www.foto-asja.si FOTO ASJA TRBOVLJE 03/56 25 432 FOTO ASJA ZAGORJE ob SAVI 03/56 25 430 OLYMPUS C-310 KIT KOMPLET *3,2 mio pix. *XD 16 Mb ^polnilec *3x opt. zoom *supermakro (do 2cm) + XD 64 MB Izdelujemo tudi fotografije iz digitalnih medijev Možnost plačila fotoaparatov do 10 obrokov. Velika izbira albumov in fotografske opreme. Fotografiranje za dokumente. «Oto www.foto-asja.si @) mazDa AVTOHISA KRŽIŠNIK Zagorje Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi tel: 03 56 64 729 fax: 03 56 68 359 www.avtohisa-krzisnik.si Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma M&mmm IMATE ZIMSKE GUME?! PRAVOČASNO Sl ZAGOTOVITE POPUST IN PLAČILO NA VEČ OBROKOV! , Kumho, Sava, Fulda in ostale znam Mazda Ima 3-letno garancijo na motor in dele, 12 letno na prerjavenje in 3 letno na lak in 10-letno Mazdino Mobilno Pomoč v 36 evropskih državah! Seveda brez doplačilaiUradna poraba goriva oglaševanlh modelov od 4,5-11,2 l/100km; uradna emisija C02 119-284 g/km Pvc okna in vrata v Zasavju! Energetsko varčna PVC okna in vrata, rolete, žaluzije in okenske police. Strokovno svetovanje in montaža v novogradnje ali suhomontažna menjava z zaključnimi deli. Sfl Tt £ A - Vašn idealna okna! Valter Satler s.p.. Slovenske Kopjice Predstavništvo Zagorje ob Savi Tel.: 03/56 69 666, GSM: 031 755 833 Na tržnici Pod uro. Cesta zmage 35b, Zagorje FOTO W EIS S .^1896% ■=x/\x Trbovlje AKCIJA!!! DIGITALNI FOTOAPARATI !!! CANON A75 + POLNILEC + CF128 MB + torbica 72.000,-CAN0N A85 + POLNILEC + CF 256 MB + torbica 82.800,-CAN0N A95 + POLNILEC + CF 256 MB + torbica 103.000,-KREDIT 3-24 MESECEV!!! GOTOVINSKI POPUSTI!!! IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ FILMOV V POL URE!!! FOTOGRAFIJE IZ DIGITALNIH MEDIJEV V ENEM DNEVU !!! ODPRTO: NON-STOP 8-19h, SOBOTA 8-12h TEL: 03/56 34-115 WäF TRBOVM, 38.] m OSREDNJA KNJIŽNICA KAZALO Uvodnik Kako paše, a ne? Kaj, se sprašujete? Zatišje po volitvah... Kar prenajedli smo se vseh obljub, nasmejanih obrazov politikov, ki večinoma (vsa čast izjemam, ki obstajajo tudi v naših koncih) skrbijo^ za svoje riti, narod pa povohajo le takrat, ko je tf obkrožiti njihovo ime na glasovnici. In medtem ko se kregamo ali je prav euro ali evro, se bivše delavke Deloze še vedno borijo za svoje tolarje v obliki odpravnine. Kar nekaj časa nismo nič pisali o tem, ker smo hoteli dati Čas in “prostor” direktorju Alešu Kumperščaku. No, da ni mož beseda, je prek 80 bivših delavk že večkrat okusilo. Na uho nam je prišlo, da naj bi odpravnine vendarle bile do konca novembra na transakcijskih računih bivših zaposlenih. Toda pregnanost dotične osebe terja visoko previdnost ob kakršnihkoli podatkih. Bomo videli kako in kaj. In medtem, ko eni vlečejo narod za j...., drugi delovni in pošteni ljudje slavijo. Tokrat v ospredje postavljamo Karate klub Pon do kwan Izlake in njihovih 10 let. Seveda to ni edina novica v našem in vašem Zasavcu, marsikaj zanimivega smo še “izvohali” in zapisali. Dovolj razlogov torej, da nas kupite in prelistate! Naj vam povrne - tisti, v katerega verjamete. Peter Motnikar ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o. Cesta 20. julija 2.c. 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 56-64-250. fax: 03/56-64-494. komerciala: 040/267-411, email: zasavc@email.si. V.D.: Peter Ravnikar. Glavni odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Peter Motnikar, Hanči Moljk (Miš maš), Marta Hrušovar, Anton Šutar. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri. Prodaja in trženje: tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494. 040/267-411. Tisk: Tiskarna Gracer, Celje. Tiskano dati pred izidom v nakladi 1100 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20.julija 2.c, 1410 Zagorje ob Savi. tel.: 03/56-64-166, 56-64-250. fax: 03/56-64-494. Zasavc je štirinajst-dnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 5.832,00 SIT, II. polletje 2.916,00 SIT. IV. tromesečje 1.458,00 SIT. naročnina za tujino 77.50 F.UR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8.5% DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. KJE JE KAJ 8/9 POGOVOR Z BOGDANOM BAKOVIČEM 10/11/12 EMIL ŠABANOVIČ: MOŽ, KI VE , KAJ HOČE 14/15/16 JANKO SLABE 3.DEL 17/18/19 10 LET KARATE KLUBA PON DO KWAN IZLAKE: ZDRAV KLUB Z ZDRAVIMI ODNOSI 29/30 80 LET NOGOMETA V HRASTNIKU Naslovnica: Alma, Jasmina in S edina v dresih NK Zagorje, Golf V v “dresu” Malgaj d.o.o. Trbovlje SEJA UPRAVNEGA ODBORA OZ ZASAVJE rT''rbovlje, 18. 10 2004. V sejni J. sobi Zavarovalnice Triglav so se na peti redni seji Upravnega odbora GZS -Območne zbornice Zasavje sestali člani upravnega odbora zbornice in člani upravnega odbora Območnega združenja podjetnikov Zasavje. Na seji so obravnavali zapisnik predhodne seje in v nadaljevanju posvetili veliko pozornosti strategiji razvoja Slovenije z vidika regijskega gospodastva. Obdelali so tudi vsebinske prioritete GZS na področju razvoja, podjetništva in izobraževanja. Sledila je predstavitev razvojnih programov TE Trbovlje in stanje izvajanja ukrepov za razvojno prestrukturiranje regije po Zasavskem zakonu in RRP Zasavje za leto 2004 in aktivnosti za leto 2005. Omenili so tudi priprave na srečanje zasavskega gospodarstva, 9. podelitve nagrad inovacijam v Zasavju in 8. srečanje na letni konferenci »Kakovost v Zasavju. Na 5. redni seji je bila prisotna tudi podpredsednica GZS Mateja Mešl, ki je SREDSTVA ZA SOCIALNO POMOČ Občina Trbovlje je v svojem proračuinu za letošnje leto namenila 9,5 milijona tolarjev za socialno pomoč občanom, ki so v hudih stiskah. Po podatkih socialnih služb je te pomoči potrebnih 76 družin in 67 posameznikov. V kratkem se bodo na Občini Trbovlje odločili, v kakšni obliki in kje bodo lahko nabavili potrebna sredstva za preživljanje na račun te pomoči. (T.L.) POŠTA V DOMU SVOBODE Pred nedavnim je Kulturno društvo Svoboda v Zgornjih Trbovljah na Trgu Franca Fakina odprodalo Pošti Slovenije del svoji prostorov za blizu 20 milijonov tolarjev. Ti prostori so vse leto doslej služili gostinski dejavnosti. V zadnjih mesecih pa so bili prostori prazni. V teh odkupljenih prostorih bo Pošta Slovenije uredila po izvedenih rekonstrukcijskih delih poštni urad. Vanj se bo preselila sedanja pošta v objektu OR 75, ki pa je prostorsko, zelo omejena, saj meri komaj 55 m2 in razvijajočemu delu zgornjih Trbovelj ne služi več. Na novi lokaciji bo pošta razpolagala s 150 m2 površine. prisotnim podala vsebino Strategije razvoja Slovenije in vsebinske poudarke GZS na nekaterih ključnih področjih povezanih z razvojem. M.A.Š. POGLEDI SNS OO TRBOVLJE NA VOLITVE 2004 'T'rbovlje, 19. 10. 2004. Slovenska JL nacionalna stranka OO Trbovlje je z rezultati, ki sojih dosegli na nedavnih državnozborskih volitvah zadovoljna. Ocenjujejo, da je kampanja potekala po zastavljenih smernicah. Vsi, ki so sodelovali v kampanji so izpolnili svoje zadolžitve. Največ simpatij med volilci so si po mnenju Mitja Rozine,predsednika SNS OO Trbovlje, pridobili z nenehno prisotnostjo med občani. Glasovi, ki so jih volivci namenili Bogdanu Baroviču pa pomenijo veliko obvezo pri nadaljnem delu stranke. Bogdan Barovič je med drugim poudaril, daje za nadaljni razvoj stranke nujno potrebno organizirati delovanje Rekonstrukcijska dela bodo po predračunu veljala okoli 58 milijonov, oprema pa okoli 7 milijonov tolarjev, skupno torej 65 milijonov SIT. KD Svoboda bo z denarjem, ki so ga dobili, poplačal kredit za obnovo doma, del denarja pa bodo namenili vzdrževanju Doma Svobode. Pošta bo v novih prostorih razširila svojo dejavnost tudi na dostavno pošto. Večje bo tudi število zaposlenih. Pošta naj bi na novi lokaciji začela poslovati ob koncu leta 2004. (T.L.) NOVOST NA TRŽNICI TRBOVLJE JP Komunala Trbovlje, ki upravlja s tržnico na Trgu svobode v Trbovljah, seje odločila, da uvede še tretji tržni dan v tednu. Vsa leta doslej je tržnica delovala ob sredah in sobotah, od 15.oktobra dalje pa tudi ob petkih. Za to so se pristojni odločili, ker bo zaradi bližnjega začetka gradnje novega trgovskega centra v neposredni soseščini tržnice slednja prostorsko omejena. Zaradi pozne objave v petek na tržnici ni bilo ne prodajalcev ne kupcev. (T.L.) CESTA NA DOBOVEC mladinske sekcije v stranki saj opažajo, da imajo veliko simpatizerjev ravno med mladimi prebivalci Trbovelj. Bogdan Barovič se je zahvali vsem, ki so sodelovali v predvolilni kampanji in vsem, ki so na volitvah glasovali zanj. Izrazil je tudi prepričanje, da bo stranka ostala v opoziciji in v njej vodila konstruktivno politiko. Prezentacijo novinarja Voduška (POP TV) o nameri Bogdana Baroviča in strankarskega kolega Pečeta, da sta nameravala odigrati pri sestavi vladne koalicije vlogo Pucka iz leta 1996 in po volitvah prestopiti v SDS je ocenil, kot čisto izmišljotino oziroma laž imenovanega novinarja. Program stranke bo v novem mandatu posvečen obrambi interesov Slovenije in njenih prebivalcev. Delovali bodo tudi v smeri gospodarskega razvoja Slovenije. Delo novinarjev v predvolilni kampanji je ocenil kot korektno. Kot je dejal Bogdan Barovič je pohvalno tudi, da v času kampanje ni bilo zaznati nizkih udarcev iz nasprotnih strani. (M.A.