Političen list za slovenski narod. , , , Po pošti prejeman velja: """*'"*" " ""UV? gt£ • - - - * - M- Naročnino in oznanila (in ser a te) vsprejema upravništvo ln eknpedlelja t V :r "i »Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. , V admmistraciji prejeman velja: fi „ . Ml° *®t0 13 ™ P"' le-Ji 6 Sld., za fietrt leta 3 Sld., za jeden mesec 1 gli. * Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. vefi na leto. t Vredništvo je v SemenlSkih ulicah St. 2, I., 17. Posamne Številke po 7 kr. 1 i-k.i. „ 1 j 1 izhaja vsak dan, izvzernJi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vredništva talAfnn-2+ A IT ^ A i^tev. 162. Nemški ambasadorji. V poljskem klubu je še vedno nekaj mož, ki se za kulisami bratijo z nemškimi liberalci' »N. Fr. Pr.« ima v Lvovu in Krakovu svoje zaveznike, po katerih priporoča, naj se Poljaki odtrgajo od desnice ter zopet združijo z nemškimi liberalci. Znana trojica, Madejski - Rutouski - Le-v,icki, tvori ono skrajno levico v poljskem klubu, ki pri vsaki priliki naglaša navidezni ulitarizem! Izjemno stanje je tem liberalnim Poljakom nov povod, da iščejo in prosijo pomoči v nemškem taboru. Lista »Przeglad« in »Slowo Polskie« pa odpirata predale inspiracijam nemško - liberalnih krogov, ker prisegata na oni lažiliberalizem, ki rodi le soc.-demokratizem in anarhijo. Tako sta oba imenovana lista povodom dunajskih posvetovanj priporočala zvezo z Nemci in dunajski listi so z veseljem objavljali te »poljske glasove«, ki pa v Galiciji nimajo glasnega odmeva. Dočim poslanec Rutovvski v listu »Slo\vo Polskie« brez potrebe naglaša, da Avstrija ne sme biti slovanska, odpira predale svojega lista polemikam znanega kričača poslanca Daszynskega, ki se povsod smeši kot mučenika prostosti in apostola novih idej. Ta Daszynski, ki je na Dunaju zaveznik slovanskih smrtnih nasprotnikov, dobiva zavetje pri poljskih liberalcih, kateri še danes tlačanijo dunajskim Židom. Sedanji trenotek pač ni ugoden za take poskuse, kajti »reakcija« bi se ne borila le proti žlahti, ampak gotovo tudi proti liberalizmu, ki je rastlina iz nemškega močvirja. Ob jednem pa so Nemcem tudi Mažari priskočili v pomoč v boju »za nemško čast«. Vsi madjarski listi nekako škodoželjno pomilujejo Avstrijo, ki ne najde rešitve iz narodnostnih bojev. »Budap. Hirlap« v svoji madjarski ošabnosti kar narekuje avstrijski vladi svoja povelja, češ, da je-dina rešitev za skupno državo je dualizem, ki pa se mora opirati na supremacijo Nemcev v Av striji in Madjarov v Ogerski. Toda madjarske simpatije Nemcem ne bodo mnogo koristile. Trdna slovanska falanga v Avstriji, katere se boje Nemci in njihovi madjarski zavezniki, mora dovršiti svoje delo ; doseči mora ravnopravnost avstrijskih narodov. In če »Bud. Hirlap« preti s samostojno Ogersko, nam se ni treba bati. Te pretnje niso resne, še manj pa tragične. Mislimo si madjarsko manjšino nasproti večini slovanskega in romanskega prebivalstva, ki je že utrjeno v tisočletnem boju! Pač ni težko odgovoriti na vprašanje, kdo bi zmagal v »boju na življenje in smrt«. Nemcem m Madjarom smemo odgovarjati: Ako nas do danes niste snedli, še manj bi nas mopli prebaviti ! r Politični pregled. v Ljubljani, 20. julija. Razgovori s člani katoliške ljudske stranke glede zakonite vredbc jezikovnega vprašanja vršili so se včeraj dopoludne pri minister-skem predsedniku in trajali od 11. do 2. ure popoludne. O vspehu teh neobveznih razgovorov ki so baje zadnji v tej sezoni, znano je dosedaj le to, da so se pokazali člani dr. Fuchs, dr. Eben-hoch, Dipauli in Karlon nekoliko prijenljiveje nego so bili prejšnji delegati. Možje so se nam- LISTEK. reč izjavili, da so voljni podpirati vlado pri reševanju perečega vprašanja. Šlo pa se je tu v prvi vrsti zato, da prevzame katoliška ljudska stranka službo posredovalke mej Slovani pa radikalnimi Nemci in liberalnimi veleposestniki. Seveda še ni znano, kaj so zastopniki te stranko odgovorili na to vladno željo. Mnogi dvomijo, da bi stranka sploh mogla prevzeti to precej težavno in nehvaležno vlogo. — Ob jednem se pa iz krogov te stranke poroča, da položaj ni tako rešeni kakor ga je slikal mladočeški list »Narodni Listy« in da se v kratkem pričakuje ugodnejih poročil. O drž. zboru se zatrjuje, da se snide v drugi polovici avgusta ali pa začetkom septembra. Prvo smatrajo »odločilni« faktorji za merodajneje. Voditeljem obstrukcije seveda ta vest ni posebno pri-jetna, ker bi bilo njih delo zelo težavno v času, ko 30 stopinjska vročina pritiska na stekleno zbornično streho. Morda se pa ravno vsled tega kaj tacega ukrene. Vederemo. Neniško-liberalna stranka na Češkem je zmrznila v najhuji vročini. Osrednjo vodstvo to •stranke je po baje izvirnem poročilu »Deutscher Volskbote« v svoji zadnji seji sklenilo, da ustavi svoje »delovanje« in se razpusti. V isti soji se je tudi odpovedala služba društvenemu tajniku ter sklenilo odpovedati pisarniške prostore. Imenovani list pričakuje, da bodo sedaj odložili svoje mandate tudi vsi nemško-libcralni zastopniki in in prepustili mesta možem, katerim bo nemški narod bolj zaupal, kakor pa dosedanjim matador-jem. Glavno besedo imajo pri tem, kakor vse kaže, Schonererijanci, ki bi si pridobili radi več ta! za' svoje bedarije. Marljivo prirejajo ti velmožje razne shode, na katerih se neusmiljeno udriha po mo- Spomenik župniku Mesarju. Iz blejske okolice, 16. julija. Strogo cerkveno, a popolnoma primerno blagemu značaju pokojnega župnika Janeza Mesarja se je izvršila v nedeljo, dne 10. t. m. v bohinjski »katedralki«, kakor je pokojnik v šali sam tako rad imenoval novo bistriško farno cerkev, slavnost odkritja njegovegaspomenik a. Sedanji župnik, č. gosp. Simon Ažman, si je postavil takoj ob nastopu bistriške župnije nalogo, da svojemu predniku in osebnemu prijatelju Jan! Mesarju v cerkvi, za katero je ta daroval vse svoje duševne in telesne moči, postavi dostojen spomenik, ki naj tudi bodočim rodovom ohrani ime moža, katerega smemo po vsej pravici imenovati »očeta Bohinjcev.