Zadnji Mohikanec. Povest iz leta 1757. P« J. F. Cooper-ju predelal Al. B e n k o v i 2. 7 »To bi vam jaz lahko raraložil«, je rekel Heyward. ¦ftPrav dobro poznam ta glas, ker sem ga večkrat slišal na bojiščih. To je tisti grozni glas, ki z njim zakriči konj v smrtnem strahu. Ali je moj konj postal plen roparskih živali, ali pa vidi nevarnost in si ne more pomagati. V jami fega glasu nisem mogel spoznati, tu zunaj pod milim neibom pa sem prepričan, da se ne motim.« Lovec in njegova tovariša so z največjim zanimanjem poslu^ali to priprosto razlago. Indijanca sta kriknila svoj izraziti »huk!«, lovec pa je malo pomislil in odgovoril: »Ne morem vam ugovarjati, ker se malo spoznam na konje. Mogoče, da se je tolpa volkov zbrala na naprej moleči skali, plašne živali pa po svojih močeh ljudi kličejo na pomo-e. Unkas«, je nadaljeval po delavarsko, »pelji se s čolnom po reki navzdol in vrzi plamenico med zverine, sicer bo naredii strah, česar ne zmorejo volkovi. Potem jutri zjutraj ne bomo imeli konj, ki jih nujno potrebujemo, da pridemo naprej.« Pravkar je hotel mladi Indijanec stopiti v čoln, ko se je z brega oglasilo tuljenje in se hitro izgubilo v gozdovih. Bržkone so bili preplašeni volkovi pustili svoj plen in pobegnili. Unkas se je takoj vrnil. Še erikrat so se posvetovali, potem pa je rekel lovec popotnikom: »Najboljše bo, ako sedemo pod to bukev v senco, ki jo dela mesec, in počakamo, kaj naro Bog doloci. Govorite šepetaje, še bolj- še pa bi bilo, če bi si vsak samo mislil, kar bi rad povedal.« Lovec je govoril z resnim gla-som. Vsi so se ravnali po njegovem nasvetu. Heyward je prinesel iz jame nekaj naročajev sasafrasovih vej in z njimi sestram pripravil ležišče. Sam je legel v njiju bližino, pevec pa je v skalni razpoki raztegnil svoje dolge ude. Tako je minilo nekaj ur brez motenja. Luna je bila medtem dosegla vrhunec in milo sijala na mirno dremajoči sestri, ki sta se objemali v spanju. Dunkan je z ogrinjačem pogfnil speči sestri ter si skalo izbral za vzglavje. David je že dajal od sebe glasove, ki bi bili silno žalili njegov nežni posluh, ako bi bedel. Samo Sokol in Mohikanca so se branili spanca in so čuli neprestano. Nepremični kot skala, ki je bila kakor zrastta z njimi, so s paznim očesom pregledovali temno črto dreves na obeh straneh reke. Tako so vztrajali, dokler ni zašla luna in je slaboten svit nad vrhovi dreves na vzhodu naznanil bližajoči se dan. Sokol se je zganil prvi. Splezal je preko skale, stresel Heywarda iz spanja in ga poklical: »Čas je, da gremo na pot. Vzbudite dami in bodite pripravljeni, da stopite v čoln, ko ga pripeljem.« Dunkan je previdno stopil k specima sestrama in pošepetal: »Kora! Eliza! Po koncu! Čas je, da odidemo!« Mlajša sestra je preplašena glasno kriknila, starejša pa je strahoma planila pokoncu. Ni še bil namrec izgovoril, ko se je oglasilo grozno kričanje, ki je tudi njemu vso kri pognalo k srcu. Zdelo se je, kakor bi bilo peklo izpustilo vse svoje hude duhove, ki so sedaj vsevprek tulili in kričali. Nihče ni mogel povedati, odkod je prihajal ta hrup. Polni so ga bilj gozdovi, votline, skale, rečoa struga in zrak nad njo. Tudi Davida je predramilo strahovito kričanje. Dvignil je dolgo postavo, si z obema rokama mašil ušesa in kričal: »Kaj pa je to? Odkod ti grozni glasovi? Ali se je peklo odprlo?