Četrtek, 30. junija 2005, št. 26, leto X., ISSN 1408-0494, vsak četrtek, cena 550 SIT • 2,35 EUR • 36 HRK Demokracija dobili pravice Albert Svetina OD OSVOBODILNEGA BOJA DO BANDITIZMA Nekdanji Mačkov pomočnik opisuje svojo razburljivo življenjsko pot. Slikovito predstavlja delovanje Ozne. 367 strani, 6.700 SIT Naročila sprejemamo na telefon 01/434 54 63 ali po e-pošti knjigarna@demokracija.si k n j i g a r n a Demokracija „Ribičič je izvajal praktično vse." Albert Svetina (Od osvobodilnega boja do banditizma, str. 205 Slovenci smo z razglasitvijo svoje države izpolnili stoletni sen slovenskih domoljubov. Izkoristili smo zgodovinsko priložnost in v času, ko se je prvič po drugi svetovni vojni spreminjala politična podoba Evrope, znali zbrati dovolj razsodnosti in tretja stran Kjer je volja, je tudi moč Praznovanje letošnjega dneva državnosti je minilo mirno in brez zapletov kot še nikoli doslej v štirinajstletni zgodovini naše mlade države. V preteklem desetletju se je namreč dogajalo, da so po padcu Demosa na strani tranzicijske levice praznovanje državnosti želeli praktično izničiti. Zaradi tega in podelitve zlatega častnega znaka svobode RS Ljubu Bavconu (bil je dolgoletni član povojnega represivnega režima in sotvorec komunistične jugoslavanske in slovenske kazenske zakonodaje, zaviral je razčiščenje odgovornosti za povojne zunajsod-ne poboje, na kar je nedavno opozoril filozof Tine Hribar) in Janku Pleterskemu (dejavno je sodeloval pri ustavljanju in zaničevanju slovenskih osamosvojitvenih procesov) s strani takratnega predsednika države Milana Kučana so junija 1993 Igor Bavčar. France Bučar, Janez Janša, Jelko Kacin, Lojze Peterle in Dimitrij Rupel pisno protestirali in v znameniti plastični vrečki Bata vrnili Kučanu odlikovanja (zlate častne znake svobode RS), ki so jih prijeli v zahvalo za svojo vlogo pri osamosvojitvi. V naslednjih letih so se zapleti vseskozi nadaljevali. Vladajoči liberalni demokraciji so bili osamosvojitveni dogodki in praznovanja nekako odveč. Ob njih so se počutili nelagodno. Zavedali so se, da je bila njihova vloga, potem ko so odigrali pozitivno vlogo pri demokratizaciji Slovenije, v času osamosvajanja precej klavrna. Demosu so na vse pretege nagajali takrat še kot ZSMS - Liberalna stranka, nasprotovali so zakonom, ki so Sloveniji omogočili, daje organizirala svoje oborožene sile, in podobno. Nerealno so sanjali o Sloveniji kot deželi brez orožja in podpisovali celo Deklar-cijo za mir, ki je bila neposredno uperjana proti oblikovanju slovenske vojske. Če se ob tem spomnimo še vedno užaljenega takratnega predsednika te stranke Jožefa Školča, ki je bil praktično vedno proti, pa čeprav pogosto sploh ni vedel zakaj, je njihova negativna podoba popolna. V prejšnjem desetletju so bile na drugi strani pomladne stranke še posebej ponosne na svojo vlogo ob osamosvojitvi in so na Kongresnem trgu v Ljubljani vzporedno pripravljale praznovanja, ki so po obiskanosti pogosto zasenčila državne proslave na Tr- gu republike. Izjema je bilo leto 2000, ko so se ljudje množično udeležili osrednje državne proslave. Vzrok je bil preprost. Takrat je svoj mandat nastopila Bajukova vlada in v ljudeh, ki so se udeležili slavnostne prireditve, je bilo čutiti veliko veselje. Pomladni politiki so bili končno spet na oblasti. Drnovškova vlada je za nekaj mesecev padla. Ko je ljudi nagovoril takratni predsednik vlade Andrej Bajuk, je bil deležen navdušenega ploskanja, kar je bilo ob pregovorni slovenski zadržanosti prijetno presenečenje. Govoril je tudi takratni predsednik republike Milan Kučan, i se ga je komaj slišalo, ljudje pa so ga sprejeli hladno. Letošnje praznovanje dneva državnosti na Trgu republike je bilo sicer korektno, vendar na žalost izredno slabo obiskano, pravzaprav skoraj komorno. Kot bi bile vse velike zgodbe že končane... Verjetno bi bilo precej drugače, če bi namesto predsednika republike govoril predsednik vlade. Nekaj pozornosti so zbudili samo aktivisti neke zunajpa-lametarne stranke, ki so pozivali proti domevni nestrpnosti v Sloveniji. Predsednik republike Janez Drnovšek je v svojem govoru izpostavil, da smo Slovenci z razglasitvijo svoje države izpolnili stoletni sen slovenskih domoljubov. Izkoristili smo zgodovinsko priložnost in v času, ko se je prvič po drugi svetovni vojni spreminjala politična podoba Evrope, znali zbrati dovolj razsodnosti in poguma za prave odločitve. Slovenski narod si je znal izbojevati mesto na političnem zemljevidu držav, kar ni uspelo nekaterim večjim in gospodarsko uspešnejšim narodom. Po njegovo je zato prav, da se zavedamo, da naša državnost ni bila samoumevna in nam ni kar avtomatično pripadala. Predsednik vlade Janez Janša je v poslanici ob tej priložnosti izpostavil, da je praznik slovenske državnosti priložnost za razmislek o največjem dosežku slovenskega naroda: neodvisni, mednarodno priznani in demokratični slovenski državi. Še bolj kot v preteklosti je naš razvoj danes odvisen od nas samih. Po njegovem prepričanju se demokracija navzven manifestira predvsem v pravici državljank in državljanov, da na volitvah izberejo tiste, ki jim glede prihodnosti najbolj zaupajo. Vlada se trudi izpolniti predvolilne obljube, njen temeljni cilj pa je približati raven življenja v Sloveniji najbolj razvitim evropskim državam. Zato bodo potrebne nekatere temeljne spremembe, še posebej na gospodarskem področju. \l teh dneh mineva štirinajst let od vojne za Slovenijo. Ob tej priložnosti je prav, da se spomnimo Jerneja Molana, Franca Uršiča, Petra Petriča, Edvarda Peperka, Vinka Repnika, Stanka Straška, Roberta Hval-ca, Bojana Štumbergerja in Željka Ernoiča, ki so kot pripadniki slovenske teritorialne obrambe in takratne milice dali svoja življenja za samostojno Slovenijo, številni drugi pa svoje zdravje. Njim in vsem drugim gre zahvala, da je slovenska državnost in samostojnost postala realnost. Metod Berlec poguma za prave odločitve. Resnica novinarstva n 12 Novinarstvo je po svoji naravi - usmerjeni v sprotno oblikovanje, razlaganje in vrednotenje družbene realnosti - zmeraj vrednostno naravnano. Pahorjeva zaušnica Ropu Spokojno praznovanje Proslave ob 14-letnici slovenske države so tokrat prvič po dolgih letih minile brez večjih prerekanj. Na osrednji državni proslavi ob dnevu državnosti je govoril Janez Drnovšek, predsednik vlade Janez Janša pa je ob rojstnem dnevu Slovenije državljanom namenil posebno poslanico. Pravice istospolnim v 18 20 22 32 Parlamentarna obravnava zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti je bila izredno burna. S strani opozicije je bila vlada kot ' predlagateljica zakona deležna številnih kritik. Istospolni partnerji so, potem ko so bili ves čas vladavine LDS zapostavljeni, končno dobili evropsko primerljive pravice. Bilanca polletnega vladanja Postopna privatizacija Elektra Maribor? Strategija Izlet v jugopreteklost V Prištini je bila sredi preteklega tedna konferenca, na kateri so člani različnih odborov in institucij Evropske zveze (EZ) razpravljali o vlogi regionalnih in lokalnih oblasti EZ v procesu razvoja demokracije na zahodnem Balkanu. Glavna pozornost je bila namenjena razmeram na Kosovu, konference pa smo se udeležili tudi mi. 34 Tudi jaz bi lahko zahteval opravičilo Pogovor s Francetom Cukjatijem Oh, že štiri leta poslušam, da sem ksenofob, homofob, nestrpnež in ne vem kaj še vse. Navsezadnje so tudi to žaljivke in bi tudi jaz lahko zahteval opravičilo. Zanimivo je to, da gredo tistim, ki največ govorijo o nestrpnosti v državnem zboru, take žaljivke najlaže z jezika. Celo varuh človekovih pravic kar mimogrede kakega poslanca označi za nestrpneža in rasista. 44 Bet iz taborišča smrti 56 Domine in kocka (2. del) Civilna sfera mora začeti opozarjati na napake, kijih zagreši vlada, nikakor pa ne sme vladati! Demokracija, p.p. 4315, Komenskega 11,1000 Ljubljana, SI; telefon: 01-434-54-48 (uredništvo), urednik@demokracija.si; 01-434-54-63 (tajništvo), tajnistvo@demokracija.si; faks: 01-434-54-62; Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec; tehnični urednik: Bojan Jovan; novinarji: Vida Kocjan, Denis Vengust, Monika Maljevič, Barbara Kavtičnik, Gašper Blažič, Aleš Kocjan, Mitja Volčanšek, Gregor Drnovšek, Ana Müllner, Peter Avsenik; kolumnisti: dr. Janez Jerovšek, dr. Matej Makarovič, dr. Janko Kos, mag. Andrej Aplenc, dr. Peter Starič, dr. Ljubo Sire, dr. Andrej Capuder, mag. Klemen Jaklič, Esad Babačič; stalni zunanji sodelavci: Igor Gošte, Miran Mihelič, Peter Čolnar, Lovro Kastelic; Vera Ban (p.p. 1716); lektoriranje: Joža Gruden; skeniranje: Matej Šoper; prelom: Tone Tehovnik, Matej Šoper; realizacija: Nova orbita, d.o.o.; fotografija: SAFO, Reuters; tisk: Ma-tisk, d.o.o., Maribor; datum natisa: dan pred izidom; izhaja vsak četrtek; cena 550 tolarjev; izdaja: Nova obzorja, d.o.o.; direktor: Andrej Lasbaher; naklada: 11.000 izvodov; TRR: 24200-9004125033, Raiffeisen Krekova banka, d. d„ Maribor, poštnina plačana pri pošti 1102. Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo in ne vračamo. Fotografija na naslovnici: BOBO Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. 1. RS, št. 89/98 j sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Naročniški oddelek: narocnine@demokracija.si; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za države članice Evropske zveze znaša 260 evrov, za druge pa 288 USD. Kalimerovski sindrom na levici (Stran 8) Rop jeseni ne bo kandidiral (Stran 10) Sprejet zakon o RTVS (Stran 15) Ekološko ogrožena slovenska obala (Stran 24) Bo dvorana samevala? (Stran 26) Razkrite skrivnosti (Stran 30) Bližnjevzhodni politični preobrati (Stran 31) Pesem nad pesmimi (Stran 38) In kresnika dobi... (Stran 40) Leto na Polhograjskem (Stran 42) Bitka za prihodnost (Stran 48) Lastniki prstanov (Stran 55) Možnosti s predsednikom (Stran 58) Friderik Irenej Baraga (Stran 62) Bogovi in snobi (Stran 65) Direktorica zanika vse obtožbe (Stran 66) Ob nedavnem onesnaženju koprskega pristanišča smo se pogovarjali z Borisom Popovičem, županom mestne občine Koper. pogovor Zgraditi turistično mesto Kako komentirate skorajšnjo katastrofo v koprskem morju? To se je vedno dogajalo. Na položajih so ljudje, od katerih česa drugega niti ni bilo mogoče pričakovati. Ladji sta bili dve, od teh je ena imela mazut, druga pa ne. Logično je torej, iz katere je iztekel mazut. Tudi če bi mazut imeli obe, ne bi smelo biti težav pri razločevanju snovi. Inšpektorji, ki so zelo izobraženi, so v poročilu zapisali, da na podlagi analiz ni mogoče določiti, katera ladja je povzročila onesnaženje. Uprava za pomorstvo je domnevna krivca oglobila z okoli 30.000 evrov in ju izpustila - to je nezaslišano. Če se taka nesreča zgodi v tujini, bark ne izpustijo ven, dokler ne najdejo krivca. V tem primeru smo na pomoč poklicali kriminaliste in ti okoliščine še raziskujejo. Je pa tako, da svojih v Luki pač ne bodo obtoževali... Vsak si lahko predstavlja, kaj bi se zgodilo, če ne bi vztrajal, da se pokliče pomoč iz tujine, saj mi opreme nimamo. Če bi zapihala buija, bi imelo izlitje katastrofalne razsežnosti. Italijani so prispeli v 29 urah, lahko pa bi bilo to rešeno v eni uri. Tukaj bodo dva ali tri tedne, čiščenje pa bo stalo okoli milijon evrov, kolikor stane nov čoln. Državo smo opozarjali, da se utegne zagoditi nekaj takega, da je plovilo, ki ga premoremo, neprimerno - pa še to je bflo v času nesreče na suhem. Novega smo bili pripravljeni celo sofinancirati. Glavni cilji mestne občine in koliko so izpolnjeni? Med prednostnimi nalogami je nedvomno nadaljevanje graditve komunalne infrastrukture vključno s kanalizacijo in vodovodom. Rižanski vodovod ima ta čas odprtih okoli 60 gradbišč. Težave s pitno vodo bodo kmalu rešene, saj je brez nje le še okoli 700 prebivalcev. Nadaljujemo tudi z odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda v treh občinah Slovenske Istre, kar naj bi sofinancirala Evropska unija. V kratkem bomo morali doreči, kako bomo ravnali z odpadki. Na Serminu bomo postavili center za zbiranje odpadkov, medtem ko bo moralo osem južnoprimorskih občin, zbranih v konzorcij Gojup, določiti lokacijo za osrednje odlagališče. 2£, zav. smo benr koli pod] v Šoli lam. zaka ceste cesto občufc mesti mestt beseel« ces Ropova amnezija . Najp r Predsednika LDS Antona Ropa očitno zapušča spomin, tu stalno pozabljal, da ni več predsednik vlade, nazadnje pa ima Rop Boruta Pahorja, ki ga je pretekli teden v pismu spo medijev, spomni, kakšen vpliv je imela LDS na medije ves ča: Ta čab obstaja 15 morebitnih lokacij, od katerih naj bi jih izbrali pet. V koprski občini doživljamo v zadnjem letu tudi največji stanovanjski razcvet v Sloveniji. V tem mandatu nameravamo zgraditi od 500 do 800 novih stanovanj, od tega bo približno 180 ne-profilnih. Prejšnji županje zgradil le 13 ali 14 tovrstnih stanovanj. Je bil referendum o osnovnih šolah res potreben in kdaj lahko pričakujemo predor od Izole do Kopra? Z graditvijo nove mestne šole na Bonifiki je bilo kar precej te-Stara šola ni bila primerna niti dovolj varna za učence, zato jo morali podreti. Kot je znano, smo imeli povsem nepotre-aferendum, ki je dodobra razburkal koprsko javnost. Kakor večina prebivalcev je verjela v dobre namene občine in lp|rla prizadevanja, da bodo koprski otroci že septembra hodili i, ki bo - o tem sem prepričan - zgled vsem slovenskim šo-Ne nazadnje bomo lahko v tej šoli oblikovali športni razred, erega je v občini veliko povpraševanja. Predor obalne hitre bomo začeli graditi marca, medtem ko naj bi obstoječo pokrili in tako ta del mesta povezali z morjem. Tako bo no manj zastojev. Poleg tega nameravamo okoli starega nega jedra zgraditi obvoznico, s katero se bo severna stran odprla proti morju, Koper pa bo zadihal v pravem pomenu e. Prenove bodo deležne tudi najpomembnejše mestne uli-prehodi za pešce, zgradili pa naj bi tudi nekaj krožišč. Vaša vizija razvoja mestne občine temelji na turizmu. Dä, zavzemamo se za razvoj občine, ki bi temeljil na različnih vrstah turizma - navtičnem, nakupovalnem, športnem, zgodovinskem in klasičnem turizmu. V načrtu imamo veliko, moderno [o s 650 privezi, sicer pa je poudarek na športnem turizmu, saj irtia Koper izredne podnebne razmere zanj. Seveda moramo zgraditi nove športne dvorane, teniška igrišča, prenoviti stadion ipd. Ko bo v Luki Koper zrasel tretji pomol, bi na koncih vseh pomolov z nasutjem novega materiala lahko zgradili plaže. Namen sedanjega vodstva koprske občine je iz še včeraj neturistične-ga mesta narediti turističnega. Peter Avsenik ej je na kongresu LDS pozabil, da je izgubil zadnje volitve, nato je v parlamen-ie še pozabil, da je LDS v preteklosti obvladovala večino medijev. No, na srečo mnil, naj se naslednjič, ko bo med ljudmi agitiral za referendum ali neodvisnost s tranzicije. tri pike... Mladoletnica Praznovanje rojstnega dneva je prav gotovo prav poseben dogodek za vsakogar. Še posebej slovesno je, če rojstni dan praznuje država. Tako je Slovenija 25. junija letos praznovala štirinajsti rojstni dan. Na ta dan bi morali na nacionalnem radiu prebrati čestitko, ki bi se glasila nekako takole: "Naj za trenutek odloži delo Slovenija..." Toda omenjati počitek je pravzaprav odveč, saj je 25. junij vendarle dela prost dan, kmalu pa naj bi dobili še nekaj novih praznikov, da seveda ne omenjam omejitve nedeljskega delovnega časa trgovin. Predstavljajte si, kakšen škandal bi nastal, če bi tako čestitko prebrali Črnogorcem. To je namreč edina nekdanja jugoslovanska republika, kjer ni delovala Socialistična zveza delovnega ljudstva. Kakor koli že, štirinajsti rojstni dan je prav gotovo odmeven dogodek. Mnogi pravijo, da so dekleta pri teh letih najlepša, toda tudi razne adolescentne norčije so v teh letih kar pogoste. Saj poznate tisto: Mladost je norost, čez jarek skače, kjer je most. Skakanja je v naši državi več kot dovolj, sicer se ne bi uveljavilo geslo Kdor ne skače, ni Slovene. (Nekdanji slovenski nogometni selektor Srečko Katanec je to geslo tudi tokrat vzel zelo zares in "skočil" v nogometno reprezentanco Kuvajta). Skoda le, ker tokratna predstava ob štirinajstem rojstnem dnevu naše države ni bila letom primerna. Poznavalci pravijo, da najstnikom pri štirinajstem letu starosti ustreza kakšen rejv. Zanjo bi lahko poskrbel kar Tone Rop, ki zadnje čase tudi sicer skrbi za to, da se slovenski narod zabava, čeprav rezultati dvanajsdetne "zgodbe o uspehu" niso nič kaj zabavni. Ampak kot so rekli že naši dedje: smeh je pol zdravja in pride prav tudi takrat, ko nam gre slabo. Norčije v lutkovnem gledališču seveda ne spadajo zraven. In da ne pozabimo - čez štiri leta bo Slovenija postala že polnoletna. Nekateri pravijo, da bi se Slovenija morala šele takrat vključiti vEv-ropsko unijo in Nato, kajti človek dobi možnost samostojnega odločanja z dopolnjenim osemnajstim letom starosti. Tako pa je Slovenija v obeh organizacijah pristala že pet let prej, torej pri svojih trinajstih letih. Morda pa smo se navdihovali po Judih, pri katerih je bilo pred nekaj tisočletji dekle godno za poroko že pri trinajstih letih. Seveda je bolje, da naši religiologi in varuhi laicizma tega ne vedo, sicer bodo spet skočili v zrak in protestirali zaradi nedopustnega vdora religioznih vsebin v javni prostor. Nič čudnega, da so že ob rojstvu Slovenije na proslavi tedanjemu ljubljanskemu nadškofu in metropolitu Alojziju Šuštarju za vsak primer izklopili mikrofon. Pač še ena od zapoznelih otroških bolezni naše najstniške državice... Gašper Blažič diktafon "Še dobro, da imajo v Sloveniji avtomobile, sicer bi imeli državno proslavo v štali, ne na parkirišču." (Novinar Simon Tecco težko razlikuje Slovenijo od Avgijevega hleva.) "Fantje so zagotovo z drugega planeta." (Kaly iz skupine Select ne more brez pripadnikov močnejšega spola, čeprav je z njimi težko.) "Čiščenje avta in stanovanja je zame pravzaprav poseben užitek." (Marko Potrčbi bil lahko gospodinjska pomočnica.) "Uspešni smo in nikomur več nam ni treba dokazovati, da smo narod Iztokov in Ljubi-nic ter ne pastirjev in hlapcev." (Podpredsednik državnega zbora Marko Pavli-ha je v slavnostnem govoru dejal, da živimo pod svobodnim soncem.) "Gospod Rupar je svojevrstna maskota svoje stranke. Tudi gospod Grims je svojevrsten zastavonoša SDS. Zahvaliti se mu moram za vse, kar dela. On je tako rekoč 'naš', tako kot Rupel. Vse, kar naredi, pomaga ljudem odpreti oči." (Evropski poslanec Jelko Kacin meni, da ima LDS v pomladnih strankah svoje ljudi.) "Namesto enakopravnosti uvaja neke vrste seksualni apartheid." (Tatjana Greif ni zadovoljna z novim zakonom o istospolnih skupnostih, čeprav je nanj čakala dolga leta. Nekateri pač niso nikoli zadovoljni.) "Sem prepričan, da je RTV Slovenija edina prava javna televizija in da novinarji vedo, da jih čakajo težki časi." (Predsednik Društva novinarjev Slovenije Grega Repovž napoveduje apokalipso v primeru, če tranzicijske levica izgubi nadzor nad RTVS.) "Moj zagovornik je Jezus Kristus, Bog, Sveti Duh, Bog in resnica." (Ivica Dornik Plohi alias Aimanuela Bellisai, ki se na sodišču zagovarja zaradi domnevne povzročitve smrti lastnega otroka iz malomarnosti, ne potrebuje odvetnika.) "Na noben način nisem povezan s tem, kar se dogaja." (Predsednik države Janez Drnovšek zaradi zamrznjene strankarske knjižice zanika vsakršno povezavo z dnevno politiko.) "Toliko dobrih avtomobilov in dragih oblačil nisem videl še nikjer. To je neverjetno. Ali kradete ali lažete?" (David iz Španije je v Sloveniji videl Potemki-nove vasi.) "Če se kdor koli v parlamentu počuti ogroženega, je po mojem mnenju zrel za pregled v dobri specialni ustanovi." (Poslanec Sašo Peče ne prenese paranoikov med poslanci.) "Tako je skrit, da ga vsi želimo videti." (Mitja Cjuha razlaga, zakaj je Janez Drnovšek še vedno najpopularnejši slovenski politik.) Sporna samouveliavlianie Slovenija, dežela velikih ljudi V Slovenski demokratski mladini (SDM) so državni praznik p> nadaljevanje projektov Zastava v vsak slovenski dom, Torta za uresničili še enega pod imenom Slovenija, dežela velikih ljudi. \i 24. junija, v večjih mesth po državi postavili stojnice in razdeli naslovom. Na njih so zapisana imena mnogih znanih pa tudi marjj vina ni namenjala in še vedno ne namenja zadostne pozornosti, general Rudolf Maister, dunajski škof Jurij Slatkonja, skladatelj znamke Lovro Košir, zmagovalec nad Turki Andrej Turjaški... Nai zavest med Slovenkami in Slovenci, saj lahko po mnenju članov i no in duhovno zavestjo ostanemo prepoznavni v Evropi - slovenj velik korak k temu. Treba je obuditi spomin na Slovence, ki so fizika, matematika) in kulturnih dejavnostih (film, igralstvo, pi merilu. Stojnica je bila postavljena tudi v Ljubljani, obisk pa pojavil celo vodja poslanske skupine SD Miran Potrč, čigar sprerrjlj Dobro io ie odnesel Sredi novembra lani se je razvedelo, da se je Igor Šimenc na m skih železnic (SŽ) zaposlil s ponarejeno diplomo Ekonomsko po: železnice začele s postopkom odpovedi delovnega razmerja, Šini dopustu. Zoper njega je bila podana tudi ovadba zaradi ponarej ugibalo, ali bodo SŽ od Šimenca zahtevale, da vrne preveč izplačani zgodilo. Ko smo na SŽ povprašal diploma diplomirani ekonomist Lažnemu diplomirancu Igorju Šimencu denarja ni treba vrniti. so SŽ odpovedale delovno razi letos, to je več kot dva meseca na SŽ še prejemal plačo, ki je 25. januarja 2005 je nato začel^ zaposlitvi. Dva dni pozneje, 27 pisarne Čeferin proti SŽ vložil toži ču v Ljubljani zaradi enostranske Igor Šimenc sta pozneje sklenila nju odgovornih na SŽ naj bi se s pravdanju in se dogovorili za spdr; merja. Šimenc je nato umakn estu generalnega sekretarja Sloven-glovne fakultete Maribor. Po aferi so ene pa je bil ves čas na bolniškem janja uradne listine. Če se je takrat ie plače, je zdaj jasno, da se to ne bo i, kako je s tem, so nam odvrnili, da merje s Šimencem šele 25. januarja do odkritju, toliko časa pa je Šimenc mesečno presegala milijon tolarjev, veljati izredna odpoved pogodbe o januarja, je Šimenc prek odvetniške :bo na Delovnem in socialnem sodiš-odpovedi delovnega razmerja. SŽ in zunajsodno poravnavo. Po zatrjeva-:em obe strani izognili dolgotrajnemu azumno prenehanje delovnega raz-I tožbo. Slovenske železnice tožbe modrosti tedna "Naslednje leto bo poteklo petnajst let, ko za svoje razmere ne moremo kriviti drugih, ampak je vse odvisno od nas in samo nas. Slovenska država ni nastala iz slovenske sebičnosti, ampak osnovnega cilja vsakega zrelega naroda, da sam odloča o sebi in svoji prihodnosti. Naš namen nikoli ni bil ustvarjati idejno homogene države. Naši cilji so bili svoboda, demokracija in vsestranski napredek vsakega posameznika in skupnosti. Enotni naj bi bili zgolj v temeljnih pogledih, ki zadevajo naš obstoj in smeri razvoja, sicer pa je bistvo svobode, da zagotavlja pravico do različnosti." (Predsednik vlade Janez Janša) • •• "Res nismo imeli gradov in velikih mest, imeli pa smo male vaške in trške skupnosti, ki so omogočile oblikovanje posameznikov in velikih družin, kot zagotovilo naše prihodnosti. V središču teh naselij je bila cerkev, ki je skozi stoletja predstavljala 'drugi dom', kjer so se ljudje zbirali ne samo k molitvi in bogoslužju, ampak tudi k osveščanju za umno gospodarjenje, kulturno in vzgojno-izobraževalno dejavnost, medsebojno pomoč in za ohranjanje maternega jezika. Tukaj se je oblikovala narodova samozavest in odpornost za premagovanje vsega hudega. Slovenski človek je gradil svojo kulturo predvsem z molitvijo, delom in pesmijo." (Ljubljanski nadškof Alojz Uran) očastili na prav poseben način. Za Slovenijo in Pesem za Slovenijo so njem so pred dnevom državnosti, i prek 20.000 zemljevidov s takim j znanih Slovencev, katerim zgodo-Го so med drugim dr. Jože Pučnik, Benjamin Ipavec, predlagatelj prve men projekta je spodbuditi narodno n članic SDM le z okrepljeno narod-čina kot eden uradnih jezikov EU je se v različnih znanostih (letalstvo, isanje) odlikovali celo v svetovnem precejšen. Med mimoidočimi se je evalka je prejeti zemljevid zname- Ob dnevu državnosti so mladi iz SDM razdelili 20.000 zemljevidov Slovenija, dežela velikih ljudi. nitih Slovencev brezobzirno zagnala v najbližji smetnjak. Toliko o narodni zavesti... P. A. proti Šimencu niso niti vložile, ker naj glede na sodno prakso ne bi imele pravne podlage za zahtevek povračila plač in drugih prejemkov, ki jih je prejemal Igor Šimenc na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Na SŽ so preverili tudi vse druge diplome in odkrili še dve ponarejeni listini, ena pa je bila odkrita tudi v Železniškem invalidskem podjetju. Vse tri so prijavili kriminalistom, poleg tega pa so bili tudi v disciplinskem postopku. Z enim so sporazumno pretrgali delovno razmerje, eden je bil denarno kaznovan, v Železniškem invalidskem podjetju pa so se odločili za premestitev zaposlenega. Šimenčeva zgodba je torej končana, gimnazijski maturant in ne univerzitetni diplomirani ekonomist pa je odnesel celo kožo in najmanj 45 milijonov tolarjev, kolikor jih je prejel v času, ko je bil zaposlen kot lažni diplomiranec. V. K. Agencija za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) je v začetku tegć raziskovalnih programov oz. skupin, ki jih agencija v tekočem p vila 19 najuspešnejših. Ocena je plod tristopenjske evalvacije objektivna. Med najuspešnejšimi programi s področja humanis znega dr. Slavoja Žižka Filozofske raziskave in dr. Darka Štrajn^ mije, z naslovom Edukacijske raziskave. Slednjega Štrajn vodi v ga inštituta. Ob taki objavi smo bili nekoliko presenečeni. Ne inštitutu zapo več Pedagoški nik"Gabrove vi pedagogi pretekla pon študije, ki je tako glede k 2001 je bila c na matično p kot polovica torej precej nov projekt ocene. Vse datku, da je dinator na p kar mu omogoča, da predlaga recenzente za ocenjevanje razi rektnost opravljenih recenzij (in jih morda po potrebi prilagojl raziskovalcev po mednarodno primerljivih kriterijih. Štrajn je in spodbujal financiranje projekta, ki ga sam vodi. Z drugimi samega sebe, morda pa je mimogrede poskrbel še za boljšo c Žižka. Tudi če to ne bi držalo, je dvojni položaj dr. Štrajna vsekal Je dr. Darko Štrajn lastnemu raziskovalnemu projektu kot nacionalni koordinator vzgoje in izobraževanja sam pomagal do visoke ocene? i taki i bi!: meseca izmed nič manj kot 262 ^letnem obdobju financira, obja-ter je domnevno poglobljena in i^ike izstopata projekta kontrover-prvega moža Liberalne akade-okviru ljubljanskega Pedagoške-le Štrajn, ki je na omenjenem slen kot znanstveni svetnik, tem-i inštitut kot celota velja za bra-" pedagogike, pri čemer so pra-bolj redki. Močno bodejo v oči cčila o delu skupine Edukacijske bilo ocenjeno kot dokaj klavrno Dličine kot vsebine. Vsaj v letu eležna resnih pomislekov, saj je sdročje pedagogike segala manj znanstvene produkcije. Sliši se protislovno, daje omenjeni Štraj-končni fazi prejel tako visoke skupaj postane bolj jasno ob po-cir. Štrajn hkrati nacionalni koor-odročju vzgoje in izobraževanja, iskovalnih programov, oceni ko-i) ter spremlja raven kakovosti o lahko neopaženo predstavljal jsedami - posredno je ocenjeval ceno svojega liberalnega kolega kor nehigienski. M. V. pro&contra Je sprava potrebna? V naših medijh se vprašanje sprave pojavlja periodično. Mislim pa, da ni jasnosti o tem vprašanju. S kom naj se pravzaprav spravimo? Kdo naj bo tisti, ki bo prvi ponudil roko sprave, in komu jo bo ponudil? Sprašujem se pravzaprav, kaj pojmujemo z besedo "sprava" in na kateri podlagi naj to spravo uresničimo. Osebno pojmujem spravo v kontekstu nekega nesoglasja oz. spora med dvema enakovrednima antagonistoma, ki imata nasprotne poglede na reševanje določenih skupnih problemov, spoštujeta načelo obojestranske popustljivosti in priznavata napake, ki so bile storjene med konfliktom z obeh strani. Interpretacija dogodkov, ki so bili v preteklosti vzrok bratomornega nasilja v času tuje okupacije, je zelo različna glede na vrednotenje vzrokov, zakaj se je zgodilo, kar se je. Če analiziramo, kaj je ena stran naredila v primerjavi z drugo in bi bilo neko ravnotežje, tudi v časovnem smislu, med slabim in dobrim na obeh straneh, bi bila sprava lahko tudi učinkovita ne glede na zmagovalca in poraženca. Toda take primerjave pri nas ni mogoče narediti, ker ni bilo soočenja dveh ideologij, ki bi si stali nasproti vsaka s svojimi argumenti. Tu je šlo na odpor zoper tujo okupacijo na način, ki bi bil najmanj boleč, ter skušale obdržati in ohraniti neko administrativno delovanje, ki bi ga prevladujoča okupacijska sila tolerirala, kot se je to dogajalo v drugih evropskih državah. Neposreden vojaški odpor bi bil samomorilski. Nasilje, ki ga je KP uvedla, s tem da je začela odstra- Zadnji dogodki v državnem zboru kažejo, da postaja zakonodaj -no telo vse pogosteje poligon za osebna obračunavanja, pri čemer pa je treba upoštevati obojestransko krivdo, ne pa samo krivde ene strani. Ko je poslanec Pavle Rupar začinil razpravo o zakonu o istospolnih partnerskih skupnostih s pripombo, da Kalimerovski sindrom na levici vico se Cukjati ne zaveda svoje odgovornosti za žaljive primere sovražnega govora in homofobije, podpredsednika državnega zbora Saša Pečeta pa naj bi bil pohvalil, namesto da bi ga obsodil. Takšno ravnanje predsednika DZ je le prispevek k čedalje večjemu razraščanju nestrpnosti, ki se v Sloveniji nevarno širi iz Forum za levica terja od predsednika DZ nekaj, česar mu poslovnik ne dovoljuje. njevati vodilni sloj takratnih legitimnih narodnih predstavnikov v civilni administraciji, je preprečilo soočenje in pogajanja z okupacijskimi silami, kar bi bilo upravičeno in normalno, kot se je dogajalo v Evropi v enakih ali podobnih okoliščinah. Vsi vemo, da sta nasilje KP in pasivnost okupacijskih sil do takega početja prisilila tiste Slovence, ki se niso strinjali s komunistično ideologijo, da so se branili, kakor so najbolje zmogli in znali, z organiziranjem protirevolucije. Znana je nadaljnja usoda tega procesa, ki je prišel prav tudi okupatorju. Sprava je mogoča le, če država Slovenija najprej obsodi komunistično revolucionarno nasilje, ki je bilo poglavitni in edini vzrok protirevolucije in s tem državljanske vojne s podporo okupatorja. Obsoditi mora tudi na- bi bilo treba poslankama Majdi Sirca in Majdi Potrata pregledati mednožje, se je brž usul plaz kritik, češ da gre za seksizem, šovinizem, nestrpnost in celo fašistoidnost, ki naj bi jo izražal značajsko precej glasen poslanec SDS. Kolikšna je odgovornost obeh poslank, da je sploh prišlo do izpada, se seveda ni vprašal nihče, čeprav bi bilo to zelo dobrodošlo glede na to, da se je poslanka Majda Sirca doslej kar nekajkrat zapletla v besedne dvoboje, med katerimi je bil najbolj znan tisti s Sašom Pečetom, kiji je kot podpredsednik državnega zbora izklopil mikrofon in jo nagnal z govorniškega odra. Vse to kaže, da se je v tranzicijski levici v zadnjem času naselil močan kalimerovski sindrom, ki se izraža skozi prepričanje, da so za vse vedno krivi drugi. Revolucionarno nasilje je bilo poglavitni in edini vzrok protirevolucije in s tem državljanske vojne. za pojav nasilnega prevrata v državi, kije imela že dokaj razvito demokratično ureditev, kjer so njeni prebivalci večinsko zagovarjali parlamentarno demokracijo, ki pa je niso mogli vzdrževati, in to ne toliko zaradi napada tuje totalitarne vojske kot zaradi konspirativne totalitarne manjšine (KPSb), kije uvidela možnost popolnega prevzema oblasti prav v okupacijskih razmerah. Praviloma bi se morale vse politične sile osrediniti silje nad civilnim prebivalstvom, ki sta ga izvajali obe strani v obdobju okupacije. Nato mora nujno obsoditi in sodno razglasiti za vojne zločince vse akterje (mrtve in še žive) povojnih zu-najsodnih pobojev. Ker pa do sedaj te poglavitne poteze naša država ni še storila, je nesmiselno govoriti o spravi, saj preprosto ni dveh enakovrednih strani, ki bi se spravili. Dva pogoja nista še dosežena: agresorjevo kesanje in odpuščanje žrtve! Pavel Ferluga Seveda se LDS tako rekoč ne zaveda, kakšno reklamo je s kalime-rovskim sindromom naredila vladajoči koaliciji - sem bi lahko prišteli tudi fanatično zaganjanje v predsednika državnega zbora Franceta Cuk-jatija, ki je doslej že ničkolikokrat razlagal medijem, kakšna pooblastila ima. Tako se je Cukjatija lotil tudi Forum za levico, ki mu očita "nevestno, izmikajoče in neresno postopanje". Po mnenju Foruma za le- državnega zbora s pomočjo njegovega predsednika, trdi Forum za levico. Prepoznavna retorika? Morda. Lahko bi rekli, da se ponavlja podobna zgodba kot pri nasprotovanju Cerkvi oziroma papeževim stališčem do splava, seveda v prepričanju, da bo Cerkev nekoč le sprejela umetno prekinitev nosečnosti kot nekaj normalnega, pozablja pa, da odnos do tovrstnih moralnih vprašanj ni odvisen od tega ali onega papeža. Nekaj podobnega velja za državni zbor, ki ima svoj poslovnik, le-ta pa mora biti usklajen z ustavo in zakoni, ki določajo meje