« — To nalogo je č. gosp. župnik Ažman dne 10. t. m. častno izvršil, vkljub temu, da mu za časa njegovega duhovnega delovanja v Bohinju od neke strani ni manjkalo očitanja, kakor da bi bil nasprotnik Mesarjev in da hoče podirati to, kar je njegov prednik s tolikim trudom zidal. — Gospod Ažman se za taka očitanja ni zmenil. Kakor pridna bučelica je zbiral pri Bohinjcih, pa tudi pri vnanjih prijateljih pokojnikovih prostovoljne darove za blagi namen. - Prekrasen spomenik je tedaj sad njegovega truda, zraven pa tudi najlepši dokaz, da hoče gospod župnik le spopolniti velikansko stavbo, katero mu je prednik s svojim podjetnim duhom zasnoval, katere pa sam, ker so mu telesne moči omagale, popolnoma izvršiti ni več mogel. Spomenik stoji na listovi strani pred prezbi-terijem, vsporedno s prižnico na zelo primernem kraju, da ga takoj zagledaš, ko stopiš v cerkev. Soho je v naravni veličini izklesal domači umetnik gospod Josip Grošelj. Delo je prav lepo in solidno ter hvali mojstra. Vse poteze, čelo, oči, ustnice so zelo naravno izražene, tako da ti takoj, ko soho zagledaš, stopi markantna podoba pokojnikova pred oči. Na podstavi iz domačega marmorja je v zlatih črkah tale napis : Janez Krstnik Mesar, rojen na Jesenicah 12. junija 1832 župnik na Boh. Bistrici od 9. novembra'1863 do 11. februv. 1894, kjer je vpeljal sirarstvo. f župnik v Šmartnem pri Kranju 3. maja 1895. Z besedami kazal v nebesa si pot, To cerkev si zgradil, da k Bogu nas vabi • Delil nam stotero telesnih dobrot — Nikdar Te hvaležen Bohinjec ne zabi. Slavnost odkritja se je po vsporedu, ki ga je »Slovenec« priobčil, takole izvršila: V prostorni cerkvi so se zbrali ob 10. uri č. gg. duhovniki, sorodniki in malone vsi bistriški župljani, da vidijo podobo nepozabnega pokojnika m da molijo zlasti ta dan za njegov dušni pokoj 1 udi gorenja bohinjska dolina je poslala nekaj zastopnikov, ker je Mesar ondi najprvo vpeljal umno sirarstvo. Kot slavnostni govornik stopi na prižnico č. gosp. duhovni svetnik in deželni poslanec Janez Ažman, župnik gorjanski. V premišljenem govoru, s krasno in gladko besedo nam naslika Mesarja kot župnika in vzornega kmetovalca. Kot župnik je skozi 30 let neumorno delal za dušni blagor sv»jih župljanov. Dvakrat jim je preskrbel milosti sv. misijona, vpeljal je več koristnih, času primernih bratovščin, katere še sedaj lepo cveto v bistriški župniji, sezidal jim je z ne popisnim trudom in naporom cerkev, kateri je kot mož, ki je z bistrim očesom zrl v bodočnost Bohinja, odmeril prostore, da bode za župnijo vedno zadoščala. L. 1881, ko je bila stavba že skoraj dodelana, zgodi sc strašna nesreča, katere ne pozabi sedanji bohinjski rod. Zvonik, skoraj do vrha dozidan, se podere na cerkev. Na kraju nove stavbe ni videti druzega, nego velikansko groblje. Vse je obupano. Nove cerkve ne zmoremo več — tako je šlo od ust do ust. A Mesar, žeh, ki so se odzvali povabilu ministerskega predsednika. Taki shodi se bodo pa še nadaljevali in najbrž ne brez vspeha. Nemiri v Galiciji. Zopet dohajajo poročila o večjih in manjših nemirih v Galiciji, ako-ravno so razni poloficijozni listi že naglašali, da vlada v tej židovski deželi popolen mir. Večji nemiri so se pojavili minulo nedeljo v židovskem gnjezdu Bursztynu mej delavci pri uravnavi reke Gnila Lipa in mej ondotnimi židovskimi mesarji, ki na nečuven način odirajo uboge delavce. Ne samo to, da jim neprimerno drago zaračunajo vsako kost, marveč še to, kar delavec kupi za drag denar, je tako, da mu ni mogoče zavžiti. Pri tej priliki so se delavci nad tem pritožili ter po pravici zahtevali, naj se jim da vsaj užitno blago. To pa je dalo povod židovskim izsesoval-cem, da so po živinsko padli po ubogih delavcih ter jih skoro do mrtvega pretepli. Seveda si delavci tega niso dali dopasti in so skupno napadli svoje zatiralce in res precej oken razbili ter nekaj Židov pretepli. Kakor ooprej vselej so tudi v tem slučaju provzročili nemire židovski izseso-valci, katerim se pa najbrž tudi sedaj, akoravno je proglašeno izjemno stanje, ne bo pripetilo nič žalega. Za Žide izjemno stanje, kakor se zdi, sploh ne velja in sme žid divjati proti kristijanom kakor mu drago, mej tem ko se kristijan, posebno se ubogi trpin, ne sme niti ganiti. Največji zločinci, židovski tovarnarji, trgovci in mešetarji, imajo po-vsodi prosto roko, krščanski kmet in delavec pa ne smeta niti tega braniti, kar je njihova last, kar jima pripada po božji in človeški pravici. Vse to vpije v nebo za maščevanje in poljska žlahta, ki ne migne niti z mazincem vzpričo takim škandaloznim dogodkom, ter vsi oni elementi, ki gredo z njo roko v roki, bodo prej ali slej prejeli zasluženo plačilo. Obsodba IJoti Albertarija, glavnega