MolStoo in apravništvo:
Maribor, Koroška ulice 5.
„STRAŽA“
Šfaaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopis se ne vračajo.
2 uredništvom se more govoriti vork dan od 11.— 12. ure dopold.'
Telefon &t- 113.
BaPDčDina (ista:
Celo leto			h
Pol leta		. 6	K
Četrt leta		3	K
Mesečno		1	K
Posamezne številke	10 v.	
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se raćunijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 79.
Maribor, dne 7. julija 1911.
Letnik III.
Korak k cilju.
Eppur’ si muove. In vendar gre naprej, počasi sicer, a sigurno in po začrtani poti.
Večkrat smo imeli že priliko, da smo izrekli na-ajšm poslancem priznanje za njihovo vstrajno in dosledno delo na nadeni n ar odn o-poli ti en em polju. In to po vsej pravici. Se ni dolgo let, ko smo bili Sloven-oi in 'Jugoslovani sploh v naši državi gjuantite negli-gable, Nihče nas ni poznal, nihče se ni za nas zmenil in pohlevno smo pobirali drobtinice, ki so padale iz bogato obloženih miz drugih narodov,, V nas je bila hlapčevska narava tako razvita, da nismo čutili sramote, ki nas je tlačila radi naše nemožatosti. Se le ko je vzela vodstvo slovenskega ljudstva tv; roke naša k atol iško-na rodna stranka, jje zaplulo novo in mlado in sveže življenje v naših narodno-programa-tičnih bojih. Ne trdimo sfcer, da ni črpalo to novo življenje' svojje sile in moči iz širokih mas ljudstva, Id so bile še nedolgo tega brezpravne, a se jih je začelo s časom pritegovati k ustavnemu življenju, pribiti smo hoteli samo suho dejstvo.
In če bi v zadnjih štirih letih naši poslanci ne bi bili dosegli prav ničesar, to pa mora vsakdo priznati, da so priborili slovenskemu imenu glas in slovenskemu narodu veljavo. In za to bi že zaslužki trajen in hvaležen, spomin v naši zgodovini.
Prej se je vedno govorilo samo o Čehih in pa o Nemcih. Narodnostni sporazum mjed tema dvema narodoma se je zdel že od nekdaj za propped države neobhodno potreben, ,0 kakem narodnostnem sporazumu na jugu ni nihče hotel nič slišati. Se le poslancem V. L, S. se je po težkih bojih posrečilo napraviti v tem oziru preobrat in ustvariti za jugoslovansko vprašanje ugodno razpoloženje. Bilo je treba premišljenega dela in možatih nastopov, da se je obrnilo pozornost države na jug ter se je prepričalo merodajne faktorje, da je bodočnost Avstrije na jugu, kjer bo tudi treba urediti narodnostne; razmere, brez Česar je miren razvoj nemogoč. In sedaj, hvala Bogu, smo že tako daleč, da se Jugoslovane priznava v hemšjkonacionalnih krogih ter se vsporedno govori o nemško-češkem in slovensko-nemškem sporazumu. To je zasluga naših poslancev, ki je neprecenljive vrednosti, in da je ta preobrat v mišljenju nemškega nacionalizma faktičen, nam jasno dokazuje apel na
nemško-nacVonalne poslance, ki ga prinaša „Tagespost“ od danes dne 7, t. m. na uvodnem mestu. Graška „Tagespost“ piše:
„Politični položaj se pa ni izpremenil samo vsled volitev, temveč tudi v sled posledic, ki se izvajalo iz volitev. Ne samo kabinetni Šef Bienerth je izginil iz parlamentarnega površja, z njim je padel tudi dober del dosedanjega sistema in nova smer, ki bi naj! bila| pod baronom Gautschern veljavna, mora meriti na to, da se pomnoži večijna s Čehi ali z Jugoslovani, ali pa tudi z obojnimi in to vsled tega, da se reši velike, naloge, ki čakajo parlament z brarnb-no in dajvčno reformo. Pot k tej novi koaliciji, od katere je odvisna) tudi oblika novega .kabineta,: je tre-notno zaprta z dvema mogočnima ovirama. Na severu s češko-nemškb, na jugu s slovensko-nemško spravo. Brez rešitve enega ah drugega vpraŠtenja je za-željena veilna nemogoča.“
Vzgoja mladine.
Friburg, 4. julija.
Predi kratkim sem dobil v roke brošuro: „,per Mädohenschutz und Mädchenhandel, Für Mütter, (Väter, Seelsorger, Erzieher, Dienstherrschaften u, für gefährdete reife Mädchen, Von einem Priester. Donauwörth, 1011. Druck und Verlag der Buchhandlung Ludwig Auer,“ Obsega 87. strani,, stane 75 C. Prečita! sem jo z velikim zanimanjem in jo imenujem „zlato knjižico.“ Knjjjžica take vsebine je že bila davno potrebna, sosebno sddaj, v času nenravnosti in nasladnosti, ko išče pretežna večina modernega človeštva sreče in vživanja le v mesenOsti, ko rije v materialnem kot krt v zemlji, v tem Času, pravim;, ko je tem modernim pohotnežem neka vrsta ljudi samo zalto na svetu, da jim služijo kot sredstvo v meseno vživanje, recimo odkrito, ko najtepše cvete kupčija s človeškim mesom. ’
Kdor le površno pregleda par večj/ih časnikov, se lahko prepriča o tej žalostni resnici; ne mine že skor,aj dneva ali vsaj' tedna, kio bi policija ne zasledila kakšne bande s svojimi žrtvami, KalkO pa se naj preprečil ali vsaj omeji takšno frivoöno počenjanje? Ali ne s temeljitimi podukom o nevarnostih sedanjega pa^sa? Da! Tako je! Zato so poklicani v prvi vrsti
stariši, učitelji vzgoje, duhovni pastirjji privatno kakor tudi v spovednici. Torej pred vsem je potrebno, da človek nevarnosti pozna,
V	tem smislu pravi tudi avtor te knjižice v u-yodu: „Ako se hočeš obvarovati pred nevarnostmi, jih moraš pred vsem poznati. Česar človek ne pozna, tega se tudi ne boji.“ To je popolnoma resnično. Veliko vlogo igra dobra, pametna vzgoja mladine, ki obstoji tudi v tem, da se tudi že mla(Mna opozori o pravem času na nevarnosti sedanjega časa; da potem, ko stopijo v življenje, niso tujdl, temveč da poznajo nevarnosti, katere jim pretijo.
Pred nekaj leti sem bral v brošuri: „Steht die kanonische Belletristik auf der Höhe der Zeit? Bine literarische Gewissensfrage von Veremundus“!, sledeče: „Unsere Jugend muss heute apologetisch erzogen werden; sie muss die (Gefahren kennen, die ihrer im Leben warten und ihr Wille muss frühzeitig gestärkt werden, denselben zu begegnen. Es 'ist ein sehr gefährliches Beginnen, einen jungen Mann heute in frommer Einfalt in da$ Leben hinaiuszuschi-eken. Er mag noch so gut erzogen worden sein, er ist damit nicht geschützt vor dem Fail, wenn er die Klippen nicht kennt, daran er straucheln kann.“
Te navedene besede podpišem sine restrictione kakor tudi vsak pameten človek-pedagog. T.orej še enkrat: ako se hočeš obvarovati pred teni; ali onimi nevarnostmi, jih’ moraš pred vsem poznati. V takozvanih penzijonatih se mora posebno gledati tudi nato, da je vzgoja v vsakem oziru popolna in pa vsestranska, to je, da se opozori na nevednosti, seveda vse to zelo pametno in previdno.
V	prej citirani brošuri pravi pisatelj nadafjje: „Ich kenne eine beträchtliche Anzahl geradezu prüd erzogener Menschenkinder, die kaum der Haft des ihre sittliche Lebens;|usbildung leidenden Institutes entlassen, dem ersten Ansturm des Lebens zum Opfer fielen.“
In zakaj? Odgovor je lahek.
Brošura ,jMädchenschutz und Mädchenhandel“ obsega, kakor že kaže naslov, dva dela in ima namen opozod ti mlada dekleta na nevarnosti sedanjega Časa. Pisatelj govori v prvem delu, česar se morajo dekleta prav posebno varovati, da ne bodo zašle (v tako nevarnost. Velika napaka je, da dandanes vse kaj rado drvi v mesto in doma na deželi pa ne mara že
PODLISTEK. Zapeljali so ga.
(I* češčine.)
(Dalje.)
Pri gospodu ritmojstru se je danes popoldne se-Šla prav vesela družba.
Gospod major je tudi prffijusal na svojem belcu iz Tejnice.
Že nekaj časa sem so imeli pri ri!tmo|jstru dan za dnevom gostije. Od celega polka shajali so se pri njem častniki in pastili tam, ako bi bilo treba, .celo mesečno plačo v enem dnevu.
A za to jim ni bilo nič žali, ker ritmojster je imel pri sebi sestro Marcelino 5n lijene črne oči, črne kakor noč in žgoče kakor solnee, pričarale so vsakega k njej, ki se je tv njo zagledal.
In častniki, so se na deželi dolgočasili. Bili so to galantni gospodje, rekel sem že, sami grofje in pa knezi. Baronov je bilo že malo med njimi; in brez „višnjeve“ krvi ni bil nobeden, prav nobeden. Pri ritmojstru utekali so dnevi kakor ure, in ure kakor minute.
A Marcelina je sedela dathes sama v sobi, ki je bila ljubko upravljena.
Pričakovala je nekoga in nepokojno vsaki «trenutek pogledovala na državno cesto. Oko marsikaterega gosta pa je tožilo po žgočem blesan njenlih črnih oči in po nasmevu rüdeöih usten.
Na enkrat zadonela je podkev pred vratmi. Na-gloma skočila je raz divana, na kojem je počivala, in stopila k oknu. V njenih očeh se je nekako čudno zasvetilo, ustrice je preletel smeh, nenavaden smeh, tak kakor je, ako se smejemo kaki gluposti.
Zbežala je v predvežo, a komaj je zapazila novega) gosta, zasmejala se je, kakor bi se hotela vto-piti v sladkem, opojjujočem smehu.
„Tlako pozno, gospod grof? Čakamo na vas že celi dve uri. Bala sem se zw Vas% je dejala in poda-
la častniku roko, katero je zagrabil, kakor zagrabi: glad e n Človek kos kruha, jo poljubil, kakor poljublja pobožen kristjan, svete ostanke,
A Marcelina mu roke ni odtegnila, pustila jo je v njegovi desnici, zrla na njega, s svojini, zapeljivimi očmi, a ko je s svojim pogledom koga, privabila k sebi, prodirala je z njimi globlje in globlje, bolj nego ulanska jlka„
Mladi grof, gospod poročnik, si je mislil, da je nekje si v kakem razkošnem gaju s kraljico vil sam i sam, da jej zre v nje žgoče ‘oči, da Čuti omamljajoči njen duh in tresel se je, kakor se trese mladi hrast, ko lahki veterci nagibajo njegov vrh in šepetfijo listom;, k a Wo se imajo pp svetu ljudje radi In kako o ljubezni skladajo celo pesni.
Nerad je Šel' grof za zapeljivo žensko in nerad se je vsedel poleg nje.
i,«Do smrti bi tako-le mogla bjti, Marcelina, Bili vi hotela?“ zašepetal je poročnik in si dejal njeno roko na srce.
Sramežljivo je sklonila Marcelijna) glavo, zaru-dela je v obraz, a njeni dve kiti črnih las ste se nehote razpleli.
In grofu je bilo zopet, kakor mlademu hrastu, ko veter pfhlja po njegovijh vejah in Šepeta zelenim Ustom, kakor ljubko je med ljudmi na svetu, kb se med njimi razvija ljubezen,
i,,(Gospod grofi 3az ne morem saima, odločevati. Vezana sem k bratu, in potem bi rada živela v svoji domovini. Privadila sem se že teh’ ravnin in po Donavi, ki se vali med njimi kakor kaka kraljica, mi je dojligčas tu na Češkem, po njerfh valovih, pri katerih sem preživela toliko krasnih, nepozabnih dni, in kjer bi si tudi rajda odpočila. Verujte mi, tuji krfjj me čisto nič ne vleče k sebi.“
«„Pojdem z vami, Marcelina; skupno bodeva ob večerih Čolnarila po njenih valovflh’ in kratenj* nepozabni dnevi se bodo zopet vrnili.“
Baronici vzklil je iz dvigajočih se prs globok
vzdih, in grof (je takoj čutil, da. je žila ji začela hitreje. biti,
„Moja rodna zemlja bi vam ne dopadla —“
„Z vami bi šel, Marcelina, v afriške puščave, in sredi med rjovečimi levi pripravil bi v.sjm in sebi ubogo kočico.“
„Bi nikdar svoje očetnjave Marcelini ne očitali?“ vprašala je po trenotku mladega grofa, dvignila glavo, popravila si na čelu lase in pogledala na mladeniča z očmi, ki bi mogle raztajiti led; a na licih, katere je južno solnee pobarvalo s svojim; zapeljivim duhom, bil je videti izraz tesnobe in strahu; v očeh, temnih in črnih, kakor polnoč, zasvetil je žar, bolj žareč, kakor ogenj, ki se v noči pokaže nad hišnim krovom, ki pol neba krvavo ožari s svojim plamenom.
Tjakim žarom se mladi grof še ni naučil ustav-ljafi. 0 lo mu je ravno tako, kajkor mladeniču v pravljici, ki je zašel v vrt, v katerem je cvetelo polno neznanih cvetk, omamujočih z razkošnim vonjem. Vsedel se je v travo, glavo si uprl v palmo, a cvetlice vse so se mu klanjale, širje in širje odpirale, svoje kelihe, pozdravljale ga s svojim dihom in ga zazibale s svojim dihom. A ko so ga zazibale, vstopila je nag-loma v vrt krasna deklica; cvetlice so Še nižje nagnile svoje glavice, še širje odpirale svoje kelihe in lzvoj'evale dvojni vonj. Deklica, šetaijoča se med temi cvetkami, zletela je, zapazivši mladeniča v spanju, k njemu ...
;„UojdeŠ, dragi moj ? Valovi Donave te pozdravijo; privadiš se jim, da se boš težjeb odvadil njene-niu šiimenju. Ko zapoje slavček v loga* nedaleč od naših oken, zdi se mi, kakor bi slišala ciganska godbo, melodije ganljive, tihe, a zopet divje kakor grom, ko se na nebu bl ska, v oblakih buči, a zemlja se trese, kakor bi zahtevala svojo žrtev. Tlako mi je pri srcu, ljubček, a tebi bo ravno tako“, je zašepetala», sklonila se k njemu, in mlademu grofu je vrelo po glavi, kakor bi mu bil nekjdo vžgal nevidljiv ogenj.
„pestra, sestra! Ne čudij bi se, ko bi se ne bila rodila v Sekvanu. Pozdravljam Vas, gospod poroč-
skoraj nfhče ostati, dasdravno ga dežela obvaruje Še marsikatere nevarnosti.
