Q^om
no. 36
Ameriška Domovina
AMGRICAN IN .SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, FEBRUARY 21, 1961
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
ŠTEV. LX — VOL. LX
Načrt m pomiritev Konga v V. S. sprejet
Varnostni svet je danes rano zjutraj sprejel z 9 proti nič glasovom azijsko - afriški načrt za pomiritev Konga, če treba — s silo.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Debata v Varnostnem svetu o Kongu je privedla danes zjutraj v zgodnjih urah do sprejema azijsko-afriške r e s o 1 ucije, ki predvideva uporabo sile, če bo treba, za vzpostavitev reda in miru v Kongu. Resolucijo so predložile Združena arabska republika, Liberija in Ceylon, podprle pa so' jo Združene države. Sovjetska zveza in Francija sta se glasovanja vzdržali.
Malo pred sprejemom omenjene resolucije je Varnosti svet zavrnil sovjetski predlog za odpustitev Hammarskjoelda kot glavnega tajnika Združenih narodov in za umik čet ZN iz Konga.
Resolucija je bila sprejeta potem, ko je Hammarskjoeld objavil, da je bilo v pokrajini Kasai usmrčenih šest pristašev pokojnega Lumumbe. Tja so bili poslani iz Leopoldvilla.
Resolucija predvideva korake za takojšnji umik vsega osobja iz Konga in poziv vsem članicam ZN, naj odhod takega osobja iz svojih področij prepovedo, nepristransko preiskavo smrti Lumumbe, reorganizacijo kon-goške vojske, ki naj se neha mešati v politične razmere, in sjdi-canje kongoškega parlamenta.
Sovjetske zahteve so propadle v celoti. Ameriški zastopnik Stevenson je poudaril, da mora sklepe resolucije izvesti glavni tajnik ZN Hammarskjoeld, katerega so hoteli Sovjeti na vsak način prisiliti k odstopu.
Novi grobovi
Jakob Šuštar
Po enem mesecu bolezni je umrl Jakob Šuštar, star 76 let, stanujoč na 20561 Lindberg Ave. Poprej je živel v Library, Penna. Bil je samec. Tukaj zapušča nečaka Antona Šuštar, pri katerem je živel in ki skrbi za pogreb. Pokojni je bil doma v Veliki vasi, župnija Moravče, kjer zapušča več sorodnikov. Bil je član Društva št. 386 SN-PJ. Zadnjih 11 let je bil v pokoju, prej je bil zaposlen 44 let kot rudar v Penna. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob osmih iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev sv. Kristine ob devetih, nato na Ali Souls pokopališče.
Dimitrije Mitič
V nedeljo zjutraj je bil najden mrtev v svojem stanovanju ra 1611 E. 38 St. 64 let stari Dimitrije Mitič, doma v Jašunji v Jugoslaviji, kjer je zapustil ma-,er Theodoro, hčeri Nado in Da-ro, pet vnukov in vnukinj, tri rrate in dve sestri. V Ameriko je prišel 1. 1950. Zaposlen je bil pri Osborne Co. zadnjih 8 let. Bil je član društva sv. Sava br. t Srbske narodne odbrane. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. jutri ob 12:30 v cerkev sv. Save ob enih, nato na pokopališče sv. Teodozija.
Moskva se zopet jezi na
iraškega Kasema
BAGDAD, Irak. — Ko je pred 2 letoma general Kasem izstopil iz ibagdadslkega pakta in se s tem odipovedal zvezi z Ameriko in Anglijo, je bila Moskva z generalom zelo zadovoljna. Pogodbeno ,se je obvezala, da mu bo aala na kredit blago in postavila celo vrsto tovarn. Pogodbe seveda ni držala, kar je dalo Kakemu povod, da se je z iraškimi komunisti zmeraj manj ceremo-nd. Deloma jih je pregnal iz dežele, deloma pa pozaprl, predvsem jih je pa izrinil iz vsen važnih služb v javni upravi in volj aštvu.
Moskva je dolgo časa molčala, lansko jesen se je vdala pfitisku kitajskih komunistov, ki so ji očitali, da iraške komuniste žrtvuje iraškemu diktatorju. Od takrat je moskovska javnost začela zmeraj ostreje kritizirati Kasemov režim. Zadnji korak so napravile 4 velike ruske organizacije, med njimi Zveza delavskih unij in Akademija znanosti in umetnosti s tem, da so vložile prj Kasemu protest radi pre-Sapja iraških komunistov po iraški javni upravi. Kasem še ni rial odgovora na ta protest.
drncev še enkrat toliko
brez posta kof belcev!
WASHINGTON, D. C. — Delavski tajnik Arthur Goldberg je izjavil, da je med črnci še enkrat toliko ljudi brez posla kot med belci. Belih je brezposelnih okoli 7 odstotkov, črnih pa okoli 14. Ti podatki veljajo za sredo preteklega meseca.
Delavski tajnik je govoril pred Delavskim kongresom ameriških črncev. Obljubil je, da bo vlada poskrbela, da ne bo nihče zapo-stavljan pri iskanju dela zaradi svoje politi. Težava je v glavnem tudi v tem, ker so črnci večji del srez posebnega strokovnega znanja in opravljajo torej največ težaška dela in dela, ki ne zahtevajo poseibnih skušenj.
Angleži proleslirajo proli oporiščem ZDA
Angleška vlada je sklenila z Združenimi državami dogovor o oporišču za atomske podmornice oborožene s Polaris raketami na škotskem.
LONDON, Vel. Brit. — Te dni pričakujejo prve naprave v oporišču za ameriške atomske podmornice oborožene z raketami Polaris na škotskem. Že ko je bil objavljen zadevni dogovor, jc prišlo v večih krajih do precej hudih demonstracij. Ko so sedaj -začeli dogovor izvajati, je prišlo do novega vznemirjenja.
Nasprotniki ameriškega oporišča na Škotskem so organizirali pohod proti Glasgowu, znani Bertrand Russell pa je vodil “sedečo” stavko pred obrambnim ministrstvom v Londonu. Pridružilo se mu je nekaj stotin levičarskih študentov in intelektualcev. Do kakih izgledov ni prišlo, ker je policija demonstrante in štrajkaije pustila lepo v miru.
D0 manjših demonstracij je prišlo tudi v nekaterih drugih mestih v Vel. Britaniji. Povsod so jih vodili levičarji. Javnost se na splošno zdVeda nevarnosti, ki jo predstavljajo ameriška oporiša za rakete na kopnem in novo oporišče za podmornice, toda prav tako se zaveda, da predstavljajo ta oporišča del zahodne obrambe, ki skrbi tudi za varnost in svobodo Velike Britanije isame.
Kitajski gverilci v Burmi imajo ameriško orožje?
WASHINGTON, D. C. — Vlada Združenih držav je uvedla preiskavo, da ugojtovi, koliko je resnice na trditvah Burme, da so kitajski gverilej, ki se drže v severni Burmi od leta 1949, ko so se morali pred komunisti umakniti iz domovine, oboroženi z ameriškim orožjem.
Burma trdi, da dobavljajo orožje in ostale potrebščine gverilcem letala s Formoze.
V zadnjih tednih sta skušali rdeča Kitajska in Burma s skupnim nastopom gverilce zajeti in uničiti, kar pa se jima ni posrečilo.. Njihovo število cenijo še vedno na okoli 1,000 mož.
Egipt zanikava
KAIRO, Egipt. — Namestnik zunanjega ministra Saibry se je pritožil pri ameriškem poslaniku zaradi izjave državnega tajnika Ruska, da je Egipt poslal pristašem Lumumbe v Kongu več tovornjakov orožja.
Sabry je dejal, da so vse take vesti brez vsake osnove.
CLOUDY
Pokažite
“AMERIŠKO DOMOVINO”
prijateljem in znancem; povejte jim, da jo pošiljamo brezplačno na ogled.
Tunizija posreduje
Predsednik Tunizije Burgiba se bo v bližnji bodočnosti sestal z De Gaullom.
ZURICH, Sv. — Tunizijski predsednik Burgiba je tu že dalj časa na počitnicah. Koncem tedna je prišel k njemu njegov informacijski minister Mohamed Masmoudi poročat o razgovorih, ki jih je imel s Francozi o končanju vojne v Alžiriji.
Predsednik Francije De Gaulle je pred časom povabil Burgi-bo k sebi na obisk v želji, da bi ga pridobil za posredovanje med Parizom in alžirsko uporniško vlado, ki ima svoj sedež v Tunisu. Burgiba ni dal odgovora, dokler se ni prepričal, da bi bilo tako posredovanje Alžucem pogodu. Tekom 'begavega bivanja v Švici so člani njegove vlade otipavali razpoloženje na cbeh straneh.
V	nekaterih krogih ugibajo, če na temelju teh razgovorov že ni prišlo do neposrednih stikov med alžirsko uporniško vlado in Francijo.
V	Franciji se po;topno uveljavlja prepričanje, da upora v Alžiriji s s'lo ni mogoče streti in da je treba doseči z uporniki nek sporazum, ki naj pripravi pot k neodvisni Alžiriji, povezam s Francijo.
------o-----
BRUXELLES, Bclg. _ Kralj Badouin je včeraj razpustil parlament in odredil nove volitve za 26. marec.
TRI LETALSKE DRUŽBE SO ZAUSTAVILE VES PROMET
Stavka letalskih strojnikov je ustavila ves promet treh na j večjih letalskih družb v deželi. Trans World, American in Eastern Airlines so po štirih dneh stavke začele odpuščati svoje usluž-benstvo za nedoločen čas. Na letališčih je tiho in prazno, promet je porastel na avtobusih in železnicah.
NEW YORK, N. Y, — Združene države preživljajo doslej največjo stavko v letalskem prometu. Če jo skoro ne bo konec, bo okoli 84,000 oseb ostalo brez zaposlitve. Tri največje letalske družbe, Trans World, American in Eastern Airlines, so ustavile ves promet in začele odpuščati svoje uslužbenstvo za nedoločen čas. Dnevno stane stavka letalskih mehanikov družbe okoli pet milijonov dolarjev. Do stavke je prišlo bolj zaradi odločitve Zveznega delavskega posredovalnega urada, da mora biti unija letalskih mehanikov vključena v Unijo pilotov, kot zaradi spora letalskih me-lianikov z letalskimi družbami. Posredovanje delavskega tajnika stavke doslej še ni uspelo končati.
Pan American in National le	'
talski družbi vzdržujeta trenutno promet le še v skrajno omejenem obsegu. V celoti vzdržuje promet United Air Lines, ki po stavki ni prizadeta.
Izguba na dohodkih in plačah znaša okoli pet milijonov dolarjev na dan, pa utegne še narasti, če stavke ne bo konec. Trdijo, da so letalski mehaniki, navigatorji in mehaniki na mnogo tujih letalskih družbah pripravljeni štrajk svojih ameriških tovarišev podpreti z enodnevno stavko.
Razgovori med Unijo letalskih i mehanikov, d e lavskim tajništvom in drugimi zveznfmi u-stanovami se nadaljujejo, vendar trdijo v krogih unijskega vodstva, da na končanje stavke trenutno ni misliti. Unija trdi, da bi njena vključitev v unijo pilotov pomenila za letalske mehanike poslabšanje položaja in delovnih pogojev, če ne naravnost izgube služb.
------o------
PRODAJA PASTEURJEVIH ROKOPISOV
Na dražbi so prodali v Parizu nekaj rokopisov slovitega znanstvenika Paste urja. Njegovo razpravo “Zgodovinska metoda v znanstvenem pouku” z letnico 1858 je kupil pedagoški muzej za 2010 frankov.
Krizo v Laosu povzročil spor med ZDA in Francijo
PARIZ, Fr. — V vladnih krogih trdijo, da je prišlo do bojev in krize v Laosu največ zaradi nesporazuma, če ne naravnost spora med ameriškimi in francoskimi interesi.
Francozi so podprli vojaški udar Konga Le in po njem imenovano vlado Souvane Phouma, osebnega prijatelja De Gauila. Amerikanci so bili v ozadju pro. tiudara gen. Nosavana, ki je pognal Konga Le iz glavnega me- j sta, predsednika vlade pa pripravil do bega v Kamibcdžu.
Ti notranji spori so položa j zapletli v taki meri, da je grozil zanetiti vojno med komunističnim in demokratičnim svetom.
