Ravnikarjevo leto v Ravnikarjevem mestu Ce je bilo leto 2022 posveceno ucitelju Jo- žetu Plecniku (1872–1957), je iztekajoce se le- to 2023 posveceno ucencu Edvardu Ravni- karju (1907–1993). In ce je Plecnikovo delo sovpadalo s casom iskanja slovenske identi- tete, izraza v grajenem, se je Ravnikar že lah- ko obracal navzven, v svet, in kot eden iz- med najbolj izvirnih prenašalcev Plecnikove- ga sporocila združeval lokalno tradicijo z modernimi povojnimi tokovi v arhitekturi. Nova Gorica ni nastala ob rudniku ali zara- di njega, tudi ne zaradi prisotnosti industrije – nastala je zaradi izgube stoletnega regional- nega, gospodarskega, kulturnega in izobra- ževalnega središca mesta Gorice, ki je bila s pariško mirovno pogodbo po drugi svetovni vojni dodeljena Italiji. Zavedanje o nastali pra- znini je kmalu podprla tudi politicna odlocitev o izgradnji novega mesta, ki naj bi služilo kot izložbeno okno jugoslovanskega socializma, saj naj bi hkrati izpostavljalo šibke tocke kapi- talisticnega režima in mest. Propaganda soci- alisticnega režima se je prav na primeru Nove Gorice vzpostavila zelo plasticno (» izložbeno okno «/» mesto, ki bo sijalo prek meje «), pod taktirko izbranega arhitekta Edvarda Ravni- karja , ki je z arhitekturo in urbanizmom sku- šal zajeti duh casa, ki je nakazoval prehod ta- ko na politicni kot na vseh po vojni na novo vzpostavljenih ravneh življenja. Glede na to, da je bil Plecnikov ucenec, je v njegovi arhi- tekturi zaznati duh klasicizma, z izkušnjami, ki jih je dobil z nekajmesecnim delom v studiu slovitega švicarsko-francoskega arhitekta, vodilnega arhitekta moderne funkcionalistic- ne arhitekture Le Corbusiera (Charlesa Edouarda Jeannereta), pa se je njegova arhi- tektura soocila z brutalizmom, surovostjo oziroma preprostostjo ljudskosti, ki se je iz roda v rod prenašala predvsem z uporabo lo- kalnih materialov in upoštevala razvoj sode- lovanja z mojstri, ki niso bili formalno šolani (t. i. vernikularna arhitektura). In ker je arhi- tektura že od svojih zacetkov ena od odlocil- nih manifestacij oblasti, se je tudi podpis v krajino na primeru novega mesta ob meji ure- sniceval glede na odnos oblasti do tukajšnje stvarnosti. Nacrtovanje mest je politicni eliti služilo kot sredstvo prezentacije moci in pri- kaz programskega napredka družbene tran- sformacije. Kratkotrajno socrealisticno arhi- tekturno obdobje velikega zaleta se je kmalu po letu 1948, s sporom z Informbirojem, od- povedalo povojni estetski shemi (ruskega) socialisticnega realizma. Jugoslavija je tako navznoter kot navzven sprejela modernizem kot uradni izraz, ki je predstavljal in propagi- ral razvoj družbe tako svetu kot sebi v svobo- dni Jugoslaviji. Mesto je še naprej dokazovalo moc novega družbenega sistema in njegovih voditeljev. Nova Gorica pa se je vse bolj mani- festirala v nikoli zares dokoncan (oz. uresni- cen) modernisticni projekt. Pa vendar » mesto ni podoba, mesto je pro- ces «, ce parafraziramo samega Ravnikarja, in da bi se tega »regionalno pogojenega moder- nizma« še bolj zavedali, se z »ravnikarjevsko« obarvanim Izvestjem , ki odpira nekatere nove poglede na mesto, povojni cas in Ravnikarja, pridružujemo obeleženju Ravnikarjevega le- ta. Nenazadnje živimo v Ravnikarjevem me- stu, v katerem se je iz miselne discipline kot rezultat življenjske filozofije in izdelanih na- zorov rodila tista kljucna arhitekturna pote- za, ki so jo upoštevale vse nadaljnje. In v pro- jektu Nove Gorice je od samega zacetka sluti- ti optimizem v arhitekturi in zavedanje, da gre za mediteranski prostor, zato mora živ- ljenje potekati tudi zunaj zidov, na soncu, ob zelenju, v skupnem, javnem ... Zato je med grajenim toliko pavz, praznin, prostora, zra- ka, toliko možnosti in priložnosti, toliko Ravnikarja. Petra Kolenc, urednica Izvestja Vsem, ki boste že dvajseto leto segli po našem Izvestju, želimo srecno novo leto 2024! Sodelavke in sodelavec Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici Edvard Ravnikar s sodelavcem: Nova Gorica, idejna urbanisticna zasnova, okoli 1947. (Vir: Zbirka MAO - Muzej za arhitekturo in oblikovanje). Solkan, korenika Nove Gorice, ali » Pojdimo v Solkan po pamet « ( Novice , 31. 1. 