« Bliski in treski iz desetorice puškinih cevi z obeli bregov so odgovorili, ko je bil neprevidno izpostavil svojo osebo. Nezavesten se je nesrečni pevec zgrudil na skalo, kjer je toliko časa mirno spal. Ko je David padel, so sovražniki od veselja divje zakričali, a tudi Mohikanca sta kljubovalno s podobnim glasom odgovorila. Streljalo se je od obeh strani brez vspeha, dokler Sokol ni pogodil in smrtno zadel napadalca, ki je bolestno zakričal. Vse je kazalo, da se je umaknil sovražnik po tej mali izgubi, kajtS naenkrat je bilo vse tiho kot poprej. Dunkan je porabil to ugodno priliko, dvignil na rame nezavestno pevčevo telo in ga nesel v ozko skalno razpoko, kamor sta se bili rešili deklici. »Revež je rešil svoj skalp, «je rekel Sokol. »Vendar nam je dokazal, da ni dobro, ako ima človek predolg jezik.« »Ali ni mrtev?« je razburjena vprašala Kora. »Morda mu lahko s čim pomagamo?« »Ni nič hudega. Ko se malo naspi, se zopet zave. Sedaj pa«, se je obrnil k možem, »se pripravimo na nov napad.« In res niso dolgo čakali na njega. Zopet je odmeval zj-ak divjega tuljenja. Nekaj divjakov je porinilo v vodo drevesne hlode. Oprijeli so se jih in pustili, da jih je tok nesel proti otoku. Najsprednejšega izmed štirih predrznežev, ki so bili že zlezli na kopno in plezali po skalab, je podrl lovčev strel, da se je prekopicnil v globočino. >Unkas«, je nato zaklical Sokol in potegnil dolgi nož, »loti se zadnjega, druge prevzameva Heyward in jaz. Le pridite, psi krvolocni, vam že pokažemo!« Komaj je bil te besede zaklical bližajočim se sovražnikom, ko se je pred njim dvignil orjaški divjak peklenskega obraza. Obenem se je drugi lotil Dunkana. Sokol in njegov nasprotnik sta z enako spretnostjo zgrabila drug drugega za roko, ki je držala nož. Eno minuto sta si tako stala nasproti. Vsak je hotel prem^ati moč mišic drugega. Nazadnje so jeklene kite belca premagale manj izurjene ude rdečkarja. Počasi se je posrečilo Sokolu, da >nu je izvil svojo oboroženo roko. Takoj nato pa mu je ostro orožje zasadil v gola prsa, da se je sesedel mrtev. Heyward pa je moral prestati še hujši boj. Kratka sablja se mu je bila zlomila o prvem naskoku. Samokrese ije bil že prej izstrelil, tako da se sedaj ni mogel braniti z drugim kot s svojo telesno močjo. Vendar se rau je posrecilo, da je kmalu razorožil sovražnika. Divjakov nož je padel na skalo. Sedaj je šlo samo še za to, kdo bo nasprotnika zvrnil v zevajoči prepad. Čedalje bolj sta se •borika bližala grozni globočini. Uunkan je čutil, da je pri8el čas, ko mora napeti zadnje moči, ako hoče zmagati. A tudi divjak je napenjal vse svoje sile. Heyward je čutil, kako ga je Indijanec zgrabil za grlo. Videl je, kako se je porogljivo režal, kakor bi hotel reči, da rad umre, samo da belca s sabo vred. potegne v prepad. Že je cutil, kako ¦oiu je telo omagovalo. Smrten strah mu je pretresel dušo. V hipu največje nevarnosti pa je ugledal nad sajbo in divjakom črno roko z bleščečim se nožem — Indijančeva roka je popustila, ko mu je kri brizgnila iz prerezanega zapostja. Unkas je z vso silo oproščenega Heywarda potegnil nazaj in z vso močjo sunil od sebe divjaka, da je strmoglavil v strašni prepad. »Skrijte se!« je zavpil Sokol, ki je bil pra-vkar premagal svojega nasprotnika. »Nazaj, če vam je kaj za življenje!