Zagrmeti je treba, pa gre! Sovjetija se v Kongu umika!
Vremenski prerok pravi:
Danes popoldne verjetno rahel dež ali sneg. Najvišja temperatura 36, najnižja 34.
CLEVELAND, O. — Da bi bili komunisti svoj načrt za zadnje škandale v mednarodni politiki mogli takorekoč izsesati iz prstov kar v nekaj urah po umoru Lumumbe, bi človek težko verjel. Najbrže so že dolgo računali s tako verjetnostjo in se nanjo temeljito pripravili. Le tako je mogoče, da so istočasno padli po generalnem tajniku Združenih narodov Hammarskjoeldu, napovedali boj Združenim narodom, hoteli moralno linčati Belgijo in povrhu še organizirali demonstracije in izgrede po vsem svetu. Le na Kongo so pri tem pozabili. Smešno je namreč, da je bilo ravno v Kongu najmanj protestnih zborovanj in neredov, kongoški domačini so pustili pri miru še osovražene belgijske strokovnjake, ki delajo tam v gospodarstvu in javni upravi.
V Kremlju niso računali na odmev iz Amerike. Navajeni so bili na metode prejšnje Ei-senhowerjeve administracije, ki je tehtala in tehtala besede in dejanja, preden se je za kaj odločila. Pretekli teden so se pa uračunali.
Prvi odmev na komunistično rovarjenje je prišel iz ust veleposlanika Stevensona na seji Varnostnega sveta, ki je rekel kratko in jedrnato; “To je komunistična vojna napoved.” Ne morda vroče vojne, ampak take, ki je že čisto na meji vroče. Zato je dal Moskvi tudi primerno jasen odgovor. Amerika bo stala na strani Združenih narodov, še bolj pa na strani Hammarskjoelda; bo še naprej zahtevala, naj se s Kongom pečajo le ZN in nihče drugi, da ne bo dovolila nobeni tuji sili, da bi se vmešavala V notranje kongoške zadeve in da bo zastavila vse svoje sile, da izvede ta svoj načrt. Stevensona je takoj podprl sam predsednik Kennedy na svoji tiskovni konferenci v sre do. Tudi on je rekel, da se A-merika ne bo ustrašila pred nobenim korakom, ki je potreben za varstvo svetovnega miru, torej tudi ne pred vporabo sile.
(Kennedyeva izjava je padla med sledeče druge dogodke; Nehru je rekel, da v Kongo ne sme nobena velesila, da bi tam ustvarjala svoje postojanke,
kar je Kennedy prav posebno povdaril. Nehru je dodal, da jo poslal indijske čete v Kongo. ako bo to v interesu ZN.
Kennedy je dalje poslal NATO posebno poslanico, ki v njej ponovno obvezuje Ameriko, da bo branila vse interese te organizacije, pri čemer računa, da bodo tudi one storile svojo dolžnost. Državni tajnik Rusk se je pa proti pričakovanju odločil, da gre osebno na napovedano SEATO sejo v jugovzhodno Azijo. Iz Sudana prihaja vest, da ta dežela ni pri volji, da bi služila za most, po katerem bi komunisti dobavljali svojemu sopotniku Gi-zengi orožje, municijo in hrano.
Hruščev se je znašel čez noč pred novim mednarodnim položajem. Amerika je posta la odločnejša, akoravno rabi v hladni vojni zmernejše besede. Kennedy ne da na lepe besede, se tudi ne da hitro potolažiti. Ako bi Hruščev hote podpirati svoje sopotnike v Kongu, kako naj to napravi? Z ladjami jim ne more ničesar dobavljati, ker kongoška pristanišča niso v rokah njegovih
prijateljev. Po suhem gre pot samo preko Sudana, ki bolj sovraži Naserja, kot ljubi Moskvo in ne bo hotel dovoliti večjih vojaških transportov preko, svojega ozemlja. Do-3ave z letali so za komuniste vegane; vsa letališča, kjer bi ah ko pristala rdeča letala, se dajo v par urah razbiti tudi z zastaTelimi bombami in zastarelimi letali, torej z orožjem, ki ga Amerika navadno kar poklanja svojim zaveznikom, ker zanjo niirm tako nobene vrednosti več.
Hruščevu ne bo preostalo drugega, kot da trobi k umiku. Seveda se bo umikal pod meglo poostrene propagande in divjih groženj. Te seveda ne bodo mogle odtehtati ameriške pomoči Kongu v hrani in ostalih življenskih potrebščinah in ne ugleda ameriškega dolarja. V Kongu namreč spoštujejo vsi, navadni ljudje in politični ter plemenski poglavarji, ameriški dolar in ne ruskega rublja. Dolar je najbrže napravil zunanji politiki v Kongu že do sedaj marsikatero uslugo, ki bomo zanjo zvedeli šele v prihodnjosti.
Avstrija ima poleg vladne tudi politično krizo
DUNAJ, Avstr. — Kot je znano, vlada v Avstriji koalicija krščanskih demokratov in socialistov. Obe stranki sta enako močni, zato je vladanje zmeraj zelo težavno. Da bi bilo olajšano, sta obe stranki postavili koalicijski od'bor.” V njem se dela avstrijska politika; la odbor odloča, kakšni zakoni naj pridejo pred parlament in kakšno politiko naj vodi vlada. Je torej dejanska vlada; formalna vlada in parlament samo izvršujeta oklepe koalicijskega odbora.
S tem ni zadovoljno mnogo poslancev, posebno med krščanskimi demokrati. Bodoči ministrski predsednik dr. Gorbah je zato v svojem prvem govoru pred svojo stranko napovedal, da je treba spremeniti način vladanja in dati parlamentu več besede. Obenem se je izjavil za koalicijo s socijalnimi demokrati Avstrijska politična javnost z za. nimanjem pričakuje poročila, v čem naj dolbi parlament vec besede. Bojijo se, da bo mnogo go. vorjenja in da bo končno vse ostalo pri starem.
------o------
Iz Clevelanda in okolice
Iz bolnišnice—
Iz Polyclinic bolnišnice se je vrnila Mrs. Olga Benčič, 16116 Grovewood Ave. Zahvaljuje se za obiske, darila in pozdrave.
Pozdravi iz Floride—
Jennie in John Pretnar iz Eu-clida pošiljata svojim znancem pozdrave iz Coronado Beach, Fla., kjer sta na počitnicah s prijateljico Agnes Makarovis, ki je preje živela v Rocky River, Ohio.
Žalostno sporočilo—
Mrs. Mici Avsec s 306 E. 226 St., je dobila sporočilo, da ji je umrl v Ljubljani brat Josip Lavrič, višji komercialist Nar. banke v pokoju. Zapustil je ženo Fanči in brata Tomaža (v Clevelandu) ter Janeza (v Sloveniji).
Tajnica odsotna—
Ker bo tajnica Društva sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ do 1. marca odsotna, naj se članstvo obrača v slučaju bolezni ali drugih potreb na predsednico Marjanco Kuhar na 1123 Addison Rd., EN 1-4136 ali pa na Frances Macerol na 1150 E. 61 St., EX 1-4126.
Pošta zaprta—
Jutri, ko praznujemo Wash-ingtonov rojstni dan, bodo pošte zaprte in pošte ne bodo dostavljali na dom.
V bolnišnici—	^
Joseph Kenik, l£)31 E. 78 St., se zdravi v St. Vincent Charity bolnišnici. Obiski so dovoljeni.
Louis Simončič s 5590 Dunham Ave. je v St. Vincent Charity bolnišnici. Obiski so dovoljeni. *— Obema bolnikoma želimo skorajšnjega zdravja!
Kdo bo poslanik v Švici?
WASHINGTON, D. C. Predsednik Kennedy je namenil mesto poslanika v Švici svojemu osebnemu in družinskemu prijatelju Smithu. Smith je bil že v diplomatski službi, je namreč republikanec in zato ga je Eisenhower poslal na Kubo k diktatorju Batisti. Smith je zagovarjal z Batisto, ki je bil z njim prijatelj. Batista ije odlete Smith pa moral zapustiti svoje mesto. Kennedy bi ga sedaj rad poslal v Švico, toda naletel je na ovire.
Ameriška javnost ni zadovolj. na s tem imenovanjem, zadovolj. na pa ni tudi Švica. Švica ni
Zadnje vesti
WASHINGTON. D C. — Predlog predsednika Kennedya za zvezno pomoč šolam v višini 5.7 bilijona tekem prihodnjih petih let je naletel v Kongresu na močan odpor ne samo pri republikancih, ampak tudi pri delu demokratov.
WASHINGTON, D.C. — Tekom včerajšnjega razgovora predsednika Kennedya s predsednikom kanadske vlade jc Kennedy sprejel povabilo v Kanado, kjer bo govoril na skupni seji obeh domov zveznega parlamenta tekom seda-ujega n j e g ovega zasedanja. Sestanek je pokazal na obeh straneh dobro voljo za tesno sodci ovanje in medsebojno pomoč. Diefcnbaker je po razgovoru s Kennedyem izjavil v kanadskem parlamentu, da jc ameriški predsednik predan stvari ohranitve miru in svobode, ciljema, za katera se bori enako vneto tudi Kanada.
namreč samo nevtralna država, zastopa tudi ameriške interese na Kubi. Ako bi bil v Švici Smith za ameriškega poslanika, bi s tem ne bil zadovoljen Castro in nagajal švicarskim in ameriškim interesom. Švicarska vlada ni dala do sedaj pristanka na imenovanje Smitha za poslanika. V senatu tudi godrnjajo nad Smithom, toda obe stranki sta v zadregi; demokrat-je neradi kritizirajo Kennedya, republikanci se pa ne morejo znašati nad Smithom, ker je njihov pristaš. Vsi so radovedni, kako se bo Kennedy izmazal iz te zagate.
/1-/VIJE MI «Fl%l—M O/V* r
6117 St. Clair A ve. — H End ergo n 1-0628 — Cleveland I, Ohie
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July PdbUehcr: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA i
Za Zedinjene države:
912.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za S mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.&0 za 8 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
SUBSCRIPTION RATESi
Pnited States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 8 months Friday edition $3.00 for one year
83
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 36'
Tues., Feb. 21, 1961
Stanje naše plačilne bilance
Vsako gospodarstvo, tudi ameriško, se počuti najbolje, ako odteče v tujino največ toliko blaga in denarja, kolikor ga priteče domov. Če ga več priteče kot odteče, pravimo da imamo aktivno plačilno bilanco, če ga več odteče, kot priteče, govorimo o primanjkljaju v plačilni bilanci.
Ravno to se godi v Ameriki že od 1. 1950. Od takrat smo imeli do 1. 1957 vsako leto okoli bilijona dolarjev primanjkljaja, ki se pa nikomu ni zdel nevaren. Amerika je bogata in take primanjkljaje lahko prenese. Od 1. 1957 je letini primanjkljaj rastel od leta do leta, dokler ni lani dosegel okroglo 4-5 bilijonov dolarjev. Tega najbrže ne bi bil nihče opazil, ako ne bi bil ta primanjkljaj v plačilni bilanci rodil odliva zlata iz zalog naših rezervnih bank.
Smo namreč še zmeraj zaverovani v zlato in mislimo, da so naši dolarji v zvezi z našimi zlatimi zalogami. To je les samo na papirju, v resnici pa ni. Že pokojni Roosevelt je odredil, da nihče ne more več zamenjati papirnatih dolarjev na zlatnike. Tako je bila zveza med dolarjem in zlatom pretrgana; vrednost dolarja smo od takrat merili in jo merimo še danes po kupni moči dolarja. Moramo reči, da pomanjkanje zveze med zlatom in dolarjem ni vplivalo na dolarsko kupno moč. Bila je stalna pred zadnjo svetovno vojno, po njej je padla za okroglo četrtino in se potem kolikor toliko ustalila. Nočemo s tem trditi, da dolar ne zgublja na kupni moči, toda zguba je počasna in majhna. Čutijo jo samo tisti, ki ne delajo v gospodarstvu ali javni upravi, kot na primer vpokojenci, uradniki s fiksnimi plačami, brezposelni, rentniki, sploh vsi taki, ki si ne morejo zboljšati tedenskih ali mesečnih dohodkov.