1872) BRANKO MARUŠIC | znanstveni svetnik v pokoju branko.marusic@guest.arnes.si Izvlecek: Nova Gorica ni mesto, ki bi zraslo na »zeleni trati«. Arheološke izkopanine na nekdanjih solkanskih poljih in utrdba Castellum Siliganum (prvic omenjena in zapisana leta 1001), zgrajena na zaenkrat še povsem dolocljivi lokaciji, pokažejo, da imata kraj Solkan in iz njegove dedišcine nastala Nova Gorica naselitvene ter življenjske korenike, ki segajo ne le v pozno antiko in srednji vek, marvec dalec v pradavnino. Kakor je bila za nastanek Ljubljane odlocilna anticna Emona ali za Ajdovšcino rimska Castra, je za Solkan in mnogo kasneje nastalo Novo Gorico obrambni kastel Siliganum strateški pendant v verigi, ki je segala od ostankov langobardskega limesa do vrtovinske Ortaone in se od tod morda vila še naprej. Kljucne besede: Solkan, Siliganum, antika, naselitvena kontinuiteta, dedišcina, Nova Gorica. Solkan, le radici di Nova Gorica, ovvero « Andiamo a Solkan per la saggezza » ( Novice , 31 gennaio 1872) Riassunto: Nova Gorica non č una cittŕ cresciuta su un «prato verde». Gli scavi archeologici sui campi di Solkan (Salcano) e nella zona della fortezza Castellum Siliganum (menzionata e documentata per la prima volta nel 1001), le cui posizione č ancora indeterminata, mostrano che Solkan e Nova Gorica, che ne č l’erede, vantano degli inizi che risalgono non solo alla tarda antichitŕ e al medioevo, ma alla preistoria. Come l’antica Emona fu decisiva per la creazione di Ljubljana e la Castra romana per Ajdovšcina, cosi per Solkan e piů tardi anche per Nova Gorica fu importante il castello difensivo di Siliganum , punto strategico di un sistema defensivo legato ai resti del Limes Longobardo ed ad Ortaona etc. Parole chiave: Salcano, Siliganum , antichitŕ, patrimonio, Nova Gorica, continuitŕ insediativa V neprekinjenem vencu slovenskih vasi in naselij, ki so obdajale in še obdajajo Gorico ter Novo Gorico, je imel Solkan posebno me- sto. To je dolgoval in še dolguje svoji zemlje- pisni legi, ki ga je postavila na levi breg reke Soce, ob vznožje gorá, kot so Sabotin, Ška- brijel s Sveto Katarino in zlasti Sveta gora z misticnostjo, ki izvira še iz predzgodovinskih casov. Ohranja jo še danes. Od tod izvirata predvsem prometna in strateška pomemb- nost Solkana ter njegova s stoletji pridoblje- na in uresnicena vloga pravega predmestja bližnje Gorice. Tem znacilnostim primerno je kraj prilagajal in gradil svoje gospodarsko ter družbeno življenje. Iz tega širokega vse- binskega razpona stoletij na tem mestu po- sebej opozarjamo le na nekaj zgodovinskih in prirodoslovnih posebnosti ter na nekate- re krajevne narodopisne in jezikovne prvine, ki so soustvarjale koreniko Nove Gorice. Domoznanec Štefan Kociancic, rojen pred vec kot dvesto leti v Vipavi, je leta 1853 v slovenskem jeziku prvi nekaj vec pisal o Solkanu in ga uvrstil med naselja na zgodo- vinskem Goriškem, kot so bila Ajdovšcina, Kanal, Tolmin, Cerkno, Bovec in Kobarid. V daljnem letu 1001 prvic omenjeni Solkan kot grad (castellum) Siliganum 1 se je dokoncno oblikoval v latinski in kasneje pogosteje rabljeni Salcanum (ital. Salcano) ter nato v slovenski Solkan. Kdaj se je prvic tako zapi- salo, ni še ugotovljeno, a se je Solkan na pri- mer v slovenskem periodicnem tisku prvic pojavil leta 1842 ( Slovenska Bcela ) oziroma leta 1844, ko se kot narocniki prvega sloven- skega casnika Kmetijske in rokodelske novice omenjajo tudi trije bralci iz obmocja Solka- na, in sicer župnik Filip Peric, kaplan Jernej Štrekelj in župnik na Sveti gori Franc Serafin Albert. Leta 1850 se v edinem takratnem slo- venskem listu na Primorskem, v tržaškem Jadranskem Slavjanu , Solkan omenja v pove- zavi s tu živecim plemicem (»vlastelac«) Vi- ljemom Puppijem, ki je bil clan Slavjanskega društva v Trstu. Tujejezicni tisk pa je omenjal Solkan že veliko pred tem, zlasti v povezavi z božjo potjo na Sveti gori. Leta 1843 se 1 Ta toponim se je z leti razlicno zapisoval kot Silika- num, Celcan, Celkanum, Celchan, Salcanum, Czelkan, Selcanumn, Zellekhan, Zelkon, Zalkann itd. Pogled na Solkan proti Sabotinu, foto: 5. december 1937 (iz publikacije Drevo raste iz korenin , 2021). pojavi ime v Solkana (»nad Solkanam«) v slo- venskem prevodu (Videm, 