urednika lista »Osservatore uattolico«, je pač najboljši dokaz o pravicoljubnosti in pravičnosti italijanskih oblastev. Albertario je brezdvomno jeden najod-ločnejih zagovornikov katoliške stvari, najstrožji in najspretneji nasprotnik liberalizma in njegovih privržencev. Italijansko legalnost Albertario nikdar ni kršil, kar dokazuje že to, da »klerikalcem« ne posebno naklonjena policijska in sodna oblastva nikdar niso našla povoda, postopati proti njemu in so ga še celo pred nemiri v Milanu pustila pri miru. Vojaško sodišče pa ga je obsodilo radi »hujskanj« vkljub temu, da je dokazovalo nedolžnost njegovo celo vrsto prič in celo policijski ravnatelj v Milanu je izjavil pred sodiščem, da Albertario ni deloval v subverzivnem smislu in da se »klerikalna« stranka sploh ni vdeleževala nemirov. Don Albertario se je sam zagovarjal pred sodiščem. Svoj krepki in dolgi zagovor je končal z besedami : Nobena priča ni nastopila proti meni. Jedini kvestor je v splošnem omenjal, da se nagibam nespravljivim katoliškim idejam. Te besede mi dajejo povod, da tu pred sodiščem izjavim, da sem res tak, ako me ravno hočete za takega smatrati, ker je to moja dolžnost in to dolžnost hočem izpolnovati z božjo pomočjo do zadnjega trenutka. Dnevne novice. V Ljubljani, 20. julija. (Osebna vest). Gospod deželni predsednik baron H e i n je danes nastopil daljši dopust. (Shod slovenskih županov in učiteljev.) Kakor je našim čitateljem že znano, zbero se dne 16., oziroma 17. avgusta slovenski župani iz Kranjske, Štajerske, Koroške in Primorja v beli Ljubljani, da [povodom SOletnice vladanja presvetlega cesarja Franca Jožefa v slavnostni seji sklenejo uda-nostno adreso Njega Veličanstvu. Pričakuje se, da se bode o tej priliki zbralo v Ljubljani okolo 500 slovenskih županov. Dne 31. julija, oziroma 1. in 2. avgusta pa se zbero v našem mestu slovenski učitelji in učiteljice iz vseh slovenskih pokrajin k X. skupščini »Zaveze slovenskih učiteljskih društev«. Svoj prihod k tej skupščini pa je naznanilo tudi lepo število hrvatskih in čeških učiteljev. Tudi patrijotično nase učiteljstvo imelo bo dne 2. avgusta slavnostno zborovanje ter bo po posebni deputaciji g. deželnemu predsedniku izročilo adreso na Njega Veličanstvo. Kakor se da sklepati po dosedanjih pripravah, utegne se ob tej priliki zbrati v Ljubljani okolo 400 učiteljev in učiteljic. Samo ob sebi jo umevno, da za toliko ljudij v tukajšnjih hotelih ni dobiti preno čišča; sestavil se je torej poseben odbor, ki bode skušal udeležencem omenjenih shodov preskrbeti prenočišča v privatnih hišah. Vsi oni someščani, ki bi hoteli bodisi proti plačilu, bodisi brezplačno prenočiti jednega ali več gostov, se uljudno pro sijo, da izvolijo to naznaniti do 25. julija magi stratnemu ekspeditorju gospodu I. K a 1 i š u. (Frančiškanska provincija sv. Križa) je izvo lila pri današnjem provincijalnem kapiteljnu pod predsedstvom vč. g. K r i z o s t o m a L u 1' t a, gen. vizitatorja in definitorja, provincijalom vč. g. P. Konstantina Luserja, kustozom vč. g. P. P1 a c i d a Fabijanija, definitorji čč. PP. Rajnerija Kokalja, Angelika Hribarja, Viljema Vindišarja in Alfonza Furlan a. (Posvečevauje zvonov.) Danes so presvetli knezoškof v livarni A. Samasse posvetili 14 zvonov, in sicer 2 za podružnico v Gor. Straži, župnije Vavtavas; 1 za podružnico v Klancu, župnije Dolina na Primorskem; 1 za podružnico v Tepini, žup. Konjice; 1 za kapelico sv. Mihela v Dubici; 1 za podružnico v Strmci, žup. Studeno; 1 za župno cerkev v Bodafalvi na Ogerskem; 1 za župno cerkev v Širokem bregu v Hercegovini; 3 za župno cerkev v Jajcih v Bosni; 1 za župno cerkev v Mahičnem na Hrvatskem; 1 za podružnico pri Treh farah poleg Metlike. (Iz Trnovega pri II. Bistrici.) V ponedeljek, 18. t. m. so presvetli gospod knez in škof Anton ki je bil, lahko rečemo, čudežno otet, da sam, kakor njegov duh. pomočnik Jerala, ni našel prezgodnjega groba v razvalinah, dasi v dno duše potrt, ni zgubil trdnega zaupanja v nadaljno božjo pomoč. Iznova se je pogumno lotil težavnega dela. Vrli župljani, po njegovem neupogljivem značaju podprti, mu zopet donašajo darove. Zopet se je cerkev dvignila iz razvalin in sedaj stoji tako trdno, da jej niti potres 1. 1895 ni naredil najmanjše škode. Kot napredni kmetovalec, ki je prepotoval v svrho naobrazbo Švico in Tirolsko, in kot mož, čegar srce je enako gorko bilo za gmotni kot duševni napredek Bohinjcev, je Mesar vpeljal umno sirarstvo. ki sedaj bohinjski deželici donaša do 30.000 gold. letnih dohodkov in katerega so se sedaj po vzgledu Bohinjcev poprijele še nekatere občine po Kranjskem. Kranjska c. kr. kmetijska družba ga je vsled tega in radi drugih zaslug za prospeh živinoreje izvolila svojim častnim članom, hvaležni narod pa ga je, dasi že bolehnega, poslal kot svojega zagovornika v deželni zbor, kjer bi bil imel široko polje svojemu delovanju odprto, da ga ni veliko prezgodaj vzela neizprosna smrt. Le eno »napako« je storil Mesar. Katero? je vprašal gosp. govornik. Zapustil vas je leto pred smrtjo umret je šel v drugo župnijo, tako da njegovih telesnih ostankov nimate v svoji sredi. — Vi ste mu branili, mi, njegovi prijatelji, ga prosili, naj ne zapusti vas Bohinjcev, toda mož je tudi tu ostal jeklen in neizprosen. Šel je — pa zopet le iz najblažjega namena do vas. Mož se je podal na boljše mesto