pristojnosti predsednika DZ. Forum za levico tako terja od Cukjatija nekaj, česar mu poslovnikne dovoljuje, namreč ukrepanje proti poslancem zunaj pooblastil, ki jih ima kot predsednik DZ. Ali ni to neke vrste napeljevanje k protizakonitemu ravnanju? Če bi Forum za levico hotel pošteno ovrednotiti pojav nestrpnosti v DZ, bi moral ošvrkniti tudi marsikaterega poslanca tranzicijske levice. Ne smemo pozabiti, da v njem vedrijo predvsem tisti, ki niso preveč zadovoljni s sredinsko politiko Boruta Pahorja in predstavljajo dogmatič-no ideološko jedro znotraj tranzicijske levice. S tem pa sedanji oblastni eliti pravzaprav delajo uslugo -vprašanje je le, ali se tega zavedajo. Gašper Blažič Dr. Janko Kos Novinarstvo je po svoji naravi -usmerjeni v sprotno oblikovanje. razlaganje in vrednotenje družbene realnosti - zmeraj vrednostno naravnano. Zato je pogosto orodje ideologij, pa ne samo sredinsko demokratičnih, ampak pogosteje skrajno levih ali desnih. Tem so mediji bili in so še zmeraj priročno propagandno orodje. V 2G. stoletju so odigrali negativno vlogo, ko so postali učinkovito sredstvo za širjenje fašizma, nacio-nalsocializma in komunizma. Resnica novinarstva Znano je, kakšen pomen so imeli tisk, radio in film v Goebbelsovem času. Enako vlogo so imeli v komunističnih državah, med drugim v Titovi Jugoslaviji in z njo v Sloveniji. Tu so bila množična občila vse do osamosvojitve sredstvo propagande, indoktrinacije, posredovanja uradnih informacij, podprtih z ideološkimi komentarji za vzgajanje poslušalcev in bralcev - zlasti na področju zunanje in notranje politike, pa tudi v obravnavi šolstva, Cerkve in kulture. V dnevnem tisku, radiu in televiziji se je takšna praksa po letu 1990 v dobršni meri ohranila, čeprav pogosto prikrito in sramežljivo. Najti jo je v izbiri novic, v poudarjanju enih in izpuščanju drugih, v usmerjanju komentarjev, v naslovih, ki spremljajo informacije z moralistično ironičnim ali satiričnim podtonom, za katerim se skriva ideološka tendenca. Resno novinarstvo Evrope in Amerike tega ne pozna. Obravnava notranje- in zunanjepolitičnih zadev ostaj a pretežno v okvirih ideologije, ki je zmes nekdanjega protikapitalizma, antiklerikalizma in titoistične neuvrščenosti, za njo stoji še klasični marksizem-leni-nizem ali pa ga nadomešča levi liberalizem, nagibajoč se k anarhizmu. Od pretežno levega novinarskega prostora se uspešno ločuje samo del tedenskega in mesečnega tiska, ki je kritičen do postkomunističnih -iz-mov, sicer pa postavljen v politično sredino ali bliže desnici, sele v tem okviru je mogoča kritična, nepristranska, inovativna analiza domačega političnega, gospodarskega, kulturnega dogajanja. Pa tudi slovenskega razmerja do Evropske zveze, Nata, Bližnjega vzhoda in globalizacije. Razvoj tega novinarstva je seveda odvisen od izobrazbe, ki jo dajejo mladim ustrezne stroke na fakultetah, predvsem na fakulteti za družbene vede, pa tudi na filozofskih, pe- dagoških, ekonomskih in pravnih šolah. Mladi novinarji ponujajo vtis, da v tem izobraževanju prevladujejo tradicionalno leve, najpogosteje le-voliberalske, pa tudi skrajno leve in anarhistične usmeritve. V obravnavi tekočih političnih, socialnih, kulturnih vprašanj posegajo najrajši po znanih, predvidljivih ideoloških obrazcih, manjka širši razgled po tistih straneh slovenskega, evropskega in globalnega sveta, ki jih ideološka pri-učenost uspešno prikriva. Tak širši razgled omogoča samo temeljita filozofska, zgodovinska, sociološka in kulturološka izobrazba. Za razvoj slovenskega novinarstva bo potrebna globlja preusmeritev ustreznih strok, oddelkov, študijev in fakultet. Morda bo k temu pripomogla izvedba bo-lonjske preobrazbe visokega šolstva, vendar samo tako, da bo povezana s temeljitim premislekom o znanstveni in ideološki fundiranosti strok. Poseben problem slovenskih medijev je rumeni tisk tabloidov, časopisov in tednikov, ki spadajo v območje zabavne, množične ali estrad-ne kulture. V to območje se uvrščajo razvedrilne oddaje na radiu in televiziji, tako v programih nacionalne in še bolj zasebnih televizijskih hiš. Del tega tiska je dnevno senza- nost takim iz levoliberalskega okolja, le redko osebam iz politično-ideološke sredine in še manj desnice. Razlog za takšno usmeritev sam na sebi ni političen, pač pa ideološki v zelo širokem pomenu besede. Zabavno estradna kultura s svojimi mediji si v stvareh okusa, nravi in življenjskega sloga ne sme privoščiti konservativne spodobnosti, nagiba se v propagiranje svobodne ljubezni, nagote, promiskuitete, priložnostno homoseksualnosti in lezbičnosti, uspešnega in uživaškega življenjskega modela - vse to ne kot resno vedenjsko vodilo, ampak kot drastilo, ki naj poživi bolj ali manj enolično, delovno in zasluž-karsko življenje povprečne populacije nižjih in srednjih slojev moderne industrijske civilizacije - tako kot drugje po Evropi tudi v Sloveniji. Problem je v tem, da je ta medijska kultura množična, tako da zajema velik del slovenskih bralcev, poslušalcev in gledalcev, zlasti upokojencev, žensk, mladostnikov in najstnic. Njena funkcija je podobna kot v drugih državah zahodne in srednje Evrope, vendar se zdi, da ima v razmerah slovenske "tranzicije" še posebno soci-opsihološko in politično-ideološko vlogo, ki za demokratično družbo Mladi novinarji ponujajo vtis, da v tem izobraževanju prevladujejo tradicionalno leve, najpogosteje levoliberalske, pa tudi skrajno leve in anarhistične usmeritve. V obravnavi tekočih političnih, socialnih, kulturnih vprašanj posegajo najrajši po znanih, predvidljivih ideoloških obrazcih ... cijski, večji del pa manekensko erotičen, posvečen osebam in dogodkom iz modnega, estradnega in mondenega sveta. Temeljna usmeritev teh medijskih zvrsti je hedo-nistična, v socialnem in političnem pogledu se zdi nevtralna, vendar ne brez povezav z ideološkimi obrazci. Kadar predstavlja - zlasti v obliki družabne kronike - osebe in dogodke iz javnega življenja, daje pred- ni čisto normalna. Uredi in normalizira jo lahko samo spremenjena ekonomsko-socialna situacija, ki bo omejila vpliv estradnega tiska, radia in televizije na njene dejanske možnosti in s tem na vlogo neškodljive, neobvezne zabave brez političnega predznaka. Iz ideološkega nadomestka naj postane demokratičen "entertainment" za ljudi, potrebne oddiha po napornem vsakdanjiku. Anton Rop se, kot kaže, poslavlja Kot vse kaže, se bo Anton Rop jeseni, ko bo Liberalna demokracija Slovenije (LDS) izpeljala kongres, najverjetneje poslovil z mesta njenega predsednika. Edina rešitev za Ropa bi bila, da na svetu stranke doseže, da kongres ne bi bil volilni. Ugibanj o tem, ali bo največja opozicijska stranka izpeljala samo programsko konferenco, kot je pred časom predlagal njen predsednik Anton Rop, ali bo notranja trenja rešila na kongresu, od preteklega tedna ni več. Na svetu stranke so namreč v sredo sprejeli načelno odločitev, da bo stranka jeseni izpeljala kongres, medtem ko naj bi formalno odloči-tevo njegovi izpeljavi sprejela v kratkem. Čeprav so bile razlage o tem, kaj vse bi vseboval kongres, po seji sveta različne (Rop je zatrjeval, naj bi izpeljali le statu-tamo-programski kongres brez volitev), so mnogi v stranki prepričani, da bodo na kongresu poleg sprememb statuta in strankinega programa izpeljali tudi volitve novega vodstva stranke. Tako je de- nimo poslanec in predsednik strankinega sveta Tone Anderlič po seji zatrjeval, da takšna odločitev sveta pomeni, da bo kongres skoraj zanesljivo volilni, strankin poslanec Rudolf Möge pa je zatrjeval, da je na seji sveta padla kocka, na kongresu pa bo padel Rubikon. Da bi takšne trditve lahko držale in da se Rop tudi sam zaveda, da so mu dnevi na vrhu liberalne demokra- cije šteti, je Rop v soboto na srečanju LDS v Ljutomeru zbranim članom dejal, da se namerava jeseni umakniti s predsedniškega mesta in s tem stranki omogočiti potrebno prenovo. Hkrati je na srečanju izrazil prepričanje, da bo jesenski kongres stranko poenotil, tako da bo lahko še naprej igrala vlogo najmočnejše opozicijske stranke. Medtem ko je Rop tudi sam pre- Predsednik LDS Anton Rop je očitno spoznal, da nima več smisla vztrajati na čelu stranke. pričan, da od jeseni ne bo več vodil LDS, se v ozadju še intenzivneje kot do zdaj pojavljajo imena kandidatov, ki bi lahko na jesenskem kongresu prevzeli njegovo mesto. Kot Ropovi nasledniki se najpogosteje omenjajo evropski poslanec Jelko Kacin, strankina poslanca Tone Anderlič in Jožef Školč, direktor Istrabenza Igor Bavčar (čeprav je sam to pred časom kategorično zavrnil), nekateri pa iz kroga kandidatov še vedno niso izključili strankinega poslanca in predsednika njenega občinskega odbora Zagorje ob Savi Matjaža Švagana. Zdaj je slišati, naj bi imel največ možnosti za izvolitev Jelko Kacin, v prid temu pa naj bi govorile predvsem nekatere ankete, ki pravijo, da bi si člani in simpatizerji na čelu stranke želeli videti prav njega. V vsakem primeru bo dogajanje v LDS še zelo zanimivo. A. K. ^ Ekonomsko socialni svet brez rezultatov V ponedeljek je potekala seja Ekonomsko socialnega sveta (ESS). Prva točka je bil nov socialni sporazum, saj veljavnost sedanjega poteče konec letošnjega leta. Premier Janez Janša je pretekli teden ob predstavitvi strategije razvoja Slovenije dejal, da bo vlada vztrajala, da se v socialni sporazum vključijo tudi opredelitve te strategije. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve bo osnutek sporazuma pripravilo v dveh tednih. Člani sveta so zato sprejeli predlog ministra Janeza Drobniča, da bodo socialni sporazum raje obravnavali na septembrski seji. Svet je tudi ugotovil, da je potreben nov zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Po zagotovilih ministra Drobniča bi lahko zakon sprejeli prihodnje leto. Sindikati so izpostavili preoblikovanje upravnega odbora zavoda za zaposlovanje v svet zavoda in spremenjeno zastopanost sindikatov. Predlog zakona predvideva, da bi imel svet zavoda 11 članov, od katerih bi bila dva pred- stavnika sindikatov. Polemike je sprožil tudi predlog, da bi se prejemniki socialne pomoči zaposlili tudi na delovna mesta, za katera je potrebna dve stopnji nižja izobrazba. Predlog naj bi po mnenju sindikatov v neenak položaj postavil tiste z višjo izobrazbo. Nelogično se zdi, da sindikati zahtevajo, da država še naprej podpira ljudi, ki ne delajo samo zato, ker ne želijo delati na "manj zahtevnih delovnih mestih". Končni sklep je bil, naj se zaradi nekaterih nas- protnih stališč ustanovi strokovna delovna skupina in uskladi odprte dileme. Svet je na seji sprejel tudi predlog sprememb in dopolnitev zakona o socialnem varstvu. Temeljni cilji predlaganih sprememb so izboljšanje obstoječega stanja in racionalizacija proračunskih odhodkov pri podeljevanju denarnih socialnih pomoči, in sicer z uvajanjem učinkovitejših kriterijev, s spodbujanjem brezposelnih prejemnikov pomoči k večji delovni aktivnosti in z izboljšanjem nadzora nad Sindikati (ZSSS - Dušan Semolič, levo) in delodajalci fGZS - Jožko Čuk, na sredini) pogosto že a prori nasprotujejo spremembam, ki jih predlaga vlada. porabo sredstev s strani upravičencev do izredne denarne socialne pomoči. Predlog zakona med drugim odpravlja podeljevanje pomoči po zaposlitvi prejemnika, uvaja izvajanje delovne aktivnosti kot oblike delovne okupacije, da prejemniki pomoči ohranjajo delovne navade in stik z okoljem ter pridobivajo delovne izkušnje, ki so lahko koristne za kasnejšo morebitno zaposlitev oz. sklenitev delovnega razmerja na podobnih delih in nalogah. Precej nasprotovanj sindikatov je bilo tudi na področju t. i. izravnalnih shem zdravstvenega zavarovanja. Minister za zdravje Andrej Bručan je dejal, da ob tako diametralno nasprotnih stališčih, kot so se izpostavila v razpravi, v kratkem času ni mogoče doseči konsenza. Svet je zato tudi pri tem vprašanju sprejel sklep, da je treba proces usklajevanja glede predloga zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju nadaljevati z vsemi socialnimi partnerji. Seja sveta je torej minila brez večine želenih rezultatov. Zanimivo pa je, daje pri večini vprašanj sedaj nasprotovanje sindikatov precej močnejše, kot je bilo v času prejšnjih vlad. Le zakaj? D. V. Pahorjeva zaušnica Ropu V Demokraciji smo že poročali o ustanovitvi sveta predsednika SD Boruta Pahorja, ki je tako sestavil nekakšno vzporedno "vlado v senci", saj ni želel sestaviti v ade v senci skupaj z LDS, kar kaže na to, da odnosi med LDS in SD v zadnjem času niso najboljši. A to ni edina zaušnica, ki jo je Anton Rop v zadnjem času dobil od Pahorja. Slednji je namreč dan pred dnevom državnosti Ropu poslal pismo, v katerem je odločitev za zakonodajni referendum o zakonu o RTV Slovenija -poslanci LDS naj bi začeli zbirati poslanske podpise za razpis referenduma - označil za zgrešeno. Referendum ni prava rešitev Pahor je v pismu, naslovljenem na Antona Ropa, opozoril, ha je kritika vlade v njenem prizadevanju, da si podredi medije, sicer pomembna, vendar še zdaleč ne tako odločilna, da bi mobilizirali javnost in za to zapravili 600 milijonov tolarjev. Pahor meni, da je mogoče sporni zakon o RTV spremeniti takoj, "ko pridemo na oblast", kot se je izrazil. "Vladni zakon o RTVS je slab zakon, vendar še zdaleč ne tako škodljiv za slovensko prihodnost, kot je ravnodušnost in neznanje vlade, da slovensko politično javnost zaposli z gospodarskimi in socialnimi reformami, s katerimi bomo postali bolj konkurenčna družba. To je točka, kjer želi|m, da moja stranka začne in uspe v dialogu s sedanjo oblastjo," je zapisal Borut Pahor in ob koncu Ropa spomnil, kako velik vpliv je imela LDS na medije in ljudi "z zakonom ali mimo njega". Pahor ne izključuje možnosti, da ga v SD ne bodo podprli, vendar bo voljo organov stranke kot demokrat spoštoval, čeprav ostaja dejstvo, da je odločitev za referendum zgrešena. Neenotnost v SD? Izid bo tesen V zvezi z referendumom je tako v ponedeljek, 27. junija, zasedalo tudi predsedstvo stranke SD, vendar se do podpore referendumu o RTV ni opredelilo, zaradi česar bo lahko vsak poslanec ravnal po svoji vesti. Čeprav večina poslancev SD podpira referendum, bo izid izredno tesen. Prav gotovo pa bo referendumska pobuda vnesla razdor med predsednika SD Boruta Pahorja in vodjo poslanske skupine SD Mirana Potrča, ki poudarja, da je svoboda medijskega izražanja ena temeljnih človekovih svoboščin, za stroške referenduma pa je odgovorno ceotno zakonodajno telo (čeprav je pri referendumih v minulih letih tranzicijska levica pripisovala odgovornost za stroške izključno predlagatelju referenduma). Slednji je tako predlagal, naj podprejo referendumsko pobudo. Na neenotnost se je že odzval Anton Rop in Pahorjevo odločitev označil za "zelo napačno". Po njegovem mnenju pobude iz civilne družbe poslancev ne smejo odvezati odgovornosti, storiti pa je treba vse, da se prepreči uveljavitev po njegovo slabega zakona o RTV. To pa bo mogoče le z lobiranjem pri poslancih SD, ki tako ostajajo edino upanje za LDS. V takem primeru seveda ni izključeno podkupovanje. Vsekakor bo razkol med LDS in SD pa tudi znotraj obeh strank poglobil krizo opozicije. Gašper Blažič Seveda pa je veliko vprašanje, s kakšno naklonjenostjo so Pahorjevo pismo Ropu sprejeli Pahorjevi strankarski kolegi, zlasti tisti, ki se nagibajo k sodelovanju z LDS in predstavljajo bolj radikalno levo znotrajstrankarsko frakcijo. Tako je vodja poslanske skupine SD Miran Potrč ob zavrnitvi referendumske pobude, ki jo je vložil član sveta RTV Slovenija in nekdanji predsednik Društva novinarjev Slovenije Marjan Sedmak, v posebni izjavi za javnost znova obtožil vladno koalicijo, da si želi z vsemi sredstvi politično podrediti javno RTV. Potrč je izrazil prepričanje, da bi moral predsednik državnega zbora France Cukjati dati pobudnikom možnost, da referendumsko vprašanje dopolnijo ali spremenijo. Omenjena Potrčeva izjava daje slutiti, da bi utegnil marsikateri poslanec SD v nasprotju s Pahorjevim mnenjem podpreti razpis referenduma. Velja pa spomniti, da je bil prav Potrč pred letom dni najglasnejši nasprotnik razpisa referenduma o "izbrisanih", pri tem pa je opozarjal na dejstvo, da bo referendum stal Slovenijo nezanemarljivih 600 milijonov davkoplačevalskih tolarjev. Iz istega razloga je tranzicijska levica nasprotovala tudi nekaterim drugim referendumom, na primer o oplojevanju samskih žensk (leta 2001). Če bi se torej kateri od poslancev SD odločil za podporo LDS pri referendumu o RTV, bi to pomenilo klofuto predsedniku lastne stranke Pahorju, ki je bil na letošnjem kongresu sicer s prepričljivo večino izvoljen za predsednika SD -, vse to pa bi krizo ali celo razcep. Po nekaterih podatkih naj bi bili svoj podpi in Dušan Kumer, kar pa za razpis referenduma ne bo dovolj, saj lahko Socialne demokrate pripeljalo v 3 napovedali Miran Potrč, Breda Pečan je treba zbrati 30 podpisov poslancev, možnost podpore pa sta že zavrnila Jelinčičeva SNS in poslanec italijanske manjšine Roberto Battelli Predsednik LDS Anton Rop in predednik SD Borut Pahor, strankarska prvaka, ki imata v svojih lastnih strankah malo podore Če bi se torej kateri od poslancev SD odločil za podporo LDS pri referendumu o RTV, bi to pomenilo klofuto predsedniku lastne stranke Pahorju, ki je bil na letošnjem kongresu sicer s prepričljivo večino izvoljen za predsednika SD vse to pa bi lahko Socialne demokrate pripeljalo v krizo ali celo razcep. Proslave ob 14-letnici slovenske države so tokrat prvič po dolgih letih minile brez večjih prerekanj. Na osrednji državni proslavi je govoril Janez Drnovšek, predsednik vlade Janez Janša pa je ob rojstnem dnevu Slovenije državljanom namenil posebno poslanico. Osrednja državna proslava ob 14. rojstnem dnevu slovenske države je kot navadno potekala na Trgu republike v Ljubljani. Izkoristili zgodovinsko priložnost Osrednji govornik na njej je bil predsednik države Janez Drnovšek. V svojem govoru je dejal, da smo Slovenci z razglasitvijo države pred 14 leti izpolnili stoletni sen slovenskih domoljubov. "Izkoristili smo zgodovinsko priložnost in v času, ko se je prvič po drugi sve- tovni vojni spreminjala politična podoba Evrope, znali zbrati dovolj razsodnosti in poguma za prave odločitve. V svetu, ki so ga vedno urejali veliki narodi po svoji meri, si je slovenski narod znal izboriti svoje mesto na svetovnem zemljevidu držav. To ni uspelo nekaterim večjim in gospodarsko uspešnejšim narodom in regijam," je dejal Drnovšek. Po njegovih besedah je slovenska država v teh letih upravičila svoj obstoj. "Ves čas smo jo pozitivno razvijali, dosegali nadpovprečno gospodarsko rast, sorazmerno nizko brezposelnost, ohranjali sorazmerno visok nivo socialne države. Pogoste so ocene, da je prav Slovenija najbolje izvedla prehod iz socialistične- ga v tržno gospodarstvo in pri tem najbolje ohranila socialna ravnotežja." Drnovšek je izpostavil tudi nekatere mednarodne dosežke Slovenije v zadnjih letih. "Slovenija je v svoji štirinajstletni državni zgodovini tvorno sodelovala pri upravljanju svetovnih zadev. Nismo brezbrižni do vprašanj svetovne varnosti, klimatskih spre- Kot je v svojem govoru na Trgu republike dejal Janez Drnovšek, so zadnja leta potrdila, da je bila odločitev za samostojno državo pravilna. Letošnja osrednja proslava na Trgu republike je minila brez prerekanja o tem, kdo bo njen osrednji govornik. Janša je to čast prepustil predsedniku države. memb, zmanjševanja revščine ... Slovenija zato resno deluje vZdru-ženih narodih, letos pa predsedujemo Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, kjer pomagamo razreševati krizne situacije v svetu. Naši vojaki in policisti sodelujejo v mednarodnih mirovnih operacijah od Balkana do Afganistana. Da bi zagotavljali varnost sebi in drugim, smo se vključili v Severnoatlantsko zavezništvo. In kar je morda najpomembnejše, resno smo se vključili v projekt evropskega združevanja," je dejal predsednik države. Svoj govor je sklenil z napotki za naprej: "Ustvarjajmo novo zaupanje v Evropo. Boljšega sveta zaenkrat ni. Vse to velja tudi za Slovenijo." Dan državnosti so z recitali v Trnovem počastili tudi v krogu Nove revije. Prav Nova revija je v svoji znameniti 57. Številki prva postavila jasno zahtevo po samostojnosti. Nismo več narod hlapcev in pastirjev Dan državnosti je s slavnostno sejo počastil tudi državni zbor. Ker med predsednikom državnega zbora in tremi njegovimi podpredsedniki velja dogovor, da se govorniki na slavnostnih sejah menjajo, je bil tokrat na vrsti podpredsednik Marko Pavliha. V govoru je orisal nekatere dosežke slovenske države, hkrati pa je svoj nastop izkoristil za manjši obračun s političnimi nasprotniki. Kot je dejal, je bila naša najboljša zgodovinska odločitev ta, da zgradimo odprto državo širokih obzorij. "Nismo sledili zgledu tistih, ki so se izolirali, da bi ohranili svojo nacionalno identiteto, in ostali na obrobju. Vstopi v vse najpo- membnejše svetovne in evropske povezave so nas naredili še močnejše, še bolj zavedne. Uspešni smo in nikomur več nam ni treba dokazovati, da smo narod Iztokov in Ljubinic ter ne pastirjev in hlapcev." Nadaljeval je z besedami iz vročih parlamentarnih razprav: "Toda kaj bi odgovorili preljubemu Prešernu in ostalim Svaru-nom slovenske kulturne dediščine, če bi nas vprašali, zakaj smo tako presneto nestrpni, prepirljivi in nemimi? Najhuje je, da v tem prednjačimo prav 'stanovalci' te dvorane." Na koncu je dal še nekaj napotkov opoziciji in vladi. "Ker je naša domovina deWarira-no pomorsko usmerjena, si jo zamišljam kot ladjo, kjer se na poveljniškem mestu občasno zamenjajo častniki, a vsi pluj?mo proti skupnemu cilju - boljšemu življenju! Zatorej opozicija ne bi smela kvariti strojev in navigacijskih naprav ter upati na ledene gore, ampak bi morala napeti vse svoje možganske sile in državotvorne moči za varno in mirno plovbo, ki jo mora zagotoviti izvoljena pozicijska ekipa. Slednja naj se ne bi otepala nasvetov in pometala v morje vseh, ki niso na palubi, ampak bi jih morala vključiti v delo." Za boljše življenje bodo potrebne spremembe Ker predsednik vlade Janez Janša ni nastopil na osrednji prireditvi na Trgu republike, se je ob tej priložnosti na državljane obrnil v posebni poslanici. Kot je zapisal, je vsakokratni praznik slovenske državnosti priložnost za razmislek o največjem dosežku našega naroda, to je neodvisni, mednarodno priznani in demokratični slovenski državi, Republiki Sloveniji. "Poldrugo tisočletje smo živeli razdeljeni med različne države pod neslovenskimi vladarji. Sedaj smo gospodarji na svoji zemlji. Naslednje leto bo poteklo petnajst let, ko za svoje razmere ne moremo kriviti drugih, ampak je vse odvisno od nas in sa- Idilo na osrednji proslavi so nekoliko zmotili le predstavniki Aktivne Slovenije - stranke, ki se ji na volitvah ni Na slavnostni seji državnega zbora je govoril njegov podpredsednik Mar-uspelo prebiti v DZ-, ki so protestirali proti nestrpnosti, ko Pavliha in gcfvor mimogrede izkoristil še za lastne politične potrebe. stala iz slovenske sebičnosti, ampak osnovnega cilja vsakega zrelega naroda, da sam odloča o sebi in svoji prihodnosti. Naš namen nikoli ni bil ustvarjati idejno homogene države. Naši cilji so bili svoboda, demokracija in vsestranski napredek vsakega posameznika in skupnosti. Enotni naj bi bili samo v temeljnih pogledih, ki zadevajo naš obstoj in smeri razvoja, sicer pa je bistvo svobode, da zagotavlja pravico do različnosti." V nadaljevanju se je dotaknil tistih, ki so pred 14 leti dvomili o slovenski samostojnosti. "Tako v tujini kot doma so nekateri dvomili o smislu naše državne samostojnosti in neodvisnosti. Vključitev in aktivno sodelovanje Republike Slovenije v takšnih mednarodnih organizacijah, kot so OZN, Evropska skupnost in Nato, predvsem pa naš notranji gospodarski in politični razvoj potrjujejo pravilnost naše takratne odločitve. Naš vsestranski napredek bi bil veliko manjši, če ne bi ubrali te poti. Življenjska raven naših nekdanjih jugoslovanskih sodržavljanov to več kot očitno potrjuje." V nadaljevanju je Janša orisal še nekatere naloge, ki čakajo sedanjo vlado. "Demokracija se navzven manifestira predvsem v pravici državljank in državljanov, da na vsakih volitvah izberejo tiste, ki jim glede prihodnosti najbolj zaupajo. Sedanja vlada se trudi izpolniti predvolilne obljube. Njen temeljni cilj je približevanje ravni življenja naših sodržavljanov tisti v najbolj razvitih državah Evrope." Za uresničitev tega cilja bodo po Janševih besedah potrebne nekatere temeljne spremembe zlasti na gospodarskem področju, ki naj vzpodbudijo gospodarsko rast in uspešnost, Slovenija pa bo morala pri tem izrabiti tudi svoje prednosti. "Majhnost, ki nam jo nekateri doma očitajo, mora biti naša prednost, kar je že dokazala vrsta nam primerljivih držav. Intelektualni potencial naših ljudi in njihova delavnost zahtevata od vsa- mo nas. Slovenska država ni na- kokratne vlade, da obe ti lastnosti J Tri dni pred dnevom državnosti so se 15. obletnice ustanovitve Demoso- Predsednik vlade Janez Janša je v Cankarjevem domu izrazil ponos, da vodi vlado, ki se ve vlade z akademijo v Cankarjevem domu spomnili nekateri njeni člani, šteje za naslednico Demosove vlade, in da v njej sedijo ljudje, ki so bili že v Demosovi vladi. )) naših sodržavljanov dobita največ možnosti za vsestranski razmah. Le tako bomo lahko upravičili in osmislili tudi življenja vseh tistih, ki so darovali svoja življenja za slovensko samostojnost, neodvisnost in demokracijo." Poslanico je sklenil z besedami: "Prihodnost je obetavna in nas je ni treba biti strah. Predvsem pa se moramo zavedati, da je največ odvisno od nas samih. Biti moramo pogumni, tudi drzni, ne pa lahkomiselni." Slovesno ob 15. obletnici Demosove vlade Pretekli teden je bilo nadvse slovesno tudi v Cankarjevem domu, kjer so 15. obletnico ustanovitve Demosove vlade s slavnostno akademijo počastili nekateri znani akterji iz tistega časa. Na akademiji so bih predsednik tedanje vlade Lojze Peterle, takratni sekretar (minister) za obrambo in današnji predsednik vlade Janez Janša, zunanji minister Dimitrij Rupel in številni drugi. Kot je v svojem govoru dejal Janša, je danes vesel, da vodi vlado, ki se šteje za naslednico Demosove vlade, da v njej sedijo ljudje, ki so sedeli že v Demo- "Ko se danes spominjamo tistih časov, se spominjamo tudi težav, ki jih je takrat imela vlada z opozicijo v tistih točkah, ko je bila nedrža-votvorna. Tudi danes, ko gre za evropske zadeve, se ta zgodovina žal ponavlja. Ko pa je šlo za ključni korak, je bilo zaradi politike povezovanja, ki jo je vodila Demosova vlada, mogoče v najbolj kritičnih trenutkih strniti sile in zato je bila cena slovenske osamosvojitve bistveno nižja, kot bi lahko bila." S pohvalnimi besedami nista varčevala niti njen prvi predsednik Lojze Peterle in nekdanji predsednik SAZU France Bernik. Kot je dejal Peterle, so državljani na prvih demokratičnih volitvah leta 1990 Demos podprli zato, ker so bili naveličani tedanjega političnega režima, po Ber-nikovem prepričanju pa je bilo največja odlika Demosove vlade dejstvo, da je znala prisluhniti odločilnemu trenutku zgodovine in nato uspešno opraviti svojo nalogo v dobro Slovenije in demokracije. Če povzamemo dogajanje ob 14-letnici slovenske državnosti, ugotovimo, da so letošnje slovesnosti v nasprotju z nekaterimi iz prejšnjih let minile v dokaj spravljivem in državniškem ozračju. Aleš Kocjan Dnevu državnosti se je z mašo za domovino v soboto poklonila tudi Cerkev na Slovenskem. Mašo je vodil nadškof Alojz Uran, udeležili pa so se je tudi nekateri predstavniki slovenskega političnega življenja. Na kratko sovi vladi, in da vlado vodi politična opcija, ki je že pred 15 leti predstavljala koalicijo, na kateri je temeljil Demos. "Po zmrzali zadnjih 15 let lahko Slovenci gledajo na prihodnost z bistveno večjim optimizmom," je dejal Janša. Spomnil seje tudi dogodkov pred 15 leti. Zgodovina osamosvajanja Prve zahteve po slovenski samostojnosti so se pojavile konec osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko so intelektualci, zbrani okoli Nove revije, in nekatere na novo nastajajoče stranke prvič jasno izpostavili zahtevo po slovenski osamosvojitvi. To zahtevo, ki jo je aretacija četverice JBTZ še utrdila, je leta 1990 začel uresničevati Demos, ki je 6. decembra sprejel zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Na podlagi tega zakona je bil 23. decembra 1990 referendum, na katerem se je velika večina ljudi odločila za osamosvojitev. Na podlagi izida je takratna slovenska skupščina 25. junija 1991 sprejela ustavni zakon za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije in deklaracijo o neodvisnosti, ki so jo slovesno razglasili dan pozneje, s čimer so bili tudi formalno postavljeni temelji nove države. Žal slavje ni trajalo dolgo, saj so že naslednji dan v Sloveniji začeli prodirati tanki JLA, ki so želeli zasesti meje in s tem Slovenijo na silo obdržati znotraj Jugoslavije. Vojna, ki na srečo ni zahtevala veliko žrtev, je trajala deset dni, nekaj mesecev po njenem koncu pa se je morala JLA dokončno umakniti iz naše države. Sprejet zakon o RTVS Minuli teden je bil v državnem zboru precej delaven, kljub številnim zapletom in zavlačevanju pa je večini uspelo dokončno sprejeti kontrover-zni zakon o RTV Slovenija. Pred tretjo obravnavo omenjenega zakona v DZ je politično javnost presenetila pobuda člana sveta RTVS Marjana Sedmaka in 1.283 volivcev za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o zakonu. Referendumsko vprašanje je predsednik DZ France Cukjati na podlagi mnenja parlamentarne zakonodajnopravne službe zavrnil kot pomanjkljivega in nepravilno oblikovanega. V opozicijskih SD in LDS so bili kritični do Cukjatijeve drže, saj bi moral po njihovo pobudnika pozvati k dopolnitvi referendumskega vprašanja. To možnost je predsednik DZ preučil, vendar je ugotovil, da bi bila že minimalna sprememba tako velika, da bi bistveno spremenila predlog, s tem pa bi moral pobudnik znova iskati potrebne podpise. Zgovorno je tudi dejstvo, da je med podpisniki referendumske pobude nekdanja poslanka LDS Irma Pavlinič Krebs, kar kaže na vnovični poskus prikritega zavlačevanja s strani opozicije. Obstrukcija glasovanja Kot pri drugi obravnavi predloga zakona so tudi pri tretji poslanci LDS in DS bojkotirali glasovanje, ki bi po njihovo dodalo demokratično fasado "političnemu prevzemu" javne RTV. Dušan Kumer (SD) je ugotavljal napačnost izhodišča za pripravo zakona, saj naj bi bil slednii pripravljen brez poprejšnje analize in z edinim namenom podrediti si medije. Aleš Gulič (LDS) je bil kritičen do "zelo nasilnega" postopka sprejemanja zakona, ki bo po njegovo omogočil odpravo vseh možnosti do obveščanja in obveščenosti. Njegov strankarski kolega Jožef Školč je govoril o "prevzemu javne RTV s strani zmagovite koalicije", ki si jemlj г nekaj, kar zmagovalcu volitev ne pripada. Branko Grims (SDS), ki je sodeloval pri pripravi zakona, je zavrnil očitke o politizaciji, saj bo zakon podlaga za vzpostavitev javne RTV, ki bo odprta za različna mnenja in bo omogočila državljanom čim bolj objektivno in celovito informiranost o vprašanjih družbenega življenja. Zakon je, kot meni Grims, evropsko primerljiv, zlasti kar se tiče sestave in načina oblikovanja organov zavoda. Grims je omenil svoj sestanek s predstavniki sindikatov in sveta delavcev RTVS, na katerem so ti izrazili enotno mnenje, da se mora kriza vodenja čim prej končati in da je sprejetje zakona tudi v interesu zaposlenih na RTV. Alojz Sok (NSi) je bil presenečen rad ravnanjem poslancev LDS in SD, ki jim mnenje strokovnjakov zakonodajnopravne službe nenadoma ne ustreza več. Zakon so z nekaterimi pomisleki podprli tudi v DeSUS, nasprotovali pa so mu poslanci SNS. Vlada za dve regiji Žgoče vprašanje po propadu pogajanj o evropski finančni perspektivi za obdobje medletoma2007 in2013 je po sili razmer postala delitev Slovenije na kohezijske regije, kar bi omogočilo črpanje sredstev iz evropskih razvojnih skladov. Naša država bi, če bo obravnavana kot ena regija kot doslej, dobila bistveno manj sredstev. Vlada je v ta namen prejšni četrtek sprejela predlog zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, po katerem bo Slovenija razdeljena na dve kohezijski regiji. Predlagani zakon bi nadomestil veljavnega iz leta 1999, DZ pa ga bo verjetno obravnaval še na julijskem zasedanju. O predlogu zakona je govoril tudi premier Janez Janša in dal jasno vedeti, da brez sprejetja zakona in delitve Slovenije na dve kohezijski regiji začetek pogajanj z EU ne bo mogoč. Slovenija bo morala v vsakem primeru uveljavljati izjemo, kajti v uredbi, ki omogoča delitev na kohezijske regije, piše, da ta ne more biti revidirana prej kot v treh letih po uveljavitvi, ta rok pa v našem primeru poteče šele naslednje leto. V skladu z novim zakonom bi ustanovili Severozahodno Slovenijo in Jugovzhodno Slovenijo. Minister za regionalni razvoj Ivan Žagar je mnenja, da slednja zajema velik del območja, ki po razvitosti zaostaja za drugim delom države. Zadeva pa ni tako preprosta, saj se bo morala naša država o regionalni delitvi še pogajati z EU. Sedanja različica dveh regij med drugim upošteva uredbo EU, po kateri je pogoj za kohezijsko regijo najmanj 800 tisoč prebivalcev. Kot je razložil Žagar, moramo postopke končati še v tem letu, če želimo, da bo regionalizacija začela veljati še pravi čas. Gre pa tudi za rešitev, ki bo potrebna za pogajanja o finančni perspektivi po letu 2013. Uspešna pogajanja bodo olajšala tudi izpeljavo posebnih ukrepov za preostali del Slovenije, ker se bodo delno sprostili lastni viri, te pa bomo lahko usmerili v področja, ki jih bodo potrebovala. V skladu s predlogom bo vsaka regija imela razvojni svet, ki bo opravljal naloge nadzornih odborov pri izvajanju programov EU na teritorialni ravni, medtem ko bo za upravljanje vseh programov EU pristojna vladna služba za lokalno samoupravo in regionalno politiko, v katero bo vključena tudi agencija za regionalni razvoj. Predlog opredeljuje skladni regionalni razvoj kot odgovornost države in občin, temeljne funkcionalne enote za izvajanje regionalne politike je 12 regionalnih razvojnih agencij, v 12 razvojnih regijah pa so tudi že sprejeli regionalne razvojne programe. Po vladnem predlogu bo javni sklad za regionalni razvoj podeželja ohranjen kot javni finančni sklad, po novem pa bodo v njegovem okviru opravljali še naloge, povezane z razvojem projektnega financiranja. V skladu s predlogom se bo obseg regionalnih spodbud povečal s sedanjega enega na 1,5 odstotka BDP. Mitja Volčanšek Zakon je bil potreben Zaradi specifičnosti istospolne skupnosti seje vlada odločila za pripravo posebnega zakona, saj je želela pravno urediti njihov položaj in parom omogočiti uveljavljanje pravic ter izpolnjevanje medsebojnih dolžnosti. Zakon je bil predmet zahtevnega medresorskega usklajevanja, v katerega so vključili tudi civilno družbo. Tako so npr. na predlog le-te v zakon zapisali pravico do dedovanja na deležu skupnega premoženja. Predlog zakona obravnava postopek in pogoje registracije. Zahteva se navzočnost obeh ter najprej ustno in nato pisno soglasje. Predlog daje pravno podlago za uveljavljanje pra- loško vprašanje izenačitve gejevskih in lezbičnih skupnosti z zakonsko zvezo. Pravno varstvo istospolnih partnerjev, ki imajo vsekakor pravico do svobodne odločitve glede življenjskega sloga in so bili do zdaj zapostavljeni v vrsti praktičnih vprašanj, so v SD in LDS tako izrabili za pridobivanje političnih točk. Izjava poslanke Majde Sirca, da gre za hinavski zakon, s katerim naj bi si vlada le povečala ugled v javnosti, je zato glede na ravnanje njene stranke v preteklosti vprašljiva. obstruirali glasovanje. Zakon je bil tako gladko sprejet, vendar se bo začel dejansko uporabljati čez približno leto dni, ker mora pristojni minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič pripraviti še vrsto podzakonskih predpisov (o obrazcu izjave o registraciji, obrazec vloge za prenehanje skupnosti, način vodenja registra istospolnih partnerskih skupnosti), ki bodo parom omogočali pravno regulacijo. Parlamentarna obravnava predloga zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti se je po pričakovanjih izkazala za izredno težavno in ideološko obarvano. Postopek sprejemanja je bil nepričakovano hiter. 