljenčkice pa bo potekal božični sejem v organizaciji združenja staršev OV E. Kralj in COŠ P. Tomažič. Urnik: jutri od 10.30 do 13. in od 16. do 19. ure; v nedeljo od 9.30 do 12. ure in 15. do 17. ure. SESLJAN - Sejem Praznično ozračje tudi v Portopiccolu Tudi sesljansko turistično naselje Portopiccolo bo letos gostilo božični sejem, in to prvič. Sejem bo potekal od danes do 24. decembra. Prvi božični sejem se ne boji primerjave z ustaljeno tradicijo Severne Evrope in temelji na proizvodih »Made in Italy«. Obiskovalci bodo lahko izbirali med obrtniškimi izdelki in pristno enogastrononsko ponudbo iz prve roke, uživali v okusih in tipičnih tržaških ter slovenskih ročnih delih, vedno v skladu z božičnim časom. Male lesene hišice, ki bodo sestavljale sejem, so postavili po ulicah in uličicah Portopiccola, dopolnile pa bodo ponudbo trgovin v naselju. Tamkajšnje restavracije bodo sodelovale s posebnimi prazničnimi jedilniki. Slaščičarna Pek bo pravi naslov, kjer kupiti tradicionalne domače sladice. Niz koncertov in srečanj bo popestril dneve in večere za tiste, ki bodo izbrali Portopiccolo za svoje nakupe ali preprosto za sprehod med božičnimi barvami in vonjavami. Koledar dogodkov je na spletni strani www.portopiccolosistiana.it in na Facebooku. NATIVITAS - V režiji slovenskih zborov Nocoj kar trije božični koncerti Božič se bliža in večina zborovskih skupin ima v tem obdobju nadpovprečno veliko pevskih obveznosti, kot potrjuje tudi bogat koledar revije Nativitas. V vrsto skoraj vsakodnevnih koncertov, ki jih povezuje in promovira deželna Zveza zborovskih društev Usci v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev, bo tokrat tudi veliko koncertov slovenskih zborov iz naše dežele. Danes se bodo samo v Trstu sočasno odvijal štirje koncerti, med katerimi bodo trije nastali v režiji slovenskih zborov. Poslušalci ne bodo imeli lahke izbire, saj se bodo vsi pričeli ob 20.30. V barkovljanski cerkvi bo na sporedu tradicionalna revija Bila je luč, bila je pesem. Ženska vokalna skupina Barkovlje in mladinska skupina Glasbena kambrca, ki ju vodi Aleksandra Pertot, ter malčki Glasbene kambrce, ki delujejo pod mentorstvom Tine Renar, bodo s pevsko dobrodošlico (in spremljavo mladih instrumentalistov Kambrce) uvedli nastop vokalne skupine Lijak Vo-grsko. Na sporedu bodo skladbe iz mednarodne božične literature in ljudske priredbe. Sodelovala bo tudi harfistka Tatiana Donis. Združeni v melodiji pa je naslov koncerta skupin iz Bazovice in Gropade v dvorani Kulturnega doma Skala v Gropadi. Zapeli bodo mešani zbor Skala-Slovan, mladinska vokalna skupina Anakrousis s svojim pop in jazz repertoarjem ter moška vokalna skupina Lipa. Jari Jarc in Anastasia Purič sta pripravila program, ki bo privabil s pestro mešanico različnih stilov. Zbora Lipa in Anakrousis bosta s tem programom tudi gostovala v nedeljo v cerkvi Madonna della Neve v Vidmu. Pri Sv. Jakobu pa bo mešani zbor Jacobus Gallus predstavil poseben adventni koncert, na katerem se bodo glasovi pevcev povezali z mehi Harmonikarskega orkestra Glasbene matice Synthesis 4, pod vodstvom Marka Sancina in Fulvija Jurinčiča. Občinstvo bo lahko poslušalo nekaj znanih biserov nabožnega zaklada, a tudi priredbe popularnih ameriških božičnih motivov. V soboto se bo program revije Nativitas nadaljeval s pohvalno pobudo, ki bo povezala slovensko in italijansko božično tradicijo. V cerkvi sv. Petra in Pavla pod univerzo bo ob 20.30 koncert v sklopu 16. revije Atmosfere di Natale, na katerem bosta združila glasove ženski zbor Il Focolare, ki ga vodi Giampaolo Sion, in cerkveni zbor sveti Jernej z Opčin pod vodstvom Janka Bana. ROP BIVŠA RIBARNICA Dve fronti, eno mesto Z drugega zornega kota predstaviti zgodovino Trsta in njegovega prebivalstva iz časa prve svetovne vojne in prvih povojnih let je namen razstave 14-18 Dve fronti, eno mesto. Tržaške zgodbe, ki jo je Občina Trst s podporo Dežele FJK pripravila v bivši ribarnici na nabrežju. Razstavo bodo slovesno odprli danes ob 18. uri, za javnost pa jo bodo odprli jutri ob 11. uri. Razstava bo na ogled od jutri do 9. junija leta 2016 od ponedeljka do četrtka od 11. do 19. ure, ob petkih in sobotah od 11. do 21. ure, ob nedeljah in praznikih od 10. do 19. ure. Vstop je 6 evrov, po znižani ceni 4 evre. Razstavo je postavil Lucio Fabi, zgodovinar in muzejski svetovalec, uredila pa Bianca Cu-deri, vodja občinske službe za knjižnice, šolstvo in mladinsko politiko ter direktorica mestnih muzejev. Na razstavi so prikazane fotografije, primerki, predmeti in dokumenti iz Mestnega muzeja Risorgimenta, Gledališkega muzeja C. Schmidl, mestne fototeke, Mestne knjižnice Attilio Hortis, Vojnega muzeja za mir Diego de Henriquez in Glavnega arhiva. Na ogled so tudi prispevki ustanov Cappella Underground in Cineteca del Friuli ter številnih zasebnih zbirk, med katerimi sta Hellmannova zbirka iz Rima (Trench Art predmeti) in Luisijeva zbirka iz Trsta (približno tisoč vojačkov iz tistega obdobja). Kotalkarska revija in obrtniška tržnica V okviru pobud Božič z nami 2015 bo na kotalkališču na open-skem Pikelcu danes in jutri (ob 20.30) ter v nedeljo (ob 17.30) zaživela kotalkarska revija ŠD Polet na temo Cirkusa. Vstop je prost. Danes in jutri pa bo na Nano-škem trgu in vzdolž pločnikov Narodne ulice, Dunajske ceste in Proseške ulice tržnica rabljenih predmetov in obrtniških izdelkov. V nedeljo se bo med 15.30 in 18. uro po Opčinah mudil Božiček. Cuore di pietra V Tržaškem knjižnem središču bo drevi ob 18.30 založba Hammerle predstavila delo Cuore di pietra. Un viaggio nell'anima dei vini del Carso. Z avtorjem Federicom Alessiom se bo o kraških vinogradnikih in njihovih vinih pogovarjal somelje Adriano Bellini. Popravek V nadnaslovu četrtkovega članka o referendumu o zakonski zvezi smo kot organizatorja tržaškega srečanja namesto SKGZ navedli Slovenski klub. Za napako se opravičujemo. Mitja iz Ledenega kraljestva Tržaški župan Roberto Cosolini je včeraj izročil priznanje Mitji Rabarju, tržaškemu grafičnemu animatorju, ki je že sodeloval pri mnogih slavnih animiranih filmih. Med temi so: Jaz, baraba (Despicable me), Lorax (Dr. Seuss' The Lo-rax), Razbijač Ralph (Wreck-it Ralph), Ledeno kraljestvo (Frozen) in Veličastnih 6 (Big Hero 6). Ledeno kraljestvo je za animacijo prejelo celo oskarja. Rabar se je izšolal na tržaški šoli Nordio, nato je diplomiral na umetnostni akademiji v Benetkah. Delal je v Nemčiji in Franciji, že nekaj let pa živi v Los Angelesu, kjer je edini italijanski animator velikana Walt Disney. / KULTURA Četrtek, 17. decembra 2015 367 NAŠ INTERVJU - Režiser Miha Nemec o svoji postavitvi Lepe Vide »Tudi danes hrepenimo po svobodi in mirnosti« Nova koprodukcija SSG od danes do nedelje še na tržaškem odru TRST - Po Kranju, Novi Gorici in Gorici bo Cankarjeva Lepa Vida danes obiskala tudi Trst. Na velikem odru Kulturnega doma bodo do nedelje na sporedu tri ponovitve uprizoritve, ki je nastala v koprodukciji treh slovenskih gledaliških hiš - Prešernovega gledališča Kranj, Slovenskega narodnega gledališča Nova Go- V Miha Nemec in prizor iz Lepe Vide sng ng rica in Slovenskega stalnega gledališča Trst. Pred tem bodo ob 20. uri odprli razstavo Lele B. Njatin Narod si bo pisal sodbo sam in tržaškemu ansamblu podelili japonsko nagrado Uchimura za uspešno uprizoritev Moderne no drame. Lepo Vido je režiral Miha Nemec, sicer igralec SNG Nova Gorica, ki pa se je že preizkusil tudi v vlogi režiserja (Hotel Modra ptica, Rokov-njači, Roka). Kot pravi, Cankarjeva Lepa Vida pooseblja vprašanja in probleme človeka, njegov odnos do duše naroda. Lepa Vida je neke vrste sim- bol hrepenenja naroda, zato nas je zanimalo vedeti, kakšna je ta duša naroda danes in ali se v čem razlikuje od tiste iz Cankarjevih časov. »Tako kot smo jo diagnosticirali, tako kot se je razkrila, je duša naroda v kar ubogem stanju. Taka je bila sicer tudi takrat, ko je Cankar pisal to dramo. Če bi ne bila v slabem stanju, ne bi hrepenela po nečem boljšem. Tudi danes hrepenimo po boljšem, po neki svobodi, po mirnosti, da bi se osvobodili vse peze tistega, kar se dogaja po svetu. Duša si želi nekam na lepše. In če hrepeni po lepem, seveda hrepeni po vrlinah, po tistem, kar v teh nemirnih časih občutimo kot lepo in varno. Tukaj sta ti stični točki od nastanka besedila do danes, kajti oba časa sta bila krizna časa in zato je Cankar tudi napisal to igro. Tudi drugje so pisali simbolistične drame, vse vsebujejo to isto tematiko in zasledujejo iskrenost, da je tisto, kar je v srcu, tudi na obrazu. Simbolisti prezirajo nasmešek, ki ni iskren.« Cankarjevo besedilo ste na oder postavili v celoti. Kako zgleda Lepa Vida, ki je bila napisana leta 1912, danes? Ima njena beseda isto moč? V gledališču igramo tudi antična besedila, ker se ni v sami strukturi be- glasba@pnmorski.eu piše Rajko Dolhar Beer On Venus Grinders Hard rock Samozaložba, 2015 Ocena: NA VES GLAS Pred nekaj meseci sem se spraševal, kam so izginili naši rokerji. Zdelo se mi je namreč, da je zamejskih bendov manj kot pred leti. Nekateri pa vendarle vztrajajo in med te spada skupina openskih fantov, znanih z imenom Grinders. Grinders je mlada, perspektivna ro-kenrol skupina; lahko bi rekli, da je z glasbenega zornega kota brezkompromisna. Fantje igrajo hitri rokenrol, oziroma hard rock, ki spominja na sedemdeseta in delno osemdeseta leta prejšnjega stoletja, radi pa imajo tudi bluz ritme. Svojo glasbo so sami definirali »hard & heavy rock 'n' roll«. Bend so leta 2007 ustanovili pevec Peter »Kampfbumbr« Paulin, basist Ivan »The Kid« Rauber, kitarista Marko »Zerzi« Zerial in Marko »Gantara« Gantar ter bobnar Walter »Pivex« Vodopivec. Fantje so leta 2009 izdali svojo prvo kratko ploščo, od letos pa je med nami tudi prvenec Beer on Venus. Plošček sestavlja trinajst avtorskih komadov, traja pa okrog petdeset minut. Skupina je album posnela v glasbenem studiu Truck Terminal Studios na Fernetičih, v zadnjih mesecih pa ploščo promovira na svojih koncertih. Novembra so na primer nastopili v tržaški pivnici, kjer so v dveh urah dolgem programu pošteno segreli publiko. Zasedbi lahko sledite tudi preko spletne strani www.grinders-band.com. Plošča Beer on Venus se začne s krajšim kitarskim introm, ki se nato spremeni v prvi pravi komad Don't Waste Time. Gre za hitro rokenrol skladbo iz katere je takoj jasno, da so Paulin in ostali dolgoletni oboževalci avstralskega ben-da AC/DC. Takoj zatem je na vrsti pesem, ki daje albumu naslov Beer on Venus, v kateri nam Openci razkrijejo, da so na zvezdi Veneri odkrili morja piva ... Dirty Woman je gotovo eden izmed boljših komadov plošče, odličen kitarski rif in enostaven refren! Plošča se za trenutek umiri s senzualnim bluzom The Devil's Righ Hand, takoj nato pa ritem spet pospeši v najkrajši pesmi albuma Fast Freedom. Med boljše komade ploščka spada še žurerska John The Rich, super rokenrol skladba Lady, Come With Me Tonight in še zaključna, zabavna Tits. Bravo fantje, Opčine rocks! sedila očitno nič spremenilo. To so večne teme, zato so klasiki. Lepo je rekel Srečko Fišer: najbolj aktualno je tisto, kar je večno. Tekst je celota, dramaturgija je živ organizem, v si-stematiki polaganja besed je zakodi-rana neka energija. Očitno smo že navajeni neprestano nekaj črtati, kar morda pomeni, da neprestano nekaj ne razumemo. Vsaj poskus razumevanja celote pa je, se mi zdi, pogumno dejanje. Seveda hrepenimo po tem, da bi vse razumeli, ampak nikoli ne bomo vsega razumeli. Nikoli ne bomo povsem razumeli, kaj je resnica, kaj je skrivnost življenja, kako biti iskreni ... in tega je v besedilu ogromno. Zelo natančno smo analizirali vsako besedo, da bi razplastili besedilo, da bi v gledalcu sprožilo občutenja, saj je besedilo drugače popolnoma stvarno. Zelo smo se držali di-daskalij, tega, kar je Cankar sugeriral. Moč smo želeli pustiti njemu, njegovemu besedilu. Kljub temu pa ste nekaj dodali in sicer svetlobo, ki mogoče Cankarju manjka ... Mislim, da mu ne manjka, je pa skrita zadaj. Mojo izbiro je narekovalo predvsem dejstvo, da se bolj želim postavljati na stran upanja in svetlobe kot pa razsoditi, da tako pač je in naj gre zato vse k vragu. Na odru imamo ob konkretnih likih tudi Tisto ... Tisto so simbolisti uporabljali za to, kar se ne da opisati in pri tem uporabljali tri pikice ali Tisto in se s tem popolnoma zadovoljili. Tudi pri nas Tisto nima točnega pomena, je ma-terializacija nekega občutja. Je odrski lik, sestavljen iz treh oseb, ki pomaga na nekaterih mestih glasovno in gibalno poživiti predstavo. V današnji družbi prevladujejo selfiji, vse mora biti na očeh, vidno in vidljivo. Mislite, da bodo gledalci razumeli Tisto? Saj nočem, da razumejo. Tisto je lahko občutek nečesa hecnega, nečesa mističnega skoz zvok. Tisto je vetrič, ki nam dvigne lase in nam sproži občutek. Tisto je lahko občutek narave, kolikor se to da v uprizoritvi narediti. Do neke mere se mi zdi, da nam je uspelo, ni pa bila naša prva želja, da bi to gledalci racionalno razumeli, ampak da bi ta dodatek zgolj intuitivno funkcioniral. (pd) TKS - Danes ob 10. uri Hopa Cupa vabi Na zadnji letošnji kavi s knjigo tudi o Ribiču Sardonu j jm , ® V". ■ ..TT^1 H . tillf .Ig® «niLMiíÍP. Fflín jfprj Djoujrn vumovQ kva h i -j« -'oit n ¿tir 'HUftU^LWHtP Mm w • ♦•< /Vi! a m pÄL.tl/jci'lL'lflC-'ilJ-iJl turn n lih d'athi. $ '4 * n Hopa Cupa je sad domišljije Marka Gavriloskega, z ilustracijami pa jo je opremila Dunja Jogan. TRST - Založništvo tržaškega tiska bo danes zaključilo plodno založniško leto s predstavitvijo knjige Hopa Cupa (dogodivščine hitrega škrata) Marka Gavriloskega, mladega avtorja, ki je svoje prve literarne korake naredil v reviji Galeb, s katero še naprej uspešno sodeluje. Markovo bogato pravljično besedišče je s prav tako bogatimi ilustracijami opremila Dunja Jogan. Škrata Hopa Cupo in zgodbo o počasni misli so osnovnošolci in srednješolci že spoznali v letošnjem Galebovem šolskem dnevniku, slikanica pa prinaša škratove nove in sveže prigode. V zgodbah Zaljubljeni petelin, Jezni Kuk, Drevesni palčki in Zajčja sreča imajo mali bralci priložnost spoznati živalski svet, hkrati pa lahko dobijo tudi odgovore kako se spopasti z različnimi čustvi: jezo, ljubeznijo, žalostjo ... Vsaka zgodba ima tudi svoj leit- motiv v obliki pesmice, ki pravzaprav povzema dogajanje v zgodbi in na igriv način ponuja rešitev za nastale težave. Škrat Hopa Cupa in njegova avtorja vabijo, da se jim pridružite na zadnji letošnji jutranji literarni kavi, ki bo tokrat nekoliko bolj praznična. V Tržaškem knjižnem središču na Trgu Oberdan bo danes ob 10. uri zadišalo po kavi Primo aroma, ob škratu Hopa Cupa pa se bo ljubiteljem knjig predstavil tudi Ribič Sardon, najnovejši pravljični junak iz »delavnice« založbe Mladika. Obe naši tržaški založbi sta se namreč odločili, da leto zaključita s skupno predstavitvijo svojih najnovejših del, namenjenih mladim bralcem. O delu Ribič Sardon, Primorske pripovedi za otroke in starše bo spregovoril njegov