Nadalje razpravlja pisatelj o varstvu na poto-vanju in poda nekatera navodila za pot, m slednjič govorji avtor o varstvu v tujini in tudi navede nekatera praktična navodila.
Drugi del te brošure obIMuje kupčijo z dekleti. Kar tukaj pove pisatelj in sicer v osmih poglavjih, je grozno, skoraj neverjetno, ako bi nas ne učilo tega vsakdanje življenje. Avtor se opira pri svojem razmo-trivanju na zanesljive podatke iz drugih časopisov in opozarja na vse mogoče zvijače, s katerimi loviijo ti človeški mesarji svoje nedolžne žrtve in jih peljejo v klavnice, iz katerih' ni rešitve. Kdor se le nekoliko več vozi po svetu, doživi marsikaj na svojem potovanju, vidi marsikaj, kako se ti „gospodje“ dobrikajo, kako nežno se. znajo obnašalti in kako postrežljivi so, posebno v kupejih, na kolodvorih. Res, človeški razum je kaj perfidno iznajdljiv v svojih sredstvih, samo da doseže svoj namen, če tudfJ „nach oben kriechend, nach’ unten spuckend,“
Kdor je Ile nekoliko-podučen v sveti veri, ki u-meva, kaj je Človek in naučen človeka tukaj in na c^-nem svetu, da, kdor ni popolnoma moraliČino pokvarjen, se mu milo stori, ko bere poglavje, kakšna je u-soda/ takega nesrečnega dekleta, M, je prodano v tako hišo, Z jedno besedo: telesni fin moralni ruin je neizogiben v nekaterih letih.
‘Ne mislim bolj natanko pisati o tej brošuri; in tudi ni bil moj namen, pri priporocitvi te knjižice, pisati kake ocene, ne. Knjižico prav toplo priporočam zaradi prepotrebnih naukov, ki se tukaj podajajo na srce neizkušeni mladini. Razna dekliška društva bi ne smela biti brez nije.
Uverjen sem, da dekle, ki je natančno podučeno o teh nevarnostih, ne bo tako lahko in iz lepa se dalo zapeljati od ljudi, razun ako sama hoče. Toda v tem oziru pa velja: volenti non fit iniuria.
P.	H, K.
njenim sovražnikom nasprojti slaty. Na vsak način bi v slučaju vojne s Crnogoro imela Tfurčija jako težko stališče. Turki bi imeli zaznamovati velike izgube in le z najhujšim naporom si bi priborili korak‘za korakom, ker je črnogorska meja jako močno zavarovana. Crnogora ima namreč jako veliko močnih stražnic, stolpov, samostanov itd. Poseben pomen kot trdnjave imajo NikŠiic, Spus in Podgorica. Prvi ima trdnjavo, ki ima štiri do šest metrov visoko in skoro dva metra debelo zidovje. Razun tega pa še 20 topov. In tudi omenjeni dve ostali ste zelo močno utrjeni.
Vsled toga, ker. so šanse za Crnogoro jako u-godne, ji ni treba a skrbjo gledati v prihodnjost. Saj pa tudi Crnogorci tega ne ‘poznajo.
Zadnja poročila prajvijo:
Crnagora je mobilizacijo podgoriške divizije odložila na negotov čas. Kakor petrograjski listi zatrjujejo, se mora izvajati ta korak črnogorske vlade iz diplomatičnega vpliva Rusije, ki je dala Crnigori vedeti, da bi mobilizacija enega dela črnogorske armade lahko ‘dala povod najbolj zamotanim homatijam. Crnagora počaka, kako se bodo končala pogajanja med Turčijo in vstašf.
'V
Crnagora mobilizira.
Neprestano ojačevanje turške armade v Albaniji od strani turške vojne uprave je vzdramilo tudi Crnogoro, ‘da je en del svojih Čet mobilizirala. Dose-daj je mobilizirala podgoriško divfzijo, torej tiste čete, ki so najbližje turško-albanskemu bojišču. Od te divizije je sedaj šest bataljonov v Podgorici sami, trije bataljoni v Spusu in Štirje v, Danilovgrafdu. Divizija je razdeljena v tri brigade po štiri do osem bataljonov. Vsak teh ima oddelek’ za strojne ,puške, eno gorsko baterijo, en pijonirski vod in en brzojavni oddelek. Mobilizirana divizija šteje približno ,10.000 do
12.000	mož.
V slučaju vojske s Turčijo bi bilo mali Crnigori na razpolago v celem 56,000 mož in to število popolnoma zadostuje, da prepreči invazijo turskih čet v domače ozemlje, V tem slučaju bi se pa moralo celo vstaško albansko' ljudstvo šteti v dobro Crnigori. Turčija zamore postaviti trenotno komaj, 100.000 mož proti Crnf.gori, ker vstaja v Temenu,, vznemirljiv položaj v južni Albaniji, kakor tudi straženje bolgarske in grške meje cepi bojne moči Tiurške in jo s tem
O borzi na Ogrskem.
Ojgrski finančni minister je bilj,1 kakor smo že omenili, primoran, nastopiti proti nadnje kulaci ji	v
Budimpešti.
^Kapitalist“ piše k temu koraku:
^Ustanovitve, pomnoženje kapitala in druge ii-naneielne transakcije so bile v enostrajnski državni polovici ravno v zadnjih dveh’ letih izredno velike. Tiaikb se je v tem času porabilo za nove .ustanovitve na Ogrskem približno 260 milijonov kron. Nič manjr še niso bile svote, katere se je obrnilo v prid pomno-ženju kapitala že obstoječih podjetij. V preteklem letu se je na novih delnicah starejših bank in hranilnic izdalo 184, v tekočem letu pa že 117 milijonov K, za pomnožitve delniške glavnice industrijskih zadrug se je v istem času porabilo približno 95 milijonov K, tako da se je v celoti ustvarilo za več kot 650 milijonov kron novih ogrskih vrednosti.
T/a številka označuje natančno prenapetost finančnih moči na Ogrskem. Akoravno se lahko naro-duo-gospodarskemu razvoju Ogrske ravno vsled bogatih deželnih virov in radi intelligence njenih prebivalcev gleda tako kakor prej z‘zaupanjem nasproti, se vendar mora na to jemati ozir, da bi to zaupanje vsled prevelike razsežnosti iinancdjefnih transakcij lahko trpelo Škodo.
Borzni mogotcj na Ogrskem so vedno grešili na pomoč svojih' tujezemskih odjemalcev. Dandanes pa ima Avstrija malo razpoložljivega kapitala za inozemstvo, razven tega ima pa skrbeti za prodajo lastnih vrednosti. Nemčija |je v ravno istem položaju in kar tam preostane, se mora pridržati za razne prekomorske namene.
Zveze s Francijo vsled budiimpešfanskega posojila niso tako trdne, kakor mislijo na budimpeštanski borzi in si tudi želijo.
Cela špekulacija temelji torej na ogrskem denarnem gospodarstvu samem in razumljivo je, ako je postalo ogrskemu finančnemu minffetru tesno.
Politični pregled.
Državni zbor.
Prva seja državnega zbora bo v ponde-ljek ‘dne
17.	t. m. olb 11. uri dopoldne. Gosposka zbornica pa ima svojo prvo sejo istega dne ob 3. uri popoljtoe. Poletno zasedanje bo trajalo najbrže ‘do dne St. avgusta. Nato bo zasedanje prekinjeno, ne odgođeno, ker nameravajo sklicati delegacije, ki bddo zborovale na Dunaju, že v drugi polovici meseca septembra 1911. Delegate bodo pa. volili že v eni prvih sej državnega zbora.
Iz socialne demokracije.
V	socialdemokratičnih krogih se govori, 'da bo prišlo sedaj, ko se je konstituiral samostojni češki socialdemokratični klub, Ido sporazuma med češkimi in nemškimi socialdemokrati- Pogajati se hočejo tudi o tem, da postanejo strokovne organizacije samostojne, Nemški socialdemokrati hočejo pjrivoliti, da bi bife češke strokovne organizacije v financijelnem ozfru samostojne, dočim naj avstrijska socialna demokracija v svojih strokovnih organizaicijiah na zunaj, posebno napram mednarodnemu kongresu, združeno nastopala.
K položaju.
Pogajanja, v katera se namerava spustiti ministrski ‘predsednik baron Gautsch s strankinimi vodji, bodo, kakor se v pobočnih krogih zatrjuje, zasledovala samo namen, spoznati namere novega kabinetnega šefa in pa v družbi s strankinimi voditelji določiti načrt za poletno zasedanje. Koncem avgusta se bodo začela pogajanja cesarskega namestnika kneza Tihfuna s strankinimi voditelji iz Češkega lin posvetovanja Gautschai z voditelji iz vseh političnih taborov.
Ogrska.
Na Ogrskem se hoče 'Justhova stranka približati narodnostni stranki. V komitatu huqijadskem je bil izvoljen za podžupana znani rumunski nacionalist dr, Vlad, in sicer s pomočjo Justhove stranke. Govori se, da ste obe prej omenjeni stranki sklenili skrivno pogodbo, Rumunci so začeli tudi z akcijo, da podpirajo Justhovo stranko v njenem boju zoper brambno predlogo.
Srbija.
Ker so se koneČno razbila vsa pogajanja, ki so merila na to, da bi vzdržala radikalno koalicijo, je kralj, poveril 'dosedanjemu zunanjemu ministru dr. Milovanoviču nalogo, sestaviti homogen staroradika-len kabinet, V političnih krogih prevladuje mnenje, da je ta kraljev korak našel najboljši izhod iz težkega položaja. Na vsak način bo novi kabinet sestavljen samo iz staroradikalcev in iz novih političnih oseb. Milovanovičemu kabinetu bo najbrže pripadla naloga, skupščino razpustiti in izvršiti jeseni nove volitve,
Italija.
V	beneškem provincialnem svetu je predsednik senator Corleoni govoril proti temu, da so Avstrijci baje neopravičeno zavzeli vrhunec Madriole,. Protestni sklep je bil sprejet z vsemi glasovi razun dveh ka-
nik. Seveda niste mogli k svojim prijateljem, Vidite, da tudi Marcelina) ume zabavati“, rekel je ritmojster, stopivši v sobo, grozil poredno s prstom levice sestri, a desno podajal grofu v pozdrav.
Gospod poročnik je vstal, prijel Marcelino za belo roko, skoro jo prisilil, da je vstala lin stcjpil z njo proti ritmojstru.
„Gospod ritmojster, boljše je(1 da se vaša gospina sestra ni rodila v kakem mestu, kjer že otrokom zaveje v srpe duh svojevoljnosti in lahkomišfjenosti. Tloliko zvestejša in ljubša družica more biti in bode tudi možu v življenju. Gospod ritmojster, ali dovolite, da bi smel z Vašim rodbinskim znakom pomnožiti grb Kolovratov?“
Zdelo se je, da je ponudba gospoda poročnika iznenadila ritmojstra.
„Dovolite, gospod ritmojster, da bi mi bila gospina Marcelina verna 'družica ža moje življenje? Na vas me je odkazala, Češ, da je vezana na Vas, in na Vas, gospod ritmojster, se jaz tudi obračam“, ponovil je mladi grof Kolovrat.
„Na mene, gospod poročnik? Kaj Imam jaz pri tem? Naj li jaz delim srečo ali nesrečo vajinih dnij? Na to bi Vas, gospod grof, še opomnil, da se ne bi prehiteli s svojo namero, in tebe, Marcelina, opominjam: Sedaj sl- Še prosta in svobodna kakor orlica, ko poleti iz sedmogralških gor do naših ravnin, svobodna kakor valovi Donave, ko se ‘dvigajo drug nad drugim. A v ničem Te nočem ovirati. Sama odloči glede svoje slobode.“
„V okove gospoda, grofa se dam prav rada vkovati, dragi mi brat, in bi hotela, biti tudi na veke v-kovana!“
„.Bodi si torej, moja sestra. Naj ti bodo te vezi sladke, A Vam, gospod grof, želim edino le, da bi v moji sestri' našli zvesto družico za celo svoje življenje. — Ali nekaj bi Vas prosil, častiti gospod poročnik.“ —
Mladi grof se je prijazno priklonil.
„Zaroko ohranimo danes Še za se. Toliko bolj bomo pozneje naše prijatelje iznenadili.“
Poročnik se je zopet uljudno priklonil. Ko bi mu rekel baron ritmqjster, da n,a.j z današnjim dnem me-
nja svoje staro rodbinsko ime, in da naj se odpove znaku svojih prednikov, kdo ve, ali bi se li ne bil uklonil.
Kolikorkrat je pogledal jv oči svoje neveste, ni vedel, se li imenuje grof Kolovrat in ‘da njegov rod spada v deželi k prvemu plemstvu, da je njegov rod izmed najstarejših; in ko so se njegove ustne dotaknile njenih, bilo mu je vse uganjka, omamujoča u-ganjka.
Tako veselo, kakor 'danes, še ni bilo pri ritmojstru. Ce se je Udo na cesti ustavil/ in poslušal, in Če je 'do njegovih ušes prišel nebrzdani smeh, vzdihnil je, potegnil z roko čez nagrbano čelo in pogledal proti nebu; a rekel ni besede, molčal je, ‘kakor molče le stare stene, ki stoje že najdi štiri sto let.
Štiri sto let že bije na nje grom, štiri sto let jiih opira dež, štiri sto let že klubujejb in se ne drobe in ne razdrobe. Molče, seveda molče. A vendar povedo s tem svojim molčanjem, da je težko vse preslišati,, a še težje — se ne raztogotiti.
Talcraf je bila po deželi Še robota, in vojaki so bili pri teh v stanovanju, ki so imeli opravljati ro-boto. Pod začrnelimi stenami sedel je ulanec, star mož, siv, ravno tak, kakor Dragon, katerega so dahneš sem prignali. V roki je ‘držal neko godalo z dvema strunama, in na to je igral lin pri igri speval, kakor popevajo doma v Poljski, pri izviru Dnjepra.
Bil je to dolgočasen, jednozvok spev, za jok, prav k pogrebu. A staremu ulancu so se v resnici solzile oči, ker so si Poljsko razdelili, kjsflcor jastrebi, raztrgali jo na tri kose, in ji srce ugrabili, kakor v posmeh. O tem je popeval stari ulanec,, in radi razkosane Poljske so mu lile solze,
Tu prt ritmojstru bili so vsi, izvzemŠi ‘dva, Poljaki, sinovi poljskih vel-mož, a nobeden teh ni pomislil, da so jim rodno zemljo, raztrgali, in kakor volkovi vsak svoij kos pograbili ,v svoje dupline.
Bog že ve, zakaj ravno priprosto 'ljudstvo tako globoko občuti v svojem trpljenju in uboštvu osodo rodne svoje zemlje; Bog ve, čemu ima ravno gospoda trdo srce kakor kamen; Bog ve, Čemu jih je tako malo, ki bi rodni zemlji, ko prosi pomoči, podali svojo roko, ki bi mogli z njo čutiti.