31. marca je predlog zakona obravnavala vlada, 2. junija je potekala razprava na matičnem parlamentarnem odboru, ta pa je predlog, opremljen z dopolnili, poslal v drugo obravnavo. Slednja je potekala 17. junija, 22. junija pa je bila že tretja obravnava, na kateri so poslanci Socialnih demokratov (SD) in Liberalne demokracije Slovenije (LDS) po zdaj že uveljavljeni praksi vic, ki omogočajo delovanje partnerske skupnosti. Ureja tudi pravico do preživljanja in preživnine, pravico do pridobivanja premoženja in urejanja premoženjskih razmer, pravico do stanovanjskega varstva, že omenjeno pravico do dedovanja, pravico do pridobivanja informacij o zdravstvenem stanju obolelega partnerja in do obiskov v bolnišnicah. Registrirana tovrstna partnerska skupnost preneha s smrtjo enega od partnerjev oz. z njegovo razglasitvijo za mrtvega in na podlagi pravnomočne upravne odločbe, s kate- ro se odloči o prenehanju skupnosti. Premoženjskopravna razmerja, preživljanje in dedovanje se urejajo v pravdnem oz. nepravdnem postopku pri pristojnem sodišču. Neizpolnjena obljuba prejšnje vlade Najzanimivejša je bila druga obravnava zakonskega predloga, v kateri je opozicija bila bitko za simbolno in tudi formalno izenačitev istospolnih zvez z zakonsko zvezo. Razgreto ozračje je bilo tudi vzrok za marsikatero neumestno izjavo, tudi s strani predstavnikov vladne koalicije (primer poslanca Pavleta Rupar-ja), vendar je bistvo razprave drugje. Zdajšnja opozicija je imela v prejšnjih mandatih na voljo vse vzvode, s katerimi bi zakonsko uredila vprašanje istospolnih partnerstev, katerih interese vsaj na papirju zagovarja. Tako pa je domnevno homofobna vlada, med člani katere je opozicija še posebej očrnila ministra Drobniča, v zelo kratkem času pripravila zakon in ga uvrstila v parlamentarni postopek. Zadnja parlamentarna razprava o zakonu je pokazala, da gre pri nasprotovanju levice ne toliko za vsebinske vidike kot za simbolno oz. ideo- Minister Janez Drobnič je moral že večkrat po- V poslanskih skupinah LDS in SD slušati obtožbe o homofobnosti, čeprav je so se zgražali nad izjavo Pavleta Ru- prav iz njegovega kabineta prišel zakon, ki bo parja, besede Srečka Prijatelja (SNS) prvič uredil pravice istospolnih partnerjev. pa so sprejeli precej mirneje. Ob tem se strinjamo, da je bila Ru-parjeva izjava o odreditvi pregleda mednožja dvema opozicijskima poslankama neprimerna in žaljiva, a je bila izrečena v kontekstu skrajne poostritve stališč glede nekaterih točk. Ob Ruparjevi izjavi, posledičnem zgražanju in zapuščanju parlamentarne dvorane pa seje denimo pozabila sporna izjava poslanca SNS Srečka Prijatelja, da gre pri homoseksualnosti za bolezen, ki bi jo bilo treba zdraviti. Res premalo pravic? Največje nasprotovanje opozicije je veljalo izrazu "registracija" partnerske skupnosti (namesto njega bi bil ustreznejši izraz "sklenitev") in postopku registracije, vladi pa so očitali tudi izključitev civilne družbe iz razprave. Majda Potrata (DS) je še zmeraj prepričana, da je bil predlog zakona, ki so ga svojčas pripravili v poslanski skupini, bistveno boljši od njeni sedanjega, ker je bil rezultat večletnega usklajevanja. Izpostavila je tudi, da je bilo iskanje konsenza onemogočeno zaradi grožnje tedanje opozicije z referendumom, zaradi česar naj bi bili očitki, da bi LDS in DS lahko sprejeli zakon, če bi si želeli, "navadno sprenevedanje". Eva Irgl (SDS) je v svojem nastopu nasprotno razlagala, da hitrost priprave in sprejemanja zakona kaže na ozaveščenost zdajšnje vlade, saj "osem mesecev po nastopu sedanje vlade razpravljamo o zakonu, kakršnega prejšnja vlada v osmih letih tako opevanega sodelovanja in dogovarjanja z nevladnimi organizacijami kljub zagotovljeni večini v parlamentu ni utegnila sprejeti". Še več, prejšnja oblast je zapravljala davkoplačevalki denar, ko je odvetniški pisarni izplačala 3,420.000 tolarjev za ureditev te problematike, čeprav zakona potem ni sprejela. Irglova je zavrnila tudi očitke o nesodelovanju z nevladnimi organizacijami in pri tem navedla predstavnika društva DIH, ki je v nasprotju s trditvami Širčeve in Po-tratove pozitivno ocenil odločitev vlade. Najpomembnejše pa je dejstvo, da evropska zakonodaja pušča državam možnost, da same uredijo to področje v skladu z družbeno klimo. Ta je v Sloveniji takšna, meni Irglo- Majda Širca (LDS) meni, da gre pri istospolnih skupnostih za hinavski zakon, v katerega je vlada zelo selektivno uvrstila pravice istospolnih partnerjev. Parada gejevskega in lezbičnega ponosa, ki bo potekala čez nekaj dni, bo verjetno priložnost za NVO, da ponovijo kritike na račun vlade. V opoziciji so vztrajali pri zahtevi po večjem zunanjem poudarku registraci je istospolne zveze, ki bi jc želeli čim bolj izenačiti z zakonsko. Majda Potrata (SD) je prepričana, da je bil zakon, ki so ga pripravljali v njeni poslanski skupi-i- ni, bistveno boljši od sedanjega. Kljub temu ga v prejšnjem mandatu niso sprejeli. va, ki je izhajala izjavnomnenjske raziskave ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, da je prevladujoče mnenje naklonjeno ureditvi tega področja s posebnim zakonom. Želeli izenačitev s poroko Poslanec NSi Franc Capuder je poudaril, da je bil poseben zakon potreben zaradi posebne narave partnerske skupnosti, ki se ne da preprosto izenačiti z zakonsko, saj ne izpolnjuje nalog, "zaradi katerih zakonska skupnost moškega in ženske ter družina zaslužna posebno družbeno priznanje in skrb". Izredno sporno je bilo besedilo 6. člena zakona, ki govori o postopku registracije istospolne skupnosti. Opozicijski poslanki Širčeva in Po-tratova sta vztrajali pri dodelitvi simbolnega statusa sklenitvi partnerske zveze in pri tem predlagali uvedbo prič pri postopku, še več, prva je predlagala, naj sklenitev poteka v prostorih, kjer se sklepajo zakonske zveze, kar bi pomenilo izredno močno simbolno sporočilo. Zanimivo je, da je Aleš Gulič (LDS) o postopku, po katerem ustna registracij i (ta v resnici po novem zakonu ne bo pravno- močna, saj bo obvezno sledila pisna potrditev), ki jo predlaga vlada, dejal, da diši po "šeriatskem pravu". Se obeta ustavna presoja? Na dan dokončnega sprejetja zakona se je oglasflo še več nevladnih organizacij (NVO), ki so samo sprejetje zakona označile za pozitivno dejanje, hkrati pa obžalovale, da je nastal brez njihovega sodelovanja. Zakon naj bi bil poleg tega diskrimina-toren in pomanjkljiv, zato so nekatere od njih (Društvo za integracijo homoseksualnosti, skupina Lingsium in razvpiti Mirovni inštitut) že napovedale ustavno presojo zakona. Vlada naj predvsem ne bi bila upoštevala tistih njihovih pripomb, ki bi zagotovile socialno varnost. Bistvena pomanjkljivost zakona naj bi bila, da partnerjema ne priznava statusa svojca. Zaradi zavestne in namerne izločitve nekate- mentame večine, prav nasprotno. Načelna in kritična držaje od NVO pravzaprav pričakovana. Sprašujemo pa se, kako to, da so prav te organizacije mimo prenašale zavlačevanje prejšnje vlade s praznimi obljubami, medtem ko sprejeti zakon kategorično zavračajo, pri tem pa pozabljajo, da si bodo geji in lezbijke, katere predstavljajo, končno lahko uredili večino praktičnih vprašanj glede partnerskih skupnosti. kfM __ 102.1 ARadio ".VfcÄ! v i v A/ «S*« t«l.02(537-lW9 rili pravic naj bi zakon celo uzakonjal diskriminacijo in bil v neskladju z ustavo. Nevladni organizaciji Škuc-LL in Magnus pa sta v ločeni izjavi govorili celo o "seksualnem apartheidu". Od nevladnih organizacij gotovo nihče ne pričakuje, da bodo pohlevno sprejemale vse odločitve parla- tel.: 02/537 194-9 fax.: 02/537 1948 GSM: 041/34 66 46 GSM: ОЗШ4 51 51 http://www.radto-viva.com e-mail: viva@radio-viva.com Pol leta vladanja V začetku junija je minilo natanko pol leta, odkar je nova ekipa ministrov na čelu s pre-mierjem Janezom Janšo prevzela nalogo, ki so jim jo zaupali volivci na lanskih parlamentarnih volitvah. Kaj se je torej godilo v prvem polletju, koliko aktov so sprejeli posamezni državni organi, kako so delovala posamezna ministrstva? Vlada je v svojem poročilu o izvajanju delovnega programa vlade v obdobju od 3.12. 2004 do 3. 6. 2005 predstavila akte, načrtovane v delovnem programu vlade (od 22.2.2005 do3.6.2005),akte,ki so bili realizirani od 3.12. 2004 do 21.2.2005, in celotno realizacijo v polletnem obdobju. Ogromno sprejetih aktov Vlada se je dela lotila zelo zavze- to, saj je v obdobju od 22. 2. do 3. 6. 2005 imela načrtovanih 313 aktov, od katerih jih je realizirala 208. V okviru pristojnosti državnega zbora je bilo tako načrtovanih 96 aktov, v pristojnosti vlade 76 podzakonskih aktov in v pristojnosti ministrstev 141 podzakonskih aktov. V tem obdobju je bilo realiziranih 54 aktov iz pristojnosti državnega zbora, 62 podzakonskih aktov iz pristojnosti vlade in 92 podzakonskih aktov iz pristojnosti ministrstev. Ministrstva in vladne službe zamujajo v postopkih pri 5 aktih iz pristojnosti državnega zbora in prav tako pri 5 podzakonskih aktih vlade. Vlada je morala sprejeti tudi nekaj aktov, ki niso bili načrtovani v njenem delovnem programu. Tako je med 22. 2. in 3. 6. 2005 realizirala 27 aktov iz pristojnosti državnega zbora, 68 podzakonskih aktov iz pristojnosti vlade in 106 podzakonskih aktov iz pristojnosti ministrstev. Če se vrnemo na začetek mandata, v prvo trimesečje, vidimo, da se je takrat predvsem pri sprejemanju aktov iz pristojnosti državnega zbora poznalo dejstvo, da so se poslanci še uvajali v delovanje in sprejemanje aktov in zakonov (realizirali so le 14 aktov), medtem ko je vlada realizirala 55 podzakonskih aktov, ministrstva pa kar 137. V obdobju od 3. 12. 2004 do 3. 6.2005 je bilo tako vseh realiziranih aktov in pod- zakonskih aktov, ki so jih sprejeli državni zbor, vlada in ministrstva, 615. Dejavno kmetijsko ministrstvo Očitno se kmetijska ministrica Marija Lukačič res bolje znajde v delovnem okolju kot pred kamerami in mikrofoni. Njeno ministrstvo je namreč najbolj dejavno med vsemi Predsednik vlade Janez Janša je s svojo ministrsko ekipo sprejel in realiziral že 615 aktov, od tega 95 aktov iz pristojnosti državnega zbora, 185 podzakonskih aktov iz pristojnosti vlade in 335 podzakonskih aktov iz pristojnosti ministrstev. i [i i 1МНВГ7 «fc W 1 јјн^Ју ј^Шр^ЈН^^^КдИјИјрВ Ш јшЖ^^кШ шш L ' J» ^Чг ВШК шгшШј јрРИр) Po poročilu o izvajanju delovnega programa vlade je razvidno, da je ministrstvo za kulturo sprejelo manj aktov, kot je bilo načrtovanih za polletno obdobje, kar je razumljivo, saj se je večino časa ukvarjalo s predlogom zakona o RTV Kmetijska ministrica Marija Lukačič je med najbolj delovnimi ministri v vladi. Očitno se bolje znajde na delovnem mestu kot pred kamerami in mikrofoni. Kako uspešna bo vladna ekipa Janeza Janše v primerjavi s prejšnjo pod vodstvom Antona Ropa? ministrstvi. Kmetijsko ministrstvo je imelo v polletnem obdobju v delovnem programu 26 podzakonskih aktov. Aktov s področja kmetijstva, ki naj bi jih sprejela in realizirala vlada, je v bilo tem obdobju 17, v pristojnosti državnega zbora pa le eden. Realizacija je malce nižja; na ministrstvu niso pripravili in realizirali le 3 aktov, v državnem zboru pa niso končali edinega akta, ki je bil v tem obdobju načrtovan za sprejetje. V pristojnosti vlade sprejetje enega akta sicer zamuja, a se je postopek za njegovo sprejetje začel vsaj na odborih. Med zelo dejavnimi ministrstvi pri izvajanju delovnega programa vlade v tem obdobju so še ministrstva za finance, za zunanje zadeve, za okolje, saj imajo glede na število aktov, ki so predpisani v delovnem programu, najmanj nerealiziranih aktov. Najmanj aktov v delovnem programu ima ministrstvo za kulturo, sledi mu ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Največ nerealiziranih aktov imajo na ministrstvih za šolstvo in šport, za delo, družino in socialne zadeve in za promet. Zanimivo je, da so na ministrstvu za kmetijstvo realizirali 23 aktov, ki jih je ministrstvo pripravilo mimo delovnega programa (niso bili načrtovani). Tudi na ministrstvu za okolje in prostor ter ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo so realizrali več aktov mimo delovnega programa vlade. Zakaj tako različni rezultati? Dejavnosti na posameznih ministrstvih se v javnosti različno odražajo, kar pa še ne pomeni, da na ministrstvih, ki nimajo velike realizacije aktov in določil, ne delajo s polno paro. Za tako različno delovanje posameznih ministrstev so različni vzroki. V kabinetih so se skupaj z ministri zamenjali ministrovi najožji so- delavci, na nekaterih področjih pa še iščejo sekretarje in druge delavce. Sestava vladnih organov torej še ni popolna. Vsak novinec na novem delovnem mestu potrebuje nekaj časa, da se spozna z naravo svoje nove službe. Prav tako se pozna, da je dvanajst let vodilna mesta po ministrstvih in direktoratih zavzemala takratna vladajoča "levica", ki si je delo različnih služb razlagala nekoliko po svoje. Tudi zato so ministri sedanje vlade na začetku svojega mandata pripravili izčrpna poročila o stanju na ministrstvih, ki so jih prevzeli, in predstavili svoje namere in prioritete, ki jih bodo izvajali. Tako je denimo minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel potreboval zelo malo (oziroma nič) časa za spoznavanje razmer na ministrstvu, saj je z nekajmesečno odsotnostjo že prej vodil ta resor, medtem ko je minister za kulturo Vaško Simonih za spoznavanje delovanja ministrstva in že pripravljenih aktov potreboval nekoliko več časa. Po drugi strani pa je res, da je prav Vaško Si-moniti eden izmed bolj "napadanih" ministrov s strani medijev in t. i. civilnih pobud. Zakon o RTV, ki ga je pripravilo ministrstvo za kulturo, je bil deležen hude kritike, tako da se je minister verjetno večji del svojega dosedanjega mandata ukvarjal z razlaganjem in zagovarjanjem zakona v strokovnih in nestrokovnih sferah, čeprav je zakon pisan pa zgledu nekaterih zahodnoevropskih držav z bogato demokratično tradicijo. Drugi medijsko zelo izpostavljen minister je Janez Drobnič, minister za delo, družino in socialne zadeve. S t. i. predlogi vojnih zakonov je na noge dvignil dobršen del borčevskih in invalidskih organizacij ter seveda opozicijo. Njegovo ministrstvo je eno bolj del avnih v vladi, če sodimo po realizaciji sklepov delovnega programa vlade. Nanj se je spravila tudi študentska organizacija, ki se je po volitvah kar nenadoma spomnila, da davčna reforma, ki jo je sprejela prejšnja vlada, študentom ni prijazna. Prejšnji minister za delo Vlado Dimovski je imel v primerjavi s sedanjim ministrom zelo mirno obdobje, kar tudi kaže ne-objektiven odnos nekaterih medijev do sedanje vladne garniture, ki seveda pozabijo povedati, da je minister Drobnič moral sprejeti in "podedovati" nekatere zakone, ki jih je pripravila prejšnja vlada. A takrat očitno ni bil primeren čas za protestiranje proti takšnim odločitvam. Poleg omenjenih so bili najbolj na udaru še minister za zdravje Andrej Bručan, ki je predlagal nekatere omejitve pri nadomestilih za bolniško odsotnost, minister za obrambo Kari Erjavec, ki ga obtožujejo celo ilegalnega prestopa slovenske meje, in minister za šolstvo in šport Milan Zver, ki mu očitajo privatizacijo šolskega sistema in segregacijo, čeprav je uspešno rešil problem na osnovni šoli v Novem mestu. Potreben je čas Ministrstva in vlada za zdaj torej dobro delajo, vendar je jasno, da potrebujejo še nekaj časa, da bodo delovala s polno močjo. Rezultati dela v večini ne morejo biti vidni po pol leta, temveč bo za to potrebnih več let. Glavno je, da ministrstva opravljajo svoje delo, da pripravljajo kakovostne predloge zakonov in zgledno sodelujejo z drugimi državnimi ustanovami. Samo s tvornim sodelovanjem vseh državnih organov in služb bo namreč prihodnost Slovenije bolj svetla in optimistična. O uspešnem delovanju vlade pa bomo volivci svoje mnenje izrazili že drugo leto na lokalnih volitvah. Za zdaj ni bojazni, da vlada prvega izpita ne bi uspešno opravila. Gregor Drnovšek Radi smo radio ... ... ker ste žejni aktualnih in spodbudnih novic! Luka Kočevar, novinar Nekaj drži kot pribito: mariborska družba Elektro, ki je v večinski državni lasti, ima predsednika uprave, ki je slamnati mož. Podjetje v resnici upravlja član uprave Tomaž Orešič, podpredsednik območne organizacije LDS v Mariboru, ki družbo že nekaj časa edini predstavlja tudi v javnosti in pojasnjuje nekatere odločitve "uprave". V resnici za vsem tem stoji želja po dobičku posameznikov pri trgovanju z električno energijo. Pred nekaj tedni so uredništva nekaterih občil, med njimi naš tednik, prejela obširno dokumentacijo o nekaterih nepravilnostih v javnem podjetju Elektro Maribor. Pri tem je zanimivo, da so posamezna občila pohitela in te informacije objavila kot obrobni dogodek, veliko pozornosti pa so namenila izjavam človeka, na katerega je naslovljenih največ očitkov. Na koncu je vse skupaj izzvenelo kot dobro reklamno sporočilo, posebno še ker so se isti zapisi (istih avtorjev) pojavljali v nekaterih dnevnikih in tudi v regionalnih glasilih na mariborskem in pomurskem koncu. Ko smo šli po sledeh opozoril iz uvodoma omenjene dokumentacije, smo ugotovili, da so opozorila večinoma točna in zato vredna temeljitejše razčlembe. Orešičev lov na čarovnice Tomaž Orešič je najprej za enega od dnevnikov dejal, da je prepričan, da je opozorila v javnost posredoval "eden od zaposlenih v podjetju, ki se poskuša zaradi svojih osebnih interesov elegantno znebiti dvočlanske uprave". Čeprav mu nismo omenjali nobenega pisma, ampak smo mu postavili konkretna vprašanja o nekate- 1 \ r ... y rJ 1-p 1 1 ELEKTRO (4ARIBOR IVftrjA 7Л iC ^Kttiine""" •gSS*^ UP«* Na spletni strani predstavljajo upravo. V resnici vse po-Stanislav Vojsk, predsednik uprave, naj bi bil slamnati mož, Tomaž slovne odločitve v javnosti predstavlja Tomaž Orešič, Orešič, član uprave, pa naj bi dejansko vodil Elektro Maribor. drugi človek v družbi. Stanislav Vojsk je "poniknil". rih dejanjih, nam je uvodoma dejal, "da je nekoliko presenečen, da smo se oglasili tako pozno, in potem ko so anonimko znane avtorice iz podjetja obdelali že številni slovenski mediji", in dodal, da je res, da se preostalih vprašanj zaradi poprejšnjega preverjanja ni lotil še nihče. In kaj smo ga spraševali? Nič posebnega Petintride-sedetnega Tomaža Orešiča, ki je na strojni fakulteti v Mariboru pri mentorju Milanu Marčiču z nalogo Hladilni sistem in primerjava s kompre-sorskim na konkretnem primeru diplomiral leta 1996, smo vprašali, za koliko je prodal delež v družbi Glas 2000, in o nekaterih njegovih prijate- ljih, ki naj bi vodili družbe, s katerimi Elektro Maribor sodeluje, potem ko je sam prevzel krmilo družbe. Vprašali smo ga tudi, kdo so člani nadzornega sveta (na spletni strani je naveden le predsednik), in ali je res, da družbo vodi on in ne predsednik uprave. Kot odgovor na to nam je uvodoma poslal dolg referat o domnevni uspešnosti družbe v času, ko je bil imenovan za člana uprave. V nadaljevanju pravi, da "pol anonimke" škodijo vsem zaposlenim in ugledu podjetja kot celote. Elektro pregledujejo revizorji Orešič nam je razkril, da pregled poslovanja javnega podjetja revidi- rajo revizorji računskega sodišča. Zapisal je, da tovrstno slabljenje ugleda in strateške pozicije podjetja lahko dolgoročno vpliva na moč argumentov mariborske elektroenergetike pri prihodnjih procesih reorganizacije distribucijskih podjetij. Zadnja trditev sicer ni razumljiva, saj ni mogoče, da bi kakršna koli opozorila ob "tako bleščečem in brezhibnem" vodenju družbe lahko podjetju kakor koli škodovala, še manj pa to lahko škodi procesom reorganizacije distribucijskih podjetij. Lahko pa seveda škodi posameznikom in njihovim interesom pri tem. Orešič zatrjuje, da je sicer član LDS, po naših podatkih tudi član svetniške skupine LDS mestne občine Maribor in podpredsednik OO LDS Maribor, vendar naj ne bi bila nikoli nobena odločitev sprejeta v kakršni koli povezavi z morebitno politično opredelitvijo tega ali onega posameznika oz. posameznice. "Od začetka mojega mandata ni v vodstveno strukturo podjetja prišel niti en na novo zaposleni, pri čemer je pri obstoječih vodstvenih kadrih osebna 'politična' opredelitev vse prej kot blizu moji (praktično vsi dotedanji vodilni kadri so člani ali blizu sedanji koaliciji)," trdi Orešič. Pogodbo podpisala le Vojsk in Orešič Zadnja trditev oziroma tista, ki se _J _j a / r nanaša na politično opredelitev Stanislava Vojska, predsednika uprave, je točna, pri drugih, kot trdijo dobro obveščeni viri, pa ni tako. Po naših podatkih je Vojsk član SLS, vendar je očitno, da družbe ne vodi, ampak jo od junija 2003, ko ga je na to mesto postavilo nekdanja Ropova vlada, vodi Orešič. Vojsk je precej na dopustu, saj študira na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Vpisan je na podiplomski študij, kjer so energetske družbe ustanovile poseben konzor-cijski energetski magistrski študij. Obiskuje ga 18 slušateljev, med njimi Vojsk, večina od njih je zaposlena v energetskih družbah. Šolnina za omenjeni študij znaša 2,2 milijona tolarjev, k temu je treba dodati še 20-od-stotni davek na dodano vrednost, kar znese 2,64 milijona tolarjev za posameznika. Študij na MBA po lastnih besedah končuje tudi Orešič, vendar ga to pri vodenju družbe ne ovira, zato ne potrebuje "dopusta" kot na primer Vojsk. Sicer pa je na spletni strani fakultete, katere dekan je Maks Tajnikar, nekdanji minister iz vrst SD, zapisano, da podjetja plačajo šolnino v dveh obrokih, na začetku prvega in na začetku drugega letnika. V ceno je vključena izvedba programa od pri- prave, izvajanja programa do preverjanja znanja, mentorstvE. in zagovora magistrskega dela, literature in celotne organizacije študija. V ceno nista vključena uvodni in sklepni modul. Tega je očitno treba plačati posebej. Pri tem je zanimivo, daje podpis pogodbe o izobraževanju med Elektrom Maribor in Ekonomsko fakulteto v Ljubljani obremenilen tako za Vojska kot za Oreši ča. Po naših podatkih je bila pogodba o Vojsko-vem izobraževanju podpisana brez privolitve nadzornega sveta, podpisala pa naj bi jo bila predsednik in član uprave - Vojsk in Orešič torej. Vojsk - slamnati mož Ko smo skušali podatke preveriti pri Vojsku, se na naše pozive ni odzval. Očitno je tudi, da v JP Elektro Maribor prebije malo delovnega časa. Po prepričanju naših virov naj bi bil Vojsk "le nastavljena lutka, ki spremlja delo Orešiča, ^aj se boji izgube svojega položaja". Ugotovimo torej lahko, da je nekdanja Ropova vlada, v kateri je elektroenergetsko politiko vodil predvsem Robert Golob, na nekatera vodilna delovna mesta postavljala ljudi po takratnem koalicijskem ključu. Vsaj dva predsednika elektropodjetij sta bila iz vrst SLS, pomočniki pa so bili člani LDS. V obeh primerih se je izkazalo, da sta predsednika uprav le lutki, poslovne odločitve pa se sprejemajo daleč od njiju. Eden od njiju je očitno Vojsk, drugi pa je (bil) v Ljubljani. Elektriko kupujejo od zasebnikov, ki se ukvarjajo s posredništvom Po tem uvodu je zdaj čas, da razkrijemo, kakšni so očitki, ki letijo na Orešiča. Po naših virih (mimogrede, stvar ni bila razkrita v anonimnem pismu in o tem ni pisala ženska), je Elektro Maribor 1. januarja 2005 izstopil iz bilančne skupine Holdinga Slovenskih elektrarn (HSE). To pa pomeni, da mariborska družba po novem električno energijo kupuje na prostem trgu. Po podatkih naših informatorjev naj bi je veliko kupovali pri družbi C & G iz Ljubljane. To je družba, ki ji je Tomaž Orešič, potem ko ga je Ropova vlada junija 2003 imenovala za člana uprave Elektra Maribor, prodal svoj delež v družbi Glas 2000, d. d., ki se je ukvarjala s trženjem električne energije. Na naše vprašanje, za koliko je prodal svoj delež, nam Orešič ni odgovoril. Za enega od časnikov pa je dejal, da Elektro Maribor pri HSE še vedno kupuje približno 90 odstotkov električne energije, za preostalih 10 odstotkov pa imajo pogodbe s petimi različnimi dobavitelji. Po njegovih izjavah naj bi Elektro Maribor s podjetjem C & G sodeloval že dolgo pred njegovim prihodom. Ali je to res, nam zaradi odsotnosti Stanislava Vojska ni uspelo preveriti. Iz finančne baze podatkov (I-bon) pa je razvidno, da je podjetje C & G svoj prihodek in čisti dobiček enormno povečalo po letu 2001 oziroma ga je v tem času več kot podvojilo. Večjo rast prihodkov so dosegli prav v letih 2003 in 2004. Lani je 22 zaposlenih "ustvarilo" kar 5,75 milijarde tolarjev skupnih prihodkov, dobiček pa je presegal 119 milijonov tolarjev. Družba ima sedež na Člani nadzorneaa sveta JP Elektro Maribor: Predsednik mag. Zvoi nistrstvu za okolje in pre fakulteti v Mariboru), S bor, Jože Dover (član uj Franc Smigoc in Miro I iko Copot, predsednik (državni podsekretar na mi-jstor); člani: dr. Bojan Škof (izredni profesor na Pravni lava Kurtin (direktorica mestne uprave občine Mari-jrave Probanke DZU) kot predstavniki lastnikov ter 'ečovnik kot predstavnika zaposlenih. Opomba: Vsi navedeni: sveta. Ali jih imajo Se se 10 imeli te funkcije ob imenovanju za člane nadzornega daj, nismo preverjali. Imenovala jih je prejšnja vlada. Rihaijevi ulici 38 v Ljubljani, njeni ustanovitelji in pooblaščenci pa so: Darko Sušnik, Marko Gabrovšek, Matjaž Cirman in Viktor Lovrenčič. Dejavnost družbe je posredništvo pri prodaji raznovrstnih izdelkov. Eldeesovo jurišanje na energetiko Vsi dogodki vključno z Orešiče-vim imenovanjem za člana uprave (še leta 2000 je njegovo ime na seznamu članov nadzornega sveta Pekarne Vrhnika, kar ni v nobeni povezavi z elektrogospodarstvom) se ujemajo s časom, ko sije LDS prek posameznikov zelo prizadevala, da bi se čim prej polastila trga z električno energijo. Zanimivo je, da je Orešič, ki že ves čas edini daje izjave za javnost in pojasnjuje nekatere odločitve vodstva, dejal, da so v Elektru Maribor ustanovili lastno bilančno skupino, ki jim omogoča večjo samostojnost in nadaljnje možnosti razvoja ter strateškega pozicioniranja". Prav vzpostavitev te skupine po njegovem mnenju predstavlja potrebni pogoj pri trgovanju z električno energijo. Po njegovih ocenah naj bi se podroqe do leta 2007 postopoma liberaliziralo tudi v praksi. Te besede dovolj jasno kažejo, zakaj so se dogodki v mariborskem Elektru odvijali tako, kot so se, in zakaj je slamnati mož Stanislav Vojsk (SLS) dobil pomočnika uprave iz vrst LDS. Dobički na področju trgovanja z električno energijo so namreč preveliki, da bi LDS to področje spustila iz rok. Pravilno usmerjeni denar iz dobička pa vodi k lastništvu zdaj javnih podjetij, ki se ukvarjajo z distribuira-njem električne energije, kakršno je na primer tudi Elektro Maribor. Vida Kocjan ZASTOPANJE. SVETOVANJE IN INŽENIRINi C a g d.o.o. Ljubljana ljubljanska banka Podružnica VK-Notranjska Riha'jeva 26 ;; Zasebna družba C & G iz Ljubljane se ukvarja s posredništvom. Med drugim pre-kupčuje z električno energijo. Vezi med direktorji iz vrst LDS so zelo tesne. za uspešnost Predsednik vlade Janez Janša je predstavil prenovljeno strategijo razvoja Slovenije, ki kot prednosti postavlja gospodarski in trajnostni razvoj ter kakovost bivanja. V desetih letih naj bi presegli povprečno raven razvitosti EU. Da bi ta cilj dosegli, bo morala gospodarska rast v tem obdobju tisto v EU 15 (v starih članicah Evropske unije torej) presegati za tri odstotne točke. "Po našem mnenju je ta cilj dosegljiv, kolikor bodo izvedene reforme, ki izhajajo iz idejnih zamisli v strategiji razvoja," je ob predstavitvi zatrdil premier in poudaril, da poleg gospodarskega razvoja strategija postavlja v ospredje tudi kakovost bivanja. "To je pojem, Stategija ki je v strategiji v veliki meri nadgrajen s pojmom trajnostni razvoj, kar seveda pomeni, da ob prioritetah, ki sem jih naštel, cilj razvoja Slovenije ni samo gola gospodarska rast in učinkovitost, ampak je večja blaginja, ki se ne meri samo v denarju in v ekonomskih kazalcih, ampak v kvaliteti življenja," je dejal Janša. V ospredju strategije je celovita blaginja vsakega posameznika, dokument pa se ne osredinja samo na gospodarska vprašanja, temveč vključuje tudi socialna, politična, pravna in kulturna razmerja. Strategija postavlja tudi štiri strateške razvojne cilje države. Poleg gospodarskega razvoja sta v ospredju trajnostni razvoj in kakovost bivanja. Predsednik vlade Janez Janša je ob sprejetju omenjenega dokumenta dejal, da je vlada sprejela dokument, ki ima za seboj kar dobro mero vloženega nacionalnega znanja, s katerim Slovenija ta čas razpolaga. Po njegovem mnenju je temeljna ocena tega dokumenta, da se je Slovenija znašla na taki stopnji razvoja, da se je treba odločiti za nov preboj, ker na mnogih pod-0 ročjih z nadaljevanjem dosedanjih metod preprosto ne bo mogoče več dosegati rezultatov. Zaradi tega se je bilo treba odločiti za nadgradnjo sedanjega razvojnega modela. Vlada je poleg temeljnega besedila sprejela tudi akcijski načrt ukrepov za leti 2005 in 2006, ki vsebuje precej podrobno členitev kratkoročnih ukrepov po posamičnih področjih oziroma ministrstvih. Dokument je začela pripravljati že vlada prejšnjega predsednika Toneta Ropa, ki je bila za odtenek ambicioznejša, saj je predvidevala, da bi v prihodnjih desetih letih EU lahko celo prehiteli. Vendar je jas- no, da je imel prejšnji predsednik vlade preveč ambiciozne načrte, saj jim očitno niso verjeli niti njihovi pisci. Namenjeni so bili bolj politični propagandi kot uresničevanju. Prve javne razprave so se začele pred dobrim letom dni. Zadnja, ki je sklenila ta proces, pa se je pred kratkim odvila na pogovorih pri predsedniku