avtor, kapetan Bruno Volpi Lisjak, zvesti raziskovalec krajevne morske dediščine. Za cikel Geneza je značilna neokrnjena narava sebastiao salgado Salgadova Geneza prihodnje leto v Ljubljani LJUBLJANA - V Muzeju in galerijah mesta Ljubljane (MGML) v letu 2016 kot osrednjo napovedujejo razstavo fotografa Sebastiaa Salgada. Ta bo po besedah direktorja MGML Blaža Peršina osrednji kulturni projekt v sklopu Ljubljane kot zelene prestolnice Evrope. Salgado, eden trenutno najuglednejših in v svetu najbolj iskanih živečih fotografov, se bo v Gale- riji Jakopič in v Mestnem muzeju Ljubljana predstavil s projektom Geneza. Projekt, ki je nastajal osem let in geografsko zajema vse celine, je fotografov odziv na videne bridkosti človeštva, ki jih je kot svetovni popotnik in fotoreporter beležil v desetletjih svoje predhodne kariere. Pri ustvarjanju Geneze se je osredotočil na harmonične podobe neokrnjene narave, divjega življenja, pokrajin in domo-rodnih ljudstev, je povedala umetniška vodja Galerije Jakopič in Galerije Vžigalica Marija Skočir. (STA) 12 1 4 Petek, 18. decembra 2015 Na prvomajskem prazniku društva Briški grič iz Števerjana so nastopile Kombinatke iz Ljubljane. Na probramu so bile partizanske pesmi in pesmi upora proti fašizmu. Med raznimi skladbami sta s prebiranjem poezij in raznih tekstov sodelovala čana Tik-Tak teatra, Solange Degenhardt in Robert Cotič. V imenu društva Briški grič je prisotne nagovorila Ingrid Komjanc, ki je praznik povezala s 70-letnico osvoboditve izpod nacifašizma; med drugim je povedala, da je spominjanje na vse, kar se je dogajalo v naših krajih v predvojnih, vojnih in povojnih letih, kulturna in zgodovinska dolžnost slehernega izmed nas. Sedemdesetletnico osvoboditve so pripreditelji iz Združenja staršev romjanske osnovne šole in vrtca, naslovili z oznako 70 x Svoboda - Priložnostni večer. Damiana Kobal je podčrtala pomembnost leta spominov in praznovanj, katerih rdeča nit je vrednota svobode. Glavni govor je imel Dušan Udovič, novinar iz Trsta. Spomin na osvoboditev pred sedemdesetimi leti postopoma bledi, ne smejo pa zbledeti zmagovite vrednote, ki so zahtevale visoko ceno. Vztrajati je treba pri dojemanju tedanjih dogodkov in zavračati manipulacije, ki krnijo vrednost osvobodilnega boja. 70 let OF... goriška društ Ob 70-letnici osvoboditve in ponovne ustanovitve Kulturnega društva Sovodnje in 50-letnico postavitve spomenika pred županstvom, ki je posvečen 101 padlemu občanu, so novembra v občinski telovadnici v Sovodnjah pripravili jubilejno proslavo s koncertom Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinto Tomažič. Goste sta pozdravila Predsednik društva Erik Figelj in županja Alenka Florenin. Po pozivu , da je nujno zavračanje terorizma, je v telovadnici mogočno zadonela marseljeza, ki so jo prisotni poslušali stoje. Na koncu je bil še Standing ovation za primorsko himno. Praznično srečanje se je nadaljevalo v dvorani Kulturneg doma, kjer je med zdravicami bilo na ogled fotografsko in dokumentarno gradivo. / OBLETNICA Petek, 18. decembra 2015 13 va ZSKD Vsako leto na ta dan sekcija VZPI - ANPI v sodelovanju z društvom Oton Župančič iz Štandreža obuja spomin na padle partizane in taboriščnike. Letos, ko beležimo 70-letnico konca druge svetovne vojne, ko so nekateri dedje in očetje darovali življenja, zato da se nam zagotovili svobodo in pripravili prihodnost, je bil trenutek še toliko bolj doživet. Program so sooblikovali godba Viktor Parma iz Trebč, ženski zbor Danica, vokalna skupina Sraka in Glasbena matica. Proslava ob 70 letnici osvoboditve je bila v Gabrjah pred spomenikov 24. Aprila. Društvo Skala in sekcija VZPI - ANPI sta pripravila proslavo na kateri je zapel mladinski zbor Neokortex pod vodstvo Jane Drassich, recitatorska skupina učencev sovodenjske osnovne šole, moški pevskih zbor Skala in zbor Jezero pod vodstvom Zulejke Devetak. Nagovor pa je imela sovodenjska županja Alenka Florenin. T mm i rTTT Ob priliki obletnice Kulturnega doma v Gorici izredno dobro in doživeto pripravili dobro uro dolg koncert partizanskih pesmi s pomenljivim naslovom »Biseri svobode« ženska vokalna skupina Danica iz Vrha pod vodstvom zborovodkinje Jane Drassich, moška vokalna skupina Sraka in pihalni orkester Kras iz Doberdoba, oba sestava vodi dirigent Patrik Quaggiato. Posamezno oz. v mešani zasedbi sta zbora sama in na koncu še ob spremljavi orkestra zapela niz znanih slovenskih partizanskih pesmi. Nastopilo je preko šestdeset pevk, pevcev in godbenikov, ki so publiko z velikim zanosom popeljali v maj 1945, ko se je zaključila vojna in ko je naš človek končno zadihal v svobodi. Pevke in pevci so bili odeti deloma v partizanske uniforme s titovkami na glavi, deloma v civilne obleke izpred 70 ket, Vse dogajanje je spominjalo na partizanske mitinge in praznovanja ob koncu velike morije, nakazan je bi tudi spomin na padle tovariše in na po-vratek trpinov iz nemških koncentracijskih taborišč. »Naša pesem je odraz naše duše« je bilo rečeno. In prav tako je tudi bilo. Nastopajoči so pod režijo Kristine Di Dio in Andrea Pahorja res dobro prikazali s pesmijo to stanje, katerega lahko poslušate na zgoščenki »Biseri svobode«, ki so jo vse tri skupine prav na ta dan predstavile. V^ti « VZPI-ANPI Podgora in SKRD A. Paglavec sta priredila svečanost ob obletnici osvoboditve in zmage nad nasifašizmom pred spomenikom padlih v narodnoosvobodilni borbi. Na programu je bilo polaganje vencev s strani borčevskih organizacij in krajevnih društev, pozdravi delegacij, recitacije, nastop pevskih zborov iz Šempetra in Podgore. Slavnostni govornik je bil zgodovinar Sandi Vouk ■ " ■ 1 4 Petek, 18. decembra 2015 OW APrimorski r dnevnik O Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorskl.eu GORICA - Ob 150-letnici rojstva Maksa Fabianija odprli razstavo in odkrili kip Spet občuduje svoj Trgovski dom Gorica je sinoči doživela Fabiani-jev dan. Pred 150 leti rojenega arhitekta so počastili v Trgovskem domu, kjer so odprli fotografsko razstavo z naslovom Fabiani - arhitektura na Goriškem, vzporednice in nasprotja, ki jo je pripravil Simon Kerševan, član Društva primorskih arhitektov. Poleg tega so predstavili šti-rijezični turistični vodnik po Fabianije-vi dediščini na območju obeh Goric in v Ljudskem vrtu odkrili kip; nazadnje je bila v Verdijevem gledališču uprizorjena še predstava Fabiani - umetnost bivanja. Pobudnik razstave, kipa in vodnika je SKGZ; v njenem imenu je v Trgovskem domu prisotne nagovorila Sara Boškin. Po njenih besedah je Gorica končna postaja celoletnega dogajanja, v okviru katerega so se Fabianija spomnili s preko petdesetimi dogodki, ki so se zvrstili od Dunaja in Ljubljane do Trsta in Krasa. »Maks Fabiani je bil arhitekt, urbanist, profesor, izumitelj, mislec, humanist, predvsem pa velika osebnost, ki še danes pooseblja enotnost in prepletanje našega širšega čezmejnega prostora, kar se odlično kaže tudi pri organizaciji vseh pobud ob 150. letnici njegovega rojstva in je eden izmed redkih primerov prepletanja, pri katerem so sodelovali številni, tako slovenski kot italijanski, akterji: v prvi vrsti občina Gorica in mestna občina Nova Gorica,« je poudarila Sara Boškin in posebno izpostavila sodelovanje z Društvom primorskih arhitektov in njegovima članoma Nejcom Koradinom in Simonom Kerševanom, ki sta sodelovala tako pri pripravi vodnika kot pri razstavi. Poleg Kerševana je bil za postavitev razstave posebne zahvale deležen Marco Mena- Sinoči so predstavili vodnik, odprli razstavo in nazadnje odkrili Fabianijev kip bumbaca to, direktor goriške državne knjižnice, ki je omogočil izposojo dragocenega originala Fabianijeve knjige Akma, duša sveta, iz katere so črpali napise, ki krasijo okna Trgovskega doma in omogočajo boljše spoznavanje Fabianijevega lika. Za postavitev razstave, ki jo je finančno podprla goriška občina, so se zahvalili tudi ekipi 4designa. V imenu goriške občinske uprave je spregovoril župan Ettore Romoli, ki je poudaril, da Fabiani odraža kompleksnost našega prostora. Bil je sin italijanskega očeta, njegova mati je bila Avstrij-ka, odraščal je v slovenskem kulturnem prostoru, se šolal na Dunaju in nazadnje večji del svojega življenja preživel v Gorici. Navzoče je zatem nagovoril deželni tajnik SKGZ Livio Semolič, ki je predlagal, naj se v Trgovskem domu dvorana Petrarca poimenuje po Fabianiju. »Dvorana zdaj nosi ime po sosednji ulici, nedvomno bi jo bilo vredno poimenovati po Fabianiju,« je poudaril Semo-lič, ki je posebno zahvalo namenil Sari Boškin, saj je ravno ona v prvi osebi sledila uresničevanju celotnega projekta. V imenu novogoriške občine je zatem spregovorila Aleksandra Torbica, načel-nica oddelka za okolje, prostor in javno infrastrukturo, medtem ko je Fabianijev lik osvetlil predsednik odbora za obele-žitev 150. obletnice rojstva slavnega arhitekta in podžupan Ljubljane, prof. Janez Koželj. Po njegovem posegu je Simon Kerševan iz Društva primorskih arhitektov predstavil razstavo, ki je na ogled v izložbah Trgovskega doma. Ko so začeli snovati skupno, čez-mejno razstavo med Gorico in Novo Gorico, so želeli predstaviti Fabianija kot KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ Združenje cerkvenih pevskih zborov BOŽIČNI KONCERT NAJ STRUNE RAJSKO ZAZVENIJO Girotondo d'Arpe, Tatjana Doniš umetniški vodja Polona Kante Pavlin, sopran NOVA filharmonija Nikolaj Pintar, bariton Simon Perčič, dirigent Kulturni center Lojze Bratuž Ponedeljek, 21. decembra 2015, ob 20.30 Rezervacija in nakup vstopnic na tel. št 0481531445 ali pa na info@centerbratuz.org svetovljanskega človeka, ki je v našem prostoru pustil pomemben pečat. Goriška razstava v Trgovskem domu se dopolnjuje z novogoriško razstavo o Fa-bianijevi zapuščini v Posočju, na Goriškem, v Vipavski dolini in na Krasu z naslovom Vrnitev in obnova za prihodnost, ki so jo prejšnji teden odprli v Novi Gorici na prehodu med knjižnico in gledališčem. V njej je Fabiani predstavljen kot velik urbanist tega območja, saj je izrisal kar 92 načrtov za obnovo vseh porušenih vasi po prvi svetovni vojni. V Trgovskem domu pa so razstavo posvetili Fabianiju kot arhitektu na Goriškem, tako da so izbrali nekaj njegovih najbolj razpoznavnih del. Na razstavi so tako na ogled fotografije Trgovskega doma, cerkve Srca Jezusovega v Gorici, sv. Jurija v Ločniku, Srca Jezusovega v Vrtojbi, sv. Petra v Šempetru in Marijinega vnebovzetja v Vitovljah, hiše Pellegrini v Gorici ter spomenikov šesti soški bitki pri Pevmskem mostu in baronu Andreju Če-hovinu v Branici. Po odprtju razstave in predstavitvi vodnika so v Ljudskem vrtu Fabianijev kip odkrili Romoli, Semolič in Paolo Bressan, profesor na goriškem umetniškem liceju Max Fabiani; ravno njegovi dijaki so izdelali kip, katerega postavitev je finančno podprla goriška občina. Doprsni kip sicer stoji na podstavku iz na-brežinskega kamna, na njem je vklesan GORICA - Turistično ovrednotenje Fabianijeva dediščina v štirijezičnem vodniku Vodnik po Fabianijevi dediščini Pred odkritjem kipa so sinoči predstavili tudi štirijezični turistični vodnik po Fabianijevi dediščini na širšem območju obeh Goric, s katerim želijo prispevati k ovrednotenju turistično-kulturne ponudbe obeh mest. O vodniku je spregovoril predsednik novogoriškega Društva primorskih arhitektov Nejc Koradin. Pri snovanju turističnega vodnika so moči združili tudi s pokrajinskim arhivom v Gorici, ki je omogočil brezplačno reprodukcijo Fabianijevih regulacijskih načrtov, s pokrajinskim arhivom v Novi Gorici in s fo-toklubom Skupina 75. Posebno za- foto d. radetic hvalo so namenili tudi Tini Jazbec, Diegu Kuzminu in Paolu Bressanu, ki so z dragocenimi nasveti sodelovali pri vsebinskem pregledu besedil. Vodnik sta oblikovala Boris Lutman in njegova sodelavka Melissa Cerič, za prevode je poskrbela Matejka Grgič s sodelavci iz Slovika; vodnik so izdali v dveh jezikovnih variantah, v prvi so besedila v slovenščini in italijanščini, v drugi v angleščini in nemščini. Pri pripravi vodnika je sodeloval še geometer Andrea Da Re. Projekt sta v celoti finančno poprli Fundacija Goriške hranilnice in no-vogoriška mestna občina. (dr) naziv arhitekt v treh jezikih - italijanščini, slovenščini in nemščini -, ki jih je izmenično uporabljal tudi sam Fabiani. Dijaki so arhitekta uprizorili z nasmehom na obrazu, kot da bi z zadovoljstvom opazoval eno izmed svojih najznamenitejših stvaritev - Trgovski dom. Danjel Radetič Razstrelili dve bombi Vojaški pirotehniki tret'ega regimenta iz Vidma so včeraj na bregu reke Ter v Me-dei razstrelili dve neeksplodirani ubojni sredstvi iz vojnega časa. Granato kalibra 152 milimetrov je odkrilo neko gradbeno podjet'e v Gradišču, minometno bombo kalibra 81 milimetrov pa je v krmin-ski občini opazil občan. Na navzočnost ubojnih sredstev, ki so ju razstrelili včeraj dopoldne, je pirotehnike opozorila goriška prefektura. Razstava o Sabotinski cesti V Hiši kulture v Šmartnem v Goriških Brdih bo drevi ob 19. uri odprtje razstave izbranih dokumentov ob 30. obletnici Sabotinske ceste. Ob tej priložnosti bosta o nastajanju ceste, ki je po dolgih letih skrajšala pot iz Brd v Novo Gorico, spregovorila Jože Šušmelj, nekdanji predsednik Skupščine občine Nova Gorica in Tomaž Vuga, nekdanji podpredsednik meddržavne komisije za Osimske ceste. (km) V nedeljo revija Nativitas Deželna božična pevska revija Nativitas, ki jo zveza zborovskih društev Usci prireja v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev, bo v nedeljo, 20. decembra, obiskala tudi Gorico. Ob 18. uri bodo slovenski zbori prisotni v cerkvi v Zdravščinah; otroški in mladinski zbor La Foiarola sta namreč povabila k oblikovanju božične revije mladinski zbor Emil Ko-mel, ki ga vodi David Bandelj. Sodelovala bo tudi skupina saksofonov Pihalnega orkestra iz Passonsa. (rop) / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 16. decembra 2015 1 7 GORICA - Vzgoja za svobodo Dijaki v zaporu Med obiskom jih je vodil družbeno angažirani duhovnik De Nadai Goriški zapor Skupina goriških višješolcev je nedavno obiskala prostore goriškega zapora. Med njimi je bilo tudi pet dijakov slovenskega višješolskega centra v Puccinijevi ulici, saj sodelujeta tako tehnični kot licejski pol že od samega začetka pri projektu Vzgoja za svobodo, ki ga vodi družbeno angažirani duhovnik Alberto De Nadai, pokrajinski varuh pravic zapornikov. Projekt je koordinirala profesorica Majda Bratina, slovenske dijake pa sta spremljali profesorici Nataša Sirk in Mirjam Bratina. V sklopu omenjene pobude so dijaki obeh polov prisluhnili predavanju pisatelja Pina Rovereda, teden prej pa je bilo pet slovenskih višješolcev vključenih v delegacijo mladih, ki so imeli možnost spoznati razmere v gori- bumbaca škem zaporu. Vodil jih je duhovnik De Nadai, s katerim sodelujejo tri prostovoljke združenja La Zattera. To je bilo sploh prvič, da so šolam omogočili tovrsten obisk. Dijaki so lahko na lastne oči spoznali strogost in red, ki vladata v zaporu. Obiskali so najrazličnejše