Š.) NEVARNA Cesta, ki vodi od mostu čez Savo v trbovljah pa do Dobovca in dalje na Kum (1220m) je na nekaterih odsekih postala nevarna. Nad cesto namreč ponekod visi drevje, pa tudi zaščitna odbojna ograjaje na nekaterih mestih poškodovana. Pristojni so se odločili, da bodo še v oktobru pristopili k odpravi teh nevarnosti. Razgovori so potekali z lastniki zemljišč in gozdov na tem območju ter podjetjem Gozd Ljubljana, ki naj bi te nevarnosti odpravilo. Predno pristopajo k sklenitvi dogovora oziroma pogodbe se mora naročnik del odločiti v skladu z denarnimi možnostmi. Vendar vsi upajo, da bodo le-to uskladili in zadržke odpravili še pred zimo. (T.L.) FESTIVAL RDEČI REVIRJI V galeriji delavskega doma v Hrastniku j c bila v ponedeljek, 25. oktobra 2004, tiskovna konferenca, na kateri je zavod VITKAR iz Ljubljane, ki ga je poosebljal Branko Potočan, predstavil letošnji festival Rdeči revirji. Kulturni dogodki se bodo vrstili od četrtka. 28.oktobra, do nedelje, 31.okt.2004 na različnih lokacijah. Vsebino, kraj in čas posameznih prireditev obja vljamo tudi na straneh Zasavca. Vse bo tudi letos brezplačno. (Fanči Moljk) IZ GLASBENE ŠOLE HRASTNIK /^Vnovi dvorani hrastniške GŠ smo že poročali, zdaj pa v njej že potekajo razne dejavnosti. Pridobili so 90 m2 prostora, ob V_y otvoritvi 30.sept 2004 pa so v njej nastopali gojenci in učitelji GŠ. To pridobitev štejejo kot darilo občine ob 50- letnici GŠ, ki so jo praznovali lansko leto. V novi dvorani so 14.oktobra začeli tudi s koncertom Irene Zdolšek, ki obiskuje 2.letnik visoke šole za glasbo v Munchnu, smer citre.Osvojila je že naziv državne prvakinje, v mednarodni konkurenci pa je med sedmimi najboljšimi v interpretaciji stare in sodobne glasbe. Z zanimivimi koncerti bodo nadaljevali, saj se bo zvrstilo še pet priznanih glasbenikov oziroma glasbenih skupin. Nekaj sprememb je tudi v organizaciji simfoničnega orkestra, ki ga je vrsto let uspešno vodila zdaj že upokojena Elza Jakšič. Nekateri gojenci so bili namreč preobremenjeni, saj so vadili ob sobotah tudi pri rudarski godbi in bili tako zaposleni od 8.30 do 13.ure. Zdaj bodo vadili posebej godala, posebej brenkala, ...občasno pa se bodo udeleževali skupnih vaj. Nekateri starši so te spremembe sprejeli z negodovanjem, verjetno pa bo čas pokazal, če so bile utemeljene. Orkester bo odslej vodila Maja Lebar. Sicer pa je v šolskem letu 2004/2005 vpisanih v hrastniško GŠ 202 gojencev, ki so v programih glasba, ples ter plesna in glasbena pripravnica. Poučuje jih petnajst glasbenih pedagogov. Fotografije: arhiv GŠ Tekst: Fanči Moljk TRADICIONALNI SPREJEM DIJAKOV E LETNIKOV NASŠZ Konec prireditve je bil, s slavnostnim plesom »mišice« in »mistra«, začinjen s prisegama »fazanov« in učiteljskega zbora. Dijakom in dijakinjam prvih letnikov izrekamo dobrodošlico, nam vsem in profesorjem pa naj bo šolsko leto 20904/ 2005 prijetno in uspešno. Dijaška skupnost SŠZ ledališka dvorana Delavskega Ajdoma Zagorje je 23. 9. 2004 gostila tradicionalni sprejem 1. letnikov Srednje šole Zagorje ali »Fazanarijo 2004«, kije potekala v organizaciji dijaške skupnosti SŠZ. Tradicionalno prireditev so tudi to leto pripravili in izvedli dijaki zaključnih letnikov. K sodelovanju so povabili mešani mladinski pevski zbor Vesna, katerega ubrani glasovi so odmevali v dvorani in popestrili program, ki je poleg kulture in zabave vključeval tudi ekologijo, saj smo v preteklem šolskem letu pridobili EKO zastavo. Tako so naši marljivi »fazančki«, ekologiji v čast, metali plastenke v koše za odpadke, preverili smo njihove ročne spretnosti in jih za konec, vse bele, pogostili še z izvrstnimi krofi, ki so jih v šolski kuhinji, posebej zanje, pripravili dijaki višjih letnikov. »Fazanarija 2004« ne bi potekala v duhu tradicije, če ne bi bilo izbora »mišice« in »mistra« SŠZ. Kot vsa leta so se za laskava naslova lahko potegovale le dijakinje in dijaki prvih letnikov. Komisija, v sestavi profesorjev in dijakov, je upoštevala predvsem plesne veščine, javni nastop ter simpatičnost kandidatk in kandidatov. NOV UREDNIK TELEVIZIJE LTV KISOVEC Na Televiziji ETV Kisovec, ki svoj program prikazuje v kabelskem sistemu podjetja EVJ Elektroprom. je s 1 .oktobrom prišlo do spremembe na uredniškem mestu. Dosedanjega urednika Jureta Nagodeta je zamenjal Igor Gošte. Po besedah slednjega bo prišlo do nekaterih sprememb v programu in vsebini le-tega. Tako na male zaslone prihaja oddaja Glasbenih 7, ki jo bo vodila zelo simpatična in nadarjena Alisa Alič ter kulturna oddaja, katere voditelj še ni dokončno znan. Sicer pa poleg urednika program ustvarjata dva redno zaposlena tehnika ter snemalca, nekaj honorarnih sodelavcev ter komercialist. Vsekakor lahko z zanimanjem pričakujemo naslednje tedne in mesece v udobnih naslonjačih pred televizorjem. Besedilo in slika: Peter Motnikar Alisa Alič - v naše domove bo s svojo šarmantnostjo in razigranostjo prinašala glasbo m : ■> v SJES ,v ..v. s v .'.v,-.v ■/. .v 'l-. LETA SI SLEDIJO BLISKOVITO T'\a je to res, dokazujejo vsakoletne že tradiconalne J—/ predstavitve slovenskih vin in vinogradnikov v Vinoteki klopotec v Zagorju na tržnici. življenja. Predstavitev vin je za Zasavje edinstven dogodek. Doživetja ob poskušini žlahtne kapljice pa nepozabna in ostanejo v trajnem spominu. Zakonca Naprudnik, Marija in Uroš, pričakujeta ob predstavitvi slovenskih vinogradnikov in njihovih vin še večji obisk kot vsa leta poprej. Predstavitve bodo potekale vsako soboto v mesecu novembru in decembru vse do zadnjega dne v letu 2004. Prvi v seriji sobotnih predstavitev Zasavčanom se bodo predstavili pridelovalci vin iz ptujske vinske kleti, ki spada med najstarejše kleti na slovenskem (6.novembra 2004).V kleti čuvajo vino, ki nosi letnik 1917. Naslednji se bo poznavelcem in ljubiteljem dobrih vin predstavil Dominik Poznavalci in ljubitelji dobrih slovenskih vin se bodo ponovno lahko prepričali o kvaliteti slovenskih vinskih proizvodov. Osebno bodo lahko spoznali prenekatero slovensko znamenito ime med vinogradniki in ob poskušini zdravilne, a tudi pregrešne vinske radosti lahko spregovorili z vinogradniki o njihovih tegobah pri pridelavi grozdja letnik 2004. Seveda bodo lahko med seboj izmenjali mnenja o različnih okusih in si povedali še marsikaj zanimivega iz vsakdanjega TRIGLAVSKI NARODNI PARK T Tčetrtek, 21. oktobra 2004, je V v Knjižnico Antona Sovreta privabilo predavanje alpinista in velikega poznavalca Julijcev Jožeta Miheliča številne obiskovalce.