države. Strategija, ki jo je sprejela vlada, ima torej poleg drugih prednosti tudi to, da jo je premier Janša strateško speljal skozi različne forume in razprave, tudi najvišjo pri predsedniku države Janezu Drnovšku. Dokument bo tako podlaga za pripra- vo nacionalnega akcijskega načrta za izvajanje lizbonske strategije in državnega razvojnega programa. Blaginja posameznikov V ospredju nove strategije je celovita blaginja vsakega posameznika ali posameznice. Zato se ne osredinja samo na gospodarska vprašanja, temveč vključuje socialna, okoljska, politična, pravna in kulturna razmerja. Zaradi takšne postavitve ciljev je to po vsebini tudi strategija traj-nostnega razvoja Slovenije, hkrati pa pomeni prenos ciljev lizbonske strategije v domače okolje, seveda ob Eden glavnih ciljev strategije je povečanje zaposlenosti. upoštevanju specifičnih razvojnih priložnosti in zaostankov Slovenije. Dosedanji razvoj Slovenije (tran-zicija in vključitev v EU) je temeljil na poudarjanju makroekonomske in socialne stabilnosti ob sorazmerni počasnosti prestrukturiranja (gradualis-tični pristop). Kljub zmanjševanju gospodarskega zaostajanja je ključni razvojni zaostanek Slovenije za povprečjem razširjene EU še vedno prav na področju gospodarske razvitosti, medtem ko so na socialnem in okoljskem področju zaostanki manjši in omejeni na posamezne segmente. Slovenija se je razvijala kot koiporativistična družba, kar je prevladujoč vzorec celinskega dela Evrope. To pomeni, da so za blaginjo državljanov odgovorni predvsem javni sistemi socialne države, v katerih dejavno sodelujejo tradicionalni socialni partnerji (predstavniki združenih delodajalcev in sindikati), manj pa posamezna podjetja in posamezniki. Vendar smo zdaj že na točki, ko so razvojni stroški postopnosti večji od njenih koristi. Potrebujemo radikalnejši preboj na področju strukturnih reform socialne države in aktivnejšo politiko globalne konkurenčnosti, ki bo pospeševala podjetništvo in prestrukturiranje podjetij. Povečati ekonomsko razvitost in zaposlenost Strategija določa tudi štiri strateške cilje. Gospodarski razvojni cilj je v desetih letih preseči povprečno raven ekonomske razvitosti EU (merjeno z BDP na prebivalca v pariteti kupne moči) in povečati zaposlenost v skladu s cilji lizbonske strategije. Drugi, družbeni razvojni cilj je izboljšanje kakovosti življenja in blaginje vseh posameznic in posameznikov, merjene s kazalniki človekovega razvoja, socialnih tveganj in družbene povezanosti. Tretji, medgeneracijski in sonaravni razvojni cilj je uveljavljanje načela trajnosti kot temeljnega kakovostnega merila na vseh področjih razvoja vključno s ciljem traj-nostnega obnavljanja prebivalstva. Četrti razvojni cilj Slovenije v mednarodnem okolju je, da bo s svojim razvojnim vzorcem, kulturno identiteto in angažiranim delovanjem v mednarodni skupnosti po- stala v svetu prepoznavna in ugledna država. Osrednji nacionalni razvojni cilji v obdobju 2006-2013, ki bodo natančneje številsko določeni v programskem delu strategije, so zato: trajnostno povečanje blaginje in kakovosti življenja vseh posameznic in posameznikov; izboljšanje možnosti vsakega človeka za dolgo, zdravo in aktivno življenje z vlaganji v izobrazbo, zdravje, kulturö in druge vire za uresničenje osebnih potencialov, oblikovanje bolj dinamične in prilagodljive družbe, ki se bo sposobna hitreje odzivati na izzive globalizacije in enotnega evropskega trga; vzdržno povečevanje gospodarske rasti in zaposlenosti na temelju načel trajnost-nega razvoja in dolgoročnega ohranjanja ekonomskih, socialnih in okoljskih ravnovesij; povečanje globalne konkurenčnosti s spodbujanjem inovativnosti in podjetništva, razširjanjem uporabe IKT ter z učinkovitim posodabljanjem in vlaganjem v izobraževanje, Usposabljanje ter raziskave in razvoj; povečanje učinkovitosti države in zmanjšanje njene neposredne vloge v gospodarstvu; zmanjšanje socialnih tveganj za najbolj ranljive skupine, zmanjševanje revščine in socialne izključenosti; ustvarjanje razmer trajno ob- navljanje prebivalstva; hitrejši razvoj vseh regij in zmanjševanje zaostanka najmanj razvitih; trajnostni okolj-ski in vzdržni prostorski razvoj; krepitev vseh oblik varnosti, dosledno spoštovanje človekovih pravic, preprečevanje diskriminacije in aktivno zagotavljanje enakih možnosti. Ključne razvojne prioritete Ključne razvojne prioritete za doseganje zastavljenih ciljev, ki jih poudarja strategija, so konkurenčno gospodarstvo, učinkovito ustvarjanje, prenos in uporaba znanja za gospodarski razvoj in kakovostna delovna mesta, učinkovita in cenejša država, moderna socialna država in večja zaposlenost, povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja. Na področju ustvarjanja razmer za konkurenčno gospodarstvo si bo vlada prizadevala za spodbujanje podjetniškega razvoja in povečanje konkurenčnosti, povečanje prilivov razvojno spodbudnih domačih in tujih naložb, podpirala bo internacionalizacijo gospodarstva in konkurenčno sposobnost storitev ter storila vse za uspešno vključitev v evropski tečajni mehanizem ERM 2 in prevzem evra. Pri uresničevanju učinkovitega ustvarjanja gre za prenos in upora- V slovnični pregledovalnik Ste** dve el je 4 if* Mek, тљ -Л> ami **AMEBIS www.amebis.si bo znanja iz izobraževalno-razisko-valnega sistema v gospodarstvo za hitrejši gospodarski razvoj in kakovostna delovna mesta. Zajema tudi povečanje gospodarske učinkovitosti in obsega vlaganj v raziskave in tehnološki razvoj, izboljšanje kakovosti terciarnega izobraževanja in spodbujanje vseživljenjskega učenja. Na področju doseganja učinkovitejše in cenejše države gre predvsem za povečanje konkurenčnosti javnih ustanov in večje učinkovitosti države, razvojno prestrukturiranje javnih financ ter zagotovitev boljšega delovanja pravosodnega sistema Za vpeljavo moderne socialne države in večje zaposlenosti bo treba izboljšati prilagodljivost trga dela, modernizirati sisteme socialnega varstva ter zmanjševati družbeno izključenost in socialno ogroženost. Pomembno je tudi povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja. Pri tem gre predvsem za doseganje trajnostnega obsega in strukture prebivalstva, skladnejši regionalni razvoj, zagotavljanje optimalnih pogojev za zdravje, izboljšanje gospodarjenja s prostorom, vključitev okoljevarstvenih meril v druge politike in potrošniške vzorce ter razvoj nacionalne identitete in kulture. Prenovljena strategija razvoja Slovenije je vsekakor izjemno pomemben dokument. Loteva se vseh najpomembnejših točk naše prihodnosti. Avtorji so pokazali, da se zelo dobro zavedajo poti in sredstev, ki so potrebni za doseganje glavnih razvojnih ciljev. V primerjavi s prejšnjo strategijo so cilji tokrat postavljeni realneje, a vseeno drzno. Za njihovo uresničitev bo zdaj potrebne veliko volje in dela. Pot ne bo lahka, vendar so s splošnimi spremembami na bolje tudi možnosti za razvojni preboj veliko večje. Denis Vengust Okrepiti je treba sodelovanje med univerzo in gospodarstvom, Izboljšati je treba učinkovitost sodišč. SP -v " - Pred slabima dvema tednoma se je slovenska obala znašla na robu okoljske katastrofe. Po izlitju 5 do 1Ü ton mazuta iz ene od tovornih ladij je ob prvem pomolu koprske Luke nastal naftni madež, ki ga te dni še vedno čistijo poklicni čistilci iz Italije. Še vedno pa ni jasno, kdo je onesnaženje povzročil. V petek, 17. junija, seje okoli sedme ure zvečer v koprsko morje izlilo 5 do 10 ton nafte. Luka Koper je po načrtu ukrepov takoj postavila plavajočo zaporo prvega luškega bazena. Šele po 29 urah je na prizorišče nesreče prišlo italijansko podjetje Crismani Group s primerno opremo in usposobljenimi delavci. Za zdaj pa še ne vedo, kdo je kriv za onesnaženje in kdo bo plačal čiščenje morja. Vlada je na ponedeljkovi seji sprejela sklepe o ukrepih za sanacijo onesnaženega koprskega morja. Za program sanacije morja zunaj koprskega pristanišča bo odobrila 80 milijonov tolarjev, a jih bo kasneje od tistega, ki je odgovoren za nesrečo, ki bi se v drugačnih okoliščinah utegnila razrasti v okoljsko katastrofo, tudi izterjala. Za izvedbo tega dela sanacije je država zadolžila podjetje Drava, Luko Koper pa je pozvala, naj sprejme dodatne ukrepe. Na to se je uprava Luke Koper burno odzvala. Delitev obveznosti pri odpravljanju posledic na Luko Koper in državo je po mnenju Luke nezakonita, državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Marko Starman pa opozarja, da se postopek iskanja krivca vleče nenavadno dolgo. Kdo je poklical pomoč? "Za preprečitev nadaljnjega onesnaženja je Luka Koper dolžna sprejeti vsaj dva ukrepa, in sicer postavitev preventivne zaščite ob prvem pomolu in zagotovitev ustrezne hitre intervencije ob onesnaženju v pristanišču," je na omenjeni seji rekel Starman. Po njegovem mnenju je Luka dolžna, da pristojnim službam ministrstva za promet in notranje zadeve predloži vse podatke v zvezi s ploviloma, ki sta osumljeni za onesnaženje. V sporočilu za javnost so se predstavniki Luke odzvali z besedami, da preprečevanje onesnaženja ni stvar Luke, ampak države: "Gospodarske javne službe vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč ter čiščenja gladine morja in priobalnih zemljišč ne izvaja Luka Koper, d. d." Dodajajo, da so že ob izlitju nafte storili veliko več, kot jim nalaga zakonodaja, saj naj bi bili na lastno pobudo sprožili sistem obveščanja in najeli tudi usposobljenega izvajalca za čiščenje morja iz tujine, ko so ugotovili, "da državni organi ne izvajajo svo- Koprski župan Boris Popović je prepričan, da bi lahko ugotovili krivca za razlitje. jih zadolžitev". A s tem se predstavniki države, med drugim koprski župan Boris Popovič, ne strinjajo. Župan je dejal, daje pomoč iz Trsta poklical on: "Svojih na Luki pač ne bodo obtoževali... Vsak si lahko predstavlja, kaj bi se zgodilo, če ne bi jaz pritiskal, da se pokliče pomoč iz tujine, ker mi pač nimamo opreme," je rekel župan mestne občine Koper. Anastasia ali Blue Moon I? Sprva je bilo slišati, da je velika verjetnost, daje onesnaženje povzročila MSC Anastasia, zadnje preiskave pa kažejo, da je za onesnaženje kriva ladja Blue Moon I. Vzorec sumljive temne snovi naj bi bil skladen z vzorcem goriva na eni izmed ladij, so ugotovili na centru za forenzične preiskave v Ljubljani. Sprva je forenzične preiskave goriva opravila pomorska inšpekcija oziroma njeni strokovnjaki. Osumljeni sta dve ladji - Blue Moon I in Anastasia. "Na podlagi opravljenih kemijskih analiz nismo mogli ugotoviti, katera ladja je povzročila onesnaženje," so sporočili inšpektorji po preiskavah. Vendar z izsledki teh preiskav niso bili vsi popolnoma zadovoljni. Boris Po- Edina koprska ladja, ki bi pri čiščenju lahko pomagala, je ta čas v popravilu. Če bi tisti petek zapihala burja, bi mazut utegnil močno okrniti turistično sezono. povič nam je zatrdil, da bi krivca lahko odkrili, če bi ga hoteli: "Tudi če bi mazut imeli obe ladji, ne bi smelo biti težav pri razločevanju snovi." S podobnimi vprašanji smo se obrnili tudi na Luko Koper oziroma njeno službo za stike z javnostjo, kjer so nam dejali, da za posredovanje informacij o razkrivanju krivca in o kritju stroškov niso pristojni. Res je nekoliko nenavadno že dejstvo, da so ladjarja izpustili iz pristanišča s smešno nizko varščino. Okoli 80.000. evrov je skoraj trinajstkrat manj, kolikor bodo po oceni vodje čistilne ekipe iz Trsta Paola Crismanija znašali stroški čiščenja. Luko Koper smo vprašali, zakaj so ladjarja izpustili, če krivec ni bil ugotovljen, pa so nam dejali, da za dajanje tovrstnih informacij niso pooblaščeni. Težko je tudi verjeti, da si je bilo gorivo na obeh tovornih ladjah kemijsko tako podobno, da ga na podlagi analiz ne bi mogli razločevati. Preiskave o domnevnem krivcu za onesnaženje se tako nadaljujejo. Vojko Živec s policijske uprave v Kopru je potrdil, da se forenzične preiskave kljub poročilu pomorske inšpekcije nadaljujejo in da bo šele na podlagi analiz policija lahko podala ovadbe zoper povzročitelja razlitja. "Na podlagi rezultatov analiz bomo ob zadostnih dokazih, ki bi kazali na osumljenca, podali kazensko ovad bo, sicer pa poročilo," je dejal Živec. Neprimerno ukrepanji "Luka Koper je krive? oglobila za okoli 40.000 evrov in ju jzpustila. Če se taka nesreča zgodi v tujini, bark ne izpustijo iz pristanišča, dokler ni jasen krivec," meni Popovič. Trije čolni, ki čistijo koprsko pristanišče, bodo ostali dva ali tri tedne, še več mesecev pa bodo pomagali čistiti in nadzirati morje, kar so zahtevali tudi župani treh občin Slovenske Istre. Poklicni čistilci iz Trsta jästijo dobršen del italijanske obal^ in so za to usposobljeni, zato stroški po županovem mnenju niso previsoki: "Bolje je, da imamo čisto morje. Ukrepanje je bilo počasno in neprimerno; če bi čistilci prišli prej, bi bil tudi strošek precej nižji, tako pa je do prihoda poklicnih čistilcev preteklo kar 29 ur." Zupan je še deial, da jim je svetoval, naj pomoč poldičejo takoj, a ga niso ubogali, potem pa je o nesreči in njenih razsežnostih obvestil okoljskega ministra Janeza Podobnika in zadeva je stekla. Nesreča seje zgodila okoli sedme ure zvečer. Na drugi strani pa nam je Boris Marži, okoljski menedžer Luke Koper, zatrdil, da so pomoč iz Italije hoteli poklicati takoj, a jim drždva ni pustila ... Res so najprej postavili plavajočo zaporo in sprva so hoteli čistiti sami. Čiščenje obale bo stalo okoli milijon evrov, prav toliko pa bi državo stal nov čoln za ukrepanje pri tovrstnih nesrečah. Koprska Luka namreč nima take ladje, edina, ki bi ob tem izlitju lahko pomagala, pa je v popravilu in je nesrečo preživela na suhem. Se preiskava o krivcu vleče tako dolgo, ker ga Luka Koper sploh ne želi najti? V tem primeru bi si pred državo laže umila roke in se rešila plačila. Preventivni ukrepi Razlitje mazuta v koprskem pristanišču in onesnaženje, ki ga je povzročilo, je največje v zadnjih 20 letih, če ne v vsej zgodovini koprskega pristanišča. Tokrat se je še dobro izšlo, a posledice nesreče bi Me gotovo precej hujše, če bi tisti petek zapihala burja. Nafto bi lahko razneslo po vsej slovenski obali in letošnja turistična sezona bi bila predčasno končana.Vlado Malačič iz Morske biološke postaje Piran, meni, da je za oceno razsežnosti onesnaženja pomembnih več dejavnikov - plimovanje, vreme, vsebnost toksičnih sestavin, ki izhla-pevajo — pa tudi to, ali je do onesnaženja prišlo le na gladini morja ali pa morda tudi na njegovem dnu. Če se je zgodilo slednje, bodo posledice vidne šele čez čas. Dodal je, da je rešitev pravzaprav preprosta, to je združitev Luke Koper, marine in države ter skupna postavitev avtomatiziranega nadzornega sistema v morju. "Monitoring deluje na podlagi določanja vsebnosti ogljikovodikov. V primeru povečane vrednosti teh bi bilo treba le vzeti vzorce morja in ugotoviti, kaj se dogaja. Edina slabost te rešitve so finančna sredstva, ki jih za ohranjanje ekološkega stanja morja in reševanje problemov onesnaževanja ni nikoli na razpolago," je dejal Malačič. Težko bo najti primerno rešitev in obvarovati moije pred nadaljnimi onesnaženji, če bosta Luka Koper in država še dolgo vlekli vsaka svoj konec vrvi. Možnosti za preprečevanje onesnaženja je precej, a preventivni ukrepi so za Slovenijo še predragi. Zato je treba poseči po cenejših. Kot rečeno, bi državo nov čoln stal prav toliko, kolikor bodo znašali stroški tokratnega čiščenja, če ne še manj. Ob odmevnejših nesrečah in večjih posledicah ne bo trpelo škode le pristanišče, ampak celotni slovenski turizem, na katerem gradi zdajšnji koprski župan. Dnevni in tedenski tisk je namreč novico ponesel po vsej Sloveniji in koprsko kopališče verjetno še nekaj časa ne bo obiskalo toliko kopalcev, kot bi ga lahko. Mar Slovenci res ne znamo ceniti nekaj kilometrov obale, kolikor je premoremo Peter Avsenik Za čiščenje slovenskega morja je država najela italijansko podjetje. /eze*m I e tožim Unč lgrofskem zgodovinskega krožka. Pri tem so bili naslovi nalog in kvizov vedno določeni iz Ljubljane. Tematika je bila vezana na drugo svetovno vojno in NOB. Šele v šolskem letu 1985/86 je bila na izbiro tudi naloga izpred druge svetovne vojne. Odločili so se za naslov Kako smo živeli v Polhovem Gradcu, ker so bili krožkarjem privlačni predmeti, ki so jih že zbirali. Svetovano jim je bilo, naj si za pomoč ogledajo knjižice vprašanj, ki jih je napisal profesor Slavko Kre-menšek. "Se danes hranim tista na roko napisana vprašanja. Po upokojitvi so mi prišla spet prav. Nekaj teh vprašanj sem si pripravila, ko sva z možem leta 2001 hodila po pol-hograjskih naseljih, ko sem zbirala podatke o šegah, praznovanjih in opravilih na Polhograjskem in dopolnjevala tisto, kar sem že vedela." ^Zdravje dopolnilno zdravstveno zavarovanje m Vzajemna Jaz zate, ti zame. Ne zaupajte vsakomur. Nam zaupa že 1.125.000 ljudi. Ч- (((• 080 20 60; www.vzaiemna.si .јц Ugodnosti za naše zavarovance Radi potujete? Vzajemna50O0 - za samo 1 tolar zdravstvena varnost v tujini do 5.000 evrov. Je diagnoza pravilna? VzajemnaDrugomnen/e - z brezplačnim članstvom tudi do 80 odstotnega popusta na cene pridobivanja drugega zdravniškega mnenja. Gd naselja do naselja Na sestanku sodelavcev pri župnijskem glasilu Pot je za leto 2001 Polona Malovrh Jožici Kavčič predlagala, naj bi za glasilo pripravljala nekaj iz zgodovine na Polhograjskem. Hitro se je bilo treba odločiti. Da ne bi bile to le različne, med seboj nepovezane zgodovinske drobtinice, da bi tema vse leto imela isti naslov, predvsem pa, da bi bilo zapisano nekaj iz življenja ljudi, da ne bi šlo v pozabo, se je odločila za naslov Skozi let з naokrog. Pripravila si je nekaj vprašanj in v januarju je začela najprej islati podatke v Polhovem Gradcu. Oblikovala je besedilo za januar in februar in ga pokazala župniku. Spomladi je bila potem rajža z avtom od ljudi do ljudi, od naselja do naselja, lažja. Pod tem naslovom so bili v vsaki številki omenjeni glavni svetniki meseca in kje so na Polhograjskem upodobljeni, ob njih pa še šege in opravila ljudi. Leta 2001 je nastal skelet besedila knjige. Ob odločitvi zanjo je bilo treba v naslednjih letih še marsikaj poiskati, dopolniti, razširiti in dodati slikovno gradivo. Avtorja sta imela ves čas nastajanja knjige pred očmi, da mora biti uporabna za ljudi na Polhograjskem, da jo bodo ljudje imeli doma in jo jemali v roke, kadar bodo hoteli. 683 fotografij Jože Kavčič je skrbel za slikovno gradivo. V knjigi je objavljenih kar 683 fotografij, od tega jih je dve tretjini posnel sam. Rojen je bil leta 1931 na Martinj Hribu pri Logatcu. Po študiju matematike in fizike je leta 1954 začel poučevati na takratni gimnaziji v Polhovem Gradcu, kjer je ostal na tamkajšnji osnovni šoli vse do upokojitve leta 1992; med letoma 1962 in 1977 je bil tudi ravnatelj. Vodil je delo učencev pri fotografskem krožku in drugih tehničnih krožkih. Pri delu se je izkazal kot odličen organizator in ljudje so mu zaupali. Zanimivi so posnetki nekaterih starih zapisov. Med njimi so zaključek prepustne pogodbe za Jurjevo kmetijo na Prapročah iz leta 1869, kjer so se pri notarju navzoči za podpis le pod-križali; v Polhovem Gradcu je bila šola šele od leta 1852. Zanimiva je Set-ničarjeva listina o odsluženjudolžnosti brambovske in črne vojske iz leta 1911, prav tako red zvonjenja, ki so ga naredili v Dvom leta 1923 in okolici za cerkveno poroko izleta 1919. V. M. V noči na 21. junij 1945 se je enajst mladih domobrancev v taborišču Teharje odločilo za preboj čez žično ograjo. Tri tedne so bili že v taborišču in vedeli so, da jih bodo ubili. Eden med njimi je bil Janez Zdešar, borec Rup-nikovega bataljona, danes duhovnik v Nemčiji. Spomine na Tehaije in pobeg iz taborišča je opisal v Briksnu oktobra 1946, malo več kot eno leto po dogodku, ko je bil spomin še zelo svež. Ta spominski zapis je po svoji pretresljivosti in natančnosti podajanja dogodkov eden najbolj pretresljivih zapisov iz naše mračne polpretekle zgodovine. V spremni besedi, napisani k prvi izdaji natisa spominov septembra 1990, je zapisal: "Pred odhodom na študij v Rim, konec oktobra 1946, sem Spomine izročil v hra- Beg iz taborišča smrti njenje spiritualu dr. Janezu Kraljiču. Ta jih je vzel s seboj v Severno Ameriko. Po njegovi smrti so se izgubili, kljub iskanju in povpraševanju jih ni bilo nikjer. Letos poleti pa me jevLjub-ljani čakala novica, da je bil rokopis Spominov 'odkrit' v Kaliforniji." Desetletja "izgubljeni" Skrivnostno pot Zdešarjevih spominov v uvodu knjige pojasnjuje Janez Gril: "Podpisani sem dobro poznal zgodbo o izginulem rokopisu. Leta 1990 sem se srečal s prijateljem dr. Jožetom Bajzkom, profesorjem sociologije v Rimu. Pripovedoval mi je o svojem študijskem bivanju v ZDA in srečanjih z angleško govorečimi znanci slovenskega porekla. Na obisku pri eni takih družin so mu pokazali popisane zvezke, ki jih sami niso znali prebrati. Videl je, da je slovenščina, vendar najprej ni vedel, za kaj gre. Ko mi je to pripovedoval, me je prešinila misel na Zdešarjeve izgubljene rokopise. Prosil sem ga, naj še enkrat obišče omenjeno družino. Izkazalo se je, da je šlo v resnici za Zdešarjeve zapiske iz leta 1946. Kako so zašli k tej družini, mu znanci niso znali povedati. Pozneje smo iz- vedeli, da je rokopise sedaj že pokojni mami pred svojo smrtjo izročil duhovnik dr. Janez Kraljič in ji naročil, naj jih skrbno hrani." Prvič so Spomini na težke dni izšli leta 1990, ker pa je bila takratna knjižica že zdavnaj razprodana, jih je založba Družina zdaj ponatisnila v razširjeni izdaji. Dodano ji je razmišljanje Justina Stanovnika Teharske refleksije in spremna beseda, v kateri je Tine Velikonja dodal dragocene podatke o mnogih osebah, ki - večinoma v tragični vlogi - nastopajo v Zdešaijevi pripovedi. Na koncu je spominom dodana slikovna priloga "črnih" risb in grafik Bare Remec in Marijana Tr-šaija, med njimi je dvanajst risb, ki jih je Tršar narisal v teharskem taborišču. "Janez, greš?" Zdešarjevi spomini so pretresljivi od prve do zadnje strani. Poglejmo opis dogodka, ki se je zgodil pred šestdesetimi leti na Tehaijah: "20. junija je v taborišču vladala med partizani velika nervoza in mrzličnost. Razne šarže so hodile s spiski v rokah po taborišču. Ali nas bodo spet klicali po imenu in vozili? Zadnje čase se je dogodilo, da so nas že dvakrat klicali, avtomobilov, ki bi nas odpeljali, pa ni bilo. Slutili smo, da hočejo dobiti iz domobrancev še vse oficirje. To je bilo tembolj verjetno, ker smo videli nekaj domobrancev, ki so se vrteli okoli partizanov in jim zaupno nekaj pripovedovah. Stražarji so se medtem večkrat ozirali po nas. Nehote mi je v teh okoliščinah prišla misel na beg. Vedel sem, da partizani kujejo nove naklepe in načrte proti nam. Ali naj še čakam? Kaj ko bi skušal uiti? Toda uiti prek dveh ograj in mimo treh neposrednih stražarjev z brzostrelkami? Bedarija! Vse misli sem pokopal in računal le še na beg iz avtomobilov med vožnjo. Po prvi menaži pa pride k meni Lojze Debevec, študent domobranec iz 47. čete, doma iz Begunj pri Cerknici. Šla sva nekoliko stran od ostalih domobrancev in sedla na šotor-ko, ki jo je prinesel s seboj. Nato je začel: 'Janez, jaz bom danes ušel, razumeš, moram uiti. Tega nasilja in trpljenja ne bom več prenašal, razumeš! Danes ponoči moram uiti. Z Opeko sva se zmenila, da bova ušla. Če hočeš, se lahko pridružiš, toda ne pripoveduj tega nikomur, niti najožjim prijateljem. Če nas bo preveč, bi se beg ponesrečil in potem je konec z nami! Janez, greš?' Niti najmanj se nisem obotavljal. Pogledala sva drug drugemu v oči in bilo je domenjeno. Bil je to sklep, ki bi ga lahko uničila le nadčloveška, nadnaravna moč. Še sedaj ne morem razumeti, kako je možno v tako kratkem času brez nagibov in brez razlage načrta le z besedama 'moram uiti' popolnoma spremeniti mnenje in privoliti v najbolj tvegano, blazno misel. Ne vem, kakšen psihološki zakon je to, če sploh je za- kon, ali pa je bila to le milost božja. Prepričan sem, da je bilo zadnje. Z Lojzom sva se nato natančno pogovorila o begu. Domenila sva se tudi, da lahko povem in pridobim le oba brata Mehleta. Sel sem k njima. Oba sta bila takoj pripravljena. Zanimivo je, da sta tudi onadva ves čas mislila na beg, toda sta bila iste misli kot jaz: iz taborišča bežati je gotova smrt. Sedaj pa sta prav tako hitro kot jaz Loj-zu oblj ubila. Mlakarju, Jermanu in Ježu nisem hotel povedati. Zdelo se mi je, da ne bi bežali, oziroma če bi, da bi se v zadnjem trenutku zaradi strahu premislili in nam vse pokvarili. Potem bi nas pa čakala nelahka smrt. Teharska mučilnica Pred begom sem hotel urediti vse z Bogom. Sel sem h kuratu Poldi in ga prosil za spoved. Takrat sem mu omenil, da mislim bežati. Na vso moč me je prepričeval, da je to noro in da me čaka gotova smrt. Nisem se dal omajati. Na vse ugovore sem mu prepričljivo ugovarjal: 'Jutri zjutraj bom svoboden, pa bodisi na zemlji ali na onem svetu.' Toliko časa sva se pogovaijala in menila, da sem ga pridobil, da je sklenil z nami bežati. Povedal sem to Lojzu. Tudi njemu sta se že dva pridružila. Tako nas je bilo sedaj že osem. Je že Bog tako hotel! Po drugi menaži smo se vsi kan-didatje za beg preselili iz svojih prostorov in se namestili ob južnem koncu barake V. Legli smo na deko in čakali. Bili smo vsi izredno dobre volje in mirnih živcev. Med tem pa je prišel med nas - kar se je prvič zgodilo -komandant taborišča poročnik Skulj in nam v priliznjenih besedah govoril: 'Da vi tako trpite, so krivi le oficirji, ki jih še skrivate med seboj. Jaz zagotovo vem, da jih je še veliko med vami. Če jih poveste, boste dobili več in boljše hrane, če ne, pa sploh ne boste dobili ničesar, dokler jih ne poka-žete in zanje ne poveste.' Hodil je okrog in nekoga iskal. Nenadoma za-kliče: 'Kje je narednik Rabuza (?)?' Bil je to mlad diplomiran klasični filolog, vodnik na Stampetovem mostu. Jaz sem ga poznal iz Ljubljane. Ležal je na tleh tik nas. Ko je Skulj poklical, se je takoj javil. Skulj ga je vprašal, zakaj ni pri zaslišanju povedal, da je narednik. Odgovoril je, da ga za čin sploh niso vprašali: 'Mi prav za vse vas vemo, kaj in kdo ste. Se bomo kmalu videli. Prijateljsko vam svetujem, da čim prej poveste za oficirje.' Nato je odšel. Hotel nas je zastrašiti. Toda med domobranci ni našel odziva. Nam pa je njegovo vprašanje po Rabuzi mnogo pomenilo. Sumnje o domobrancu ciganu Hudoroviču bodo držale. Prav gotovo jim je on povedal za Rabuzo in za druge. Da tudi za druge, smo takoj videli. Komaj je Skulj odšel, je partizanski stražar zaklical, naj gre k njemu 'en far Polde' (mislilje na Poldo, kurata). Pol-da se ni javil. Ko pa je str;.žar še enkrat zavpil, je Polda šel k njemu. Stražar se je škodoželjno zasmejal, nato pa mu je velel s stolom 'čučati'. Obenem ga je pretepal, zafrkaval in zasmehoval kot duhovnika. Prav vse priimke mu je nametal. Mučil ga je eno uro. Koje prenehal, seje Polda še komaj privlekel do nas. Takoj smo ga štirje nesli k vodovodu in mu z mokrimi robci hladili rane. Na rokah in telesu je imel debele temno plave podplutbe. Rok ni mogel uporabljati, mla-havo so mu visele ob telesu. Vendar si je v kratkem opomogel in se vrnil. "Bilo nas je enajst" Tisti dan je bila velika vročina, vode pa nismo dobili niti kapljice. Stražarje namreč ni pustil prinašati. Zve- Načrt taborišča Teharje (rekonstrukcija po spominu) gozd čer se je nekoliko omehčal. Rekel je, naj prej vsi vstanemo in zapojemo Hej Slovenci, nato jo bomo pa dobili, kolikor bomo hoteli. S težavo smo se dvignili s tal in z izsušenimi grli in usti zapeli nekaj podobnega, kot je pesem Hej Slovenci. Stražar je bil zadovoljen, mi pa tudi. Domobranci smo v skupinah in brez straže odšli k vodovodu, se umili, napili vode in osvežili. Kaj takega se do sedaj še ni pripetilo. Nam, ki smo se pripravljali na beg, je to zelo koristilo. Polagoma se je zvečerilo. Ob osmih smo že ležali, stražar pa je hodil gor in dol in opazoval. Mi pa smo polglasno molili rožni venec, litanije, pa zopet rožni venec. Molili smo skoraj eno uro. Nato pa smo na lahko zadremali, nekaj pa jih je bedelo. Bilo nas je enajst, še trije so se pridružili: dva Mehleta (brata), brata Korošca, poročnik Pavlič, Švigelj, Polda, Opeka, De-bevec, Grmek in jaz. Povedali smo tudi dr. Praperju, pa ni hotel bežati. Ker nas je bilo precej, smo se razdelili v dve skupini. Eno je vodil poročnik Korošec, drugo poročnik Mehle. Korošec in še štirje drugi bi bežali skozi vrata, koder smo hodili po vodo in na stranišče, drugi pa skozi odprtino, ki bi jo napravili na prvi ograji, nato pa mimo latrine preko druge. Okoli 23. ure smo se začeli pripravljati na beg. Sezuli smo čevlje. Jaz sem si nekoliko zavihal rokava, bluzo dal pod hlače, da me ne bi preveč ovirala. Na noge sem nataknil dva para močnih zimskih nogavic. Čez sem spustil hlače, čez oboje pa močno zategnil gamaše. V žepu sem imel rezervirana nemška očala in ovoj za prvo pomoč. Tako pripravljen sem čakal na ugodno priložnost Med tem je poročnik Švigelj s pilo, ki jo je že ves čas nosil pri sebi Mehletov Tine, prepihi na prvi ograji posamezne žice in napravil pri tleh precej veliko odprtino. Komaj seje vrnil od opravljenega dela, pride k naši skupini Korošec in pove, da je na njihovi strani beg nemogoč, ker stalno hodita po dva stražarja sem in tja. Sporazumeli smo se, naj se vsi potihoma priplazijo do nas. To je trajalo skoraj pol ure. Čakali smo le še na primeren čas, ko bodo stražarji manj čuječi. Čez ograjo Ura se je bližala pol tretji. Na vzhodu se je že videla prva jutranja j ) svetloba. Prišla je odločilna ura. Splazili smo se skozi prvo ograjo. Prvi je bil Andrej Mehle, drugi sem bil jaz, tretji Lojze Debevec. Mi trije smo bili določeni, da bomo onesposobili stražarja. Pobrali smo s kupa, ki je bil poleg, primeren kamen in oprezovali. Vse je bilo tiho. Približno 30 metrov od nas sta se pod lučjo potihoma pogovarjala dva partizana, petnajst metrov pred nami pa je bil stražar, ki smo ga morali mi trije okol prinesti'. Gledal je v temo proti nam. Od brzostrelke, ki mu je visela na prsih, se je odbijala lunina svetloba. Počasi se je še ostalih osem splazilo skozi ograjo. Vsi smo bili pripravljeni, da planemo in zbežimo. Bil sem miren, tako kot še nikoli. Čutil sem se gospodarja nad vsem svetom, kakor da bo vse od mene odvisno in se bomo s temile partizanskimi stražarji le malo poigrali. Stražar se je obrnil od nas in pričel korakati vzdolž barake. Napočil je ugodni trenutek. Z nečloveškim rjovenjem in vpitjem smo planili pokonci, vpili vsak svoje povelje, da bi partizane zmešali in tekli proti stražarju in ograji. Stražar pa je - zbežal. Odvrgli smo proti njemu kamenje in se pognali z levjim skokom na ograjo. Šele drugič ali tretjič mi je uspelo, da sem prek treh S-rol prišel na vrh in se oprijel smreke, ki je služila za steber v ograji. Na drugi strani je bila sama gošča, v logorju pa partizani niso vedeli pri čem, da so. Večina fantov je že bila na drugi strani ograje. Prvi streli in rafali so že sikali za njimi, ko sem jaz še stal na žici in z vso močjo, ki sem jo imel v sebi, vlekel in suval z nogo, da bi skočil čez, pa se je nogavica zapletla in nisem mogel nikamor. Pritekel je partizan in iz nekaj metrov bližine iztrelil proti meni cel šaržer, pa me ni zadel. Tedaj pa sem z vsem naporom, kolikor sem ga še zmogel, sunil z nogo. Nogavica je ostala na ograji, paz pa sem se zavalil v goščo in kot divja zver tekel, tekel v svobodo..." Čim prej s Teharij "Prek ograje sem skočil zadnji. I Vsi drugi so bili že pred menoj. Sam sem ostal in nisem vedel, kam bi tekel. Počakal me je Lojze Debevec in skupaj sva skozi gosto grmičevje in gozd dohitela ostale, ki so še venomer tekli. Za hip smo se ustavili in prešteli. Manjkali so trije: kurat Polda, po- ročnik Korošec in Tine Mehle. Kot Ljubljana ali pa mimo Ljubljane na sem pozneje zvedel, so vsi trije srečno svoje domove na Notranjsko, da bi prišli čez ograjo, a na poti sta verjetno se opomogli (večina je bila Notranj- padla Mehle in Polda, ker za njima ni nobene sledi. Rešil seje poročnik Korošec, ki je sedaj na Koroškem. Z vsemi silami, kolikor nam jih je še ostalo, smo tekli naprej in naprej. Zaletavali smo se v veje, se spotikali ob korenine, padali in vstajali. cev), nato pa v Italijo. Za nami in okoli nas je neprestano pokalo, po nebu pa so v jutranjem somraku švigale bele rakete in iskale nas, ubežnike. Preskakovali smo jarke in potoke, ceste in poti, hiteli prek senožeti in jas v gozdove in gozdičke. Gledali Prav vse nas je bolelo. V glavah nam smo proti sončnemu vzhodu in se je šumelo, neprestano se nam je čr- stalno držali nekoliko bolj levo. To пДо pred očmi. Vse sklepovje, zlasti naj bi bila smer proti severovzhodu, v nogah, nam je pokalo. Stopali smo negotovo, zanašalo nas je sem in tja. V noge nas je zbadalo, bili smo namreč bosi. (Čevlje smo pustili vsi v taborišču, da smo se bolj neslišno plazili.) Nekateri so že krvaveli. Toda vse to nas ni oviralo. Hiteli smo naprej in naprej. Hoteli smo čim prej priti stran od Teharij. Bežali smo v smeri proti Mariboru, da bi partizanom, če bi nas zasledovali, zmešali sled. Pozneje pa bi se obrnili proti Ljubljani. Cilj vseh je bil: Marijan Tršar: ujetnik na Teharjah Zahvalna molitev Tekli smo, padali in se pobirali. Še nekajkrat smo se za hip ustavili in se odpočili. Ko smo po kaki uri nekoliko dalj počili, sva si v navdušenju in sreči Lojze in jaz čestitala k srečnemu pobegu. Jaz sem mu obenem voščil za god, vsi pa smo zmo-lili v zahvalo kratko molitev. Eden izmed nas, Notranjec Opeka, je bil blizu skoku čez ograjo ranjen. Z domobransko obvezo, ki sem jo še zmerom nosil pri sebi, sem mu za silo ob vil rano. Krogla mu je šla skozi podpazduho na desni gornji strani prsi. Vendar je še ves dan močno krvavel. Poročnik Švigelj je bil zaprt že šestnajst dni. Imel je neznosne bolečine, čutil je, kot bi ga hotelo razgnati, pa si revež ni mogel nič pomagati. Šele po večur-nem trpljenju je šlo naprej. Ves dan do večera je povsod okoli nas pokalo. Verjetno so bili po narodnih milicah obveščeni o našem pobegu in so nas hoteli s tem strašiti. Nam pa je to le pomagalo pri begu: ko- der je pokalo, smo vedeli, da so vasi in naselja in da tja ne smemo. Kljub temu smo nekajkrat naleteli na ljudi, kmečke ženske, ki so delale po poljih. Hitro smo se spet skrili v gozdičke. Razgibanost tal nam je pri orientaciji in pobegu zelo nagajala. V predelih, kjer smo se tisti dan klatili, so sami valoviti hribčki, porasli z redkimi gozdički in vinogradi. Nikjer se ne moreš orientirati, nikjer ne vidiš daleč naprej. Zato smo se zatekli v hosto, pa takoj spet prišli na njive in travnike; tam so ljudje delali in mi nismo mogli naprej, saj bi nas gotovo opazili." Krogle so deževale Zdešarjeva pot s Teharij do Ljubljane je bila dobesedno s trnjem posuta. Iz taborišča je ušel 21. junija, v Ljubljano pa je prišel šele 8. julija. Vmes pa en sam boj za življenje. Večkrat so streljali nanj, vendar ga kot po čudežu ni zadel noben strel. "Takoj sem planil za Andrejem. Partizani so nekajkrat zavpili, naj se ustaviva, nato pa seje usula za menoj toča krogel. (Andrej je bil ta čas že v gozdu.) Kaj podobnega še nisem doživel v nobeni borbi. Okoli mene, med nogami, levo in desno tik pod nogami in nad glavo so deževale krogle, se zarivale v mehko senožet in jo cufa-le'. Dal sem iz sebe prav vse sile in tekel v strmi breg, kot mislim, da še nisem nikdar in ne bom zmogel teči po ravnem. Partizan z brzostrelko mi je bil najbližji. Videl sem ga, kako se je od časa do časa do časa ustavil, izstrelil pol šaržerja, pa zopet tekel za menoj. Obenem jerjul ostalim: 'Je b. Boga, ujemite hudiča živega.' Zopet se je ploha krogel zgostila okoli mene." Zdešaijev sopotnik poročnik Andrej Mehle ni imel sreče in so ga nekje nad Hrastnikom ubili. Začelo se je tako: "Nenadoma zaropota ključavnica, nekdo pritisne na kljuko, vrata se odpro in pred nama stoji - partizan z italijansko brzostrelko, naperjeno proti nama. Bil je do pasu gol, nosil je jahalne hlače in copate. Lase je imel razkuštrane, gledal pa je, kot bi naju hotel požreti. Tako divjega in strastnega pogleda še nisem videl." Janez Zdešar se je Ljubljani skrival v Vincencije vem zavodu pri sestrah usmiljenkah do 16. oktobra, ko je skrivoma preko Karavank odšel na Koroško. V. M. JUS Regionalna Televizija posebnega pomena ] RADIO JE UHO, S KATERIM SLIŠIMO SVET! 77 Er H Ш ŠTAJERSKI VAL ■rts-tv.com VEČ KOT 50 LET PRIJATELJSKE BLIŽINE snega pomena Meljska cesta 34, 2000 Mb Informacije za katerimi stojimo! mumradiodur.si Tlismo največji, nismo najboljši, nismo ti ail ep?