prostore, od učilnic, v kateri se zaporniki učijo angleščine, do dvorišča, ki je zagrajen s cementom. Pogoji, v katerem živijo goriški zaporniki, še zdaleč niso najboljši, kakor je opozoril sam Alberto De Nadai. Stikov z zaporniki dijakom niso dovolili, za vse udeležence pa se bo obisk prostorov v Barzellinijevi ulici v spomin zapisal kot nepozabna izkušnja, med katero so sami spoznali, kaj pomeni, ko ti nekdo odvzame svobodo. (av) GABRJE - Jutri zvečer na sedežu društva Skala Po miklavževanju z Butalci še pevski uvod v praznike Miklavževanje v Gabrjah (desno); praznično okrašena smreka na gabrskem trgu (spodaj) foto i.f. Tudi v Gabrjah je letošnji december posebno pester. V začetku meseca je bilo na vrsti miklavževanje, ki ga je kot v prejšnjih letih priredilo kulturno društvo Skala: ob tej priložnosti je nastopila tudi skupina krajevnih otrok, ki so na društvenem sedežu intenzivno vadili ves mesec november. Predstavili so se z gledališkim prizorčkom na temo dogodivščin Butalcev, junakov, ki so nastali izpod peresa slovenskega pisatelja Frana Milčinskega. Tako so na gabrskem odrčku nastopili smešni in trapasti Butalci z butalskim policajem in razbojnikom Cefizljem na čelu: za priliko prirejeno besedilo in priložnostna pesmica sta otrokom in občinstvu predstavila najprej prizor, v katerem so mali Butalci sejali sol, češ, da bo tako zrasla, medtem ko so v resnici zrasle koprive, v drugem prizorčku pa je butalski policaj nameraval odpeljati Cefizlja v ječo, ta pa ga je vsakič prelisičil in pobegnil. Gabrski otroci so z ostalimi društvenimi člani v naslednjih dneh sodelovali tudi pri postavljanju velike smreke na vaškem trgu: smreko je darovala vaška družina, društveni člani pa so poskrbeli, da jo sedaj krasijo lučke. Pravi uvod v praznike pa bo na vrsti jutri ob 19.30, ko bo v ga-brskih društvenih prostorih pevski večer: oblikovali ga bodo vaški pevski zbor Skala, otroški pevski zbor iz Sovodenj in ženski pevski zbor Jezero iz Doberdoba. GORICA F ONDAZIONE CONFCOMMERCIO sCfae v ¿4 GtRISK IECEMIER 2§15 Drsališče Travnik Od 12. decembra do 10. januarja December v gledališču La casa di Babbo Natale (Božičkov dom) Glasbena predstava za vso družino! Protagonist je Božiček s svojimi pravljičnimi pomočniki. v nedeljo, 20. decembra, ob 16.00 Božični okusi Sladka Gorica Travnik Od 18. do 20. decembra sladkarije Dedka mraza Pot Okusov Rastel Vsak konec tedna od 19. decembra v starih lokalih boste lahko okusili hode, pripravljene na podlagi starih receptov iz kuhinje grofa Coronini Vrt Okusa Ljudski vrt Vsak konec tedna od 19. decembra dalje degustacije lokalnih jedi Popoldanske dejavnosti za otroke: 20., 24. in 30. decembra ter 2., 3. in 6. januarja Koncerti v Verdiju Novoletni koncert opernih in simfoničnih skladb Združenje M. R.Lipizer v sodelovanju z Občino Gorica v sredo, 30. decembra, ob 20.45 Veliko silvestrovanje Glasba, hrana in pijača, ognjemet na Travniku v četrtek, 31. decembra Razstave Habsburžani. Štiri stoletja vladavine v obmejni grofiji: 1500-1918 Muzej Svete Klare, Korzo Verdi v Gorici. Brezplačen vstop. ob petkih in sobotah: 10.30-13.00; 15.30-19.00, v nedeljo: 10.30-19.00 Vojaki: ko zgodovino pripovedujemo skozi vojašnice Sedež Fundacije Goriške hranilnice Ulica Carducci/Gosposka 2 ob sobotah: 15.30-19.00, ob nedeljah: 10.00-13.00,15.30-19.00 1915. Vojska je začela s svojim pohodom. Naprej proti Gorici Goriški grad, Borgo Castello/Grajski grič 36 ob ponedeljkih 9.30 -11.30; od torka do nedelje 10.00-19.00 Franco Dugo. Razstava: Dipingere il silenzio (Naslikati tišino), dela 1997-2015 Pokrajinski muzeji v Gorici - Palača Attems Petzenstein Trg De Amicis/Na Kornu 2 ob sredah, petkih, sobotah in nedeljah 10.00-17.00, ob četrtkih 10.00-19.00 Oglas, izdelan z državnim prispevkom, dodeljenim na podlagi Zakona št. 38/2011. 16 Četrtek, 17. decembra 2015 GORIŠKI PROSTOR / ŠEMPETER PRI GORICI - Pomembna pridobitev za Goriško Urgenca odprta, v celoti bo začela delovati februarja Ob šempetrski bolnišnici so včeraj slovesno odprli nov urgentni center, eden od desetih v državi, ki so se zgradili s pomočjo evropskih sredstev. »Gre za izjemno pomemben dan za Goriško in za celotno Slovenijo,« je včeraj na slovesnosti poudarila Nina Pirnat, državna sekretarka na ministrstvu za zdravje. V urgentni center, ki je popolnoma opremljen, bodo ambulante začeli seliti postopoma, sredi januarja najprej internistiko in kirurgijo, v polnosti bo zaživel februarja. »Novi način delovanja nujne medicinske pomoči, ki je popolnoma drugačna od sedanje, bo zaživel februarja,« poudarja direktorica šempetr-ske bolnišnice Nataša Fikfak. Naložba v 1.100 kvadratnih metrov velik urgentni center je veljala 6,7 milijona evrov. Iz evropskih sredstev in sredstev ministrstva za zdravje je bilo pridobljenih 3.084.000 evrov, bolnišnica je investirala skoraj 1,9 milijona, oprema je veljala dober milijon evrov. »Gre za izjemno pridobitev, ki bo pomenila celovito obravnavo na enem mestu, sedaj imamo celo devet različnih vstopov in še zeleno-modri sektor, ki pripada primarnemu zdravstvu,« pravi Fikfakova, ki se je včeraj razveselila tudi donacije podjetij Kolektor Koling, CPG in IMP, ki so bolnišnici namenili 30.000 evrov. Nova pridobitev prinaša tudi nove zaposlitve, soglasja ministrstva so pridobljena za deset diplomiranih in osem srednjih medicinskih sester, štiri bolničarje in sedem zdravstvenih administra-tork. »Kar se tiče zdravnikov, bodo ur-gentno dejavnost opravljale iste osebe kot doslej - za bolezni internisti, za poškodbe kirurgi, za modro-zeleni sektor (najmanj nujna stanja, op. n.) pa družinski zdravniki, vsi po razporedu dela,« pojasnjuje Fikfakova. Za novogoriški zdravstveni dom in posledično za paciente prinaša šempetr-ska urgenca naslednje spremembe: dežurna služba se bo do februarja dokončno preselila v urgenco. »Vsi pacienti, ki so doslej iskali nujno medicinsko pomoč v Novi Gorici, jo bodo poslej v urgentnem centru v Šempetru. V Novi Gorici ostajajo mobilne enote: gre za eno urgentno ekipo z urgentnim zdravnikom in drugo urgentno ekipo brez zdravnika,« pravi Petra Kokoravec, direktorica novogoriške-ga zdravstvenega doma. Pomemben podatek za paciente je tudi ta, da se iz Nove Gorice v prostore Šempetrske lekarne seli tudi dežurna lekarna. Ob predstavitvi projekta urgentni center pred nekaj meseci je s strani zdravstvenega osebja, predvsem pediatrov, bila izpostavljena skrb glede ureditve oskrbe otrok v času dežurstva. »O dežurnem pediatru še nič ne vemo, ker ga ministrstvo doslej, kolikor mi je znano, še ni predvidelo, tečejo pa tudi dogovarjanja o tem,« je včeraj pojasnila Kokoravčeva, medtem ko Dunja Savnik Winkler, pomočnica direktorice bolnišnice za strokovno-medi-cinske zadeve dodaja: »V bolnišnici si z današnjim odprtjem urgentnega centra prizadevamo spremeniti tudi dežurno službo za otroke in mladostnike. Zato smo v dogovorih z zdravstvenim domom ponudili več možnosti. Naš urgentni center je zagotovo premajhen, da bi pediatre preselili vanj. Imamo pa v sklopu bolnišnice dovolj prostora, kjer bi lahko te ambulante umestili.« V bolnišnici si torej želijo, da bi pediatrično nujno medicinsko pomoč za otroke omogočili ob sobotah, nedeljah in ob praznikih od jutra do večera. V nočnem času, bodisi med tednom bodisi med vikendi, pa bi imeli otroci oskrbo znotraj hitrih pregledov v urgentnem centru. To bi pomenilo bolj- šo oskrbo otrok v tem času, saj je doslej dežurni pediater na voljo le ob sobotah dopoldan. V preostalem času izven urnika izbranega pediatra pa družinski zdravnik. Kdaj bo zadeva dejansko zaživela, pa zavisi od razpisov specializacije za pediatrijo na zdravniški zbornici, dodaja Savnik Winklerjeva. (km) Z včerajšnjega odprtja urgence foto k.m. REDIPULJA Božič v jarkih Preko tisoč dijakov iz vse dežele FJK se bo danes udeležilo pobude »Božič v jarkih«, ki jo združenje Pro loco iz občine Foljan-Redipulja prireja v t.i. dolini ber-saljerjev, kraški dolini, ki se nahaja med Koto 89 in Koto 188. V sklopu projekta Sentieri di pace (Poti miru) je bila dolina primerno urejena in se je danes možno vanjo spustiti ter prehoditi povezovalne hodnike med jarki iz časa prve svetovne vojne. Dijakom bodo člani skupin Grigio verdi del Carso, Fronte Orientale in Sentieri di Pace v avstrijskih in italijanskih vojaških uniformah prikazali nečloveške razmere, v katerih so vojaki živeli med prvo svetovno vojno na Krasu, govor pa bo tudi o poskusih premirja ob praznikih: nekatere fotografije in dnevniki namreč pričajo o tem, da so ponekod na fronti vojaki začasno odložili orožje in se srečali s svojimi nasprotniki, da bi jim voščili vesel božič. Zgodovinsko-spominski prikaz bo vodil Roberto Todero, za dijake slovenskih šol so priskrbeli tolmača. NOVA GORICA - Pogovor z Dorico Makuc v okviru knjižnega sejma Knjige pod jelkami Še je predana svojemu delu Torkov večerni pogovor z novinarko in publicistko Dorico Makuc, nastopila je kot prva gostja spremljevalnega programa prvega knjižnega sejma v Novi Gorici, je v decembrski koledar dogodkov, ki jih no-vogoriška mestna občina pripravlja v sodelovanju s številnimi organizacijami, vnesel kanček spominjanja na čase, dogodke in ljudi, ki jih je gostja poznala, v svojih delih opisovala ali kako drugače osvetljevala spomin nanje. Med razgrinjanjem svoje, predvsem profesionalne poti, ki se tudi z uradno upokojitvijo nikoli ni zares končala, je namreč Makučeva nizala tudi zgodovinski kontekst, ki je uokvirjal in velikokrat tudi posegel v njeno življenjsko pot. Bogat opus del, ki ga je Dorica Ma-kuc posvetila predvsem primorskim ljudem in slovenskim izseljencem v tujini, je v pogovoru z gostjo predstavila literarna zgodovinarka in slovenistka Marija Mercina. Ob nizanju življenjske zgodbe Makučeve, ki je mestoma skorajda filmska, se je občinstvu odprl vpogled v čase po drugi svetovni vojni, na poznanstva s tistimi, katerim je bilo namenjeno zapisati se v anale zgodovine in tudi na tiste, Makučevi tako ljube ljudi iz obrobja, katerih življenja in usode je na svoj pretanjen način znala postaviti v ospredje kljub temu, da so bile zaznamovane s trpkostjo in žalostjo. Njene knjige, ki so izšle v založbi Goriška Mohorjeva družba In gnojili boste slovensko zemljo, Aleksandrinke, Sardinci in Primorska dekleta v Nemčijo gredo so razprodane. Makučeva še naprej ostaja predana zapisovalka življenjskih usod, predvsem ženskih. V januarju bo izšla njena nova knjiga Ameriška Slovenka iz Vipavske doline, v kateri opisuje življenje pisateljice Ane Praček Krasna. Še naprej pa ustvarja tudi številne oddaje na Radiu Trst A. Dragocenost teh del je v tem, da so vsi ti ljudje v njih dobili svoj glas, je poudarila Mercinova in obenem spomnila še na dvanajst dokumentarnih oddaj iz serije Po sledovih Slovencev v svetu, ki jih je posnela za tedanjo ljubljansko televizijsko hišo. Pogovor se je v glavnini osredotočal predvsem na osvetljevanje njene profesionalne poti, a je Makučeva vanj mimogrede vnašala še dragocene osebne spomine, kot je bil skupen obisk materine naj- ljubše opere Madame Butterfly v milanski Scali, ki je obe ganil do solz, in poznanstvo z blagajničarko Korneilijo, ki ji je omogočilo prost vstop v milanske kinematografe, kjer se je v njej zasidrala ljubezen do filmske umetnosti. Društvo humanistov Goriške, ki se podpisuje pod organizacijo omenjenega sejma in spremljevalnih dogodkov, je pogovor literarne zgodovinarke in slovenistke Marije Mercina z Dorico Makuc postavilo v intimno okolje lokala Caffe Gallus. Večer se je morda tudi zato razvil v zelo spontanem vzdušju, ki je bilo očitno »krivo« za to, da sta se vabilu k pogovoru z Makuče-vo pustili pregovoriti gospe iz občinstva in sta vsebinsko dopolnili pogovor o ženskih internirankah v taborišča med drugo vojno in Sardincih - primorskih Slovencih, ki jih je italijanska vojaška oblast preselila na delovišče v Sardinijo. Elza Mavrič Kumar je bila komaj 16-letna odpeljana najprej v Auschwitz, nato pa še v Ravensbrück. Spomini na obe taborišči so še izjemno živi in mučni, da pogleda na nekatere prizore ob ogledu filma Somrak človeka, ki ga je Ma-kučeva leta 1980 posnela z Mijo Janžeko-vič, ni prenesla, je povedala. Era un bel biondo, se prvega srečanja z bodočim možem, Solkancem Joškom Vugo hudomušno spominja Zaira iz Sardinije. Gospa, ki je že prekoračila devetdeseta leta, je na povabilo Makučeve prav tako prišla pred mikrofon in z neverjetno energijo v mešanici slovenščine in italijanščine opisala, kako jo je življenje pripeljalo v Solkan. Njen Joško je bil eden od »Sar-dincev«, primorskih fantov, ki so jih namesto s puško oborožili z lopato in poslali na težko delo na otok. Tam se je zaljubil v temnolasko Zairo in ji ob koncu vojne obljubil, da pride ponjo. Ko je po devetih mesecih res prišel, so bili vsi šokirani, je povedala gospa in občinstvo nasmejala s svojimi pripetljaji ob prihodu v Solkan in komičnimi nerodnostmi, ki so se ji dogajale med učenjem slovenščine. S temi dragocenimi utrinki so gospe na posebno mil in spontan način razvile večer čisto po svoje in s seboj popolnoma potegnile občinstvo, ki je napolnilo kavarno. Upamo, da še kdaj. Katja Munih Sardinka Zaira in Dorica Makuc foto k.m. GORICA - Od danes do nedelje V Raštelu slaščice in ogromna gubanca Potem ko so prejšnji konec tedna na Travniku stojnice ponujale čokoladne specialitete, bo kulinarična vas od danes do nedelje postregla z domačimi sladkarijami in slaščicami. Tudi tokrat bo v sklopu prireditev v okviru Goriškega decembra 2015 ponovno zaživel Raštel, saj bo spremnih dogodkov kar precej. Ob 18.30 bodo v vinoteki Bianca v Raštelu ponujali sardelne fileje v olivnem olju, ki jih proizvaja kmetijsko podjetje Il Mongetto iz Piemonta. Ribje jedi bo pospremila rebula vinarjev z Oslav-ja, večer pa bo poživil nastop skupine Get down! & Snowsonic. Vrhunec dogajanja bo nato jutri ob 17.30, ko bodo v Raštelu pripravili ogromno gubanco, ki jo bodo pospremili z žganjem. Večera se bo udeležil tudi goriški župan Ettore Ro-moli, za glasbeno kuliso pa bo poskrbel DJ Andrea Fracasso, medtem ko bo v nedeljo popoldne v Raštelu za glasbo poskrbel Cristian Braida. V teh dneh bo ulica bogatejša z vnovičnim odprtjem začasnih lokalov, na Travniku pa vsak dan med 10. in 13. uro obratuje drsališče. Živahno bo tudi v ljudskem vrtu, kjer bodo od jutrišnjega dne ponujali tipične avstrijske jedi. (av) / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 16. decembra 2015 1 7 štandrež - SCVG Emil Komel Dobrodelni koncert z nabirko hrane Dobrota je ljubezen je naslov dobrodelnega koncerta, ki ga bodo danes ob 19.30 izvedli učenci SCGV Emil Komel in društva Arsatelier v župnjiski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu in v sodelovanju s tamkajšnjo župnijo. Na koncertu se bodo predstavili najmlajši učenci iz tečajev predšolske glasbene vzgoje in nauka o glasbi, ki bodo uvedli večer z božičnimi pesmimi, godalci, kitaristi, har-monikaši, kitaristi, pianisti in harfist-ke. Prvič se bo predstavil tudi ansambel flavt, ki ga vodita prof. Fabio Devetak in prof. Daniela Brussolo, ter na koncu še šolski godalni orkester pod taktirko prof. Alessandra Sluge. Večer je namenjen štandreški dekanijski Karitas, ki deluje že vrsto let in redno pomaga družinam v stiski s prostovoljnim delom domačinov. Večer je nastal tudi kot priložnost za nabirko hrane za najbolj potrebne. Kdor bi želel sodelovati, je naprošen, da prinese na lice mesta sledečo hrano, ki jo Karitas še posebno potrebuje: mleko z dolgoročno zapadlostjo, sladkor, kavo, moko, olje, konzerve (fižol, grah, mais), tuno in krompir. Že vnaprej gre vsa zahvala vsem dobrotnikom, ki bodo na katerikoli način želeli pomagati. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025. Gledališče U Kino Dvorana 2: 16.10 - 20.30 - 22.20 »Natale col boss«; 17.50 »Star Wars - II risveglio della forza« (digital 3D). Dvorana 3: 17.30 - 19.40 »Irrational man«; 21.30 »Star Wars - Il risveglio della forza« (digital 3D). Dvorana 4: 17.15 - 19.45 - 22.20 »Il ponte delle spie«. Dvorana 5: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Va-canze ai Caraibi - Il film di Natale«. DANES V NOVI GORICI V KULTURNEM DOMU 18.00 »Mun: varuh lune« (Filmski vrtiljak); 20.15 »Kosec« (Filmsko gledališče). fl Razstave »ŠTANDREŽ 2015 - ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN« v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu v organizaciji PD Štandrež: 10. januarja 2016 ob 17. uri »Silve-strska sprava 2000« (Tone Partljič), nastopa KUD Valentin Kokalj - Visoko. 30. januarja 2016 ob 20. uri premiera »Denar z neba (Ray Cooney)«, nastopa dramski odsek PD Štandrež (ponovitev 31. januarja 2016 ob 17. uri). Prodaja vstopnic pri blagajni eno uro pred predstavo. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: 19. decembra ob 20. uri »Slovenska literatura od A do Ž«, igra Lado Bizovičar in v mali dvorani ob 20. uri plesni film INFRA; informacije pri blagajni vsak delavnik 10.00-12.00, 15.00-17.00 in uro pred pričetkom prireditev, tel. 003865-3354016; bla-gajna@kulturnidom-ng.si. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU ob 21. uri: 2. januarja 2016 plesna predstava »La bella addormentata«, nastopa moskovski balet La Classique; informacije po tel. 0481-532317 ali na info@artistiassociatigorizia.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: danes, 18. decembra, ob 17. uri »Novoletna.net« (Gledališče KU-KUC)», ob 20. uri »Pašjon« (Iztok Mlakar), razprodano. 19. decembra, ob 16. uri »Rdeča kapica za znoret« (Gostuje Zavod Ko-mikus, po predstavi obisk Dedka Mraza) ob 20. uri »Grenke solze Petre von Kant« (Rainer Werner Fassbinder); informacije po tel. 0038653352247 ali na blagajna@sng-ng.si. DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 18.40 -21.30 »Star Wars - Il risveglio della forza«. Dvorana 2: 16.30 - 20.20 - 22.15 »Va-canze ai Caraibi - Il film di Natale«; 18.30 »Irrational Man«. Dvorana 3: 16.40 - 20.30 »Irrational Man«; 18.40 - 22.20 »Natale col boss«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 19.45 -22.30 »Star Wars - Il risveglio della forza«. PD SOČA vabi na odprtje razstave Marjana Miklavca danes, 18. decembra, ob 18.30 v galeriji Rika Debenjaka v Kanalu. Predvajali bodo tudi film o kraški dediščini. Razstava bo na ogled do 5. januarja 2016. V GORIŠKEM GRADU je na ogled razstava z naslovom »1915. L'esercito marciava. L'avanzata verso Gorizia«; do 6. januarja 2016 ob ponedeljkih 9.30-11.30, od torka do nedelje 10.0019.00. Prireja Zgodovinsko raziskovalna skupina Isonzo, ki vabi na brezplačne vodene oglede, ki bodo potekali 19. in 27. decembra ob 16. uri z Andreo Spangherom in 6. januarja 2016 ob 16. uri z Brunom Pascolijem; vstop v grad bo v dneh vodenih ogledov brezplačen. V PALAČI ATTEMS PETZENSTEIN na Kornu v Gorici je na ogled razstava »Franco Dugo. Dipingere il silenzio. Opere 1997-2015«; do 31. januarja 2016 od srede do nedelje 10.00-17.00, ob četrtkih 10.00-19.00, vsako prvo nedeljo v mesecu vstop prost. V GORICI: v Fundaciji Goriške hranilnice v Gosposki ul. (Ul. Carducci) 2 je na ogled razstava z naslovom »Soldati - Quando la storia si racconta con le caserme«; do 28. februarja 2016 ob sobotah 15.30-19.00, ob nedeljah 10.00-13.00, 15.30-19.00. Do 10. januarja 2016 je na ogled tudi razstava »Il Cioccolato nella Grande Guerra -Da peccato di gola a genere di con-forto«; vstop prost. Vsako soboto in nedeljo bodo potekali vodeni ogledi razstave ob 17. uri. Izredno bosta razstavi odprti tudi ob torkih in četrtkih 16.00-19.00 od 15. decembra do 5. januarja 2016 in 26. decembra ter 6. januarja 15.30-19.00. V GALERIJI ARS na Travniku v Gorici je na ogled dobrodelna prodajna razstava umetniških del »Umetniki za karitas 2015«. Izkupiček prodanih del bo šel v Sklad Bogdana Žorža za pomoč otrokom. »MIŠKA IZ PARIZA PO KRMINU« je naslov razstave, ki je na ogled v kavarni Massimiliano v Krminu. Marko Vogrič, član Fotokluba 75, razstavlja svoje fotografije posnete s camero obscuro s Pariza in Krmina z mišje perspektive; do 8. januarja 2016, vsak dan 7.30-22.00. V KULTURNEM DOMU V GORICI je na ogled likovna razstava slikarja Evari- sta Ciana; do 20. decembra od ponedeljka do petka 9.00-12.00, 16.0018.00 ter med kulturnimi prireditvami. Informacije Kulturni dom Gorica, Ul. I. Brass 20, tel. 0481-33288, in-fo@kulturnidom.it. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici je na ogled likovna razstava, ki je nastala v sodelovanju z galerijo Rika Debenjaka »Med tukaj in onkraj. Andrej Jemec«; do 23. januarja 2016 ob prireditvah ali po domeni po tel. 0481-531445, info@centerbra-tuz.org. Koncerti GLASBENO VOŠČILO Zadružne banke Doberdob - Sovodnje bo v sredo, 23. decembra, ob 20. uri v Kulturnem domu v Gorici. Nastopil bo ruski zbor iz Sankt Petersburga z gostjo Kristino Frandolič. PEVCI GLASBENE ŠOLE ESCOMA v Varstveno delovnem centru v Novi Gorici (Liskur 23) bodo nastopili danes, 18. decembra, ob 10. uri. BOŽIČNI KONCERT z naslovom »Parole e musica per la Vita« prirejajo goriški krvodajalci ter združenji ADMO in ADO v soboto, 19. decembra, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž v Gorici. Nastopil bo zbor Fil(m)armonica; vstop prost. BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT slovenskega glasbenega ambasadorja miru Giannija Rijavca in godalnega kvarteta z naslovom »Zgodba o miru in ljubezni« bo v soboto, 19. decembra, ob 19. uri v pomniku braniteljem slovenske zemlje na Cerju. V RONKAH: v cerkvi Marije Matere Cerkve bo v soboto, 19. decembra, ob 20. uri božični koncert, ki ga organizira filharmonija Giuseppe Verdi. »GO-GOSPEL 2015«: v Kulturnem domu v Novi Gorici na Bevkovem trgu 4, bo v ponedeljek, 21. decembra ob 20.15 nastopil ameriški ansambel Anania Markey Montague & Fellowship; predprodaja vstopnic v Kulturnem domu, tel. 0481-33288, in-fo@kulturnidom.it. V TRŽIČU: v lokalu Il Carso in Corso na Korzu del Popolo 11 prireja združenje Nuovo Corso iz Tržiča koncert v sklopu niza »Jazz in Progress«: 23. decembra ob 21. uri bo koncert tržaških jazz glasbenikov Formicaio; informacije in rezervacije po tel. 048146861; več na www.ilcarsoincorso.it. Ü3 Obvestila 12. PRIZNANJE KAZIMIR HUMAR: Zveza slovenske katoliške posvete, Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov podeljujejo priznanja na podlagi javnega razpisa za ustvarjalne dosežke, za pomemben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo in za izjemne dosežke pri organizacijskem delu na kulturnem področju. Priznanje lahko prejmejo tisti, ki delujejo v goriškem prostoru. Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra 2015 na naslov: Zveza slovenske katoliške pro-svete - 34170 Gorica, Drevored 20. septembra 85 s pripisom na ovojnico »Predlog za priznanje«. DOBRODELNA SKUPINA ŠTANDREŽ vabi na božično tržnico, ki bo potekala od 21. do 24. decembra na Kor-zu Verdi v Gorici. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem silvestrovanja, da bo v torek, 29. decembra, odpeljal v kraj Corno di Rosazzo avtobus št. 1 - ob 17. uri s trga Medalje d'oro - z Goriščka, nato s postanki pri vagi blizu pevmskega mosta, v Podgori pri telovadnici, v Štandrežu pri lekarni in na Pilošču. Avtobus št. 2 bo odpeljal ob 17. uri iz Jamelj, nato s postanki v Doberdobu, na Poljanah, v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni ter v Štandrežu na Pilošču. Organizatorji priporočajo točnost. PORTRETI STAVB - SPOMINODA-JALSKA AKCIJA: v ponedeljek, 21. decembra, od 10. do 13. in od 15. do 19. ure na železniški postaji v Novi Gorici bodo zbirali spomine in fotografije novogoriških in goriških stavb. Fotografije bodo skenirali in takoj vrnili lastnikom. Z vsakim darovalcem fotografije bodo posneli tudi video spomin. Prireja Kinoatelje. SEKCIJA VZPI-ANPI Dol-Jamlje vabi na »Praznik včlanjevanja« v soboto, 19. decembra, ob 16. uri na sedežu sekcije v večnamenskem centru v Jamljah. Ob priložnosti bo sekcija izdajala izkaznice 2016 ter se s prisotnimi pogovorila o pobudah in proslavah v naslednjem letu. TEČAJE NORDIC WALKING organizira goriška pokrajina, informacije in vpisovanje: ASD Laguna Champ iz Gradeža (tel. 0431-81003, 3319539414), ASD San Lorenzo Sport iz Šlovrenca (tel. 320-4014091, alfredo-piacentini@libero.it), AŠKD Kreme-njak iz Jamelj (tel. 0481-22122, 3356945789, bruno.oretti@libero.it), AŠD Sovodnje (tel. 338-1411463, mbutko-vic@libero.it in tel. 320-419538), združenje Millepiedi iz Tržiča (tel. 3484074126, grazianobortolus@libero.it), združenje Mossa giovane (tel. 3488576492, mossagiovane@gmail.com), pokrajinski AUSER (tel. 348-7535058, simonitmarina@gmail.com in vivet-ta.nonis@gmail.com), Gruppo mar-ciatori dell'Olmo iz Ronk (tel. 3471182875, marciatori.olmo@yahoo,it) in Pro loco iz Turjaka (tel. 335-232166, paolo.buttignon@alice.it). V MIRNU bo v soboto, 19., in nedeljo, 20. decembra, med 10. in 19. uro božični sejem. Predstavljali se bodo ustvarjalci domače in umetnostne obrti. V GALERIJI SPAZZAPAN v palači Tor-riani, Ul. Ciotti 51, bo v nedeljo, 20. decembra, ob 10.30 laboratorij za otroke med 5. in 10. letom starosti z naslovom »Un ritratto da annusare«; informacije in obvezna rezervacija po tel. 0481-960816 ali na galleria.spaz-zapan@gmail.com. SPDG obvešča, da bodo tudi v zimsko-športni sezoni 2015-16 potekali tečaji alpskega smučanja za začetnike in nadaljevalni tečaji. Začeli se bodo predvidoma 16. januarja, zaključili 21. februarja 2016. V primerjavi z lani, bodo tečaji potekali ob sobotah in nedeljah, prirejajo pa se v sodelovanju s smučarskim klubom Brdina. Tečaji bodo v kraju Forni di Sopra, celodnevni. Možnost avtobusnega prevoza. Prijave bodo sprejemali na sedežu društva, Verdijev Korzo 51/int., 22. in 29. decembra ter 8. januarja 2016, vsakokrat med 18. in 20. uro. AGENCIJA ZA PRIHODKE sporoča, da bodo 24., 30. in 31. decembra uradi v Gorici (Korzo Italia 157) in v Tržiču (Ul. Ceresina 1) odprti samo v jutranjih urah med 9. in 13. uro. Prireditve AŠZ DOM vabi na novoletno akademijo, ki bo v torek, 22. decembra, ob 19. uri v telovadnici Kulturnega doma. Nastopili bodo otroci športnega vrtca, mikro basketa, minibasketa in cheer-leading. Gost večera bo skupina che-erleadinga športnega društva Twist iz Nove Gorice. KD SKALA GABRJE vabi na božičnico v soboto, 19. decembra, ob 19.30 v društveni dvorani v Gabrjah. Sodelujejo otroški pevski zbor Kulturnega društva Sovodnje pod vodstvom Valentine Nanut, dekliški pevski zbor Jezero iz Doberdoba pod vodstvom Daria Bertinazzija in domači moški zbor Skala Gabrje pod vodstvom Zulejke Devetak. Kulturni večer bodo z recitacijami povezovali gabrski otroci, ki jih je za to priložnost pripravila Jana Pečar. MAŽORETNA SKUPINA KRAS vabi v soboto, 19. decembra, ob 16. uri v občinsko telovadnico v Doberdobu na »Plesno revijo za voščilo«. Nastopajo mažoretke iz Doberdoba, skupine mažoretk iz Prvačine, skupina otrok, ki obiskujejo tečaj flavte godbe na pihala Kras, kulturno športni klub 65 Solkan in country skupina »Wild Turkey« iz Trsta. V FARI: v astronomskem observatoriju (Strada Colombara, 11) bosta danes, 18. decembra, ob 20.30 dve predavanji: »Benessere radioattivo: rein-terpretare la scienza per creare una moda« Gaie Canal in »Come si face-va l'astronomia senza telescopio?« Andrej Brešana. Predstavili bodo tudi publikacijo »Lunario 2016«; več na www.ccaf.it,info@ccaf.it, tel. 0481888540; vstop prost. ZGODOVINSKI ROKOVNIK Agenda storica di Gorizia 2016 bo predstavljen danes, 18. decembra, ob 18. uri v prostorih UGG v Ul. Rismondo v Gorici. V MEDIATEKI UGO CASIRAGHI v Gorici bo v soboto, 19. decembra, ob 15. uri animirano branje in mini-delav-nica z naslovom »Mali princ« na temo animiranega filma, ki ga bodo vrteli v kinodvoranah od 1. januarja 2016. Udeležencem delavnice bodo podarili kupon za ogled filma na znižani ceni 4 evrov in dodatno presenečenje. Ob 16. uri bo možnost ogleda animiranega filma v goriškem Ki-nemaxu »Il viaggio di Arlo« z znižano vstopnina 3 evrov. PRAZNIK MIRU IN PRIJATELJSTVA bo v nedeljo, 20. decembra, ob 15. uri v cerkvi v Štandrežu. Sledila bo družabnost na trgu pred cerkvijo. AŠZ OLYMPIA Gorica vabi na telovadno Božičnico »Čarobni Božič« v ponedeljek, 21. decembra, ob 17. uri v telovadnici AŠZ Olympia na Drev. 20. septembra 85 v Gorici. Nastopajo deklice in dečki predšolske skupine Gymplay, deklice športne ritmične gimnastike, dečki orodni telovadci, športno plesne skupine Olympia. AŠD SOVODNJE vabi igralce, njihove starše ter simpatizerje društva na božičnico v sredo, 23. decembra, ob 17. uri v telovadnici v Sovodnjah. M Izleti POHOD PRIJATELJSTVA, bo v nedeljo, 20. decembra, ob 17. uri. Start pohoda je v Mirnu pri Grapcu, od tam bodo pohodniki šli skozi Miren, se ustavili pri mostu čez Vipavo, nadaljevali v Rupo in končali pri Grapcu. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno. Prirejata KD Stanko Vuk Miren - Ore-hovlje in KS Miren. TABORNIKI RODA ODPORNE ŽELVE Anhovo vabijo na nočni pohod danes, 18. decembra, v sodelovanju s Turističnim društvom Korada Deskle -Anhovo organizira 4. zimski nočni pohod, ki bo potekal od Kanala do Deskel. Start bo ob 20. uri na železniški postaji v Kanalu, cilj na taborniškem prostoru v Gorenjih Desklah. Prijava pri Milanu (00386-31321398), Valter (00386-31610938). Obvezna je zimska pohodniška oprema in naglavna lučka, baterija ali bakla, pohod bo v vsakem vremenu. Ob zaključku bo poskrbljeno za toplo pijačo in topel obrok. 0 Mali oglasi ODDAMO V NAJEM v južnem predmestju Gorice opremljeno stanovanje z dvema spalnicama, samostojnim ogrevanjem in hlajenjem ter parkiriščem; tel. 0481-522206. ODDAMO dva meseca stare psičke majhne rasti; tel. 320-4518706. PRODAJAM akacijeva drva in Ekstra deviško oljčno olje tel. 0481-390238 ob uri obedov. Pogrebi DANES V ZAGRAJU: 12.00, Dino Mo-relli (iz tržiške bolnišnice) v kapeli v Ul. Vittori, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 11.00, Antonietta Pavan por. Zessar, blagoslov v kapeli bolnišnice, sledila bo upepelitev; 11.00, Alessandra Caccia vd. Coda, blagoslov v kapeli bolnišnice, sledila bo upepelitev. 