samo zato, da Vam poplača dolgove, katere Vam je pouzročila zgradba cerkve. Ko je g. govornik to »napako« Mesarjevo omenjal, tedaj je po cerkvi zaigralo v očeh hvaležnih župljanov in marsikatera solza je porosila sveti prostor v hvaležni spomin na moža, ki ni poznal svoje koristi, ne sebičnosti. Po govoru je domači g. župnik ob azistenci navzočih gg. duhovnikov za dušni pokoj slav-ljencev opravil slovesno sv. mašo, med katero smo občudovali prelepo ubrano petje bistriškega cerkvenega moškega zbora pod vodstvom gosp. nadučitelj a Humek-a. Ločili smo se iz Bohinja s prepričanjem, da tu ločen od sveta, a v sredi naravnih krasot biva še vedno verni, slovenski rod, iz dna srca hvaležen možu, ki je zanj daroval skoraj vse svoje plodonosno življenje. — Naj bi Bohinjci tudi v bodoče, ko se bode morda enkrat po njihovej sedaj tako mirni dolini vila železna kača, ko bodo z drugim svetom stopili v ožjo dotiko, ohranili iste — vrline! B . . . . ski. Bonaventura, vračaje se iz Gorice, obiskali našo župnijo. Ljudem je bilo žal, da jih niso mogli svečano vsprejeti ter jim svojo ljubezen in vdanost razodeti, ker so presvetli vsak slovesen vsprejem odklonili. Obiskali so župno cerkev sv. Petra, samostan in šolo ubogih šolskih sester de »Notre Dame« in ustanovnika g. Iv. V.; prišli so popoludne tudi v Bistrico, kjer so lepo podružnico sv. Jurija ogledali, počastili bistriškega gosp. župana in umirovljenega duhovnika g. B. Na večer so se vrnili z vlakom v Ljubljano. Trnovski župljani pa pošiljajo hvaležna srca nebesom iskrene prošnje, da Gospod povrne trud in gorečnost pre-blagcmu višjemu pastirju, in da ga nam čvrstega in zdravega še mnoga leta milostno ohrani. Pri nas bomo imeli, kakor se kaže, tudi letos slabo letino. Po vsej bistriški dolini ni prav nič sadja. Neki drobni črv je že v cvetju in potem v zarodu vse pokončal. Polje je kazalo se dosti dobro, pa huda, o tem času nenavadna burja, ki je divjala več dnij, je osmodila in uničila na mnogih krajih rastline in mnogo zgodnjega žita osula. Na južnem koncu naše dolino pri izviru Reke, deloma že v Istri, deloma še na Kranjskem, stanujejo Kočani (Kotjani), ki imajo svojega dušnega pastirja v Podgrajah. Ti ljudje so zelo siromašni, ter si morajo kruh služiti z drvarstvom v daljnih tujih deželah. Letos so pa še posebno nesrečni, ker jim je omenjena nevihta letošnji pridelek skoro popolnoma uničila in še cel6 seno, katero so sušili, odnesla. Kmet je v resnici v takih nesrečah milovanja vreden. (Odbor »Glasbene Matice«) je na predlog predsednika g. I. Vencajza votiral odstopiv. predsed. gosp. Fr. Ravniharju, pod čegar 261etnim spretnim predsedništvom se je »Glasbena Matica« povzdignila na tako visoko stopnjo, svoje zahvalno priznanje ter sklenil ga prvemu občnemu zboru predlagati za častnega člana. Potem so se izvolili : Podpredsednikom A. Svetek, tajnikom I. Bele, blagajnikom A. Petrovčič, gospodarjem I. Sbrizaj, šolskim nadzornikom dr. VI. Foerster, knjižničarjem J. Hafner in preglednikom poverjeništva J. Pribil. — Izvestje se bo razpošiljalo z muzikali-jami za leto 1898/9, ki se že tiskajo. Nekaj posameznih iztisov se dobi po 1 K pri strežnici v »Glasbenem domu«. Ponatisi zborove podobe na karton se dobivajo po 20 kr. pri strežnici, dalje vknjigotržnicah Giontini, Kleinmayer in Sch\ventner. (Z Vrhnike) se nam piše : V nedeljo smo obhajali tukaj prelepo slavnost. V soboto se je vrnil iz Riiv/a v domači kraj č. g. dr. Mihael Opeka. Rojaki so mu priredili veličasten vsprejem. Zastave so plapolale, slavoloki se dvigali, topiči pokali. V nedeljo pa je opravil častiti rojak prvikrat v domači farni cerkvi sv. opravilo z obilno azistenco domačih in došlih gospodov. Govoril mu je z občeznanim vznosom svetnik prof. Tomo Zupan, v Alojzijevišču kedaj predstojnik slavljen-čev. Po duhovnem opravilu se je zbralo okrog sto oseb, prijateljev in znancev, dobrotnikov in častilcev, k banketu. Tu so se vrstile raznolike napitnice. Svetnik Tomo Zupan, dekan Gantar, župan poslanec Jelovšek, odvetnik dr. Furlan, kaplan KoSir so napivali slavljencu. Dr. M. Opeka se je njim in vsem zbranim srčno zahvalil. Posl. Lenarčič je pozdravil svetnika T. Zupana kot prvega delavca na narodnem polju in svetnik Zupan se je vzneseno zahvalil in napil vlastelinu-poslancu in drugim vrhniškim odličnjakom. Tudi poetje so proslavljali lepo slavnost. Popoludne so bile slovesne litanije v prijazni cerkvici sv. Trojice. Zvečer se je zopet zbrala vesela družba v dvorani rokodelskega doma, kjer se je zabavala s petjem in govori. Sploh je Vrhnika slavila ta dan v znamenju sprave. (Državna višja gimnazija v Kranju) je sklenila šolsko leto dne 5. t. m. Ker vodstvo ni izdalo letos izvestja, — tudi prihodnje leto ga še ne bo — podamo sledeče važnejše statistične podatke: Na novo otvoril se je letos 5. razred; vsporednice so bile v 1., 2. in 3. razredu. Poučevalo je razven ravnatelja in profesorja verouka še pet profesorjev in 5 suplentov. Učencev je bilo začetkom leta 336-f 2, mej letom jih je vstopilo 5, izstopilo 33-fl, koncem leta jih je ostalo 308+1. Izmed teh je dobilo prvi red z odliko 77 + 1, prvi red 184, drugi red 19, tretji red 9; ponav-ljalni izpit ima 19 učencev. Po narodnosti je bilo 304+1 Slovencev in 4 Nemci. Iz Kranja jih je 24, iz ostale Kranjske 265+1, iz druzih dežel 19. Ustanove je imelo 41 učencev. Šolnino je