« Zaposlen je v Triglavskem narodnem parku, kar mu lahko kar zavidamo..., » se je pošalil ob pozdravnih besedah predsednik PD Hrastnik Marjan Pergar. Tema predavanja s čudovitimi posnetki na diapozitivih je bila Triglavski narodni park in je zajemala posnetke naravnih lepot, geološke posebnosti, značilne vode od izvirov, slapov do jezer, redke in značilne rastline kot so triglavska roža, rododenrumi, nagnoj, čeveljci, rdeče murke...In seveda živali - od divjih koz do divjih petelinov in drugih ptic, ki kraljujejo na tem koščku naše dežele. Toliko lepote , združene na majhnem koščku pokrajine, je bila tudi obrazložitev diplome Sveta Evrope, ki jo je dobil pred kratkim Triglavski narodni park. Z eno od fotografij seje Jože Mihelič oddolžil tudi spominu letos umrlega očeta in brata Toneta, ki je pred nekaj tedni končal svoje življenje v slovenskih gorah. Fanči Moljk REKREACIJA IN AEROBIKA TAJ JIN V KISOVCU T Roditeljica Taj jina, maserka V kitajske medicinske masaže Jarussri W.Vozelj v prostorih dvorane Osnovne šole Kisovec vsak torek in petek ob 20.uri pripravlja rekreacijo in aerobiko Taj j in, pri čemer boste lahko spoznali jogo, meditacijo, thai boxing ter aerobiko in tehnike samomasaže s spremljavo glasbe. Vadba je organizirana le za ženske, prijave pa še vedno sprejemajo na samem mestu vadbe ali po telefonu 56 71 409 ali 040/271-055. P.M. Foto: PRAV Sosolič (13.novembra2004) iz primorskega vinskega rajona. O vseh ostalih vinogradnikih, ki bodo sodelovali na predstavitvav vin v Vinoteki klopotec pa vas bomo v Zasavci obveščali sproti in pravočasno. M.AŠ. Foto: PRAV ALPINISTIČNA šola" Alpinistični odsek Litija organizira alpinistično šolo, ki se prične 25.11.2004 ob 19. uri. Predvidenih je 18 predavanj, ki bodo potekala v prostorih PD Litija v športni dvorani Litija. Predavanja bodo vsak četrtek ob 19. uri in se bodo zaključila konec marca 2005. V tem času bodo med vikendi organizirane tudi skupne ture, kjer boste teorijo lahko preizkusili v praksi. Po koncu predavanj vas čakata izpit iz teorije in praktični izpit. Potem se boste pa lahko odločili ali boste nadaljevali alpinistično pot, ali pa boste pridobljeno znanje uporabili pri klasičnem gorništvu. Vabljeni vsi, ki vas zanima tovrstna dejavnost. Vodja šole je Peter Zupančič, pomočniki Marjan Brodar, Vito Bukovšek in Franc Intihar. Pri izvedbi bodo sodelovali tudi ostali inštruktorji in alpinisti ter zunanji sodelavci. Za vse dodatne informacije smo vam na voljo preko elektronske pošte ali telefona. Prijave sprejemamo do začetka šole(vključno četrtek, 25.11.2004). e-pošta: ao.litija@email.si; PeterZupančič (e-pošta: peter.zupancic@ultra.si; tel.: 031 669 686); Vito Bukovšek (e-pošta: vito@exterfer.si; tel.: 041 764 791) http://www.ao-litija.com V_________________________________J KSEFTI Zasavs({a Ljudska ‘Univerza informacije 03/56-64-250 vr ■ svoje idqjel .A Galant Trgovina na debelo in drobno Greta HRIBAR s.p. enota ZAGORJE Cesta zmage 35b telefon 03 56-66-895 TRBOVLJE Ulica 1. junija 27 telefon 03 56-22-369 metersfco blago zavese dodatki blago na kilograme 186,55 sit/min s. p- 090 44 17 ELKOPLAST d.o.o. Bevško 2, Trbovlje Tel.: 56 26 466 in 56 32 860 ELKOPLAST DEKOR Obrtniška 11, Trbovlje Tel.: 56 28 349 VSE VRSTE TALNIM IN STENSKIH ODEJE, VZGLAVNIKI, OBLOG, PREPROGE, TEKAČI, VZMETNICE, POSTELJNINE. UMETNE TRAVE - POLAGANJE IN BRISAČE. ZAVESE, PRTI, ROBLJENJE DARILNI PROGRAM ARI OPTIKA d.d. Poslovalnica 1420 Trbovlje Trg revolucije 28d Tel.:56 21 253 Poslovalnica: Zdravstveni dom Trbovlje Rudarska 21, tel.:56 29 041 *Velika izbira okvirjev za očala *Vse vrste leč za očala domačih in tujih proizvajlcev * Etuiji za očala *Povečevalne lupe *Sportna in sončna očala *Drobna in usnjena galanterija ZLU TRBOVLJE VPISUJE : V TEČAJE TUJIH JEZIKOV i ANGLEŠKI IN NEMŠKI JEZIKglede na vsebino: j - splošni /začetni, nadaljeval ni,posl ovni/ - konverzacijski - osvežitveni - poslovni - intenzivni in vikend tečaji - počitniški tečaji za učence in dijake - individulani ITALIJANSKI, FRANCOSKI IN ŠPANSKI JEZIK VSEBINA: temeljne zakonitosti o jeziku, obvladovanje j osnovnih slovničnih struktur,sporazumevanje v vsakdanjih ; življenjskih situacijah ; V TEČAJE RAČUNALNIŠTVA: - WINDOWS - WORD - EXCEL - POWER POINT - INTERNET IN ELEKTRONSKA POŠTA - STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU - PROGRAMI PO ŽELJI NAROČNIKA V TEČAJ ZA UP RAV L J A L C E GRADBENE MEHANIZACIJE! V PROGRAM USPOSABLJANJA ZA RAČUNOVODSKA IN KNJIGOVODSKA DELA ELEKTROPROM 1 n # slwjf# in eiektrO imtštitdj in ntöd&tsik« ttoritv-j? “ # bar iedmica # lokalna ttfevižlja ETV # trgovina EVJ Ćnntnr # elelctroinstaiadje: # «n&aint; kurjave, vedffwi, plinskt ifiÄaliciji # kabelske kömyntocii-ki sistemi j # grafitne šestk« # llskim» v«p # t strö|i te tufete g radrtj® (s) intervju --------------- BOGDANU BAKOVIČU SO TRBOVELJČANI DALI NAJVEČ GLASOV "K Ta letošnjih volitvah za poslance v Državni zbor je Bogdan Barovič med J. N trbovelj slami kandidati dobil naj več glasov. Tako bo lahko še naprej zastopal tudi interese občanov in Zasavčanov. Njegov predvolilni slogan je bil: pomembneje imeti rad Trbovlje, Slovenijo... Z njim smo se pogovarjali, kaj sam meni o svoji ponovni izvolitvi in kako bo njemu in drugim iz njegove stranke uspelo uresničiti predvolilne obljube. Naj vam najprej čestitamo k ponovni izvolitvi za poslanca v Državni zbor RS. Kakšni občutki so vas obdajali, ko ste izvedeh za volilni rezultat? V SNS smo pričakovali volilni uspeh, vendar je bilo, tako kot vedno, naše pričakovanje realno in naše napovedi so bile okrog 24 odstotkov. Skoraj 30 odstotni uspeh je bil seveda presenečenje, hkrati pa velika vzpodbuda za delo vnaprej in predvsem potrditev našega vztrajnega in dobrega dela v preteklih 10 letih. Ne nazadnje, SNS Trbovlje smo bili absolutni zmagovalci: prvi v Trbovljah in prvi na državnem nivoju med vsemi kandidati! Vedno sem trdil, da je imel Ivan Cankar prav, ko je v Hlapcih dejal: »Narod si bo pisal sodbo sam.« Vedno sem verjel, da so Trboveljčani in Slovenci ljudje, ki vidijo, kdo dela, kdo pa samo govori in obljublja. Hvala za zaupanje, pravim, in ne bo vam žal! Kako ste zadovoljni, da bo Zasavje kar dobro zastopano v Državnem zboru? Zasavje v Sloveniji je doživelo največjo kalvarijo v več kot 50 letni zgodovini! In prav je, da tudi Slovenija spoznava, kako močno se v Zasavju borimo, ne glede na politične barve, za obstoj, za lepše in boljše življenje, ki smo ga vsekakor vredni! Naša zastopanost v DZ bo ob dobrem sodelovan ju naredila Trbovlje spet za osrčje Slovenije. Kot pravijo, vsaka palica ima dva konca. Po volitvah bo vaša stranka, SNS, imela kar šest sedežev. To pomeni, da ji zaupa vse več ljudi, ki pričakujejo, da boste uresničili svoje predvolilne obljube, predvsem da boste ostali zvesti reklu brez dlake na jeziku se bomo borili naprej. Zatrjujete, da ste »stranka dejanj«, ki bo branila interese slovenskega naroda. Kako boste nadaljevali svoje delo v državnem zboru? Za katero nalogo menite, da bo morala postati prioritetna? Mi smo stranka dejanj in edina stranka od vseh v DZR, ki se bori za slovenstvo, Slovence, pravice slovenskega naroda, in edina, ki kaže trdnost, stoičnost in ponos slovenstva. Prioritetna naloga? Slovenci smo po tisočletjih oblikovali svojo državo in dokazali upravičenost pomembnosti v svetu! Tako je in tako bo, ne glede na evropske in druge usmeritve; za SNS je Slovenija najprej država Slovenk in Slovencev, šele potem vse drugo. Ste proti razprodaji slovenskega ponosa in slovenske identitete. Na kakšni podlagi ste prišli do te »obljube«? Podlaga, ki utrjuje naš boj poti razprodaji slovenskega ponosa in slovenske identitete, je izkustveno dokazana v preteklih štirih letih delovanja državnega zbora, ko so vsi, prav vsi razen SNS, prodajali dušo in telo vsem in vsakomur; brez pomislekov Natu, Evropi, izbrisanim, domobrancem, belčkom, kolaborantom; vsi bi se nekaj pogajali, priznavali, se klanjali, le mi, v SNS, se nismo, se ne in se ne bomo! Poudarjate slovensko državnost. Menite, da se je premalo zavedamo? Slovenci se premalo zavedamo slovenstva in slovenske državnosti, pozabljamojo ob misli na bogatenje po EU principu, po klanjanju in všečnosti vsemu in vsakomur, ki ima 5 minut časa, da nas “ nategne”! Samo poslušajte, koliko tujk in koliko tujčenja je v vsakdanjem govorjenju, vsako podjetje je moderno, če je in ko je “ vu le vu patte avek mua””! Kaj je že to!? Da so nerešeni spori o mejah Slovenije, predvsem s Hrvaško, se zavedamo. Kako probleme meja rešiti? Kako probleme meja rešiti? Vprašajte bivšo vladno strukturo, ki je ponujala milijon najboljših rešitev, katerih posledica je celo vplutje vojaške hrvaške “topnjače” v Piranski zaliv! Kako? Tako, kot to delajo Hrvati; kakršni koli že so, vsaj ponosni so na svojo narodno zavest in jo spoštujejo ter imajo trdna stališča. Žal je ta trenutek edina hitra rešitev vključitve Hrvaške v EU - potem bomo spet vsi ena država in ne bo nobenih meja. Žal so le Hrvati vedeli, kaj počnejo; nas, SNS, ki smo edini v R Sloveniji vedeli, kaj in kako, nihče ni ne poslušal, ne spoštoval ne upošteval. Je pač tako, da Slovenci še vedno hodijo »na svoje morje« na Hrvaško, kljub temu da se nekaterim zgodijo neprijetnosti. Ali hodite tudi vi na dopust na Hrvaško? Bogdan Barovič je grdo ravnal z in v svoji družini: na dopustu nismo bili