1 8 Petek, 18. decembra 2015 MNENJA, RUBRIKE / ZARISCE Božič v zaporu Andrej Berdon 8. januarja 2013 je Evropsko sodišče za človekove pravice obsodilo Italijo na stotisoč eurov odškodnine zaradi nehumanega ravnanja z obsojenimi na zaporno kazen. Rekurz je vložilo sedem kaznjencev iz zaporov v Bustu Arsiziu in Piacenzi, prvi podpisnik je bil obsojenec Torregiani, odtod naziv »sodba Torregiani«. Evropsko sodišče je kmalu ugotovilo sistemske pomanjkljivosti italijanskega zaporniškega sistema. Obsojenci so se pritožili nad premajhno površino bivanjskega prostora v celicah. V sobi, ki je merila devet kvadratnih metrov, so živeli trije kaznjenci. Posameznik je imel na voljo tri kvadratne metre za celodnevno bivanje v enem in istem prostoru. Uporabna površina je v resnici manjša, saj polnijo celico postelje, omara, skupno stranišče in kotiček za kuhanje. Kaznjenci so dejansko morali ves dan ležati, tu pa tam so si lahko »raztegnili« ude. V celicah je po več mesecev primanjkovalo tople vode, slabo je bilo prezračevanje, zaradi železnih okvirov na oknih pa je bila sončna svetloba nezadostna. Pritožniki so se sklicevali na kršitev 3. člena Evropske konvenk-cije za človekove pravice, po katerem ne sme biti nihče podvržen mučenju ali nečloveškemu ravnanju. Sodišče je presodilo, da je opisano stanje popolnoma v nasprotju s 3.členom. Preobljudenost zaporov je že dolgo let temeljni problem italijanskega kazenskega sistema, na katerega je v svojih novoletnih nagovorih dosledno spominjal bivši predsednik Napolitano. Odvzem prostosti je najhujši ukrep, ki ga lahko izreče kazensko sodišče. Bivanjski pogoji v zaporih bi morali biti vsaj znosni, če že ne dostojni. Smisel kazenskega preganjanja ni le izrek kazni, ampak postopno vključevanje krivca v normalno življenje. Tako trdi razsvetljena pravna veda od Beccarije dalje. Kazni ne smejo biti take, da bi nasprotovale človečanskemu čutu, temveč morajo težiti k prevzgoji obsojenca. Tako določa člen 27 italijanske Ustave. Država ima pravico jemati posamezniku svobodo, nalaganje dodatnih muk pa je nesmiselno in krivično. Po sodbi Torregiani bi bilo treba zapornikom omogočiti delo, študij, vsaj enourni oddih na odprtem, dostojne bivanjske pogoje, prostor za razvedrilo in stik z družino. Italijanski pravni red sicer vsebuje predpise, ki naj bi zagotavljali kaznovanje v človeka vrednih pogojih. Po členu 16. zakona 354 iz leta 1975 bi morali imeti celice primerno površino, ozračenje in svetlobo, kaznjenci naj bi v njih lahko delali in brali, prenočevali pa naj bi v enoposteljnih sobah. Higijenske razmere naj bi jamčile diskretnost in dostojanstvo. A to je le črka zakona, realnost je povsem drugačna, kakor ugotavlja Evropsko sodišče. V italijanskih zaporih bi lahko prebivalo največ 45.000 kaznjencev, v resnici pa je zaprtih 70.000 ljudi. Tolikšna preobljudenost je nevzdržna in povzroča v kaznjencih in zaposlenih hude napetosti. Od leta 2000 do leta 2014 je samomor storilo 885 obsojencev, 2485 pa jih je v zaporu umrlo. Zelo zgovorno je tudi dejstvo, da si je v istem obdobju vzelo življenje 100 zapornih stražnikov. V italijanskih ječah se dolgo let odvija tiha tragedija, ki se tu pa tam pojavi na časopisnih straneh, nato spet tone v pozabo. Prav gotovo je med kaznjenci kar nekaj težkih kriminalcev, ki so si zaslužili dolgoletni ali celo dosmrtni odvzem svobode. Veliko pa je tudi malih zločincev, ki se niso hudo pregrešili nad sočlovekom. Vse več je prišlekov iz tujine, posebno Afričanov in Azijcev. Je res potrebno vsakega obsojenca zapreti? Pravna stroka se vse bolj zavzema za alternativne ukrepe, kakršen je npr. hišni pripor. Tu se pojavi ugovor, da obsojenec iz hišnega pripora zlahka zbeži. Leta 2000 je Parlament sprejel zakon o t.im. elektronski zapestnici, ki jo je mogoče natakniti na gleženj in tako izslediti ubežnika iz hišnega pripora. Ta pripomoček bi razbremenil zaporne strukture in olajšal življenje zapornikov, med katerimi je kar nekaj mater z majhnimi otroki. A tu se je zataknilo. Država je sklenila pogodbo s podjetjem Telecom za dobavo zapestnic. Za ceno enajst milijonov eurov letno pa je Telecom dobavil le štirinajst zapestnic na leto! Zaradi tega se to inovativno sredstvo za humano prestajanje kazni doslej ni uveljavilo. To je svojevrstna kršitev človekovih pravic: sodnik odredi aplikacijo zapestnice, a ker jih Telecom nima, mora dotični obsojenec v ječo. Če bi bila zapestnica na razpolago, pa bi lahko obsedel v hišnem priporu. Pred leti sem obiskal Tržaški zapor kot član posebne komisije tržaške občine. Pospremili so nas v celico, v kateri je bilo priprtih šest ljudi. Ob pogradih, omaricah in drugem pohištvu ni bilo prostora niti za nekaj sklec ali trebušnjakov. Predstavljal sem si, kako je sploh mogoče preživeti več let v tako majhnem prostoru. In vendar kaznjenci preživijo, tako v Trstu kot v drugih strukturah, kjer so razmere hujše, tako v Italiji kakor tudi v drugih evropskih državah. Kakovost življenja v neki državni skupnosti se meri tudi po urejenosti zaporov, saj so tudi obsojenci nositelji človekovih pravic. Številni bodo Božič in silvestrovo preživeli v ječi. Tudi v našem mestu. Naj jim leto 2016 prinese lažje življenjske pogoje. špeter - Večer o beneškem partizanskem junaku Marku Redelonghiju »Tu ni bilo svobode, veliko smo trpeli in nismo smeli govoriti slovensko« ŠPETER - V Nadiških dolinah je Vsedržavno združenje partizanov Italije Anpi zelo aktivno, njegove pobude pa so deležne velikega zanimanja. Tako je bilo tudi na večeru, ki so ga posvetili beneškemu junaku Marku Redelonghiju, partizanu iz vasi Zapotok v občini Podbonesec. Beneški Vzpi - Anpi, ki ga vodi Daniele Golles, se namreč zavzema za to, da bi čim več ljudi, in še posebno mlade generacije, izvedelo kaj več o odporniškem gibanju v Nadiških dolinah oziroma o domačih partizanih. Eden takih beneških herojev, ki so žrtvovali svoje življenje v boju proti nacifašizmu, je bil tudi Redelonghi. Njegovo življenjsko zgodbo so zbrani v dvorani špetrskega občinskega spoznali preko pripovedovanja Emilie Marie Fe-letig iz Arbeča in Redelonghijeve svakinje Vere Kramar iz Podbele. Njuni pričevanji so pri Anpiju posneli, obe gospe pa sta se vsekakor udeležili tudi večera v Špetru. Marko Redelonghi se je rodil leta 1912. Zrasel je v politično napredni in narodno zavedni družini. Takrat so bili vsekakor težki časi, je povedala gospa Emilia Maria, ki je v Benečijo prišla iz Francije, ko je bila stara šestnajst let. »Tu ni bilo svobode, veliko smo trpeli in nismo smeli govoriti slovensko.« Redelonghi je s partizani prvič stopil v stik in jim pomagal, ko je sodeloval pri gradnji elektrarne v Trnovem pri Kobaridu. Fašisti so ga leta 1942 aretirali in ga nato odvedli v Kalabrijo. Po kapitulaciji Italije je zbežal in se pridružil beneškim partizanom. Januarja 1944 je že postal komandat II. bataljona Briško-beneškega odreda. Njegova najbolj pogumna akcija je bil napad na nemško letališče Belvedere pri Vid- Tudi o nastanku odporniškega gibanja v Benečiji in Posočju mu marca 1944. Uničili so devet letal, dva tovornjaka in avtomobil. Nekaj dni kasneje so Nemci napadli bataljon v bližini Robedišča. Redelonghi je bil ranjen, tako da so ga partizani prenesli v Mažerole, kjer je zanj skrbel duhovnik, je povedala gospa Vera. Nemci pa so Redelonghija na vsak način hoteli ujeti in so ga iskali vsepovsod. Zato so ga partizani prenesli v Breginj, k družini s petimi otroki. Tudi od tod se je moral umakniti. »Na koncu ga je izdala neka gospa, ki ga je videla v gozdu in to sporočila duhovniku, ta pa je vest posredoval Nemcem. Petega maja so nam povedali, da je Marko padel.« V resnici se je Redelonghi sam ustrelil, ker ni hotel, da bi ga Nemci ujeli živega. Sovražniki pa ga niso spoznali, tako da so mislili, da je še živ. Zato so nekaj dni kasneje šli k njegovemu očetu, da bi od njega izvedeli, kje je. Ker jim ni povedal ničesar, so ga ustrelili. Redelonghi je pokopan na Sedlu pri Breginju. Leta 1951 je bil odlikovan z redom narodnega heroja. V Špetru je tekla beseda tudi o nastanku odporniškega gibanja v Benečiji in Posočju ter o svobodni partizanski ko-bariški republiki, pod katero je spadalo tudi ozemlje Nadi-ških in Terskih dolin ter Rezije. Organizatorji so prebrali pismo načelnika upravne enote Tolmin in odličnega poznavalca zgodovine Zdravka Likarja, ki je posredoval vrsto zanimivih podatkov. Na zelo zanimivem večeru, na katerem je beneške in partizanske pesmi pel mešani zbor Nediške doline pod vodstvom Davida Tomasetiga, je padel tudi predlog, da bi Planinsko društvo iz Kobarida in Planinska družina Benečije skupaj organizirala spominski pohod po poti Marka Redelonghija od Za-potoka do Breginja. (NM) TDD predstavlja nocoj o pariški podnebni konferenci in energetski neodvisnosti TRST - Nocojšnja oddaja TDD Predstavlja, ki je na sporedu ob petkih ob koncu slovenskega televizijskega dnevnika na mreži Rai 3 bis, bo tokrat posvečena konkretnim možnostim, da omejimo globalno segrevanje, kot veleva tudi dogovor, sprejet na podnebni konferenci v Parizu. Helena Jovanovič je v studio povabila Boža Dukica iz Kranja. Gre za pravnika, ki se že nekaj desetletij v različnih vlogah ukvarja z obnovljivimi in trajnimi energetskimi viri. V preteklosti je bil tudi član stranke Zelenih, še danes je dejaven pri organizaciji Alpe Adria Green, je ustanovitelj Združenja za energetsko neodvisnost Slovenije ter sodeluje pri številnih naravi prijaznih projektih. Oddaja, ki jo je zrežirala Loredana Gec, se bo pričela okrog 20.50. Ponovitev bo v sredo, 23.12. pred večernim televizijskim dnevnikom. PISMA UREDNIŠTVU Vlada nas je opeharila za 600 tisoč evrov Pred kratkim ste objavili vest, da je Renzijeva vlada obljubila Slovencem letni prispevek 10 milijonov evrov. Sledili so navdušeni komentarji. Ne glede na to, da se je prvotna vsota v 14 letih zaradi inflacije razvrednotila za skoraj tretjino in bi jo morala država vsaj občasno prilagoditi, moramo ugotoviti, da se določilo 27 člena začitnega zakona št.38 iz leta 2001 še vedno ne spoštuje. Tam je namreč zapisano, da se manjšini dodeli letni prispevek 20.567.000.000 lir, kar znaša po uradni menjavi 10.621.969 evrov. Vlada nas je torej opeharila za 622 tisoč evrov, kar v treh letih finančnega programiranja 2016-1019 znaša 1.866.000 evrov. Kaj bi lahko Slovenci naredili s tem denarjem, ki nam ga država po zakonu dolguje, si lahko kar sami predstavljamo. Stojan Spetič Pogovor o referendumu Z Ivanom sva že vrsto let dobra znanca. V teh dneh se pač nisva mo- gla izogniti pogovorom okrog referenduma. Večkrat sva se že menila tudi o težavah, ki jih ima katoliška cerkev zaradi celibata in istospolno usmerjenih duhovnikov. Povedal mi je, da nima nič proti homoseksualcem oz. lezbijkam, po njegovem se lahko tudi poročijo. Nikakor pa ne more sprejeti stališča, da bi lahko posvojili otroka. Vprašal sem ga, kaj pomeni, da nima nič proti istospolno usmerjenim. Lepo mi je razložil in zaključil z mislijo, da so lahko čisti v redu ljudje, običajno dobri in slabi, kakor vsi. Nekaj jih celo pozna. Seveda sem ga vprašal, zakaj bi jim potemtakem odvzel pravico do otrok. Odgovoril je takoj in odločno. Ker to pač ni naravno! Ker bi otroke vzgajali v nove homoseksualce. Ker je to izprijeno. Ker bi to ne bila prava družina! Ko sem mu omenil, da so isto-spolno usmerjeni ljudje praviloma rojeni v običajnih družinah in jih vzgajata oče in mati, imajo brate in sestre, je zmajal z glavo in poudaril, da pa mora biti za njihovo homoseksualnost še kakšen vzgib. Omenil je tudi modo, da je pač ponekod to moderno, ni pa naravno! To so po njegovem kaj čudne družine. Ntfi Kako pa to, da imajo duhovniki, ki so zapriseženi celibatu, tudi otroke? Največkrat so bili rojeni iz ljubezenske zveze med duhovnikom in žensko, a normalnega družinskega življenja ne smejo živeti. Celo kaznovani so. Iz duhovniškega stanu pa izstopijo le nekateri. Kakšen obraz imajo zagovorniki takšne »družine«? Ustrašil sem se. Morda sem bil preoster. Ivan pa mi ni zameril, a tudi tokrat ni čakal z odgovorom. Rekel mi je, da dobro poznam njegovo stališče. On bi ukinil celibat, kdor pa želi, naj lepo v njem ostane. Ko sva odhajala vsak na svoj dom, sem ga mimogrede vprašal, kako bo glasoval. Odvrnil mi je, da bo obkrožil PROTI. Ker spoštuje družino in otroke. Jaz pa tudi nisem mogel molčati. Obkrožil bom ZA, iz istega razloga. Radivoj Pahor Petek, 18. decembra 2015 1 Q Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorskl.eu E nogomet - Osmina finala italijanskega pokala Udinese izpadel Po vodstvu Furlanov zmaga Lazia - Milan v gosteh premagal Sampdorio RIM/GENOVA - Po sredinim slavju v turinskem pokalnem derbiju je Juventus včeraj izvedel za nasprotnika v četrtfinalu. To je rimski Lazio, ki je po preobratu v drugem polčasu premagal Udinese. Po uravnovešenem prvem polčasu so prvi povedli videmski nogometaši s Konejem, ki je v 22. minuti drugega polčasa s polovičnimi škarjicami premagal albanskega vratarja Lazia Berisho. Veselje Videmčanov pa je trajalo zelo malo. Že tri minute kasneje, v 25. minuti, je po zapleteni akciji v kazenskem prostoru Udineseja izenačil Matri. Vodstvo je Lazio dosegel v 39. minuti s Cataldijem, ki je najhitreje potisnil v mrežo odbito žogo po strelu moštvenega kolega Konkoja. Slednji pa je bil v trenutku strela v dvomljivem položaju. Udinese je od 32. minute drugega polčasa igral tudi z nogometašem manj, saj je Colantuono opravil vse tri menjave preden bi se poškodoval Aguirre. Udinese v nadaljevanju ni bil več nevaren, medtem ko bi Lazio lahko dosegel še tretji gol. Zmage se je veselil predvsem trener Lazia Pioli, ki mu je po skromnih nastopih v prvenstvu že grozila odpoved. Lazio je namreč v A-ligi brez zmage že 7 krogov. Sinočnja tekma med Sampdorio in Milanom v Genovi se je končala z zmago Milančanov z 2:0. V polno sta zadela Niang in Baca. Srbski nogometaš Lazia Sergej Milinkovič in Giovanni Pasquale (Udinese) ansa zsšdi - Predstavili ga bodo v sredo na Oberdankovem trgu v Trstu Prihaja drugi avtobus 151 Na desni stranici novega avtobusa so fotografije: Kristiana Vidalija, Lorisa Maniaja in Tee Ugrin zssdi Od srede prihodnjega tedna bomo Slovenci v Italiji, ne samo športniki, še bolj razpoznavni. Po Sloveniji in Italiji (in tudi drugje) bo začel krožiti še drugi avtobus postojnskega podjetja Edo Tours, na katerem bodo fotografije slovenskih športnikov v Italiji. Avtobus bomo odslej imenovali kar »avtobus ZSŠDI«, kot se je izraz že udomačil v medijskih in športnih krogih. »Da bi uredili še drugi avtobus in ga polepili s fotografijami naših športnikov, so nam predlagali kar v podjetju Edo Tours iz Postojne. Prišli so do zaključka, da smo s to marketinško potezo zadeli v polno in prvi avtobus ZSŠDI je postal na Primorskem pravi hit. Vsi ga poznajo in za društveni izlet v Rim ga je želelo najeti tudi neko društvo upokojencev iz Ljubljane,« je povedal predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji Ivan Peterlin in dodal: »To nam je povedal lastnik podjetja Uroš Žagar.