plačalo v prvem tečaju 79 + 2, v drugem 69 + 1. Na pol oproščena sta bila v prvem tečaju 2, v drugem 3. Popolnoma oproščenih je bilo v prvem tečaju 248, v drugem 241. (Imenovan) je avskultant g. E. Picek sodnim pristavom za II. Bistrico. (Za občino Sinj) v Dalmaciji, kjer je potres napravil veliko škode, je notranje ministerstvo odredilo nabiranje prostovoljnih darov. (SreČolov) je finančno ministerstvo dovolilo kmet. podružnici v Mošnjah. (Podoba Njega Veličanstva kot varstvena znamka.) C. kr. trgovinsko ministerstvo je naznanilo trgovski in obrtniški zbornici, da se povodom Najvišjega vladarskega jubileja Njega Veličanstva množe slučaji, da obrtniki v smislu § 4. zakona o obrani varstvenih znamk in ministerskega izkaza z dne 9. septembra 1886, drž. zak. št. 140, prosijo dovoljenja za vpis znamk, v katerih so nahaja Najvišja podoba Njega Veličanstva. Še mno-gobrojnejši pa so slučaji, tičoči se uporabe podobe Njega Veličanstva na blagu, v katerih si prosilci niti ne skušajo izposlovati za oznanilo svojega blaga vpis kot znamko. V teh poslednjih slučajih, ki se torej ne tičejo izposlovanja izključne pravice potom vpisa znamke, marveč le taktične porabe podobe Njega Veličanstva kot oznamenilo blaga, izreklo je ministerstvo za notranje stvari kot splošno načelo, da ni pomisleka proti dopust Ijivosti rabe podobe Njega Veličanstva v primerni izvršitvi na obrtnih izdelkih, seveda v kolikor se to tiče dostojnih predmetov. Za vpis znamke, v kateri se kot sestavina nahaja podoba Njega Veličanstva ali pa članov cesarske hiše, je treba slej ko prej izrečnega Najvišjega odobrenja, glede katerega je, ako se je dotična prošnja predložila trgovski in obrtniški zbornici, postopati v smislu razpisa trgovinskega ministerstva z dne 2. novembra 1886, št. 34.430. Na podlagi morebitnega do voljenja kakega dež. oblastva samo za dejanjsko porabo take podobe na blagu, ali na podlagi izjave kakega pol. oblastva, da ni pomisleka proti nameravani porabi takih podob na blagu, se torej do tično oznamenilo blaga ne more kot znamka vpisati. Trgovsko ministerstvo se je obrnilo do ministerstva notranjih stvarij s prošnjo, naj ukrene, da se, kadar kako politično oblastvo podeli dovoljenje za oznamenilo blaga s podobo Njega Veličanstva, v rešitvi vselej izrečno navede, da tako dovoljenje daje pravico le za dejanjsko porabo z omenjenimi podobami opremljenih oznamenil blaga, ne pa za vpis kot znamko in torej tudi no za pridobitev izključne pravice. (Zakupni razglas.) Zaradi zagotovljenja 308 meterskih stotov posteljne slame za domobranske čete v Ljubljani za dobo od 1. septembra 1898 do konca avgusta 1899 se bode dne 3. avgusta 1898 ob 10. uri dopoludne vršila ponudbena razprava v pisarni oskrbovalne komisije za 3. in 4. bataljon c. kr. domobranskega pešpolka Celovec št. 4 v domobranski vojašnici v Ljubljani. Pri razpravi se bodo sprejemale i ustne i pismene ponudbe. Natančni razglas se tudi lahko vpogleda v pisarni trgovske in obrtniške zbornice. (Iz Samobora.) Dne 14. t. m. imeli smo čast pozdraviti v svoji sredi presv. vladiko grško-ka-toliškega obreda, Julija Drohobetzkega, kateri se je po kanonični vizitaciji v Žumberku vračal skozi Samobor v svojo biskupsko stolico v Križevcih Na glavnem trgu predstavili so se mu cerkveni in svetni dostojanstveniki; zastopana so bila vsa društva, a godba je zaigrala pesem : »Lepa naša domovina«. Presvetli je šel na to, spremljan od mnogobrojnega občinstva, v župno cerkev in potem v frančiškansko, kjer je podelil zbranemu občinstvu svoj škofovski blagoslov. Po kratkem odmoru odpeljal se je proti Zagrebu. Če tudi se je kratko časa mudil mej nami, vendar utis, katerega je napravil s svojim blagim in prijaznim vedenjem, ostane nam neizbrisljiv. (Železnica Divača-Ajdovščina.) Visoko c. kr. ministerstvo za železnice je obvestilo vsa županstva po vipavski dolini, da prične s tehničnimi deli za železniško progo Ajdovščina-Postojna in Razdrto-Divača sredi tega meseca, v kateri namen se odpošljejo te dni posebni inženerski oddelki. (Potreba slovenske ljudske šole v Trstu.) Šolski izkaz letošnjega leta na nemških ljudskih šolah v Trstu zopet drastično govori o potrebi sa- mostojne slovenske ljudske šole v tržaškem meetu. Po teh » i z k a z i 1 i h « je bilo namreč v tem letu na šoli v ulici Annunziata v Trstu in pa na šoli v ulici Fontana 1202 učenca, od teh 318 Slovencev, 201 Nemec in 698 Italijanov. Koliko pa je med temi Italijani in Nemci pravih Slovencev, o tem bi lahko govorili drugi tehtni izkazi. Koliko je pa otrok na šolah sv. Cirila in Metoda?! Dokaz o potrebi slovensko ljudsko šole v Trstu je jasen kakor beli dan in vender se izgovarja magistrat z poizvedbami, da te šole niso potrebne. Seveda, ker se Lahonom zdi v Trstu sploh nepotrebna slovenska narodnost. Dokler bodo v Trstu vladali Izaki in Mojzesi, tako dolgo ni pričakovati boljših razmer ne v verskem, ne v narodnem pogledu ! (Nova brzojavna postaja na Goriškem.) V Mirni, polit, okraj Gorica, so je dno 16. t. m ustanovila nova brzojavna postaja z omejeno dnevno službo, združeno s tamošnjim poštnim uradom. (Novo protikrščansko društvo v Gorici.) Minolo nedeljo je imelo svojo prvo posvetovalno sejo društvo »liberalnih mladeničev« v Gorici. To »društvo liberalnih mladeničev« ima namen, na vso moč delovati proti krščansko-socijalnemu društvu in izpodkopavati