1843) patra Ga- spara Pasconija v latinšcini napisane zgodo- vine božje poti na Sveti gori (Benetke 1746), kjer pa se sicer omenja izkljucno kot Salca- num. Nabožni pisatelj Filip Jakob Kafol bi kraj preimenoval kar v Solkamneno (1863). Leta 1866 je v svoji zgodovini slovenskega naroda Janez Mencinger pisal o Solkamnu pri Gorici. Malo pred tem (1845) je župnik v Št. Vidu pri Vipavi (Podnanos) in pisec stro- kovnih objav Matija Vertovec nacrtoval tudi izredno pomembno železniško progo nav- zgor po dolini reke Soce. »Nad Salkanam« naj bi reko preckal most (zgrajen šele leta 1906), kjer bi, po Vertovcevem predlogu, v skalnatem Sabotinu izklesali klet za skladi- šcenje briškega vina; od tod naj bi ga po že- leznici razvažali odjemalcem. Zagotovo je bila in je še danes Soca s svo- jo energijo, svežino ter živahnostjo posebna oznaka in znacilnost kraja. To potrdi tudi ljudska pripoved o izvoru imena kraja. Soca se namrec po izlivu iz naravne tesni med Sveto goro in Sabotinom obrne proti jugu ter pri Solkanu » naredi velik suk, torej: Su- kan «. Kot piše dopis v Novicah leta 1863, naj bi Solkan dobil svoje ime zaradi reke Soce. Taki malo verjetni razlagi toponima Solkan so sledile druge. Neslovensko glaseci se in etimološko težko razložljivi Solkan je vzbujal zanimanje in zaradi imena so nastanek Sol- kana ocitno pravilno postavljali v rimske ca- se. Nepodpisan dopisnik v tržaški Edinosti je leta 1882 zapisal: » Pridem v Solkan, narodno, krasno in obrtno vas. Ker sem že marsikdaj vr- tal kot crv v kako filologicno knjigo, zacnem besedo Solkan raztelesovati/ razsekati sl, sol, solk, suk, silcanum, slokan itd.« S tem pa raz- glabljanj o izvoru imena Solkan še ni bilo ko- nec. Profesor klasicnih jezikov Štefan Širok, ki se je rodil v Ravnici »pri Kovacevih« in leta 1890 umrl v sedanji Ukrajini (Mikolaiv), je v svojem opisu potovanja iz Gorice na Trnovo ( Soca, 1871) postavljal na »jezikovno rešeto« tudi imena krajev, skozi katere je pešacil. Razlagal je, da pride ime Solkana tudi od se- stavljenke solni kamen, kar naj bi bilo verje- tno glede na to, da naj bi nekdaj Jadransko morje segalo do podnožja Svete gore. Širok je omenil tudi razlago sal-canum, torej pasja sol. Domacin in ljubiteljski jezikoslovec Luci- jan Vuga je v solkanskem zborniku iz leta 2001 iskal rešitve problema tako na sloven- ski kot tudi na latinski jezikovni osnovi. A dlje od ugibanja ni prišel. Tudi Marko Snoj v svo- jem etimološkem slovarju slovenskih topo- nimov iz leta 2009 ni dal dokoncnega odgo- vora. Silicanum naj bi po njegovem prišel iz latinske besede silex, kar je v slovenskem prevodu trda skala, kremen. Gore, ki obdaja- jo Solkan, so sicer bolj polne mehkejšega apnenca, v katerem pa se je našlo veliko (Mrzlek) okamenelih ostankov morskih živa- li iz geološkega obdobja pozne krede (pik- nodontne ribe). O njih se je pisalo v znan- stveni literaturi (nazadnje leta 2014). Dunaj- ski geolog Stache je v »Skavnici« na pobocju Svete gore najdeno okamenelo želvo poi- menoval Sontiochelys, pri cemer je za Soco rabil latinsko obliko njenega imena. Današnje generacije ne poznajo vec baje- slovne zgodbe iz starega Solkana. Gre za gozdnega škrata, ki je bil sicer mocno nav- zoc v mislih in dejanjih ljudi predalpskega sveta. Na Tirolskem so ga poznali z imenom Ilustracija piknodontne ribe iz Mrzleka (vir: Križnar 2014). Orca, Furlani pa so mu pravili Orcul. Solkanci so ga slovenili kot orkljic in tako ga je zapisal tudi pisatelj Fran Erjavec, ko je s svojo popo- tno torbo v sedemdesetih letih 19. stoletja obiskoval Solkan. Orkljic se je z rdeco kapico na glavi vozil ponoci po deželi in prepeval. Spremenil se je tudi v velikana, da je mogel z eno nogo stopiti na vrh Sabotina/Sv. Valenti- na, z drugo pa na Sveto goro, in tako zaje- mal vodo iz Soce ter jo pil. Zdi se, da je ta ju- nak furlanskih legend med Solkance zašel mimogrede, saj o njem v Posocju razen Er- javca ni nihce drug porocal. Tudi v ljudski tra- diciji kraja ni najti besed o tem, da je orkljic pil Soco, ki mu je dajala moc, s katero je vznemirjal ljudi. Toda Soca je imela posebno moc, da je ob svojih bregovih ustvarjala veliko malih Sv. Katarina, foto: 27. december 1932 (iz publikacije Drevo raste