Se le pred poldnem odjezdili so častniki iz Tej-nlce. Komaj so se držali na konjih in nii (vedeli niso, s čim so jim zagrozili upniki, ko so pred nje polagali pole belega papirja, na katere so jim potem s svojim podpisom zastavljali svojo častniško čast.
'Major je nekaj godrnjal v svojo brado, kakor da bi proklinjal pot v Tejnico in s potom tudi ritmojstra in njegovo sestro čarodejko.
Le grofu Kolovratu se ni ljubilo opoldne iz Tej-nice. Sedel je z ritmojsfcrom pri okrogli mizi sam. In mizica je. bila takorekoČ pokrita z vrečioami, ki so bile polne Srebrnjakov,; in oko baronovo gledalo je z večjim veseljem na te kupčke, kakor na fazana, ki je bila najbolj slastna njegovia jed,
„Daj nam, baron, denar v poravnavo svatbenih stroškov in na potovanje. Prodal sem grad, a ostalo je polovica mojih letnih dohodkov iz posestev“, začel je poročnik,
Ritmojster se je smehljal in Časoma pogledal na uro, M je visela nasproti njemu. Bilo je že 'pol dvanajstih.
i„Dosti časa imate, ritmojster. Ne glede na to. Do Žatca danes tako ne pridemo. Cez noč ostanemo samosjanu. Menihi bodo že sprejeli tam grofa Kolovrata, nevesto in svaka. Jaz pojdem naprej. Pa ne zablodi te, v Ročovju ste že bili nekolükokrat.“
Nekako čudno je pogledal pri predlogu mlađega grofa ritmojster. Videlo se je, da kaj takega zopet ni pričakoval. Nekako zaničljiv smeh Šinil mu je čez ob raz; a kakor hitro vetriček potegne,, nanagloma je zopet vse tiho in mirno. In meni nič tebi nič, kakor bi ničesar ne bilo, je pogledal zopet na uro,
„Dobro, grof. Marcelka se v tem pripravi. A da se nas meniške kute ne bodo prestra^le. Poskrbite, da nam ne bodo vrat pred nosom zaprli.“
„Bodete videli, kako bodo častili mojo nevesto. Zvoniti bi dali v pozdrav, ko bi si talko želeli“
„Marcelina“, zaklical je ritmojster. „V Ročovju bodemo ‘danes prenočevali. Gospod grof bode jezdil pred nami, ‘da se v samostanu vse pripravi. Zjutraj presenetili bodemo v Žatcu polkovnika,“
{Dalje prih.)
toliäkih mož, katerima dvema so drugi vsled tega zaničljivo metali v obraz, da sta „Avstrijca.“ Predsednik je prebral tudi brzojav zunanjega ministra, ki j« izjatvil, da bo storil vse v varstvo italijjalnske _ posesti. Italijansko časopisje piše o tem slučaju jako strupeno, akoravno je pravni položaj popolnoma ja,-
sen.	—
Monarhistična vstaja na Portugalskem.
Brzojavna agentura v Londonu je dobila iz Lizbone to brzojavko: Monarhistična zarota, telegralic-ne in telefonske žice prerezane.
London, 6, julija. V prvih jutranjih urah so došle sem preko Badajoza brzojavke, ki poročajo, da so včeraj mornarji, ki so kasernirani po vojašnicah v Lizboni, vprizorili z orožjem v roki po ulicah, velike monarhistične izgrede, pri katerih je tekla kri v potokih. Prebivalstvo se je postavilo proti mornarjem. Poveljnik mesta je poklical na pomoč vse vojaštvo. Mornarje so posamezno na ulicah potolkli. Prebivalstvo Lizbone je v paniki zapustilo mesto. Monarhisti so prejeli baje velike denarne podpore iz Angleškega.
Maroko.
V prihodnjih dneh se prično novi dogovori med Francosko, Nemčijo, Španijo in Angleško zaradi novo konference velesil glede ureditve marokanskega vprašanja.
Portugalsko.
Napetje med portugalskimi monarhisti in republikanci na Španskem ozemlju je veliko. Portugalski konzul v Crense, Fonseca, je streljal na znanega monarhista Almeido, Fonseca je štirikrat ustrelil na Almeido ter ga ranil na roki. Konzula so prijeli. Tu-rinska „Stampa“ poroča, da so vsi voditelji proti-re-publikanske zarote v Madridu. Tudi bivši kralj Manuel je baje inkognito v Madridu,
Mariborski „Orel“.
Nh godovni dan slovanskih blagovestnikov sv; Cirila in Metoda zvečer ob !49. uri se je vršil občni zbor telovadnega odseka S. K. S. Z. Or Ih v Mariboru, Udeležba je bila zelo Ippa. S prisrčnim pozdravom je otvoril občni zbor podpredsednik brat Ferdo Leskovar.
Imenom S. K, S. Z. je pozdravil, Orle podpredsednik in dični mladinoljub častiti gospod dr. Holi-njec. V vspodbujevalnem govoru je omenjal, kako ve-ievažno nalbgo izvršuje v Mariboru Obel, ko zbira pod svoj narodni in krščanski prapor slovenske fante, da isti ostanejo zvesti narodu in veri, ter da o-stlanejo tudi pošteni mladeniči. Orel izvršuje s tem veliko narodno-obrambno delo. Govornik je končal z orlovskim geslom: Telesa moč, duha krepost, to vzor je lepi tivoj, mladost!
Tajniško poročilo je podal naimesto odsotnega tajnika brat Žebot. Orel Šteje 50 članov, odborovih sej je bilo 6, izletov; 4, Orel je sodeloval pri otvoritvi Slovenskega doma v St. liju, priredil telovadbo v Št. Petru in v Framu ter se je ujleležij blagoslavljanja mladeniške zastave v Slivnici pri Mariboru. Dne
6.	januarja se je vprizorila Igra „Za pravdo in srce.“ Orli so se večinoma vsak mesec prvo nedeljo u-deležiili skupno svetega obhajila v cerkvi sv. Alojzija, po nedeljah in prazrfkih popoldne pa so se vršila redna predavanja, katera so bijla navadno dobro obiskana. Poročilo se odobri.
O blagajni poroča blagajnik brat Žebot. Tudi v tem oziru se je pokazal napredek*. Dajsiravno so izvanredno veliki izdatki za telovadnico, ki stane na leto okroglo 220 K, in za nabave uniform, se je vendar s pomočijo blagih gospodov podpornih članov odplačalo do 100 K dolga in Še izkazuje blagajna 23.09 K prebitka. Srčna hvala vsem, ki so naš Orel Itako velikoidušno podpiraj! Blagajniško poročilo se tudi odobri.
Poročilo načelnika poda brat Ham. Telovadba se je vršila z malim presledkom redno. Udeležuje se je povprečno 23, največ 40 telovadcev. Proizvajale so se proste vaje in vaje na, orodju. Želeti bi bilo, da si Orel tekom časa nabavi lastno orodje. Porod'lo se je vzelo z odobravanjem na znanje.
Za načelnika je bil izvoljen zopet brat Ham. V odbor so bili voljeni: za predsednika ’dr, Karl Verstovšek, za podpredsednika Ferdo Leskovar, za blagajnika Franc Žebot, za njegovega namestnika Fr. Praprotnik, za tafnika Lavoslav Kemperle, za njegovega namestnika Franc Simonič, za odbornika dr. Franc Kovačič in Jakob Kores.
Brat Praprotnik poroča nato podrobneje o predajanjih.
S pozivom na delo zaključi brat Leskovar lepo zborovanje.
Veseli nas, dia je bilo mogoče ustvariti v Mariboru tako lepo in krepko organizacijo slovenske krščanske mladine. Napredka naših Orlov se lahko veseli vsdk Slovenec v Mariboru, Ne samo, da v Mariboru rešuje Orel slovenske mladeniče, ki bi se drugače gotovo zašl| ali v nemškutarstvo, socSalnodemo-kracijo ali liberalizem, r(mpak Orel budi s svojimi prireditvami v mariborski okolici med slovensko mladino ogenj krščanske narodne zavesti.
Orel naš, krepko se razvijaj nad nekdaj slovenskim Mariborom! Na zdar!	Branislaiv.i
Zahtevajte v gostilnah katoliško-narodne Biste Straža in Slov. Gosp.
Za Trst se boje.
Nemcem se zdi v pflßhovi oholosti že gotova stvar, da bo Trst v doglednem času njihov. V svoj most od Belta do Adrije so se tako zaverovali, da si niti misliti ne morejo Trsta v rokah kakega drugega naroda, kakor svojega. Ce prav nimajo ne zgodovinskih in ne naravnih pravic do obali sinje Adrije, če prav prebiva v teh pokrajinah avtohtono slovensko ljudstvo, kateremu po božji in človeški positavi slišijo, jim vendar njihova megalomanija ne dopušča, da bi to priznali. Večkrat so že nastopili koti faktični gospodarji ob Adriji in če bi kdo verjel njihovi Širok'o-ustni samohvali, bi moral biiti uverjen, da je Trst že nemški, a|li pa bo v najkrajšem času.
Kakor mrzel tuš je pa vplival na vročo nemško domišljija izid, državnozborskih volitev. Mogočno so že naznanjali svetu, da bo njihov kandidat odločilnega pomena, da se bo pokazala silna moč nemštva, a volitve so to prešerno bahavost kruto kaznovale. Tla nemški števni kandidat je dotll smešno malo glalsov. Ta udarec jim je v prvem hipu zaprl sapo. Iz svojega nemšikega raja so bili s tako silo vrženi na realna tržaška tla, da so kar onemeli. Se le sedaj je prišel neki njihovih voditeljev do besede. V „Grazer Tagblatt“ od dne 7. t, m, priobčuje Članek, v 'katerem toži čez nemško malomarnost, obsoja nemško ljubdm-kovanje z Italijani, bere levite oficielnemu vodstvu in pribije, 'da je število glasov, ki jih je združil nemški kandidat: „schmählich“!
A še nekaj povzroča temu pangermanu nemirno spanje:	naraščanji© slovenskih glasov. V svoji
prešernosti Nemci na Slovence v Ttrstu nikdar niso računali. Živeii so v prepričanju, da jim je potreba, izpodriniti samo Italijane I n zagospodovali bodo. Sedaj pa stopijo naenkrat Slovenci; na plan in prekrižajo vse njihove račune, Le predobro vedo Nemci, da bodo Slovenci, če Kodo stalno, tako čvrsto napredovali, kakor pri zadnjih volitvah, onemogočili, vdejstvjo-vanje nemških načrtov, zato se pa boje in poživljajo Nemce, naj sledijo vzgledu Slovencev.
Socializem in vera.
Socialisti ►-revizionisti še vedno razpravljajo o tem vprašanju. A kakor je bilo pričakovati,, je dr. Müller dosti osamljen. Paul Kampffmeyer priznava sicer, da „(je bila religija v srcih in glavah mnogih socialistov vseprevratna elementarna sila, a te religije velikih reformatorjev katoličan in celo povprečni protestant ne bi imel za religijo.“
Sicer pa j© moderni socializem tostranski (welt-bejahend), zato se ne more za nobeno religijo kar kratkomalo nekritično navduševati, temveč mora vsako ostro presoditi, preden kateri veselo roko poda. Z religijo modernih, od socialiio-etičnih misli prevzetih bogopoznavaleev.,. v katerih je ugasnila zadnja iskra verske intolerance in katerim so tudi ateistični socialistični delavci bratje-sobojevniki, veže socializem res marsikatera vez, A kakšno zedinjujočo moč, v-prašuje Kampffmeyer dalje, bi mogel dobiti socializem iz tako mnogoličnega, nasproitsitev polnega življenja sodobnih verskih družb? Ali naj se oprime protestantizma? Ta je v razsulu, kakor tožijo protestantje sami. Ali katolicizma? Ta je še jpod „fanatizmom doggern.“ Zato mora biti socializem le versko toleranten. Tako lahko sodelujejo še tisti, ki imajo Še religijo Tudi „ateizem bi bil za socialistično stranko razdira-len element, zakaj fanatičen ateizem bi odbijal religiozne. ljudi, ki naj tudi razvijajo v socializmu svojo tvorilne moči.“ Socializem potrebjuje .„organizacije vseh sil, zkfsti socialno-stvaritel^nih, dd idealnega in nesebičnega življenjskega naziranja ravnanih sil.“ In prav to, pravi ta socialist, je bilo „snarjvečje kulturno dejanje“ Marxovo, da je Mark postavil „(ekonomski interes“ v središče svoje velikopotezne socialistične propagande. Marx je sicer menil, da se bo družabni življenjski proces kedaj oprostil mltično-religiozne megle, a prepustil je to levitev času.
Le pod vpLvom Bakunina so poznejši anarho-socialisti tako povdarjali ateizem. Socialna demokrat-cija hoče le socialističnorzadružno gospodarstvo, in v tem socialno-ekonomskem momentu nji ničesar, kar bi bilo protiversko in proticerkveno, ta moment lahko druži juda, kristjana in ateista.
Tako Kampffmeyer. A to so le fraze. VpraiŠanlje je namreč, ali je tak socialnoekonomski moment mogoče uveljaviti brez religiozno-etičnlih načel — in to je dr. Müller zamikaval >— potem pa, a,li je socialna demokracija res dejansko tako tolerantna — in to je zope,t le historična neresnica in dr. Müller je po pravici rekel, da so socialni demokratje često mnogo več časa porabili v propagando ateizma, kakor pa socializma.
Drug socialist, Franz Staudinger, izkuša Še drugače ovreči dr. Müllerjeve misli. 'Tudi on priznava, da je zajel socializem mnogo sil Iz religioznega momenta, in sicer iz religioznega momenta, ki je blizu soroden z religiozno vsebino krščanstva. Toda, pravi, v relgiji moramo ločiti tisto notranjo vdanost v to, kar je resnično, pra|vo in dobro, pa predmet m predstavo o predmetu, ki se mu človek z religijo vda. Vdanost na dobro je potrebna, to je dr. Müller dokazal. A to ni tako gotovo za. predmet religije. Ta predmet je v različnih dobah različen. Dr. Müller je tu zašel popolnoma v metafizično dogmatično strujo. Res človek čuti v sebi nčiztreben nagon po harmoniji mišljenja, čustvovanja., hotenja in delovanja.. Ta nagon je živa, ne kaka abstraktna ideja. Resnično je tildi,
da Človek brez te harmonije čuti notranji razdor in da to harmonijo najde le, Če z metafizičnimi predstavami dopolni spoznano resničnost. Toda Staudinger. upa, da, se bo dala tista vdanost (Hingabe) na dobro vzgojiti' tudi brez takega me)t|afiziönega predmeta. In morda bo sčasoma ta metafizična potreba izginila. Mi smo na nekaki poluitainsM stopnji (Zwilterstufe). Nekateri Še čutijo to potrebo, drugi pa pravijo, da je toliko važnega dela, da ne kaže gubiti sil s problemi, ki vsaj danes še niso dozoreli. Dokler se ne da problem znanstveno racionelno obseči, je treba reči: ne vemo.