-i in nismo najbolj trapasli. 01 / 520 5000 V režiji Stevna Spielberga se v filmskem dogodku leta na platna vrača Tom Cruise, skupaj pa bosta pričarala spektakularno vizijo klasike H. G. Wellsa o bitki za prihodnost človeštva. Nekega normalnega dne, ko življenje po svetu teče tako, kot je teklo dan prej, se iznenada začne vojna. A tokrat je niso začeli ljudje. Središče te veličastne odisejade je intimna zgodba o družini, ki se spet poveže in združi moči, medtem ko svet razdira vojna vihra. Ray Ferrier je pristaniški delavec. Je ločen oče dveh ot- rok, s katerima nikoli ni imel pretirano dobrih osebnih stikov. Vse prevečkrat ga ni ob njima, vse prevečkrat ju je že razočaral. A čeprav na prvi pogled tega morda ni videti, bi storil vse, da bi ju rešil, če bi bilo treba. In tega se na začetku niti sam ne zaveda. Mary Ann, Rayeva nekdanja žena, je znova poročena in živi novo življenje. Neprestano si prizadeva Raya prepričati, naj se bolj zanima za svoja otroka. Ko svet doleti nesreča, je na obisku pri starših, daleč od družine. Rachel in Robbie sta njuna otroka, stara 10 in 17 let. Ray jima nikoli ni stal ob strani, njuno otroštvo je minevalo mimo njega, zato otroka že samoumevno pričakujeta, da ju bo vsako- J War of the Worlds Režija: Steven Spielberg Scenarij: David Koepp Produkcija: Colin Wilson, Kathleen Kennedy Igrajo: Tom Cruise, Tim Robbins, Miranda Otto, Dakota Fanning, Justin Chatwin Premiera: 30. 6. 2005 Distribucija: Karantanija Cinemas krat znova razočaral. Dogajanje jih popelje skozi neverjetne izzive in uničenje, ki bi si ga težko predstavljali. A te okoliščine so razlog, da Rachel začne drugače gledati svojega očeta. Film pripoveduje zgodbo o moškem, ki sredi najbolj uničujočega napada na planet končno postane oče, kakršen bi moral biti. G produkciji Steven Spielberg je lastnik ene zadnjih kopij scenarija za slovito radijsko igro Orsona Wellsa, ki je leta 1938 dodobra pretresla ZDA. Spielberg je film želel posneti že pred leti, vendar je projekt prestavljal, najprej zaradi filma Dan neodvisnosti, kasneje pa zaradi neusklaje- Chucky se vrača Po Chuckyjevi poroki z zloveš- roto Glena, potomca neukrotljivega Atlantik, da bi ju našel. Ko oživi svo- čo Tiffany v prejšnjem delu Bride Chuckyja in prav tako pokvarjene je krvoločne starše, pa se mora dru- of Chucky družina pohajkuje po Tiffany. V Hollywoodu se začne pro- žina spopasti s težavami, saj nežne- Hollywoodu, močnejša kot kadar dukcija filma o smrtonosnih podvi- mu Glenu morjenje ni prav nič koli. Chucky se vrača predstavlja si- gih njegovih staršev in Glen preleti všeč. Chucky ne more verjeti, da sin Zlobna lutka Chucky je spet med nami. Njena družina mora moriti skupaj, če želi ohraniti družinske vezi. nih urnikov s Tomom Cru-isom. Tudi naključju, da sta oba imela čas za snemanje istih 72 dni v letu 2004, gre zahvala, da film prihaja na filmska platna že zdaj. Načrtovali so ga namreč šele za leto 2007. H. G. Wells je v svojih delih prehiteval čas, v katerem je živel. To se še posebno opazi, ko prebiramo Vojno svetov. S svojimi zgodbami je navdihnil številne generacije pisateljev znanstvene fantastike, ljubitelje, bralce, navdušence in filmske ustvarjalce. Spielberg je v filmu želel ohraniti pravega duha knjige. Tako je med drugim ostal zvest opisom napadalcev iz vesolja in sredstvom, s katerimi želijo spremeniti Zemljo za svoje potrebe. Spielberg, ki seje proslavil s čudovitimi prikazi vesoljskih bitij - od Vesoljčka do prijaznih ne-zemljanov v Bližnjih srečanjih tretje vrste - je tokrat prvič upodobil vesoljsko zlobo - Nezemljane, ki vlivajo strah v kosti s svojim videzom, vedenjem in nameni. na kratko Poleg Beyonce Knowles in Jamieja Foxxa bo v muzikalu Dreamgirls Billa Condona nastopil še Eddie Murphy. Film deloma temelji na resnični zgodbi Diane Ross in skupine The Supremes, zgodba filma pa spremlja tri spremljevalne pevke, ki ob Jamesu "Thunderju" dobijo priložnost za preboj. Eddie bo igral "Thunderja", medtem ko se Usher še vedno pogaja za vlogo koreografa CC Whitea. Snemanje naj bi se začelo v sredini prihodnjega leta. Mladi igralec Daniel Radcliffe, znan kot Harry Potter, se je lotil naslednjega projekta, filma December Boys. Film temelji na istoimenski zgodbi Michaela Noonana, dogajal pa se bo v Avstraliji. Radcliffe bo igral najstarejšega izmed štirih sirot, ki si prizadevajo za naklonjenost para brez otrok, ki namerava posvojiti sina. Časovno je film postavljen v 60. leta preteklega stoletja, zgodba pa se bo odvijala v izoliranem počivališču na plaži, kjer Radcliffov lik doživi svojo prvo ljubezensko izkušnjo. Članica igralske zasedbe je tudi 18-letna Teresa Palmer. Organizatorji, ki vsako leto podeljujejo oskarje, se sprašujejo, ali ne bi nagrade podelili tudi v kategoriji kaskaderstva. Kaskaderji si namreč že leta prizadevajo, da bi si tudi njihova veščina dobila oskarja. Člani uprave Akademije filmske umetnosti v Hollywoodu se bodo zdaj odločili, ali naj bi v prihodnje zlati kipec dobili tudi kaskaderji. V zadnjih 25 letih sta bili drugim kategorijam dodani le dve novi, in sicer za najboljšo masko in za animirani film. "Kaskaderji so sestavni del filmske industrije, toda akademija nas zanemarja," je dejal kaska-der Jack Gill, ki si že več kot 15 let prizadeva za novo kategorijo. Na akademiji so o oskarju za kaskaderstvo glasovali že večkrat, toda Gill je opozoril, da pritisk njegovega ceha ne bo popustil. Robert De Niro in Meryl Streep bosta igrala v filmu First Man, novem projektu družbe Walt Disney Pictures. Scenarij je napisala Diane English, Id se bo tokrat preizkusila tudi kot režiserka. De Niro bo igral mogotca, ki za nekaj časa opusti svoj posel in se posveti vodenju predsedniške kampanje svoje žene. Potem ko soproga zmaga na volitvah, se soprog nenadoma znajde v vlogi, ki je ni bil navajen. noče iti po njegovih morilskih stopinjah. Tiffany pa je presenečena, da bo v filmu igrala njena najljubša igralka Jennifer Tilly, ki kmalu nevede postane gostiteljica družine... V šestnajstih letih je Chucky postal ikona grozljivk. Rdečelasi anti-junak je vtisnil pečat, kakršnega ni uspelo nobenemu od kasnejših zlobnih likov. Začelo se je ob koncu 80. let, ko sta se povezala scenarist Don Mancini (napisal zgodbo in bil soscenarist prvega filma v seriji Chuckyjev Child's Play) in pro-ducent David Kirschner (ustvaril je lutko), ta vez pa se do danes ni pretrgala. Chucky se vrača je namreč peti del iz priljubljene ; mičnih grozljivk z lutko ( je režiserski prvenec Do:ia Man- j cinija, scenarista vseh petih celo-večercev. Monika Maljevič i ■■■■■Seed of Chucky j serije ko-Chucky, Režija: Don Mancini Scenarij: Don Mancini Produkcija: David Kirschner, Corey Sienega Igrajo: Brad Dourif, Jennifer Tilly, Billy Boyd, Debbie Lee Carrington, Redman, John Waters, Hannah Spearitt Premiera: 30. 6. 2005 Distribucija: Cinemania group k Q\/y ELEKTROPROM EVI ♦ projektiranje strojnih in elektro instalacij ELEKTROPROM d.o.o. in geodetske storitve Loke 22 ♦ bar sedmica 1412 KISOVEC ♦ lokalna televizija ETV tel.: 03 $6 S7 ISO ♦ trgovina EVJ Center fax: 03 56 71 488 ♦ elektroinstalacije ♦ centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije www.elektroprom.si ♦ kabelsko komunikacijski sistemi ♦ grafitne ščetke ♦ tiskana vezja ♦ delovni stroji in nizke gradnje 106.6 MH2 PETEK, Slovenija 1 172005 _a 6.50 TEDENSKI IZBOR 6.50 KULTURA 7.00 ODMEVI 7.35 MIRINA SKRIVNOST, KRATKI IGRANI FILM ZA OTROKE EBU (VPS 07.25) 7,50 MAHMOUD, KRATKI DOKUMENTARNI FILM ZA OTROKE EBU (VPS 07.40) 8.05 ŽELVII OTOK, RISANA NANIZANKA, 5/26 (VPS 07.55) 8.25 SNOBS, AVSTRALSKA NAD.5/26 (VPS 08.15) 8.50 TEDENSKI IZBOR 8.50 MRAVLjINCI, KRATKI DOKUMENTARNI FILM ZA OTROKE EBU 9.05 ENAJSTA ŠOLA, ODDAJA ZA RADOVEDNEŽE 9.35 A.ROZMAN ROZA-J.PERVANJE: VRTIČKARjl: DEDIŠČINA, TV NADALJEVANKA 10.10 Ml SMO ...ČEHI 10.40 SMARAGDNA REKA, DOKUMENTARNA ODDAJA 11,25 DOLINA ZLATEGA PAVIJANA, ANGLEŠKA POLJUDNOZNANSTVENA ODDAJA 12.15 OSMI DAN 13.00 poročila, Sport, vreme (vps 13.00) 13,15 TARČA: LOV ZA IZGUBLJENIM ZAKLADOM, PONOVITEV 15.00 POROČILA, PROMET (VPS 15.00) 15.05 MOSTOVI-HIDAK (VPS 15.05) 15.40 TIMOTEJ HODI V SOLO, RISANA NANIZANKA, 13/26 (VPS 15.40) 16.05 IZ POPOTNE TORBE: DREVESA (VPS 16.05) 16.25 SVET ŽIVALI, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 3/13 (VPS 16.25) 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME (VPS 17.00) 17.35 LEGENDA O MERCEDESU, SLOVAŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 17.30) 18.30 ŽREBANJE DETELJICE (VPS 18.30) 18.40 LUKA IN LUČKA, RISANKA (VPS 18.40) 18.45 CELESTIN, RISANKA 18.55 VREME (VPS 18.55) 19.00 DNEVNIK 19.35 VREME, MAGNET, ŠPORT 20.00 14. FESTIVAL NARODNO-ZABAVNE GLASBE "VURBERK 2005", POSNETEK (VPS 20.00) 22.00 ODMEVI, KULTURA, SPORT, VREME (VPS 22.00) 22.50 POLNOČNI KLUB (VPS 22.50) 0.05 PRAKSA, AM. NANIZANKA 1 /22, PON. (VPS 00.05) 0.45 BRANE RONČEL IZZA ODRA, PONOVITEV 2.10 DNEVNIK, VREME, MAGNET, SPORT, PONOVITEV 3.05 TURISTIKA, PONOVITEV 3.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 03.20) 3.50 INFOKANAL Slovenija 2 14.45 Vsi moji otroci, 2. sezona, 74. del am. nad. 15.35 TV prodaja 16.05 Obalna straža na kolesih, 1. sezona, 12. del ameriške nanizanke 17.00 Raymonda imajo vsi radi, 2. sezona, 8. del ameriške humoristične nanizanke 17.30 Mladi zdravniki, 2. sezona, 9. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 E+ 18.10 E+ Pod lupo 18.50 E+ Trač tedna 19.30 E+ Z Janinom okoli sveta 20.00 Komedija: Vojna zakoncev Rose, ameriški film 22.05 Midve z mamo, 3. sezona, 9. del am. naniz. 23.00 Ženske zadeve, 1. sezona, 11. del am. naniz. ^ 23.55 Ameriška pita Ruby Wax, pogovorna oddaja 0,40 E+, ponovitev TevePika 6.30 INFOKANAL 9.25 TV PRODAJA 10.00 OTROŠKI INFOKANAL 11.00 TV PRODAJA 11.30 ZABAVNI INFOKANAL 12.20 GLASNIK, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 16.00) 12.55 WIMBLEDON: ODPRTO PRVENSTVO VELIKE BRITANIJE V TENISU, PRENOS (VPS 12.55) 16.20 TEDENSKI IZBOR 16.20 OBZORJA DUHA 16.50 DUHOVNI UTRIP 17.05 URA BARUCA, POSNETEK KONCERTA 18.20 MOSTOVI - HIDAK, PONOVITEV 18.55 VEDEL |E, DA IMA PRAV, ANGLEŠKA LITERARNA NAD. 4, ZADNJI DEL, PON. (VPS 19.00) 19.55 PARIZ: ATLETIKA - ZLATA LIGA, PRENOS (VPS 19.55) 22.50 ALPE-DONAVA-JADRAN, PODOBE IZ SREDNJE EVROPE (VPS 22.35) 23.20 SIMPSONOVI AMERIŠKA RISANA NANIZANKA, 18/22 (VPS 23.05) 23.45 POLICIST, MEH1ŠKO-AMERIŠKI FILM ^ 1.25 VSE ZA LJUBEZEN, AN. FILM, PON. (VPS 01.05) Kanal A 9.25 TV prodaja 9.30 Domače kraljestvo, 3. sezona, ponovitev 9. dela ameriške humoristične nanizanke 10.00 Obalna straža na kolesih, 1. sezona, ponovitev 11. dela ameriške nanizanke 10.50 E+, ponovitev 12.50 TV prodaja 13.20 Domače kraljestvo, 3. sezona, 10. del ameriške humoristične nanizanke 13.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, 179. del ameriške nadaljevanke Pop TV PCR 6.25 7.25 9,10 10.00 10.30 11.20 12.15 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 2Z05 23.00 23.05 23.35 0.05 2.10 3.10 24UR, ponovitev 5edma nebesa, 7. sezona, ponovitev, 2. dela ameriške nanizanke Pet skrivnosti, ponovitev 97. dela mehiške nadaljevanke. Zastavljeno srce, ponovitev 68. dela venezuelske nad. TV prodaja Srčna dama, ponovitev 94. dela mehiške nad. Prava ljubezen, ponovitev 66. dela venez. nad. Trenja, ponovitev TV prodaja Sedma nebesa, 7. sezona, 3. del ameriške naniz. Prava ljubezen, 67. del venezuelske nadaljevanke Srčna dama, 95. del mehiške nadaljevanke Zastavljeno srce, 69. del venezuelske nadaljevanke 24UR - vreme Pet skrivnosti, 98. del mehiške nadaljevanke 24UR Akcija: Hitrost, ameriški film Pod lupo pravice, 1. sezona, 16. del am. naniz. XXL premiere Prijatelji 9. sezona, 2. del ameriške humoristične nanizanke Seks v mestu, 6. sezona, 4. del ameriške nanizanke Lovci na nagrade, ameriški film^p 24UR, ponovitev Nočna panorama Prva TV B ÖS 6.00 Tv prodaja 6.30 Alpski večer, koncert narodno zabavnih ansamblov, 3 del, pon 8.00 A TO |E TO, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon 8.30 Tv Prodaja 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 V družbi z..., pon 9.45 Naše Rastline, Arboretum, pon 10.00 Za vas in mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja o kmetijstvu, pon 11.00 Koncert 50 zvezd za otroke, dobrodelna prireditev 12,00 To morate vedeti! Slopak, pon 13.00 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 13.30 Posebna oddaja pred MMS-om, 3 del, prvič 15.00 Slovenska glasbena lestvica, pon 16.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja 17.00 Sijaj, pon 17.30 Do zdravja tudi tako, gost: dr. Peter Gregor, pon 18.00 A TO JE TO, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon 18.30 Kulturne drobtinice, podelitev plaket CT, pon 19.00 Do zdravja tudi tako, gost: Livi plus, pon 19.30 Viže iz domače skrinje, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22,30 Avantura z Ano in Taijiem, pon 23.00 Trenja, POP TV 00.30 Tv prodaja 01.00 Glasbeni mozaik ■ !•! Kanal A SOBOTA, 05.30 TV prodaja 06.15 The Best Off 06.30 TV prodaja 07.00 Yu-Gi-Oh, risana serija 07.30 Tri v vrsto 07.45 Spomin 08.00 TV prodaja 08.30 Tri v vrsto 08.45 Spomin 09.00 Yu-Gi-Oh, risana serija 09.25 Spomin 09.45 Tri v vrsto 10.00 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, 462. del italijanske telenovele 11.00 Čarovnije, 89. del italijanske serije 11.55 Adijo pamet, kontaktna oddaja 12.50 TV prodaja 13.15 Tri v vrsto 13.25 TV prodaja 13.50 Alo, alo, 14. del angleške serije 14.25 Vikarka iz Dibleya, 4. del angleške serije 14.55 Črni gad, 4. del angleške serije 15.25 Hotel poldruga zvezdica, 4. del angleške humoristične serije 16.00 Gospod Bean, 15. del angleške serije 16.30 Skozi ključavnico, pogovorna oddaja 17.10 Yu-Gi-Oh, risana serija 17,35 Sto izložb, sto strasti, 463. del italjanske telenovele 18.05 Čarovnije, 90. del italijanske serije 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 19.55 Plemeniti komentar 20.00 Policist s petelinjega vrha, 11. del srbske nanizanke 21.00 101 škandal Hollywooda, razvedrilna oddaja 21.50 Resnične zgodbe - v iskanju pravice, ameriška serija, 14 del 22.45 Okrožje Columbia, 11/9. del ameriške nanizanke 23.35 Ko sij obiedi, ameriška romantična drama, 1997 01.30 Policist s petelinjega vrha, 11. del srbske nanizanke ponovitev 02.30 101 škandal Hollywooda, razvedrilna oddaja (pon.) 03.20 Resnične zgodbe - v iskanju pravice, ameriška serija ponovitev 04.15 Okrožje Columbia, II/9. del ameriške nanizanke ponovitev Slovenija 1 a 6.20 tedenski izbor 6.20 kultura 6.30 odmevi 7.05 zgodbe iz školjke 7.40 risanka 7.45 pod klobukom 8.25 kino kekec: čok in berta, danski risani film, ponovitev (vps 08.25) 9.45 tedenski izbor 9.45 polje, kdo bo tebe ljubil, oddaja tv maribor, 1. del 10.45 polnočni klub 12.00 tednik, ponovitev 13.00 poročila, šport, vreme (vps 13.00) 13.20 turistika, ponovitev 13.40 slovenci v italiji (vps 13.35) 14.10 mali menih, nemška nad. 1/15, ponovitev 15.00 live 8: dolga pot do pravice, prenos (vps 15.00) 17.00 poročila, Sport, vreme (vps 17.00) 17.10 live 8: dolga pot do pravice, prenos (vps 17.10) 18.30 ozare (vps 17.15) 18.40 prihaja nodi, risanka (vps 18.40) 18.55 vreme (vps 18.55) 19.00 dnevnik 19.25 utrip 19.40 vreme 19.45 šport 20.00 čokoladne sanje, humoristična nadaljevanka, 1/10, ponovitev (vps 20.00) 20.30 festival mednarodnega šansona (vps 20.35) 22.15 poročila, šport, vreme (vps 22.20) 22.50 pod rušo, ameriška nadaljevanka, 12, zadnji del^ž 23.50 roka, ameriški film (vps 23.55) 1.30 praksa, ameriška nanizanka, 2/22, ponovitev (vps 01.35) 2.10 dnevnik, vreme, šport, ponovitev 2.50 dnevnik zamejske tv (vps 02.55) 3.15 infokanal Slovenija 2 Z 6.30 infokanal 9.00 tv prodaja 9.30 infokanal 12.30 tv prodaja 13.15 malteški sokol, ameriški čb film, PONOVITEV (VPS 13.15) 14.55 WIMBLEDON: ODPRTO PRVENSTVO VELIKE BRITANIJE V TENISU - FINALE (Ž), PRENOS (VPS 14.55) 18.30 LIVE 8: DOLGA POT DO PRAVICE, PRENOS (VPS 16.00) INFOKANAL 9.05 TV prodaja 9.35 Vsi moji otroci, 2. sezona, pon. 70. dela ame. nad. 10.25 Vsi moji otroci, 2. sezona, pon. 71. dela am. nad. 11.15 Vsi moji otroci, 2. sezona, pon. 72. dela am. nad. 12.05 Vsi moji otroci, 2. sezona, ponovitev 73. dela ameriške nadaljevanke 12.55 Vsi moji otroci, 2. sezona, ponovitev 74. dela ameriške nadaljevanke 13.45 Dannyjeve zvezde 14.45 Ure plesa, ameriški film 16.20 Umor, je napisala, 2. sezona, ameriška naniz. 17.20 Linda Green, 1. sezona, 6. del angleške humoristične nanizanke 18.00 E+ 20.00 Kriminalka: Ognjena nevarnost, am. film ^ 21.45 Las Vegas, 1. sezona, 13. del ameriške naniz. 22.40 Zatišje pred neurjem, ameriški film 0.30 Dannyjeve zvezde, ponovitev Pop TV POP 2.7.2005 730 TV prodaja 8.00 Ringa-Raja: 8.00 Moj prijatelj Roki, sinhronizirana risana serija 8.20 Katka in Orbi, sinhronizirana risana serija 8.40 Zelenjavčki, sinhronizirana risana serija 9.15 Mala Kitty, sinhronizirana risana serija 9.35 Moja draga Magdalenca, sinhronizirani risani film 10.55 Tom in Jerry, risana serija 11.10 Lepo je biti milijonar, ponovitev 12.55 Formula 1, prenos treninga 14.05 Finske razglednice, dokumentarna serija 14.45 Mestece za vedno, 2. sezona, 13. del am. naniz. 15.40 Močno zdravilo, 5. sezona, 2. del am. naniz. 16.35 24UR-vreme 16.40 Večernica, ameriški film 19.00 24UR 20.00 Filmski hit: Vanilla Sky, ameriški film 22.25 Odštekano življenje, angleški film 0.20 Ljubezen na vratih, ameriško-argentinski film 2.00 24UR, ponovitev 3.00 Nočna panorama Prva TV Biota 07.50 Yu-Gi-Oh, risana serija 08.35 Čarovnije, 86. del italijanske serije 09.25 Čarovnije, 87. del italijanske serije 10.20 Čarovnije, 88. del italijanske serije 11.10 Čarovnije, 89. del italijanske serije 12.05 Čarovnije, 90. del italijanske serije 13.00 TV prodaja 13.15 Ena na ena, ponovitev 14.05 Prestižno, ekskluzivno, ponovitev 14.35 To je Bush, 4. del ameriške serije 15.05 Adijo pamet, kontaktna oddaja 16.00 Barabe in princese, 7. del hrvaške serije 16.30 Sanje sveta, 12. del italijanske mini serije 17.00 Ljubezenske prevare, 7. del 17.45 101 zgodba Hollywooda 18.35 Dobro je biti..., razvedrilna oddaja 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 20.00 Petov meteor, ameriška drama (1998) 21.40 Odvisnost, ameriški thriller (2003) 23.40 Reporter X 00.10 Petov meteor, ameriška drama (1998) 01.50 Odvisnost, ameriški thriller (2003) 03.50 Reporter X TevePika EE 1.05 07.30 Tv Prodaja 08.00 Navigator, pon 08.30 Do zdravja tudi tako, gost: dr. Peter Gregor, pon 09.00 Tv Prodaja 09.30 Do zdravja tudi tako, gost: Livi plus, pon 10.00 To morate vedeti! Esotech, pon 11.00 Modro, oddaja o navtiki, pon 11.30 Zeleni vodnik, pon 12.00 Viže iz domače skrinje, pon 14.00 Glasbeni mozaik 17.00 Spoznajte jo rastlino, Arboretum, pon 17.15 V družbi z.., pon 17.30 A TO JE TO, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon 18.00 Jana, oddaja o sončni strani življenja, Erektilna disfunkcija 18.30 To morate vedeti! Slopak, pon 19.00 Idea Tour 19.30 Rad igram nogomet, pon 20.00 Parada humorja 2 del, prvič 21.00 Sijaj 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Živeti zdravo, pon 23.00 Posebna oddaja pred MMS-om, 2 del, pon 00.00 Tv Prodaja 00.30 Glasbeni mozaik NEDELJA, 3.7.2005 Slovenija 1_[J žv žav: t1m01ei hodi v šolo, risana nanizanka, 25/26; snorčki, risana nanizanka, 1/13; gumbek in r|avček: polhna pustolovščina, risani film (vps 07.30) nedel|ska masa, prenos iz župni)e pivka (vps 09.55) od srca, avstralska poljudnoznanstvena serija, 3/4 (vps 11.00) ozare, ponovitev obzorja duha (vps 11.30) ljudje in zemlja, oddaja tv koper-capodistria (vps 12.00) poročila, šport, vreme (vps 13.00) pri jožovcu z natalijo, ponovitev (vps 13.10) tedenski izbor igre brez meja: sentjernei (vps 14.05) nikoli ob desetih - 6pack čukur (vps 15.30) turisti ka poročila, Sport, vreme (vps 17.00) hri-bar, ponovitev (vps 17.20) slovenski olimpijci: miloš |anša - veslan|e (vps 18.20) žrebanje lota (vps 18.30) hopw, risanka (vps 18.40) čaru in mimo, risanka vreme (vps 18,55) dnevnik zrcalo tedna vreme šport 100 let slovenskega filma: ples v de2|u, slovenski čb film (vps 20.00) intervju: dr. valentin inzko (vps 21.35) poročila, šport, vreme (vps 22.35) bitka na neretvi, jug. film (vps 23.00) praksa, ameriška nanizanka, 3/22, ponovitev (vps 01.45) dnevnik, vreme, šport, ponovitev dnevnik zamejske tv (vps 03.05) infokanal 11.10 12.00 12.50 13.40 14.40 16.20 17.20 18.00 20.00 21.50 22.45 23.15 0.55 11.25 11.30 12.00 13.00 13.10 14.05 14.05 15.30 16.30 17.00 17.20 18.20 18.30 18.40 18.45 18.55 19.00 19.25 19.40 19,45 20.00 21.35 22.35 23.00 2.25 3.05 3.35 Slovenija 2 6.30 8.00 8.30 9.30 10.15 11.55 13.00 18.00 18.30 20.00 20.50 21,40 21.40 22.45 Kanal A Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 177. dela ameriške nadaljevanke Mladi in nemimi, 4. sezona, ponovitev 178. dela ameriške nadaljevanke j Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 179. dela ameriške nadaljevanke 1 Dannyjeve zvezde Medvedka po imenu Winnie, kanadski film Umor, je napisala, 2. sezona, ameriška naniz. Linda Green, 1. sezona, 7. del angleške humoristične nanizanke E+ Družinski film: Trije možje in zibka, am. film Znova na prostosti, 2. sezona, 1. del am. naniz. Navigator Pelji me na žur, ameriški film Dannyjeve zvezde, ponovitev Pop TV 7.30 TV prodaja 8.00 Ringa-Raja: 8.00 Rudijevo moštvo, sinhroniziranja risana serija 8.25 Action Man, sinhronizirana risajna serija 8.50 Ogijeva druščina, sinhronizirana risana serija 9.00 Trije mušketirji, sinhronizirani risani film 9.55 Super punce, sinhronizirana risana serija 10.20 Transformer]!, sinhronizirana risana serija 10.50 Tom in Jerry, risana serija 11.00 Lepo je biti milijonar, ponovitev 12.35 Diagnoza: umor, 7. sezona, ameriška nanizanka 13.30 Formula 1, prenos dirke za VN Francije 16.00 Ta čudežni svet, dokumentarna oddaja 16.35 Kje je učitelj?, ameriški film 18.15 24UR - vreme 18.20 Entrada - kuhinje Latinske Amerike, dokumentarna oddaja 19.00 24UR 20.00 Nedeljski film: Jerry Maguire, ameriški film 22.30 Vrhunci Velike nagrade Franciji; 22.45 Oddaljena obzorja, ameriški film 1.15 24UR, ponovitev 2.15 Nočna panorama Prva TV _z INFOKANAL TV PRODAJA INFOKANAL TV PRODAJA FESTIVAL MEDNARODNEGA ŠANSONA, PONOVITEV 26. MEDNARODNI MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL CELJE 2005,4/7 (VPS 12.00) MLADI VIRTUOZI: VIOLINIST ŽIGA BRANK, PONOVITEV (VPS 12.30) ODPRTO PRVENSTVO VELIKE BRITANIJE V TENISU - FINALE (Ž), POSNETEK IZ WIMBLEDONA (VPS 13.00) WIMBLEDON: ODPRTO PRVENSTVO VELIKE BRITANIJE V TENISU - FINALE (M), PRENOS (VPS 14.55) KOŠARKA NBA ACTION (VPS 18.30) ATLETIKA - ZLATA LIGA, POSNETEK IZ PARIZA (VPS 18.30) KRALJESTVO MRTVIH, NEMŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 20.00) NAŠE SKRIVNO ŽIVLJENJE, AVSTRALSKA NADALJEVANKA, 12/22 (VPS 20.55) UMETNOST GLASBE IN PLESA FOLKLORA V SIMFONIČNI GLASBI Z ORKESTROM SLOVENSKE FILHARMONIJE (VPS 21.50) DUBRAVKA TOMŠIČ SREBOTN|AK IN ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE - P. I. ČAJKOVSKI: KONCERT ZA KLAVIR IN ORKESTER ŠT. 1 V B-MOLU (VPS 22.55) ODPRTO PRVENSTVO VELIKE BRITANIJE V TENISU • FINALE (M), POSNETEK IZ WIMBLEDONA INFOKANAL 07.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 08.40 Risani film 09.35 Otroško nedeljsko dopoldne, kontaktna oddaja 11.35 TV prodaja 11.50 Skozi ključavnico, ponovitev 12.30 Alo, alo, 15. del angleške serije 13.00 Vikarka iz Dibleya, 4. del angleške serije 13.30 Črni gad, 4. del angleške serije 14.00 Hotel poldruga zvezdica, 4. del angleške serije 14.35 Gospod Bean, 15. del angleške serije 15.05 Adijo pamet, kontaktna oddaja 16.05 Rock Otočec, reportaža 16.35 Vajenec pri Donaldu Trumpg, ameriška resničnostna serija 17.20 Petov meteor, ameriška drama (1998) 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 20.00 Legenda, angleška fantazijska avantura, 1985 21.40 Znani in zanimivi 22.20 Vajenec pri Donaldu Trumpu, ameriška resničnostna serija 23.10 Dobro je biti.... razvedrilna oddaja 00.35 Legenda, angleška fantazijska avantura, 1985 02.15 Znani in zanimivi 02.45 Vajenec pri Donaldu Trumpu, ameriška resničnostna serija 03.35 Dobro je biti..., razvedrilna oddaja TevePika 9.00 9.30 10.20 TV prodaja Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 175. dela ameriške nadaljevanke Mladi in nemirni, 4, sezona, ponovitev 176. deta ameriške nadaljevanke 07.30 09.00 09.30 10.00 10.30 11.00 12.00 12.30 13.00 13.30 14.00 14.30 17.00 17.30 18.00 18.30 19.00 20.00 21.00 21.30 22.30 23.30 00.00 at oddaja, pon. ativna oddaja, PONEDELJEK, Kanal A 4.7.2005 Slovenija 1_Д pop BEOS 7.00 7.00 7.15 7.35 7.50 8.25 8.50 8.50 9.10 9.40 10.10 11.35 12.35 13.00 13.20 13.20 13.30 14.30 15.00 15.05 15.40 16.05 16.20 16.35 17.35 18.30 18.40 18.45 18.55 19.00 19.35 20.00 20.45 22.00 22.50 0.25 1.05 2.00 2.30 TEDENSKI IZBOR UTRIP ZRCALO TEDNA LOVCI NA ZAKLAD, KRATKI IGRANI FILM ZA OTROKE EBU (VPS 07.30) DVOJČICI, KRATKI DOKUMENTARNI FILM ZA OTROKE EBU (VPS 07.40) ŽELVJI OTOK, RISANA NANIZANKA, 6/26 (VPS 07.55) SNOBS, AVSTRALSKA NADALJEVANKA, 6/26 (VPS 08.20) TEDENSKI IZBOR IZ POPOTNE TORBE: DREVESA SVET ŽIVALI, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 3/13 A.ROZMAN ROZA-J.PERVANJE: VRTIČKARJI: ŽUR, TV NADALJEVANKA IGRE BREZ MEJA: ŠENTJERNEJ NIKOLI OB DESETIH - 6РАСК ČUKUR TURISTIKA POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) TEDENSKI IZBOR SLOVENSKI OLIMPIJCI: MILOŠ JANŠA - VESLANJE HRIBAR VENEZUELA: ANGELSKI SLAP S HUDIČEVE GORE, ODDAjA TV MARIBOR (VPS 14.30) POROČILA, PROMET (VPS 15.00) DOBER DAN, KOROŠKA (VPS 15.10) TELEBAJSK1, OTROŠKA NANIZANKA, 44/45 (VPS 15.45) RISANKA RADOVEDNI TAČEK: IME (VPS 16.05) BINE: ODPADKI, LUTKOVNO-IGRANA NANIZANKA ZA OTROKE, 5/14 (VPS 16.20) NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME (VPS 17.00) PRIJATELJ KITOV, NIZOZEMSKA DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 17.40) ŽREBANJE 3X3 PLUS 6 (VPS 18.30) CVETKA IN ZVONČEK, RISANKA (VPS 18.40) OČI IN SINE, RISANKA VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT MALI MENIH, NEMŠKA NAD. 2/15 (VPS 20.00) RDEČE POLETIE, FRANCOSKA NADALJEVANKA, 1/10 (VPS 20.45) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) DEDIŠČINA EVROPE: JANTARNI AMULET, NEMŠKA. 2., ZADNJI DEL (VPS 22.50) PRAKSA, AMERIŠKA NANIZANKA, 4/22, PONOVITEV (VPS 00.25) DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, PON. DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 02.00) INFOKANAL Slovenija 2 na Posebna oddaja pred MMS-om, 3 del, prvič Poslovni studio, dnevno inform, itivna oddaja, pon Poslovni studio, dnevno informal Poslovni studio, dnevno informal ponovitev Poslovni studio, dnevno inform; tivna oddaja, pon Za vas in mesto, z Milanom Sk e ' o kmetijstvu Do zdravja tudi tako, gost: dr. Peter Gregor, pon Razgledovanja, potopisna reportaža, pon V harmoniji z naravo, pon A TO JE TO, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon Tv Prodaja Tam kjer je veselje doma Živeti zdravo, pon lana, oddaja o sončni strani življenja, nepotrošniska družba Aruna, dr. alternativne medicine, 5. del., pon Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljencih, prvič Predah v gibanju, gostja: Ajda Kalan, pon Slovenska glasbena lestvica Vandrovćek, folklorna skupina Sava Kranj, prvič 24 UR, informativna oddaja To morate vedeti! pon Tv Prodaja Glasbeni mozaik 6.30 10.00 11.00 11.30 12.30 13.05 13.35 13.35 14.05 14.05 edarjem, oddaja ^ ^ 15.55 16.45 17.10 17.40 19.05 20.00 21.00 22.00 23.00 0.35 2.05 INFOKANAL OTROŠKI INFOKANAL TV PRODAJA ZABAVNI INFOKANAL TV PRODAJA KOLESARSKI FESTIVAL, REPORTAŽA (VPS 13.00) TEDENSKI IZBOR ALPE-DONAVA-JADRAN, PODOBE IZ SREDNJE EVROPE UMETNOST GLASBE IN PLESA FOLKLORA V SIMFONIČNI GLASBI Z ORKESTROM SLOVENSKE FILHARMONIJE DUBRAVKA TOMŠIČ SREBOTNJAK IN ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE - P. I. ČAJKOVSKI KONCERT ZA KLAVIR IN ORKESTER ŠT. 1 V B-MOLU KRALJESTVO MRTVIH, NEMŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA TURISTIKA DOBER DAN, KOROŠKA VDOVE, AMERIŠKA NADALJEVANKA, l/Z BREZ SRAMU, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 5/7, PONOVITEV (VPS 19.05) ^ IRAN - ODPOR ZATIRANEGA L|UDSTVA, FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDA|A, PONOVITEV (VPS 20.00) STUDIO CITY (VPS 21.00) AMERIŠKA KRPANKA: NOGE, NE IZDAJTE ME, GLASBENI DOK. 2. DEL (VPS 22.00) BRANE RONČEL IZZA ODRA (VPS 23.00) TIČEK, AMERIŠKI FILM, PON. (VPS 00.25) INFOKANAL 9.05 9.30 10.00 10.50 12.50 13.20 13.50 14.45 15.35 16.05 17.00 17.30 18.00 20.00 22.20 23.15 0.45 TV prodaja Domače kraljestvo, 3. sezona, ponovitev 10. dela ameriške hum. nanizanke Obalna straža na kolesih, ponovitev am. naniz. E+, ponovitev TV prodaja Domače kraljestvo, 3. sezona, 11. del ameriške humoristične nanizanke Mladi in nemirni, 4. sezona, 180. del ameriške nadaljevanke Vsi moji otroci, 2. sezona, 75. del ameriške nadaljevanke TV prodaja Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka Raymonda imajo vsi radi, 2. sezona, 9. del ameriške humoristične nanizanke Mladi zdravniki, 2. sezona, 10. del ameriške humoristične nanizanke e+ Filmski ciklus - Tommy Lee Jones: Begunec 2, ameriški film Zvezdna vrata, 3. sezona, 18. del am. naniz. Seinfeld, 5. sezona, 10. del ameriške humoristične nanizanke Dobro jutro, Miami!, 2. sezona, 17. del ameriške humoristične nanizanke Caroline v velemestu, 2. sezona, 9. del ameriške humoristične nanizanke E+, ponovitev Pop TV PCP 6.55 24UR, ponovitev 7.55 Sedma nebesa, 7. sezona, ponovitev 3. dela ameriške nanizanke 8.45 Pet skrivnosti, ponovitev 98. dela me. nad. 9.40 Zastavljeno srce, ponovitev 69. dela venez. nad. 10.30 TV prodaja 11.00 Srčna dama, ponovitev 95. dela mehiške nad. 11.50 Prava ljubezen, ponovitev 67. dela venez. nad. 12.50 Diagnoza: umor, ponovitev ameriške nanizanke 13.40 TV prodaja 14.10 Sedma nebesa, 7. sezona, 4. del am. naniz. 