« Mladi Mohikanec je zmagoslavno zakričal, potem pa je s Heywardom naglo splezal navzgor v prejšnje skrivališče med skalami in grmovjem. Divjaki na nasprotnem bregu so si komaj upali dihati, opazujoč ta boj. Nihče ni več streljal, ker bi bil prav tako lahko zadel, prijatelja kot sovražnika. Ko pa je bil boj končan, so pričeli maščevanja željni besno tuliti in streljati kar na slepo, kakor bi se v svoji besnosti hoteli znositi nad skalami in drevjem. Čingagok je odgovarjal s premišljenimi, dobro pomerjenimi streli. Ko je bil Unkas zmagoslavno zakričal, je oče veselo odgovoril s kratkim krikom, potem pa je odgovarjal s puško. Tako je minilo nekaj minut. Dasi so krogle padale kot toča, vendar nobena ni zadela za drevjem in skalami varno skritih prijateljev. »Ta krogla je bila bolje pomerjena kot druge!« je ta hip vzkiiknil Heyward, ko je tik njega krogla zadela v skalo. Sokol jo je pobral in pogledal ter je zamišljen rekel: »Krogla je sploščena, kot bi bila prišla iz oblakov.« Unkas je s puško pokazal v visok hrast, kjer se je bil skril divjak med vejami, molečimi daleč naprej čez vodo. »Ti vragi bi še v nebo zlezli, da bi mogli priti do nas!« je rekel Sokol. »Pazite nanj, da pripravim puško, potem se ga pa lotimo od dveh strani.« Kmalu nato je gozdni tekač dal znamenje. On in Unkas sta ustrelila oba naenkrat. Hrastovo listje in skorja je zletola v zrak, Indijanec pa je odgovoril 8 porogljivim smehom in s kroglo, ki je Sokolu čepico zbila « glave. Divjaki so zopet zalu-ičali, toca ltrogeJ »e je nsala obleganoom čer* glave. Odkar so ga zasledili, je divjak na drevesu streljal venomer, ceprav brez vspeha. Nazadnje je v svoji gorecnosti vendarle pokazal kos noge, ki jo je Sokol takoj opazil. Oče in sin ustrelita, zadeneta, takoj za njima lovec — v drevesu je zahTeščalo, razlegel se je rahel krik — potem pa je padla puška, v zraku pa je bilo videti viseti divjaka, ki se je obupno oprijemal veje. »Usmilite se ga in dajte mu še en strel«, je kriknil Heyward in pogledal v stran, videč človeka v taki grozni smrtni stiski. »Niti praška!« je vzkliknil Sokol. »Smrt mu je gotova, mi pa ne smemo tratiti smodnika, kajti Indijanci se včasih bore po cele dneve. Sedaj gre za njihove skalpe ali pa za naše.« A tudi Sokol ni mogel več dolgo gledati obupnega prizora. Trikrat je usmiljeno dvignil puško, a trikrat je zmagalo sočutje, da jo je zopet odstavil. Nazadnje pa je vendarle sprožil: divjakovi udje so vztrepetali, glava mu je omahnila na prsi in njegovo truplo je kot svinec padlo v peneče valove. »To je bil moj zadnji smodnik in zadnja krogla«, je rekel lovec nato. »Prav po otročje sem ravnal, saj je bilovse eno, ali je padel v globočino živ ali mrtev. Unkas, pojdi doli v čoln in prinesi veliki rog. V njem je naš zadnji smodnik. Potrebovali ga bomo do zadnjega zrna, ker predobro poznam Minge.« Nekaj minut je preteklo, kar jih je eapustil Unkas, Zdajci pa je zakričal, da je vsa družba stekla doli k bregu. Treba je bilo samo pogledati na reko, da je bilo jasno, zakaj je zakričal. Ne daleč od brega je playal po valovih njih mali «oln. Iz njpgovega gibanja je bilo razyidno, da ga vodi nevidna sila. Nehote je lovee nastavil puško, a jo je takoj zopet odetayil m zaklical ianenaden: »Prepocnol« ¦& .„ , (Daije prihodnjii.)