Sjlaudinger se torej izkušia vprašanju le izmek-niti. Z „morda“, „pe vemo“, „to so že na rešitev net-dozoreli problemi“ se izkuša izviti elementarnemu in svetovnemu vprašanju: kako je z religijo? Z drugimi važnimi problemi se izgovarja, ko vendar zado-Ščuje le en pogled v zgodovino človeštva in v lastno srce in Človek spozna., da je prvo in zadnje vseh v-prašanj — religiozno vprašanje. SDcer je pa ta indi-ferentlzem le videz. Kdor zanikuje važnost vprašanja, je praktično vprašanje že zanikal.
Se odločneje je nastopil proti dr. Müller ju dr.
A.	Erdmann. Cernu religija, ko gre 'delavcem le za to, da se s svojo družino dosita najedo in oproste jarma izkoriščevalcev ? In res,, pravili, i.jsem našel v delavskih vrstah — in vrste, ki med njimi občujem, niso ne majhne in ne nazadnjaške — po največ odpor proti vsemu, kar spominja na religijo, bodisi v cerkvenem ali le tudi bogovernem zmislu.“ Erdmann je tudi proti .toleranci, kakor jo oznanja Kampfimeyer. Toleranca, da, a ne taka toleranca, ki bi izključevala boj proti krščanstvu in cerkvi, v ddlitev nasprotujeta načelom in ciljem socializma- Socializem ima svoje svetovno naziranje in hoče nov socialni red, zato se mora boriti proti nasprotnim realjiznim nazorom iln napravam.
Zopet bolj v yerskem zmislu izkuša rešiti vprašanje o socializmu in religiji Gerhard Hildebrand. Socializem, pravi, ni zgolj ekonomski1 sistem. To bi se reklo ogoljufati vse tiste, ki so upali, da bode socializem nova renesanca človeštva, Ce. naj vrši socializem svojo zgodovinsko misijo, moba biti to, kar po-menja beseda socializem: obsegati mora vse življenjske interese vseh ljudi; priboriti mora vsem ljudem možnosti, 'da bodo svobodno razvijali svoje najboljše moči. Ta socialistični ideal je pa naraven ideali, zato ni resničnega socializma brez nravnih načel in nravnih sil- Zopet pa je nravna zavest bistno združena z religijo, pa „naj se druži z izmišljenimi predstavami prešlih časov ali prirodoslovnimi fin sociološkimi pridobitvami bolj razvitega spoznanja.“
Socialisti, ki umevajo etične prvine v socializmu, torej dobro Čutijo, da ni etike brez religije, a radi bi ubežali jasni krščanski [izpovedi, zato izkušajo modernistično izmaličiti pojem religije. Toda le (jasni krščanski pojem o religiji mora utemeljiti in obrazložiti individualno In socialno etiko. Cim kdo zanika osebnega Boga, zamori etiki življenjsko kal.
Raznoterosti.
Promocija. Za doktorja prava bo danes dne 7. |. m- v slavnostni dvorani dunajskega vseučilišča promoviran gospod Andrej Veble, starešina! „Danice.“ Naše iskrene čestitke!
Odlikovanje. Cajstiti gospod župnik Arzenšek v Vitanju je postal knezoškofdjski duhovni svetnik.,
Iz šole. V političnem okraju Celje so razpisana sledeča definitivna učiteljska mesta: na dekliški ljudski šoli v St. 'Jurju mesto nadučiteljice; na dvoraz-rednici v Libojah nadučiteljsko mesto; na štirirazred-nici v Zibiki učiteljsko mesto. Prošnje do 25. julija.
—	Nadalje:	na ljudski šoli na Bregu pri Ptuju eno
nadučiteljsko, eno učiteljsko in eno mesto učiteljice, prvi plačilni razred; na petrazrednici v Marenbergu, s 1. novembrom eno učiteljsko mesto definitivno ali provizorično, drugi plačilni razred, prošnje do 31. julija.
Iz sodne službe. Cesar je višjedeželnosodnega svetnika dr. Maksimiliana Bouvier imenoval dvornim svetnikom in predsednikom okrožnega sodišča v Celju. Obenem je pa ugodil prošnji za upokojitev predsednika celjskega okrožnega sodišča viteza pl. Wurmser. Novoimenovani predsednik je star 57 let in je bil še do lanskega leta prvi državni pravdnik pri deželnem sodišču v Celovcu, Pl. Wurmser je bil predsednik od
1.	1899. Služboval je tudi poprej izjemno nekaj mesecev, ko je bil v Gradcu, izključno na Sp. Štajerskem.
—	Predsednik okrožnega sodišča v Mariboru, Ludo-vik Perko, je bil imenovan dvornim svetnikom, isto-tako višji deželnosodni svetnik dr. Nemanič v Gradcu. — Prestavljena sta med drugimi sledeča sodnika: dr. Gvido Schöner iz Zg. Radgone v Beljak, dr. Fr. Biček iz Ljutomera v Maribor. Mesto sodnika v Ljutomeru je dobil Maksimilijan Fontano.
Iz fin. službe. Predsedstvo finančne deželne direkcije v Gradcu je imenovalo c. kr. računska oiici-jala Karola DunMa in Josipa Withalma računskim revidentom v 9. činovnem razredu, računskoga ,a(si-stenta Franca Poljanca računskim ofidijalom v 10. činovnem razredu; davčne asistente Schafflerja, Lebiča, Kieslingerja, Žužo, Kuhariča in Mraza davčnim oficijalom v 10. činovnem razredu.
Nemški .volksrat za Spodnje-Štajersko ima sestanek zaupnikov dne 16. t. m. ob 4. uri popoldne v nemški hiši v Cel|ju. Upajmo, da s svojimi sklepi in rezolucijama ne bodo spravili svetal iz njegovih tečajev.
Duhovniška vest. Častiti gospod kaplan Zabu-košek v Novi cerkvi je imenovan za župnika* k Sv. Miklavžu nad Laškim, kamor pride 1. avgusta.
Živnostenska banka v Gradcu ? Iz čeških finančnih krogov: se poroča, da namerava Živn»stenska banka v enem stolnih mest Štajerske, Koroške ali pa Kranjske ustanoviti podružnico. Govori se, da. je v prvi vrsti določen Gradec. Kakor hitro bodo pogajanja radi nakupa pripravnega poslopja imela u-gode n vspeh, se bo podružnica otvorila. Nemce je že strah.
Zvišanje cen tobaku. Finančna oblast razglaša, da se stare zaloge dramascigaret prodajajo še po stari ceni, namreč po vinarju, v tobačnih trafikah. 'Zvišane cene veljajo le za nove cigarete tie vrste.
Štajerski pododbor Slovenske dijaške zveze priredi v počitnicah sledeče prireditve:	dne 30. julija
pri Sv. Trojici v Halozah, v Slovenjgradcu in v Konjicah, dne 6, avgusta pri Sv. Lenartu v Slivenskih goricah, dne 15. avgusta v Ptuju in dne 27. avgusta v Celju občni zbor. Datum za trbovljsko veselico še ni določen.
Liberalni trošti. Osrednje društvo zaj sežigar nje mrličev je razposlalo na svoje podružnice nasvet, naj sedaj’, ko pridejo katoliški poslanci v manjšem Številu v zbornico, stopijo v zvezo s svojimi poslanci, ker ge ravno sedaj, kakor zatrjujejo, ugoden čas, da bo fakultativno sežiganje mrličev dovoljeno.. Pa to so samo pobožne želje naših liberalčkov, N jaši poslanci so še zmiraj dovolj močni, da bodo prekrižali liberalne nakane.
Kulturnobojni liberalni petelini so se vstrašili svoje odkritosrčnosti in skušajo retirirati. Zapazili so, da) so s svojim kJ|’cem po /„jkancelparajgrafu“ odprli oči marsikomu, ki je dosedaj še veroval v liberalno krščanstvo in pobožnost, zato bi radi Vso zadevo označili za nedolžno šailo. V .„^Slovenskem Narodu“ se nekdo v potu svojega obraza trifü, da bi spe-ljallj za liberalce skrajno neprijetno priznalnje na Šaljiv tir. in na ta način zmanjšal pomen vse velevažne zadeve. Pa ne bo šlo. Liberalci so se* na javnem shodu kot prvi izrekli za protiversko in proticerkveno'gonjo v Avstriji in to si bo naše ljudstvo, zapomnilo.' Z brezverskimi, kulturnobojnimi klicatelji se ne bo nikdar več družilo. Pika.
Linhart v luknji. Tudi pri nas bode marsikateri občutil posledice volilnega boja; pni: je seveda moral biti naš dični vsebarvni Linhart. Dobil je rajdi žaljenja časiti dva dni ječe, kjer bo lahko premišljeval in obsojal, državno upravo, ki izmetava denar za zapore. Pa prav se mu zgodi, kaj pa hodi na solnce, ko ima toliko masla na glavi, kakor piše „jMarbur-gerca.“
Osla jih Je sram. Liberalci; se sedaj sramujejo svojega osla, ki jim je ostal po vseh’ številnih porazih kot edina tolažba v obupu in kot znak njihove politične* modrosti. Utajili in zamolčali bi ga radi. Ce prav se vsa Savinjska dolina smeje liberalcem, ki se morejo mesto z zmago in z .„papre dni m“ poslancem zadovoljiti z mršavim oslom;, vendar klepetavi: „Nar. List“ o vsej oslovski ,aiei)'j ne črhne niti besede. Res, nehvaležnost je plačilo sveta, to mora občutiti tudi ostanek liberalne mogočnosti — osel. Ampak drugega se skoro ne more pričakovati od stranke, o kateri se ne more samo reči „auf den Hundi ist sie gekommen“, ampak Še celb: „auf den Esel ist sie gekommen ! “
Izgovori, ki ne držijo. Na drugem mestu poročamo, da hočejo liberalci! v svojem ljubljanskem glasilu „Slov, Narodu“ vso zadevo s „kancelparagra-fom“ speljati na smešno stran. V svojem celjskem
i,,Nar. Listu" si pa tega ne upajo, ker je vendar nekaj ljudi čulo, kako resno so klicali liberalni gromovniki na boj proti svobpdii duhovnikov in cerkve. In tem bi se sedaj zelo čudno zdelo, če bi čitali, kako se sedaj to glavno prograanno točko žalskega shoda bagatelizira, Resnosti liberalnih voditeljev bi potem tudi ti zapeljanci ne mogli več verjeti in zato so si liberalci v „Nar. Listu“ izbrali drugo taktiko: izgovarjajo se in ovinkarijo. Hinavsko zavijajo oči in pa pravijo, da oni ne mislijo kratiti duhovnikom njihovih pravic, temveč oni se bore samo proti „izlorabi cerkve in vere.“ .Ta izgovor je zloben in podel, povsem vreden liberalcev. Prvič ta hinavci dobro vedo, 'da je bila že v zadnji zbornici zahteva po k an cel p ar agr af u, po katerem naj državna oblast, ki je lahko framason-ska in judovska, določuje škofom in 'duhovnikom;, kaj smejo v cerkvi učiti, predznamenje kulturnega boja, in stavili so jo najhujši svobodomišelci. Drugič liberalciJudi izvrstno vedo, da je mnogo takoimenovanih političnih vprašanj, Ivi so strogo cerkvenega pomena, kakor na primer ločitev zakona., ki nasprotuje kato-lihemu zakramentu. Zato liberalcem vsi njihovi o« vinkarski izgovori nič ne pomagajo. Oni so v Žalcu napovedali katoliški cerkvi boj, to stoji in ljudstvo to dobro ve,
Hochenhurger na delu. Zadnja sodna imenovanja zopet pričajo, kako je Hochenburgerjeviai politika pristranska in krivična nappam nam ‘Slovencem Za predsednika celjskega okrožnega sodišča je 'imenovan dr. Bouvier, mož, o katerem gre glas, da je hud na-cionolec, in na Zdolšekovo mesto v Maribor, to je na slovensko posest, pride nekdanji gSj oveni! ansedanji „Nemec“ dr. Biček, po naročilu Volksratal! Govorili še nismo zadnjo besedo.
Velikanska vročina v Severni Ameriki. Iz New-Yorka se poroča, da je samo 5. julija, prišlo 240 oseb vsled vročinske kapi v zdravniško oskrbo, 36 jih je u-mrlo. V Cliicagi znaša število obolelih čez 300, smrt-
nih slučajev 37, v Filadelfiji 29, v Bostonu 18 in v Novi Angliji 57. Sadeži so vsled vročine skoroda uničeni.
Štajersko.
Mariborske novice.
Nepošten desetnik. Desetnik Blass, ki je služil pri 47. pešpolku, je poneveril 400 K oskrbovalnega denarja in je pobegnil s svojim dekletom iz Maribora. Oblasti zasledujejo begunca.
Deželno žensko učiteljišče v Mariboru. Deželni šolski svet Štajerski je sklenil, da se uvede na deželnem ženskem učiteljišču v. Mariboru slovenščina kot obligatni predmet.
Šolsko leto na mariborski gimnaziji se je končalo dne 6. julija s slovesno sv. mašo. Po maši so se razdelila spričevala. Klasifikacija, je splošno dobro izpadla. Posebno veliko je letos Število odličnjakov. — TA 5, IB 10, Berja Jožef,. Breznik Franjo, Brumen Jožef, Erker Janez, Goričan Franjo, Jamnik Janez, Kardinar Jožef, Kupcič Janez, Sobnik Jakob, Sattler 'Janez, — 1C 3. Stabej Jožef, Vimpolšek Alojzij, Žula Janez. — Il.A 4, in sicer tri privatistinje in Še eden drugi, II.B 2,Lukman Franjo, Mihalič Boris, TII.A 3. III.B 3. Cafuta Anton, Sorger Alfons, Rautner Vincenc, — IV.A 3. IV.B 5, Klobasa Jožef, Kolarič Franjo, Tomažič Anton, Vauhnik Vlaidimir, Sreča Otton, V.A 3. Slovenci so: Kolšek Konrad, Šketa 'Jožef. V.B 3. Slovenci so: Curip Ciril, Ilešič Srečko, Krpač Franjo, VLB 3. VII, 13, Slovenci so: Bratina Franjo, Dolinšek Rafael, Goričar Anton, Habermut Avgust, Mut Jožef, Robič Maksimiljan, Svetina Franjo. VIII, 5, Slovenec je Črepinko Ferdo.
Nepreviden kolesar. V torek dne 5. t. m. je dninar Vincenc Piberl po Ejfzabetni cesti tako neprevidno vozil, da, ye podrl učenko Mahi j o Job, pri Čemer je dobila poškodbe v obrazu in pa na ‘ desni
rokp,
Celjske novice.