« »Avtobus je hkrati neke vrste potujoče oglaševalno sredstvo. Na njem smo polepili imena šestih pokroviteljev, ki podpirajo pobudo. Prostor pa bo tudi za ostale,« je dejal tajnik ZSŠDI Martin Maver, ki nam je pokazal projekcijo novega avtobusa. »Na eni stranici bodofotografije plavalca Kristiana Vidalija, odbojkarja Lorisa Maniaja in telovadke Tee Ugrin. Na drugi pa jahačice Irine Pockar, gorskega tekača Tadeia Pivka in motociklista Mitje Emilija. Avtobus bo še bolj razpoznaven, ker bodo fotografije in logotipi pokroviteljev na oranžni podlagi. Na njem bo tudi velik napis z našim geslom Skupaj zmoremo.« »Naša društva bodo tako imela na razpolago še dodatno prevozno sredstvo, ki ga bodo lahko sicer uporabljali tudi drugi (kulturna društva itd.). Za pokrovitelje iz Slovenije smo zanimivi, ker bo avtobus vozil po severni Italiji. Medtem ko je za italijanske pokrovitelje zanimiv, ker bo večji del voženj opravil v Sloveniji,« je še dodal Peterlin. Avtobus bodo javnosti in športnikom predstavili v sredo ob 18.30 na Ober-dankovem trgu v Trstu pred tržaškim knjižnim središčem. Za grafično oblikovanje avtobusa so poskrbeli uslužbenci grafičnega podjetja Cubus Grafika. (jng) DZP doo-PRAE srl 2015 ©Vse pravice pridržane tisoč kilometrov je doslej že prevozil prvi »avtobus ZSŠDI« postojnskega podjetja Edo Tours. »Krožil je po severni Italiji, Sloveniji, Hrvaški, Avstriji, pa vse tja do Berlina in Barcelone,« je povedal predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin. Pred kratkim so se v Verono, na srečanje vseh klubov, ki sodelujejo s Chievom, odpeljali tudi mladi nogometaši Krasa. Tudi »Športna voščilnica« Združenje slovenskih športnih društev v Italiji bo novi (drugi) avtobus ZSŠDI predstavilo javnosti v sredo, 23. decembra, ob 18.30 na Oberdankovem trgu v Trstu. »Avtobus bodo parkirali pred tržaškim knjižnim središčem,« je napovedal novi sodelavec ZSŠDI Ev-gen Ban, ki bo vodil sredino družabno prireditev. Ob tej priliki bodo športniki nazdravili s ... »Športno voščilnico 2015«. Sodelovala bosta tudi radijska »radioaktivca« Boris Devetak in Marko Sancin. Podjetje Cubus Grafika včeraj na delu v Postojni martinmaver Levo stranico avtobusa pa krasijo fotografije: Mitje Emilija, Tadeia Pivka in Irine Pockar zssdi APrimorski ~ dnevnik nogomet - D-liga Triestina uradno v lasti Favarata Podjetnik iz Veneta Silvano Favara-to je po enodnevni zamudi predložil ustrezno dokumentacijo za prevzem tržaškega nogometnega kluba. Favarato je tržaškemu stečajnemu sodišču predstavil tudi jamstvo v višini 500 tisoč evrov. Formalno je Favarato preprečil propad Triestine, sicer kluba Unione 2012, in se tako obvezal, da bo poravnal vse dolgove društva. Favarato je v četrtek preko elektronske pošte predložil dokumentacijo s poročilom brokerja iz Abiategrassa, ki so ga stečajni upravitelji ocenili kot nepopolno, včerajšnje dopolnilo pa naj bi odstranilo katerikoli dvom verodostojnosti. Nov lastnik je kljub vsemu še vedno v primežu nezaupanja navijačev, saj njegova zapletena izkušnja na čelu nogometnega kluba Uniona Quinta jih ne navdaja z optimizmom. Triestina kljub vsemu nadaljuje z nastopi v prvenstvu državne D-lige. To nedeljo bo gostovala v Benetkah. Kdo bo nogometaše vodil s klopi, ni znano, saj je dosedanji vršilec trenerskih dolžnosti, trener vratarjev Elio Roncelli že napovedal umik iz funkcije glavnega trenerja. ACH Volley nemočen GDANSK - Odbojkarji ACH Volleyja (na Poljsko je odpotoval tudi Jernej Ter-pin) so v četrtem krogu skupine F lige prvakov v gosteh z 0:3 (-19, -17, -23) izgubili proti poljski ekipi Lotos Atom Gdansk. ACH Volley bo svojo naslednjo tekmo v ligi prvakov igral 21. januarja, ko bo v dvorani Stožice gostil Vojvodi- Odslovili Mourinha LONDON - Portugalec Jose Mourinho ni več trener angleškega prvoligaša in branilca naslova prvaka Chelseaja. V tej sezoni gre Londončanom slabo: na 16 tekmah so doživeli kar devet porazov. Barcelona v finalu YOKOHAMA - Barcelona je drugi finalist klubskega svetovnega prvenstva na Japonskem. V polfinalu v Yokohami je slavila proti azijskim prvakom Guagz-houja Evergranda, s 3:0. Barcelona se bo v nedeljskem finalu pomerila z južnoameriškim prvakom, River Platom iz Buenos Airesa. Svetovna liga v Sloveniji LJUBLJANA - Slovenska moška odbojkarska reprezentanca, ki se je z zmago v evropski ligi letos prvič uvrstila v svetovno ligo, bo igrala v tretjem kakovostnem razredu. V njem je 12 reprezentanc, prvega od dveh turnirjev, ki bosta določila udeležence zaključnega turnirja, bo med 17. in 19. junijem prihodnje leto gostila Slovenija. Biatlonci na Pokljuki POKLJUKA - Nemec Simon Schempp je osvojil sprintersko tekmo na Pokljuki. Z 10-kilometrsko progo je opravil v 23:05,2 minute in za 15,2 sekunde ugnal norveškega veterana 41-letnega Oleja Ei-narja Bjoerndalna. Jakov Fak je bil šele 36.. Danes se bodo ob 14.30 na pokljuško progo podale še biatlonke. ALPSKO SMUČANJE - Smučarji se bodo danes pomerili na superveleslalo-mu Val Gardeni (12.15); v Val d'Isem se bodo smučarke: svetovni pokal, super-kombinacija s smukom ob 10.30, ob 14.00 slalom. KOŠARKA - Evroliga: Bamberg - Sas-sari 86:54. 20 Petek, 18. decembra 2015 ŠPORT / Katrin Don odstopila Alpska smučarka openske Brdine Katrin Don, ki tekmuje z deželno ekipo, je včeraj nastopila na mednarodnem tekmovanju FIS na juž-notirolskem Kreuzbergpassu. Na precej oslabljeni snežni podlagi (nastopila je s številko 43) je Donova v drugem spustu odstopila. »Tokratni nastop mi je povsem spodletel. Naletela sem na črni dan. Tudi v prvem spustu nisem smučala dobro,« je priznala Donova, ki bo danes znova tekmovala v slalomu. »Razmere na smučišču pa so vsak dan slabše, saj snega ni in temperature so neobičajno visoke.« :v i, j h ,h lih Sovodnje ob 100 evrov V predbožičnem času so bili nogometaši bolj disciplinirani. Disciplinska komisija deželne nogometne zveze ni kaznovala nobenega nogometašev iz vrst slovenskih društev, ki nastopajo v 1. amaterski, promocijski in elitni ligi. Kaznovano pa je bilo nogometno društvo Sovodnje, in sicer zaradi žalitev svojih privržencev na račun sodnika v drugem polčasu nedeljskega derbija z Bregom. Vodstvo So-vodenj bo moralo plačati denarno kazen v višini 100 evrov. pogovor z načelniki komisij zsšdi (5) - Walter Kalc (nogometna komisija na Tržaškem) Trenerji in reprezentanca Doslej smo intervjuvali načelnike komisij ZSŠDI: Daniela Ciocchi (odbojka, Trst), Andrej Vremec (košarka), Sabina Slavec (smučanje) in Mateja Nanut (odbojka, Gorica). Tokrat je na vrsti načelnik tržaške nogometne komisije Walter Kalc. »Ko je propadel projekt Pomladi, je tudi nogometna komisija ZSŠDI nekako zašla v krizo,« se je spominjal Walter Kalc, ki vodi komisijo nekaj mesecev. »Neuradno pa sem mesto načelnika prevzel že spomladi, ko so me predlagala in podprla vsa nogometna društva na Tržaškem,« je dejal odbornik in spremljevalec Gaje. »Izbrali so me, ker delujem pri Gaji, saj lahko tako predlagam in načrtujem, ne da bi pri tem imel določen konflikt interesov. Katere so prioritete nogometne komisije ZSŠDI? Na nogometnem področju imamo predvsem veliko težav s pomanjkanjem domačih slovenskih trenerjev. Spodbujati moramo, da domači nogometaši obiskujejo trenerske tečaje in izpopolnjevanja ter polagajo trenerske izpite. Zavedamo se, da bi morale vse naše mladinske ekipe imeti slovenske trenerje, saj je jezik poglavitno vprašanje. Od ostalih se namreč razlikujemo prav zaradi jezika. Nogometna komisija mora obenem skrbeti za organizacijo mladinskih turnirjev in skupnih poletnih priprav. Na primer? Februarja bomo organizirali tradicionalni Pokal ZSŠDI v starostnih kategorijah cicibanov in malih prijateljev. Še ne vemo za točen datum in lokacijo. Spomladi se bomo tudi sestali, da bi planirali skupne poletne priprave za mladinske ekipe v Sloveniji. Imamo pa tudi druge ideje. Kar naštejte jih. Želimo sestaviti nogometne reprezentance, tako s tržaškimi kot goriškimi slovenskimi igralci, ki bi nastopali na poletnih turnirjih. Potemtakem bi lahko načrtovali tudi nastop na Europeadi, to se pravi evropskemu prvenstvu manjšin. Prihodnje leto bo v Bocnu, kjer bo nastopila tudi selekcija koroških Slovencev. Zanimivo. Ideja je dobra. Ta bi lahko bil eden izmed ciljev. Obenem želimo, da bi bila nogometna komisija ZSŠDI tudi neke vrste skupni imenovalec, do katere bi se naša društva obrnila, ko bi potrebovala nasvete za nakup opreme, medicinske stori- □ Obvestila Ali bosta nekega dne Goran Kerpan (Vesna) in Stefano Simeoni (Kras) igrala skupaj v članski reprezentanci Slovencev v Italiji? fotodamj@n tve in drugo. Mi bi svetovali društvom in jih seveda usmerjali. Kot načelnik komisije ste »super par-tes«. Kako bi ocenili odnose med posameznimi klubi? V določenih trenutkih se je komunikacija med nekaterimi klubi skrhala, če že ne prekinila. Trend je znova bolj pozitiven. Nekaj časa so bili res odnosi napeti. Tačas pa gre na bolje. Pogovori med predsedniki so konstruktivni. Prepričan sem, da se bodo še izboljšali. Moramo stremeti po tem, saj je sodelovanje edina možna pot za uspešno delovanje. Jan Grgič Walter Kalc: bančni uslužbenec in spremljevalec Gaje Walter Kalc (letnik 1963) - doma s Padrič, stanuje pa v Boljuncu - je bil nekoč nogometaš gropajsko-pa-driške Gaje, pri kateri zdaj sodeluje kot odbornik oziroma spremljevalec članske ekipe v 2. AL. Po poklicu je bančni uslužbenec. Rad igra tenis, čeprav tačas, zaradi poškodbe, v glavnem kolesari. košarka - V deželni C-, D- in promocijski ligi Breg pred domačim občinstvom Kontovel, Sokol in Dom že drevi ŠZ BOR Gimnastični odsek vabi na tradicionalno Božično akademijo, ki bo v nedeljo, 20. decembra, ob 14.00 v Veliki dvorani Bojana Pavletiča na Stadionu 1. maja v Trstu. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM in ZSŠDI vabita na Novoletni plesni festival, ki bo v nedeljo, 20. decembra, ob 17.00 v telovadnici Ervatti pri Briščikih. ŠZ OLYMPIA vabi v ponedeljek, 21. decembra, ob 17. uri na telovadno božičnico »Čarobni ... božič«, ki bo v telovadnici Spacapan v Gorici. ŠD SOKOL bo v ponedeljek, 21. decembra, organiziralo ob 18. uri v nabrežinski telovadnici tradicionalno božičnico. Vabljeni vsi starši, prijatelji in sorodniki Sokolovih atletov. Na programu je predstavitev in razdeljevanje koledarja za leto 2016, ki ga je Sokol sestavil ob priliki 50-letnice ustanovitve društva. SHINKAI KARATE KLUB vabi v torek, 22. decembra, na društveno božičnico, ki bo v občinski telovadnici v Zgoniku ob 18. uri. NK KRAS REPEN vabi v torek, 22. decembra, ob 18.00 na društveno božičnico v občinsko telovadnico v Repen. ŠZ DOM organizira v torek, 22. decembra, z začetkom ob 19. uri, v telovadnici Kulturnega doma (ul. Brass, 20 - Gorica, Italija) tradicionalno novoletno telovadno akademijo SZ Dom. V deželnih košarkarskih ligah je že napočil čas za zadnji krog v letošnjem sončnem letu. Breg je edini izmed naših predstavnikov, ki se bo poslovil od svoje publike na domačih tleh. Varovanci trenerja Krašovca bodo odigrali trinajsti krog rednega dela prvenstva v C-ligi silver jutri ob 20.30 v Dolini proti moštvu Bluenergy Group, ki zaseda tretje mesto na lestvici z osmimi porazi in tremi zmagami. Breg si torej ne sme privoščiti spodrsljajev, če želi še naprej samevati na vrhu lestvice, hkrati pa doseči že deseto zaporedno zmago in tako zaključiti na najboljši način leto 2015. Zmago bo v gosteh lovil tudi Bor Radenska, ki bo ob 19.30 nastopil proti Fagagni. Domači Blue Service je doslej zbral štiri zmage, Bor pa bo moral popraviti slab vtis iz prejšnjega kroga, čeprav tudi tokrat ne bo računal na izključenega Basileja. V deželni D-ligi bosta tako Kontovel kot Sokol igrala že danes. Varovanci trenerja Vatovca, po zanesljivi torkovi zmagi proti Termoidraulici Cutazzo, bodo že danes ob 21. uri v Perteolah (v prvem delu prvenstva je Sokol zmagal 75:71) ciljali na dve točki, s katerima bi zaključili sončno leto na vrhu lestvice. Do nekoliko boljšega položaja se želi dokopati Kontovel, ki se bo nocoj odpravil na gostovanje, saj ga ob 21.15 čaka tekma proti San-tosu. Varovanci trenerja Švaba so v prvem delu proti Tržačanom dosegli eno izmed treh zmag v letošnji sezoni (68:55), v zadnjem obdobju pa so bili njihovi nastopi bolj spodbudni. Današnji spored bo dopolnil nastop igralcev Doma, ki bodo v okrnjeni postavi v Štandrežu ob 20.30 odigrali prvi krog povratnega dela promocijske lige na Goriškem. (av) Trener Brega Tomo Krašovec Mladinci: Breg in Jadran KO Azzurra - Breg 63:62 (18:17, 13:14, 17:13, 15:18) Breg: Breg: Gregori I. 3, Pugliese 4, Gelleni 25, Schiano 5, Gregori L. 6, Crismani 12, Giuliani 2, Coretti, Bazzarini 5, trener Kladnik. Brežani tokrat niso bili učinkoviti. Le v zadnji četrtini so igrali bolj zbrano, kar pa ni bilo dovolj za osvojitev obeh točk proti Azzurri. Nekaj več živahnosti sta prispevala Baz-zarini in Pugliese z igro v obrambi. Domačini so zadeli nekaj težkih metov, Breg pa je zgrešil polaganje za +1 minuto pred koncem. Don Bosco - Jadran 99:85 (30:13, 18:27, 22:14, 29:31) Jadran: Kojanec 13, Peric 5, Ušaj 10, Kocijančič 15, T. Daneu 8, Skoko 5, Coloni 2, A. Daneu 27, trener: Mura. Za Jadran je bila usodna slaba obramba. Murovi varovanci so tokrat prejeli kar 99 točk. Že v prvi četrtini so gostitelji dosegli 30 pik. V drugi so se vendarle zbrali in z delno razliko 27:18 zmanjšali zaostanek na osem točk. V tretji četrtini so spet ponavljali napake iz prve. Gostitelji so spet povedli in v zadnji četrtini brez težav upravljali zanesljivo vodstvo. nogomet Vesna lovi uvrstitev v pokalni finale Vesna bo svoje zadnjo uradno srečanje v sončnem letu 2015 odigrala jutri ob 15. uri v Križu. Po zaključenem prvem delu prvenstva elitne lige, v katerem Vesna zaseda trenutno četrto mesto, je tokrat na vrsti pokalni polfinalni obračun z Ri-vignanom. Zmagovalec srečanja se bo neposredno uvrstil v januarski finale, kjer se bo pomeril proti zmagovalcu drugega pol-finala med Lumignaccom in Flaibanom. Povratnega srečanja ne bo. Če bo izid še neodločen po rednem delu igranja, bosta sledila podaljška, v skrajnem primeru še streljanje enajstmetrovk. Trener Vesne Luigino Sandrin bo zaupal najboljši možni začetni postavi, odpovedati pa se bo moral srednjemu branilcu Roku Vatovcu, ki ga pestijo mišične težave. Pokalni finale bo po vsej verjetnosti na sporedu 6. januarja v Lignanu. Še en Colja v Križu V četrtek se je tudi zaključil zimski prestopni rok med nogometaši amaterji. Novost v Vesninem taboru je prihod v Križ novega srednjega igralca. To je Erik Colja (letnik 1994), ki zapušča ekipo Sistiana v promocijski ligi. V zameno odhaja v Sesljan branilec Thomas Renar (letnik 1996). DEŽELNI MLADINCI Pet golov Vesne v gosteh Union Martignacco - Vesna 1:5 (0:3) Strelci za Vesno: Cuk, Sammartini 3, An-tonič. Vesna: Bombardieri (Paoli), Gleria Sossi, Cuk, Žerjal, Renar, Paolucci, Purich, Anto-nič, Sammartini, Vattovaz (Grilanc), Poja-ni. Trener: Toffoli. Vesnini mladinci so se v Martignac-cu pošteno razigrali v napadu. Izkazali so si številni posamezniki, med temi vsi trije strelci. Uvodnemu golu Cuka, je sledil trojček Sammartinija. Za peti zadetek je poskrbel Antonič, ki je obenem dosegel svoj prvi gol v tem prvenstvu. POKRAJINSKI MLADINCI Sovodnje - Campanelle 5:0 (5:0) Strelci: G. Visintin, J. Visintin 3, Čavdek. Sovodnje: Ferro, Lutman (Varlez), Komjanc (Falcone), Marchesini, G. Visintin, Pavletič, Markovič (Trevisan), Persoglia, Clancis, Čavdek (Vidoni), J. Visintin (Antonini). Trener: Cijan. »Petarda« Sovodenj, ki so v zaostalem srečanju na domači zelenici visoko premagali tržaško ekipo. Vseh pet golov je padlo v prvem polčasu. »Hat trick« (tri gole) je tokrat dosegel Jason Visintin, ki se je v napadu razigral skupaj s Čavdkom. NARAŠČAJNIKI Turriaco - Juventina 0:1 (0:1) Strelec: 16. Tonani. Juventina: Barone, Tonani, Impastato, Pavletič, Malič (Soban), Petejan, Deganutti, Vi-doz, O'Loughlin (Osso), Kerpan (Zoggia), Mantovani (Tomšič). Trener: Tonani. V zaostalem srečanju so naraščajni-ki Juventine v gosteh s tesnim 1:o premagali Turriaco. Drevi na Opčinah o regeneraciji in prehrani V prostorih Sklada Mitje Čuka na Opčinah (Proseška ulica 131) bo drevi ob 19. uri predavanje na temo »Pomen regeneracije pri športnikih, rekreativcih, ...