njega blagodejni upliv na goriške odnošaje. Da bode to društvo »liberalnih« mladeničev štelo v svojih vrstah lepo število krivo-nosili »mladeničev«, se samo ob sebi umeje, saj se je društvo ustanovilo le po prizadevanju goriškega Izraela, ki vidi, da v Gorici bolj in bolj dobiva tla krščanska stvar in da utegne polagoma židovska mogočnost izgubiti svojo hegemonijo. Zato se boje Izraelci in hočejo poskusiti vsa sredstva proti krščanstvu. O tem »društvu mladeničev«, hočemo še katero izpregovoriti, ako se zares ustanovi in da slavna vlada v svoji previdnosti potrdi pravila. Tržaški »Piccolo« mu seveda želi najlepših uspehov 1 (Sad »Lege« v Istri.) Kake nauke širi židovska »Lega« med ljudstvom v Istri, sledi iz poročila, ki ga imamo od Labinjcev ob Vižinadi. Poročilo pravi, da je mladina v kratkem času zgubila nravnost, stareji ljudje pa da so postali strastni politični divjaki in norci v službi žido-lahonske stvari. Nedavno temu je bil ondi tak javni ples, kakoršni bi se morali prej ko prej odpraviti. Na tem plesu so se podivjani »Legini« zaslepljenci stepli med seboj in se prav ostudno klali. Mnogo je bilo ranjenih. Žandarmerija je morala miriti in jih je odvedla več v zapor. Judom je vse to po volji, ker to nameravajo — a kam pride ljudstvo, ako ne bode hitre pomoči? (Židovska zvitost.) Kakor se poroča, pošiljajo židovski fabrikantje umetnega vina po Istri svoje agente, kateri odgovarjajo ljudstvu sajenje ameriških trt. Tako skušajo preprečiti obnovljenje po trtni uši ugonobljenih vinogradov, seveda v prilog sleparstvu z umetnim vinom. Ali je treba še večje zlobe? Ali ni potemtakem mogoče misliti, da so trtno uš zanesli v Evropo ti židovski spekulantje ? (Advokatov in notarjev) je bilo začetkom 1. eta v Avstriji 5120, in sicer 4009 odvetnikov in 1111 notarjev. Od lani se je število odvetnikov pomnožilo za 109, notarjev za 8. (Brzojavni promet z Antili.) Brzojavke v tajnem jeziku, namenjene na Antile via New-York-Haiti in po zemskih progah severnoameriških so pripuščene, izvzemši one za otok Kuba, San Do mingo, Porto-Rico in Jamajka. Vse zadruge naše organizacije se nujno opozarjajo, da vplačajo pristojbine pri svojih davkarijah točno še ta mesec, ker bodejo sicer kaznovane. Ravno tako je še ta mesec izogibom globe plačati rentni davek in sicer 1»/, odst. od v prvi polovici I. 1898 strankam izplača n i h ali pa kapitalizovanih hranilničnih obrestij. Ker posojilnice naše organizacije večinoma kapi-talizujejo obresti šele konec leta, torej pridejo za I. polletje v poštev le izplačane obresti m sicer le r e s n i č n i znesek teh obrestij, brez o k r o ž i t v e. Konečno šo navajamo, da hoče fin. oblast uvodom navedeno pristojbino ad 2 predpisavati tudi od vpisnin in drugih pristojbin, ter od čistega dobička. Toda to zahtevanje finančne upravo je nezakonito in vsak slučaj take zahteve naj se naznani načelstvu »Gospodarske zveze« ali »Zveze kranjskih posojilnic«, ki bode ukrenilo potrebne korake. Listnica. Posojilnica Gorje: 1. Za leto 1897 treba je plačati 2odstotne pristojbine od tekom navedenega leta izplača n i h ali kapitalizovanih obrestij od hranilnih vlog. Glasom Vašega računskega sklepa za leto 1897 »Konto zgube in dobička«) ste v tem letu od hranilnih vlog obrestij izplačali 87 gld. 76 kr., kapitalizo-vali pa koncem leta 1867 gld. 15 kr., toraj Vas zadene 2odstotna pristojbina od svoto 1954 gld. 91 kr , ki se mora po § 7. zakona z dne 13. decembra 1862, št. 89 drž. zak. okrožiti na 1960 gld, toraj znaša ta pristojbina za Vas 39 gld. 20 kr. 2. Neposredna pristojbina po lestvici I (za ko-leke) plačati je od svote v dotični dobi vplačanih deležev, ali od posojilnice izplačanih (odpovedanih) deležev. Sprejeli ste leta 1897 po računskem sklepu »denarni promet« na deležih 98 gld. Toraj znaša pristojbina po lestvici I 10 kr. (deset krajcarjev). Izplačali ste pa leta 1897 na deležih znesek 22 gld., toraj znaša pristojbina 5 kr. (pet krajcarjev). Zajedno s plačilom pristojbin ad 1. in 2. predložiti je pristojbinski oblasti izkaz glede podlago za preračunanje pristojbine, toraj letni račun, v katerem zadevne merodajne postavke podčrtajte. 3. Rentni davek za prvo polletje 1898 ste v svojem poročilu pravilno zračunali na 22 kr. Gospodarska organizacija. Pozor! Neposredne pristojbine za leto 1897 plačati so najpozneje do 31. t. m. Neposredne pristojbine so dvojne: 1. 2 odst. pristojbina od leta 1897 izplačanih ali glavnici pripisanih obrestij od hranilnih vlog, in 2. pristojbina po lestvici I. od leta 1897 vplačanih ali izplačanih deležev ali dividend. Spodaj v »Listnici« je izgled o zračunanju teh pristojbin. Pripomni se, da je za zračunanje pristojbine ad 1 svota obresti okrožiti na zgoraj od 20—20 gld, razun če prebitek iznaša manj kot 1 gld., v katerem slučaju se sploh ne vpošteva ; torej 20 gld. 99 kr. velja samo za 20 gld., — 21 gld. pa velja za 40 gld. itd. Posojilnice imajo plačati obojne pristojbine, druge gospodarske zadruge (kmetijska društva' konsumna društva itd.) pa seveda le pristojbino ad 2. V vsakem slučaju je plačilu priložiti v izkaz pravilnega računa zadnji letni račun. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj, 20. julija. Delegati kat. ljudske stranke so včeraj pojasnili grofu Thunu, kako stališče zavzema stranka napram vladi in ostalim strankam. Posvetovanja so se včeraj dokončala in so delegati že odpotovali. Dunaj, 20. julija. „Wiener Zeitung" objavlja cesarsko naredbo na podlagi § 14, s katero se §§ 7 in 9 trgovinskega 'zakona tako spremenita, da je smatrati veletržcem one, ki plačujejo davka in sicer v krajih z nad 100.000 prebivalci vsaj 60 gl., mej 10 in 100 tisoč vsaj 40 gl., pod 10.000 prebivalci vsaj 25 gld. Naredba stopi v veljavo s 1. avgustom. — Nadalje objavlja naredbo glede olajšav za izkušnjo pri kandidatih za sodnja mesta. V to svrho je pooblaščen pravosodni minister. Praga, 20. julija. „Bohemia" dementuje vest o razpustu osrednjega vodstva češke nemško-liberalne stranke, ter pravi, da je ravno sedaj največ posla za obstoječi odbor. Lvov, 20. julija. Poslanec Stojalovski sklicuje na 14. in 15. avgusta krščansko-so-cijalni strankarski shod v Šlezijo, na katerem bo razgovor o izjemnem stanju v Galiciji. Lvov, 20. julija. Orožništvo je v Brusz-tynu aretovalo deset zidov radi napada na delavce. Budimpešta, 20. julija. Konference o avtonomnem carinskem tarifu so se včeraj zaključile. Večina govornikov se je izjavila za samostojno carinsko ozemlje. Trgovinski minister Daniel je pozval zastopnike, naj podajo pismene izjave o tem načrtu, katere bo potem objavil. Pariz, 20. julija. Listi potrjujejo, da je Zola pobegnil v inozemlje. Pariz, 20. julija. Zatrjuje se, da je obsojeni literat Zola pobegnil v Genf, da tako za sedaj odide kazni. Včeraj zjutraj ob šesti uri je ostavil svoje stanovanje in se zvečer ni vrnil domov. „Soir" liudo prijema mini-sterskega predsednika, ker ni zabranil, da je Zola pobegnil. — Povodom proglasitve njegove obsodbe je policija aretovala 27 oseb, od katerih jih je 7 ostalo v zaporu. Sunderland, 20. julija. Včeraj zjutraj je upepelil požar 30 tukajšnjih trgovskih hiš. Gašenje je bilo brezvspešno. V dveh urah so bile v ognju tri ulice. Škoda se ceni na 6 do 10 milijonov mark. Vojska mej Španijo in Ameriko. Vest o kapitulaciji Santiago konečno vendarle potrjujejo tudi španjski uradni krogi, akoravno so precej dolgo odlašali s tem, dobro vedoč, da prebivalstvo ne bo posebno veselo tega dogodka. Amerikanci so se že udomačili v Santiago in na Kubi sploh. Predsednik Mac Kinley je že izdal poseben dekret glede začasne uprave otoka. Prvi del dekreta je namenjen začasnemu glavnemu upravitelju Shafterju, drugi del pa je naslovljen na kubansko prebivalstvo. V tej proklamaciji se govori o novi politični oblasti na Kubi ter zagotavlja prebivalstvu popolna varnost življenja in imetja. Politična svoboda se bo kar najmanj mogoče omejevala. Vsa pristanišča so odprta svetovni trgovini in carina za ladije nad 2000 ton je znižana od 1 dolarja na 20 centov od tone. Za Filipine bo nekda tudi kmalu napočil osodni trenutek. Admiral Dewey, ki je te dni dobil novo pomoč, je že določil rok, do katerega se morajo ali Spanjci udati, ali pa se prične bom-bardovanje. Pričelo se je sicer pogajanje, kakor radi mesta Santiago, toda konečni rezultat bo vendarle kapitulacija Manile. Madrid, 20. julija. Vojni minister Correa je prejel brzojavko generala Blanco, v kateri poroča o kapitulaciji Santiago. Washington, 20. julija. Francoski konzul se je z 800 ubegliki povrnil iz El Ganeya v Santiago. Playa del Este, 20. julija. V mestu Guantanamo in Oaimanera so Amerikanci danes razvili svojo zastavo. Oficijelna predaja se je izvršila danes dopoludne. Melnsine- ustna in zobna voda deluje izborno proti zobobolu in gnjilobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. 1 stekl. 50 kr. Jedina zaloga 166 (18) 2 lekarna pri Mariji Pomagaj M. Leustek v Ljubljani, Helijeva cesta štev. 1, poleg mesarskega mosta. JRT Telefon štev. 68. Svilnati damasti 75 kr. do gld. 14-65 meter — istotako tudi črna, bela in barvena Hennebergova svila od 45 kr. do gld. 14 65 meter — v najbolj modemih tkaninah, barvah in vzorcih. Na zasebnike poštnine in carine prosto na dom. — Vzorci obratno. — Dvojni pismeni porto v Švico. Tovarne za svilo G. Henneberg c. in kr. dvorni zalagatelj, Curih. 55 5 5 jetika. Umrli no: 19. julija. Ana Kliš, delavka, 21 let, Rožne ulice 3, V bolnišnici: 17. julija. Jakob Renko, pisar, 42 let, srčna hiba. Meteorologično porodilo. Višina nad morjem 306-2 m. a ■s Čas opazovanj Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nfebs 55 "S oj, v a e « . a les! *■ ^ » 19 9. zvečer 734 1 222 si. jzaF. del. oblač. 20 7 zjutraj 2. popol. 733 1 732 5 20-4 25 1 si. ssvzh. sr. svzh. oblačno n 00 Srednja včerajšnja temperatur« 22 2°, za 3'4° nad normalom. Tržne cene v Ljubljani dne 20. julija. gl. kr. ------— m Pšenica, m. st. , . 12 50 Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . _ 72 Rež, „ . . . 9 20 _ 85 ! Ječmen, , . . , 7 50 Jajce, jedno . . . _ 26 Oves, „ . . . 8 30 Mleko, liter . . , _ 10 Ajda, .... 10 50 Goveje meso, kgr. 64 ! Proso, „ . . . 7 50 Telečje _ 66 Koruza, „ . . . 6 50 Svinjsko „ „ . _ 70 Krompir, „ , . 2 50 KoStrunovo „ „ , _ 36 Leča, bktl. . . 14 _ 35 Grah, „ . . . 12 — _ 17 ' Fižol, .... 