Da je spomin na zvezo med zlatom in dolarjev še zmeraj ostal živ, to je zakrivila Rooseveltova odredba, naj bo unča zlata vredna $35.00. Ta cena je lepa, toda nima za nas nobene praktične vrednosti, kajti nobena banka nam ne samo ne more, ampak tudi ne sme menjati papirnatih dolarjev po tej ceni za zlatnike. Ta cena velja samo za kupčijo med našimi federalnimi bankami in tujimi vladami in njihovimi narodnimi bankami. Tega ljudje ne vedo in zato mislijo, da se da dolar še zmeraj meriti z zlatom.
Tuje vlade in njihove banke se pravice, da lahko pri nas kupijo zlato po $35.00 za unčo, zmeraj poslužijo, kadar mislijo, da je zanje boljše, da imajo zlato mesto dolarjev. To se navadno dogaja takrat, kadar v tujini lahko prodajajo zlato po višji ceni, kot je ameriška. Ni pa zmeraj višja cena za zlato v tujini nagib za izvoz zlata po tujih denarnih zavodih. Včasih jim je zlato potrebno za posle v domači državi, včasih za poravnavo računov v tujini itd.
Tako se je torej zgodilo, da je Amerika zgubila zadnja 3-4 leta za okoli 8 bilijonov dolarjev zlata in da so naše zlate zaloge padle tako nizko kot še nikoli po drugi svetovni vojni. To je mnoge zelo prizadelo, zabolelo je pa tudi naše rezervne banke, ki so po zakonu obvezane, da morajo imeti dolarje, ki so v prometu, pokrite z gotovim odstotkom v zlatu. Ta zakonska odredba nima praktično nobenega pomena, kajti kupna moč dolarja se ravna po cenah, ne pa po zlatu, ki ga imamo v bančnih zalogah, vendar se je veselimo, ker mislimo, da tudi zlato podpira ameriški ugled v tujini.
Po vojni so naše zaloge znašale nekaj nad 24 bilijonov dolarjev, danes so padle na okroglo 17 bilijonov dol. in bedo morda nekaj časa še padale. To je razburilo našo javnost, še posebej pa Eisenhowerjevo administracijo, ki je napravila par ne ravno srečnih korakov na valutnem polju, Ken-nedyeva administracija pa je napovedala poseben program, kako naj Amerika prepreči odliv zlata.
Program, ki ga je Kennedy razvil v posebni poslanici na Kongres, vsebuje celo vrsto predlogov, ki zadenejo bistvo vprašanja. Program greši le v tem, da nekaterim korakom /pripisuje več vrednosti, kot jo bodo imeli. Da bodo na primer turisti lahko brez carine uvažali je za $1CO.OO tujega blaga in ne več za $500.00, ne bo dalo posebnega haska, delalo pa sitnosti stotisočem turistov, ki hodijo v tujino. Da naj ameriške banke vpeljejo dvojno obrestno mero, nižjo za domače vloge, višjo pa za tuje, je zgrešeno. Amerika ima lastnega kapitala dosti, ne rabi tujega, bi ga morala celo odbija d, kadar ji škoduje, kot to dela Švica. Da naj vabimo tuje turiste v Ameriko, je prazno upanje: živjenje je pri nas predrago za tuje turisJe, izletne stroške za Ameriko si morejo dovoliti samo bogati ljudje, ti pa ne bodo silili v Ameriko, ki nima loliko kulturnih vrednot in toliko prirodnih lepot kot na primer Evropa.
Na drugi strani administracija ne obeta ravno ostrih mer proti skrivanju dobička ameriških komipanij v tujini. Ameriška podjetja imajo velikokrat toliko denarja, da ne vedo, kam z njim. Skušajo ga naložiti v tujini, kjer jim navadno nosi velike dobičke. Dobičkov ne spravljajo nazaj v Ameriko, pustijo jih raje v tujini, da se tako izognejo nji-
hovi obdavčitvi. Program tudi ne predvideva ničesar, kar hi zavrlo pošiljanje našega kapitala v tujino kot investicije v tuja podjetfja. Naša podjetja so v tem pogledu precej brezobzirna. Ford je na primer ravno v dnevih najhujšega odliva zlata nakazal v Anglijo kar 335 milijonov dol.! Naša podjetja in naše banke bi morale biti tako disciplinirane kot švicarske: tujega kapitala se branijo, ne plačujejo nobenih obresti zanj, še odškodnino zahtevajo za depozite, odbijajo udeležbe tujega kapitala pri švicarskih podjetjih, ovirajo nakup nepremičnin itd. Mislimo, da bi morala pri nas vsaj takrat omejevati odliv domačega kapitala v tujino, kadar je plačilna bilanca pasivna.
Sicer ni nobenega dokaza, da se odliv zlata iz Amerike ne da zaustaviti. Vse kaže, da se bo. Za skrajni slučaj ima naša administracija na razpolago isto sredstvo, ki se ga je posluževala Anglija med vojno: razprodajala je angleške investicije v tujini in z izkupičkom kupovala ameriško orožje. Grenko je bilo to zdravilo za angleško gospodarstvo, toda pomagalo je.
Tujina ima pri nas nekako $20 bilijonov naložb, Amerika ima pa v tujini investiranega nad 60 bilijonov dol. Ako naša dežela proda le 10% svojih naložb v tujini, lahko takoj izravna plačilno bilanco. Do tega seveda ne bo prišlo, ker se bo beganje mednarodnega kapitala verjetno zopet kmalu obrnilo proti Ameriki. Pri vsem tem je res, da nam ni treba razmetavati denarja v tujini s prekomernimi podporami in financiranjem naših vojaških postojank tudi v takih državah, ki bi lahko nekaj prispevale k našim vojaškim stroškom, saj z našimi divizijami na njihovih tleh branimo bolj nje kot sebe.
! BESEDA IZ NARODA I
’++*+++*+++*++++**-M’++++**,|.*****.t.M'******'i,.t***+*.i”|.****'
IftQŽu»po3ten]aku v spominu
Lemont, 111. — Prvi dan nove- so povsod uporabili, največ pa ga leta 1961 je v Benwynu pri je pomagal v kuhinji, kjer se Chicagi umrl m o ž - poštenjak je kuharske umetnosti vneto
poprijel.
Par let kasneje je dobil službo na pošti v Ljutomeru. Vsi so bili veseli, da se je Ludvik vrnil, posebno veselje pa je vladalo nad tem v farovžu. Pomagal je ob slovesnostih in bil je duša vseh verskih organizacij: bil je pri Bralnem društvu in pri Orlu. Med tem časom je služil tudi vojaščino. Kuharica Tonika pa je bila takrat gospodinja na grajski pristavi v Nunski vasi. Tudi od tam je lahko družini Košnikovi lepo pomagala. In kaj se je zgodilo? Ludvik je bila star 23 let, kuharica Tonika pa je imela 43 let. In kar naenkrat sta prišla v Ljutomer kot ženin in nevesta, poročila sta se leta 1906. Ljudje so šepetali: Ne bo dobro! Prevelika razlika v starosti. Navadno je to res narobe; tukaj pa ni bilo. Redko kje je bila v zakonu taka ljubezen in taka obzirnost kot med Ludvikom in Toniko.
Kmalu nato in sicer leta 1910 sta Ludvik in Tonika odpotovala v Ameriko. Najprej sta se naselila v St. Louis, Mo. Tonika je takoj dobila zaposlitev kot spretna kuharica. Mož pa je bil nekaj časa brezposeln. Ne dolgo potem sta se preselila v Chicago, kjer je dobil Ludvik zaposlitev pri Sears & Roebuck Co. In tu je zvesto opravljal svojo službo nad 30 let, do svoje upokojitve. V Chicagi se je takoj pridružil slovenski fari sv. Štefana in je bil cerkveni odbornik še pri g. Sojarju, potem pri p. Kazimirju, nato pri p. An-zelmu — dolga leta. Bil je predsednik društva Presvetega Imena za može. Kot svetla zvezda je bil med možmi. Štirikrat na leto so takrat prirejali v Chicagi po skupnem sv. obhajilu društveni zajtrk. Vsakokrat je govoril predsednik Ludvik Koš-nik. Kar očaral je vse moške in fante. Imel je krasen nastop; g o v oril je glasno, jasno in stvarno. Teklo mu je kot voda po žlebu. Kot govornika so ga uporabljali pri vsaki slovesni priliki in vedno je zadel pravo misel. Prekrasno je pozdravil leta 1926 škofa Jegliča, ko je prišel v Chicago na evharistični kongres. Ljudje onega govora še danes ne morejo pozabiti. Leta 1935 je pozdravil škofa Rožmana, ko je prišel prvič v Ameriko. Pokojni p. Hugo je našega
Mr. Ludvik Košnik. Bil sem nad en mesec zdoma in nisem mogel prej dobiti potrebnih podatkov za skromno posmrtnico dragemu prijatelju,
Pokojni Ludvik Košnik je bil list z “Zelenega Štajerja”, zato je bil tudi vedno korajžen, vesel. “Na Štajerskem hrib vsak lepo zeleni in vinska trtica bogato rodi; in vsi ga tam Židane volje pij o in zraven si pesmi pojo!” Če to narodno pesem razumemo v pravih mejah, potem je popolna fotografija pokojnega Ludvika.
Rojen je bil prav pod vinsko trto in sicer v znani Nunski grabi v župniji Ljutomer, ali kot domači ljudje pravijo: Lotmerk.
Rojstna vas se imenuje zato Nunska graba, ker so tam imele neke graške redovnice-nune svoje samostanske vinograde. V Nunski grabi je imela svoje vinograde tudi radgonska pleme-nitaška rodbina Scheitt. In pri tem posestniku radgonske graščine so bili Košnikovi starši za viničarje. Viničarija je stala sredi vinogradov in je torej Ludvik bil res rojen pod vinsko trto. Rojen je bil 9. julija 1883.
Imel je izredno dobre in globoko verne starše, kar se je sinu poznalo vse življenje. V družini je bilo 13 otrok in naš Ludvik je bil trinajsti. V viničariji ni bilo lahko vzgojiti te otroke; pa Bog jih je dal in je tudi zanje poskrbel. Fantiček Ludvik je hodil v šolo v Ljutomer, vsak dan 4 kilometre. Farnim duhovnikom se je prijeten in fleten fantiček takoj prikupil. G. dekan Jurkovič, poznejši ptujski prošt, kaplana Ozmec in Lovrec so Ludvika večkrat pripeljali v v župnišče, kjer se je prijazni Ludvik še posebej prikupil dobri dekanovi kuharici Toniki.
Fantičku je vedno postregla in mu je naložila cekar, da je nesel tudi domov za brate in sestre. Nekoč mu je dala kar poln koš vseh dobrot, da je fant kar zdihoval pod težo, ko je nesel vse skupaj v Nunsko vas.
V farovžu so spretnega in prijaznega fanta kmalu uporabljali za razna dela. Posebno je bil spreten, da je stregel pri mizi, kadar so prišli v župnišče kaki izredni gostje. Gostje so ra tudi obdarovali, kar je bila velika pomoč dobri materi pri tako številni družini.
Ko je bil Ludvik star 16 let, Ludvika uporabil pri krajevnih je šel v Maribor in sicer k Iran- j katoliških shodih. Na mnogih čiškanom, kjer so takrat bili krajih je imel načelne, versko
pričanja.
Bil je velik prijatelj Lemonta in med ustanovitelji Ameriških Brezij. Ob vsaki priliki je pomagal pri Mariji Pomagaj prav do zadnjega. Bil je duhovni oče nekaterim našim novomašni-kom. Frančiškanski red mu je dal za zasluge svoje uradno po-sinovljenje leta 1937.
V Lemon tu na romanju leta 1927 sem jaz Ludvika spoznal in njegovo dobro pokojno ženo Toniko, s katero sta srečno živelo v zakonu 32 let. Septembra 1938 je Tonika umrla. Bolni ji je stregla samska dekle Jennie Slabe, ki je bila tudi pri smrti dobre Tonike. Ludvik je bil silno potrt in zelo osamljen. Po dobrem letu je le napisal pismo, v katerem je Slabetovo Johan-co povabil na pameten razgovor. In oba sta bila prepričana: “Človeku ni dobro samemu biti!” Decembra 1939 je bila poroka, za Jennie prvič, za Ludvika drugič.