iz korenin , 2021). velikanov, ki so kraj ohranjevali in gradili na razlicne nacine. V prvi vrsti pomislimo na ti- sto množico Solkancev, ki so stoletja in vec ohranjali kulturo ter tradicijo svojih predni- kov, urejali podobo kraja, ki je dajala najbolj- še pogoje bivanja, kljubovala vojnam in na- ravnim nesrecam ter utirala pota novim družbenim in gospodarskim pobudam, kot je bila zlasti od srede 19. stoletja mizarska obrt, poleg nje pa še tovarniški obrati ob So- ci, sicer v lasti tujcev, a z delovno mocjo do- macinov. To nam je ta brezimna množica za- pustila in na to v stoletjih preizkušeno »sol- kansko pamet« – to besedno zvezo so po- znali in širili goriški slovenski mešcani – so prenašali na tiste male in vecje velikane, ki so jo dograjevali in prenašali skozi stoletja v naš cas. Pri tem pomislimo tudi na druge solkan- ske rojake, ki jim je življenje omogocalo, da so se uveljavili kot duhovniki, zdravniki, uci- telji, visoki uradniki, politiki, kulturniki in vo- jaki. Živeli so povecini zunaj rodnega kraja, a nanj ohranjevali blag spomin. Podatek, da so se med 17. in 18. stoletjem rodili v Solkanu tri- je profesorji medicinske fakultete univerze na Dunaju in v Pragi, je zelo prepricljiv. Ljudi, ki so se tu rodili in zapustili pomembne sledi svojega življenja ter dela, ne bomo posebej omenjali. A vendar je zanimiva primerjava z današnjim casom, saj je po doslej zbranih po- datkih med našimi rojaki in ljudmi, ki se cutijo krajani Solkana, nekaj vec kot dvajset Sol- kancev doseglo mesto univerzitetnega uci- telja, ce dosežkov ostalih na drugih podro- cjih življenja ne opredeljujemo posebej. Že omenjenega Štefana Široka je s Solka- nom najbrž povezovala ljubezen do pisatelji- ce in pesnice Pavline Doljak, porocene Pajk. Ta je živela kot sirota pri svojem stricu, sol- kanskem županu, deželnem poslancu in ustanovitelju solkanske citalnice Matiji Dolja- ku. K opisu Solkana je Širok še dodal: » Sol- kan! to ti je gotovo znano ime, ako si kaj pri- dno prebiral slovenske novine (casopise). Menda nij bilo nikjer toliko dopisov na Goriškem skovanih, kakor v Solkanu. Iz tega tudi lahko sklepaš, da Solkan mora biti inteli- gentna vas .. .« Takrat, ko je to pisal, je v Sol- kanu že peto leto delovala citalnica. Njeno odprtje (1867) je bil velik dogodek. Pocastil ga je tudi pesnik Miroslav Vilhar, avtor pona- rodelih Po jezeru bliz’ Triglava in Lipa zelene- la . Solkancem je namenil himnicno Solkan- ska , ki pa se kljub rodoljubju, ki ga izžareva, ni uveljavila. Širok se je posvetil tudi etimologiji imena Solkan, a je šel še dlje v jezikoslovje in je opo- zoril na rabo nosnikov v solkanskem govoru, o cemer bi bilo po njegovem vredno opozo- riti slavista in dunajskega profesorja Frana Miklošica. Tako naj bi po Širokovem mnenju Solkan proslavili še »suhoparni slovnicarji«. Svoj poziv je koncal s prav solkanskim razpo- znavnim geslom: » Mati, macka je nesla maslo po Sukani. « Bila je prva objava teh tako zna- nih besed, takrat objavljena še brez ustre- znih pravopisnih znakov. V zadnjih desetle- tjih 19. stoletja se je radovednost poveceva- la in ustvarjala veliko družbeno aktivnost, veliko raziskovalno gibanje tako na polju pri- rodoslovnih kot družboslovnih in humani- sticnih ved. Ker pa zacetek tega besedila vsebuje jezikoslovne poudarke, naj se z njimi nadaljuje in tudi konca. O tem, ali je Širokov poziv prišel na Dunaj do velikega Frana Miklošica, lahko le ugiba- mo. Se je pa dobro leto po Širokovem jav- nem predlogu, sredi leta 1872, pojavil v Gori- ci ruski jezikoslovec poljskega rodu Jan N. Baudouin de Courtenay z namenom, da bi raziskoval govore zahodne Slovenije. Teren- sko delo ga je pripeljalo tudi v Solkan, kjer je s svojimi raziskavami, kakršnih ljudje dotlej niso poznali, naletel na prijazen odziv neka- terih, medtem ko so ga drugi imeli za ruske- ga vohuna. Posamezniki so zasmehovali svoje rojake, ki so profesorju izkazovali na- klonjenost. Med pripovedovalci iz Solkana se je Baudouin de Courtenay posebej spo- mnil na Štefo Juga, po domace Grmica. Zagotovo pa je bil Baudouinov najboljši in- formator v Solkanu dijak goriški Miha Vuga, ki se mu je rusko-poljski profesor v sloven- skem casopisju posebej zahvaljeval za