Smrtna kosa. Dne 5. julija je po kratki, komaj 14dnevni mučni bolezni, previden s svetotajsM, preminul znani slovenski odvetnik gospod dr. Ludovik Filipič v Celju. Kot koncipient je deloval pri gospodu 'dr. Sernecu, odvetniku v Celju, pozneje ši pa sam ustanoVil pisarno, v kateri je deloval do konca svoje ga življenja, akoravno je zadnja leta že prav hudo bolehal. Pogreb r^njkega se vrši dlanes dne 7. t. m. na okoliško pokopališče s slovesnim sprevodom.
Prijet tat. Zadnje čase so se v' okrožju celjskega okrajnega glavarstva pojavljale tatvine transmisijskih jermenov. Iz načina, kako so se izvršile tatvine, se je dalo sklepati; da se tat v tovarnah jako dobro izpozna. Skoda, (katero je napravil, je že precej velika. Sedaj se je pa posrečilo orožništvu, dobiti storilca v bližini Šmarij pri Jelšah, toda, o svoji osebi noče povedati nikaklh podatkov.
Ptujske novice,
Ptuj- Za nekatere občine ptujskega polja se ije začelo veliko razburjenje, kajti v pondeljek so se začele razprave o razlastitvi posestev v prid nameravanega kanala, ki ga hoče napraviti židovsko-posili-nemško društvo „Petovia.“ Vefijina posestnikov, posebno gospodinj, je nasprotna, in ni lepo slišajfi, kako se po mestu izražajo ljudje o „slamnatem možu“ tega društva, trgovcu Schramkeju in njegovemu zvestemu priganjaču in mešetarju markovskem Cehu. Ljudstvo pač ljubi svojo domačo grudo in težko se mu z c}:, da bi bili nekateri najboljši deli njihovega posestva odvzeti, bila sedaj skupna zemljišča razdeljena in bi bilo k njim treba hoditi, oziroma voziti, bogve kako daleč po nameravanih mostovih. Posestniki, bodete pripravljeni resnobno braniti svoje pravice. Položaj je resen in nihče se ne sme pustiti premotiti od šta-jerčijanskih agitatorjev, ker oropati se hoče Slovence njihove grude.
Občinske volitve. Poročali smo že, da so razpisane občinske volitve in pri teh se gre Orniigovi kliki za to, da spravi nekaj ljudij, ki so ji postali pri državnozborski volitvi neprijetni, iz občinskega sveta. Strasti, ki so razvnemale pri prvi volitvi vse 'duhove, imajo še sedaj nekatere gospode popolnoma v oblasti. Iz najboljših prijateljev, ki so biji prej kakor klop in miza, so postali naenkrat najhujši nasprotniki in to vsled političnih ničel Malika in Kau-terja. Taki so postali naši ptujski purgarji, kakor stare babe, Zmerjajo in prepirajo se kar vprek, eden 'drugemu očitajo slabo občinsko gospodarstvo in zgoditi se še zna, da se bodo po njihovi klepetavosti izvedele Še^ marsikatere zanimivosti izza kulis našega Javnega življenja,. Voditelji opozicije so: dr. iTreitH, Kasimir in Strohmeier.
Trboveljske novice.
Trbovlje. Iz ljubosumnosti je dne 4. julija o-poldne ustrelil paznik Fajt svojo zaročenko Nik, ki je bila čez četrt ure mrtva. Morilca so orožniki kmalu v jeli v Zagorju.
Drugi kraji.
V Hočah bode prihodnjo nedeljo v gostilni gosp. Rojko po večernicah shod. Govorita poslanec Pišek in urednik g. Kemperle.
Dekliška šola v Slov. Bistrici vabi stariše zlasti matere in sploh šolske prijatelje, da si ogledajo
prihodnjo nedeljo razstavo ročnih del in risb v pritlični sobi imenovane Šole.
St. Jurij ob Ščavnici. Bralno društvo pri Sv. 'Juriju ob Ščavnici priredi dne 9. julija zabaven po-.' poldan; uprizori se veseloigra: „Svojeglavim Minka“, Pred igro in po igri nastopi tudi pevski zbor.
Sv. Trojica v Halozah’. Razburjeni smo, tukaj, kakor že dolgo ne. Naj vsi zvedo, da nas je spravil naš liberalni učitelj Kladnik te dnfc pred sodnijo,, nas domače posestnike in mladeniče, ker smo si drznili pripenjati lepake našega poslanca Brenčiča na očitne kraje. Ni zadosti, da smo lili siti njegovega agitiranja za Ploja in da se nam je vrinil v občini Sed-lašek za zaupnika liberalne stranke in je hotel pid tem, na Čude*n način delati, pa ga je zavrnil pri komisiji naš boljši mož, zdaj je imel še našo katoliško stranko za tako neumno, kakor da bi ne imela dovoljenja za svcjje lepake. Zlato je pia t/udi v sredo pri sodniji pogorel, med nami TrojiČapii pa je postavil časten spomenik sebi in učiteljstvu pri Novi cerkvi. Mera izzivanja (to drznosti teh ljudi, gospod nadučitelj Častna izjemia, je že pojna. T|ega ne bomb več mirno prenašali. T udi učiteljica iz Kratnjškega je tako visoko, da se nam kmetom nasproti naravnost žaljivo obnaša. Kam |je takrat gledal naš krajni šolski svet, ko se je to in Kladnika stalno nastavilo? >Tro-jičani zahtevajmo, naj; se pošlje te Boga in cerkve se boječe ljudi proč od nas. Kako bi mogli mi tako učiteljstvo spoštovati! ?
Sv. Miklavž. Ko so svoj Čas pri našTih’ občinskih volitvah 'dobili večino liberalci, so se po liberalnih listih hvalili, da je zmagala „napredna“ stranka. Kako napredna je .liberalna vječina našega občinskega odbora, to moram pa le javnosti sporočiti. — Ce hodiš po občinskih potfh in cestah, vidiš napredek v potrtih brveh in polovičnih mostih. Pri belem dnevu si Človek že še pomaga; Če pa se po noči (vsled teh krasnih brvi in mostov kakor že koli ponesrečiš, tedaj boš seveda na ves glas moral hvalit! naprednost miklavževskih liberalcev. En del ceste iz Slanjče (vasi do Mrzlega pojja je bil, tako slab, da so vozniki kar obtičali v prepadih blata lin si poškodovali vozove. Niiti upali si niso več na tisto cesto. Se le na odločno zahtevo enega izmed naših’ so letošnjo spomlad začeli popravljati cesto. Pa kunšfoio! Da bi ne bila tako neusmiljeno blatna, je bilo treba tudi na zgornji strani napravliti jarek, ker so se z brega stakäle velike množine vode na cesto. (Tja novi Jarek je precej višji nego spodnji in nima nobenega odtoka. Ob dežju se seveda jarek ves napolni) z vodo. Delavci so hoteli cesto predreti, da bi se voda 'odtekala, ,a modre liberalne glave tega niso pustile, Češ, da ta voda ne prihaja z brega, ampak se sceja s ceste. !To je pa že višek napredka, ta modrost liberalnih možganov, da se voda steka v breg! Kaj takega na celem svetu ni, tak napredek najdeš le pri Sv. Miklavžu! Osušiti so hoteli cesto, a se jim vedno napijava! Napredno je vsekako tudi to, da so po cesti razstavili .cementne odvodnike in že iveč nego dva meseca čakajo, da bi sami zlezli notri! Pot od župnišča do pokopališča je tako neusmiljeno ostra, da ne smeš mnogo govoriti, če greš navzdol, sicer se lahko pri) vsaki stoplinji v-grlzneš v jezik. Že zdavnej se je sklenilo to pot izboljšali. Druge občine so obljubile prispevke; izvršitev popravka je pa delo domače občine. A še dozdaj se ni nič zgodilo. Napredek si naši liber albi očetje pač predstavljajo v tem, da se nič ne zgodi! Ce pa hočeš prav do dobra znati, kag je napredek, tedaj fii je pa treba samo kakega posla limeti z občinskim u-radom. Greš seveda k županu. Ta pa samo z nemškimi pismenkami z veliko težavo podpiše svoje ime. Seveda te mora poslati k svojemu tajniku, k nadučitelju Šalamunu. Mož je sicier mogočen gospod, a le vsega ne zna, saj, vpraša vČaisih celo kmetec-župane za svet. Pa greš nazaj k županu. Z doma do župana si morebiti imel pol ure, od župjana k tajniku je dobrih dvajset minut,, nazaj k županu zopet toliko. Kdor Še ne pozna naših naprednih razmer, ima pa Še lahko večjo smolo. Občinski .urad je pač tam, kjer je občinska deska; tako je vsaj v občinah, ki niso tako napredne kot naša. Greš torej k tistemu hramu, ko si poizvedel, kje naj iščeč župa/na. V hramu z občinsko desko pa najdeš samo županovega sina,, ki se pa tudi razume na izdelovanje uradnih pisem. Ce imaš pa kaj bolj važnega, te kajpaUal pošlje k očeto-županu, ki pa stanuje skoro četrt ure v stran pri s(voji gori-dl Ta si morebiti sam ne zna pomagati; moraš k tajniku;, potem pa hajd nazaj, k županu, 'dal «i pritisne pečat na uradno pismo. Jn tako lahko hodiš celega pol dneva,, predno kaj opraviš. Pa na.j kdo reče. da naša občina ni vzor napredne občine! Samo to je dvomljivo, k'd° je bolj napreden, aH,i naši liberalni občinski očetje, ali pa tisti volilci, ki so jim pripomogli do oblasti!
Muta. Tukaj so imeli turnarji v nedeljo dne 25. junija „(Sonnwendfeier“, pri katerem je govoril on-dotni c. kr. poštni uradnik po imenu 'Rumpf, ki je svoj čas postal iz katoličana protestant. Govoril je tako navdušeno, tako udrihal po Slovencih in posebno šejio naši veri in duhovščini, da se je sam dvakrat zažgal in ni dosti mefajkajo, da ni zgorel menda, od samega navdušenja za Nemce in protestante. Ta mož se Še ni dobro ogrel na Muti, že je začel kazati roge. Treba mu bode stopiti na prste; on je c. kr. u-radnik, ki službuje po veliki večini v slovenskem kralju, ne pa nemšjd in protestanitoviski agitator. To si naj zapomni in naj rajši svojo službo, za katero je plačan, opravlja.
Šmartno pri Slovenjgradcu. Dovoljujemo si vprašati slavnega župana naše ugledne občine, kaj
ga je napotilo, đa si je zbral tako sposobnega sklica-, ielja ob nedeljah pred cerkvijo. Kadar so bile voliU ve, |je tupatam to nalogo dobro izvršil gospod nadučitelj Salamon — lepa šarža za gospoda nadučitelja — ali pa župan sam, katerega tudi nismo preveč dobro razumeli. Sedaj pa imamo sklicatelja, katerega prav nič ne razumemo. Kmetje so se že pritoževali in hp-jčejo naznaniti glavarstvu, da to zahtevajo od občine, 'da nastavi gospod župan takega moža, katerega bomo razumeli.
St. Jurij: ob južni železnici. V, nedeljo dne 9. julija po večernicah se vrši pri nas občni zbor podružnice „Slovenske Straže.“ Vspored slavnosti je bogat in zanimiv.. Govorit pride gospod dr. Hbhnjec iz Maribora.
Dramlje. V nedeljo dne 9. t. m., po pozni sveti maši, se ustanovi prj nas Mladeniška in Dekliška zveza. Govoril 'bo dr. Hohnjeo. Mladina na plan, to je tvoj dan!
Griže. Liberalci se sramujejo osla. V tega pred-stavitelja svoje politične modrosti so stavili vse upe. Mislili so, da jim bo nanesel cekinov in mogoče še liberalnih glasov. A varali so se, in sedaj bi ga radi utajili. Menijo, da je pač med njimi še marsikdo, ki bi bil boljši in modrejši predstavitelj liberalizma kot lamozni osel, in zato ga hočejo odsloviti, Z ozirom na naše notice o žalskem oslu nam že pošilja g. V Kveder naslednji popravek: Ni res, da so v nekem hlevu v Žalcu futrali osla, na katerega so nameravali posaditi strašilo, ki naj bi predstavljalo dr, Korošca, in da se je za ta „Špas“ zelo zanimal neki trgovec Kveder. Res pa je, da meni o kakem oslu, ki bi bil v Žalcu kjerkoli pripravljen za kakšno koli pripravo, ni nič znano. — Vincenc Kveder, — — Brez drugega komentarja samo pripominjamo, da za dober spomin ne more jamčiti nihče.
Sv. Peter v Savinjski dolini. Naši napredni voditelji Cvenkl, Sribar, Klopčič, so tako navdušeni za zmago Kmečke zveze, da bi sedaj sami radi postali kmetje. Spisali so v „Nar. List“ globoko premišljen Članek' zoper župnika dr, 'Jančiča, v katerem same sebe imenujejo „mi kmetje“. Obenem pravijo ti trije velikani, da „plačujejo“1 duhovnike, Saperlot, skoraj bomo sedeli v Kmečki zvezi skupaj. Kmetje Cvenkl, Sribar, Klopčič plačujejo duhovnike! Presenetljiva novost! Vi pošteni šempeterski kmečki zvezarji, hitro na noge! Sprejmite tri novopečene kmete in duhovske prijatelje v svoj zbor. Ta pridobitev bo velikanskega pomena. Cvenkl bo opustil Šnops, ki mori dušno in telesno slovenski rod; Sribar bo dal svoje Študente v bogoslovje, da postanejo mašniki „brez želodcev“, Klopčič bo pa zopet na orgijah prebiral registre, da zasluži v petih letih zopet tri tisoč kron. Brr. To bo fino!
Sv. Peter ob Savinji. Celjska sodnija je obsodila Franca Rumeža na 10 'dni zapora z dvema postoma, ker je fant pretepal svojega očma. Franc Ru-mež je srčen prijatelj Cvenklnov, rad pije njegov — šnops, bere njegove liberalne časnike in zato tudi ne more [videti duhovnikov, katere pa njegov dobrosrčen očem vedno spoštuje. Po nedeljah je Rumež vozil Cvenildnove ovčice po Roblekovih shodih in rohnel zoper črne suknje. Z Urbanom stia napravila večkrat „Sink.“ Sedaj nastopi pot pokore. Sosedi mu želimo, da se spozna.