15.00 Prava ljubezen, 68. del venezuelske nad. 15.55 Srčna dama, 96. del mehiške nadaljevanke 16.55 Zastavljeno srce, 70. del venezuelske nad. 17.55 24UR - vreme 18.00 Pet skrivnosti, 99. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 XXL ponedeljek: Austin Powers: Vohun, ki me je nategnil, ameriški film 21.45 Providence, 4. sezona, 20. del ameriške naniz. 22.40 XXL premiere 22.45 Teksaški mož postave, 5. sezona, 1. del am. naniz. 23.40 Prijatelji, 9. sezona, 3. del ameriške humoristične nanizanke 0.10 Seks v mestu, 6. sezona, 5. del ameriške nanizanke 0.40 24UR, ponovitev 1.40 Nočna panorama TV BÜDB 05.30 TV prodaja 06.15 The Best Off 06.30 TV prodaja 07.00 Yu-Gi-Oh, risana serija 07.30 Tri v vrsto 07.45 Spomin 08.00 TV prodaja 08.30 Tri v vrsto 08.45 Spomin 09.00 Yu-Gi-Oh, risana serija 09.25 Spomin 09.45 Tri v vrsto 10.00 Prva prebere prva 10.05 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, 463. del ital. telenovele 11.00 Čarovnije, 90. del italijanske serije 11.55 Adijo pamet, kontaktna oddaja 12.50 TV prodaja 13.15 Tri v vrsto 13.25 Spomin 13.35 TV prodaja 14.05 Okrožje Columbia, 11/9. del ameriške nanizanke 14.50 Legenda, angleška fantazijska avantura, 1985 16.30 Znani in zanimivi, razvedrilna oddaja 17.10 Yu-Gi-Oh, risana serija 17.35 Sto izložb, sto strasti, 464. del ital. telenovele 18.05 Čarovnije, 91. del italijanske serije 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 19.55 Plemeniti komentar 20.00 V moje srce, ameriška romantična drama, 1999 21.40 Dobro je biti..., razvedrilna oddaja 22.10 Urška šov 23.10 V moje srce, ameriška romantična drama, 1999 00.50 Dobro je biti..., razvedrilna oddaja u 01.20 Urška šov // TevePika 06.00 Tv Prodaja 06.30 Viže iz domače skrinje, pon 08.30 Tv Prodaja 09.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 09.30 Živeti zdravo, pon 10.00 Posebna oddaja pred MMS-om, 3 del, pon 11.00 Razgledovanja, potopisna reportaža 11.30 Do zdravja tudi tako, gost: Livi plus, pon 12.00 Parada humorja 2 del, pon 13.00 Tv prodaja 13.15 Spoznajte jo rastlino, Arboretum, pon 13.30 Rad igram nogomet, pon 14.00 Trenja, POP TV 15.30 Tv Prodaja 16,00 Za vas in mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja o kmetijstvu, pon 17.00 Do zdravja tudi tako, gost: dr. Peter Gregor, pon 17.30 Klepet z jasnovidko Maručo, živo 18.00 Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljencih, pon 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 19.00 Kulturne drobtinice, podelitev plaket GT, pon 19.30 A TO JE TO, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon 20.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja 21.00 jana, oddaja o sončni strani življenja, drugačne počitnice 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 23.00 Tv dražba z Mariom, živo 00.00 E + 00.30 Tv Prodaja 01.00 Glasbeni mozaik Ш*ј Slovenija 2 Prva TV B ИИ TOREK, 5.7.2005 Slovenija 1_Д 6,50 6.50 7.00 7.35 7.50 8.05 8.50 8.50 9.05 9.20 10.05 10.40 11.50 13.00 13.15 13.15 14.20 15.00 15.05 15.40 16.05 16.10 16.35 17.00 17.35 18.05 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 20.55 22.00 22.50 23.40 0.15 0.55 1.50 2.40 3.05 6.30 10.00 11.00 11,30 12.30 13.05 14.15 15.15 17.30 18.05 18.40 19.40 22.05 23.30 INFOKANAL OTROŠKI INFOKANAL TV PRODAJA ZABAVNI INFOKANAL TV PRODAJA AMERIŠKA KRPANKA: NOGE, NE IZDAJTE ME, GLASBENI DOKUMENTAREC, 2. DEL, PON. STUDIO CITY, PONOVITEV KOLESARSKA DIRKA TOUR DE FRANCE, 4. ETAPA, PRENOS (VPS 15.15) SLOVENCI V ITALIJI, PONOVITEV MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA. BARANGOLjSOK, PONOVITEV JANI VIRK: VAŠKI UČITELJ, TV IGRA (VPS 18.40) VIZUM ZA PRIHODNOST, BOSANSKA HUMORISTIČNA NADALJEVANKA, 13/20 DANE ZAJC: MLADA BREDA, TV PRIREDBA GLEDALIŠKE PREDSTAVE SNG DRAMA LJUBLJANA (VPS 20.35) TABLE, IRANSKI FILM (VPS 22.05) INFOKANAL Kanal A TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI NOGOMET NI ZA PUNCE, KRATKI IGRANI FILM ZA OTROKE EBU (VPS 07.30) MLADI SOLIST, KRATKI DOKUMENTARNI FILM ZA OTROKE EBU (VPS 07.45) ŽELVII OTOK, RISANA NANIZANKA, 7/26 (VPS 08.00) SNOBS, AVSTRALSKA NADALJEVANKA, 7/26 (VPS 08.25) TEDENSKI IZBOR BINE: ODPADKI, LUTKOVNO-IGRANA NANIZANKA ZA OTROKE, 5/14 CEDRIK, RISANA NANIZANKA, 23/52 ZGODBE IZ ŠKOLJKE: ČISTO PRAVI GUSAR, MLADINSKA NADALJEVANKA, 1/5 A.ROZMAN ROZA-J.PERVANJE: VRTIČKARJI: ŠTIHANJE, TV NADALJEVANKA SOŽITJA, SVETOVALNA ODDAJA TV MARIBOR PRI lOZOVCU Z NATALIJO POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) TEDENSKI IZBOR FESTIVAL MEDNARODNEGA ŠANSONA ČOKOLADNE SANJE, HUMORISTIČNA NADALJEVANKA, 1/10 POROČILA, PROMET (VPS 15.00) MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA - BARANGOLiSOK (VPS 15.05) ZMAJSKE ZGODBE, RISANA NANIZANKA, 14/25 (VPS 15.40) MIŠKA SMETIŠKA ROKAVICA, RISANKA (VPS 16.30) ZMAJČEK, RISANA NANIZANKA 2/13 (VPS 16.05) ZLATKO ZAKLADKO: KAJ SO SLIŠALA UŠESA ISTRE (VPS 16.35) NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME (VPS 17.00) REKA, KI TEČE PO SVOJE, DOKUMENTARNA ODDAIA (VPS 17.30) Ml SMO ... SLOVAKI (VPS 18.05) METKA IN ZVERINKO ZVER, RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT pod Žarometom (vps 20.00) etiopija, oaza nedotaknienosti, potopis (vps 21.00) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) KULTURNA REVOLUCIJA - MAOVA POSLEDNJA BITKA, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 2., ZADNJI DEL (VPS 22.50) REKA, KI TEČE PO SVOJE, DOK. ODDAJA, PON. PRAKSA, AMERIŠKA NANIZANKA, 5/22, ponovitev (vps 00.15) DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, PON. POD ŽAROMETOM, PONOVITEV DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 02.40) INFOKANAL 9.05 9.30 10.00 10.50 12.50 13.20 13.50 15.35 16.05 17.00 18.00 20.00 23.30 0.00 TV prodaja DomaČe kraljestvo, 3. sezona, ponovitev 11. dela ameriške humoristične nanizanke Obalna straža na kolesih, ponovitev ameriške nanizanke E+, ponovitev TV prodaja Domače kraljestvo, 3. sezona, 12. del ameriške humoristične nanizanke Mladi in nemirni, 4. sezona, 181. del ameriške nadaljevanke Vsi moji otroci, 2. sezona, 76. del ameriške nadaljevanke TV prodaja Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka Raymonda imajo vsi radi, 2. sezona, 10. del ameriške humoristične nanizanke Mladi zdravniki, 2. sezona, 11. del ameriške humoristične nanizanke E+ Akcija: Vaba, kanadsko-ameriski film Zvezdna vrata, 3. sezona, 19. del ameriške nanizanke Seinfeld, 5. sezona, 11. del ameriške humoristične nanizanke Dobro jutro, Miami!, 2. sezona, zadnji del ameriške humoristične nanizanke Caroline v velemestu, 2. sezona, 10. del ameriške humoristične nanizanke E+, ponovitev Pop TV PCP 6.55 7.55 9.40 10.30 11.00 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 20.45 22.20 22.25 23.50 0.20 1.20 24UR, ponovitev Sedma nebesa, 7. sezona, ponovitev 4. dela ameriške nanizanke Pet skrivnosti, ponovitev 99. dela mehiške nadaljevanke Zastavljeno srce, ponovitev 70. dela venezuelske nadaljevanke TV prodaja Srčna dama, ponovitev 96. dela mehiške nadaljevanke Prava ljubezen, ponovitev 68. dela venezuelske nadaljevanke Providence, 4. sezona, ponovitev 20. dela ameriške nanizanke TV prodaja Sedma nebesa, 7. sezona, 5. del ameriške nanizanke Prava ljubezen, 69. del venezuelske nadaljevanke Srčna dama, 97. del mehiške nadaljevanke Zastavljeno srce, 71. del venezuelske nadaljevanke 24UR - vreme Pet skrivnosti, 100. del mehiške nadaljevanke 24UR Preverjeno Življenjska zgodba: Pozna ljubezen, ameriški film XXL premiere Teksaški mož postave, 5. sezona, 2. del ameriške nanizanke Prijatelji, 9. sezona, 4. del ameriške humoristične nanizanke Seks v mestu, 6. sezona, 6. del ameriške nanizanke 24UR, ponovitev Nočna panorama 05.30 TV prodaja 06.15 The Best Off 06.30 TV prodaja 07.00 Yu-Gi-Oh, risana serija 07.30 Tri v vrsto 07.45 Spomin 08.00 TV prodaja 08.30 Tri v vrsto 08.45 Spomin 09.00 Yu-Gi-Oh, risana serija 09.25 Spomin 09.45 Tri v vrsto 10.00 Prva prebere prva 10.05 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, 464. del ital. telenovele 11,00 Čarovnije, 91. del italijanske serije 11.55 Adijo pamet, kontaktna oddaja 12.50 TV prodaja 13.15 Tri v vrsto 13.30 Spomin 13.45 TV prodaja 14.05 Urška šov, ponovitev 15.05 V moje srce, ameriška romantična drama, 1999 16.45 Dobro je biti..., razvedrilna oddaja 17.10 Yu-Gi-Oh, risana serija 17.35 Sto izložb, sto strasti, 465. del ital. telenovele 18.05 Čarovnije, 92. del italijanske serije 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 19.55 Plemeniti komentar 20.00 Barabe in princese, 8. del hrvaške serije 20.35 To je Bush, 5. del ameriške serije 21.00 Sanje sveta, 13. del italijanske mini serije 21.35 Ljubezenske prevare, 8. del ameriške resničnostne serije 22.25 Na moj način, pogovorna oddaja s Sašo Gerdej 23.25 Barabe in princese, 8. del hrvaške serije 00.00 To je Bush, 5. del ameriške serije 00.30 Sanje sveta, 13. del italijanske mini serije 01.05 Ljubezenske prevare, 8. del ameriške resničnostne serije 01.55 Na moj način, pogovorna oddaja s Sašo Gerdej TevePika Ш SREDA, 8.50 8.50 8.55 9.05 9.15 9.40 10.30 11.15 13.00 13.15 13.15 13.35 14.25 15.00 15.05 15.40 17.30 18.20 18.40 18.45 18.55 19.00 19.35 20.00 21.40 22.00 22.55 0.10 6.00 Tv Prodaja 6.30 Za vas in mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja o kmetijstvu, pon 7,30 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 8.00 Vandrovček, folklorna skupina Sava Kranj, pon 8.30 Tv Prodaja 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 Sijaj, pon 10.00 Samozdravilna energetska metoda Rudija Klariča, prvič 10.30 Jana, oddaja o sončni strani življenja, nepotroSniSka družba 11.00 Posebna oddaja pred MMS-om, 3 del, pon 12.30 Kulturne drobtinice, podelitev plaket GT, pon 13.00 To morate vedeti!, pon 14.00 Glasbeni Mozaik 15.30 Tv Prodaja 16.00 Slovenska glasbena lestvica, pon 17.00 Zdravilni gaj Tunjice 17.30 Rad igram nogomet, prvič 18.00 V harmoniji z naravo, prvič 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja 19.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja 20.00 To motare vedeti! 21.00 Jana, oddaja o sončni strani življenja, Osteoporoza 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 23.00 Aruna, dr. alternativne medicine, 5 del., pon 23.30 V Krpanu z Davorjem Radolfijem 00.00 Tv Prodaja 00.30 Glasbeni mozaik 2.35 3.00 SNOBS, AVSTRALSKA NADALJEVANKA, 8/26 (VPS 08.20) TEDENSKI IZBOR MIŠKA SMETIŠKA: ROKAVICA, RISANKA RISANKA NAUČIMO SE PESMICO Z MELITO OSOJNIK: MARKO SKAČE ZMAJČEK, RISANA NANIZANKA, 2/13 ZLATKO ZAKLADKO: KA| SO SLIŠALA UŠESA ISTRE A.ROZMAN ROZA-J.PERVANJE: VRTIČKARJI: ŠAH, TV NADALJEVANKA LEGENDA O MERCEDESU, SLOVAŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA MOČAN KOT LEV, ŠVEDSKI FILM (VPS 11.15) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) TEDENSKI IZBOR NEKAJ MINUT ZA DOMAČO GLASBO LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA OD SRCA, AVSTRALSKA POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA, 3/4 POROČILA, PROMET (VPS 15.00) MOSTOVI - HIDAK: MOJ GOST, MOJA GOSTJA... - VEND...GEM ... (VPS 15.05) SNORČKI, RISANA NANIZANKA, 1/13 (VPS 15.40) MALE SIVE CELICE, KVIZ, PONOVITEV (VPS 16.05) NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME (VPS 17.00) KATASTROFA OB JEZERU KIVU, DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 17.30) TURISTIKA (VPS 18.20) ZREBANIE ASTRA (VPS 18.40) BINKO, RISANKA (VPS 18.45) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT SEDMI PEČAT: AMERIŠKA RAPSODIJA, AMERIŠKO-MADŽARSKI FILM (VPS 20.00) ODPETI PESNIKI ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) OMIZJE (VPS 22.55) PRAKSA, AMERIŠKA NANIZANKA, 6/22, PONOVITEV (VPS 00.10) DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, PONOVITEV KATASTROFA OB JEZERU KIVU, DOKUMENTARNA ODDAJA, PONOVITEV DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 02.35) INFOKANAL Slovenija 2 6.30 INFOKANAL 10.00 OTROŠKI INFOKANAL 11.30 TV PRODAJA 12.00 ZABAVNI INFOKANAL 15,10 TV PRODAJA 15.45 EVROPSKI MAGAZIN, ODDAIA TV MARIBOR (VPS 15.50) 16.20 VIZUM ZA PRIHODNOST, BOSANSKA HUMORISTIČNA NADALJEVANKA, 13/20, PONOVITEV 17,10 DRUGA GODBA 2005: DJ...LIMADY TOUNKARA, KONCERT (VPS 17.15) 18.20 MOSTOVI ■ HIDAK: MOJ GOST, MOJA GOSTJA... - VEND...GEM ..., PONOVITEV 19.00 24, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 4/24, PONOVITEV 20.00 NEW SWING QUARTET IN THE LADIES OF SONG, POSNETEK KONCERTA 52. LJUBLJANSKEGA POLETNEGA FESTIVALA, PONOVITEV (VPS 20.00) 22.05 V PONEDELJEK ZJUTRAJ, FRANCOSKI FILM, PONOVITEV (VPS 23.00) 0.10 INFOKANAL Slovenija 1 6.7.2005 Kanal A _a 6.50 6.50 7.00 7.35 8.05 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI NAJBOLJŠI, KRATKI IGRANI FILM ZA OTROKE EBU (VPS 07.30) VO|NA VSE SPREMENI, KRATKI DOKUMENTARNI FILM ZA OTROKE EBU (VPS 07.45) ŽELVII OTOK, RISANA NANIZANKA, 8/26 (VPS 07.55)_ 9.05 TV prodaja 9.30 Domače kraljestvo, 3. sezona, ponovitev 12. dela ameriške humoristične nanizanke 10.00 Obalna straža na kolesih, ponovitev ameriške nanizanke 10.50 E+, ponovitev 12.50 TV prodaja 13.20 Domače kraljestvo, 3. sezona, 13. del ameriške humoristične nanizanke 13.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, 182. del ameriške nadaljevanke 14.45 Vsi moji otroci, 2. sezona, 77. del ameriške nadaljevanke 15.35 TV prodaja_ 16.05 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 17.00 Raymonda imajo vsi radi, 2. sezona, 11. del ameriške humoristične nanizanke JO Mladi zdravniki, 2. sezona, 12. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 E+ 20.00 Hollywood zaupno, 2. del ameriške dokumentarne serije 20.55 Pravi seks v pravem mestu: New York, 2. del ameriške dokumentarne serije 21.45 Zvezdna vrata, 3. sezona, 20. del ameriške nanizanke 22.40 Seinfeld, 5. sezona, 12. del ameriške humoristične nanizanke 23.10 Ta nora služba, 1. sezona, 1. del ameriške humoristične nanizanke 23.40 Caroline v velemestu, 2. sezona, 11. del ameriške humoristične nanizanke 0.10 E+, ponovitev Pop TV PCP Prva TV 05.30 TV prodaja 06.15 The Best Off 06.30 TV prodaja 07.00 Yu-Gi-Oh, risana serija 07.30 Tri v vrsto 07.45 Spomin 08.00 TV prodaja 08.30 Tri v vrsto 08.45 Spomin 09.00 Yu-Gi-Oh, risana serija 09.25 Spomin 09.45 Tri v vrsto 10.00 Prva prebere prva 10.05 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, 465. del italijanske telenovele 11.00 Čarovnije, 92. del italijanske serije 11.55 Adijo pamet, kontaktna oddaja 12.50 TV prodaja 13.15 Tri v vrsto 13.30 Spomin 13.50 TV prodaja 14.10 Barabe in princese, 8. del hrvaške serije 14.45 Na moj način, pogovorna oddaja s Sašo Gerdej 15.50 Ljubezenske prevare, 8. del ameriške resničnostne serije 16.45 To je Bush, 5. del ameriške serije 17.10 Yu-Gi-Oh, risana serija 17.35 Sto izložb, sto strasti, 466. del italijanske telenovele 18.05 Čarovnije, 93. del italijanske serije 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 19.55 Plemeniti komentar 20.00 Ena na ena, pogovorna oddaja 21.00 Vajenec pri Donaldu Trumpu, ameriška resničnostna serija 21.55 Prestižno, ekskluzivno, razvedrilna oddaja 22.30 Afera Gencom, ameriška znanstvena fantastika (1999)_ 00.10 01.10 02.00 02.30 Ena na ena, pogovorna oddaja Vajenec pri Donaldu Trumpu, iimeriška resničnostna serija Prestižno, ekskluzivno, razvedrilna oddaja Afera Gencom, ameriška znanštvena fantastika (1999) TevePika EE 6.55 24UR, ponovitev 7.55 Sedma nebesa, 7. sezona, ponovitev 5. dela ameriške nanizanke 8.45 Pet skrivnosti, ponovitev 100. dela mehiške nadaljevanke 9.40 Zastavljeno srce, ponovitev 71. dela venezuelske nadaljevanke 10.30 TV prodaja 11.00 Srčna dama, ponovitev 97. dela mehiške nadaljevanke 50 Prava ljubezen, ponovitev 69. dela venezuelske nadaljevanke 12.45 Preverjeno, ponovitev 13.40 TV prodaja 14.10 Sedma nebesa, 7. sezona, 6. del ameriške nanizanke 15.00 Prava ljubezen, 70. del venezuelske nadaljevanke 15.55 Srčna dama, 98. del mehiške nadaljevanke 16.55 Zastavljeno srce, 72. del venezuelske nadaljevanke 17.55 24UR-vreme 18.00 Pet skrivnosti, 101. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 TV kriminalka: Sladke sanje, ameriški film 21.40 Hitri Edi, 8. del angleško-ameriške nanizanke 22.35 XXL premiere 22.40 Teksaški mož postave, 5. sezona, 3. del ameriške nanizanke 23.35 Prijatelji, 9. sezona, 5. del ameriške humoristične nanizanke 0.05 Seks v mestu, 6. sezona, 7. del ameriške nanizanke 0.35 24UR, ponovitev 1.35 Nočna panorama 6.00 Tv Prodaja 6.30 Rad igram nogomet, pon 7.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja 8.00 A TO JE TO, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon 8.30 Tv Prodaja 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 Klepet z jasnovidko Maručo, pon 10.00 Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljencih, pon 10.30 jana, oddaja o sončni strani življenja, drugačne počitnice, pon 11.00 Za vas in mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja o kmetijstvu, pon 12.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja 13.00 Posebna oddaja pred MMS-om, 3 del, pon 14.30 Glasbeni Mozaik 17.00 Razgledovanja, potopisna reportaža, prvič 17.30 Kulturne drobtinice, 80. rojstni dan Cirila Zlobca, prvič 18.00 Zrela leta z Melanijo Šter 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja 19.00 Slovenska glasbena lestvica, pon 20.00 V harmoniji z naravo 20.30 Sijaj 21.00 Živeti zdravo, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno inforrjnativna oddaja, pon 23.00 Preverjeno POP TV 23.45 Spoznajte jo rastlino, Arboretjjm, pon 00.00 Parada humorja 2 del, pon 01.00 Tv Prodaja 01.30 Glasbeni mozaik ČETRTEK, 7.7.2005 20.00 TEDNIK (VPS 20.00) 14.10 Sedma nebesa, 7. sezona, 7. del ameriške 21.00 OSMI DAN (VPS 21.00) nanizanke 21.30 KNJIGA MENE BRIGA - 15.00 Prava ljubezen, 71. del venezuelske JORGE LUIS BORGES: NAMIŠLJENOSTl, nadaljevanke PONOVITEV (VPS 21.30) 15.55 Srčna dama, 99. del mehiške nadaljevanke 22.00 22.50 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) GLASBENI VEČER 16.55 17.55 Zastavljeno srce, 73. del venezuelske nadaljevanke 24UR - vreme 22.50 ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, 18.00 Pet skrivnosti, 102. del mehiške nadaljevanke FAZIL SAY IN GEORGE PEHLIVANIAN - 19.00 24UR W. A. MOZART, L VAN BEETHOVEN 20.00 Romanca: 23.35 (VPS 22.50) SLOVENSKI GLASBENI DNEVI 2005: 21.40 Ljubimka pod krinko, kanadsko-ameriški film Na kraju zločina: Miami, 2. sezona, 23. del B. KOS: KONCERT ZA VIOLO IN ORKESTER, ameriške nanizanke ALEKSANDAR MILOŠEV, 22.35 XXL premiere SIMFONIKI RTVS IN EN SHAO (VPS 23.35) 22.40 Vražje neveste, dokumentarna serija 0.20 PRAKSA, 23.35 Prijatelji, 9. sezona, 6. del ameriške AMERIŠKA NANIZANKA, 7/22, PONOVITEV humoristične nanizanke (VPS 00.20) 0.05 Seks v mestu, 6. sezona, 8. del ameriške 1.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, nanizanke PONOVITEV 0.35 24UR, ponovitev 1.55 TEDNIK, PONOVITEV 1.35 Nočna panorama 2.50 DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 02.50) 3.15 INFOKANAL Prva TV 0 rata Slovenija 2 6.30 INFOKANAL 10.00 OTROŠKI INFOKANAL 11.30 TV PRODAJA 12.00 ZABAVNI INFOKANAL 16.55 TV PRODAJA 17.30 SIMPSONOVI, AMERIŠKA RISANA NANIZANKA, 18/22, PONOVITEV 17.50 CIRCOM REGIONAL, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 17.50) 18.20 MOSTOVI - HIDAK: BREZ MEJA • HATjRTALAN, PONOVITEV 19.00 UJETNIK, ANGLEŠKA NANIZANKA, 12/17, PONOVITEV ^ 20.00 OPERNO POLETJE - JULES MASSENET: THAIS, POSNETEK OPERE IZ GLEDALIŠČA LA FENICE (VPS 20.00) 22.15 LUBENICA, IRSKA DRAMA (VPS 22.20) 23.30 ŠTAFETA MLADOSTI, PONOVITEV 0.15 MARTHA, NEMŠKI FILM, PONOVITEV (VPS 00.20) 2.10 INFOKANAL Slovenija 1 01И0 6.50 TEDENSKI IZBOR 6.50 KULTURA 7.00 ODMEVI 7.35 ISKANJE PRIJATELJEV, KRATKI IGRANI FILM ZA OTRflJKE EBU (VPS 07.30) 7.50 TAEKWONDO IN LJUBEZEN, KRATKI DOKUMENTARNI FILIPI ZA OTROKE EBU (VPS 07.45) 8.05 ŽELVJI OTOK, RISANA NANIZANKA, 9/26 (VPS 08.00) 8.25 SNOBS, AVSTRALSKA NADALJEVANKA, 9/26 (VPS 08.25) 8.50 TEDENSKI IZBOR 8.50 MALE SIVE CELICE, KVIZ 9.35 ODDAIA ZA OTROKE 10.05 A.ROZMAN ROZA-|.PERVAN|E: VRTIČKARJI: TAMMARA, TV NADALJEVANKA 10.40 POD ŽAROMETOM 11.35 OMIZJE 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) 13.25 TEDENSKI IZBOR 13.25 INTERVJU: DR. VALENTIN IN^KO 14.15 VIDEOPISMA: VLADO IN IVICA 14.40 PESEM KAMNA: IZ NEDERIJ ZEMLJE, DOKUMENTARNA ODDA|A TV KOPER-CAPODISTRIA (VPS 14.35) 15.00 POROČILA, PROMET (VPS 15.30) 15.05 MOSTOVI - HIDAK: BREZ MEJA - HATjRTALAN (VPS 15.10) 15.40 CEDRIK, RISANA NANIZANKA, 27/52 (VPS 15.45) 15.50 RISANKA 15.55 ZAPISOVANJE NOT, KRATKI DOKUMENTARNI FILM ZA OTROKE EBU (VPS 15.55) 16.10 NA LINIJI, ODDAJA ZA MLADE, PONOVITEV (VPS 16.10) 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME (VPS 17.00) 17.30 GEOMETRIJSKE BASNI, RISANA NANIZANKA 17.35 ŠTAFETA MLADOSTI, PONOV TEV (VPS 17.30) 18.15 DUHOVNI UTRIP, PONOVITE" (VPS 18.15) 18.40 MOISTER MIHA, RISANKA (VlfS 18.40) 18.55 VREME (VPS 18.55) 19.00 DNEVNIK 19.35 VREME, MAGNET, ŠPORT 3 Kanal 9.05 TV prodaja 9.30 Domače kraljestvo, 3. sezona, ponovitev 13. dela ameriške humoristične nanizanke 10.00 Obalna straža na kolesih, ponovitev ameriške nanizanke 10.50 E+, ponovitev 12.50 TV prodaja 13.20 Domače kraljestvo, 3. sezona, 14. del ameriške humoristične nanizanke 13.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, 183. del ameriške nadaljevanke 14.45 Vsi moji otroci, 2. sezona, 78. del ameriške nadaljevanke 15.35 TV prodaja 16.05 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 17.00 Raymonda imajo vsi radi, 2. sezona, 12. del ameriške humoristične nanizanke 17.30 Mladi zdravniki, 2. sezona, 13. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 E+ 20.00 Krimič: Usodna afera, kanadski film 21.40 Ljubezen v laseh, 2. sezona, 6. del angleške nadaljevanke 22.40 Sreča, 2. sezona, 1. del angleške humoristične nanizanke 23.20 Navigator, ponovitev 23.50 Ruby Wax sreča Imeldo, pogovorna oddaja 0.50 E+, ponovitev Pop TV 6.55 7.55 10.30 11.00 12.45 24UR, ponovitev Sedma nebesa, 7. sezona, ponovitev 6. dela ameriške nanizanke Pet skrivnosti, ponovitev 101. dela mehiške nadaljevanke Zastavljeno srce, ponovitev 72. dela venezuelske nadaljevanke TV prodaja Srčna dama, ponovitev 98. dela mehiške nadaljevanke Prava ljubezen, ponovitev 70. dela venezuelske nadaljevanke Hitri Edi, ponovitev 8. dela angleško-ameriške nanizanke TV prodaja TV prodaja The Best Off TV prodaja Yu-Gi-Oh, risana serija Tri v vrsto Spomin TV prodaja Tri v vrsto Spomin Yu-Gi-Oh, risana serija Spomin Tri v vrsto Prva prebere prva TV prodaja Sto izložb, sto strasti, 466. del italijanske telenovele Čarovnije, 93. del italijanske serije Adijo pamet, kontaktna oddaja TV prodaja Tri v vrsto Spomin TV prodaja Ena na ena, ponovitev Afera Gencom, ameriška znanstvena fantastika (1999) Prestižno, ekskluzivno, razvedrilna oddaja Yu-Gi-Oh, risana serija Sto izložb, sto strasti, 467. del italijanske telenovele Čarovnije, 94. del italijanske serije Adijo pamet, kontaktna oddaja Plemeniti komentar Alo, alo, 16. del angleške serije Vikarka iz Dibleya, 5. del angleške serije Črni gad, 5. del angleške serije Hotel poldruga zvezdica, 5. del angleške serije Gospod Bean, 16. del angleške serije Skozi ključavnico, pogovorna oddaja Alo, alo, 16. del angleške serije Vikarka iz Dibleya, 5. del angleške serije Črni gad, 5. del angleške serije Hotel poldruga zvezdica, 5. del angleške serije Gospod Bean, 16. del angleške serije Skozi ključavnico, pogovorna oddaja TevePika BE PCP 6.00 Tv Prodaja 6.30 Kulturne drobtinice, 80. rojstni dan Cirila Zlobca, pon 7.00 To motare vedeti!, pon 8.00 Sijaj, pon 8.30 Tv prodaja 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 Rad igram nogomet, pon 10.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, pon 11.00 jana, oddaja o sončni strani življenja, Osteoporoza 11.30 V harmoniji z naravo, pon 12.00 Vandrovček, folklorna skupina Sava Kranj, pon 12.30 Samozdravilna energetska metoda Rudija Klariča, pon 13.00 Preverjeno POP TV 14.00 Glasbeni Mozaik 17.30 Navigator, prvič 18.00 Do zdravja tudi tako, gost: dr. Peter Gregor, pon 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja 19.00 Klepet z jasnovidko Maručo, pon 19.30 Živeti zdravo, pon 20.00 To motare vedeti! Slopak 21.00 A TO )E TO, poučno zabavna oddaja z Rezo, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, ponovitev 23.00 Ekstra magazin 00.00 Tv prodaja_ 05.00 Z molitvijo v nov dan 05.10 Vreme, ceste, zamude vlakov 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Pričevalci vere 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje RADIO OGNJIŠČE PETEK Iz žitnice slovenstva Glasbena voščila INFO oddaja Osmrtnice, obvestila Koledar prireditev Pričevalci vere Mali oglasi Slovene' Slovenca vabi Poročila, Vaša pesem Naš gost Poročila Sejalec seje besedo (ponov.) Radio Vatikan Kaj bo jutri na R.O.? Radijska molitev Škofov nagovor pred nedeljo Svetniški kandidati - škof Vovk Ponovitve: Za življenje Obala neznanega Slovene' Slovenca vabi Radio Vatikan NEDELJA 07.00 Zvonjenje 05.00 Z molitvijo v nov dan 07.15 Bim-bam-bom 05.10 Vreme, ceste, zamude vlakov 07.30 Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, 05.30 Poročila 08.00 obvestila 05.45 Napovednik programa Kmetijski nasvet 06.00 Pričevalci vere 08.10 Turistične novice 06,20 Prognostik 08.30 Koledar prireditev 06.30 Kratke novice 08.45 Spominjamo se 06.35 Kličemo 113 09.00 Poročila 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje 09.15 Napovednik besede z razlago) 10.00 Poročila 07.00 Zvonjenje 11.00 Kratke novice, VaSa pesem 07.15 Iz žitnice slovenstva 11.15 Knjižne minute (presoje) 07.30 Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice. 12.00 Zvonjenje obvestila 12.05 Besede Matere Terezije 08.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 1115 VoSčilo PRO-jevcem 08.30 Koledar prireditev 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 08.45 Spominjamo se 12.50 Iz žitnice slovenstva 09.00 Prenos sv. MaSe 13.00 Mali oglasi 10.00 Oznanila 14.00 Kratke novice 10.15 Graditelji slovenskega doma 14.05 Napovednik 11.00 Poročila, osmrtnice, obvestila 14.15 GV v etru 11.15 Kmetijska oddaja 14.30 Kulturni utrinki 12.00 Zvonjenje 14.45 Komentar tedna 12.05 Besede Matere Terezije 15.00 INFO oddaja 1215 VoSčilo PRO-jevcem 15.30 Osmrtnice, obvestila 1230 Glasbena voSčila 15.45 Koledar prireditev 15.00 INFO oddaja 15.50 Pričevalci vere 15.30 Osmrtnice, obvestila 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 15.45 Koledar prireditev 18.00 Poročila, VaSa pesem 15.50 Pričevalci vere 18.15 Spoznanje več - predsodek manj (dr. Drago 16.00 Glasbena voSčila Ocvirk) 17.00 Slovencem po svetu in domovini 19.00 Kratke novice 18.30 Sakralna glasba 19.15 19.30 Napovednik Za otroke 19.30 19.45 Poročila Škofov nagovor za nedeljo 19.45 20.00 Sejalec seje besedo (ponov.) Radio Vatikan 20.00 20.20 Radio Vatikan Kaj bo jutri na R.O.? 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Obala neznanega - izzivi vere 20.30 Iz Mohorjeve skrinje Ponovitev Komentarja tedna 21.30 Radijski roman 21.15 22.00 Ponovitve: 21.30 Mozaik dneva Nas gost 2200 Klasična glasba 23.00 Graditelji 23.45 Svetniški kandidati Ponovitve: 23.00 24.00 Doživetja gora in narave Srečno na poti 00.30 04.40 Iz življenja vesoljne Cerkve Radio Vatikan 00.45 04.40 Spoznanje več- predsodek manj Radio Vatikan SOBOTA 05.00 05.10 05.30 05.45 06.00 06.20 06.30 06.35 06.45 07.00 07.30 08.00 08.30 08.45 09.00 10.30 11.00 IZOO 12.05 12.15 12.30 Z molitvijo v nov dan Vreme, ceste, zamude vlakov Poročila Napovednik programa Pričevalci vere Prognostik Kratke novice Kličemo 113 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) Zvonjenje Poročila, prognostik, AMZ5, osmrtnice, obvestila Naravoslovne zanimivosti Koledar prireditev Spominjamo se Sobotna iskrica Poročila, VaSa pesem Za življenje, danes in jutri: 1. Oddaja z Bogdanom Žoržem 2. Zakonska oddaja 3. Svet oblikuje mlade 4. Oddaja z Karlom Gržanom Zvonjenje Besede Matere Terezije Voičiio PRO-jevcem Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 13.30 14.00 14.05 14.15 14.30 15.00 15.30 15.45 15.50 17.00 18.00 18.15 19.00 19.15 19.30 19.45 20.00 20.20 20.30 21.30 2200 23.00 24.00 04.40 Mali oglasi Stare, ma lepe Kratke novice Napovednik CV v etru Kulturni utrinki INFO oddaja Osmrtnice, obvestila Koledar prireditev Pričevalci vere 1. Zdravstvena 2. Svetloba in sence 3. Pravne zagate 4. Aktualno Poročila, VaSa pesem Glasovanje za Vato pesem Kratke novice Napovednik Za otroke Sejalec seje besedo (ponov.) Radio Vatikan Kaj bo jutri na R.O.? Prijatelji radia Ognjišče Mozaik dneva Zanimivosti nočnega neba (1.), Prijatelji radia Ognjišče II. (2. - 5.) Ponovitve: Sakralna glasba Slovencem po svetu in domovini Radio Vatikan TOREK PONEDELJEK 05.00 Z molitvijo v nov dan 05.10 Vreme, ceste, zamude vlakov 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Pričevalci vere 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje Bim-bam-bom 07.30 Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila 08.00 Kmetijski nasvet 08.10 Kratka kateheza 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 11*00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Besede Matere Terezije 12.15 Voščilo PRO-jevcem 1130 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Iz žitnice slovenstva 05.00 05.10 05.30 05.45 06.00 06.20 06.30 06.35 06.45 07.00 07.15 07.30 08.10 08.30 08.45 09.00 09.15 10.00 11.00 12.00 12.05 12.15 12.30 12.50 13.00 13.30 14.00 14.05 14.15 14.30 15.00 15.30 15.45 15.50 16.00 17.00 18.00 18.15 19.00 19.15 19.30 19.45 20.00 20.20 20.30 21.30 22.00 23.00 24.00 04.40 Z molitvijo v nov dan Vreme, ceste, zamude vlakov Poročila Napovednik programa Pričevalci vere Prognostik Kratke novice Kličemo 113 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) Zvonjenje Bim-bam-bom Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila Kmetijski nasvet Predstavljamo vam Koledar prireditev Spominjamo se Poročila Napovednik Poročila Kratke novice, Vaša pesem Zvonjenje Besede Matere Terezije Voščilo PRO-jevcem Poročila, osmrtnice, obvestila Iz žitnice slovenstva Mali oglasi Skriti zaklad (1., 3.), Gradimo odprto družbo (2., 4.) Kratke novice Napovednik GV v etru Kulturni utrinki INFO oddaja Osmrtnice, obvestila Koledar prireditev Pričevalci vere Glasbena voščila Šport na Radiju Ognjišče I. Poročila, Vaša pesem Šport na Radiju Ognjišče II. Kratke novice Napovednik Za otroke Sejalec seje besedo (ponov.) Radio Vatikan Kaj bo jutri na R.O.? Luč v temi (1.), Juretov večer (2., 4., 5.), Vstani in hodi (3.) Mozaik dneva Sončna pesem Ponovitve: Ponedeljekova 17. Prijatelji radia Ognjišče Radio Vatikan 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila 08.00 Kmetijski nasvet 08.10 Sredin trn 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Besede Matere Terezije 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Iz žitnice slovenstva 13.00 Zlati zvoki 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Sredin pogled v svet 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.45 Koledar prireditev 15.50 Pričevalci vere 16.00 Mali oglasi 17.00 Pogovor o 18.00 Poročila, Vaša pesem 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza) 21.30 Mozaik dneva 22.00 Glasba z znamko Ponovitve: 23.00 Luč v temi (1.), Skriti zaklad (2., 4.), Vstani in hodi (3.) 24.00 Šport na Radiju Ognjišče 04.40 Radio Vatikan ČETRTEK SREDA 05.00 05.10 05.30 05.45 06.00 06.20 06.30 06.35 06.45 07.00 07.15 07.30 08.00 08.10 08.30 08.45 09.00 09.15 10.00 10,15 11.00 12.00 12.05 12.15 12.30 12.50 13.00 14.00 14.05 14.15 14.30 14.45 15.00 15.30 15.45 15.50 16.00 17.00 18.00 18.15 19.00 19.15 19.30 Z molitvijo v nov dan Vreme, ceste, zamude vlakov Poročila Napovednik programa Pričevalci vere Prognostik Kratke novice Kličemo 113 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) Zvonjenje Bim-bam-bom Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila Kmetijski nasvet Pod lipo domačo Koledar prireditev Spominjamo se Poročila Napovednik Poročila Doživetja gora in narave Kratke novice, VaSa pesem Zvonjenje Besede Matere Terezije VoSčilo PRO-jevcem Poročila, osmrtnice, obvestila Iz žitnice slovenstva Mali oglasi Kratke novice Napovednik GV v etru Kuitumi utrinki Komentar Družine INFO oddaja Osmrtnice, obvestila Koledar prireditev Pričevalci vere Glasbena voSčila Oddaja KP študija Poročila, VaSa pesem Dijaška oddaja Kratke novice Napovednik Za otroke 05.00 Z molitvijo v nov dan 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 05.10 Vreme, ceste, zamude vlakov 20.00 Radio Vatikan 05.30 Poročila 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 05.45 Napovednik programa 20.30 Karavana prijateljstva 1. 