posla- na porocila. Baudouin je svoje prve izsledke objavil v rušcini v knjigi Opit foneteki rezijan- skih govorov (1875). Govore slovenskega za- hoda je v knjigi porazdelil na devet skupin. Solkanskega je združil skupaj z govorom Pr- vackovcev in Bricev. Kasnejše raziskave so Baudouinove ugotovitve znatno spremeni- le. Gradivo, ki ga je zbral, je danes ohranjeno v arhivu ruske akademije znanosti in ume- tnosti v Sankt Peterburgu ter caka sloven- ske raziskovalce, da dokoncajo pregled celo- tne zapušcine. V njem je tudi tisto, kar je v Solkanu za jezikoslovje pomembnega zbral Miha Vuga. Brskanje in paberkovanje nas je zapeljalo v enosmerno pot, v nekakšno »kulturno« zgodovino. Ce se vrnemo na križišce, bomo težko izbirali med potmi in smermi, ki se po- nujajo, da se po njih usmerimo in se jim po- svetimo. S koliko drugimi zgodbami se bo- mo na teh poteh še srecali. Pri tem pa je vre- dno opozoriti na preskok dogodkov kar ce- lih stoletij (razmere Solkana v fevdalni dobi, turški vpadi, protestantizem, beneške voj- ne, epidemije kuge, francoska zasedba, raz- pad fevdalizma in obuditev slovenske nacio- nalne zavesti), da pristanemo v casu, v kate- rem je Solkan doživel dve svetovni vojni, šti- rikrat menjal državno pripadnost, trikrat po- stal okupirano ozemlje in bil vec mesecev upravno središce severne Primorske ter veli- ko let mnogo vec kot le šantula/botra Nove Gorice. Njena korenika je postal zaradi sple- ta okolišcin po koncani drugi svetovni vojni, predvsem pa zaradi lege in zemljepisno-zgo- dovinskih pogojev ter dejstev. Izbira Solka- na in njegovega južnega predela, da posta- ne prostor za izgradnjo Nove Gorice, ni bila slucajna, ceravno ne direktno posledica, da je urbanizem Solkana, porušenega v prvi svetovni vojni, zastavil arhitekt in urbanist Maks Fabiani. Med vsemi temi izkušnjami je iskala svo- jo pot tudi »solkanska pamet«, a ne kot pri- slovica, marvec le kot golo dejstvo, in spo- min nanjo se zrcali danes tudi v spomenikih, ki jih srecujemo v Solkanu, v spominskih plo- šcah in mizarskih znamenjih na hišah, v knji- gah in brošurah, ki kot kraj izida in v samem naslovu navajajo ime Solkana, dalje v 115 šte- vilkah Solkanskega casopisa: 1001 , predvsem pa v krajevnem šolstvu, v dejavnosti solkan- skih društev, razpetih med športom, petjem in gledališko dejavnostjo, v krajevni skupno- sti, njenih odborih in komisijah, v delu novo- goriške mestne obcine, politicnih organiza- cij in Cerkve, navsezadnje pa tudi v delu ti- stih osemdesetih solkanskih piscev, ki naj bi bili predstavljeni v žal neuresnicenem zbor- niku Solkanska pismenost . Morda le obrobno sodi med korenike Nove Gorice tudi pripoved nepreverjenega izvora o »grgarskem oslu«. Nekoc, v zim- skem casu, so si ostanke osla, ki je zaradi mraza poginil na Prevalu, razdelili bližnji so- sedje. Solkanci so dobili mehur, zato so jih zasmehljivo (morda jih še vedno) imenovali »meharji«. Ravnicanom je pripadla oslova koža, zato so dobili ime »guznarji«. Vecji del poginulega osla je pripadal Grgarcem in s tem tudi neobzirno poimenovanje »grgarski osli«. Ta frazem (»grgarski osel«) je uporabil tudi Ciril Kosmac in tako je prišel v slovensko književnost. Ocitno je bila ta oznaka za Gr- garce poznana tudi sosedom v dolini reke Idrijce. Taka dodatna in bolj šaljiva poimeno- vanja krajev in ljudi pod hribovjem med Sve- to Goro, Sabotinom in Škabrijelom, so utrje- vala in povezovala cloveško in ozemeljsko skupnost iz katere je rasla in še raste Nova Gorica. Solkan je starostno ozadje Nove Gorice, je korenika mesta, ki ni nastajalo le »na zele- ni trati«, marvec je nastalo tudi na koreni- kah, ki segajo, po doslej opravljenih arheolo- ških raziskavah sodec, še v obdobja od praz- godovine naprej. Ali ni Ljubljana nastajala iz rimske Emone, Ajdovšcina iz rimske Castre in Solkan z Novo Gorico vred iz gradu (ca- stellum) Siliganum, prvic omenjenega leta 1001 ? Ta grad je imel zelo verjetno strateške naloge, morda tudi kako vlogo v upravni ureditvi tistega casa. Tudi njegova lega še vedno ni povsem dolocena, a bi jo lahko po- trjeval tudi že bežen zracni pogled na pol- krožni sklop hiš, ki obdajajo severovzhodni del cerkve sv. Štefana v Solkanu. Te hiše so videti, kot bi bile