Savinjska dolina. Zmaga)! je 'kandidat Slovenske kmečke zveze. Kako prijetno je iznenadilo to obvestilo pristaše Slovenske kmečke zveze, oh — kako :pa je vžalostilo že popolnoma zmage pf jane liberjailč-ke. Da, v tisti umazani „Narodni cunji“ so veliko pisali ti zmagoslavei o gospodu dr. Korošcu in o savinjskih devicah, Češ, kmetje takih ljudi ne marajo. Pa res ne vem, kpfco so mislili, da so tako urezavali Čez nas. Ali so morebiti mislili, da so savinjske device hčere kmetov iz kake druge države, ne pa hčere zavednih savinjskih kmetov. Kakšni očetje bi pa to bili, če bi dopustili, da se njihovim hčerjkam meče blato v obraz. In kakšna bi pač miorala biti dekleta, ki bi dopustila, da bi njihovi očetje ali bratje volili moža, ki drži z ljudmi, ki jih' na najgnusnejši način blatijo in sramote. Veste, kaj, liberalci! 'Me savinjska dekleta se ne pustimo več komandirati od vas, ki se nam po en/, strani prilizujete, proti širnemu svetu pa nas blatite in sramotite na najpodlejši način. In pred 4 leti niste nas napadaji in zato ste zmagali. Savinjska dekleta, sedaj ste videle, mislim dovolj, videle, kako „krasna“ stranka je liberalna, videle ste ve in vsi in zato so „zmagoslavno“ propadli. Z ozirom na napade, kpi ste jih," liberalci, priredili na nas, pa skličemo letos me, po liberalcih1 imenovane savinjske device, velikansk dekliški shod. H koncu Še kličemo: Živeli vsi vrli volilci gospoda dr. Korošca, ki se niste vdali pod komando na duhu bolnim liberalnim pogorelcem! Živela vsa vrla in navdušena sar vinjska mladina), ki si tako spretno odbijala napade „Izobražencev“ ! Pozdrav Še vsem glavobolnim liberalcem od device, ki nima volilne pravice.
Velika Pirešica. Kako je pač v Ž.ajLeu vse na-predno, to si vsak še mislite ne more. Ce nosi dolge ali kratke hlače, lepe ali zakrpane, vse trobi skoro v en rog. Da so pa tudi ženske tako daleč zabredle, je najbolj žalostno. Zadnjič sem imel priliko, ko sem sedel v Vervegovi gostilni, slišati, kako ženske znajo. Nay prvo so začele izpraševati, kje so zadnjič tiste „črne klerikalce pretepli?“ Nekdo v družbi jim je odgovoril: „Ne vem!“ To pa jima; (bile so namreč dve, neka sedlarjeva žena in neka prijetna frajlica, ki sliši na ime Toni), ni bilo dovolj, tier ste začele pripovedovati, da so jih „naši“ tako pretepli, da se je eden v hlače..........Ko nekdo izmed družbe napra-
vi pripombo: JTo je pa lino izgovorjeno“, odreže se napredna Toni: „Pri nas v Žalcu smoj čisto domači, ter povemo vse kakor se šika!“ No zares, Žalec, lahko si ponosen na svojo kulturo. Povemo pa, 'daj živimo v hribovitih krajih ter nas Imenujete „črne zaru-kance“, toda med nami ne bodete nikdar slišali tako priprostoga klalanja, kakor je pri vas vse že po domače. Torej, kdor se hoče kaji naučiti, naj gre v Žar liec med liberalce!
Mozirje. Volitve so končane. Vsaka občina je pokazala, kam spada, ali V tabor Slovenske kmečke zveze, ali pa v liberalno nemčursko gardo. V tem o-ziru se je najbolj odlikovala občina trg Mozirje, ki je vse občine v gornjesajvinjski dolini prekosila v švoji nemškutarski „naprednosti.“ Ne pisal bi teh vrstic, ko bi ge mozirski liberalci res kazali take, ka-koršni so v resnici. Ce občuješ z njimi, so popolnoma klerikalni ali pa nepristranski, če pridejo pa volitve, takrat pokažejo svojjo barvo. Oni pa tudi vedo, da jim voljko nese, zato so takšni. Da pa morejo ti gospodfe igrati tako vlogo, jim pomagajo v marsičem pristaši Slovenske kmečke zveze, ki se držijo samo njih sladkih besed in hodijo roko v roki z njimi po njih' potih,
Šmartno na Paki. Tukaj je deloma velika zadovoljnost, da sta bila prav občutno kaznovana, napadalca našega velezaslužnega poslanca dr. K. Versto.v-Šeka. Skaza Fridolin je dobil tri tedne strogega zapora s postom in trdim ležiščem vsak teden, Krajne Matevž (Vodopivec) pa en teden strogega zapora in en post ter trdo ležišče. Vsi so pa razburjeni pri nas radi obsodbe poslanca dr. K. Verstovšeka na 50 K globe. Mi vemo, kako je bil napaden na cesti g. poslanec, zdaj je pa še za ta napad tudi zraven obsojen, Govorila bode Še druga inštanca, potem bodemo pa govorili jasno s to zanimivo razpravo pri sodišču v Šoštanju.
Zavodnje. Na adreso znanega liberalnega dopisnika iz Topolšice v „Nar. Listu“:	Vaši običajni
*uf“-i in „pul“-i in „ibrr“-i, nai „igravž“ ste že pozabili, Vas izdajajo kot dopisnika iz Ziavodenj v „Nar. Listu“. (Udarili ste na humoristično žilo, pa mesto na „Tisoč in eno noč“ naslovili dopis na politični list. Hoteli ste le oprati zamorca in se nad mano maščevati radi dopisa iz TopolšČice, v katerem je bil Vaš Stevl okrtačen. Pa pod častno besedo izjavljam, da nisem jaz pisec, ne povzročitelj, da niti ne vem, kdo je pisal. Neresnica je, ko pišete, da sem ob agitaciji prehodil hribe in doline, ceste in stranska pota; to ste videli samo v svoji domišljiji, ali Vas je pa g, Smolnikar neresnično obvestil. Ni bilo vsega tega treba, ker naši ljudje so že toliko politično zreli. Opomba o raztrganih podplatih pa ni nič kaj duhovita, ampak strašno oguljena fraza in se vidi, da Vaš pegaz že pričenja Šepati. Kakšno obsodilno besedo pa zasluži Vaše počenjanje, ko se norčujete v dopisu iz mojega imena, moje postave, mojega glasu? To nam je politika! Ljudstvu, ki mora bojevati težaven boj za svoj obstanek, ni za take norčije, ampak za pametno gospodarsko in politično delovanje. -—Na adreso liberalnega. informatorja v Zavodnjem: Ali Vam je to v čast in korist, da daste po Časopisih trobiti okoli, da si Še niti kuhinje ne daste prebeliti na svoje stroške, ampak Vam mora še to ljudstvo plačati. Ker se pa. tako drži tajnost o sejah krajnega Šolskega sveta, sem tudi jaz odvezan vsakoršne tozadevne obveznosti, in povem za sedaj samo značilno izjavo, da se je • na učiteljski konferenci sklenilo, ne naročevati za šolo Mohorskih knjig. Drugič si pa več ne naročajte dopisnika za dopise od tukaj, se Vam bo vselej vrnilo nedrago za nemilo, — G, Stevl! Vi iščete prič? Za nekatere slučaje Vam jih dam jaz na razpolago. Tako: da niste prišli takoj ogledat in ocenit škode, napravljene lani po toci in nalivu, ampak Šli raje sta-, vit svojemu pristašu kozolec; da ste pri cenitvi iz prozornega namena rekli: „Sedaj bodemo videli, kako bo poslanec Verstovšek izprosil podporo“, iz Česar se da sklepati na Vaše prizadevanje za podporo; da ste pijoč mošt, v hiši odbili prošnjo dotičnega gospodarja., naj bi Šli gledat škodo naj njive; da je zatrjevala Vaša žena volilcu-gostti, da pri zadnjih obč. volitvah 1. ni z Vami volil, rekoč: „On bi se Še kako zmotil, pa naše dekle, ki mu je podpisala, pozna natanko svojo pisavo, pa tega listka potem ni bilo notri“, iz Česar sledi, da ste ne le sami pregledovali oddane glasovnice, ampak jih dali v pregled celo ženskam. Za sedaj naj zadostuje. O vsem tem in mnogim drugim sem molčal in ne dajal v javnost, ker nočem napadati. A napaden se bom vedno branil. Z računi in dokazili Vam pa dokažem, da sem za ljudstvo več žrtvoval in storil, kot vsi KoŠntniki in Smolnikarji ter Stevlni. — 'Janez Rožman, župnik.
Planina. Meseca maja je umrl pri nas po kratki, a mučni bolezni, previden s sv. zakramenti. 83 let stari oče Franc Kolman. Ranjki je bil čez 50 let občinski odbornik, pred več leti tudi župan in cerkveni ključar. Sijajen pogreb je pokazal, kako so ga vsi spoštovali. Blag mu bodi spomin.
Kozje. Slovenskim kmetom kozjanskega okraja. Luteranski advokat dr. Zirngast v Kozjem je začel poleg svojega srda do naše narodnosti kazati tudi svojo mržnjo do naše sv, vere. Na Antonovo nedeljo, to je 'dne 18. junija t. L, je o priliki procesije o-citno pokazal svoje nespoštovanje s tem, da je pri zadnji postaji med farovžem in kaplanijo v razdalji par korakov Šel mimo sv. ReŠnjega Telesa s klobukom na glavi, med tem ko se je gospod, ki ga je spremljal, vsaj za silo odkril! Ljudstvo je oilo zelo ogorčeno. Pristojne oblasti, kje ste bile, da bi to pro-testantovsko drznost kaznovale?! Seveda bo vse mirno molčalo! In temu narodnemu in velikemu nasprot-
piku le še nosite, slovenski kmetje, denar v nenasitno malho! Zadnji Čas je postala naša posilinemška garda v trgu nekako tiha, a zdi se, da ji rogovi zopet tiščijo vun. Jih bomo že odbili! Tujec, molči na naši zemlji in hvali Boga, da ješ naš kruh !
Brežice. Tukaj se je na praznik sv, Petra in Pavla zopet malo pohajMo. Za svoj „jBundessingen“ so nemškutarji svoje palače, hiŠlice in kalupe ovesili in ovtilli s frankfurtarcami; posebno ginljivo je bilo gledati takle zastave na strehah, kakor na primer pri Berlanu, kovaču Ferenčaku, na deželni bolnišnici tn drugod. Pa kaj, ko ni bilo „jclragih gostov“,, ki bi se senčili pod temi zastavami! In 'kar 'yih je bilo, so si v svoji jezi le s tem pomagali, 'da so dali nemški pesmi, oziroma nemškemu alkoholu, dobro na-se vplivati, tako dobro, da so po noči le Še s težavo tihim zidovom brežkim tožili svoj „Heul!“ Eden je celo zagrabil — med vožnjo na kolodvor — za revolver; ne ve se, ali je hotel sebi strah pregnati ali kali?
Brežice. Na predvečer sv. Cirila in Metoda se je krog in krog Brežic videlo vse polno veličastnih kresov, pa’: katerih so pokali topiči, se dvigale rakete. In ljudstvo, ki je na Petrovo na videz hladno hodilo pod frankfurtarcami, je pokazalo, da mu toplo bije srce, da hoče z odločnostjo in vstrajnim delom osvoboditi svojo domovino vsiljivcev in Škodljivcev!
Cirkovce. Našli štirje O migovi in Ploj e vi agitatorji se drže kaj kislo, kakor bi se najedli samih šivank in žrebljev; zlasti se še kremžita oba Plojeva priganjača taikb, kakor bij se jima kota! živ jež po praznem želodcu. Je pač 107 več kot 29. Nastal je posebne vrste kompromis v Cirkovcah, kjer so nam vsak Brenčičev lepak v. noči': raztrgali ali pomazali z vsakovrstnim blatom, Erbus iz StaraŠanine trgovine se j)6 tudi ob svetlem dnevu kot besen zaganjal v vsako drevo, kjer je videl Brenčiča. Po ožji volltvi sta. pila bratovščino celo Plojev in Ornigov agitator, ki se prej niti srečati nista marala! Na pomoč sta poklicala mešetarškega človeka, da so skupno skovali dqpis v nemškuftarskem glasilu, kjer se kot živa. kača v špiritu zaganyata v oba domača gosppda duhovnika, in na(jvee v kateheta cirkovške šestrazredne šole. Podpisan je le ,„Opazovalec“, kar je celo krivo, ako niso hoteli svojih rodbinskih, nam dobro znanih imen priobčiti z označenimi posameznimi ulogami: 1. obrekovalca, 2. lažnjivca in 3. hinavca. Ali ne, malospošto-vani dopisuni? Poglejmo! Solarska sveta maša se je letos na željo učiteljstva prestavila od pondeijka. na torek, vendar dne 13. in 20, junija ni mogla bil v torek, ker je bil gospod katehet zadržan kot ud in pa predsednik volilne komisije. Natančno po dogovoru sta oba gospođa oznanila sveto mašo za pondeljek ter oba še posebej povedala vzrok te zopetne premembe. Ce liberalci tega niso slišali, niso bili v cerkvi, kateri so dovolj soVražni, ker jih niti o veliki noči nismo opazili: pri obhajilni mizi. 'Morebiti niso marali slišati oznanila, zato so rajši nalik ubijalcem sv. Stefana mašili svoja, ušesa, mogoče izposojena od tistih 'dveh nepotrebnih žalskih oslov, ki sta nosila Roblekovo zmago. Brez dvojbe so jim brnele po ušesih le besede smešnega Plojevega letaka in lepaka:	,„jPo
zmago 20. junija!“ Kar z zobmi se pa Škripali, ko je gospod katehet M. Zorko na. shodu povedal, da gredo plojaši po Roblekovo zmago. Gospodu kaplanu se očita, ker ne stanuje v župnišču. Vemo, kje vjas čevelj žuli, a kako bi naj kdo stanolval v župnišču, katerega sploh ni bilo, to zna le Štajerčijahska pamet. Napa-date tudf: kmeta in njegovo družino. Nam so dobro znane tiste kupčije, vaši liberalni 'družbi pa tega kmeta hči, ki je enemp morala v silobranu z nožem kri puščati, enega je pa bjrcnjla na tla, da je po vseh štirih kobacal. In duhovnik ne bi smel ni|ti z domačini govoriti? Hinavski farizeji, lotite se prej svojega bruna! Imate pikantnih novic na cente. Ce ne bo miru, bomo tudi mi govorili z imeni. Vam je menda dr. Plojeva „zmaga“ zmešala spomin in pamet, sicer lahko s pomočjo liberalnega svojega korektorja napišete divje romane iz svojega in sfvbfiiK pristašev življenja. Povjejte, kateri izmed liberalne družbe se je hotel u-streliti; kateri je silil v Dravo/, kateri je z nožem nevarno ranil svojega tovariša.; kateri je vslied posebnih' zločinov popihal iz .Cirkovc; kateri se je najbolj potegoval za onega štajerčijanca, svojega prijatelja, ki je ponesrečeno svojo znanko ustrelil "in potem na železniški tir zavlekel; kateri je delil in popisane glasovnice; kateri je dobil svojevoljno podpisano glasovnico razcesaco nazaj v glavo 5n je moral bežati iz hiše it'd. Hočete vse natančneje in še paragrafe zraven?! Pustite duhovnike, ako jih' ne marate! Se po kaplanovi res lepi zbirci se vam cede sline? Cernu? Nevošljivost vas grize, a gospodu katehetu, ki zbirco tudi zasluži, nič ne škodi. Niste v svojji zlobnosti letos Hoteli tvideti 167 prvoobhajancev na belo nedeljo pri obhajilni mizi? Vi gledate jezno na duhovnika le radi agitacije, do katere ima pri nas pač vsak katehet več pravice, nego mlad fant brez volilne pravice. Ce je pa kateri dobil ali še le bo dobil od Orniga ali Ploja novo obleko, je ne bo nikomur zavidal sedajni cirkovški katehet. Razumete? Vsi trije mazači dobro veste, da je umri tisti Celofiga ob četrti uri popoldne. kakor spričuje ogledni list, ne pa v noči, kakor nesramno lažete. Hvala Bogu, mož je prejel pred štirimi tedni svete zakramente, kedaj pa vi trije hinavci? ob Četrti uri istega dne je bil gospod kap,lau Še doma, kje je torej hujskanja? To ste tudi zamolčati,^ da je Celofigin fant, brž ko je vjel konja na gmajni, iz eno uro od farne cerkve oddaljene Gorfre divje dirjal za voznikom z naznanilom, 'da je že prepozne, da ni treba duhovnika, ker je že stari Tpnko umrl pet minut po voznikovem odhodu! Kje je torej
vsleđ te nagle smrti starega moža, povzročena: ogorčenost faranov, ki baje ne marajo kaplana, s katerim so pa na vašo veliko jezo prav zadovoljni celo mnogi Ornigovi voliloib katere ste vi nalagati in zapeljati. O Brenčičevih volilcih, la so vsi že stari prijatelji domačega gospoda kaplana, nam ni treba govorfiti. Nar pravite glasovanje in se bodete prepričali, da ni pet poštenih kmetov, ki bi! gonili proč od sebe gospoda kaplana, pal tudi ne pet kmetov, ki bi želeli take tri lažnjivce v svoji fari„ kakor ste vi liberalni nepo-sestnl'ki. Potem bodete lahko ogorčeni presojali svoje vspehe, kakor berač svojo zamazano srajco. Ker ste vi, liberalni hujskači, katerih eden s smradljivim blatom maže krščanske, poštene hište, že dobili plačilo in podporo od Orniga In Ploja, menite, da mora držav-ni poslanec Brenčič eirkovškemu kaplanu M. Zorko medajlo podariti ,„iz frišne svinjske kože zadnjega dela.“ Veste, to Je v Cirkovcah nemogoče! Zakaj? Za-to ker eden izmed vas, ki nima volilne pravice, tako skrbno izprašuje pri vsaki hiši, kjer pogine kakšna svinja, po svinjski pečenki gotovo istega dela, o kar ierem tako rad govori. Mi podamo v odgovor izvršr Ijiv nasvet. Čevljar Duh naj vam dobro priŠije na hrbet in jezik kos suhe svinjske kože v podobi kneitre, kakor res zaslužite. Čevljar bb Jdlcal pri vsakem u-darcu:	„Kneftra je tu!“ mi Brenčičevi volilci bomo
pa enoglasno rekli: „Podpora je tu!“
Narodno-obrambno delo.