že 10 let! Moj dopust, ki ga moram pisati v DZ-ju, sem porabil za delo na občini! Moje edino tihožitje, ki si ga želim, ga imam rad, ga ljubim, tam želim tudi umreti, so zgolj in samo Strunjan, Piran, Portorož, Izola! Ne, ne hodim na Hrvaško! V stranki se zavedate, daje potrebno braniti interese Slovencev in njihove socialne pravice. To bo zelo težko, saj vse več ljudi pričakuje socialne pravice, kljub temu da se marsikdo med njimi izogiba davčnim obveznostim, ki so podlaga za financiranje. Kako bi se dalo po vaše uravnovesiti pravice in obveznosti, da bi bdi vsi vsaj približno zadovoljni? Edina pot za uravnotežen razvoj, za uresničevanje socialnih pravic in davčnih obveznosti je sprememba davčne politike, kije, bo in bo morala biti prilagojena tako, da bodo davki za razvoj, zagon, delo nižji, davki novodobnim menežerjev pa tako grozno enormni, da se bodo odselili iz Slovenije za vedno: kot ladjarji v Panamo, oni v Monako! Slovenija ima različna bogastva, ki jih premalo ceni. Ali bomo znali svoje bogastvo ohraniti tudi zanamcem? Ne, ne bomo ga mogli, ne znali, ker je naše bogastvo že uničeno, pokradeno in je tako postalo nevredno! V očeh in po zaslugi novodobnih bogatašev z vilami in luksuznimi avti tipa Porche in vseh, katerih cene se gibljejo čez 10 milijonov tolarjev, več, kotje vredno novo dvosobno stanovanje. Od kod jim le - kje so davčne službe, nadzori, računska sodišča in nenazadnje- finančna policija, ki smo jo v SNS hoteli ustanoviti v začetku mandata 2000 v DZ, pa so se nam “ režali”! Funkciji, župana in poslanca, ki ju boste opravljali, sta vsaka zase zelo zahtevni. Ali menite, da bi morali spremeniti zakonodajo in izključiti možnosti opravljanja obeh funkcij? Da! Vztrajam na vseslovenski zakonodajni spremembi, po kateri bosta funkciji poslanca in župana nezdružljivi: vsaka od njiju naj ima svojo vrednost in svoj ponos! INTERVJU @) -------------------------1—> ■ Hvala za vprašanja, hvala volivcem za zaupanje, kolegom iz SNS v RS in v Trbovljah za absolutno in neverjetno voluntersko pomoč in družini, ker me prenaša ob vsem, kar se dogaja. Tudi Vam hvala, da ste si vzeli čas za pogovor! Pa ne pozabite na obljube, da nam bo vsem v Sloveniji čim lepše! Irena Vozelj Valvasorjev trg 3 1270 Litija le!./[ax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM; 041 681-584 041 765-113 • produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani /A' • snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z ^ | # | možnostjo sponzoriranja idadlß DtCirl 1 i • trženje in produkcija za gospodarsko ■ ^ interesno združenje lokalnih TV Slovenije ® VHS, S-VHS, BETA SP ^ .. + . ..... ^ E-mail: atv.signa%sioI.net . V. ',dSd/,'š NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELJE VIZIJA! V SLOVENIJI OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! O @) INTERVJU Emil Šabanovič: MOŽ, KI VE, KAJ HOČE T J oblačnem in vetrovnem jutru, ko je nad zagorsko železniško postajo nebo s svojo sivino grozilo, da bo vse, kar je pod njim, V posivilo, je upravna zgradba INDUSTRIJE GRADBENEGA MATERIALA d.d. ZAGORJE z nežno »roza« barvo in ves kompleks tovarne okrog nje, z apnasto bleščečo belino, ki se je močno odbijala od še vedno zelenega jesenskega gozda, ublažil in zanikal depresivno vzdušje jesenskega dne. Ob vstopu v upravne prostore pozdravi obiskovalca galerija slik in ga spremlja po stopnišču in naprej po hodniku do vstopa v pisarne. Prijetno je. Prijazni uslužbenci potrjujejo pravilo, da nasmeh in lepa beseda delata čudeže. V prostorni in zračni sobi je delovni prostor direktorja IGM d.d. EMILA ŠABANOVIČA. Tukaj ima svoje mesto njegova najljubša slika, delo nekdanjega, po sili razmer, lastnika in direktorja apnenic in slikarja Gvidona Birolle »Zimska nedelja«. Prijeten in topel stisk roke sogovornika pove, daje človek, ki prebije v tej sobi večino delovnega in tudi precej prostega časa, odkrit, neposreden in razumevajoč ter zahteven - vse do prave mere... Oprostite mi vprašanje, ampak... ah ste Zagorjan? Seveda! ! ! Rojen sem v Zagorju in živel sem tukaj. Pred šestimi leti sem se z družino preselil v Turje, kjer smo kupili hišo... in vendar sem še vedno tukaj, čeprav se prijatelji radi pošalijo in me sprašujejo, kaj sem pravzaprav ali Zagorjan ali Hrastničan... In...kaj ste? Oboje! V Zasavju ne bodimo malenkostni! S tem smo vsi tako zelo obremenjeni. Po eni plati je to sicer nacionalna zabava, ki ima to slabo lastnost, da pri resnih stvareh krepko moti, še posebej kadar se Zasavje »obrača« proti centru moči in denarja. Ste kdaj že poskušah v poslu porušiti lokalne meje? Ja! Seveda! Vendar imamo, glede na branžo, malo skupnega s sosednjimi kraji. Še najbolj nam je »podobna« cementarna, pa še ta ne prav dosti. V našem primeru je najučinkovitejše združevanje in nastopanje v povezavi z lastniško in branžno strukturo. V Sloveniji sta dve cementarni in tri apnarne in v preteklosti nam je uspelo na nek način skupaj nastopati. .. .v preteklosti veliko podjetje seje srečevalo tudi z velikimi težavami... Branža apnarjev ni bila nikoli subvencionirana in ne podpirana. V preteklih letih se je denar prelival skozi akumulacijo na druga področja, predvsem nerazvita, v samostojni državi pa smo prepuščeni na milost in nemilost trgu. Kakor dobro se znamo »zasukniti«, tako dobro tudi »preživimo«. Imeli smo že zelo težke trenutke, ki so se posledično nakopičili ob osamosvojitvi države. Izgubili smo precej trga. Naše zmogljivosti so bile namenjene celotnemu jugoslovanskemu trgu in izvozu, to pa pomeni, da smo bili naenkrat predimenzionirani. Dejansko imamo še danes, kljub temu, da smo preuredili naj večjo, tristo tonsko peč v silos, v dveh stopetdeset tonskih pečeh, večjo kapaciteto pridobivanja apna, kot ga rabi cela Slovenija. Zato obratujemo z eno pečjo, druga pa stoji v rezervi. S tem pokrivamo več kot petdeset odstotkov domačega trga. Kaj pa zunanji trg? Ta je obrobnega pomena. Tako nam narekuje čista ekonomika in logistika, ki je v tem primeru zelo pomemben faktor. Če poenostavim: to je kapitalna in energetsko intenzivna industrija, proizvodnja je masovna, proizvod pa je cenen in ima drag transport zaradi mase. Naša ugotovitev je, da je idealen radius pokrivanja trga od osemdeset do stopetdeset kilometrov in tukaj imamo prednost, glede na to, da smo geostrateško locirani v centru Slovenije. Iz tega izvira tudi ugotovitev, da kak velik izvoz ni smiseln. Le izjemoma smo vozili apno kam dlje in takrat ugotovili, daje prevoz proizvoda na relaciji petsto kilometrov dražji, kot je njegova vrednost. Kdaj pa ste se vi spustih v »boj za obstanek« IGM-a? V IGM sem prišel leta 1985. To je bilo obdobje administrativnih ukrepov, ki so krojili izgubo in dobiček. Spominjam se, da smo imeli v letu 1982 rekordno proizvodnjo in rekordno izgubo. Pomanjkanje energije je povzročilo njeno visoko ceno, na drugi strani pa je administrativni aparat zamrznil cene proizvoda. Vsa ta leta »vzponov in padcev« so mi dala dragocene izkušnje za današnje delo. Tudi samostojna Slovenija vam ni bila ravno »mila mati« ? Še malo ne! Ob zaposlitvi v tovarni sem opravljal delo komercialnega direktorja in takrat je prihajalo obdobje, ko se je »seštela« vsa neugodna situacija. Zgodila se je osamosvojitev, bila je recesija na evropskem in slovenskem gradbenem trgu... in seštevek vsega, ki mu je ne- vlaganje v razvoj dodalo še svojo težo, je bila nekajletna izguba in vprašanje, kako naprej. Poleg tega je bilo to obdobje začetka lastninjenja v Sloveniji. V prvi fazi smo imeli notranje lastništvo, ki je prešlo v tako imenovano PID-ovsko. To je bilo tisto nezaželeno gospodarsko obdobje, ko so »lastniki« zahtevali rezultate, vlagali in posodabljali pa niso in niti vedenja o panogi niso imeli. Po spletu okoliščin sem leta 1999 prevzel vodenje in najprej smo v prvem letu naredili temeljito analizo poslovanja. Dogovorili smo se, da mislimo resno: firmo sanirati in zagotoviti normalno poslovanje. Uspeli smo prepričati lastnike, da imamo skupne interese in da je smiselno imeti strateškega lastnika. V letu 2000 smo se z njihovo vednostjo in soglasjem pričeli dogovarjati s Salonitom Anhovo, kije danes 98,83 %, torej večinski lastnik. Predvsem je pomembno, daje tudi njegov interes, da se v firmo vlaga, se jo posodablja in dolgoročno pozicionira na trgu. Za nas, ki smo tukaj