Slabetova Jennie je bila rojena v Hotedršici pri Logatcu leto pozneje kot Ludvik Košnik. Prišla je zelo mlada v to deželo in je bila v Chicagi pri Sv. Štefanu znana osebnost. Pa tudi drugod so jo poznali. V svoji mladosti je bila gospodinja znanega našega Monsignora g. Buha na Towerju, Minn. Gospodu je pomagala tiskati in razpošiljati list Amerikanski Slovenec, ki je zdaj Glasilo KSKJ.
Tudi ta zakon je bil srečen in so leta potekala v ljubezni in vzajemnosti. Kmalu po poroki sta si kupila lepo hišo v Ber-wynu pri Chicagi, kjer je Ludvik tudi umrl. Leta 1957 sta bila oba v domovini in sta si o-gledala vso Slovenijo. Ludvik je o tem z največjim veseljem pripovedoval. Imel je namen, da bi še enkrat obiskal rojstno domovino, pa ga je prijela bolezen. Enajst mesecep je bil popolnoma mrtvouden; ni se mogel ganiti, hi mogel več govoriti. Bog pa mu je povrnil ljubezen in skrb do svoje prve žene, ki je v bolezni tako ljubeznivo stala ob strani. Ljubezen res vse premore. Dobra, pametna žena je res božji dar.
Pokopan je bil pokojni Ludvik iz slovenske cerkve sv. Štefana v Chicagi.
Dobri, pošteni Ludvik:	Naj
Tvoje truplo mirno počiva, Tvoja očiščena duša pa naj večni raj uživa!	>
P. Odilo, O.F.M.
Kulturni d®g@dki in pripombe
ravno sredi dela za zidavo Marijine cerkve, sedaj bazilike Matere Milosti. Pridnega fanta
navdušene govore, da se je vse čudilo, od kod jemlje. Jemal je! iz svoje globine verskega pre-
Milwaukee, Wis. — Igralci in igralke društva Triglav pripravljajo v režiji Lojzeta Galiča veselo igro s petjem “SVOJE-GLAVČEK,” v naslovni vlogi Dolores Ivanchich. V vlogi njenega očeta gostilničarja Potokarja bo nastopil Rudi Kotar, hlapca Jožeta bo igral Bamoič Ivan, deklo Čilo bo podala Ri-fclj Zofka, postavnega gorskega vodn'ka bo igral Janez Kotar in turista iz Zagreba Izaka Kohna bo predstavil občinstvu Kralj Dimitrij. Vse pevske točke bo spremljal na klavirju pevovodja Ernest Majhenič. Ta veseloigra, petna zabavnih im veselih prizorov bo podana na odru dvorane sv. Janeza prvo nede.ijo po Veliki noči, 9. aprila, ob 3:30 uri popoldne. Po predstavi bo pri-jateljska zabava s plesom in večerjo. Dragi rojaki in rojakinje-rezervirajte nedeljo 9. aprila za
veseloigro “SVOJEGLAVČEK.” *
Izvrstna pevka cerkvenega zbora sv. Janeza in žena pevovodje Ernesta Majheniča ga. Herta se je pretekli teden v bolnici sv. Luke podvrgla neprijetni operaciji, ki je prav dobro uspela. Bolnici ge. Herti želimo čimprejšnjega okrevanja in vse dobro. — Gospa Apolonija je pretekli teden povila im podarila svojemu možu Janezu Limo-niju čvrstega sinčka. Roabini
Limoni naše prijateljske častit-
ke itn vse najboljše!
*
.Ljubljanska drama je letošnjo sezono radi prenovitve in razširjenja notranjosti gledališča, začela sezono z veliko zakasnitvijo. Kot prva predstava je bila Shakespearjevo delo “Sen kresne noči” v režiji dr. B. Krefta, ki pa sodeč po kritiki ni bila preveč uspešna. Druga predstava je bila premiera nove slovenske drame pisatelja Dominika Smoleta “Antigona,” ki se samo po osnovnem in idejnem motivu naslanja na Sofoklejevo delo z istim imenom. Smole je ustvaril svojo “Antigono” kot povsem, sodobno in moderno delo. Po sodbi kritike spada Smoletova Antigona med najboljša dela v novejši slovenski dramatiki.
Ljubljanska opera je uprizorila odlično domače1 operno delo skladatelja Kozine “EKVINOKCIJ” v režiji Hinka Leskovška in dirigenta Dimitrija Žebreta. V glavnih vlogah so nastopili najboljši pevci ljubljanske opere z vso ljubeznijo in odgovornostjo do tega dela in je sodeč po kritiki to muzikalno delo eno najboljših slovenskih opernih u-stvaritev.
m
V Mariboru na komornem odru so igrali nekako tragikomedijo avtorja Milana Tutora “Odprto nebo” v režiji Kislingerja. V Celju pa ima drama na sporedu amerikamsko komedijo pisatelja Leslieja Stevensa “Zakonski vrtiljak” in je doživela pri celjskem občinstvu ogromen uspeh.
*
Ker ravno te dni tudi v Miller gledališču igrajo to komedijo, oz. predavanje o monogamiji “Zakonski vrtiljak” isem si jo ogledal in bil zelo zadovoljen. V tej Leslie Stevensovi komediji “The Marriage-go?round” je nastopila filmska igralka Gloria Grahame, ki je odigrala svojo vlogo ljubeče žene res odlično. Tudi ostali igralci Rene Paul, Sidney Brese in Mary Schager so navdušili prisotno občinstvo.
*
Pretekli četrtek je v Orient gledališču gostovalo “Amerikan-sko baletno gledališče iz New Yorka, ki se je ravnokar vrnilo iz turneje po Evropi, kjer so plesalci in plesalke v revolucionarni in moderni koreografiji pripravili evropski publiki veliko presenečenje in dosegli ogromen uspeh. Tudi v Rusiji, kjer je že od pamtiveka klasični balet na vrhuncu, — je ameriški balet'z novim, modernim baletnim raz-življanjem in ustvarjanjem doživel sijajen (uspeh. Prima balerina Maria Tallohief je s svojim klasičnimi plesi osvojila rusko občinstvo in jo smatrajo danes za vodilno in najboljšo plesalko na svetu. Na žalost, radi nenadne bolezni ni nastopila v Milwaukee, Na njeno mesto 4e vskočila balerina Toni Lander z velikim uspehom. To baletno gledališče je dalo 5 velikih baletnih točk, od klasičnih plesov pa do modernega jazza, kjer so s plesi polnimi ritma, tempa-rementa in lepote v polnem gledališču dosegli velik aplavz, če pripomnim, da vsi ti plesalci in plesalke morajo imeti poleg lepe postave in nežnosti tudi zdravo telo, muzikalna ušesa, igralski dar (nema igra) ter morajo tudi obvladati vso tehnično stran akrobata, resnično, za njih velja:
Zdrav duh v zdravem telesu!
*
Na zadnjem simfoničnem koncertu godbenikov iz Chicaga je pod vodstvom dirigenta Walteta Hendla kot gost nastopil mladi in talentirani violist Aaron Rosand, ki je odigral odlično II. Čajkovskega koncerto za violino D Major. Njegova violina je ena najboljših na svetu “Guar-nerius del Gesu,” še bolje poznana kot ex-Kochan,ski, in je stala 100.000 dolarjev.
*
Predzadnjo nedeljo je na TV bil odličen prenos. NBC opere
“Fidelio” od L. Bethowna z izvršilnimi pevci in pevkami. Režija prav dobra in orkestra iz New Yorka Leonard Berenstein vodil na TV mladinski koncert in predavanje o amerikanskem velikem skladatelju A. Coplan-du. V polni Carnegie dvorani je mladina navdušeno pozdravila dirigenta in skladatelja Coplan-da.
♦
V	petek in soboto, 3. in 4. marca, bo v Pabst gledališču Florentinska operna družba uprizorila melodiijozno G. Donizettijevo opero “Lucia di Lammer-moor” s pevci iz New Yorka.
L. G.
------o------
Driižašmi veser Slivenske šole lepe uspel
Cleveland, O. — Preko 609 ljudi je do zadnjega prostora v nedeljo popoldne zasedlo okrašene mize v avditoriju pri Sv. Vidu in s svojo prisotnostjo pokazalo, da razumejo pomen in cenijo delo slovenskih šol v Ameriki.
Odziv med slo venskim ljudstvom v Clevelandu na šolske prireditve je vedno lepši, večji in tudi gmotno zadovoljiv. Slovenske šole v Clevelandu so ameriškim Slovencem v pravi ponos. Ponovno zadnje čase prihajajo na prireditve slovenskih šol zastopniki drugih narodnosti, da bi si ogledali delovanje slovenskih šol in (jih v uspehih poskušali posnemati. Mnogi, dokler niso videli prireditev slovenskih šol, niso verjeli, da se da v Ameriki toliko napraviti med mladino v narodnostnem oziru. Brez sodelovanja slovenskega ljudstva bi Slovenska šola takih u-spehov ne mogla pokazati.
S svojim obiskom so počastili nedeljsko prireditev tudi mnogi javni delavci, mel drugimi msgr. Baznik, predsednik mestnega sodišča sodnik August Pryatel, mestni svetnik John Kovačič in njegov brat Edward. Program je uspešno vodil ing. Gorenšek, ki je tudi sam pel. šolski zbor pod vodstvom g. Franceta Zupana je razgibal srca staršev. Talna telovadba mladih fantov je pokazala, da zdrav duh v zdravem telesu ljudem še vedno vlije svežih užitkov, posebno kadar mora vodja skupine najmlajšemu telovadcu pomagati preko vsake ovire. Simbolično je ta fant lepo pokazal, da z dobro voljo lahko doseže uspehe svojih večjih in močnejših sovrstnikov.
Lepo in dovršeno je pel pevski zbor “DOM.” Utihnila pa je dvorana, ko je najmlajša Mela-herjeva deklica zapela par slovenskih pesmic, v katere je izlila iskrenost in malo da ne, rudi vse svoje otroške moči. Veliko je bilo veselih omizij in kmalu so ljudje sami postali pevci in brez prigovarjanja povzdignili svoje glasove.
Potek celega družabnega večera je pokazal, da ima Slovenska šola veliko število požrtvovalnih prijateljev. Pokazal pa je tudi, da lepo število slovenske, ga naroda v Clevelandu čuva slovenske šole kot svojo lastnino in jo v njenih naporih in stremljenjih tudi podpira.	M. S.
Revice iz E!y
Ely, Minn. — Prisrčne pozdrave iz Minnesote. V Ely imamo žc drugi teden pravo spomladansko vreme, snega imamo premalo, le kakih 6 palcev. V mesecu januarju je bilo par tednov izredno mrzlo, do 35 stopinj pod n;člo.
V	Ely je umrl Frank Koščak, star 80 let. Iz starega kraja je prišel leta 1900. Zapušča tri sinove, Josepha in Franka, ml. v Ely in Antona v Silver Bay ter hčerko Mrs. Francis Turk v Pa-na, 111. brata Malha v Sheboygan, Wis., veliko vnukov in pravnukov.
Joseph Peshel. -------o------
VSAJ TRI DN! PREJ predno se preselite, nam pošljite vaš
NOVI in STARI NASLOV
Ameriška Domovina
ArflALEJR I Gf% IU—HO /Vt E
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER

V*
Število brezposelnih doseglo rekordno višino
V januarju je število brezposelnih v Kanadi poraslo za 165,-CDO in doseglo skupno 693,000, 10.8 odstotkov celotne delovne sile dežele.
OTTAWA. — Brezposelnost v Kanadi je dosegla višino, kot jo dežela v letih po drugi svetovni Vojrii še ni poznala. Samo v me-sec,u januarju Ije* število brezpo-SBlnih naraslo za 165,000 na skuipno 693,000.
Opozicijske stranke v parlamentu 'so predložile posebno debato o brezposelnosti češ, da je ta izredne važnosti za deželo.
Predsednik je predlog zavrnil ctS’ da je za debato o tem vpra-»anju dovolj časa v otoviru dolo-
čenega dnevnega reda.
Na tolikšen porast števila brez. pcselnih je delno vplivalo vreme. Izreden mraz je popolnoma zaustavil delo na prostem v gradbeni industriji. Poznavalci delovnega trga trdijo, da je večje število prijavljenih pri uradu za brezposelnost, ne zato, ker bi v resnici iskali zaposlitev, temveč za to, da dobivajo brezposelno podporo. To vellja pred vsem za starejše ljudi, ki se pripravljajo na pokoj, in za žene.