«. O pomembnosti dnevnih prehranskih navad, značilnosti športne prehrane ter o regeneraciji bosta predavala mag. Joško Štajer in trener Tibor Pranjic. NAJDI NAS NA FACEBOOKU primorski_sport / VREME, ZANIMIVOSTI_Petek, 18. decembra 2015 2 1 vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 2000 m ...........0 2500 m...........-1 2864 m ..........-3 Vrednost UV indeksa ob jasnem vremenu sredi dneva doseže 1. Trump za Putina izreden in nadarjen mož MOSKVA - Ruski predsednikVIadimir Putin je ameriškega republikanskega predsedniškega kandidata Donalda Trumpa označil za nadarjenega in izrednega moškega. Ob tem je Putin pozdravil Trumpovo stališče do Rusije. »Ni na nas, da sodimo njegove vrline. To morajo storiti ameriški volivci. A on je absolutni voditelj predsedniške tekme,« je Putin dejal novinarjem na svoji letni novinarski konferenci v Moskvi. Trump, nepremičninski mogotec in nekdanji zvezdnik res-ničnostnih šovov, je trenutno favorit za republikansko predsedniško nominacijo, njegove ostre izjave pa so pogosto tarča kritikov. Putin je dejal, da se Trum-pove izjave domači javnosti, ki so namenjene zvišanju priljubljenosti, Rusije ne tičejo. A obenem je pozdravil njegove izjave o Rusiji. Hrvati na Googlu največkrat iskali manekenko iz spolnega škandala ZAGREB - Uporabniki spletnega brskalnika Google na Hrvaškem so letos največkrat med osebami iskali manekenko Tino Kata-nic, "zvezdo" amaterskega posnetka spolnega odnosa. Sledi delavec Tomislav Salopek, ki so ga v Egiptu ugrabili skrajneži IS. Ko gre za vprašanje "kaj je", pa so se največkrat zanimali za pomen besede arbitraža. Spolni škandal je izbruhnil z objavo vi-deoposnetka eksplicitnega spolnega odnosa Kataničeve in dveh mlajših moških. Primer je končal na sodišču. Kataničeva je kljub škandalu nadaljevala kariero manekenke, med drugim tudi na revijah znane znamke spodnjega perila v Sloveniji. zagreb - Škofija se je ogradila od vsebine jumbo plakatov Duhovnik za pedofilijo krivi rdečo zvezdo in tarot Eden od spornih jumbo plakatov, ki jih je naročil in plačal zagrebški katoliški duhovnik Ivica Berdik makedonija - Včeraj obisk v Grčiji Makedonci pripravljeni na spremembo imena LONDON - Makedonija bi lahko pristala na spremembo imena in tako končala 24 let trajajoč diplomatski spor z Grčijo, zaradi katerega je zastalo njeno približevanje EU in zvezi Nato. To je v sredo v britanskem časniku Guardian napovedal makedonski premier Nikola Gruevski. Kot je dejal, želi začeti pogajanja z Atenami o imenu Makedonije, a o dogovoru bodo morali na referendumu odločiti makedonski volivci. »Čim prej bi želeli začeti dialog z Grčijo o iskanju rešitve in če bomo rešitev našli, bomo morali oditi še do državljanov in pripraviti referendum (...) Preko dialoga moramo poiskati neko rešitev, nato pa vprašati državljane, ali je to prav ali ne,« je ocenil Gruevski. Grki ne pristajajo na uradno poimenovanje svoje severne sosede Re- ZAGREB - Zagrebške ulice po novem krasi pet jumbo plakatov, na katerih so kot vzroki za pedofilijo navedeni tarot, rdeča zvezda, horoskop, mednarodni simbol miru, križ v obliki grške črke tau in simbol zmaja. Plakate je naročil in plačal zagrebški katoliški duhovnik Ivica Berdik, zagrebška nadško-fija pa se je od njih ogradila. Na levi strani plakata so vsi simboli, ki jih ima Berdik za pošastne, na desni strani pa napis »Posledica: pedofili-ja« in podoba roke v mednožju. Pod tem sta še podpis duhovnika in citat iz Biblije »... ker so Božjo resnico nadomestili z lažmi (Rim 1,25)«. Plakati so postavljeni na nekaterih najbolj prometnih zagrebških ulicah. »Sveti duh mi je povedal, naj postavim plakate in kaj naj napišem nanje,« je na novinarska vprašanja ponavljal Berdik. Pojasnil je, da je Biblija govorila o sim- bolih, ki jih je označil za vzroke pedo-filije, že tisoče let, preden so se ti dejansko pojavili, saj je »Bog vedel, kako bo potekala zgodovina«. Iz zagrebške nadškofije so sporočili, da je Berdik plakate postavil na lastno pobudo, in se od njih distancirali. Glede na javno objavljene cenike tovrstnega oglaševanja naj bi duhovnik za plakate plačal okoli 9000 kun (1185 evrov). Berdik je sicer že leta znan kot ek-sorcist. Hrvaški mediji so o njem poročali tudi letos, ko naj bi od mestne uprave Čazme pri Bjelovarju agresivno zahteval več denarja za cerkev. Duhovnik je zavračal navedbe, da je takratnega župana Čazme preganjal zaradi denarja. Berdik je sicer na mestu duhovnika v Zagrebu nasledil župnika Mladena Ko-žina, ki je bil obsojen na leto dni zapora zaradi otroške pornografije. Cerkvi Leteče špagetne pošasti na Novi Zelandiji dovolili izvajanje poročnih obredov WELLINGTON - Cerkev leteče špagetne pošasti je na Novi Zelandiji dobila dovoljenje za izvajanje poročnih obredov. Jeff Montgomery, ki je zaposlen na matični knjigi, je priznal, da je moral sicer dvakrat pogledati njihov prijavni obrazec, a satirična protestna skupina izpolnjuje kriterije za zakonito izvajanje poročnih obredov. »Moja vloga ni razsojati glede spornosti njihovih filozofskih ali verskih prepričanj, gre za to, da jih sploh imajo,« je pojasnil. Cerkev leteče špagetne pošasti je nastala leta 2005 v ZDA. Njeni pripadniki verjamejo v boga Letečo špagetno pošast. Zagovarjajo bolj sproščen pogled na religijo in med drugim nasprotujejo poučevanju kreacionizma - tega, da je življenje, človeštvo, Zemljo in vesolje ustvarila višja sila oziroma Bog - v javnih šolah. Čeprav trdijo, da pripadajo pravi religiji, to večina vidi kot parodijo. S tem se cerkev Leteče špagetne pošasti pridružuje drugim alternativnim organizacijam, ki že izvajajo poroke na Novi Zelandiji, in sicer scientolo-ški cerkvi, skupnosti Wicca, druidom in poganom. publika Makedonija, saj trdijo, da to ime pripada njihovi severni pokrajini Makedoniji. Zaradi tega se je v ZN uveljavil izraz Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija z angleško kratico FYROM. Grke sicer moti tudi motiv sonca na rdeče-rumeni makedonski zastavi (na sliki), ki naj bi bil prav tako v osnovi grški, sporen pa je med drugim še antični junak Aleksander Veliki, ki si ga prav tako lastita obe državi. Makedonski zunanji minister Nikola Poposki se je prav včeraj odpravil na obisk v Grčijo, kar je prvi tako visok makedonski obisk v Atenah po letu 2000. Pred obiskom je Poposki za grški časnik Katimerini ocenil, da je čas "več kot dozorel" za rešitev spora glede imena. Kot ob tem ocenjuje Guardian, sta balkanski sosedi očitno končno pripravljeni na kompromis - z Grčijo gospodarsko na kolenih in obema državama globoko ujetima v begunsko krizo. Časnik tudi spomni, da je grški zunanji minister Nikos Kocjas poleti obiskal Skopje in da več vidnih članov vlade Aleksisa Ciprasa že dlje časa poziva k rešitvi spora s sosedo. 378 Torek, 22. decembra 2015 Št. 42 (4) Šepetajo: Barbara, Daniel, Denis, Katerina, Martina, Mateja, Mateja, Nika, Tjaša in Vesna. sum@primorski.eu Šumovci smo tokrat intervjuvali dve mladi zamejki, ki sta izbrali nekoliko manj znano, a zato nič manj zanimivo in pomembno študijsko pot. Na kratko ju predstavimo. Demetra: Ime mi je Demetra Vola-ri, stara sem 20 let, doma iz Tržiča. Obiskujem drugi letnik Šole mozaikov v Spi-limbergu (Scuola mosaicisti del Friuli »Irene da Spilimbergo«). Erica: Sem Erica Sartori, stara 22 let, rojena v Trstu. Sem študentka drugega letnika na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, smer konservira-nje in restavriranje likovnih del. torstvo mi je dalo možnost, da najdem ravnovesje med uživanjem ob umetnini in praktičnim delom, ki ni ravno »umetniško« v ožjem pomenu besede, a je kljub temu zelo pestro in ustvarjalno. Prvi stik s konservatorstvom-resta-vratorstvom sem imela v osnovni šoli, ko nas je obiskala tržaška restavratorka in smo imeli možnost slediti njenemu projektu konserviranja-restavriranja partizanskega spomenika. Z možnostjo tega študija v Ljubljani pa sem bila seznanjena na višji šoli zaradi posebne spodbude profesorice zgodovine umetnosti, Jasne Merku. Zakaj si se odločila za ta študij? Demetra: Že v mladih letih sem se zanimala za zgodovino, arheologijo in umetnost mozaika. Študij, ki ga trenutno obiskujem, združuje vse moje interese. Po koncu treh let bi se želela izpopolniti v študiju obnove grško-rimskih mozaikov. Erica: Za študij sem se odločila, ker že od malega ljubim umetnost, obenem pa tudi zato, ker kljub tej ljubezni ne čutim pravega navdiha do ustvarjanja. Konservatorstvo-restavra- Kako poteka študij? Demetra: Študijsko obdobje traja tri leta, na koncu katerih dijaki prejmejo naziv mozaicista. Učimo se tako teorije kot prakse. Spekter predmetov je zelo širok: od geometrije, zgodovine mozaika, risanja, kemije in gradnje vse do laboratorija mozaika in t. i. »terrazza«. V prvem letniku se dijaki soočajo z začetki mozaika, obravnavajo grško in rimsko tehniko izdelave mozaika ter t. i. tehniko »Facchina«. Na koncu leta izvedejo nekaj del z barvanim steklom. V drugem letu se izučijo raznih tehnik izde- lovanja mozaikov. Na začetku se dijaki preizkusijo v izdelavi bizantinske tehnike s kopijo mozaika iz tistega obdobja. Med letom poglobijo svoje znanje s tehniko »Facchina«, končno poskusijo še moderno tehniko in izdelavo portretov preko mozaika. Študij tretjega letnika se osredoto-ča na obravnavo in razumevanje modernega in sodobnega mozaika. Na koncu vsakega letnika čaka dijaka še zaključni izpit. Erica: Študij na prvi stopnji traja tri leta, obstaja tudi možnost dvoletnega podiplomskega študija. Oddelek nima specifičnih programov, ki bi se od vsega začetka usmerjali v specializacijo enega samega področja konserviranja-restavrira-nja (npr. slike, polihromirana plastika, stenske slike in kamen itd.), temveč nudi študentom možnost, da se v času dodi-plomskega študija seznanijo z vsemi področji in se nato bolj specifično usmerijo v tisto področje, ki jim bolj leži. Največji delež ur na fakulteti zaseda praktično delo, saj je pridobivanje izkušnje ključnega pomena za bodočega konservatorja-re-stavratorja, prakso pa dopolnjujejo številna predavanja na področju zgodovine in teorije umetnosti, kemije, materialov, restavratorskih tehnik itd. Pogosti so tudi obiski in stiki s pomembnimi ljubljanskimi restavratorskimi delavnicami (delavnice Mestnega muzeja, Narodnega muzeja, Narodne galerije, Moderne galerije in Restavratorskega centra). Študij je pester in raznolik, a zahteven zaradi velike količine ur, ki jih je treba preživeti na fakulteti. Možnosti za zaposlitev so načeloma dobre bodisi zaradi majhnega števila resta-vratorjev, prisotnih na našem območju, bodisi zaradi dobrih stikov fakultete z ustanovami, ki so aktivne na tem področju. Kaj ti je pri študiju najbolj všeč? Demetra: Všeč mi je vse, a najraje imam zgodovino mozaika in laboratorij mozaika. Prav vsi smo navdušeni nad dejstvom, da delamo tudi na terenu, saj šola prejema veliko naročil, ki jih izpeljemo dijaki sami. Prihajajoče leto 2016 bo še posebej polno dela, saj bo ravno v Spilim-bergu potekal Expo mozaika, tako da bosta šola in mesto dodatno zaživela. Erica: Pri študiju zagotovo najbolj uživam ob stiku z umetnino. Restavratorska stroka nudi enkratno možnost, da se med umetnino in osebo, ki umetnino poraja, ustvari intimen odnos, ki je za ljubitelja umetnosti pravo veselje. Se na izbrani študijski smeri izvaja tudi praktično delo? Demetra: Šola prireja tečaje za obiskovalce celo leto. Tečaji lahko trajajo nekaj dni ali dva tedna. Lahko se izbira med grško-rimsko, bizantinsko ali pa moderno in sodobno tehniko. Od julija do konca septembra poteka razstava del, ki so jih dijaki izvedli med poukom. Šola prireja tudi poučne ekskurzije; lani smo se udeležili ekskurzije v Oglej, kjer smo izdelali reliefe mozaikov v mestni cerkvi in jih nato izvedli v šoli. Obiskali smo tudi Ravenno, kjer smo si ogledali razne laboratorije mozaika in zani- mivosti mesta. Letos pa se bomo drugi razredi udeležili ekskurzije v Benetke, Mu-rano, obiskali bomo cerkev sv. Marka in istoimenski laboratorij. Erica: Praktično delo je najlepša izkušnja, ker nam nudi neposredni stik z umetnostjo. Veliko število ur dela, ki jih terjajo postopki, in pa zahteva, da je delo na umetninah opravljeno na čim višjem nivoju, vplivata na to, da se med študenti ustvari zelo prijetno, umirjeno in sproščeno delovno okolje. Zato je delo na oddelku zame pravi užitek! Načrti za bodočnost? Demetra: Po zaključeni šoli bi se rada izpopolnila v obnovi grško-rimske tehnike mozaika na univerzi v Ravenni ali pa v Rijeki. Trenutno že izdelujem mozaike po naročilu. Erica: Trenutno sem še negotova, na katero področje bi se raje preusmerila. Po SUMOV FEJS svoji ustvarjalni naravi sem bolj kiparka kot slikarka, ravno sedaj pa odkrivam nepričakovan užitek do konserviranja-resta-vriranja oljne slike. Ne vem še, kam me bo peljala pot, gotovo pa bom uživala na vsakem koraku! Ali bi študij svetovala tudi drugim? Demetra: Absolutno bi šolo svetovala drugim, ker je res posebna in zelo priznana. Najlepša lastnost je njena medkulturnost, saj dijaki prihajamo z vseh koncev sveta: Francije, Slovenije, Nemčije, Rusije, ZDA, Peruja, Hrvaške itd. Veliko mladih (in ne), ki dokonča to šolo, deluje v prihodnosti po vseh kotičkih sveta, od Evrope do Amerike in Astralije. Erica: Študij svetujem vsem tistim, ki ljubijo umetnost in ki obenem uživajo ob praktičnem delu. Z dosedanjim potekom študija sem res zelo zadovoljna. Aktualen vic tedna V pogovorih o nedeljskem referendumu za izenačitev pravic istospolnih, lahko slišimo tudi izjave, ob katerih se posmejemo; ostajajo namreč taki, ki sprejemajo vse ljudi, taki, ki ne sprejemajo istospolnih, in tudi taki, ki isto-spolne sprejemajo, vendar jih moti kdo drug... V slovenski vasici, nekje na Krasu, je živel Stanko. Njegova mama je bila žalostna, saj se ni želel poročiti s sosedovo hčerko Vancko, ki je bila vanj zaljubljena. Niti za druga dekleta v vasi mu ni bilo mar, čeprav je imel že skoraj trideset let. Mama je že skoraj obupala. Nekega dne pa ji je Stanko vendarle zaupal, da je do ušes zaljubljen. »Končno! V koga??