živeli in delali in želeli zase, za zaposlene in za kraj negativno situacijo spremeniti v pozitivno, to pomeni velik uspeh po petih letih garanja. Število zaposlenih smo zmanjševali na »mehak« način. Vsi so bili socialno na tak ali drugačen način preskrbljeni. Seveda smo morali krepko poprijeti pri posodabljanju naprav, zniževanju stroškov in ekološki neoporečnosti. V prid tem besedam govorijo tudi prejeta priznanja... Da, v lanskem letu smo dobili ISO 9001, kije priznanje za kvaliteto dela in letos ISO 14001, ki govori o ekološki nespornosti. Obe priznanji pa sta za nas tudi zavezujoči. To pomeni, da moramo izboljševati kvaliteto proizvoda in ekološko nespornost, čeprav smo že dosegli zahtevane nivoje. Prepričani smo, da je za dobro dolgoročno pozicijo potrebno doseči več. Nadstandard! Nismo se ustavili in načrtujemo v naslednjem letu ogromne posodobitve in premike na rekonstrukciji, povečanju kapacitete in še večjem zmanjševanju prašcnja in hrupa. Nekaj težav je bilo s krajani v zvezi z deponijo Suhi potok, mar ne? Splet okoliščin je bil, da smo ob sanaciji kar nekaj let imeli deponijo Suhi potok, to to financirati sami. Poleg tega je res, da šo bili kamioni najeti od izvajalcev na avtocesti ki so precejšnji zneske odvajali za cestno takso in so se le-ti stekali v Družbo za državne ceste za vzdrževanje. Uspeli smo se dogovoriti, da se del je v samem kamnolomu....in zaradi tega tudi težave iz več razlogov. Prvič zaradi čisto preprostega človeškega faktorja. To je skrb, kaj bo in kako bo. Drugič zato, ker je bil v določenem obdobju povečan tempo prevozov in s tem hrup in prašenje ter v mokrem vremenu pršenje in blato. Z bližnjimi krajani smo se dogovoriti, da bomo konkretno škodo tudi konkretno poravnali in ceste ter okolico sproti urejevali. To še vedno počnemo. Prav v teh dneh ponovno obnavljamo vozišče ob Suhem potoku ob deponiji. Dogovorili smo se tudi z državo in občino za sanacijo vozišča od Trojan do Izlak, od tam do križišča za Briše in dalje. Po mojih informacijah je prva faza cesta od Briš do Razpotja že obnovljena in v teh dneh se že pričenja druga faza obnova ceste Razpotje Eti. Tretja faza pa bo obnova ceste Eti do podklanca Trojane. To zagotovo zahteva ogromna sredstva. Dejansko bi mi lahko kar prodali celo družbo, če bi hoteli teh sredstev prelije tja, od koder so bila pobrana. Glede na obljube, bo sanacija v letu, dveh končana. Sredstva bo prispeval tudi družba DARS iz naslova škod ob izgradnji avotoceste in tudi občinski proračun. So krajani s tem potolaženi? Ja, če so potolaženi, ne vem. Vem pa, da so še vedno zaskrbljeni. Predolgo je trajalo od obljub do dejanj in dobili so slab občutek, da bo ostalo le pri besedah. Napaka, ki so jo nehote storili, je ta, da so postali glasni in se obrnili na novinarje, še preden so preverili, kaj se dejansko dogaja in da so se dela že pričela. Tega jim ne štejem v zlo, saj je strah človeška lastnost in nemalokrat upravičena. Kako pa se ujamete z občinskimi »interesi«? Zdaj moram biti pa pošten. Pred petimi leti, v času kritične situacije, so tudi s strani občinskih mož na nas padali neprijazni pogledi. Preteklost je pač naredila svoje in pustila sledi. Ko smo pričeli s sanacijo, je bilo najtežje prepričati jih, da nam dajo nekaj časa in nam zaupajo. Na nas so takrat gledali z nezaupanjem, kajti tisto vmesno obdobje »nepravega« lastnika je dajalo vtis, da nekdo želi vse prodati ali vse izkoristiti in zapreti ali uničiti. V takem primeru pride do razmišljanja takih, ki osebno niso prizadeti, daje bolje zapreti tovarno. Ko sem jim predstavil našo sanacijo, moram priznati, da so bili vsaj toliko korektni, da so »času dali čas«. Bilo je obdobje, ko vsaj proti niso bili več, niso pa se izpostavljali v smislu podpore. Ko so se naše obljube pričele udejanjati, smo imeli iz dneva v dan več podpore na vseh nivojih. Tudi prijaznosti do okolja vam ne more nihče oporekati. Resno smo se spopadli tudi z okoljskimi težavami in danes nas stranke sprašujejo, če sploh obratujemo, ker se nikjer nič ne kadi... Prepričani smo. da moramo biti tako gospodarsko kot človeško nesporni, zato da lahko živimo in delamo. Zakonsko določene normative smo že presegli, ampak s tem nismo zadovoljni. Prizadevali si bomo pridobiti to, kar Evropa deklarativno obljublja, pa po moji oceni ravno ne želi dati. To so subvencijska sredstva iz evropskega proračuna in določeni ugodni krediti za tiste, ki investirajo v okolje več, kot se zahteva. Resnica pa je, da že dalj časa raziskujem to področje, pa še nisem našel pravega naslova, se pravi razpisa, na katerega bi se lahko prijavili. Vam je kdaj politika krojila usodo? Moram reči. da direktno nismo občutili njenega vpliva. Zavedam se tudi, zakaj. Prvo je, da smo za širše pojme relativno majhna družba, drugo, da nismo ne javna, ne državna, ne infrastrukturna in tretje je pozitivna okoliščina, da smo že leta 2000 dobili strateškega lastnika, ki ima tudi sam strateškega lastnika in je stroka naša glavna os in pa gospodarstvo. Politika je seveda nujno zlo in brez nje ne gre. Z njo se je na nek način potrebno soočati v času in prostoru. Večkrat smo jo občutili na posrednih zadevah, ko je oblast skušala vplivati na drugačne izbire večjih poslovnih partnerjev, kot jih je narekoval trg, mi pa od tega nismo imeli koristi, prej škodo. Koliko je sedaj zaposlenih v IGM? Vseh zaposlenih je štiriinšestdeset. V matični družbi šestinštirideset in osemnajst v invalidski družbi. Pri ustanovitvi invalidske družbe smo združili prijetno s koristnim. Imeli smo toliko invalidov, daje bilo to možno. Lažje jim je bilo organizirati delo in zaradi predpisov je bila ponujena možnost, da se matična firma razbremeni nekaterih obveznosti. To je firma v firmi, ki dela servisna in vzdrževalna dela za matično družbo. Kaj pa izobrazbena struktura? Ta je pri nas relativno slaba, glede na želje in cilje v bodočnosti. Več ko bo avtomatizacije, ki se uvaja in računalniško krmiljenih procesov, večja bo potreba nadgradnje funkcionalnega znanja. V preteklosti je bilo veliko preprostega in težkega fizičnega dela in je dejansko ta postopen premik dolgotrajen. Jasno pa je, da so delovne izkušnje in s funkcionalnim praktičnim delom ter s funkcionalnim znanjem pridobljena znanja potrebna in nujna za dobro poslovanje. Motivacija zaposlenih je pri tem pomemben faktor?! V preteklosti, koje bil IGM močna firma, je praktično vse take parametre izvajal masovno in to celo brez meril. Potem je prišlo obdobje selekcije. Vse, kar ni bilo nujno, seje moralo opustiti. Ko smo poslovanje po nekajletnem kritičnem obdobju sanirali, smo se odločili tudi za nov koncept dela. V kompletu bi to imenoval motivacijski sistem. Naša kolektivna pogodba daje vsem zaposlenim možnost okrog tridesetih odstotkov gibljivega dela zaslužka. To je mogoče doseči z individualno uspešnostjo posameznika, s skupinsko uspešnostjo, ki je odvisna od uspešnosti poslovanja cele družbe in dodatnimi prijemi, kot so konkretne inovacije in konkretni prihranki. Izvajamo tudi preventivo, ker jo jemljemo kot vlaganje v ljudi. Tudi podelitev enoletnih štipendij spada v ta kontekst, kasneje pa...Ne bi želel zavajati! Še vedno nismo ogromna družba. Rezultati so sicer res lepi in marsikatera velika družba proporcionalno ne dosega tako dobrih, smo pa tudi zelo ranljivi, glede na to, da smo kapitalsko in energetsko intenzivni. Torej, se boste naslednje leto odločah, kako naprej? Seveda. V generalijah so stvari strateško postavljene in sojasne. Vtehdnehznadzornim svetom ravno razpravljamo o nadaljnjem petletnem srednjeročnem strateškem načrtu od 2005 do 2010, ki zajema povečevanje obsega poslovanja, proporcionalno zniževanje stroškov in vlaganje v posodobitev, ki »na zunanj« pomeni manj moteče okolje in manj prašno in hrupno, »na znotraj« pa bolj racionalno in manj potratno proizvodnjo. Po povprečni starosti zaposlenih spadate v srednja leta... Trenutno je povprečna starost v kolektivu štiriinštirideset let. To je posledica sanacijskih obdobij, koje predvsem starejši kader z mehkimi potezami lahko odšel predčasno v pokoj. .. .tradicija apnarstva pa je stara v Zagorju že dvesto let... Nam je uspelo poleg ogromno novih stvari pozitivno uporabiti tudi stvari, ki so že obstajale, pa so se na nek način ali zanemarjale ali se jih sploh nismo zavedali. Ko se