Od Severa ne smemo pričakovati preveč prena-
n	glo!
■Namestnik ministra za sever-
fte predele Robertson je svaril anadsko javnost, naj ne priča-uJe, da bodo severne pokrajine v llelkaj letih mogle bistveno do-Ponašati ik gospodarstvu dežele.
Življenje v teh pokrajinah je rdo bi znosno le za res zdrave in cdporne ljudi. Kljub vsemu se K ire|ba potruditi, če hočemo od-,rbi rudno bogastvo in spoznati 1 ru:ge možnosti, ki jih severne Pokrajine nudijo.
Posebno skrb je treba posveti-K vzgoji in zdravstvu domačinov, skimov in Indijancev. Ti so eb pokrajin vajeni in tamkaj-®nle podnebje z vsemi trdotami obio prenašajo. Treba jim je Pomagati do take stopnje vzgoje, o3 'bodo sposobni sami prevzeti vodstvo v severnih predelih de-/Q e> Za kar so po naravi sposob-nejši od južnijakov.
Robertson je povedal, da kljub vsem naporom še vedno okoli 45 ° Motkov eskimskih otrok šol-n 6 S*:aros^ nima nobene mož-mi niti osnovnega šolanja.
Pearson napoveduje vojno med Kitajsko in Sovjeti jo
HAMIDTON, Ont. — Predsed-nik liberalne stranke Pearson je na tiskovni 'konferenci napovedal vojno 'med Kitajsko in Sovjetsko zvezo. Kitajska po njegovem ne more prerediti svojega prebivalstva in bo zato skušala razširiti s vej e ozemlje na račun Sovjetske zveze. Do tega seveda ne bo prišlo takoj, ampak šele tedaj, ko se bo Kitajska čutila dovolj močno.
Napoved vodnika opozicije iz-gleda na videz kar utemeljena, dejansko pa na njej ni dosti resnice. Ne smemo pozabiti, da je Sibirija mrzla dežela, katere podnebje Kitajci stalno le skrajno težko prenašajo. Zato Kitajci v preteklosti niso nikdar silili proti severu in severozahodu, ampak proti jugu in (jugovzhodu. Tam je sedaj preko 15 milijonov kitajskih izselj encev.
p.	^	“------
mančna poročila bodo morale objaviti
I1AWA. — Pravosodni mi-18ter Fulton je stavil v parla-v entu 'Predlog, da naj vse podru-,n!CS tujih podjetij v Kanadi in e avske unije, ki imajo svoje • ayne urade izven dežele, ob-aV Jaj° redno svoja finančna . fn0cila iu vse druge važne po-Qa*= o svdjem delu.
Po Predioga je omogočili in (,r^bG8iti prehod teh podjetij in ganizacij v kanadsko lastništvo 1 Vsaj vodstvo.
SLOVENSKI ZDRAVNIK
Dočakal je 110 let
CALABOGIE, Ont. — Spencer Churc/h bi bil junija letos dopolnil 111 let, da ni pretekli petek v spanju umrl. Večji del svojega življenja je trdo delal in se ohranil zdravega in bistrega do zadnjega.
Ko je lani praznoval rojstni dan, ga je obiskalo preko 500 gostov, med njimi 164 njegovih neposrednih potomcev.
Sem in tja je pokadil kako cigaro, alkoholnih pijač pa se je vzdrževal. Rad se je tudi pohvalil, da vse svoje življenje ni bil nikdar v bolnišnici, razen v kolikor je šel tja koga obiskat.
DR. SREČKO PREGELJ
ORDINIRA
394 Bloor Street West, Suite 7, Toronto H	Tel.: WA 1-7120
ČE SE SELITE
spolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni Potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo vakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
AMERIŠKA DOMOVINA St. Clair Ave.	Cleveland 3, Ohio
Moj stari naslov;
Moj novi naslov: .....................
moje ime.- ......;....................
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
Lutke ali samokresi
Na 'zborovanju otroških psihologov v Budimpešti je dejala dr. Ana Moester, da se bodo sedanji otroci razvili v boljše ljudi, če se bodo tudi dečki igrali z lut-1 kami namesto s samokresi." “Povsem napačno ije mnenje,” je re. kla, “da se dečki ne bi smeli igrati z lutkami in s punčkami iz cunj ali iz plastičnih snovi. Za dečka je dobro, da v sebi razvije sposobnost za nežna čustva in da se navadi varovati bitje ali igračko take podobe, ki si samo ne more pomagati.”
Hkrati pa pravi zdravnica, da vse vojaške igračke vplivajo na dečke negativno. “Odrasli iščejo uteho za vsakdanje težave v tobaku in pijači,” je rekla. “Na podoben način lahko tudi dečki usmerjajo svoja neizživeta čustva, če na primer v igri uprizorijo dvoboj med topniškima enotama.” Po njenem mnenju deluje na dečke škodljivo predvsem tako imenovano individualno orožje, na primer samokresi, puške, samlje in podobne reči. Takole svetuje: “Otrokom je treba kupovati igračke, pri katerih kaj oblikujejo, ustvarjajo, ne pa tistih, ki jih lahko le gledajo. Najbolj koristne so igračke, pri katerih se jasno vidi, čemu so namenjene in kako je treba delati določeno reč, pa seveda tiste, ki v otroku stopnjujejo družabnost in poglabljajo zavest, da je kot posameznik del skupnosti.”
—.—o--------
Nedeljske predstave
TORONTO, Ont. — Glavni! pokrajinski pravdnik je predložil v ontarijski zakonodaji pretekli teden spremembo v zakonu o praznovanju Gospodovega dne, na temelju katere bodo dovoljene v mestih in občinah, ki so se potom glasovanja odločile za to, gledališke in filmske predstave.
Manning se ne bo potegoval za vodstvo dežele
Vodniki Social Credit stranke so upali, da se bo predsednik pokrajinske vlade Alberte Manning morda le odločil in stopil na čelo stranke. Ta je sedaj povedal jasno, da na to sploh ne misli.
Manning je na čelu pokrajinske vlade Alberte že 25 let, na čelo zvezne vlade bi bil pripravljen stopiti le, če bi ga kanadski volivci k temu. pozvali, to se pravi, da bi ga izvolili, ne da bi se on sam to posebno gnal. Na kaj takega seveda nihče ne sme računati.
Pijan voznik ne bo smel voziti avtomobila do smrti
LONDON, Ont. — Policija je prijela 38 let starega Henry a Smitha, ko ga je našla pijanega v avtomobilu. Na sodniji so ugotovili, da je bil že 1. 1958 kaznovan s prepovedjo vožn(je avtomobila do smrti. Sodnik mu je ponovno naložil isto kazen.
Radar za napoved vremena dobijo
TORONTO, Ont, — Posebne radarje za napovedi vremena, bodo v bližnji bodočnosti dobili poleg Toronta tudi Halifax, Winnipeg in Edmonton.
S pomočjo novega radarja bo mogoče napovedati za razne predele dež ali sneg z veliko večjo gotovostjo.
4 NOVE PLOŠČE
priljubljenih slovenskih pesmi in melodij
SL 11 — Na mostu
Pozno v noč
(Kvintet Avsenik) SL 12 — Pozimi pa rožice ne cveto Kako bom ljubila Tam kjer pisana so polja Dekle na vrtu zelenem sedi Pod rožnato planino Vse rožice rumene
(Moški in ženski zbor) SL 13 — Nageljni rdeči
Tam na vrtni gredi (Kvintet Zadovoljni Kranjci) SL 14 — O mraku
Na tujih tleh Popotnikova pesem Lastovki v slovo (Solisti, zbor in orkester)
Na zalogi so še plošče: SL 2-—Mladinske pesmi; SL 3 — Svet’ Angel Gospodov (nabožna); SL 4 — Marjanca; SL 5 — Bratci veseli vsi; SL 6 — Tam kjer murke cveto; SL 7 — Moj rodni dom; SL 8 — Gor čez jezero; SL 9 — Hišca ob cest stoji; SL 10 — V dolinci prijetni.
Vse plošče so 45 RPM. Cena posamezni plošči je $1.25 (poštnina je vračunana). Plošče naročite pri;
SL6VEM BEG9I0S
P. O. BOX 8184
CHICAGO 80, ILLINOIS. U.S.A.
Kanada edina v pogledu podpore Združenim narodom
OTTAWA. — Ko je predsednik vlade Diefenibaker pretekli teden v imenu Kanade podprl Združene narode in obsodil sovjetski poskus njihovega razbitja, je njegovo izjavo odobrila tudi opozicija. Difenbaker je izrazil tudi popolno zaupanje v glavnega tajnika Združenih narodov Hamimarskjoelda, ki ga Sovjeti-ja ostro napada in zahteva njegov odstop.
Cas ledenih gora
Letalska patruljna služba nadzoruje ledene gmote, ki plavajo tudi po več let.
Zadnje dni februarja se začne znaki na posebni valovni dol-
Kongo naj pride pod skrbništvo Združenih narodov
OTTAWA. — V vladnih krogih so mnenja, da bi bilo najboljše, če bi Kongo prišel pod skrbništvo Združenih narodov, dokler ne doseže sposobnosti za lastno upravo in neodvisnost.
Zavedajo se, da je skrbništvo nepriljubljen pojem med nekda-nljimi kolonialnimi ljudstvi, zato skušajo dobiti zanj novo ime, ki bi bilo bolj sprejemljivo.
Montreal bi rad gradil
podzemno železnico
MONTREAL, Que. — Mestna uprava razmišlja že dalj časa o gradnji podzemne železnice. Načrti so do neke mere gotovi, vprašanje je le, kje dobiti finančna sredstva.
Podzemna železnica 'bo predvidoma v zamišljenem obsegu stala okoli 400 milijonov dolarjev. Mesto upa, da bo dobilo nekaj pomoči od zvezne vlade.
V Clevelandu so plošče naprodaj tudi pri “Familiji” (nasproti šent-vidske šole); v Torontu, Canada, pa pri tvrdki “Comet”.
Za dobro voljo
MOŽ BO VEDEL “Kako se pri vas sveti parket!” 'se je čudila na obisku pri prijateljici. “Saj se vidim v njem kot v zrcalu. Kako vam to uspeva? Bi mi izdali skrivnost?”
“žal vam. ne morem ustreči. To je skrivnost mojega moža.”
MATERINO IN OČETOVO VPRAŠANJE
Hči je pogrinjala mizo, pa se ji je zgodila nesreča. Stopila je v kuhinjo k materi in očetu: “Vino sem razlila po prtu!” Mati: “Po katerem prtu?”
Oče: “Katero vino?”
DIH PO POMLADI —■ V bližini Eijfelotiega stolpu v Parizu je tudi tole Jezerce, katerega bregovi kažejo, \da spomlad ni več daleč..<
na Atlantiku sezona ledenih gora. Traja približno šest mesecev. Plavajoče gore večnega ledu in snega — nekatere tehtajo do 30 milijonov ton — prečkajo plovne smeri čez Atlantik. O-seminštirideset let je že minilo od katastrofe “Titanica”, ledena gora pa je od tistih dni še v naš čas pojem strahu. Pred letom dni se je na podoben način potopila danska ladja “Hans Hedtoft”.
Proti koncu arktičnega poletja se trgajo od groenlandskih ledenikov velike gmote, ki jih tokovi nesejo proti jugu. Pravijo, da plava po morju do 1500 ledenih gora, ki so skorajda nevidne, saj je nad morsko gladino le dobra osmina njihove gmote, razen tega pa venomer visi gosta megla nad “velikimi pragovi” severno od Zalivskega toka.
Radar lahko odkrije velike ledene gore, proti majhnim, ki so prav tako nevarne, pa je brez moči. Gibanje ledenih gora še vedno ni raziskano. Zaman so ljudje skušali izračunati, koliko časa mine, preden morski tokovi prinesejo ledene gmote do 49. vzporednika. Oceanografi so jih zaznamovali z barvami, vendar so se tajale hkrati z vodo ali pa jih je pokril sneg. Potem so montirali' na ledene gore radijske oddajnike, ki pa so kmalu utihnili, ker so se verjetno potopili v oceanu. Največje ledene gore so uporabili A-meričani in Rusi kot letališča.