06.00 Pričevalci vere 21.30 Mozaik dneva 06.20 Prognostik 22,00 Karavana prijateljstva II. 06.30 Kratke novice Ponovitve: 06.35 Kličemo 113 23.00 Pogovor o 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje 24.00 Sveta vera bodi vam luč besede z razlago) 04.40 Radio Vatikan športna kolumna Esad Babačič Rašo in Beno sta postala ponosna lastnika prstana. In to ne katerega koli. Biti prvak NBA je čast. s katero se lahko sleherni košarkar hvali do konca svojih dni. Koliko velikih imen NBA je ostalo brez koščka dragocene kovine, ki je pravcati statusni simbol. Naj omenim le Johna Stocktona, Karla Malona pa velikega Charlesa Barkleyja in Patricka Ewinga, igralce torej, ki bi si to čast več kot zaslužili. Lastniki prstanou Pa so na svojo veliko žalost ostali brez pečatnika, ki so ga po drugi strani dobili košarkarji, katerih največja kvaliteta je bila, da so se znašli ob pravem času na pravem mestu. Takšen primer je bil denimo Zan Tabak, ki se je nekako znašel pri Hou itonu, ko je bil le-ta dovolj močan za osvojitev naslova. Hrvaški košarkar skorajda ni zaigral na kakšni od pomembnih tekem, pa si je na koncu vseeno nataknil prstan. Toda ko si enkrat prvak, ti tega ne more vzeti nihče več in tako je prav. Zavist sodi poleg in v tem je še dodatna moč darila vodstva lige. Naj drugi vidijo, kako je, če gre po mestu prvak. Tudi našima dvema ne sme biti nerodno, če sta k zmagi pripomogla manj, kot sta si želela. Se vedno sta del moštva, ki je ugnalo nekdanje prvake in se vpisalo v zgodovino lige NBA. Košarka je kolektivni šport, v katerem se zasluge posameznikov porazdelijo na kolektiv. Kemija moštva je včasih odvisna tudi o d ozračja na klopi, ki navija za tiste na parketu. Ko vsi dihajo kot eden, ni pomembna minuta ža in statistika posameznika. Nesterovič in Udrih sta postala del velike družine San Antonia, katere člani so se izkazali za bojevnike. Zdržati takšen nalet, kot ga je uprizorilo moštvo Pistons, zares ni mačji kašelj. Bati so bili na dobri poti, da naredijo največji preobrat v zgodovini velikih finalov in le sproščenosti Ro- berta Horryja se lahko zahvalijo, da so se rešili velike sramote. Izgubiti po vodstvu dve proti nič je precej nerodna reč, če se ti to zgodi v finalu. Trojke nekdanjega igralca Houstona in Los Angelesa so bile tudi posledica mentalitete celotnega moštva, ki je dajalo varno zavetje za takšno solovarianto. Tudi najbolj egoistični in hladnokrvni igralci morajo čutiti dobre vibracije svojih soigralcev, šele takrat postanejo prepričani v svoje individualne zmožnosti. Horry je metal za vse, čeprav se je zdelo, da je tam zunaj popolnoma sam. Če bi Detroit dobil še tretjo tekmo doma, potem bi se krvna slika San Antonia močno poslabšala. Tako pa so se fantje zbraU in nost, ki loči dobre od vrhunskih igralcev, kar Manu in Tim nedvomno sta. Zdržati takšno odgovornost v najtežjih trenutkih zmorejo le največji. Zato je Jordan še vedno največji košarkar vseh časov. Njegov način reševanja težav je bil blizu popolnosti. Kot zdaj kaže, takšnega še dolgo ne bomo videli, čeprav je tudi danes na sceni nekaj izjemnih košarkarjev. Seveda bo moral Manu vsaj še nekaj let kazati igro na tej ravni, če bo hotel doseči veličine iz preteklosti. Prstan na roki mu bo pomagal, da se bo laže znašel v novi vlogi. Odslej namreč ne bo več senzacija, nasprotniki ga bodo spoštovali in se ga bali. To pomeni, da bodo obrambe pazile nanj bolj Nesterovič in Udrih sta postala del velike družine San Antonia, katere člani so se izkazali za bojevnike. Zdržati takšen nalet, kot ga je uprizoril Detroit, zares ni mačji kašelj. Bati so bili na dobri poti, da naredijo največji preobrat v zgodovini velikih finalov in le sproščenosti Roberta Horryja se lahko zahvalijo, da so se rešili velike sramote. na koncu vendarle zlomili mi-šičastega nasprotnika. Na koncu je odločala zbranost, ki je v takšnih finalih potrošno blago. Ko jo enkrat zgubiš, se ti pač ne piše dobro. Tokrat ni popuščal nihče in tako vse do konca. Duncan in Ginobilli sta postala junaka tega obračuna, saj sta imela v sebi tisto, čemur tako radi pravimo ubijalski instinkt. Bila sta se pripravljena žrtvovati za končni uspeh in prav to je last- kot doslej. Sicer pa si težje obrambe od tiste, ki smo jo videli v letošnjem velikem finalu, res ne moremo predstavljati, zato lahko že sedaj trdim, da si bo "nori" Argentinec nataknil še kakšen prstan. Seveda bi bilo dobro, če bi ostal v družbi hladnega Tima Duncana, saj drug brez drugega ne bosta mogla. "Civilna sfera mora končno začeti opozarjati na napake, ki jih zagreši vlada, nikakor pa ta sfera ne sme vladati! V Sloveniji pa se dogaja prav nasprotno, saj ima hobotnica z imenom ÜKS svoje lovke razpredene na vse strani in deluje podtalno!" To so besede Branka Terglava, pravnika, ki se ukvarja s finančnim svetovanjem, in odličnega poznavalca tako športne kakor tudi gospodarske situacije na Slovenskem. Dolgoletno delovanje na davčnem inšpek- Ш r toratu mu je izostrilo čut za kritično presojo dejanskega stanja, predsedovanje nadzornemu odboru pri Hokejski zvezi Slovenije (HZS) pa pripomoglo k natančnemu vpogledu v športno politiko in sistem. Zadnjih pet let je direktor mladinskih reprezentanc Slovenije v hokeju na ledu. Zadnje hokejske blamaže, ko predsednik HZS Nestl Aljančič pred SP skupine A v Avstriji igralcem ni mogel zagotoviti obljubljene nagrade, Branko Terglav ne vidi samo kot nesposobnosti predsednika HZS, ampak predvsem kot podtalno delovanje OKS, ki si kot civilna sfera reže preobilen kolač pristojnosti. (Sledi drugi del intervjuja z Brankom Terglavom) Gospod Terglav, ali je res, da država za šport premalo prispeva, kot je že večkrat omenil tudi predsednik HZS g. Aljančič? Trditev g. Aljančiča je brez podlage in zavajajoča. On ima dostop do vseh podatkov in hkrati tudi vpliv na razdeljevanje teh sredstev, saj zavzema pomembno in visoko funkcijo v 10 Olimpijskega komiteja Slovenije kot predstavnik olimpijskega športa. Olimpijski komite oziroma njegovi odbori so pristojni za izdelavo meril za dodelitev sredstev tako ministrstva kot tudi Fundacije za šport, poleg tega pripravlja in usklajuje kriterije pri zaposlovanju posameznih športnikov po ministrstvih in za do- deljevanje štipendij. Gospod Aljan- bo morala država in njena nova čič kljub funkciji, ki jo zaseda v IO oblast to stanje presekati in status OKS, v zadnjih štirih letih ni ničesar športnikov urediti na zakonski pod-naredil niti za status hokeja niti za sa- lagi ter spraviti pod nadzor razne pol-me hokejiste. Veliko pa je naredil zasebne fundacije, ki obračajo velike predvsem zase! Država za šport pri- denarje; Fundacija za šport na prispeva dovolj sredstev, vendar ta niso mer okrog 1,5 milijarde tolarjev v pravilno razporejena, saj več kot 80 odstotkov denarja odpade na birokracijo,samo lOodstotkovpapridedo športnikov, kar je seveda absurd, če se vprašamo, kdo je zaradi koga. V dvomilijonski državi so v sistemu financiranja države: ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Olimpijski komite Slovenije, Zveza športnih zvez Slovenije, panožne športne zveze, lanskem letu, hokej pa je od tega kolača dobil drobtinico v skupni višini 7,857.540 tolarjev ali 0,052 odstotka. Zanima nas, kako vi kot dober poznavalec razmer v slovenskem športu gledate na propadanje klubov in cele vrste športnih panog v Sloveniji, predvsem moštvenih športov? Menim, da se je propad športa - Športna unija Slovenije, zavodi za predvsem moštvenih športov - za-šport, občinske športne zveze, predlog čel v sedemdesetih letih s sprejetjem pa je bil tudi ustanoviti pokrajinske t. i. portoroških sklepov, ki so bili športne zveze. Naj mi oprostijo, če sem koga pozabil. Za krivičnost kriterijev med samimi športnimi panogami pa je v prvi vrsti odgovoren OKS, ki ga v celoti obvladuje alpski smučarski lobi s predsednikom Kocijančičem, ki prek g. Vogrin-ca obvladuje tudi Fundacijo za šport in športno loterijo. Po zadnji odločbi ustavnega sodišča v zvezi z zakonitostjo postopka pri dodeljevanju sredstev fundacije je že ugotovljeno, da je kršen upravni postopek, ker prosilcem niso bile izdane odločbe in tudi ni bila dana možnost pritožbe. Ali bo kdo za to odgovaijal? Menim, da sprejeti po naročilu partije in so predstavljali svojevrsten model urejanja športa. Na tej podlagi se je začela ideološka propaganda, da Slovenci Objavljamo nadaljevanje pogovora z Brankom Terglavom, pravnikom in poznavalcem športne organiziranosti v Sloveniji. zaradi svoje majhnosti nismo primerni za ekipne športe, temveč le za individualne, predvsem za smučari-jo ("neka Janezi skijaju"). Posledica te politike je bilo forsiranje individualnih športov, predvsem smučarije, medtem ko so bili moštveni športi zapostavljeni. To se vidi tako v financiranj u kot tudi v graditvi infrastrukture. Ta politika seje vodila predvsem po zaslugi istih l judi na čelu z nekdanjim visokim komunističnim funkcionarjem Kocijančičem, ki vodi športno sfero po vzorcu nekdanjega CK in odgovornostjo po vertikali vse do osnovnih organizacij; v športu to pomeni od Olimpijskega komiteja do panožnih in občinskih športnih zvez. Najnovejše pa je ustanovitev sveta za šport pri olimpijskem komiteju, vka-terem ni niti enega športnika iz ekipnih športov. To je poteza, s katero bo Kocijančič poskušal omenjene športnike uporabiti za ščit pri izsiljevanju države in uveljavitvi svojih interesov pri ureditvi športa na novo. Vodenje je torej organizirano v obliki nekakšne hobotnice, ki ima lovke razpredene povsod, kjer imajo omenjene strukture interese. Kakšna pa je v tem primeru vloga države, ki v večini financira šport? Država razen financiranja v športu nima skoraj nobenega vpliva na razdeljevanje teh sredstev, saj se vsi kriteriji za dodelitev sredstev za športne dejavnosti vključno z investicijami sprejemajo v OKS po Kocijančičevem diktatu. Seveda pri tem največ dobita OKS in smučarska zveza, prvi okrog 80 milijonov tolarjev s strani fundacije, od države pa 144,079.099 tolarjev; smučarija dobi od fundacije 77 mili-jonovtolaijev,od države pa 160,787.000 tolarjev in dodatno za zaposlene 72,154.445 tolarjev. Primerjava s hokejem, v katerem delam dolga leta, je naslednja: sredstva fundacije so 10,269.435 tolarjev, državna pa 30,549.144 tolarjev. Hokej dobi torej sedemkrat manj. Treba je povedati tudi to, da gre pri vrednotenju športa za delitev na individualne in podcenjene moštvene športe. Poseben problem so zaposlitve športnikov po ministrstvih, kjer ni zaposlen niti en športnik iz moštvenih športov, kar pomeni diskriminacijo; to je protiustavno, država pa tako stanje tolerira. Kaj bi morala država storiti, da to stanje preseka in vzpostavi razmere za normalen razvoj športa v Sloveniji? Država mora prevzeti fundacijo za financiranje športnih organizacij, ki jo v celoti obvladuje Kocijančič prek Vogrinca in obrača letno milijardo sedemsto milijonov tolarjev, kar je več, kot je sredstev, namenjenih za šport, v državnem proračunu. Zaposlovanje športnikov po zvezah v ministrstvih je treba odpraviti. Država naj sprejme pravilnik, na podlagi katerega bi podeljewali nagrade za športne dosežke športnikov, ki v svetovnem merilu nekaj veljajo. Te nagrade naj bodo neobdavčene. Odpravi naj se fi- na kratko nanciranje raznih športnih zvez, osta-lin prejšnjega sistema. Razčisti naj se lastnina, ki jo upravlja Športna unija Slovenije. Premoženje, ki ni uporabno za športne namene, naj se odproda in sredstva vloži v nove športne objekte. Vrednotenje športnih panog mora temeljiti na rezultatih, o tem pa mora odločati ministrstvo oz. direktorat za šport na podlagi kriterijev, ki jih sprejme država. Rezultati se morajo vrednotiti vsako leto sproti, dosedanjo prakso, ko so se pred leti določila razmerja med športnimi panogami, dodelitev sredstev pa je temčljila na indeksiranju, kar je svojevrsten nateg, pa je treba odpraviti. Najlepši primer je alpsko smučanje, ki nima nobenih rezultatov, denarja pa ima realno čedalje več. Tuje Kocijančič v praksi izvedel komunistično načelo: dobivam po svojih potrebah in delam nič. Kako je mogoče, da klub vsem nepravilnostim ni nobenega upora v bazi, to je v klubih in panožnih športnih zvezah? Treba je vedeti, da ima Kocijančič svoje ljudi povsod - po zvezah in tudi v klubih. Tako lahko blokira vse, Kocijančič prek Toneta Vogrinca obvladuje tudi Fundacijo za šport in športno loterijo. ki pravilno razmišljajo in hočejo spreminjati razmere. Poglejte: vmeša se samo takrat, kadar so njegovi interesi ogroženi. Tipičen primer je nogometni stadion v Ljubljani, ko je takoj zminiral projekt in načrte na stari lokaciji za Bežigradom. Olimpijski komite je lastnik dela zemljišč in je takoj poskušal primakniti svoj lonček. Načrt mu je uspel, tako da stadiona ne bo, prek svojih komunističnih po-magačev, kot je Colarič, pa mu je uspelo tudi dokončno uničiti nogomet in problemi so rešeni. Ni stadiona, ni nogometa, ni stroškov in denar gre lahko drugam. Pred javnostjo pa kažeš na državo. Ali primer Planica, ko naj bi za nepravilnosti odgovarjala projektant skakalnice in sekretar, medtem pa Kocijančičev človek Stane Valant, ki je bil odgovoren za finance, ne nosi prav nobene odgovornosti. Lep primer je tudi hokej. Hokejska zveza ni imela denarja za pot na olimpijske kvalifikacije v Latvijo, kjer bi se naša reprezentanca realno lahko uvrstila na olimpijski turnir, niti za izplačilo nagrad tekmovalcem, OKS pa teh problemov ni poskušal rešiti in se je obnašal, kot da to ni nje- mllan zavrnil "nesramno" visoko ponudbo Kot pišejo nekateri športni časopisi, je angleški nogometni prvak Chelsea italijanskemu podprvaku AC Milanu ponudil rekordnih 85 milijonov evrov za ukrajinskega zvezdnika Andreja Ševčenka, vendar je vodstvo rdeče-črnih le skomignilo z rameni in ponudbo zavrnilo. Klub ruskega milijarderja Romana Abramoviča naj bi Milanu sprva za Ševčenka ponudil 73 milijonov evrov in v svežnju dodal še argentinskega zvezdnika Hernana okrog 12 milijonov evrovL to pome-Crespa, ker pa je Crespo ocenjen na ni, da je Abramovič presegel rekor- gova stvar, čeprav je hokej na olimpijskih igrah šport številka ena. Na minulem svetovnem prvenstvu v Avstriji pa se je zgodilo, da je Kocijančič prišel na sklepni del SP na Dunaju (naša reprezentanca je igrala v Inns-brucku in je bila v tem času že doma), a ne zato, ker ima hokej rad, ampak zaradi reševanja predsednika HZS Nestla Aljančiča, da ga niso vrgli iz vodstva IIHF po prijavi poslovne goljufije, ki jo je zakrivila HZS, da bi pridobila letalske karte za potovanje na omenjene kvalifikacije v Latvijo. Menite, da je funkcija predsednika olimpijskega komiteja ena pomembnejših v naši državi? Oblast podcenjuje pomen te funkcije, čeprav je bistveno pomembnejša od tiste, ki jo opravlja Kocijančič na nacionalni televiziji. V letih opravljanja te funkcije je na račun izkoriščanja zvez in znanstev, z lobira-njem predvsem pri pridobitvi raznih gradbenih poslov v Sloveniji, enor-mno obogatel. Med drugim je večinski delničar (lastnik) Tosame v Domžalah. Funkcije v športu in druge so samo sredstvo za njegovo bogatenje. To dokazuje tudi dejstvo, da so povsod, kjer je bil, za njim ostale same razvaline, pa naj bo to v Adrii Airways, na RTVS in tudi v športu. Povsod je račune plačala država in nikoli on. Prišel je čas, da omenjenega visokega funkcionarja spodijo s teh funkcij, in sicer "strpno" s spremembo zakonodaje. Mislim, daje prišel čas, da padejo najprej domine in na koncu tudi kocka! Lovro Kastelic Predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Janez Kocijančič obvladuje slovenski šport. Italijani ne dajo Ševčenka. Čeplakova pod dvema minutama Najboljši slovenski atletinji Jolandi Čeplak je na nedavnem atletskem mitingu Evropske atletske zveze v Velenju v teku na 800 m prvič v tej sezoni uspelo teči pod dve- ma minutama. Čeplakovi sta dve stotinki pod dvema sekundama zadoščali za zanesljivo zmago, hkrati pa sta pomenili tudi izenačitev z deveto najboljšo tekačico letošnje sezone v tej disciplini. Poškodba, ki jo je Čeplakova staknila v ne- davnem skupinskem padcu, je tako že skoraj pozabljena, vse skupaj pa je dobra napoved za njene nastope na najmočnejših mitingih, ki šele prihajajo. dno vsoto, kot jo je pred štirimi leti za francoskega zvezdnika Zinedina Zidana italijanskemu Juventusu plačal madridski Real. Real je takrat za Zidana odštel vrtoglavih 71 milijonov. 1 JL. SPOMINSKI GORNIŠKI TABOR DR. HENRIKA TUME LETNI TABOR SDS - LEPENA 2005 29. julij - 7. avgust Datum Dejavnost Primernost Pe„ 29. 7. Ureditev in odprtje tabora z družabnim večerom Za vse So., 30. 7. Družabne igre v Kampu Klin s Slovensko demokratsko mladino Za igralce in navijače! »Med avstralskimi kenguruji in indonezijskimi otoki« Predavanje ob diapozitivih po večerji Za vse Ne., 31.7. Piknik iz nahrbtnika na Nemških glavah (1597 m) Triurna tura na razgledni vrh ob meji Družabni večer ob tabornem ognju Za vse l>o„ 1.8. Tradicionalna tura na Škrlatico (2740 m) iz Vrat - odhod izpred Aljaževega doma ob 5. uri Kraljica med slovenskimi gorami Filmski večer Za izkušene gornike z dobro kondicijo! To., 2. 8. Rafting po Soči Pridite, veselo bo! Peka postrvi Za vse, ki znajo plavati Sr., 3. 8. Tura na Travnik (2256 m) Po brezpotjih Zlatorogovega kraljestva Tombola Za gornike z dobro kondicijo! Če., 4. 8. Plezanje na balvanih v Trenti V premagovanju vertikale Družabne igre Za gledalce, za tiste, ki bi radi poskusili, in za alpiniste Pe., 5.8. Ture z gorskimi kolesi - za ene dopoldne, za ene popoldne Za ljubitelje vrtenja pedalov Slavnostno zasedanje upravnega odbora Slovenskega gorniškega kluba Skala s podelitvijo vodniških znakov novim prostovoljnim gorniškim vodnikom Za vse So., 6. S. Tura na Triglav (2864 m) iz različnih smeri SDS na vrhu Za gornike z dobro kondicijo! Ne., 7. 8. Sklepni del tabora Kontaktni oseba za prijave in informacije je Gašper Predalič (040 464 060) Prijave za vse dejavnosti sprejemamo en večer prej. Zamudniki se nam bodo lahko pridružili še na dan dejavnosti! Vsi odhodi na dejavnosti so iz tabora v Lepeni, po poprejšnji napovedi se bo mogoče priključiti tudi od drugod. Z NAMI BO VARNEJE, A NE POZABITE SKRBETI SAMI ZASE! Cene v taboru: • bivanje v šotoru za odraslo osebo je 1880 sit • bivanje v šotoru za upokojenca je 1800 sit • bivanje za otroka od 7. do 12. leta je 900 sit Doplačilo za elektriko je 550 sit na dan. • Cena bivanja v sobi, brez zajtrka, za odraslo osebo je 5200 SIT. • Cena bivanja v sobi, brez zajtrka, za otroka do 12 let je 4570 SIT. Za vse dodatne informacije pokličite v Kamp Klin na št. 05 38 89 356. Nimate športne opreme? Nič zato! V Bovcu vam jo bodo posodili po ugodnih cenah! That He Wants in fanki-ro-kerske Black Devil Car do me- Iščemo zunanje sodelavce. ki želijo sodelovati na področju pridobivanja novih naročnikov revije Demokracija. Za dober zaslužek pokličite 01/43 45 463. Demokracija Dinamični Jamiroquai Razigrani Jay Kay in njegova zasedba se končno vračata s težko pričakovanim šestim studijskim albumom Dynamite. Od vzvišene in hkrati minimalistične World skladbe, ki bi nasledile njihove največje poletne uspešnice. Da bi nadaljevali pot uspešnic Preveč je lepih deklet, Sarmer in Palme in valovi, so k sodelovanju tokrat povabili dva iz- med najuspešnejših slovenskih avtorjev, sicer člana zasedbe Kingston, Dareta Kauriča (glasba, besedilo) in Zvoneta Tomca (aranžma). Sad sodelovanja je popolnoma nov in svež singel z naslovom ENA NI NOBENA, ki nadaljuje "mambokingov-sko" glasbeno dvorjenje vsem boljšim polovicam. Skladbici, ki spet vsebuje zapeljivo dvoumno besedilo, bo vredno prisluhniti, saj bo prav gotovo postala ena od poletnih uspešnic pri nas, tudi po zaslugi aranžmaja, v katerem slišimo mandoline. V zvezi s pesmijo pa lahko namignemo, da obstaja možnost, da jo v hrvaškem jeziku posname legenda hrvaške zabave glasbe, vendar o tem več, ko bodo informacije potrjene. Mambo Kings bodo skladbo Ena ni nobena predstavili na festivalu Melodije morja in sonca, ki bo letos 14.,15. in 16. julijavportoroškemAvditoriju. Na razpis za MMS so se prijavili, ker so mnenja, da je premalo takih festivalov in priložnosti, da se popularnozabavni glasbeniki skozi medije predstavijo svoji publiki. gauspešnice, prvega singla Feels Just Like It Should, Jamiroquai skozi celoten projekt suvereno napovedujejo vrnitev ugleda enega odličnejših britanskih glasbenih izvoznih izdelkov zadnjega desedetja, še posebej če upoštevamo dejstvo, da so do zdaj prodali že več kot 20 milijonov plošč po vsem svetu. Čeprav so Jamiroquai zadnji studijski album A Funk Odyssay objavili daljnega leta 2001 in kar nekaj časa mirovali v glasbenih vodah, je Dynamite več kot zadovoljiv izdelek, ustvarjen v maniri najboljših trenutkovnjihove bogate, več kot desedetne kariere. Ena ni nobena Kralji primorskih teras, zadimlje-nih kavarn pa tudi velikih koncertnih odrov, skupina MAMBO KINGS, se po krajšem medijskem molku vračajo na sceno. Saj ne da ne bi nastopali, nasprotno, prav zaradi tega, ker so bili ves čas razprodani, kar nekako ni bilo časa posneti nove horosko Možnosti s predsednikom "Niste zelo pogost gost slovenskih medijev," je dejala za iztočnico pogovora z dr. Janezom Drnovškom odgovorna urednica Informativnega programa Televizije Slovenija Tanja Starič. "Kadar me povabite," je bil kratek Drnovšek "Imam občutek, da se ne želite vpletati v notranjepolitično dogajanje," je vztrajala. "Taka je vloga predsednika države," je le-ta kratko odgovoril. Po tem uvodu sem že pričakovala^ da bo odgovorna urednica Informativnega programa TV ves večer tako nerodna, kakor je bila uvodoma, pa se je potem občasno le vzela skupaj. Dva tovrstna avtogola, najprej o pogostosti pojavljanja predsednika države v medijih, zatem pa še o "pristojnostih in dostojnostih" njegove funkcije, sta bila uvodno znamenje, da bo večer naporen. Čeprav je urednica v začetku oddaje, ko sem jo zagledala na zaslonu, požela moje simpatije že zato, ker je enkrat končno razumela, kakšen naj bi bil v urejenem nacionalnem zavodu red. Predsedniku države namreč pritiče, da z njim pogovor opravi najvišji urednik po rangu na TV, odgovorna urednica torej, približno se tudi ve, kdo naj bi se pogovarjal s predsednikom vlade. Na nacionalki pa imam včasih občutek, da se z njima lahko pogovarja vsak, ki ima pet minut časa Pa ne nazadnje to, da nacionalka pozna hierarhijo oz. bonton, ni pomembno le zaradi nje same, ampak tudi za nas gledalce, da končno vemo, kdo je kdo na nacionalki, kdo zna in kdo ne zna, kdo je funkcijo upravičeno zasedel in kdo iz "drugih" razlogov ... Skratka, pogovor s predsednikom države le nekaj dni pred državnim praznikom je bila pravilna odločitev. To smo glede na prakso minulih let lahko pričakovali Vsebine so bile naslednje; izčrpen pogovor o najnovejših dogodkih, povezanih z EU - od referendumske odločitve v Franciji prek subvencioniranja kmetijstva, slovenskega regionalizma do netoplačništva v blagajno EU... Dolgo. Predolgo! Zatem končno domače teme. Dogovor med Slovenijo in Hrvaško na Brionih. Drnovšek pravi: "Simbolne geste so pomembne, problemi pa čakajo." Vroča tema. Kadrovske menjave. Drnovšek sicer namigne, da pr ihajajo ljudje, ki niso tako kompetentni, in da je škoda, da bi polovica ljudi počival; i takrat, ko ne bi bili njihovi na oblasti. Urednica o njegovi kadrovski monopolizaci ji ni rekla nič, le povprašala je, ali ta vlada z zamenjavami pretirava, in dobila negatjven odgovor. No, potem pa žareča tema. Novi zakon o RTVS. Urednica podloži, da se je pri tej temi Drnovšek zapletel v spor z vlado, ker jo je kritiziral. Gost se izvleče s primerjavo z britansko BBC, kjer se menda leta pogovarjajo, preden vpeljejo kakšno spremembo. Urednica o katastrofalnem vplivu, ki ga je zadnjih osem let demonstriral Kocijančičev svet RTV, na finančni, programski in kadrovski položaj javnega zavoda, ni rekla nič, kaj šele da bi Drnovška povprašala, zakaj sam ni kaj storil, ko je videl, kam drvi voz. Preprosto sta si oba po pilatovsko umila roke. Kmetijsko ministrstvo in izginule evidence. Čakam. Hvalabogu urednica vpraša: "Vi o tem niste nič vedeli?" Predsednik pravi: "Hja, jasno da ne, meni so se zdeli korektni ljudje." Pa sem obstala z odprtimi usti. "In, in?" mi kljuva. Pa nič. Potem urednica spregovori o aferah. Prisluhnem. Uf! Sem kaj zamudila? Afera je nezakonit prestop meje obrambnega ministra Erjavca in njegove žene. Urednica povpraša, ali bi bilo treba ministra zato zamenjati, Hvalabogu, da imamo prisebnega predsednika. "Mislim da ne, primer je prenapihnjen," ji odvrne. Potem molčita oba. O inkvizicijskem zasliševanju, ki ga je bil deležen minister Erjavec prav v Informativnem programu TVS v oddaji Odmevi, ne reče nobeden nič. Pa bi bilo treba. Že zato, da bi se nacionalkini novinarji enkrat zavedeli, da niso tožilci iz 50. let prejšnjega stoletja in da je prav čudno, kako se nekateri na lastnih napakah, recimo v volilni oddaji z dr. Francetom Arharjem, niso ničesar naučili... Manična gledalka Rak (22. junij - 21. julij) Zdrahe v službi se bodo pomirile, saj ne morejo trajati večno, zato se ne sekirajte preveč. Svoje delo ste tako ali tako vedno opravljali vestno. Imeli boste veliko priložnosti za flirt - izkoristite jih. Saj veste, kako lepo je biti pomemben v očeh ljudi. Lev (22. julij - 21. avgust) Bilo bi zelo koristno, da bi si uredili vse potrebno glede svojih davčnih računov. Pokličite že enkrat svoje prijatelje in se dobite z njimi. Veliko bolje bo, če boste naredili zanje več, kot je treba; koristi bodo neizbežne. Devica (22. avgust - 21. september) Morali boste preurediti svoj koledar obveznosti in se dogovoriti za naprej. Poskusite urediti stvari tako, da vam bodo vzele bolj malo časa. Politična debata, ki se bo razvila med pitjem kave, bo zelo prijetna in poučna. Tehtnica (22. september - 22. oktober) Ali res mislite, da boste sami zmogli vse? Raje si poiščite primerno pomoč, tudi če boste morali minimalno plačati. V sredo, četrtek in petek se bo toliko razjasnila situacija, da boste laže zaspali. Konec tedna bo lep. Škorpijon (23. oktober - 21. november) Včasih ste prav nemarno in škorpijonsko zbadljivi! Malo se kontrolirajte. Sicer pa vam bo prav prijetno spet sesti za svojo pisalno mizo in delati. Doma morate vsaj na dva tedna narediti red, sicer se vam bo kaj zaredilo. To velja za oktobrske. Strelec (22. november - 20. december) Če ljudje zavračajo stike z vami, mora za to biti res dober razlog. Bodite prepričani, da se boste bolje počutili, če se ne boste obremenjevali preveč, ampak se poskusili usesti in se dobro pogovoriti. Obeta se vam sicer lep teden. Kozorog (21. december - 19. januar) Zdelo se vam bo, da ne vidite prav, ko boste zagledali svojega starega prijatelja pred vrati - pa kar nenapovedano! Prijeto presenečenje se lahko kaj hitro izrodi, saj se bo obrnil proti vam, če ne boste ugodili zahtevam. Bodite odločni! Vodnar (20. januar - 18. februar) Nič ne bo šlo rakovo pot, bodite prepričani. Začenja se poletje, vaš najljubši letni čas, ki vam bo prinesel spremembe. Privoščite si kaj spodbudnega, na primer klepet ob kavi v znani kavarni. V veselje vam bo majhno darilce, ki ga boste prejeli. Ribi (19. februar - 20. marec) Vrnitev z dopusta vas bo nekoliko šokirala. Tiste ribe, ki ste kje sploh bili. Drugi boste komaj čakali na kakšno popot-niško priložnost. Lepi dnevi so vam namenjeni, zlasti lepo bo v petek, soboto in nedeljo, če se boste srečali s prijatelji. Oven (21. marec - 20. april) Vsako najmanjšo stvar ste vajeni pretehtati in premisliti in tudi tokrat bo tako. Potrudite se, da se bo vaš otrok, tisti, ki ga imate, naučil reda - to mu bo v življenju zelo prav prišlo. Bodite pazljivi na cesti, da se kaj ne zgodi. Bik (21. april-21. maj) Trdobučno vztrajanje pri svojem se ne bo obneslo - veliko lahko izgubite. Sicer pa imate tako ali tako ogromno dela in prav nič časa, da bi ga kar tako zapravljali. Aprilski ovni boste odkrivali lepote starševstva, če se vam je seveda pred kratkim rodil naraščaj. Dvojčka (22. maj - 21. junij) Kupite si kakšen cd znanega izvajalca in uživajte v novi glasbi. Delo vam bo prineslo obilo zabave. Neverjetno, da je delo lahko tudi hobi hkrati. Ob koncu tedna se zagotovo ne boste dolgočasili. Bodite zadovoljni sami s sabo. 1Л > _fü > NI TREBA, DA JIH JE BOO. DOVOLJ JE SAMO EDEN. Ob sklenitvi zavarovanja stanovanjske opreme na novo vrednost vam podarjamo varni ključ. Če ga izgubite, se sam vrne. Z zavarovanjem stanovanjske opreme lahko zavarujete opremo stanovanja oziroma stanovanjske hiše, osebne stvari, gotovino, dragocenosti, umetniške predmete in drugo - tudi odgovornost za odškodninske zahtevke tretjih oseb. ZAVAROVANJE STANOVANJSKE OPREME triglav MODRA ŠTEVILKA («Х2ШП* nagradna križanka 28 založb in skoraj 400 knjižnih naslovov Samorog № Velike misli, dogodki in osebnosti preteklosti, Žive teme sedanjost i, literarni junaki in njihoxv zgodbe, pesniške širine duha in jmii'ljiena obzorja sveta. sestavil: miran erceg mesto v italiji (iz črk sodoma) KOSTNICA rastlina polzaje-dalka Kot član kluba nimate nobenih obveznosti v klubu Knjižni klub Samorog, Dalmatinova 1, 1000 Ljubljana, telefon: 01 433 43 06, e-pošta: knjižni.klub@samorog.com, splet: www.samorog.com mesto v kongu (iz črk mitan) jelka ribnik z vodo. bajar razudenje organizmov mesto v na oster predmet prostor v muzeju za kamnite spominke pomeno-slovec oziralni zaimek nordijski izraz za smuči angleški pisatelj fleming brcanje (narečno) neznanec geslo majhen osat glavno mesto filipinov povprečje križanke: 4,77 črke švicarski politik (adolf) trinitrotoluol sintetično vlakno zli duh pri starih perzijcih anton soyre ameriški satelit manjši jelen na daljnem vzhodu nemški slikar (.angelo) režiserka kodarjeva rtv severni španiji estonec kraj v zairu (iz črk pia) pogost veznik igralec raner pisec ljubezenskih pesmi drugo ime am. fizika leeja mesto v egiptu (iz črk mati) sodelavka lenina armandova nosnk. nosni zvočnik britanski filmski igralec moore zamaknjenost (knjižno) aleksan-dmjski duhovnik rastlina zajček, žabica grmičasta rastlina virusno obolenje m. ime ivan ivan oman kralj marcij pritok donave dva izvajalca mednarodna organiz. za begunce SLS izaka in rebeke drago tršar osebni zaimek tom hanks rafko irgolič poskočen irski ples hranišče relikvij I andrej JEMEC jožica avbelj moški, ki pretirano uživa alkohol rešitev nreišnie križanke II nagrajenci 24. številke DUŠICA, OTOLIT, LOPATA, NP, VAL, JIMA, EJA, SA, STENICA, BATATA, KOLORADAR, ENA, OVAL, PELEGRIN, LAS, KAM, ZVITEŽ, IRTIŠ, PLO, ASA, ONIĆ, ACEVA, MER, ZIKA, ZINOVJEV, ACA, KOJI, BAZEN, AR, STAN, ANERA 1. nagrada: ANDREJ KORDIŠ, Kočevska cesta 44, 1330 Kočevje 2. nagrada: NEŽKA GORENŠEK, Zagajškova 4, 3000 Celje 3. nagrada: DRAGICA GOMBAČ, Harije 5, 6250 Ilirska Bistrica Dobitnikom čestitamo in jih hkrati prosimo, da nam pošljejo svojo davčno številko. naqrade bon v vrednosti 7.000,00 tolarjev za nakup knjige Nove revije iz knjižnega kluba Samorog bon v vrednosti 5.000,00 tolarjev za nakup knjige Nove revije iz knjižnega kluba Samorog 3. nagrada; bon v vrednosti 3.000,00 tolarjev za nakup knjige Nove revije iz knjižnega kluba Samorog i Nagradno križanko izrežite in najpozneje do i i 7. 6. 2005 pošljite na naš naslov: i i Demokracija, p.p. 4315, 1001 Ljubljana, i 1 s pripisom "Nagradna križanka". 1 včeraj, danes, jutri... • 27.6.1846 se je rodil irski narodni voditelj in bojevnik Charles Steward Parnell, ki je v boju z Britanci uvedel dve novosti: obstrukcijo v parlamentu in boj na terenu. Obstrukcija je način boja zlasti parlamentarne opozicije, ki z odsotnostjo zavlačuje sprejetje kakih sklepov. • 27. 6. 1950 je skupščina FLRJ uzakonila "delavsko samoupravljanje". • 27.6.1991 zjutraj se je začela vojna za samostojno Slovenijo. Praktično se je vojna začela že 15. maja 1990, ko je JA začela razoroževati slovensko teritorialno obrambo. • 28. 6.1389 je turška armada v bitki na Koso-vem polju premagala srbsko fevdalno vojsko. • 28. 6.1841 se je v Kranju rodil slovenski politik Peter Grasselli. 14 let je bil ljubljanski župan. • 28.6.1904 se je v Loki pri Zidanem mostu rodil pisatelj, publicist in pesnik Ludvik Mrzel. • 28.6.1934 je prefekt Goriške pokrajine izdal ukaz o prepovedi slovenskega petja in nošenja bander s slovenskimi napisi pri procesijah zunaj cerkva. • 29. 6.1804 se je v Spodnji Luši pri Škofji Loki rodil izumitelj poštne znamke Lovrenc Košir. • 29.6.1890 so izročili javni uporabi ljubljanski mestni vodovod. • 30.6.1828 je papež Leon XII. na pritisk avstrijskih oblasti združil koprsko škofijo s tržaško. • 30. 6.1838 se je v Hrastje-Moti pri Ljutomeru rodil Jakob Missia, prvi Slovenec, ki je postal kardinal. • 30. 6. 1946 so začele ZDA z "atomskim programom" na atolu Bikini. • 1. 