primerjamo s podobnimi tovarnami v slovenskem in tudi evropskem prostoru, taka tradicija ni prav pogosta. Tako ugotavljamo, da se je treba kar samozavestno zavedati določenih prednosti znanj iz preteklosti. To nas seveda ne sme uspavati. Moramo jih nadgraditi. Primerjava s podobnimi tovarnami pokaže, da imamo mnogo dobrega, kar oni nimajo in tega sploh nismo opazili. Ne nazadnje je to »zagorska dolina«, za katero bodo v IGM v prihodnjih letih še lepše skrbeli saj je direktor Emil Šabanovič mož, ki ve, kaj hoče. Kaj pa počnete v prostem času, kolikor si ga seveda vzamete? V prostem času, ki ga je res zelo malo, uspem, kadar uspem, enkrat na teden s poslovnimi partnerji odigrati kakšno partijo tenisa. Drugače me najbolj veseli, če mi kakšno uro uspe v miru preživeti z domačimi, predvsem z vnukom. To je najlepše. Star je štiri leta in glede na to, da živimo v naravi in nam je »pri roki« vse, kar ponuja narava, imava veliko opravkov. Najsrečnejši pa je naš zlati prinašalec, ko ga vnuk kot »ta velik« pelje na sprehod... ...in sva klepetala še o slikah, o dokumentu, ki dokazuje, da je letos čisto »ta prava« 200 letnica apnarstva v Zagorju, ustavila sva se ob odhodu tudi ob panoju »včeraj, danes, jutri« v IGM...poklepetala ob slikah na hodniku. ..in se dogo vorila, da čez pet let primerja v a stanje v letu 2004 s stanjem v letu 2010. - Se vidimo!!! Tekst in slike: Marta Hrušovar Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovsko posredovanje Cesta 20.julija 2.c, 1410 Zagorje Tel.: 03/56-64-611, Fax: 03/56-64-660 http://www.tref.si, email: info@tref.si TREF d.o.o. www.tref.si. Fifi KONTAKT {1.0KACU4) POGOJ NAKUPA j DOMOV LAHKO JE TUDI VAŠA TUKAJ m n L i in»::. h ii h\U..J i:// : l j j ? 8 ' - ' 51 — i \ i i i a- • Poglej v voziček * Ha/di artikel n n , ; ;el.j 13 58; ; 611 , Vnri il: iq; J -tiiaitiel si i! ‘ ! J U V ■ * ptoica ‘ SMIRNOV: kazahstanski smučarski tekač NIEPCE: francoski izumitelj SORATA: pogorje v bolivijskih Andih NOEZA: dojemanje smisla predmeta Vicoteka BUNGEE-JUMPING IN TENIS »Kakšna je razlika med bungee-jum-pingom in tenisom?« »Pri tenisu imaš dva udarca!« OGLAS »izgubil sem veselje do dela. Poštenega najditelja prosim, da mi veselje vrne, delo pa lahko obdrži za nagrado.« OPRAVLJANJE MALE POTREBE Trije moški v javnem stranišču opravljajo malo potrebo drug poleg drugega. Moški, ki stoji v sredini, pogleda desno in zagleda, da sosed izloča vodo v dveh curkih. »Kaj se vam je pa zgodilo, da tako čudno izločate vodo?« »Operiran sem bil, pa so mi dali šiv preveč, tako da sta nastali dve luknji.« Srednji moški pogleda še na levo stran in vidi, kako moški na levi izloča urin kar v dvajsetih curkih. Urin mu šprica v pisoar, pa še poleg njega. »Ja, kaj je pa z vami?« ga vpraša. »Ste bili vi tudi operirani?« »Ne, jaz pa nisem imel časa, da bi si odprl zadrgo!« 112 Babica je prebirala telefonski imenik in opazila napis: »V primeru požara pokličite 112!« »Kar ne morem verjeti!« je rekla sama sebi. »V mojih mladih letih smo zavpili: ‘Na pomoč!’« PABERKOVANJE V nekem časopisu iz leta 1907 piše: "Nek ameriški profesor pravi, da se muhe sporazumevajo v posebnem jeziku. Med seboj naj ne bi komunicirale zgolj z znaki, kot to počno, na primer, mravlje, ki s svojimi tipalkami drgnejo ob telo druge mravlje, temveč naj bi izpuščale tudi različne prepoznavne zvoke. Do tega odkritja se je dokopal z mikrofonom: posnel je zvoke, ki so - po mnenju raziskovalca - spo- minjali na konjsko topotanje v daljavi. Tri muhe naj bi se tako kar nekaj ur nepretrgano pogovarjale: utihnile so šele takrat, ko so jih ločili." Možakar mrkega obraza zaupa znancu: “Pravijo, da denar ni vse... Bedarija! Ko je v Ameriki mladi Rockefeller zaprosil sobarico, da bi postala njegova žena, je ponudbo brez oklevanja takoj sprejela. Ko pa sem jaz mojo ženo vprašal, če bi bila moja sobarica, se mi je smejala v obraz!” Razvedrilo I Razvedrilo Razvedrilo krajša čas. 15, if: NAGRADNA KRIŽANKA IZBRALI SMO NAJ POTKO! X) ešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do XviO.novembra 2004 na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi, s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.: 20/2004. Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (ki je ista kot številka časopisa). Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla Zasavca. Zraven pripišite davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo upoštevali pri žrebu nagrad. Praktične nagrade za 20.številko: 1. nagrada: bon v vrednosti 5.000 SIT v Pivnici Kupola Trbovlje 2. nagrada: bon v vrednosti 3.000 SIT v Pivnici Kupola Trbovlje 3. nagrada: bon v vrednosti 2.000 SIT v Pivnici Kupola Trbovlje Izžrebanci nagradne križanke 18/2004: 1 .nagrada- bon v vrednosti 5.000 SIT v Pivnici Kupola Trbovlje: Katja Merzel, Keršičev hrib 4, Trbovlje 2. nagrada- bon v vrednosti 3.000 SIT v Pivnici Kupola Trbovlje: Rosanda Medvešek, Trg revolucije 16, Trbovlje 3. nagrada- bon v vrednosti 2.000 SIT v Pivnici Kupola Trbovlje: Mila Martinčič, Ribnik 3, Trbovlje ...................................... «Hi k PIZZERIJA KUPfcJ) Trg revolucije 26, Trbovlje Tel.: 03-56-30 514, GSM: 040/S 13 iü5' :i; z . -zv m. ■/ ^ ^ Odpiralniffus: Pon.-čet. in nedelji |.00-22.00 pet. in sob 9.Q(Jki>4^00 * več kot 50 vrst pizz različnih velikosti od 290 SIT dalje * posebna ponudba družinska pizza fi55 cca 3kg - cena 1690 J^T * ponudba meseca - pizza, izbiri + pijača 490* S? * dodatna ponudba čevapčiči, pleskavice, ražnjiči, kotleti iz krušne Peči po ugodnih cenah O korajda vse poletje smo izbirali naj fotke, ki ste nam jih O pošiljali na naše uredništvo. Tako bi morali še v prejšnji številki objaviti zmagovalno trojico, a nam je to preprečil tehnični škrat. Ujeli smo ga in ga povlekli za ušesa, tokrat pa objavljamo vrstni red, ob tem da bodo vsi sodelujoči dobili majice Zasavca. 1. mesto (fotoaparat konica Z.Up 60e: Gabriel Lokar, Izlake 13, Izlake (slika: Ej, je tud teb taku uroče?) 2. mesto (bon v vrednosti 10.000, vnovčljiv v Turistični agenciji Integral): Gabriel Lokar, Izlake 13, Izlake (slika: Bom ga še en gvažek! Juhuhu!) 3. mesto (10 filmov Konica 36/200 Centuria): Damir Kuder, Cesta 9.avgusta 8e, Zagorje (slika: Kornati, junij 2004) STRELSKO DRUŠTVO TRBOVLJE VAS VABI NA MARTINOVANJE V ORMOŽ V SOBOTO 06.11.2004 PROGRAM IZLETA: ODHOD AVTOBUSA OB 6.30 URI IZPRED TRGOVINE TUŠ V TRBOVLJAH. POT NAS BO VODILA SKOZI HRASTNIK IN CELJE DO PTUJA KJER SI BOMO OGLEDALI NEKAJ ZANIMIVOSTI(STARO MESTNO JEDRO,PTUJSKI GRAD SE NATO V TERMAH PTUJ MALO KOPALI IN NADALJEVALI POT DO ORMOŽA... OGLEDALI SI BOMO ORMOŽ,DEGUSTIRALI VINO IN SE NATO PO VEČERJI V HOTELU ORMOŽ PRIJETNO ZABAVALI. DOMOV SE BOMO VRNILI POZNO. Cena izleta je : 9.000,00 SIT Prijave sprejemamo do 31 .oktobra.2004 na tel 03 56 32 711 vsak dan od 15-20 ure ali na gsm 041 339 182 . V____________________________________________2 PODJETJE IZ TRBOVELJ HABJAN VINTANA D.O.O. išče kvalificirane elektro-inštalaterje. Informacije na tel.: 56-34-212 fQt AKCIJA VODA S ŠIPKA IN BIO ŠTRUDL ali Kaj imata skupnega Urška in povodni mož z Diano ? r"7aenkrat še nič, ampak ne bo dolgo, ko... Lepo po vrsti, / vHa ne bo zmešnjave. Tokrat bi prav lahko iz prijetnega večera, ki ga izžrebani srečnik preživi z našimi in vašimi odkritimi skritimi Zasavci, nastal roman v nadaljevanjih. Žreb je določil, da bo Milena Drnovšek iz Zagorja, Kidričeva 2b, večerjala v restavraciji Diana v Hotelu Trojane s Francem Grošljem iz Podlipovice 43 na Izlakah. Zdaj že vsi bralci zagotovo veste, kako poteka naša pot. Integralov taksi je zakon, to drži, vreme je pa...je, vedno je! Tako, na kratko, kajti list papirja je vedno enako velik, dogajanje pa je lahko velikansko in kako »veliko stlačiti v majhno« je vedno problem. Milena Drnovšek je priznala, da je bil njen mož tisti, ki je odkril skritega gosta, na kupon pa je napisal njeno ime. Rad rešuje uganke in križanke in vsi radi berejo Zasavca. Itak! Doma so ji z veseljem privoščili nagrado, sodelavke v obratu ETI v Trbovljah, kjer je zaposlena, pa so jo spraševale, če ima kaj treme. Hm, zakaj pa bi jo pravzaprav morala imeti? Zato, ker je šla na večerjo z doktorjem! Z »našim dohtarjem! Ko bi bil samo to, potem tudijaznebi imela problemov, kaj je za bralce, od tistega kar sva slišali, bolj in kaj malo manj bolj, zanimivo. Je pa tudi res, da