Menijo, da potuje ledena gora vsaj po dve leti. V prvi zimi plava nekje na področju Groen-landije, v drugi blizu Baffino-ve zemlje ali ob severnih obalah Labradorja, šele tretjo pomlad pa jo tokovi zanesejo na področje, koder plovejo čezoceanske ladje. Vendar je to le ugibanje. Zaledenela površina oceana, ki sestavlja 99 odstotkov plavajočega ledu, je najpogosteje stara kakih deset let, proučevali pa so tudi že več sto let stare ledene gore. Medtem ko je oceanski led modrikast, so ledene gore snežnobele zaradi zračnih mehurčkov v njih. Po vsebini kisika v teh mehurčkih u-gotavljajo starost ledenih gora. Najstarejše ledene gore, kar so jih odkrili in proučili doslej, so stare milijon let.
Odkar se je potopil “Titanic”, se ljudje borijo proti ledenim goram s topovi, z bombami in s torpedi, zares uničita pa jih lahko le sonce in toplejša voda. Že na jesen 1913 je 14 dežel na londonski konferenci ustanovilo mednarodno patruljno službo za ledene gore. Ta kontrola stane 400 milijonov dolarjev na leto. j Četrtino vsote plača Velika Britanija, ker njene ladje najpogosteje plujejo čez nevarni del Atlantskega oceana.
Razen med obema vojnama je ta služba stalno patruljirala po Atlantiku. Leta 1929 je opazila 1351 ledenih gora južno od 48. vzporednika, leto 1958 pa je bilo eno izmed ‘čistih”, saj so ugotovili* le 11 ledenih gmot. Leta 1926 je. priplavala ledena gora do Bermudskih otokov, kjer se je pod učinkom vročih sončnih žarkov stajala v nekaj minutah. Sredi julija 1957 — v tem 'letnem času imajo patruljne službe “počitnice” — so sporočili, da se je ledena gora, ki je “spala” blizu Nove zemlje, nenadoma usmerila proti jugu. Sredi čezoceanske plovne smeri se je ta ledena gmota dober mesec vrtela okoli svoje osi.
Pred drugo svetovno vojno so ledene gore zasledovale ladje, od leta 1946 pa opravljajo pa-truljnp službo letala in radarji. O vsaki ledeni gori poročajo dvakrat dnevno z Morsejevimi
zini, obalna straža pa opozarja po radiu ter z raketami in s sirenami. Patrulje sestavljajo izkušeni s t r o kovnjaki. Njihov “glavni štab” pa je v Woodsholu v državi Massachusetts. Patrulje rišejo posebne zemljevide, na katerih so zaznamovane gostota, slanost, temperatura in plima Atlantskega oceana.
Najbolj nevarna pa je zračna izvidniška služba. Patruljna letala vzletajo tudi v najgostej i megli. Radar jim ne pove, ali je črna pega na zaslonu ladja ali ledena gora, zato se mora o spuščati do oceanskih gladin, da ugotovijo, kaj je pod meglena zaveso. Megla je lahko tik ob vodi, ledene gore pa visoke.
Med drugo svetovno vojno so je rodila zamisel, ki je dobi!-ime Habakuk in po kateri ; ledene gore uporabljali kot I -tališče. To je delno uspelo a arktičnih oporiščih, kjer uporabljajo helikopterje. Med geofizikalnim letom je Južnoafriška unija snovala načrte, da bi ledene gore spravljala v bližino, da bi iz hlapov nastal dež. Podobne namene imajo tudi na kalifornijski obali, kjer bi z vodo iz ledenih gora namakali puščavsko področje. Vendar so to Z9 sedaj le želje in načrti.
Če še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes!
HELP WANTED—FEMALE
General Office
Typing, correspondence, good salary, future, STVz hr. week. N. E. Side. Age 20 to 35. Call EX 1-4274.	(38)
MALI OGLASI
Stanovanje oddajo
5-sobno stanovanje s kopalnico oddajo v bližini Marije Vnebovzete. $60 mesečno. Kličite UL 1-2127.	(36)
V Collinwoodu
Dve lepo opremljeni sobi s souporabo kuhinje in privatna kopalnica se odda zakoncema z enim otrokom ali samcu. Na 15929 Saranac Rd. —(36)
Iščeta stanovanje
'Starejši zakonski par, oba zaposlena, iščeta stanovanje 4—5 sob, blizu transportacije. Kličite po 12. uri MU 1-2620.	(37)
Soba se odda
Odda se opremljena soba moškemu ali ženski, s uporabo kopalnice in kuhinje. $5.00 na teden. 1270 E. 79 St.	(38)
Izdelujem
umetno pletene okrasne prtičke, okrogle in oglate, različnih velikosti in barv. Primerni za lep t darila. Maria Germ, 1582 Alg" Nordic, Elliot Lake, Ont., C -nada.	—(37)
AVE
AFELV
T. C L. Al F AVINGC
tl 3 East 185th Street 35000 Euclid Avenue 0235 St. Clair Avenue
Cleveland, Ohio
ZULICH
INSURANCE
AGENCY
18115 Neff Rd. IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio
t
L______________
Višarska polena
spisal Narte Velikonja
"1
!
Sodnik se je naslonil na mizo in trpka bridkost mu je legla na dušo.
“Da ne morem doguati prave resnice. Nekaj je vmes, kar je zakrito. Ali je res vse tako premišljeno napravil in ima sedaj takšne živce? On, ki ga slikajo kot dobrega človeka!” je dejal državnemu pravdniku, ki je vstopil.
“To so tihe vode!” je dejal pravdnik. “To so motne, tihe vode. Nikoli ne vidiš v dno. Predložite, prosim, spise! Pride še pred to poroto! Pri obravnavi bo priznal. Lani je oni tudi priznal in sicer po obsodbi. To so zakrknjeni grešniki!”
Cez nekaj dni je govoril z Ma-tijcem zagovornik.
“Šlo bo za umor! Če\bi midva mogla spraviti na uboj, gre samo s priznanjem!” je dejal sivi odvetnik. “Prečital sem vse. Samo če bi bil kdo videl koga v dolinici pred Vami, bi mogli stvar obrniti brez priznanja!” “Tudi Vi dvomite?” je strašno grozo in obupom vprašal Matijec.
“Ne dvomim. Kdo to pravi? Jaz nič ne dvomim, jaz samo pravim, razmišljam, kako bi Vam pomagal!” je odšel odvetnik.
“On tudi dvomi? Če on dvomi, potem dvomijo vsi: Franca, oče in vsi ljudje. Saj je Gaber takoj dvomil, ker je zahteval komisijo!”
In je sedel na postelji ter strmel v polmrak tisto noč stari njegov župnik v bolnišnici.
“Denarja nimam, da bi plačal! Katehetskih nagrad ni in še sem si izposodil za Blaža iz blagajne. Tuj denar. Če bi denar imel, ne bi smel tu ležati, dokler ni denar vrnjen blagajni. Naj umrem in najdejo, da sem ga vzel. ‘Kradel je,’ bodo rekli. ‘Celo on je kradel! Celo on je kradel,’ se je rogal. ‘Ali si več kot drugi? Pa si še ničemu-ren, pa si praviš: Celo on! Da, zato te je ponižalo. In zdaj lezis na dolg v bolnišnici! Ali ni Bog najboljši zdravnik, pa ne zaupaš vanj!”
Ko se je zdanilo, je starček oblekel suknjo ter obul naglo čevlje brez nogavic. Pustil je klobuk in telovnik z uro in nogavice na tleh. “Da ne bodo iskali! In da si lahko plačajo z
uro.”	v '
In jo je ubral iz bolnišnice. Peš. Da prihrani tisti denar.
CHICAGO, ILL.
Pod rebrijo je čutil, da ga žuli čevelj. Ogledal si je, če ga kdo vidi, nato je sezul čevlje ter šel bos po shojeni stezi navzgor. Počasi, opirajoč se z leskovko, ki jo je našel ob poti. Sonce ga je grelo in pot mu je curkoma lil s čela. Prispel je na vrh ter se spustil po stranski stezi proti župnišču. Obul se je spet pred vasjo. S težavo je spravil obutev na noge, ki so mu bile otekle in nabrekle med potjo. Toda v glavi je čutil, da mu je minila omotica, in potenje mu je dobro delo.
“Ali nisem dejal, da moram zaupati v Boga?” se je razveselil. “čisto svež sem! Da, radi tebe bo Bog delal čudeže,” Se Je spet karal. “Saj niti bolan nisi bil, polenil si bil svojega oslička, ker si premalo pazil nanj. Saj niti bolan niti bil!”
Ko je stopil v župnišče, je Neža prihitela naproti.
“In pravkar smo hoteli po ljudi, da Vas gredo iskat. Strežnik se je pripeljal s kolesom za Vami. Vse je razburjeno, kam ste izginili tako bolni!”
“Tako, tako! Jaz sem zdrav! Ali ne vidite, da sem zdrav!” se je sukal 'pred strežnikom. “Če ne verujete, na eni stojim, tako!” In je res sunil levo nogo predse. Čutil je žulj na desni, pa ni trenil z očmi.
“Ali so se kaj oglašali romarji za Višarje? Zdaj pa le pojdimo na Višarje, hvala Bogu. V zahvalo!”
“Brus se je prijavil, Mohor in Franca sta sebe in — Matij-ca!”
“Matijca!” se je začudil. “Vsi trije. Da je že prost?”
“Saj ni. Še ta teden pride pred poroto. Priče so dobile danes vabilo.”
“Potem bo pa res še lahko šel,” je kimal župnik. “Če ga prijavijo! In spodobi se pa tudi, da se zahvali. Saj pravim zmerom, da je nedolžen!’
“In Klančar je prinesel za maše. Tam je. In da je dolžan. Kaj jaz vem zakaj. Maše sem zapisala za ozdravljeno osebo!”
“Za ozdravljeno osebo ! Prav, prav! Saj je tudi ozdravljena oseba!”
In je hitel z vso močjo po stopnicah.
“Četudi ni katehetskih nagrad,” se je domislil, “denar za blagajno je pa le nazaj! Pa sem spet obupaval. Spet obupaval.”
36.
nil angel varuh. Glej, da te bo mogel braniti s tvojim lastnim pričevanjem! Sveto je vaše dravilo, dajte z njim slavo Svetemu! S prisego ga počasti, z resnico ga poveličuj, s pravico ga izpričaj. Amen!”
Kakor da so pri pogrebu, je bilo v cerkvi. In tudi če sta šla dva skupaj, sta vso pot molčala. Molčala je tudi četa radovednežev, ki so šli poslušat.
Klančar je šel poslušat. Ni mogel prestati. Usoda Matijče-va, ki je grešil nad njim v mislih, ga je skrbela. In nekje spodaj v skrivnem kotičku srca mu je še glodal dvom. “če je res tako hinavsko in zvito umoril botra, potem, potem.” Niti izgovoriti si ni upal, pa je zamahnil z roko in otepel. “Stran, skušnjavec! Tudi od te strani me ne dobiš!”
Prerij se je v porotno dvorano, ko je predsednik senata vprašal Matijca po prebrani obtožnici.
“Kaj pravite, Matijec Mohor, na to obtožnico?”
Matijec je vstal, stopil z o-mahujočim korakom naprej ter dejal z drhtečim, toda visokim glasom:
“če bi Kristus stal pred menoj, bi mu rekel: Skušnjavca si dopustil, da me preskuša kakor Joba. Reši me ga kakor si Joba! Da sem nedolžen, np morem dokazati. Niti moj zagovornik ne veruje v mojo nedolžnost.”
In je sedel in smrtni znoj mu je stal na čelu.
(Dalje prihodnjič)
24. SEZONA
DUGUESNE
UNIVERSITY
TAMBURAŠI
WALTER W. KOLAR, direktor
v 28. mmea S 981
v MUSIC HALL, ob 3. pop.
•	Pesmi in plesi Južnih Slovanov
•	Pristne narodne noše
Vstopnice naprodaj pri Burrows, 419 Euclid Avo.
Pod pokroviteljstvom
ZUMBERAK LODGE, 859 C.F.U.