« ga je vprašala mama. »Mama, zaljubljen sem v poštarja ... « »V poštarja??? Ma ne glih v poštarja! Je T'ljan!« Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se Reši se v 60 minutah! Ce še ne veste, kaj bi podarili prijatelju ali prijateljici ob prihajajočih praznikih, vam Šum svetuje iznajdljivo in originalno darilo. Ste kdaj slišali za »escape room«, oziroma sobo, v katero vas zaprejo in lahko iz nje zbe-žite le preko reševanja ugank in kvizov? Tako sobo imamo tudi v Trstu, to je Enigma-rium, prva escape room v tem mestu. Nahaja se na trgu Silvia Benca 4. Ko vas zaklenejo v sobo, imate uro časa, da lahko iz nje zbe-žite. Vaš beg pa bo sestavljalo reševanje eni-gem, raznih ugank ter skritih kod in indicev, ki jih boste morali razvozlati. Enigmarium je sestavljen iz dveh sob: Skrivnostne kuhinje maestra Luigija in Skrivnosti umetnika Fran-cesca. Igre se lahko udeleži ekipa, ki šteje od 2 do 5 članov. Ekipa se bo preizkusila v ekipni sposobnosti, sodelovanju in komunikaciji med sabo, saj mora s skupnim znanstvenim in logičnim razmišljanjem najti pot do svobode, oziroma ključa, ki odpira vrata. Escape room Enigmarium lahko obiščete tudi v Ljubljani, na Trdinovi ul. 8, kjer lahko izbirate med štirimi skrivnostnimi so- bami: Profesorjevo skrivnostjo, v kateri se bosate spopadli s čudežnim napojem profesorja Rufusa Amadeusa in boste morali dokazati, da ste vredni njegove zapuščine, Mučilnico, kjer boste morali pobegniti iz kabineta norega profesorja, Odrešitev, kjer se boste v meščanskem stanovanju v stilu Agathe Christie lahko preizkusili v vlogi pogumnega detektiva, ter Igloo, kjer boste morali sebe in svet rešiti iz ledenega iglooja. Cena igre je od 50 do 80 evrov na ekipo, vse informacija pa dobite na spletnih straneh www.escape-room.it ter www.escape-ro- om.si. Če ste pogumni, iznajdljivi in so vam všeč izzivi, vam ne bo žal. S prijatelji pa bo še bolj zabavno! / RADIO IN TV SPORED Petek, IB. decembra 2015 23 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 TDD predstavlja, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.00 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 9.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 La prova del cuoco 14.05 16.40 La vita in diretta 15.00 Telethon 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Telethon Show RAI2 6.00 14.00 Detto fatto 7.10 Serija: Il tocco di un angelo 9.2513.30 Rubrike 10.30 Cro-nache animali 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 23.45 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Cold Case 18.00 Šport 18.50 Telethon 21.00 LOL 21.15 Voyager - Ai confini della conoscenza 0.00 Virus -Il contagio delle idee RAI3 6.30 Rassegna stampa 7.00 Buongiorno Italia 7.30 Buongiorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.15 Nad.: La casa nella pra-teria 16.00 Aspettando Geo 16.40 Geo 20.00 Blob 20.15 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Il mondo a 45 giri 23.05 Dok. film: Io & George RAI4 14.00 Steins Gate 14.30 Stargate Atlantis 15.15 Andromeda 16.00 Star Trek: Enterprise 16.45 Xena 17.35 Novice 17.40 Film: Falco d'argento (akc.) 19.25 Rai Player 19.30 Supernatural 20.20 Ghost Whisperer Tv 16.10 Film: Il cucciolo (dram., '46) 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 21.15 Quarto Grado _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Nad.: I Cesaroni 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 15.10 Nad.: I segreti di Borgo Larici 16.10 Nad.: Il segreto 17.00 Pomeriggio Cinque 18.45 Igra: Avan-ti un altro 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'invadenza 21.10 Božični koncert 0.15 Supercinema _ITALIA1_ 6.40 Risanke in otoške oddaje 8.15 Serija: Hart of Dixie 10.10 Serija: Royal Pains 12.05 Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.05 Športna rubrika 13.45 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Serija: The Big Bang Theory 15.30 Nan.: 2 Broke Girls 15.55 Nan.: E alla fine arriva mamma! 16.45 Nan.: La vita secondo Jim 17.35 Nan.: Mike & Molly 18.00 Nan.: Camera Café 18.25 The Store of My Life 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 21.10 Serija: Person of Interest _IRS_ 13.05 Film: Pierino contro tutti (kom.) 14.55 Film: Di che segno sei? (kom.) 17.30 Film: Prendimi l'anima (biogr., '02, i. E. Fox) 19.20 Serija: Renegade 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: Un tranquillo weekend di paura (pust., '72, i. J. Voight) 23.05 Film: Codice Mercury (triler, '98, i. B. Willis) LA7 7.30 13.30, 20.00, 0.45 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.20 Tagadà 16.20 Serija: Benjamin Lebel - Delitti D.O.C. 18.20 Serija: L'ispettore Barnaby 20.35 Otto e mezzo 21.10 Crozza nel Pae-se delle Meraviglie 22.40 Bersaglio mobile LA7D 21.10 Film: Lemony Snicket - Una serie di sfortunati eventi (fant., '04, i. J. Law, J. Carrey) 23.05 Wonderland 2015 23.35 Anica - Appuntamento al cinema 23.40 Film: Byzantium (horor) _RAI5_ 13.55 Le Alpi viste dal cielo 14.55 Wild Medioriente 15.55 I segreti dell'Hermitage 16.50 Museo Egizio di Torino 17.55 Novice 18.00 20.40 Passepartout 18.35 Trans Europe Express 19.40 Memo - L'agenda culturale 20.30 Rai Player 21.15 Dok. film: Lo stradone col bagliore 22.45 Scara-mouche Scaramouche 23.25 Terza pagina 23.55 Ghiaccio bollente RAI MOVIE 13.55 17.40 Rai Player 14.05 Film: Tutto su mia madre (dram., '99, r. P. Almodóvar) 15.55 Film: Sinfonia d'autunno (dram., '78) 17.35 Novice 17.45 Film: Senza arte né parte (kom., It., '11) 19.25 Film: Saxofone (kom., It., '78, i. R. Pozzetto) 21.15 Film: Blitz (akc., '11, i. J. Statham) 23.05 Film: I fiori della guerra (dram., '11, i. C. Bale) RAI PREMIUM 11.10 Nad.: Un posto al sole 11.5519.20 Rai Player 12.05 Nad.: Linda e il brigadiere 13.00 Nad.: Una buona stagione 13.55 Serija: Last Cop - L'ultimo sbirro 14.45 Anica - Appuntamento al cinema 14.50 Serija: Un medico in famiglia 16.45 Nad.: Cuo-ri rubati 17.40 Novice 17.45 Nad.: Legami 18.35 Nad.: Pasión prohibida 19.30 Nad.: Terra Nostra 20.20 Nad.: Il commissario Manara 21.20 Nad.: Preferisco il Paradiso 23.25 Serija: Lady Cop _RETE4_ 6.20 Media Shopping 6.50 Serija: The Mentalist 9.10 Nad.: Bandolera 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in cor-sia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Ieri e oggi in 6.20 I menu di Benedetta - Ricetta Sprint 6.30 11.20, 19.00 Cuochi e fiamme 8.30 15.20 I menu di Benedetta 13.30 Nad.: Grey's Anatomy 17.05 The Dr. Oz Show 18.55 Dnevnik 21.10 Film: Jerry Maguire (dram., '96, i. T. Cruise, R. Zellweger) 23.35 Serija: Crossing Jordan TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 10.30 21.00 Ring 13.00 Dodici minuti con Cristina 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 Qui studio a voi stadio 18.0019.00, 23.35, 0.00 Trieste in di-retta 20.00 Apriti cielo 20.05 Premio Fe-delta al Lavoro LAEFFE 17.45 Affari in valigia 18.35 Affare fatto! 19.30 Quando meno te lo aspetti 21.10 L'oro della Siberia 22.00 River Monsters 23.00 Prigionieri di viaggio SLOVENIJA1 6.05 Odmevi 6.55 Dobro jutro 11.1518.20 Kviz: Vem! 11.40 Ugriznimo znanost 12.25 Nan.: Anica 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Tarča 14.20 Prava ideja! 15.10 Mostovi -Hidak 15.40 18.10 Otroški program: OP! 16.10 Osmi dan 17.30 Slovenski magazin 17.55 Novice 18.00 Infodrom 19.30 Slovenska kronika 20.00 Slovenski pozdrav 21.25 Med valovi 22.00 Odmevi 23.05 Film: Jules in Jim (dram., Fr., '62) SLOVENIJA2 6.00 Otroški kanal 7.00 Risanke in otroške odd. 8.10 Zgodbe iz školjke 9.05 Točka 9.55 Aplavzi! 10.25 Alpsko smučanje: smuk (ž) 12.05 Alpsko smučanje: superveleslalom (m) 13.40 Alpsko smučanje: slalom (ž) 14.20 Biatlon: sprint (ž) 16.05 Dober dan 17.00 Halo TV 17.55 20.40 Rokomet: SP (ž), polfinale 19.45 Infodrom 20.00 Alpsko smučanje: magazin 22.15 Nad.: Popravljena krivica 23.00 Polnočni klub _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.25 Biatlon: sprint (ž) 15.40 Odbojka: Liga prvakov, Gdansk - ACH Volley 16.55 TG dogodki 17.10 Glasba zdaj 17.25 Sredozemlje 18.00 To bo moj poklic 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vse-danes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vse-danes - Aktualnost 20.00 Potopisi 20.30 Najlepše besede 21.00 Koncert 22.15 Iz arhiva po vaših željah 23.10 Boben _POP TV_ 7.00 Risanke 8.15 10.05, 11.25, 12.35 Tv prodaja 8.30 17.20 Nad.: Odpuščanje ljubezni 10.20 Epilog 11.40 Kuharski dvoboj tortic 12.50 Odločilni trenutek 13.50 20.00 Nad.: Usodno vino 14.55 Nad.: Plamen v očeh 16.00 Serija: Kar bo, pa bo 17.00 18.55, 23.15 Novice 10.40 13.35, 20.00 II cuoco vagabondo 12.40 Bourdain: Cucine segrete 14.40 Il re dello street food 15.50 18.50 David Rocco: Dolce vita 16.50 Jamie Oliver in Italia 17.50 Jamie Oliver: Il mio giro d'Europa 19.50 No- 21.00 Film: Kako se znebiti fanta v 10 dneh (rom., '03, i. K. Hudson) 23.10 Eurojackpot 23.45 Film: Božiček, vrni me nazaj! (dram.) _KANAL A_ 7.0018.00 Svet 7.55 Risanke in otroške odd. 8.3512.45 Serija: Odbita rodbina 9.0016.35 Nan.: Mrhi za šankom 9.2513.45 Nad.: Terra Nova 10.2011.35, 13.15 Tv prodaja 10.35 Nan.: Naša mala klinika 11.50 17.05 Serija: Lepo je biti sosed 14.45 Film: Veliki zadetek (akc.) 18.55 Serija: Kar bo, pa bo 20.00 Film: Jekleni mož (akc.) 22.45 Serija: Vikingi 23.40 Dok. serija: Kletka morskih psov PLANETTV 12.00 Tv prodaja 12.30 Nad.: Sulejman veličastni 13.40 Nad.: Esperanza 14.45 Zdravnik svetuje 15.45 Nad.: Želite, milord? 16.45 20.00 Nad.: Ena žlahtna štorija 18.00 Nad.: Talenti v belem 19.00 21.05 Danes 19.40 _ P k b VREDNO OGLEDA HM Petek, 18. decembra - umj Rai movie, ob 23.05 I fiori della guerra Kitajska, Hong Kong 2011 Režija: Zhang Yimou Igrajo: Christian Bale, Ni Ni, Zhang Xinyi, Huang Tianyuan, Paul Schneider in Tong Dawai Decembra leta 1937 je japonska vojska zasedla Nanjing, takratno prestolnico Kitajske. Da bi se izognilo spopadom, se štirinajst dvanajstletnih deklet skrije v prostore katoliškega samostana v katerem tudi študirajo. Na pomoč jim pride skupina kitajskih vojakov, ki pa so med spopadi kmalu usmrčeni. V samostanu najde zatočišče tudi John Miller za katerega vsi mislijo, da je duhovnik, v resnici pa so ga tja poslali, ker so prav njemu zaupali nalogo, da pokoplje pokojnega župnika. Spori in spopadi se nadaljujejo. Situacija se bistveno zaostri in John Miller skuša na vsak način potešiti srd in nasilje. Japonski vojaki tako pretepejo še njega in edini, ki mu naposled res pomaga je Li, edini preživeli, od vojakov, ki so prvi priskočili na pomoč kitajskim dekletom. Le, da bo Li junaštvo plačal z življenjem. Film so posneli po istoimenskem zgodovinskem romanu Yana Gelinga. Vreme in šport 21.25 Film: Taksi 4 (akc.) 23.05 Nan.: Prijatelji RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, na-povednik; 8.00, 10.00 Poročila; 8.10 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.10 Prva izmena: Kulturne diagonale - Dvignjena zavesa; 11.00 Studio D; 11.15 Vzgajati k različnosti - Pogovori in razmišljanja ob robu čez-mejnega projekta EDUKA; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10, 17.10 Music box; 14.20 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika, sledi Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Arto Paasilinna: Zajčje leto - 20. nad., sledi Music box; 18.00 Kulturni dogodki, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.20 Jutranja zagonetka; 7.45 Primorske novice; 8.00, 17.30 Vreme; 9.00, 11.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 10.00 Evropa osebno; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Bo-trstvo; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Blabla; 19.00 Dnevnik in kronika; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Ari Zona; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Ap-puntamenti; 10.10 Vremenska napoved; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 20.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.00 Pairapappa; 13.35 Ora musica; 14.00, 14.35, 19.00, 23.00 Glasba; 15.00 Souvenir d'Italy; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Il suono nell'immagine; 19.30 Večerni dnevnik; 22.30 Sonoricamente Pu-glia; 0.00 Nottetempo. 21.05 Film: La duchessa (dram., '08, i. K. Knightley) 23.05 Serija: L'ispettore Wallander _CIELO_ 12.15 13.15 MasterChef USA 13.00 Novice 14.15 MasterChef Australia 15.4518.15 Fratelli in affari 16.45 Vendite impossibili 17.15 Buying and Selling 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di famiglia 21.10 Film: Devil's Tomb - A caccia del diavolo (zf) _DMAX_ 13.20 Storage Wars Canada 14.10 20.20 Banco dei pugni 15.05 Nudi e crudi 15.55 Texas Tarzan 16.50 Affari a quattro ruote DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A V Studiu D od 11.00 dalje se nadaljuje serija pogovorov ob robu čezmejnega projekta EDUKA - Vzgajati k različnosti, ki je stekel pred tremi leti in se zaključil letos aprila. Raziskovalci so v sodelovanju z učitelji in profesorji nekaterih izbranih šol na Tržaškem in Koprskem razvili učna gradiva za spoznanje kulturnih in jezikovnih značilnosti manjšinskih skupnosti in večinskega prebivalstva na obmejnem območju. V ta okvir sodi tudi sodelovanje večstopenjske šole pri Sv. Jakobu v Trstu. O tej zanimivi izkušnji bosta v oddaji spregovorila ravnatelj Marijan Kravos in učiteljica Barbara Kosmina. 28. novembra je bilo v Postojni regijsko zborovsko tekmovanje, na katerem je Akademski pevski zbor univerze na Primorskem z dirigentom Mirkom Ferlanom dosegel zlato odličje s pohvalo. Posnetke in pogovore boste lahko slišali v Zborovski glasbi ob 13.20. Ob 14.20 pa bo Otroški kotiček božično obarvan. Na sporedu bo namreč mladinska radijska igra Eveline Umek Urška in jaslice. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. SPACCIO OCCHIALI VISION OBDARITE SE! OB NAKUPU KOREKCIJSKIH OČAL S PROGRESIVNIMI LEČAMI ALTADEFINIZIONE© VAM OKVIR PODARIMO* LEČE ---- ALTADEFINIZIONE« Ponudba velja do 31. januarja 2016 * Celoten pravilnik dobite na prodajnih mestih. A .JI PRIDRUŽITE SE NAM IN SI OGLEJTE NOVE KOLEKCIJE JESEN-ZIMA X ■ 52 GORICA SESLJAN (TS) Ulica Trieste 225/1 Sesljan 27/I Tel. +39 0481 520311 Tel. +39 040 299516 ODPRTO OD PONEDELJKA Drž. Cesta 14 proti Trstu. POPOLDNE DO SOBOTE ODPRTO OD PONEDELJKA POPOLDNE DO SOBOTE o POSTANITE FAN NASE STRANI! FACEBOOK.COM/SPACCIOCCHIALIVISION V NEDELJO, 13. IN 20. DECEMBRA BODO NAšE TRGOVINE ODPRTE SPACCIO OCCHIALI VISION JE PRVA VERIGA TOVRSTNIH TOVARNIŠKIH TRGOVIN V ITALIJI www.spacciocchialivision.it