dozidane na nekem stavb- nem zidovju, obzidju, ki je pripadal gradu. Tudi še danes ohranjeno ime »Zagrad« za obmocje jugozahodno od sedanje solkanske cerkve se veže na grajsko poslopje, ali pa je zgolj s kamnitim zidom zašcitena posest. Nad Zagradom se dviga mala vzpetina Sv. Katarina (320 m), danes imenovana Kekec, s cerkvijo z istim imenom. Najdbe na tem oze- mlju so potrdile obstoj višinskega naselja od Naslovnica knjižice goriškega odvetnika L. G. Ciprianija iz leta 1799 o domnevni anticni Noreji, ki naj bi se nahajala v bližini Gorice. bronaste dobe do pozne antike. Rezultati raziskave bi lahko dali novo razsežnost v razpravi o temeljih naselja Solkan in posle- dicno tudi Nove Gorice. Pred stoletji so goriški domoznanci (Mar- tin Bavcer, Giuseppe L. Cipriani) na Sveti Ka- tarini in drugod v okolici Gorice med ostanki starodavnih gradenj ter tudi na podlagi sta- rejše literature iskali dotlej še neugotovljeno lego zagonetnega anticnega mesta Noreja. Pri tem delu bi bile lahko v pomoc primerja- ve naravnih danosti (relief) in toponimi, ki se tudi navajajo v že omenjeni listini z dne 28. aprila 1001. Del v tem dokumentu zacrtana fevdalna posestna meja poteka med opre- deljenima tockama castellum Siliganum in v listini le golo navedeno Ortaono. To pa ne more biti drugega kot ime kraja (ceprav bi se takolahko imenoval tudi potok ali hudour- nik), po besedah arheologa Slavka Ciglenec- kega » poznoanticna semiurbana utrjena na- selbina Sv. Pavel nad Vrtovinom «. Školj sv. Pa- vla je geografsko izpostavljena vzpetina (520 m n. v.), ki je že vec kot stoletje pozna- no in deloma tudi preiskano arheološko na- hajališce. Ledinsko ime »Pod školjem« ima tudi skalnat predel med Solkanom in Krom- berkom, nad katerim je bila po drugi svetov- ni vojni dokoncno porušena cerkev sv. Kata- rine. Z nacrtno raziskavo in gradivom, ki bi ga pri tem pridobili, bi lahko ugotovili, ali ni- so prav tu pri školju in na ravnini, razprostrti na njegovi severni strani, skrite korenike s povsem miroljubnimi nameni in zaradi te- meljnih življenjskih potreb od leta 1948 na- stajajoce Nove Gorice. VIRI IN LITERATURA Ciglenecki, S. 2021: Poznoanticna semiurbana utrjena naselbina Sv. Pavel nad Vrtovinom. V: Goriški letnik , 45, 193–213. Edinost , 18. 3. 1882, št. 11. Erjavec, F. Iz popotne torbe. V: Letopis matice slovenske 1875, 1879, 1880, 1882, 1883. Kafol, F. J. 1863: Cerkvica, sv. Mohora na Tolmin- skih Pecinah. V: Slovenske vecernice 1863, 16. Kociancic, Š. 1854: Zgodovinske drobtinice po Goriškem nabrane v letu 1853. V: Arkiv za povjestnicu jugoslavensku , 3/1854, 173–222, pass. Kratka zgodovina božje poti na Sveti Gori nad Solkanom blizu Gorice v starem zapisu iz leta 1843, Sveta Gora 1993. Križnar, M. 2014: Ostanki zob piknodontnih rib (Actinopterygii, Pycnodontidae) iz krednih plasti Mrzleka pri Solkanu … V: RMZ-Materials and geoen- vironment , 61, št. 2–3, 5, 183–189. Marušic, B. (ur.) 2001: Jako stara vas na Goriškem je Solkan . Zbornik ob tisocletnici prve omembe kra- ja. Solkan: Krajevna skupnost. Novice , 30. 12. 1863, štev. 52, str. 411. Novice , 31. 1. 1872, štev. 5, str. 37. Pasconi, G. 1993: Kratka zgodovina božje poti na Sveti Gori nad Solkanom blizu Gorice v starem zapisu iz leta 1843 . Sveta gora: Franciškanski samostan, 1993. Ravnican Štefan Širok (1849–1890) Publicist in profesor klasicnih jezikov v carski Rusiji . Lokve: TKŠ Društvo Lo-Ko, 2022. Seidl, F. 1913: Geološki izprehodi po Goriškem. Gorica, 1913, 20. Snoj, M. 2009: Etimološki slovar slovenskih ze- mljepisnih imen . Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Modrijan založba d. o. o., Založba ZRC, 388–389. Trdina, J. 1866: Zgodovina slovenskega naroda . V Ljubljani: Matica Slovenska, 119. Vuga, T. 2018: Projekt: Nova Gorica. Ljubljana: ZRC SAZU. Pogled z Rožne Doline na goriški grad, v ospredju gostišce “Belpoggio” (vir: ZRC SAZU, RP NG). Gorica in njena okolica kot Czörnigova »avstrijska Nica« * NEVA MAKUC | ZRC SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa neva.makuc@zrc-sazu.si Izvlecek: V clanku je na strnjen nacin predstavljena podoba Gorice z okolico kot »avstrijske Nice«, in sicer z gledišca upokojenega visokega funkcionarja Carla von Czörniga (Czoerniga), ki je živel v Gorici v drugi polovici 19. stoletja in je zaslužen za razširitev te predstave. Prizadeval si je namrec za splošen razvoj obmocja, in sicer ne le na podrocju razvoja klimatskega zdravilišca, ampak tudi univerzitetnega šolstva. Kljucne besede: Carl von Czörnig, Goriška, Gorica, okolje, podnebje, 19. stoletje, zdravilišce, univerza, »avstrijska Nica«, habsburška Nica. Gorizia e i suoi dintorni: la «Nizza austriaca» di Karl von Czörnig Riassunto: L’articolo tratta dell’immagine di Gorizia (assieme ai dintorni) quale «Nizza austriaca», ossia come essa fu precepita da Carl von Czörnig (Czoernig), alto funzionario in pensione, il quale visse a Gorizia nella seconda metŕ dell’Ottocento. Quest’immagine si diffuse proprio grazie a lui, che volle stimulare lo sviluppo generale di quest’area, piů precisamente quello della stazione climatica e di un eventuale centro di studi universitari. Parole chiave: Carl von Czörnig, il Goriziano, Gorizia, ambiente, clima, Ottocento, stazione climatica, universitŕ, «Nizza austriaca», Nizza asburgica. Ne le v današnjem casu, ki je vedno bolj pozoren na ohranjanje in valorizacijo narav- nega okolja ter na z naravo povezane pristo- pe v dobrobit zdravju, ampak vse od antic- nega obdobja so se ljudje – kot kaže študija Catharine Ward Thompson – zavedali pome- na zdravju blagodejnih ucinkov zelenega in lepega naravnega okolja, kar naj bi se kazalo na primer pri gradnji grških templjev, pri sre- dnjeveških samostanih z vrtovi, novoveških parkih v okolici dvorcev in palac itd. (Ward Thompson 2011: 187–195). V 19. stoletju so se v habsburški monarhi- ji razvijale sodobne oblike turizma, kar se je kazalo tudi pri ustanavljanju temu namenje- nih organizacij, društev ipd. V vzponu je bil gorski, zdraviliški in obmorski turizem, po- novno tudi romanja (Studen 1996: 96–104; Holz 1996: 48). Zdravilišca so pridobivala na priljubljenosti. Temu ni ubežal niti cesar Franc Jožef, ki je zahajal v Bad Ischl v Zgornji Avstriji (Studen 1996: 99). Na Slovenskem je bilo zelo priljubljeno zdravilišce Rogaška Slatina, ki je bila od leta * Clanek je nastal v okviru raziskovalnega programa ARRS-NRU/P6-0052-0618-2017/3. Program je sofinancirala Jav- na agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proracuna. 1801 pa vse do 1919 v lasti štajerskih deželnih stanov. Štajerski deželni glavar Ferdinand von Attems (1746–1820) si je prizadeval za razvoj zdraviliškega turizma. V 19. stoletju je priljubljenost Rogaške Slatine rasla, na za- cetku 20. stoletja je tja zahajala mednarodna elita. Obiskal jo je tudi baron Carl von Czör- nig, o katerem je govora v nadaljevanju (Stu- den 1996: 99–101; Kresal 1996: 127–128). Na sosednjem Kranjskem je bil posebej priljubljen Bled, ki so ga že v 19. stoletju obi- skale mnoge znane osebnosti (na primer knez Metternich, saški kralj Friderik Avgust III., cesar Franc Jožef). Zacetki blejskega zdraviliškega turizma na sredini 19. stoletja so povezani s švicarskim zdravilcem Arnol- dom Riklijem (1823–1906). V 20. stoletju so Bled obiskali pomembni svetovni državniki in druge osebnosti (Rozman 1996: 7–10), pred prvo svetovno vojno pa so vanj zahajali predvsem višji sloji iz habsburške monarhije in drugih evropskih držav (Kresal 1996: 124). Prizadevanja za razvoj klimatskega zdra- vilišca je doživela tudi Gorica z okolico. K te- mu je posebej prispeval baron Carl von Czör- nig, ki se je rodil 5. maja 1804 v kraju Cernou- sy na Ceškem. Kot državni funkcionar je zelo hitro napredoval. Deloval je v Trstu, Milanu in na Dunaju. Med drugim je bil direktor sta- tisticnega urada. Bil je zelo izobražen in raz- gledan. Odlikoval se je kot zelo plodovit av- tor. Zanimal se je za geografijo, statistiko, zgodovino, jezikovna vprašanja, etnologijo itd. Dne 19. junija 1852 je postal baron s pre- dikatom Czernahusen. Zaradi zdravstvenih težav se je odpovedal poklicnemu delovanju in se oktobra 1866 preselil v Gorico, kjer naj bi se mu zdravje izboljšalo. Med drugim je bil castni mešcan Gorice in Ogleja. Umrl je v glavnem goriškem deželnem mestu 5. okto- bra 1889 (Czornig 1873: VII; Czörnig 1969: 3; Faccini 1989: 7–15; Kralj 2013; Preinfalk 2013; Preinfalk 2017: 56–68; Salimbeni 1989: 17– 