Kraitz. Zastopnik za SND in klub društev Joseph Ponikvar. Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu v starem poslopju SND na St. Clair Ave. Vsi slovenski zdravniki in zdravnica Angeline O’Donnell. Člane se sprejema od rojstva do SO leta. Zavarovalnina na vsako vrstne police, bolniške operacijske in odškodninske podpore.
uri zjutraj. Vsi katoliški fantje in možje, bodite tudi člani dr. Najsv. Imena.
The Maccabees
CARNIOLA IITVE NO. 493 T. M.
Past Commander Mary Konchen,
Commander Pauline Debevec, Lt. Com. and Rec. See. Pauline Stamp-fel, Chaplain Mary Tekaucic; Mistress at Arms Mary Mahne, Sgt. at Arms Amelia Dezelan. Picket Mary Vesel. Financial Record Keeper and Sick Benefit Secretary Josephine Stwan, 1016 E. 72 St., EN 1-0563. Auditors: Mary Kolegar, Frances Tavčar, Ursula Unetič. Representatives for “Klub Društev”: Frances Tavčar, Josephine Stwan. Representative' to the Conference: Josephine Stwan. Meeting every 1st Wednesday of the month at SNH Room 1 7:30 p.m. General collection is held on meeting night at 7 p.m. and on the 25th of every month in the lower hall of SNH from 5 p.m. to 8 p.m.
Mullmiy Funeral Home
zkacevalni sistem
ambulantna posluga
POGREBI OD $200.00 NAPREJ
305 East ISfitli Street
KEnmore 1-9411
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St.17002 Lakcshore Blvd.
Pokličite podnevi ali ponoči HF.ndersnn 1-2088	KEnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene
IMENIK RAZNIH DRUŠTEV
Slovenska moška zveza
Vratarja: Albert J. Koporc in Frank F. Žnidaršič. Zdravniki: Dr. James p Seliškar in Dr. Anthony F. Spech PODRUŽNICA ŠT 3 s.VIZ j Društvo zboruje vsak tretji petek v Predsednik James Kastelic, pod-( mesecu ob 8:00 zvečer v šoli sv predsednik Martin Romih, tajniki Vida. Asesment se pobira od 6:30 Frank Perko, 1092 East 174 StJnaprej, na večer seje in vsako pr-
vo nedeljo v mesecu od 9:30 11:00 dopoldne v šoli sv. Vida.
HELP WANTED MALE
AUTO MECHANIC
Wanted at once With Experience on Volkswagen
Highest wages and good working conditions in new modern shop with all conveniences.
Apply MR. O’CONNOR
EVERGREEN IMPORTS, INC.
3401 W. 95th St. Evergreen Park, Illinois
(36)
tel. IV 1-5658; blag. Martin Vale-tich, zapisnikar Joseph Hočevar.
Perušek JohnntMajerie * zastop-	CATHOLIC ORDER OF
M."Perko,^Marhn^Vaietich; Sop- s ?T: GARY'S COURT 1640 •i i , u j	o m uJi Spiritual Directors: Rev. Matt J.
"* ^ "	KailS. “elf t	^	“d
vrše vsako 4. nedeljo v mesecu ob Anthony Re,]3ol, Chief Ranger John 2:00 uri popoldne v Slovenskem do- ^etric> Vl0<l	Ranger Irank
ss,	s**. »r*T ‘vr J&r
, Financial Secretary John M. Spilar,
ao °- urc'______________________! 715 E. 159 St., MU 1-2119, Treasurer
PODUUZN1CA ST. 5 SivlZ j Louis Somrak. Conductor Bostian Predsednik John Sever. 18023 > Trampuš, Auditors: F. Mesec, Frank Hillgrove Rd.; podpredsednik Fr. Šuštaršič and William Pavšek. Sen-Cesnik. tajnik in blagajnik Ton” ‘ tinel Frank Martich Sr., Juvenile Krampel, 961 E. 67 St., tel. UT, Director John Petrie, Court Doctor 1-8387; zap. Joseph Ponikvar. Nad- Dr. ’Carl Opaskar. Meetings are held zor. odbor; Joseph Ponikvar, Louis! at St. Mary’s Church Hall on the
REAL ESTATE FOR SALE
81 ST. — YALE
5 Rm. Brick Georgian, 2 car gar. Auto gas heat, air cond. Alum, comb, windows. $17,900, about $3,000 down. VI 6-3667.
CONVERTED 2V? STORY HOUSE With 6 light housekeeping units. 330 S. Oakley Blvd. Reas, offer considered. Mr. Scovel. CE. 6-6091.
(38)
čez teden se je fare polastilo neizmerno razburjenje. Porota! In pred poroto Matijec, tožen, da je umoril svojega strica!
^ župnik je izpostavil Najsvetejše in zgodaj bral mašo, med mašo se je obrnil in dejal:	'
“Tako, zdaj pojdete. Sveto je vaše opravilo, sveto, sveto. Greste častit Boga in mu slavo dajat s pričevanjem resnice. Ne boj se priseči, to je sveto opravilo! Govori resnico in izpričuj Boga. Boj se laži! Kar veš, povej, česar ne veš, ne govori! Tako! Pojdite! In vsakdo, ki bo vprašan, odgovori, kakor da si sam v sodbi v dolini Jozafat in da sede a-postoli za porotnike in sam Bog vodi besedo. Molite, da se najde resnica in se da božji pravici zadoščenje! V dolini Jozafat, tam boš sam svoja priča in ne b°š lagal in te bo tožil skušnjavec in te bo bra-
Erste, Malh Velikonje. Podružnica zboruje vsako tretjo soboto v mero poslopje. Zastopniki za federa-secu zvečer v SND soba št. 4 Sta-cijo; L. Erste, Matt Zaman, Math Velikonje. Tajnik pobira asesment tudi vsakega 25. v mesecu v SND na St. Clair Ave., staro poslopje, soba št. 4. Zastopnik SND; John Sever.
second Tuesday of each month. In case of sickness contact John Spi lar at MU 1-2119.
SLOVENSKA MOŠKA ZVEZA ŠT. 6
Predsednik F. Majer, podpredsednik A. Zadnik, iajnik-blagajnik Frank Macerol, 1172 Norwood Rd., EX 1-8228; zapisnikar Leo Novak. Nadzorniki: L. Urbančič, L. Novak. Seje vsako 3. nedeljo ob 1:30 pop. v šoli sv. Vida v januarju, maju, sept. in dec.
PODRUŽNICA ŠT. 17, SMZ
Predsednik Anton Tekavec, 20303 Goller Ave., tel. KE 1-2907, pod-preds. Anton Arko, ta j. in blag. F. Drobnick. 23001 Ivan Ave.. tel. RE 1-7045, zapisnikar Anton Arko. — Nadzorni odbor:	Frank Jarc, za-
stopnika za federacijo: Anton Tekavec in Frank Drobnick. Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani sv. Kristine na E. 222 St.
Katoliški borštnarji
DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA
KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV
Duhovni vodja Msgr. L. B. Baznik; župnik fare sv. Vida; nadboršt-nar David J. Telban, podborštnar Elmer J. Kuhar, bivši borštnar Fred Sternisa, finančni tajnik Anthony J. Urbas, 1226 Norwood Rd., UT i-1031; blag. Rudolph V. Germ, tainik-zaoisnikar Maximilian Germ. 1033 Yellowstone Rd.; nadzorniki: Herman E. Dule, Louis C. Erste in Joseph Saver, sprevoditelja Alois Erste in Louis C. Erste, boln. nadzornik Alois Erste, 3815 Schiller Ave. (Zone 9). Tel. ON 1-3777.
Ameriška bratska zveza
DR. SV. JANEZA KRSTNIKA ŠT. 37 ABZ
Predsed. Frank Kačar, podpred-secnik Frank Hape, tajnik Cyril Rovanšek, 452 E. 149. St. tel. IV. 1-3324, blagajnik Anton Obreza, za pisnikar Joseph Grdina, nadzorni ki Elmer Turk, Lillian Železnik in Frank Hace. Zastopnika za Klub
društev Frank Kačar in Joseph O korn. Vratar Mike Avsec. Za pre gled novih kandidatov vsi slovenski zdravniki Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v S N. Domu na St Clair Ave. v sobi št. 2 ob .9. uri dopoldne.
DR. NAPREDEK ŠT. 132 ABZ
Predsednik John Ludvik, pod predsednik Ludvik Prosen, zapisni karica Rose Kužnik, blagajnik Jacob Gustinčič, tajnica Adalyne Cece lic, 33595 Morris Dr., Eastlake, O. V slučaju bolezni kličite WHitehall 2-4359. Nadzorniki: Anthony Zadeli, Antonia Tanko, Mary Golob. Zdravniki: Dr. Carl Rotter, Dr. Anna Prosen. Seje se vrše vsak 2. petek ob 7:30 v AJC na Recher Ave. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu.
Zapadna slovanska zveza
DRUŠTVO SV- KATARIN« ŠT. 29 ZSZ
Predsednica Johanna Mervar, pod predsednica Anna Svigel. tajnik Jos. Ponikvar. 27601 Fulierwood Dr., Cleveland 32, O., RE 1-0354, blagajničarka Dorothy Komin, za pisnikarica Mary Farčnik. Nadzor nice: Christine Komin, Vera Walsh in Mary Mott. Rediteljica Mary
-ovska društva
SLOVENSKA LOVSKA ZVEZA
Predsednik: Joseph Leksan, 196 — 22nd St. N.W.. Barberton, O Tel. Valley 5-6623; podpredsednik: Frank Kramar; Tajnik: Frank Škerl, 0202 Reno Ave., Cleveland Ohio ( Prihodnja glavna seta bode 4. i edeljo v aprilu 1901 pri Rainbo r Hunting and Fishing Klubu v C ieveland, Ohio.
IR RIFLE and HUNTING CLUB
Pred|ednik Joseph Zupančič, podpreJsedik Frank Kramer, bla^ gajnik | Bill Gerl, tajnik Frank Beck, Je>29 E. 176 St., IV 1-5834. Seje sej vršijo vsak prvi petek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob 8. uri zvečer. Streljanje na drugo in četrto nedeljo vsak mesec na klubovih prostorih.
CARNIOLA TENT NO. 1288 THE MACCABEES
Past Comm. Thomas Mlinar, Comm. Joseph Babnik, Lt. Comm. Matt Kern, R. K. Secretary John Tavčar, 903 E. 73rd St., EN 1-1918; Treas. Louis Pike, Rec. Sec’y. Ivan Babnik, Chaplain Frank Majer, Serg. Frank Meserko, Master at Arms John Šuštar, F.M. of G. Anton Debelak, Sec. M. of G. Louis Berglez, Sent. Jack Subel. Auditing Committee, Anton Zupan, Jos Drobnick, Karl Stwan.
Zastop. za Klub dr. SND John Tavčar in Jos. Babnik. Zastop. za konferenco SND Karl Stwan, za Društv. Dom na Recher Ave. Matt Kern, za Slov. Del. Dom Waterloo Rd. John Tavčar, za Slov. Narodno Čitalnico Ivan Babnik, za Slov. Dom za ostarele John Tavčar. Društvene seje se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecu ob 9:30 predpoldne v starem poslopju SND. Društveni urad v starem poslopju SND soba št. 5. Uradne ure vsako soboto od 2. do 5. ure popoldne. Asesment se pobira kot po navadi vsakega 25. v mesecu.
•>evska društva
GLASBENA MATICA
Predsednik John Perencevic, prva podpredsednica June Price, drugi podpredsednik Frank Ivančič, tajnica Cecilia Valencie, 19315 Mu-skoka Ave. IV 1-1439, blagajničar ka Josephine Bradach.
Pevovodja Anton Schubel. Seje se vrše vsak zadnji četrtek v mesecu SND na St. Clair Ave. Pevske vaje vsak četrtek ob 8. zvečer, soba št. 2 v SND.
Woodman Circle
ST. CLAIR GROVE št. 98 W.C
Predsednica Anna Tomšič, podpredsednica Jennie Vidmar, tajnica Josephine Seelye, 34905 Robert* Rd., Eastlake, WH 2-3062: Blagajničarka Mary Krainz, zapisn. Josephine -Bencin.
Društvo ima seje vsako 1. sredo v mesecu ob osmih zv. v SND na St. Clair Ave.