Vsi na krov! V nedeljo dne 9i. t. m. bo po celi Sloveniji odmevala radost in navdušenje, ustanavljale se bolto podružnice „Slovenske Straže,“ Somišljeniki, pokažite, da v vaših srcih ne gori samo svet ogenj navdušenja za našo katoliško sivar, temveč da tudi čutite, kaj ste dolžni' svoji slovenski zemlji, kar teri grozi potop v tujem morju. Sami prihitite na u-stanovna zborovanja, pripeljite pa tudi mladino seboj, da jim že v mladosti vcepite v srce kal narodne zajesti ! Privedite pa tudi nezavedne prijatelje in znance, da se jim odpro oči, da bodo tudi oni postali vredni sinovi svoje slovenske matere zemlje.
Za „Slov. Stražo.“ Braslovjški diletantje so darovali za „Slovansko Stražo“ 6.40 K, zbrani v veseli družbi po končani gledališki predstavi.
Narodno gospodarstvo.
Nered z zaostalimi obrestmi. V renskem zadružnem glasilu naletimo na sledeče Izvajanje proti neredu glede zaostalih obresti, M se nam zdi primerno, da ga na tem mestu priobčimo, da tuba naše hranilnice in posojili^ce spoznajo to ppgreško in se je v bodoče varujejo. Piše pa ta list sledeče:
Marsikateri posojilojemalec je dne 31. decembra v položaju, 'da bi mogel za|pjadle obresti plačati, toda ne stori tega namenoma, ker si misli, denar je v mojem obratu plodonosneje naložen in imam še Čas, da plačam obresti, ker letni zaključek še ne bo takoj gotov in se mi ne bodo zaračunale zamudne obresti. To naziranje se vedno bolj širi med posojilojemalci in zasluži, da se ga označi kot nezdrav pojav. S prvotno namero se je doseglo ravno, nasprotno, kakor se je nameravalo. Jasen'dokaz za to nam nudijo bilance zadrug in statistika naše zveze. Med tem, ko so vse zaostale obresti skupaj koncem leta 1905 znašale 83.200 mark, dosegle so: koncem 1906 znesek 120.900 mark, koncem 1907 znesek 156.000 marjc, in koncem 1908 znesek 255,700 mark.
Zvišanje vsakoletnih zaostalih! obresti postlalo je na ta način tako ogromno, da nas mora navdajati z bojaznijo. Ni nobena šala, ako ta svot,a| naraste tekom štirih let za 172,500 mark. Čeravno so bile med tem časom ustanovljene nove zadruge, kojih zaostale obresti pridejo potem tudi v poštev, in vkljub temu, da se je promet posameznih zadrug povečal, zadene vendar velik del krivde v tem oziru naše« posojilnice. Te imajo namreč napačno metodo, da puste odprt« račun še preko sklepa poslovnega leta. Drastičen zgled, kako so si pri neki posojilnici tekom treh let povečale zaostale obresti in kako se je s tem v zvezi sestava bilance zakasnila, nam nudi sledeči pregled. Zaostale obresti te posojilnice« so znašale: za leto 1906 19.725 mark, za leto 1907 48.988 mark, za leto 1908 60.208 mark.
Zvišanje leta 1906 do leta 1908 znaša torej 40.483 mark. Računski zaključek, lči se je leta 1906 sestavil v aprilu, zavlekel se je v letu 1908 že v juni in vkljub temu ne opazimo, da bi zaostale obresti šle nazaj, nego so se še povečale. Mora se priznati, da je pri iztirjanju obresti igrala tudi popustljivost načelstva svoto ulogo. V očigled takih dejstev je pa u-mestno, da se v tem oziru izvrši resen preobrat. Ne uvažujoč morebitnih posledic, zahteva že skrb dobrega poslovodje, da se z zaupanim denarjem previdno gospodari.
Književnost in umetnost.
„Mentor". III. letnik. 10. zvezek. — Vsebina: Silvester. (F. S. Finžgar.) (Dalje.) Crna liska. (Prot. dr. Pengov.) (Konec.) Svetovna uganka. (M. Stular.) (Dalje. Literarni pogovori. (Prof, L, Arh.) (Dalje.) V kraljestvu perunike. (Prof, dr. Pengov.) Radovan. (Žaloigra, v Štirih dejanjih,) (Jos, Logar.) (Dalje.) Nar vod za Sabovo igro, (Andrej Uršič.) (Dalje.) Drobiž,
„Zarja.“ Slovensko katoliško akademično, društvo „Zarja“ v Gradcu priredi v soboto dne 8- julija 1911, ob 8. uij’ zvečer, v gostilni „|Zum Andreas Hofer“ svoj II, redni občni zbor s sledečim vsporddom:
1.	Čitanje, zapisnikov. 2. Poročilo odborov, 3, Volitev preglednikov, 4. Slučajnosti.
„Zora“, 7. zvezek. Letnik XVII. Vsebina: Slovenski abiturijentje! Socialni paberki, (Andrej Veble.) Nekaj socialnih vprašanj, (MilošiZ.avadlal.) Dalje.) Počitnice, (M. Maröah.) Grenoble — vseučilišče, (Iv. Gruden.) (Pismo tovarišem romanistom.) — Glasnik. — Listek. — „Prvi cveti“, leposlovna priloga. — Na platnicah.
„Cas“. V, letnik. Zvezek 7, in 8, >— Vsebina:
Propad budizma, (Fr. Terseglav.) Jezus v poeziji. (V. Bele.) Moderne slovenske romantične igre. (Prof. A-dolf Robida.) Umetnost in kritika. (Dr, Aleš Ušenič-nik.) Listek: Liliencron in Cerkev. — Etika brez religije. — Novo slovensko delo o socializmu (VI, Knaf-lič, Socializem.) — Socializem in vera. — Literarne vesti.-----„Cas“ izhaja po lOkrat na leto. Naročni-
na 7 K, za dijake 4 K. Za člane „Leonove družbe“ je plačana, naročnina z letnino. Naročnina se pošilja na „Leonovo družbo“ ali „Cas“ v Ljubljani.
Pokvarjenost v Ameriki.
V govoru, ki ga je imel pred kratkim na nekem sodu v Buffalu, je new-yorfeki izdajatelj znanega magazina S. S. Mc Clure šibal mnogoštevilne neprilike, ki vladajo v ameriških Zedinjenih državah z brezobzirnostjo, 'ki je bila naravnost občudovanja vredna. Strašno je bilo priznanje, odličnega Zastopnika pra|almeriča(nistva, in ta odkritosrčna razsodba ima baŠ zato dvojno vrednost,', ker izhaja od pristnega Amjeričana. Pač lahko rečemo, da ni bila ameriška kultura in prosveta postavljena na sramotni oder nik-datr bolj neusmiljeno, nikdar niso bile ameriške šege in ameriška (uprava podvržene ostrejši kritiki, ^ nego je to storil Mc. Clure. In očilvidno je bilo, da je govornik s krvavečim srcem obsodil svojo domovino. Kajti bolestno je vskliknil: „Mi nismo domoljubi v Ameriki, dokler se ne pobrigamo za to, da se slabo pomede.“
„jPred osmimi leti sem začel proučavati sodobne prosvete“, je pričel Mp Clure svoja izvajanja, k,Najprej sem primerjal umorstva. Spoznal sem, da se izvršuje v tej deželi desetkrat toliko umorov, kakor v drugih deželah. Odstotni postayek od tisoč prebivalcev je bil petnajstkrat tolik kakor v Kanadi. Med zadnjimi trinajstimi leti so bili v tej deželii izvršeni umori enaki Številu vojakov Unije, ki so umrli na bojiščih državljanske, vojske ali pozneje podlegli svojim poškodbam. Med bursko vojsko je znašalo število o-seb, ki so jih usmrtili njihovi rojaki v Združenih državah, petindvajset odstotkov več, nego- Števijo bojevnikov^ ki so storili smrt v bitkah ali podlegli pozneje svojim poškodbam ,ali drugim boleznim. V onem razdobju so usmrtile krogle 22.000 vojaikov. V Združenih državah so znašali v istem času umori 31.000 in pri železniških nezgodah je bilo usmrčenih 21,1000 oseb. V Chicagu je bilo izvršenih v štirih letih 693 umorov in samo dva morilca sta bila obešena. Celo pod slabo organiziranim načinom vladanja traja nekaj časa, preden se od severozapadne Evrope podedovana prosveta uniči. Leta 18.81 je bilo število v naši deželi izvršenih umorov samo poltretjikrat toliko, kakor ono drugih dežel. Leta 1894 je narastiel odstotni po-stavek umorov od enega med 40.000 dušami na enega meC 6500 dušami. Skupno Število umorov med letom 1881 in 1903 je znašđlo 129.000“
Govorniik je potem omenjal linčanja, ljudograb-stvo, trgovino z dekleti, zvodništvo in druge sramotne madeže žalostne naše prosvete. Grozna Je bila kulturna slika, ki jo je narisal. In «nasproti vsem tem strašnim zločinstvom in njihovi neprestani množitvi vlada uprav kažnjiva nebrižnost v celi deželi. Tudi število žrtev železniških in drugih nezgod ter nalezljivih bolezni je v Združenih državah daleko večje nego drugje. Pravtako j,e s Škod:^nii po ognju.
Na Pruskem je vsak železniški uslužbenec samo enkrat v sto letih v nevarnosti usmrčenja ali poškodovanja, v Združenih državah pa v osmih letih.
Slično je razmerje v Vjseh rečeh, pri katerih igrajo vlogo zvesto izpolnjevanje dolžnosti, vestnost in skrbnost.
Slovenski časniki in društva v Ameriki.
V sledečih vrstah objavljamo zanimiv in kolikor mogoče natajnčen pregled časnikarstva in družabnega življenja ameriških Slovencev. Zanimiv je ta pregled za Slovence v stari domovini^ zanimiv pa tudi za nas, da vemo vsaj, kako se naš narod v Ameriki razvija.
1,	„Amerikanski Slovenec“, Joliet, Illinois, glasilo K, S. K. J.;j s sedežem v Jolietu.
2.	„iGlas Naroda“, New-York, glasilo J. S. K. !., s sedežem v Ely, Minnesota; glasilo Slovenskega katoliškega podpornega društva sv. Barbare, Forest, City, Pa.; glasilo Slovenske delavske podporne zveze, Conemaugh, Pa.; glasilo Avstrijskega slovenskega bolniškega podpornega društva, Frontenac, Kans.
3-, i„Glalsnik“, Calumet, Michigan, glasilo SIov.-hrvatske zveze na, Calumetu; glasilo Podporne zveze slovenskih fantov; glasilo Zveze slovenskih’ fantov, samostojno.
4.	„Clevelandska Amerika“, glasilo Slov, dooro-delne zveze; glasilo družbe slovenskih Sokolio; glasilo Samost. K. K. P. drušltva sv. Jožefa;, glasilo Samost. K. K. P. društva sv. Vida; glasilo Slovenskega mladeniškega podpornega društva žalostne M., B.; glasilo K. S. K. podpornega društva sv, Alojzija; glasilo mladeniškega podpornega društva sv. Antona Pad.; glasilo Slovenskega K. Vit. društva sv. Alojzija; glasilo društva Svobodomiselne Slovenko.
5.	„Slovenski Narod“, Pueblo, Colorado, glasilo Zap, slovansko zveze, Denver, Col.
6.	„Ave Maria“, Rockland Lake, N.- glasilo družbe sv. Rafaela.
7.	Glasilo S. N, P. J., Chicago, 111.
8.	Proletarec, Chicago, 111,, glasilo Slovenske organizacije jugoslovanske socialistične zveze v Ameriki.
9.	,„,Glas Svobode“, Chicago, 111., glasilo S. S.