12 — Seno, 100 kgr. . . i 78 Maslo, kgr. . . — 94 Slama, 100 „ . . i 60 Mast, „ . . — 72 Drva trda, 4 kub. m. 6 60 Speh »vel, „ , . — 66 „ mehka, 4 „ „ 5 —1 Janko Klopčič, urar Ljubljana Prešernove ul. 4, poleg frančiškan, samostana. priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih, srebrnih, nikelnastih in jeklenih 491 3—2 Ženskih in moških ar. Velika zaloga stenskih ur, ur z nihalom in budilk najnovejše in najboljše vrste po najnižjih cenah. Ob jednem priporoča razna, za vsako priliko primerna darila v zlatu in srebru. — Popravila točno in vestno. i«« prodaj sta 2 odprta dvosedežna kolcsclja in 300 metrov rudniških relsov, 2 koritasta nagibalna voza s pragovi, Svedri in žeblji. Povpraša naj se pri L. Stricelju, trgovcu s premogom (na starem bolniškem vrtui. 445 4-2 *ar Ob ugodnem, vremenu te* Te 1 i lt i vojaški koncert v Hafnerjevi pivarni v četrtek, dne 21. julija 1898. I. povodom 501etnega cesarskega jubileja Vstopnina 20 kr. Začetek ob 7. url zvečer. Cisti dohodek je namenjen za mestne uboge. K številnemu obisku uljudno vabi udani 497 2-2 Josip Lorber, restavratfir. Usojam si naznaniti slavnemu občinstvu, da sem zapričel v Trstu trgovino za Mili ii šjeiilo postaje. Naročila, in sicer mala v pošiljatvah po 5 kg. po pošti, in od 30 kg. naprej pa po železnici, izvrševal bom točno in ceno. Razpošiljal bom razen kolonijalnega blaga tudi druge na trg spadajoče stvari, kakor: sadje, zelenjavo, ribe i. dr. Pečal se bom z razprodavanjem domačih pridelkov, s prejemanjem blaga v svoja skladišča, dajal na ista naplačila in posredoval dotično prodajo na korist lastnika. Trgoval bom tudi z vinom na debelo. Sprejmem zastopstva trdnih — za konkurenco sposobnih — tvrdk in polagam za to kavcijo. Nadejajo se, da se me sorojaki domislijo, ostajam odličnim spoštovanjem udani Ernest Pegan 294 37—14 v Trstu, ulice S. Francesco št. 6. •€3-E3-f3-E3-€3-E3Df 0 Stanarinske knjižice za stran ke z uradno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku , z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobe se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v Katol. Tiskarni v Ljubljani. Koverte s firmo vizitnice in trgovske račune priporoča Katol. tiskarna v Ljubljani. Št. 24.261 Razglas. 489 3-2 Na dan obletnice poroke Nje c. In kr. Visočanstva gospe nadvojvo-dlnje Marije Valerije razdeliti je po sklepu občinskega sveta deželnega stolnega mesta Ljubljane dvesto goldinarjev med petero ubogih vdov ljubljanskih. Prošnje za podelitev teh podpor vložiti je pri podpisanem magistratu do 28. t. m. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 14. julija 1898. 477 3—2 Po sklepu „Kranjske hranilnice" bode pet eksternih učencev s Kranjskega na ljubljanski trgovinski šoli dobivalo brezplačno pouk in učila v šolskem letu 1898/99. Prosilci, ki so 14. leto življenja dosegli, naj svoje prošnje z nacijo-nalom, z dokazom ubožnosti in s spričali, da so tri razrede realke, gimnazije ali gorenje razrede meščanske šole s pohvalnim redom iz nravnosti in vsaj z zadostnim napredkom v učnih predmetih dovršili, vsaj do 20. septembra t. I. tu predlože, da se vse doposlane prošnje potem izroče slavnemu vodstvu kranjske hranilnice v sklepanje. V Ljubljani, dne 11. julija 1898. Vodstvo trgovinske šole. Ferdinand Mahr, ces. svetnik. D u n a i s k a l> o r z a. Dne 20. julija. Skupni državni dolg v notah..... 103 gld. 80 kr. 101 n 65 B Avstrijska zlata renta 4°/0...... 121 n 60 B Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 101 15 Ogerska zlata renta 4%....... 120 n 80 Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . . 99 — n Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 911 B — Kreditne delnice, 160 gld....... 359 B 50 B London vista........... 119 90 " Nemški drž. bankovci za 100m. nem. drž.velj. 58 n 80 20 mark............ 11 75 20 frankov (napoleondor)...... 9 rt 52' 1 44 n 30 n C. kr. cekini........... 5 n 63 n Dne 19. JnllJa. 4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5°/„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5°/0 , . . . Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4°/0 kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr. zem.-kred. banke 4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . * » južne železnice 3°/0 . » > južne železnice B% . » » dolenjskih železnic 4°/0 163 gld. 50 161 — 192 25 99 45 139 75 128 50 109 60 112 50 98 50 98 50 223 — 181 20 127 — 99 n 50 Kreditne srečke, 100 gld..............203 gld. — kr. 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 165 — „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 "„ — I Rudolfove srečke, 10 gld.......26 " 50 Salmove srečke, 40 gld........80 ^ — St. Genois srečke, 40 gld.......79 " 50 „ VValdsteinove srečke, 20 gld........n — Ljubljanske srečke.........23 — „ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .' . 157 » — „ Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 g!, st. v. 3425 „ — „ Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . 445 „ — „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 77 „ — „ Splošna avstrijska stavbinska družba . . 109 „ 50 „ Montanska družba avstr. plan.....163 „ 35 „ Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 169 „ — „ Papirnih rubljev 100 ................126 „ 75 „ Nakup ln prodaja ~tJO> vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - - Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M JE K C U B" !•, WDllzeilB 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2, afcaf PoJasnlla"3£S v vseh gospodarskih in finančnih stvar«! potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostni! papirjev in vestni svšti za dosego kolikor je mogoče visoceg« obrestovanja pri popolni varnosti SJT nato/.cuih glnviiic.