WATERLOO GROVE W. C. ŠT. 110
Predsednica Mary Jeray, pod-preds. Angela Okleson, druga pod-preds. Mary Markel, finančna taj niča Cecilia M. Wolf, 1799 Skyline Dr., AN 1-0436; blagajničarka Mol ly Tomaric; kapelan Mary Rogell nadzornice Sophie Person, Olga Larson in Emma Janz. Seje vsak tretji torek v mesecu v Slov. del domu na Waterloo Rd., soba št. 3.
Oltarna društva
OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednica Mary Marinko, podpredsednica Mary Sajovec, tajnica in blagajničarka Mary Oto ricar, 1110 E. 66 St., tel. HE 1-6933 zapisnikarica Mary Farcmk; Rediteljica Mary Deželan; nadzornice: Dorothy Strniša in Frances Novak. Seje se vrše vsako drugo nedeljo mesecu ob 2. uri pop. v šoli sv Vida.
OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETK
Duhovni vodja Rev. Matt Jager predsednica Agnes Pierce, podpredsednica Anna Jalovec, taj Mary Ižanec, 799 E. 157 St., tel. LI 1-6056, zapisnikarica Mary Stran car. Nadzornice:	Mary Pančur,
Frances Skubic, Rose Šimenc. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v me-mesecu popoldne po pobožnosti cerkveni dvorani.
DR. SV. REŠNJEGA TELESA
Ustanovitelj Rt. Rev. Msgr. John J. Oman, duhovni vodja Rev. Julius Slapšak, predsednica Mrs. Apoloni ja Kic, 3558 E. 81 St.. MI 1-5369, podpredsednica Mrs. Helqn Krofi, tajnica in blagajničarka Mrs. Frances Zimmerman, 3546 E. 80 St. tel MI 1-1155 zapisnikarica Mrs. Josephine Hočevar nadzornice Mrs Angela Gregorčič, Mrs. Helen Mirtel in Mrs. Angela Stražar. Skupno obhajilo je vsako prvo nedeljo v mesecu pri maši ob 7:00, popoldne ob 2:00 isti dan pa molitvena ura. Seje so vsak tretji mesec in po potrebi
Društva Najsv. Imena
DR. NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. LOVRENCA
Častni duhovni vodja Rt. Rev. Msgr. J. Oman, duhovni vodja Rev. Victor Cimperman, predsednik John Turk, podpredsednik Steve Wasko, tajnik Norbert Ozimek, 3520 E. 110 St., Tel.: MI 1-6645 blagajnik Joseph Zawicki. Skupno obhajilo vsako drugo nedeljo mesecu pri drugi sv. maši ob
DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE.
Častni predsednik Frank Žagar, predsednik Joseph Trebeč, podpredsednik Frank Segulin, tajnik Theodore Kircher, 18609 Pawnee Ave., KE 1-7027; blagajnik Edward Leskovec, zapisnikarico Augusta Slejko; nadz. odbor; Thomas A. Pluth, Rudy Špehar, Vinko Godina. Gospodarski odbor:	Predsednik
John Troha, Joseph Žnidaršič, John Rotar. Ostali direk.: Frank Taucher, Josephine Henikman, John Barkovic, George Krancic. Poslovodja: John Žigman, tel.: KB 1-9309. Hišnik:	Frank Zupančič,
IV 1-5603. Seje se vršijo vsako tret-sredo v mesecu ob 7:30 zvečer.
SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave
Predsednik John Habat, podnred-sed. Michael Lah, blagajnik Frank Mrzlikar, tajnik Frank Koncilja, IV 1-6955, zapisnikar Ivan Jakomin-Nadzorni odbor:	Joseph Ferra,
Jacob Mejač, Henry Grosel. Gospodarski odbor: predsednik Frank Šušteršič, Frank Stanonik, Frank Dolinar. Ostali direktorji:	Frank
Sustersich, Louis Kosem, Frank Hren, Mrs. Anna Kozel, Frank Matoh. Upravnik: Frank Walter. Seja direktorjev se vrši vsak četrti petek v mesecu ob 7:30 zv. v navadnih prostorih.
PEVSKI ZBOR SLOVAN
Predsednik Joseph Durjava, pod predsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik Milan Urbančič, 1342 E. 170 St., KE 1-6624; zapisnikar Rudolf Ivančič. Nadzorni odbor: John Poznik, John Globokar, John Snyder; Arhivar Rudolf Knaus. Pevovodja Anton Schubel. Pevske vaje so vsak torek ob 8 zvečer v Domu na Rechei Ave. Pevski zbor Slovan apelira na vse rojake, ki jih veseli petje, da se pridružijo zboru. Seje se vršijo vsake 3 mesece na drugi ponedeljek v mesecu.
PEVSKI ZBOR KOROTAN
Predsednik Frank Lovšin, podpredsednica Emi Veider, tajnica Milena Dolenc, blagajnik Dušan Žitnik; odborniki:	Lojze Jarem
Marija Kocjan, Jože Likozar, Zdenka Mejač, Lojze Mišmaš, Miro Odar, Mary Prince, Vid Sleme, Jure Švajger, Blanka Tonkli, Karl Zajec; pevovodja Metod Milač. Pevske vaje so ob nedeljah popol dan, seja pa vsako drugo nedeljo v mesecu. Naslov: Pevski Zbor Korotan, 1084 E. 74th St., Cleveland Ohio. Tel.: EX 1-1496.
PEVSKI ZBOR JADRAN
Predsednik Tony Kolenc, pod-preds. Lou Smrdel, tajnik-blagajnik F. J. Bittenc,, 2004 Nelawood Rd., E. Cleveland 12, O., LI 1-2102. Zapisnikarica Marilyn Jack, glasbeni vodja Vlad. Malečkar, pianist Reggie Resnick. Pevske vaje vsako sredo ob 8 v SDD na Waterloo Rd.
PEVSKI ZBOR TRIGLAV
Predsednik Jack Jesenko, podpredsednik Carl Samanich, tajnica in blagajničarka Margaret Loucka, 3540 W. 63 St., WO 1-5222; zapisnikarica in poročevalka Anna Jesenko, nadzornika Marianne Culkar in Joe Miklus, zastopnik za Slovenski Dom na Denison Ave. Margaret Loucka. Pevske vaje so vsak ponedeljek zvečer od 7:30 do 9:30. Pevovodja g. A. šubelj. Mesečne seje so vsak 2. ponedeljek po ’pevski vaji.
PEVSKO DRUŠTVO “SLAVČEK 6207 Sclinde Ave.
Pevovodja g. Miodrag Savernik, predsednik Stane Osenar, podpredsednica Ančka Sodja, tajnik Alojz Zupan, blagajničarka Lojzka Lončar; odborniki: Jaruška Novak, Janez Kamin, Janez Žakelj; preglednika:	Breda Osenar, Matija Lon-
ča‘r; referenta za šport: Kristina Selan, Milan Rihtar; gospodar g. Anton Jeglič; posredovalec g. Karl Bonutti.
Slovenski domovi
KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE.
Predsednik Frank Segulin, pod predsednik Frank Zigman Jr., tajnik Frank Ivančič, 386 High Tee St., Willowick, O., WH 3-2354; bla-gaj. John Barkovic. Zapisnikar John Zigman Sr. Nadzorni odbor: Vinko Godina, Adelina Cecelich, Rose Kpznik. Seje se vrše 6. marca, 4. junija, 3. sept., 3. dec. 1961 v American Jugoslav Centru na Recher Ave. ob 8:00 zvečer. KE 1-9852.
GOSPODINJSKI KLUB NA JU-TROVEM (Prince Ave.)
Predsednica Jennie Bartol, pod' predsednica Rose Vatovec, tajnica Stella Mahnič, blag. in zapis. Mary Taucher, nadzornice: Anna Krese-vic. Antonija Rolih. Angela Mago-vec, zastopnica za SDD Rose Vatovec. Seje so vsako 1. sredo v mesecu ob 7:30 zv. v SDD na Prince Ave-
DOM ZAPADNIH SLOVENCEV
Predsednik Frank Stibil, podpredsednik Frank Loucka, tajnica Ella Pultz, zapisnikarica Mary Wohlford, blagajničarka Pauline Stepic, nadzorni odbor: Mary Kolenc, Bessie Stibil, Margie Loucka, Steve Bielecki, oskrbnik Gene Bisson. Seje vsaki drugi četrtek v mesecu.
UPRAVNI ODBOR BARAGOVEGA DOMA
Predsednik Franc Jakšič, podpredsednik Jakob Žakelj, tajnik Janez Ovsenik, blagajničarka Marija Prince; odborniki: Matt Intihar, Franc Šega, Edmunt Turk, Alojzij Bajc, Anton Nemec, Alojzij Hribar, Franc Lovšin, Ferdo Gospodaric, Karol Boje. Telefonska št. EN 1' 5926 ali HE 2-0142.
Samostojna društva
SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA
Predsednik Frank Baraga, 1144 E. 71 St.; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E. kfith St. Tel. HE 1-9183; blagai-nik John J. Leskovec, 377 E. 320 St., Willowick, O.; nadzorniki-John Lokar, Fra-nk A. Turek in Anthonv Petkovšek; zastopnik za klub SND Frank Bavec, za SD na Holmes Ave. Frank Bavec in Albin Lipold, za konferenco SND John Lekan. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. Nar. Domo, soba št. 4 staro poslopje-Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino tn zdravniško preiskavo. Društvo pla-lule $200 smrtnine In $7 na teden bolniške podpore. Asesment Je *1 mesečno. Za sprejem ali pregled novih flanov so vsi slovenski zdravniki. Za na-daljne informacije se obrnite na društvene zastopnike.
DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA
Duhovni vodja: Rev. Jožef Varga; predsednik Ivan Hauptman, podpredsednik France Kastigar, tajnik France Hren, 21101 N. Vine Ave., tel. KE 1-6196; blagajnik Marjan Kosem, zapisnikarica Mira Adamič, režiser Ivan Varšek, oskrbnik odra Slavko Štepec, mladinski ref. Božo Pust, garderoba France Zorman, arhivar Miro Celestina, reklama Miro Odar, Tone Peternelj, gospodinje: Štefka Smolič, Lojzka Trpin in Pepca Stanonik; bara jn športni ref. Lojze Mohar, reditelja: Peter Trpin in France Stanonik; knjižničarka Andreja Stanonik, za Izseljeniško zvezo Ivan Rigler: nad' zorniki: France Zorman, Viktor Tominec in Franček Urankar.
KLUB LJUBLJANA
Predsednik Frank Derdich, pod-preds. Vinko Godina, tajnica Štefanija Koncilja, 15611 Saranac Rd , GL 1-18|76, blag. John Barkovic; zapisnikarica Frances Klun, nadzorni odbor:	Jos. Škabar, Mary Poklar,
Anna Kutcher. Kuharica Frances Gorjanc; George Nagode, stric; Angela Barkovic, teta; Louis Starman, Maršal. Pevovodja Frank Rupert. Vratar Frank Peček. Muzikant John Grabnar. Zastopniki za delniško sejo AJC: Frank Segulin. Frank Rupert, John Barkovic. Za klub društev Frank Segulin, Vinko Godina, John Barkovic. Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu v AJC na Recher Ave.
SLOVENSKI ODER
Preds. Lojze Šef, podpreds. Mirko Vombergar, tajnik Milko Pust, 6612 St. Clair Ave., EN 1-3721; blag. Ivan Martinc, gospodar Milan Dolinar, poroč. Karel Mauser, zapis. Marija Mauser; režiserji-Varšek, Dolinar, Intihar, Pust, Kolarič, Gerdin.
SLOVENSKI DEMOKRATSKI KLUB. UUOLJO, OHIO ,
Predsednik Matt F. Intihar, podpredsednik Joseph Penko, tajnica Ann Intihar, blagajnik Anton Zorko, zapisnikarica Tillie Bolek, zastopnik Frank Surtz. Nadzorni odbor: Anton Strnad, John Bolele. John Bradač; članski odbor: Josep A. Kušar, Charles Starman, L°ul". Godec. Zastopniki za klub društez. Charles Starman in John Bradač.
SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI “SAVA” _
Predsed. Milan Vrčkovnik, Pr .. podpredsednica Mija Gaber, dr,u? podpredsednik Jože Odar, taj a ca Mary Kenik, 553 Indian K •> Toronto 9, Ont, blagajničarka M lena Dolenc, 1166 E. 72 St., EN 6916.