je bil to Milenin večer, ki gaje bila pripravljena deliti z mano in vsega mi tudi ni treba izdati. Vsekakor je Franc Grošelj legenda. Kot zdravnik splošne prakse z dolgoletnim stažem, pozna svoje paciente in njihove družinske člane od najmlajšega do najstarejšega in še kakšen kolen ali dva nazaj. K njemu prihajajo po nasvet in predvsem na pogovor, ki bi ga lahko preimenovali tudi v izpoved, sedemdeset letniki in več in sedemnajstletniki in manj. Prisluhne vsem, ker ve, da je dober poslušalec največkrat najboljše zdravilo, ki ga ni na recept. Vsi vedo povedati, daje dober zdravnik in sam tudi pravi, da ga nikdar ni vleklo v »belo Ljubljano« ali druge večje kraje, ker je bila njegova želja, da deluje »na obrobju«. (Kasneje nama pokaže svoj prvi gojzar, ki zgovorno priča, da je to še kako res.) Tako ni nikoli postal klišejski in misel na kupe papirjev, kijih še vedno mora izpolnjevati, mu požene kri v lica. Rad ima izzive in kitajska medicina je eden izmed njih: akupunktura, akupresura, moxa terapija...in še kaj, kar svetuje kot preventivno dejavnost...To pa ni niti pol od pol, kar počne. Travniki na njegovem posestvu se pobelijo, ko se na pašo odpravijo ovce, pavi krasijo okolico, ukvarja se z noji in ker je lovec, ne smejo manjkati kosmati štirinožci. Prisega na šarplanince. Pravi, da kot lovec že mnog let nič ne strelja. Rad pa hodi po širnih gozdovih, opazuje naravo in razmišlja. Pripovedoval nama je o starih prebivalcih te dežele, od zavojevalcu cesarju Augustusu, o bitki, ki da seje bila na Trojanah... Med tem smo »opravili« s hladno predjedjo iz morskih sadežev v solati, »zalito« s srebrno radgonsko penino in izginjala je že tudi izpred nas topla predjed iz divjačinskega golaža in kruhovega cmoka h kateri se je podala modra frankinja. Medtem sije Milena zaželela vode. Gostinski delavec Štefan, ki nam je prijazno in z mnogo pravega občutka za gosta, stregel, ji je rade volje ustregel, Franc Grošelj pa je svetoval: »Pa našo prinesite, tisto iz šipka!« Pa sva ga verjetno debelo pogledali, misleč, da je iz šipka čaj, ne pa voda. Pa je vprašal, če veva, kaj je šipek, a ni čakal razlage. Pričel je pripovedovati o gozdnati pokrajini z imenom Šipek, od koder izvira (dobesedno) njihova voda, prava, čista, izvirska. Da, tudi Hotelu Trojane je dal svoj pečat in svojo življenjsko energijo. Poln je idej in načrtov in ob odhodu sva si lahko ogledali tudi prostore, ki jih pripravlja za ordinacijo. Dejavnost bo preselil tja. Poskušal je pred leti v Medijskih toplicah, pa je spremenil načrt in Vitasan d.o.o. preselil v ZD Zagorje. Glavna jed je bila pred nami, ko smo si malce odpočili od predjedi. Živa glasba se je obetala in še bolj dvignila razpoloženje. Pljučni file z gorgonzolo, skutni štrukelj, pommes duchess in mešana solata so se usklajeno mešali s cabemet sauvignonom in med pogovormo počasi izginjali s krožnikov. Medtem smo se dotaknili tudi politike in ugotovili, da nikogar prav »ne potegne«, ker menja barvo kot podplutba in »najin doktor« bo to bolje vedel od naju, saj prva leta po osamosvojitvi ni bil imun do nje... Ples je boljši! Zaupal nama je, da zelo rad pleše in to je Mileni tudi dokazal. Zavrtela sta se, ker so ga očitno zasrbele pete ob prijetnih zvokih. Ko sta se vrnila k mizi, je s krožnikov pred nami slastno dišal čisto »ta pravi domači štrudl« - se pravi, domači jabolčni zavitek. Kljub temu, da je bil Franc Grošelj povabljen na večerjo, seje izkazal tudi kot gostitelj. Hotel, turistična kmetija...to mu je izziv. Jabolka v zavitku pa so njegov bio pridelek. V restavracijo Diana jih je poslal kuharicam z naročilom »za ta pravi štrudl«. Kaj vse je, s čim vse se ukvarja in še posebej koliko vsega ve, tega se ne da ubesediti... V družbi sva bili s človekom, ki ljubi življenje in ve za kaj živi! Pri tem pa je družinski človek, mož, oče, dedek - skratka Človek, ki bo, upam vsaj, nekoč napisal roman, saj pravi, da rad piše. Milena Drnovšek je bila nad njim navdušena in zagotovila je, da je preživela lep večer v njegovi družbi. Prepričana sem, da bo še dolgo pripovedovala kolegicam, da ni imela treme (vsaj pokazala je ni) in še mnoge druge utrinke z večerje. Naslednjič pa, da bova midva zaplesala, mi je obljubil in ker »nikoli ne moreš dvakrat stopiti v isto reko«, tudi sama, po tem večeru ne morem biti več takšna, kot sem bila pred njim. Taksist nas je potrpežljivo čakal, ko smo se poslovili od prijaznega osebja in si v soju svetilk pogledali še kakšno podrobnost pred hotelom. AKCIJA -------h Tudi odgovor na podnaslov lahko izdam. Velika lesena skulptura Urške in povodnega moža bo kmalu krasila preddverje Hotela. Videli sva jo pred očmi, podobo »nje in njega«, tako doživet je bil doktorjev opis...pa martinovanje bo, sv Martin pride... pa jaslice za Božič... pa.. Sedli smo v taksi in klepetali dalje. Prehitro smo se poslovili...toliko vsega v enem življenju! Živeti sanje, ne sanjati življenje - to je to!!!(MaH) OKTOBRSKI SKRITI ZASAVC - IT DEL .. .kljub temu, da v I. delu naše skrivalnice nismo izdali imena osnovne šole, kjer je naš »skrivač« deloval, smo dobili občutek, da ga pozna vse, »kar leze in gre« v Zasavju in še dlje... Pridno ste ugibali in kar tako naprej. Glede na to, da imamo vedno še drugi del skrivanja našega gosta, bomo natrosili še nekaj podatkov, čeprav... Torej, na kratko: postal je družinski človek, se z delovnega mesta na Izlakah preselil v Zagorje, kjer so in ga še vedno z veseljem ^ HOTEL TROJANE toojahe _ RESTAVRACIJA "DIANA" Ste lačni? Bi uživali? Bi radi zaplesali? OKUSNO, PRIJAZNO, ZABAVNO! ZAJTRK NEDELJSKO KOSILO DNEVNO KOSILO DNEVNI KROŽNIK VEČERJA Čudovita ponudba “a la carte” ; jedi in pijač! Samo v restavraciji DIANA: čisto vsak petkov večer v letu 2004 plesna glasba v živo! Dobrodošli! Ob petkih in Svetkih od jutra do večera! TELEFON - RECEPCIJA: 01-7233-610! iöSfflfflt pričakujejo vsak dan, da se pridruži vsem, ki obiskujejo Varstveno delovni center. Stanuje sicer v Trbovljah, pravi pa, da živi v Čečah oziroma »na Katarini«, kjer je zelo prizadeven član Prosvetnega društva in je na njegovo pobudo tam, že štiri leta, en dan v poletju posvečen raztegovanju meha vseh, ki to obvladajo ali pa še bodo, od blizu in daleč. Zakrivil je še mnoge druge družabne dogodke in postal tudi »zvezda« na, njega dni delujočem TV Centru Trbovlje, skupaj s svojo »najboljšo in najlepšo« polovico sta na področju narodno zabavne glasbe zagotovo par, ki mu zlepa na boste našli para... To je pa zdaj že zvrhano preveč podatkov in želimo vam prijetno (ne)ugibanje...Še mnogo več pa po večerji z gostom in srečnim uganjevalcem v restavraciji Diana v Hotelu Trojane. Mah i 2/10 KUPON i Oseba na sliki je:..................... Moji podatki: Ime in priimek:....................... Naslov:............................ Telefon:...................... ( Kupon pošljite na naslov: Zasavc d.o.o., cesta 20.julija2C, HlOZagorje J 'MiUfarje Avtobusni promet in turizem, Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA Informacije in rezervacije: 03/56 55 108, 56 55 112, fax: 03/56 55 104 E-mail: info@integral-zagorje.si Internet: http://wvvw.integral-zagorje.si “TAXI SLUŽBANON-STOP” TEL.: 03/56 55 109, 03/56 55 110; GSM: 041/616 348, 041/633 107 TASAVT 28. vinotok 2004__________ čA GROŠELJEVI PO AMERIKI PONOVNO »OSVAJAJO« SLOVENIJO T /srednjih letih 19. stoletja je mnogo Slovencev starih V med 20 in 40 let zapustilo domovino in sledilo sloganu »Pojdite na Zahod«. Potovanje za boljšim življenjem z ladjami iz številnih evropskih pristanišč je trajalo tudi do 90 dni. Ko so pripluli na Ellis Island - »Otok solza« v New Yorku, so začeh novo življenje in za seboj pustih družine, imetje in srce. Srce, ki pri njihovih mnogih potomcih še danes bije za Slovenijo. Družinsko srečanje v Podlipo vici na Izlakah, od leve proti desni: Franci Grošelj, Virginia Pinkava, Mara Grošelj, Linda Silakoski, Jakob Grošelj, Urška Grošelj in Igor Grošelj. Minilo je 5 let odkar iščem korenine svoje družine. Za otroke. Da bodo vedeli kdo smo in od kod prihajamo. Korenine družin Koren in Grošelj. Pri iskanju rodoslovnih podatkov so mi v veliko pomoč sorodniki, ki po predalih in podstrešjih iščejo pozabljene dokumente, cerkveni arhivi in nepogrešljivi svetovni splet. Tisti, ki izdelujejo družinska drevesa vedo, da je delo naporno in hkrati