7.1858 se je v Cerkljah na Gorenjskem rodil slovenski gledališki igralec in režiser, utemeljitelj umetniškega gledališča na Slovenskem Ignacij Borštnik. • 1. 7. 1929 je bil "rojen" junak risanih filmov mornar Popaj, ki ga je ustvaril Elzie Segar. • 2. 7. 1714 se je rodil nemški skladatelj Christoph Willibald Gluck. Ko so ga vprašali, kaj najbolj ceni, je odgovoril: "Denar, vino in slavo. Z denarjem si kupim vino, z njim dobim inspiracije za skladbe, ki mi prinesejo slavo." • 2. 7. 1990 so na skupni seji vseh treh zborov skupščine Slovenije sprejeli Deklaracijo o suverenosti Republike Slovenije. • 3.7.1868 se je v Poljanah nad Skofjo Loko rodil slovenslci filozof in teolog Aleš Ušeničnik. • 3.7.1883 se je rodil avstrijski pisatelj judovskega rodu Franz Kafka. Ko je izšlo prvo njegovo delo Opazovanje, so prodali samo trinajst izvodov. Ko je dobil Kafka od založbe obračun, je začudeno vzkliknil: "Tega pa ne razumem! Kdo se tu vmešava? Svojim prijateljem sem poslal samo dvanajst izvodov knjige!" Peter Paul Rubens Flamski slikar Peter Paul Rubens se je rodil 28. junija 1577. Vpliv njegovega baročnega slikarstva je segal po vsej Evropi. Poleg velikih oltarnih slik je slikal tudi prizore iz antične mitologije, krajine, dvorne alegorije in virtuozne portrete. Pogosto sta mu bili za model njegovi ženi. Ugleden položaj mu je prinesel obilico naročil, ki jim je bil kos samo s pomočjo velike delavnice. Znani učenci in pomočniki so v njej po njegovih navodilih delali deloma kot specialisti krajinarji, slikarji živali, cvetlic in drugega. Zaradi tega je na okoli 600 Ru-bensovih delih in približno 2.000 slikah z njegovim podpisom, ki so izšle iz njegove delavnice, opaziti določen hlad in togost. Zanimivo je, da so bile že v času ustvarjanja cene njegovih slik odvisne od tega, koliko dela je vanje vložil on in koliko njegovi sodelavci. Največkrat je vsaki samo z nekaj potezami čopiča vlil nekaj življenja. Biljeza-sut z naročili. Na njegova dela so ljudje čakali tudi po dve leti. Bil je slaven in izredno bogat, na veliko grozo puritanskega okolja pa ga veselje do življenja ni nikoli zapustilo. Friderik Irenej Baraga Slovenski duhovnik, škof, misijonar in raziskovalec Severne Amerike Friderik Irenej Baraga se je 19. junija 1797 rodil v Mali vasi pri Dobrniču. Po končanem študiju prava na dunajski univerzi je vstopil v semenišče in bil kaplan v Smartinu (Stražišču) pri Kranju ter v Metliki, nato pa je odšel kot misijonar v Ameriko. Bil je misijonar med severnoameriškimi Indijanci in kasneje "tudi med vse številičnejšimi belci. Uveljavil se je kot eden največjih misijonarjev 19. stoletja. Leta 1853 je bil posvečen v škofa. Med 37-letnim misijonarjenjem je po-kristjanil večino Indijancev rodu Otava in Očipva, hkrati pa je poskrbel tudi za njihov duhovni in gmotni napredek. Indijance je učil brati in pisati, jih navajal k delavnosti in abstinenci. Omogočil jim je, da so se izučili različnih obrti ter se kulturno in gospodarsko razvili. Zanje je napisal 6 knjig. Za lesene indijanske cerkvice je Baragi 26 oljnih podob naslikal njegov stari družinski prijatelj slikar Matevž Langus. V cerkvici v La Pontu je bilo 18 Langusovih slik. Nad glavnim oltarjem je visela upodobitev Svete družine: Jezus kot otrok opazuje Jožefa pri mizar- skem delu, Marija pa je zatopljena v šivanje. Slika je prilagojena indijanskemu okusu, saj na njej prevladujejo močne in žive barve. Ressel in cestni razbojniki Leta 1817 je bil po pripovedi žrtev cestnih razbojnikov tudi izumitelj Josip Ressel, ki se je rodil 29. junija 1817, živel in delal pa je v Sloveniji. Razbojniki so ga napadli, ko je prenašal denar za plače gozdnih delavcev. Tri dni po ropu so se mu roparji celo opravičili, ker ga niso spoznali, in se mu zahvalili, ker jih ni prijavil. V prvi polovici 19. stoletja je bilo raz-bojništvo na Slovenskem precej razširjeno. Cestno razbojništvo ni bilo nikakršna izjema, ampak donosna obrt, ki so jo oblasti poskušale zatreti s silo. Pojem cestnega ropa je natančno opredelil že kazenski zakonik Marije Terezije, ki je za tovrstno kriminalno dejanje določal smrtno kazen. Leta 1808 izdani dvorni dekret za preprečevanje cestnega razbojništva je odrejal, naj se na območjih, kjer se je tovrstno zločinstvo najbolj razpaslo, nastanijo vojaški oddelki. V času Ilirskih provinc so Francozi s cestnimi razbojniki nekako opravili, po njihovem odhodu pa se je ropanje potnikov in tovora znova razcvetelo. V času Bachovega absolutizma ustanovljeno orožništvo je razbojništvo na Slovenskem v razmeroma kratkem času zatrlo. 89.1 m G • RENC Spoštovani bralci, uredništvo si pridržuje pravica da krajšanja pisem, ki presegajo dolžino 45 vrstic. Pisma bralcev objav- DEMOh Ijamo v skladu z načelom profesionalne novinarske etike, katere namen je služiti interesom javnosti ne glede na politično, svetovnonazorsko ali kakršno koli |5|f š~% drugo prepričanje. Demokracija Slovenija se tiri : :~v prilagodila in napredovala ISsrlils, Linistov),ki d kritizirali Reforma RTV Zadnje čase v javnosti zelo odmeva nameravana reforma RTV, proti kateri se opozicija bojuje z vsemi dovoljenimi pa tudi nekorektnimi sredstvi. Predsednik parlamentarnega odbora za kulturo Branko Grims se zaveda, da bo imel težko nalogo, enako minister za kulturo Vaško Si-moniti; seveda ne smeta popustiti pritiskom opozicije, ki nasprotuje vsakršnim spremembam, ki bi RTV končno naredile neodvisno in nevtralno. LDS s svojim predsednikom se zgraža nad predvideno reformo, ki bi preprečila enostransko poročanje, saj so prejšnjo šibko opozicijo nenehno podcenjevali in bi zdaj isto radi počeli z novo vlado, ki pač ni po njihovem okusu. Zdaj namigujejo, da bomo dobili Janševo državno televizijo. Da smo doslej imeli skrajno pristransko Kocijančič-Sta-kulovo televizijo, jih ni motilo. Kako lahko nekdo, ki je bil član centralnega komiteja zveze komunistov zagotovi nepristransko in neodvisno RTV? Kaj pa podtalno delovanje predsednika slovenskega novinarskega društva Gregorja Repov-ža, ki je povabil sekretarja mednarodne novinarske organizacije Aidana Whitea in ga na svoj edini resnični način (značilen za totalita-riste) prepričal, kakšna nevarnost grozi dosedanji "neodvisni" televiziji? Tudi predsednik Evropske zveze novinarjev Arne Koenig, ki je enostransko oziroma pristransko obveščen, poziva ministra Simonitija, naj TV-reformo ustavi, ker bi nekateri predlogi v zakonu lahko omogočili neprimeren vpliv politike na RTV. Kakšna hinavščina!! Ali spa oba visoka evropska novinarska funkcionarja podlegla lažnivemu kle-vetanju slovenskih pro-vladnih sil ali pa gre res za dvoličneže? Dosedanje enostransko prikazovanje RTV pod nadzorom LDS in SD (v resnici preime-novanihkomi so vsestransk: in tudi smešili nekdanjo opozicijo, bi najraje na enak način nadaljevali tudi s sedanjo pozicijo. Zato je resnična Janševa izjava, da so sedaj vsi mediji (tudi tisk), ki so v prejšnji vladi udarjali po opoziciji, postali proopozicijski. Nikakor ne smemo pozabiti, da je ljudstvo, naveličano enostranske dolgoletne vladavine LDS in številnih nekaznovanih afer, večinsko izvolilo novo vlado in še sedaj je podpora Janševi vladi kar izdatna. Ropovi vladi v senci pa priporočam, naj tudi v prihodnje še kar ostane v senci, ker se le tako ne bo v tolikšni meri kot na zadnjih volitvah opekla tudi na naslednjih. Roman Kralj, Maribor Q RTVS v krču Se vedno si nekateri lcrčevito prizadevajo za ohranitev sedanjega stanja na RTV. Vse, ki se trudite ohraniti mrtvilo na RTV, Mirovni inštitut, predvsem gospo dr. Sandro Ba-šič Hrvatin, kot plačnica RTV sprašujem, zakaj si tako krčevito prizadevate za ohranitev sedanjega katastrofalnega stanja na RTV. Za božjo voljo, poglejte vendar resnici v oči in se pošteno vprašajte, kaj je tako dobrega na RTV, da ta ne potrebuje korenitih sprememb. Poglejte samo ta grozljivo debilni splošni TV-program, izjema so poročila in še nekatere oddaje. Celo najmanjše podjetje želi imeti v svojih vrstah le odličnike, za RTV pa to ne velja! Naj si vzame za učitelje ljudi, ki so znali in še vedno vedo, kako narediti res dober TV-program. Splošno znano je bilo, da tega ne morejo in ne zmorejo delati polovičarji. Zato lahko le novi zakon o RTV pri- pomore k izboljšanju stanja, k čemur sodi tudi kakovostnejši TV-program. Vplivi in privilegiji bodo seveda odpravljeni in to je tisto, česar se nekateri bojijo. Mihaela Afner, Celje Tita je varovalo samo 12 miličnikov? Novica v sobotnem Delu (4. junij 2005), kjer je pod rubriko "Pa še to" in na drugi strani članek g. Roka Pra-protnika pod gornjim naslovom, preprosto ni resnična! To, kar trdi morda malo preveč nostalgični upokojeni miličnik g. Pavle Celik, je milo rečeno nevednost ali - bolje rečeno -laž. Verjetno g. Celik sam ve, da ni tako, kot je zapisal g. Praprotnik Bil sem še mlad, ko je Tito prihajal v Slovenijo in tudi v Litostroj. Vsi v Litostroju (tedaj sem še delal pri stroju) smo morali biti ob strojih, ti so morali mirovati in biti popolnoma čisti, posebno ob predvidenih začrtanih poteh, koder naj bi hodil Tito s spremstvom, večkrat s kakšnimi predsedniki iz nevezanih držav. Dan pred prihodom ali še kaj več kot dan je bila proga iz Beograda do Ljubljane v celoti zastražena, navadno jo je varovala vojska. V večini tovarn so delo ustavili in šli na ulice, kjer so ure in ure čakali na kolono vozil, s katero se je pripeljal Tito. Na ulice so odšli tudi vsi šolarji in pridno mahali mimo drvečim lepim črnim ameriškim limuzinam, medtem ko seje Tito večinoma peljal nekje v sredini kolone s posebnim mercedesom. Vse skupaj je spremljalo na desetine miličnikov na motorjih in v avtomibilih, hkrati pa je na stotine miličnikov, pripeljali so jih celo iz drugih delov Slovenije, varovalo celoten dogodek skupaj s številnimi redarji in tajno milico. Po zraku je sem in tja krožil kakšen helikopter pa tudi letala, ki so varovala nebo. Ljubljana je bila kot obsedeno mesto, polno miličnikov v uniformah in civilu. Tako je bilo tudi leta 1972, ki ga omenja g. Čelik, ko je Tito med drugim obiskal hotel Union. Dopuščam možnost, da se g. Celik spominja 12 miličnikov, ki so bili tesno ob Titu, pozabil pa je, da je bila Ljubljana in okolica polna milice in celo vojske. V Litostroju so morali zapreti vsa okna v gornjih nad-stropijh, nihče ni smel gledati skozi okno, prav tako je bilo npr. v stavbi Slovenijaavta. Vlak, kije pripeljal Tita iz Beograda, je bil navadno v sredini, bili so torej trije vlaki, zaradi varnosti je bila modra kompozicija v sredini, z majhnim časovnim zamikom je modra kompozicija pripeljala v Ljubljano. Nekaj dni prej so pripeljali tudi številna osebna vozila, ki so čakala na Tita. Potem so vsa v zelo dolgi koloni drvela po ljubljanskih ulicah in križiščih, ki so bili ure in ure zaprti za promet, velikokrat tako dolgo, dokler se ni Tito s spremstvom po istih ulicah in križiščih vračal. Te kolone je navadno spremljalo veliko število mi-ličniških avtomobilov in motoijev. Ob cestah je bilo na tisoče ljudi, ki so jih pripeljali iz tovarn, uradov, šol itd., da so pozdravljali kolono vozil. Največkrat niso niti vedeli, v katerem vozilu je Tito. Kolona motoriziranih miličnikov je navadno kakšne pol ure pred Titovim prihodom zdrvela mimo in oznanjala njegov prihod. Gospoda Praprotnika poznam le kot novinarja in ne vem, ali je toliko star, da bi tiste čase doživel; morda je bil še otrok, pa se ne spominja, kako je bilo tedaj, zagotovo pa mora vedeti g. Celik, kako je bilo oz. da ni bilo tako, kot je po njegovi izjavi zapisal g. Praprotnik Ko so limuzine odpeljale, so delavci, uslužbenci idr. odšli nazaj v tovarne, delali pa so bolj malo, največkrat nič, otroci pa so veselo odšli domov. V času, ko je v Ljubljani zasedala skupščina Nata (26 držav in 13 pridruženih članic udeleženk), je bilo treba zapreti nekaj ulicv središču Ljubljane. Ni pa bilo treba ustaviti prometa za ure in ure, ne varovati celotne trase železnice, določenih zgradb ipd., kar se je dogajalo, ko je prihajal Titov Slovenijo in tudi v druge republike. Ko smo se kot montažna ekipa iz Litostroja vračali iz centrale Rama domov, smo obstali pri Bugoj-nu, kamor naj bi prišel Tito v svoje lovišče; proti Ljubljani smo odpotovali šele naslednji dan. Seveda nas ni nihče vprašal, kje bomo spali, kje jedli, vse poti so bile preprosto zaprte. Pred nekaj dnevi se je na POP TV spet pojavil "vsevedni" g. Čelik in na povabilo novinarjev komentiral delo obrambnega ministra g. Erjavca. Natolcevanju ni videti konca in sprašujem se, ali je g. Čelik res človek, ki naj komentira ravnanje ministra za obrambo. Se morda g. Čelik spominja časov, ko je Tito še potoval z Jo-vanko, čeprav v tistih časih ni bilo v navadi, da bi politiki in gospodarstveniki potovali z ženami, ker to preprosto ni bilo v skladu z normami, razen seveda Jovanke, ki je bila njegova stalna spremljevalka, dokler je ni dal zapreti. Varnost je v današnjih časih bolj potrebna kot nekdaj, saj v tistih časih še ni bilo toliko nasilja, kot gaje danes. Silvan Stokelj, Ljubljana шЈШИЛг' Slovenske gorice i radio mino QDfew ° ђ (мШж 5.2230 Lenart, teh 02/729 02 20,720 73 24, tec 02/720 73 22 ELEKTRONSKA POŠTA: radio© radioe s, INTERNET STRAN: m ladmsj.s 90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz 103,7 MHz Sporna nagrajenka (2) V prejšnji številki Demokracije je novinarka Mladine Ksenja Hahoni-na zanikala naš zapis, objavljen na 66. strani 24. številke Demokracije, naj bi se bila v svojih telefonskih pogovorih z nekaterimi ravnatelji lažno predstavljala kot uslužbenka ministrstva za šolstvo in ne kot novinarka. Hkrati je namigovala, da je članek najverjetneje nastal kar na ministrstvu za šolstvo, ki naj bi mu šlo v nos kritično poročanje Mladine o odločitvah ministra Milana Zvera. Takšno namigovanje si zasluži kratek odgovor. Članke in prispevke v reviji Demokracija pišejo samo novinarji Demokracije in nekateri njeni stalni ali občasni sodelavci. Ker med njimi zagotovo ni ministra Zvera ali koga s šolskega ministrstva, članek ni nastal nikjer drugje kot v našem uredništvu. Razen če seveda Hahonina, ki se bolj kot z resničnostjo navedb ukvarja s tem, kje so nastale, ne verjame v kakšno teorijo zarote ali pa sklepa po sebi. Nemara pa njeni članki nastajajo po navodilih nekdanjega šolskega ministra Slavka Gabra. Uredništvo Demokracije Povodni mož (1) V reviji Demokracija, 23. 6. 2005, je mag. Andrej Aplenc v članku Povodni mož zapisal: "Soočamo se z naraščajočim pouličnim mamilaškim kriminalom, ki ga je sedanja županja Danica Simšič spodbujala s prireditvami marihuana marš." Trditev je povsem napačna, saj MOL nikoli ni organizirala prireditve, ki se uradno imenuje Manifestacija svobode in resnice (Marihuana marš). Organizatorka je bila ŠOU v Ljubljani, ki je 7. maja 2005 organizirala prireditev na Jakopičevem sprehajališču v Tivoliju. MOL, Služba za odnose z javnostmi Pomoč žrtvam vojnega nasilja Najprej bi na kratko predstavila delovanje komisije za žrtve vojnega nasilja (v nadaljevanju ŽVN) pri strokovnem svetu SDS. V komisiji se ukvarjamo z vsebinami, ki jih v državni upravi pokriva sektor za žrtve vojnega nasilja pri ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Delujemo dobro leto. Pripravili smo predvolilni program stranke SDS za področje ZVN, ki je bil nato uporabljen tudi pri koalicijskem usklajevanju po volitvah. V povolil-nem obdobju smo na vlado RS naslovih nekaj vsebinskih predlogov za razvoj tega področja, za koalicijsko usklajevanje v parlamentu pa smo za našo poslansko skupino pripravili pripombe in dopolnitve na sedanje predloge sprememb vojne zakonodaje. Dali smo tudi pobudo za ustanovitev vladne komisije za ZVN, kjer želimo aktivno sodelovati, ter pobudo ministru za neposredno strokovno sodelovanje z ministrstvom, saj bi bilo tako naše delo najbolj učinkovito. Izhodišča za program komisije za ŽVN Člani komisije se do njene ustanovitve nismo aktivno ukvarjali z etičnim in normativnim urejanjem medvojne in povojne problematike, povezane z revolucionarnim nasiljem. Zato smo pregledali delo Po-lajnarjeve in Pučnikove komisije DZ in se v svojih temeljnih programskih usmeritvah oprli na ugotovitve komisije DZ za preiskovanje množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih tovrstnih nepravilnosti, ki jo je vodil dr. Jože Pučnik, in to na RAD IO/BREZICE na 88,9 in 95,9 MHz ločeno mnenje njegove skupine, ki je storila največ za urejanje te problematike na politični ravni. DZ je postavila naslednje zahteve (Krivda je samo individualna, pogovor z Jože-tom Pučnikom, Ampak letnik 2, december 2001, št. 12, str. 33-39): DZ naj ugotovi pravno in moralno odgovornost vodstva KP za povojne množične poboje. Opravi naj se kulturen pokop. Označijo naj se grobišča. Popravijo naj se krivice, kolikor je to mogoče. Vlada RS naj postavi materialne in pravne okvire za kazenskopravne ukrepe proti zločincem. Do obravnave tega poročila v DZ žal zaradi političnega oportunizma ni prišlo. Stališče naše komisije je, da mora DZ obravnavati to poročilo, da je treba imenovati novo komisijo in si prizadevati za nadaljevanje dela Pučnikove komisije ter za izpolnitev prej navedenih vsebinskih konceptov in ciljev te komisije. Komisija strokovnega sveta SDS za ZVN je podobne zahteve postavila tudi za obravnavo medvojnih pobojev, dirigiranih s strani vodstva revolucije: obsoditi je treba zločine (ubijanje civilistov, vojnih ujetnikov, soborcev) revolucije 1941-1945 s pravnega ter moralno-etičnega vidika; opredeliti pravno in moralno odgovornost vodstva revolucije, vodstva KPS torej, za te ideološko motivirane zločine; postaviti materialne in pravne okvire za kazenskopravne ukrepe proti organizatorjem zločinov; žrtvam in njihovim ožjim družinskim članom naj se krivice popravijo, kolikor je to mogoče. Predlogi Komisije za ZVN so zato naslednji: 1. v ta namen je treba dopolniti obstoječo zakonodajo ali sprejeti novo, k bo žrtvam revolucije in zaveznikov ter njihovim otrokom omogočila priznanje ustreznega statusa in pravic (kot pri ZVN s strani okupatorja); 2. Treba je sprejeti zakonodajo za odmero odškodnin zaradi prestane-ga fizičnega in psihičnega nasilja in za odmero materialne škode. Komisija za ZVN se je v svojem programu zavzela tudi za izterjavo vojne škode od naslednic okupatorskih držav, za odpravo nekaterih posebnih pravic udeležencev NOB in vojaških invalidov, za dopolnitve sedanjega obsega ZŽVN, kjer je ta krivičen, in ne nazadnje, da se učni programi in učbeniki zgodovine strokovno korektno dopolnijo z zgodovinsko resnico in dejstvi medvojnih dogodkov, to je revolucije in pobojev med vojno, množičnih pobojev in teroija nad prebivalstvom po vojni, nemške raznarodovalne politike in politike genocida S in J Štajerske, ki vključuje prisilne izgone, prisilne mobilizacije v nemško vojsko in v druge vojne in paravojne formacije ter zaplembe premoženja. Zgodovinska dejstva kažejo, da je vodstvo KPS zlorabilo svobodoljubna in narodno zavedna čustva ljudi za izvedbo krvave revolucije in polastitve oblasti. Revoluciji kot najvišji vrednoti je vodstvo KPS podredilo vse vedenje in moralne norme, tudi svobodo in življenja lastnih državljanov. S strahotnimi krivicami in grozodejstvi, celo z odvzemom življenja, brez dokazov, brez sodb ali po hitrih sodiščih in zmontiranih procesih so posameznikom in njihovim družinam povzročili strahotne krivice, s tem pa pogubno vplivali na mnoge življenjske in dru -žinske usode skozi več generacij. Takratno trdo življenje je narekovalo prepričanje, da je na hude stvari treba čim prej pozabiti.V družinah so o teh grozotah molčali, saj so bile stiske prehude. Toda strahotne in nerazumne krivice, ob tem pa pogubni občutki nemoči prizadetih so mnogim povzročili globoke travme žalosti, telesne in duševne bolezni in prezgodnjo smrt Temu so se pridružili še izjemna materialna stiska ter desetletja stigmatizacije in družbene izolacije. Komunistični totalitarni režim je na različne načine sistematično in trajno kršil temeljne človekove pravice, kot je pravica do življenja. Kršil je temeljne svoboščine, držav- ljanom je odvzemal mož nosti svobodnega izražanja politične volje in kršil temelje pravne države. Zato je treba tako kot nacistične preiskati in obsoditi tudi komunistične zločine, organizatorje teh zločinov pa postaviti pred sodišča. Navedeno so za vse komunistične totalitarne režime ugotovile naslednje evropske institucije: parlamentarna skupščina Svetć. Evrope v Resoluciji št. 1096 leta 1995, Evropska ljudska stranka v Reso) uciji o obsodbi totalitarnega komunizma, sprejeti na XVI. kongresu leta 2004, in letos evropski parlament v Resoluciji EP ob 60. obletnici konca druge svetovne vojne v Evropi 8. maja 1945, ki med drugim izpostavlja "pomen ohranjanja spomina na preteklost, kajti sprave ni, če ni resnice..." Ta resolucija tudi poziva vse države, naj odprejo arhive, ki se nanašajo na drugo svetovno vojno. Kljub temu in kljub mnogim dokumentom in pričevanjem, ki kažejo na odgovornost vodstva KPS za medvojne in povojne zločine, smo v Sloveniji šele sedaj, 60 let po vojni dočakali prvo policijsko ovadbo zoper domnevnega vodjo množičnih povojnih pobojev in likvidacij. Zal se je tudi zadnjih petnajst let kljub prizadevanjem za približevanje resnici celo s strani najodgovornejših političnih predstavnikov nadaljevalo sprenevedanje in cinizem, sprava brez resnice torej. S tem so se nekatere storjene krivice še utrjevale. In kljub vsemu se te krivice utrjujejo še sedaj. Ob javnih razpravah glede sprememb vojne zakonodaje nekateri politiki še vedno uporabljajo termin "okupatorjevi sodelavci" brez vsakih strokovnih meril, s politično vsiljenim izvorom t sr z napihnjeno vsebino in obsegom. In tako se žrtve komunizma moralno in politično zlorabljajo še naprej. Na drugi strani pa za komunistične zločine gotovo niso krivi tisti udeleženci NOB, katerih vrednota je bil boj proti okupatorju in ki v bratomorni vojni niso sodelovali. Nekatere (nekdanje in sedanje) politike, ki se znova trudijo za vzpostavitev samo "verbalnega premagovanja komunističnih zločinov" (J. Pučnik, Bogovi in snobi Kdo so bogovi in kdo snobi? Danes so povsod po svetu, ne le v Sloveniji, novinarji oz. poročevalci tisti bogovi, ki "objektivno" obveščajo svoje bralce o vsem, kar se zanimivega dogaja po svetu. Kdor spremlja domače ah svetovno dogajanje, lahko ugotovi, da so poročila pogosto le odsev resnice. Vprašanje, ki se upravičeno postavlja, je, ali poročevalec sploh spremlja oz. razume tisto, o čemer mora poročati. Uredniki priganjajo, novinaiji pa v naglici napišejo nekaj, kar je pogosto zelo daleč od prvotno povedanega, važno je le, da je "usklajeno" z uredništvom. Mediji hlastajo predvsem za senzacijami. Pri tem pa se primarna objektivnost izgubi. Tako se odziva večina pišočih in govorečih poročevalcev, bralci in poslušalci pa so zavedeni. Zadnje čase se zlonamerni članki, naperjeni proti vladajoči koaliciji, v večini medijev stopnjujejo. Iz teh člankov ali naslovnic štrli ukaz uredništev in vsemogočnega zaku-lisja. Sobotni Dnevnik 18. junija ima naslovnico: "Parlament je postal štala", nanaša pa se na res neprimerno izjavo poslanca SDS Pavla Ru-parja. Poročilo je, tako kot tista na radiu ali televiziji, nepopolno. Nikjer ne piše, kaj vse se je v parlamentu dogajalo pred tem. Žaljiva izzivanja poslancev oz. poslank opozicije so povsem zamolčana. Ko je pred leti nekdanji dvakratni minister in poslanec LDS Jelko Kacin v parlamentu fizično napadel poslanca SDSS Iva Hvalico, prav isti časopisi niso pisali o parlamentarni stali. Na vse pretege so poskušali zmanjšati pomen Ka-cinovega napada, češ da je Hvalica pač dobil, kar je iskal. Izjave ministrov sedanje vlade - od šolskega, kulturnega prek finančnega, za delo do kmetijskega, obrambnega in zunanjega - neprestano napačno citirajo ali pa so izjave okleščene. Krivce za stvari, ki jih je zagrešila Ropova vlada, iščejo v sedanji vladi. Janševa vlada je podedovala zanemarjeno stanje skoraj na vseh področjih in to se ne more rešiti v nekaj mesecih. Sklad kmetijskih zemljišč, ki je dolga leta deloval kot "posebna veja oblasti", je vsekakor potreben natančne preiskave. Najti je treba PRAVE krivce, saj so se prodaje, zamenjave in spremembe namembnosti zemljišč dogajale po tekočem traku. Ministrica Lukačičeva je zdaj "najprimernejša" tarča, pa še ženska je. Potem je tu obrambni minister Erjavec, ki se iz tujine ni vrnil skozi prava vrata, zato je predmet linča. Najbolje bi bilo, da gre znova v tujino, pa četudi le do Celovca, in se z letalom vrne skozi "pravo" kontrolo, pred tem pa še obvesti medije. Videti je, daje maščevanje res sladko. Puščice pa bodo spet letele v napačno smer. Kaj pa zunanji minister Rupel? Njemu očitajo preširoko posteljo in apartmaje višje kategorije. Če označujejo ministra Rupla za snoba, je bil to tudi takrat, ko je bil eldeesov župan Ljubljane, veleposlanik v ZDA in zunanji minister, ampak takrat je bil še "naš fant", zato mu tega nihče od "raziskovalnih" novinarjev ni očital, ker pač niso imeli takšnega ukaza. Vlado in njeno koalicijo je treba sesuvati in za to nalogo je določen Milan M. Cvikl. V LDS pošteno škripa, in kot je običajno za koristolovce oz. ljudi, ki se želijo povzpeti, slednji razočarani odpovedujejo svojo privrženost stranki in temu sledi kraja (prevzem) obremenilne dokumentacije. So bili res tako zelo "nadpovprečni" in neoporečni? ,. .. ,. .... r г r Marija Vodisek Storilec zločina je zločinec. Komisija za ZVN deluje zato, da bi pripomogla h korektnemu raziskovanju in utrjevanju zgodovinske resnice in k temu, da se vojna, krvava revolucija, totalitarizmi ne bodo več ponovili. Mag. Majda Pučnik Rudi, predsednica komisije za žrtve vojnega nasilja pri strokovnem svetu SDS prav tam), bi bilo treba znova opozoriti, da minimalizirajo ali pa celo zagovarjajo zelo hude in strahotne zločine. Dejstvo je, da je bila večina žrtev komunističnega nasilja umorjenih po krivem in na posebej krut način, tajno, ponoči... Kraj umora so storilci ponavadi zabrisali, kar je posebej hudo kaznivo dejanje ah zločin. Poslanec in njegovo kmetijsko zemljišče Afera s kmetijskimi zemljišči bo verjetno kmalu dobila epilog in razkrila tiste pomemb-neže, ki naj bi prek sklada prišli do poceni zemljišč. Kot je že v naši prejšnji številki dejal nadzornik Milan Küster, je do poceni zemlje prišlo veliko znanih obrazov LDS. Tako se je _____ sedaj v javnosti pojavila novica, naj bi bil poslanec LDS iz Prekmurja Geza Džuban dobil tri parcele v neposredni bližini Moravskih Toplic, kasneje, ob graditvi igrišča za golf pa jih je prodal. To naj bi bila nadomestna zemljišča, ker tistih, ki bi jih moral dobiti po denacionalizacijskem postopku, ni bilo mogoče dobiti. Sam pravi, da je meter zemlje prodal za 600 tolarjev, kot kmetijsko zemljišče torej in ne kot stavbno. Džuban zatrjuje, da je z njegovim primerom vse v najlepšem redu, a vendar se zdi sporno, da je prav poslanec dobil takšne parcele, ki jih je potem v kratkem lahko draže prodal. Nenavadno je to, da nihče, ki je bil vpleten v ta postopek, "ni vedel", da se bo namembnost tega zemljišča v pol leta spremenila in bo njegova vrednost tako dosegla veliko višjo ceno. Sporno, kajne? Angažirana sindikalistka Potem ko so se okrepili medijski napadi na vlado, so krila dobili tudi sindikati, ki jih je razburila predvsem nova zakonska ureditev zdravstvenega varstva, zaradi česar so napovedali protest pred ministrstvom za zdravje in ga zaradi domnevnega krčenja pravic delavkam in delavcem tudi izvedli. Pri tem je zelo glasen Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije, vodi ga Nevenka Lekše, ki kot meščanka sodeluje v odboru za zdravstvo in socialno varstvo mesta Ljubljane. A kot kaže, je vendarle blizu strankam sedanje opozicije, saj jo najdemo na seznamu svetnikov četrtne skupnosti Vič (iz leta 2001) kot svetnico ZL (sedaj SD). To seveda pomeni, da bo v prihodnosti zelo opazna, če že v času prejšnje vlade o njej ni bilo mogoče veliko slišati, vsaj ne pri zadevah, ki se tičejo socialnega varstva, kajti nekdanji minister za ta resor Vlado Dimovski prihaja iz vrst SD. Od njene angažiranosti bo odvisna nova ureditev zdravstvenega varstva, saj pogajanj sindikatov z vlado še ni konec. Prva rektorica Jlf^CS Ugibanj o novem rektorju Univerze v Ljub- 5 * ljanijekonec.Čepravjeveljalazatihofavori- tinjo, je izvolitev dr. Andreje Kocijančič za pr- ■ ф vo rektorico v zgodovini najstarejše in naj- fll^J^^^^ uglednejše slovenske univerze vendarle pre- ^fl j senečenje. Kocijančičeva, redna profesorica na medicinski fakulteti, je žena predsednika sveta RTV Slovenija in nekdanjega predsednika ZLSD Janeza Kocijančiča. To dejstvo daje misliti, da je na izid volitev vplivala tudi naklonjenost članov univerze do starih oblastnih struktur. Vendar nove rektorice ne smemo soditi samo po njenem možu. Sama namreč ni politično profilirana oseba, poleg tega pa je njen sin nihče drug kot filozof dr. Gorazd Kocijančič, ki se je lani proslavil s prevodom celotnega Platonovega dela v slovenščino. Če torej jabolko ne pade daleč od drevesa, lahko upamo, da bo Kocijančičeva s svojimi izkušnjami in vizijo pozitivno vplivala na nadaljnji razvoj ljubljanske univerze, ki se bo morala soočati s povečano konkurenčnostjo doma in po svetu. ЈЈ^шЉи vijjjjiöj yзв и!;ШЈЈз Marja Majer Cuk, direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, je končno stopila pred slovensko javnost. Na tiskovni konferenci, ki jo je sklicala skoraj mesec dni po izbruhu afere z zemljišči, je zanikala vse obtožbe in očitke, ki jih je nanjo naslovil sedaj že nekdanji (potekel mu je mandat) nadzornik sklada Milan Kuster. Cukova je kategorično zavrnila vse očitke in hkrati napovedala tožbo zoper Kustra. "Obtožuje" ga, da je prav on hotel pridobiti nekatera zemljišča v okolici Maribora za poslanca Saša Pečeta, na Primorskem pa za trgovca z nepremičninami Patrika Ciglarja, in to na način, kot ga sam pripisuje njej. Na skladu se torej nedvomno nekaj dogaja Direktorica na nekatera vprašanja še vedno ni odgovorila, obe strani pa se veselita, da primer raziskujejo kriminalisti. Prav tako je Cukova zavrnila očitke o čezmernem obračunavanju potnih stroškov in rabi službenih avtomobilov. Službeni avtomobil namreč lahko uporablja tudi za zasebne namene, za kar plačuje najvišje bonitete pri dohodnini. Cukova še zatrjuje, da očitki, ki bi kakor koli kazali na nepravilnosti pri delovanju sklada, nimajo nobene podlage. Upamo lahko, da se bodo odkrili pravi krivci in za svoja dejanja odgovarjali. Pa naj bodo to direktorica in drugi vpleteni v morebitne nepravilnosti ali pa nadzornik za širjenje neresnic. ALPE ADRIA "ZELENI VAL" d.o.o., Spodnja Slivnica 16, 1290 Grosuplje RADIO ZELEIMI VAL 93.1 a 97.D Mhz Nova obzorja , d.o.o. Komenskega 11 1000 Ljubljana IZ ARHIVOV SLOVENSKE POLITIČNE POLICIJE Komunistične tajne službe od svojega nastanka do leta 1950, vključno z imeni njihovih vodilnih članov Avtor uvodnika: dr. Jože Pučnik 519 strani 5.000,00 SIT PREMIKI Nastajanje in obramba slovenske države 1988-1992 Prodanih več kot 61.000 izvodov! Avtor: Janez Janša 363 strani 2.200,00 SIT Pripoved iz časa druge svetovne vojne in po njej. Dodan seznam sodelavcev Udbe. Avtor: Dušan S. Lajovic 347 strani 6.200,00 SIT OKOPI Politični razvoj slovenske države do leta 1994. Prodanih več kot 17.000 izvodov! Avtor: Janez Janša 309 strani 2.200,00 SIT Janez JaiSa Ш 100 LET SOCIALDEMOKRACIJE Prikaz klasičnega obdobja slovenske socialdemokracije in njene vnovične oživitve konec prejšnjega stoletja Avtor: Milan Zver 125 strani 2.200,00 SIT MATI SLOVENIJA Pesmi pesnika slovenske pomladi, tradicije, vrednot Avtor: Tone Kuntner 72 strani 2.200,00 SIT PUČNIKOVA ZNANSTVENA IN POLITIČNA MISEL Zbornik razprav in referatov, ki so nastali za simpozij ob prvi obletnici Pučnikove smrti Avtor: Milan Zver in drugi 155 strani 3.000,00 SIT MOČ PREŽIVETJA Knjiga opisuje krute zgodbe sirot, ki so jim partizani med 2. svetovno vojno pobili očeta ali oba roditelja. Avtor: Jože Dežman 336 strani -■sah. VT . -"iT PuSnlkova ti iri politična r > O Q o Ф 6.510,00 SIT Knjige lahko naročite na telefonski številki 01/43 45 463 ali preko elektronske pošte knjigarna@demokracija.si -w^ k n j i g a r n a Demokracija Kako hitro je življ 1Ж !lf......lil "IJ lil 11 Med prvimi operaterji na svetu in kot edini slovenski smo uvedli UMTS (univerzalni Mobitelov telekomunikacijski sistem), tretjo generacijo mobilnih telekomunikacij. Zaradi izpopolnjenega prenosa podatkov (do 384 kb/s) zagotavlja UMTS uporabo vsebinsko bogatih avdio in video storitev ter pošiljanje in sprejemanje multimedijskih vsebin nekajkrat hitreje kot sistem GSM. S tem omogočamo bolj kakovostno uporabo že znanih in razvoj novih storitev. Mobilnikje tako postal prenosni multimedijski pripomoček, ki združuje lastnosti telefona, fotoaparata, kamere, intemeta, televizije in radia. Začenjamo novo štetje na področju slovenskih mobilnih telekomunikacij. Mobitel UMTS Nova generacija mobilnih telekomunikacij