P.	zveze, Chicago; glasilo Slovenskega delavskega, podpornega in penzijskega društva, Madison, Pa.; glajsilo Slovenske svobodomiselne podporne zveze, Chicago; glasilo Zlahodne bolniške podporne jednote, in Slovenskega narodnega samostojnega podpornega 'društvai, Ravensdale, Washington; glasilo Slovenije štev. 44 C. S. B. P. J.
10.	«„Edinost“, Pittsburg, Pa.
11.	„Narodni Vestnik, Duluth,, Minn.
Poleg tega naj še omenimo, da ima svojo lastno društveno dvorano društvo sv, Jožefa štev. 7, Pueblo, Colorado;, v Pittsburgu imajo ondotna društva svoj Kranjsko-slovenski dom, v Clevelandu se bo menda kmalu zidal Sokolski dom, v 'Jolietu pa je dom H. S. K. Jednote,
Zrakoplovstvo.
Izreden vspeh v zraku je dosegel na Nemškem višji inženir Hirth, Dne 29. junija 1911 ob %7. uro zvečer se (je s svojim letalnim strojem v Monakbvem dvignil v zrak. S seboj je imel za pasažirja tovarnarja Dürlaha, Cez dve uri se je v Norimberku gladko spustil na zemljo. V petek zgodaj zjutraj je nadaljeval let in je dospel ob 9. uri ig deset minut dopoldne v Lipsko. Odtod je letel dajlje cjo Berolina. Hirth in njegov sopotnik pripovedujeta, da sta imela ves čas nasproten veter, V zraku sta bil v celem 5 ur in 41 minut, preletela sta 90 do 100 kilometrov na uro, za pot sta pa potrebovala polovico časa, ki ga potrebuj«,e ekspresni vlak. Hirth je dosegel Kathreinerjevo nagrado, ki znaša; 50,000 mark,.
Razgled po svetu.
Senzacijonelen proces se je te dni končal v Londonu. Hči rajnega generala 'M aster j a je tožila po vsem Angleškem znanega parlamentarca in advokata Horatio W., Botiomleya, da je njenega osemdesetletnega slaibpumnega očeta kra,tek čas pred smritjo ogoljufal s proLajo papirjev čez vrednosti za dva milijona. BoMomley jie že enkrat imel podobno aferi, v kateri je pa s svojim sijajnim zagovorom zmagal. Vi pretečeni petek ni' bil tako srečen. Sodišče ga je obsodilo, da Imia tožiteljici plačati en milijon odškodnine.
Zgodovinska šala. Angleški kancelar Fot je zahteval v seji poslanske zbornice leta 1792, da naj se izreče novi francoski vladi popolho zaupanje. Komaj je kancelar ta: predlog; izustil, je skočil iz svojega sedeža poslanec Borke, ki je imel precej pristašev v zbornici, vrgel v sredo dvorane meč in zavpil z mogočnim glasom:	„Ne zaupnico,-ampak boj Franciji,
boj do skrajnosti. V 'dvorani je nastalo skrajno razburjenje in že še je stranka miru bala, da ta energičen predlog prodre in povzroči zopet krvavo vojno. Iz te situaciju jih je> rešil' poslanec Sh ridan, ki ge pobiral Borkov meč, stopil ž njim na oder in zavpil s silnim glasom: «„[Poslanec Borke nam je dal nož, da požremo Francoze, pozabil pa nam je dati vilice.“ Po vsej zbornici se je vzdignil velikanski smeh,, ki je sledil tej umestni šali in preprečil usodni predlog za vojno.
Izžrebani mož. Lastniki neke velike loterije v Tokiju so došli na izvrstno idejo, da namesto drugih večjih in manjših dobitkov izžrebajo za svoje ženske odjemalke — moža. Cena vsake srečke je bila 16 K. Vsekakor ne prevelika svota za — dobrega moža. In tako je namesto obligatnih stvari, vaz in sličnih predmetov, prišel v razstavno okno mož-kandidat, Ta redki dobitek je bil najmlajši ravnatelj trgovine. Naravno je, da se je pred izložbo gnetla do dne vlečenja velika množica občinstva. Japonske dame so prihajale v celih trumah, da malo presodijo, ali se splača staviti na srečo 16 K. Mladi ravnatelj pa se je moral pač dopasti ženskim odjemalkajm, kajti v nekoliko dneh so bile razprodane vse srečke, a na dan vlečenja je došla na prostrano dvorišče trgovine ogromna množica žensk, ki je nervozno Čakala izid srečkanja. Živahno se je razpravljalo tu o prihodnji srečni dobi-teljici, in dame so se že v naprej ljubosumno spogledovale. Končno se je pojavil nek! nastavljenec trgovine in proglasil izvlečeno Številko srečke;. Začul se jo naenkrat blažen vsklik in k izžrebanemu možu je pohitelo neko mlado dekle v modri obleki. „ Jaz sem Vaš dobila,“ vzdihnila je blaženo simpatična devojka D sramežljivo povesila oči. „Izžrebani dobitek“ se jo spoštljivo poklonil in takoj odšel z dobiteljico roko vi roki. Svatba se je vršila na licu mesta in mladi mot-je srečen odpeljal na dom srečno ženo.
Organist Slovenci pozor!
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
ceeillijanee- tenorist ki sprejme ob enem tudi cerkovniško službo, mladooženjen, žena šivilja, trezen in zvest v svoji službi, želi slnžbo nastopiti na kakšni srednji ali večji fari. Naslov pove uprav-ništvo toga lista.
Vam ni potrebno naročiti pri tujih tvrdkah, ker pri domačem slovenskem urarju dobite vse in dobro blago.
Zahtevajte poseben cenik za birmo.
Gramofone s slov.ploščami iz najboljših tovarn. Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Urar, očalar in zlatar
itanki 1
ta za žensko -po 20 m mo£- t K, zelo trpež-
10 K, P«1*“0. 1 12 K. Hlačen O*» »
lofcne p0SeV odneveletroovjn«
Na prodal
ste dve novi hiše
vsaka za 14.000 K. Maribor, Gosposka ulica št. 6.
Izvrstne m v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in pečina plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloseus-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
Naročite naš list
Trgovina s steklom = porcelanom in kamenino
Iv. Kleinšek
Maribor, Koroška cesta 17
Dobro rodbinsko kavo
priredi že mali dodatek „pravega :Francka:“ s kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kakovosti našel je pravi Franck toli priljubljen sprejem v slehernem gospodinjstvu.
F™nio Bureš M~ribor
Tegethofova cesta št. 39.
11,911951.19 5119 51 HEJ
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vsaki ceni.
Tudi sa obroke 1 lllustr. mm zastonj) füi-anofaiuj sd 20 do 200 K. Niklasta remont.-nra K 8‘50 Pristna srebrna ura „ T— Original omega ura „ IS1— Kuhinjska ura	4-’-—
BudOjka, niklasta	-S*—
Poročni prstani	',j	S,—
Srebrne verižic	s	a*—
-— Večletna jamstva' —
Nasi. Dietinger
priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanske posode, svetilk, ogledal, šip in okvirjev za podobe kakor vse v to stroko spad. dela. Poprave se hitro, zelo solidno in najcen, izvršnjejo!
Žaga, brusi in sfružs s strojnim obratom. :: Zoned za graviranji črti. :: Izvršuje nagrobne spominih in vsa monumentalna in stav-“ ss bena dela iz tu- in inozemshia materijala. « » Plošče za poblštoo iz paznobarvnega marmorja. :: Velika zaloga izgstsvijenii! nagrobnih spomenikov. :: Kajnižje cene. :: Hulantni sss saj plačilni pogoji. :: Naročila se izvršujejo točno. s=s s=s Cenik! in stroškovni proračuni brezplačno.
Brzojavke: Kamnoseška družba :: Celje.
urar in očalar 447 Maribor, fiaaposks ailss 26. Kspajeu zlatnino In srsbr«.
ti hočeš obupati? Radi tega katarja in nadležnega kalcija? Ne bodi neroden — kupi si rajši v najbližji lekarni ali drožeriji Škatlji-co F aye v,ih pravih sodenskih mineralnih pastil in jaz grem stavit, da boš vse bolehnosti kar naenkrat prost, Škatlpea stane samo K 1.25, toda ne pusti si vsiliti nobenih'
ponarejanj.--------------------r-----------
Generalna reprezentanca za Avstlro-Ogrsko W. Th. Guntzert, e, kr, dvornf.i dobavitelj, Dunaj, IV.-l., Grosse Neugasse 17. — r-
Hotel Trabesinger v Celovcu s
lfelikovška cesta št. 5
se priporoča
potnikom, ki prenočujejo v Celovcu. — Tukaj najdejo lepe, snažne in po zimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo po ceni.
Veliko dvorišče za vozove in tri hleve za konje. — Za zabavo služi kegljišče, po zimi zakurjeno. — Po leti sediš na senčnatem vrtu.
V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno v sredah zvečer. 188
Velike dvorane za shode in veselice. **fl
Franc Nemec
podobar in pozlatar
Ptuj, Gosposka ulica 23
se priporoča častiti duhovščini in slav. občinstvu za cerkvena prenovljeni j a altarjev, podob in vsa v to stroko spadajoča dela. Podobe nove fino izdelane se dobijo takoj po
naročilu.
Lastnik: Ivan
Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
MK" Stolna ulica št. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
posojila se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 4s/4%, na vknjižbo sploh po 5%, na vknjižbo in poroštvo po 57*% in na osebni kredit po 6% Nadalje izposoj nje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le keieke. «
Posojili**«» Sasa» «»till »a ra»gst*l«^ro	SuMuail»® amfefarttUaftlM»'
Jlranilne vloge
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: na-V dne po 4%, proti 3 mesečni odpovedi po 47». Obresti se pripisujejo b kapitalu 1 januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-stovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na rarpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama. #
Uradne ure
so vBako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemi! praznike. — V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar.
Pojasnilu se dajejo
ia prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8.—11. dopoldne in od 2.—5. popoldne. • 6
PoTodom britke izgube nepozabnega soproga, brata in svak», gospoda
Franca Kudar,
posestnika v Petrovčah
ki so ga tolažili v britkih urah njegove
sa vagone, voze (mostne), centimalne, škalove, decimalne, za živino, tablicove in vsake druge vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po nizkih cenah
Jos. Kaldb,
tovarna za vage,
Brno, Ziflenice MoravsKo.
Zdravilišče TOPLICE
zahvaljujemo vsem
na Kranjskem belokrajnska železnična postaja Straža-Topiice.
Akratotherme 36° C; zdravi se z kopelmi in z pitjem vode; izredno uspešno proti protinu, revmatizmu, isdiias, nevralgiji, raznim ženskim boleznim. Velik kopalni basen, posebne kopeli in močvirne kopeli: Jako udobno opremljene tujske, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. Dobra in vredna restavracija.
..— Sezona od 1. majnika do 1. oktobra. ■ i s
Prospekti in navodila se dobijo brezplačno pri upraviteljstvu kopališč»,
Vv ^ — a» J V ir V W	ti v	'	Vj	t I ,	•	. y	y - V
mnčre bolezni in mn s tem lajšali tire zemljskega življenja. Isajprisrčne)so zahvalo izrekamo vEem onim, ki go ga spremili pri pogrebu k zadnjemu počitku. Posebno zahvalo iziekamo preč. g. duhovščini, drž. in dež. posl. dr. Ant, Korošec, preč. g. Jakobu Fink za prekrasen govor ob njegovem grobu, kakor tudi vsem domačim g. duhovnikom, nadalje g. Francu Fridriku za ganljivi govor ob grobu svojemu zvestemu tovarišu v obč. odboiu ter vsem ki so mu v zadnji pozdrav poklonili prekrasne cvetlice, ter ga spremili k zadnjemu počitku.
Bodi mn blsg spomin in zemljica labka.
Petrovče', dan 6. julija 1911
Žalujoča rodbina Kudar.
Agitirajte za našo ,Stražo'
Za potovalno sezono
K Kovčeki za potovanje! Vseh vrst ročni W* kovčeki iz govejega usnja in bogato ^
S zalogo usnjatih galanterijskih ^ p Stvari kakor oprav za konje, jahalne ^	potrebščine itd. priporoča	gg
j| Rudolf Novak, Maribor jjf
■0P jermenar in sedlar — Grajski trg.
j* Samo lastno izdelovanje. : ^
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxii Edina itaj. narodna steklaraka trgovina
448 na debelo in na drobno
Franc Strupi ; Celje
©raška sesta
kpopški mojster i Silju :|
prjff>©roča sv©j ——■ S \
modni salon
za gospode, : |JU
M se nehala a nosi posojilnici hiši na Ringu
priporoča svojo mnogovrstno zalogo cementnih cevi, Stolpic, korit, kakor vseh drugih cementnih izdelkov. — Dalje: kamnitih Ctvi, motla-kerske plošče itd. Sprejmejo se druga cementna dela v izvršitev. Plošče za tlakovanje, korita za napajat kakor kamnite cevi po najnizjih cenah.
Kje se kupi dobro, poceni in fino
obuvalo! Edino le v največji celjski izdelovalnici in zalogi čevljev pri
Štefanu Strašeku, Rooašhn «lica 3.
Velika izbera finih moških čevljev na zadrgo, kakor tudi čevljev za ženske in otroke. Velika zaloga različnih sandal in knajpovskih čevljev, kakor tudi čevljev za tenis.	Z spoštovanjem
Stefan Strašek, Celje.
I m	^	A Nahrbnike za turiste, planinske do-
S@aOllO pisnice, konfeti, šerpentine, lampijoni,
tombola, karte za veselice po najnižjih cenah.
Veletrgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem, tiskovinami.
II S Prevzamem vsa dela JP deköracijske, slikarske in ^ pleskarske stroke, katera izvršujem vestno in po najnižjih cenah.
Goričar & Leskovšek v Celju
Graška ulšca t
Zvezna trgovina
Hitel Bokane v Celju
Gospodska ulica 5.
(Goričar & Leskovšek) Rotovška ulica 2, Celje.
zganiarna v Celju=
regristrovana zadruga *w\ z neomejeno zavezo
lastni hiši (Hotel „Pri belem volu“) v Celju, Graška cesta št. 9, I. nadstropje
obrestuje
brez odbitka rentnega davka. Spre-ngih zavodov kot vloge, ne da bi
uraduje
vsak torek in potek depeMno. Prošnje le sprejemajo in pojasnila se dajejo vsak dan, izvzemši prašnike, dapoMuo ed 8. do 12. ter od 8. do 6. are popoldne. Za vptači^ po pefti se dajejo zastonj paštno-hranslnične položnice, štev. 92486. Telefon ima št. 8 Za broejav« zadostuje nartov: Ljadska
posede
m zomtpita po %SU O MM* • ap» säst»«» vrednooteü. krtin ih «a oääa
ivraoUfle vloge po 4V»%
jem kranflne knjižice d so ehwsteveiye prekinilo.
. .	„ vložnikom na dom brezplačno
hreoArt nabiralnik». grejem» po sejnem sklepa vloge na tatreči račun in jib obrestne od dna vložitve do dne vzdiga.