zanimivo. Prebiranje starih cerkvenih rojstnih, poročnih in drugih knjig, ki so pisane v gotici, iskanje starih grobov, ogled starih vasic in spoznavanje novih ljudi te potegne v vrtinec iskanja, katerega delo se nikoli ne konča. In prav v tem je čar rodoslovja. Medmrežna stran ameriške baze socialnih podatkov meje pripeljala do novih družinskih članov, ki so nekoč odšli v daljno, obljubljeno deželo in izgubili stike s svojimi sorodniki in domovino. Si predstavljate, da so vezi s sorodniki prekinjene za 100 let, nato pa kot s strela z jasnega dobite klic iz stare domovine? Veselja ob prvih kontaktih ni moč opisati. Začelo se je s telefonskimi pogovori, ugibanji o sorodstvenih vezeh, pismih, končalo pa z obiskom v Združenih državah Amerike. V Clevelandu in Pittsburghu smo se našli. Objemi, solze, veselje in ugotavljanja o podobnosti so obeležili pozabljene stike. Gospo Virginio Pinkava iz Clevelanda sem našla preko rodoslovnega foruma. Tudi samaje iskala korenine družine Grošelj, družine njene mame, ki segajo v Tuhinjsko dolino. Grošljev! iz Pittsbutrgha pa so bili preden smo vzpostavili kontakt prepričani, da izvirajo iz Avstrije. Ker je naše ozemlje v času množičnih preseljevanj v ZDA spadalo pod Avstro-Ogrsko monarhijo, so na mnogih dokumentih Slovencev prispelih v ZDA navajali, da so avstrijske narodnosti. Pa se vrnimo k prihodu v ZDA. Na letališču so nas kot to Američani dobro znajo, pričakali z ameriškimi zastavami in darili in nas za dobrodošlico peljali v slovensko restavracijo Marinko, katere lastniki so sorodniki gospe Pinkava. In kaj smo jedli? Močnato juho, ričet in kruh. Niti sledu o hamburgerjih. V času, ki smo ga mož Igor, sin Vasja in sin Jakob, ki je bil tedaj še varno v maminem trebuščku, preživeli v Clevelandu (Ohio), smo si ogledali nekaj znamenitosti in kraje, kamor zahajajo Slovenci. Slovenska hiša je kraj, kjer se ob dobri slovenski hrani in zvokih narodnozabavnih melodij družijo Slovenci. Stene restavracije so bohotno krasile slike Bleda, Bohinja in drugih slovenskih krajev, slike glasbenih kraljev polke v Ameriki - družine Vadnal. Ob naročilu hrane nas je postregla prijazna natakarica v slovenski noši s »slovenskimi« besedami: »Sta čete jesti?«. To nas spričo vsej domačnosti v prostoru ni motilo. Po tednu dni smo odšli v Pittsburgh (Pennsylvania), kjer živi Sammuel Grošelj (sedaj Grosel) s svojo družino. Veliko presenečenja so bila pokopališča na obrobju nekoč močnega rudarskega mesta Pittsburgh, s številnimi slovenskimi priimki na nagrobnih spomenikih. Mnogi niti ne vedo, da so priimki slovenski. Sammuel Grosel, se je kljub neznanju slovenščine spomnil celo slovenskih izrazov za določene jedi, ki mu jih je kuhala stara mama. Izmenjava zgodb iz preteklosti in sedanjosti, ogledovanje starih fotografij in pisem so nam krajšali dneve. Dneve, ki so presneto hitro tekli. Po dveh tednih smo se vrnili domov. Naše povabilo v Slovenijo je padlo na plodna tla pri gospe Pinkava, ki je letos septembra s hčerko obiskala Slovenijo. Ogled krajev, kjer so živeli naši predniki in ogled turističnih znamenitosti naše dežele jih je očaral. Najlepše vtise pa sojim pustile korenine - ogled Tuhinjske doline. Res je lepa naša dežela, vendar jo premalo cenimo. Za tiste, ki so jo nekoč zapustili, pa je neprecenljiv dragulj. Za vse lepe trenutke, ki smo jih preživeli z družino Sammuella Grošlja iz Pittsburgha, ki je potomec brata starega očeta mojega tasta Grošelj Franca in družini Virginie Pinkava in Clevelanda, kije v sorodstvu z družino Grošelj kar 6 generacij nazaj. Komu mar za vsa ta leta, stoletja? Postali so in ostajajo del naše slovenske družine. Urednik mi najbrž ne bo zameril, če na tem mestu pozovem še vse rodoslovce v Zasavju, da se mi javijo na elektronski naslov urska.groseli@siol.net ali na telefonsko številko 040 229-779, da vzpostavimo kontakte in se dogovorimo za srečanje. Urška Koren Grošelj Zakaj bi čakali dd 1 5. NOVEMBRA CE LAHKO TO STORITE PREJ IN CENEJE. Pri gotovinskem nakupu ŠTIRIH ZIMSKIH PNEVMATIK DO 1 5. NOVEMBRA -20% popusta! $ PEUGEOT ZAsraecaaäa cisßvxiG POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL PEUGEOT BOROVNIŠKO NASELJE 7, KISOVEC TEL. 03 56 72 300 (D C O _Q E (/5 o c/) 0) C/) frizerski salon N A R O F Muieju BORIŠEKs.p. NaroflS, 1411 Izlake gsm: 040 265 609 Delovni čas: pon. In pet. 12 -19 ure tor., sre., čet. 7-14 ure sob. 7 -12 ure r KINO PROGRAM Torek 30.11. ob 19.uri - TELESNI ČUVAJ - ameriški, akcijski triler Kino Zagorje -gledališče in ostale prireditve Sreda 10. 11. ob 19.30 uri velika dvorana Delavskega doma, ABONMA in IZVEN (vstopnina 2700 SIT) TEATER 55, Branko Djurić, Marko Pokorn: SLOVENCI V VESOLJU komedija, slovenska predpremiera Igrajo: Gojmir Lešnjak, Aljoša Tmovšek, Karmen Komljanec, Alenka Tetičkovič Četrtek 4. 11. ob 19.30 uri velika dvorana Delavskega doma, ABONMA in IZVEN (vstopnina 2300-2500 SIT) MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO, Pedro Almodovar: PATTY DEPHUSA, IZPOVEDI PORNO ZVEZDE kabaret, prva popremierna izvedba Igrajo: Boštjan Gombač (vokal, klarinet, piščali, klavir, ^^rglic^ppjočažaga^nelodika)^^^^^^^^ / Sergej Randjelović (spremljevalni vokal, bobni, tolkala, igrače) Sobota 6. 11. ob 19.30 uri, velika dvorana Delavskega doma: ZAGORSKI OKTET Sobota 20. 11. ob 19.30 uri, velika dvorana Delavskega doma (vstopnina 800-1000 SIT); ORLEK Ponedeljek 8.11. ob 10.00 uri, velika dvorana Delavskega doma, OTROŠKI ABONMA PLESNI TEATER LJUBLJANA, Saša Vegri JURE KVAK KVAK (plesno-gledališka predstava za otroke) DD Zagorje - Razstave Petek 5. 11. ob 18.00 uri Galerija MEDIJA: SLIKARSKA KOLONUA LIPOVCI Sobota 6.11. ob 18.00 uri Avla Delavskega doma: LJUBITELJSKI SLIKARJI IZ AVSTRIJE PROGRAM FESTIVALA RDEČI REVIRJI, KI BO POTEKAL V HRASTNIKU OD 28. DO 31. OKTOBRA 2004 V ORGANIZACIJI ZAVODA VITKAR ZAHVALA Zahrbtna, nepremagljiva bolezen nam je 7. oktobra 2004prezgodaj vzela vestnega gospodarja na kmetiji ter skrbnega in dobrega moža, očeta, dedka, tasta Kokole Viktorja, po domače Celešnikovega Viki ta. V času trpeče bolezni so se za njegovo zdravljenje in lajšanje bolečin trudili številni zdravniki in drugo zdravstveno osebje - vsem iskrena hvala. Še posebej iskrena zah vala prijazni in razumevajoči zdravnici dr. Berti Kijučevšek Novak in Marjani Brvar iz Ambulante na Izlakah ter patronažnim sestram iz Zdravstvenega doma Zagorje, ki so ga obiskovale in negovale na domu. Iskreno se zahvaljujemo tudi vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in maše. Hvala vsem, ki ste se v tako velikem številu skupaj z nami od njega poslovili in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala župniku in predsedniku Sveta KS g. Tinetu Kralju za izrečene poslovilne besede. Vsi njegovi ČETRTEK, 28.10.2004 13.ÜÜ gledališka predstava KEKEC režija: Branko Potočan izvedba: Slovensko mladinsko gledališče Dvorana delavskega doma, Hrastnik za nčenre 3 6 razredov OŠ 16:00 gledališka predstava KEKEC režija: Branko Potočan izvedba: Slovensko mladinsko gledališče Dvorana delavskega doma, Hrastnik ponovitev predstave za ostale obiskovalce 19:30 otvoritev festivala plesno-gledališka predstava: "Ana is the name of the rose" Zupan: Miran Jerič avtorja in izvajalca: Rosana Hribar in Gregor I.uštele Dvorana delavskega doma, Hrastnik 20.30 Jazz popevke Neva Marn Dom kraievne skupnosti Prapretno PETEK, 29. OKTOBER 2004 9:00 ogled rudnika prijava je mogoča do četrtka, 78 107004 Rudnik Hrastnik otroška lutkovna predstava »Grdi raček« izvedba: Jette Vejroup Ostan Osnovna šola Hrastnik in Dol za učence 1. in 7 razredov 16:00 Otroška lutkovna predstava »Trgovci z novci« Avtorica in izvajalka: Petra Pikalo Kino dvorana Dol pri Hrastniku 16.00 do 17 30 Delavnica za odrasle Afriški plesi Vodi: Maša Kagao Knez Komljanec Telovadnica Osnovne šole Hrastnik 18.00 Okrogla miza »Lutkarstvo v Hrastniku« razstava lutk in animacija Vodi: Silvan Omerzu Muzej Hrastnik 19:30 Lutkovna predstava za odrasle "Svetnik Krespel" avtor in izvajalec: Silvan Omerzu Dvorana delavskega doma Hrastnik 20:30 koncert Dom Krajevne skupnosti Prapretno SOBOTA, 30. OKTOBER 2004 10.00 do Razstava fotografij Avtor: Preddverje delavskega doma Hrastnik 16 00 (2 študenta iz Zasavja) Ogled nd 30 10 do 31 10 7004 PNEUMATIC TRADE Jurij Plevčak s.p. Trg revolucije 3/b Trbovlje, Tel. 03 563 18 30 O ja .1