32; Tavano 1992: 79–140; Tavano 2011: 1115– 1119; Tonetti 1992: 1–16; Wurzbach 1858: Band 3, str. 117–12). Namen Czörnigovega dela Görz Oester- reich’s Nizza: nebst einer Darstellung des Lan- des Görz und Gradisca (Wien 1873–1874) je bi- lo razširiti vedenje o goriškem okolju, ugo- dnem za zdravje. Njegovo navdušenje nad Goriško, njegovo naravo in podnebjem ni presenetljivo glede na to, da si je to obmocje izbral za svoje prebivališce po zgodnji upo- kojitvi. Na ta nacin se je uveljavila podoba Gorice (z okolico) kot klimatskega zdravili- šca oziroma t. i. »avstrijske Nice« ali bolje Ni- ce habsburške monarhije, saj je bila pri tem mišljena zlasti vloga, ki jo je Gorica odigrala za domace goste takratne države. V uvodu prve knjige je Czörnig izpostavil, da je goriško-gradiška grofija tujcem nepo- znana, »terra incognita«. Prirocniki za popo- tnike naj bi ji posvecali malo pozornosti, za- to naj bi bil popotnik presenecen nad razno- likostjo obmocja in njeno rajsko lego (»para- diesische Lage«). Obkrožajo jo namrec lepi grici in hribovja. V Evropi naj ne bi nobena dežela na tako majhnem obmocju ponujala tolikšne raznolikosti pojavov. Deželo naj bi zaznamovala nasprotja, ki naj bi se kazala v videzu pokrajine, podnebju, poljedelstvu, prebivalstvu oziroma v »etnografskih prvi- nah« itd. (Czoernig 1873: 3–4; prim. Czörnig 1969: 11–12). Goriška obcina je tedaj mejila na obcini Šempeter in Štandrež (Sant’Andrea) ter se raztezala od bližine Solkana na severu do bli- žine Šempetra na jugu ter od Soce na zaho- du do konca Panovca na vzhodu. Goriška obcina je torej obsegala obmocje, ki se da- nes nahaja v Sloveniji in Italiji. Obmocje naj bi obsegalo tudi Kostanjevico nad današnjo Novo Gorico, Blance (»Bianca«), 1 Ajševico itd. Izpostaviti velja, da je tedaj mesto v šir- šem smislu oziroma katastrsko obsegalo 1 Gre torej za obmocje med Grcno in nekdanjo severno goriško železniško postajo (Nusdorfer Vuksanovic 2017: 90). obmocje, ki je danes cezmejno, saj je vklju- cevalo mesto, Cingrof (Zengraf; »Grafen- berg (Cingraf)«), Pristavo (»Prestau«), Ro- žno Dolino (»Rosenthal«) in Staro Goro (»Staragora«). V ožjem pomenu pa je mesto obsegalo t. i. notranje mesto in predmestja kot na primer Piacuto (ital. Piazzutta; furl. Plazuta) in Podturn (it. San Rocco, furl. San Roc) (Czoernig 1874: 3–4; prim. Czörnig 1969: 807–808). Samo mesto naj ne bi bilo lepo. Manj pri- vlacni predeli naj bi bili stari del mesta, Pia- cuta in Podturn (Czoernig 1874: 8, 15; prim. Czörnig 1969: 811, 817). Dejansko je staro mestno jedro ostalo – za razliko od novejših predelov mesta – prenaseljeno, dokaj zane- marjeno in degradirano. V slabem stanju je docakalo izbruh prve svetovne vojne (Valen- tini 1991: 141–151). V tistem obdobju se je za- radi ekonomskih razlogov privilegiralo zlasti posege v korist sodobnejše infrastrukture in lepega videza novejših predelov kot pa ob- novo bolj degradiranih obmocij mesta (Pil- lon 1991: 111). V mestu je bilo tudi vec palac nekoc bo- gatega plemstva (na primer palace rodbine Strassoldo, Lantieri itd.), nekatere druge mogocne stavbe (na primer nekdanji jezuit- ski kolegij, franciškanski samostan na Kosta- njevici nad današnjo Novo Gorico itd.) ter le- pi vrtovi (Czoernig 1874: 8–10, 15; prim. Czör- nig 1969: 811–812, 817). Czörnig je obcudoval tudi lepe vile z vrtovi v okolici mesta, v prvi vrsti proti Solkanu. Izpostavil pa je tudi malo pred tem zgrajen Coroninijev dvorec v Šem- petru pri Gorici (Czoernig 1874: 13–15; prim. Czörnig 1969: 815–817). Czörnig je izpostavil blagodejno lego Go- rice v bližini gora in gricev, Trnovske plano- te, Krasa, Vipavske doline itd. Mesto so s se- vera pred hladnim mrazom šcitile gore, z ju- ga je prihajal topel morski zrak, z vzhodne strani, s planote, pa blag zrak. Obmocje se je tako ponašalo z izrednim, blagim podne- bjem (Czoernig 1874: 1–2; prim. Czörnig 1969: 805–806). Izpostavil je tudi, da je zgo- dovina mesta tesno prepletena z zgodovino dežele (Czoernig 1874: 31; prim. Czörnig 1969: 832). Ugodno lego mesta je Czörnig povezo- val ne le z bližnjo okolico, ampak tudi s šir- šim obmocjem. Poleg tega je na primer na podlagi popisa prebivalstva iz leta 1869, in sicer glede na število stanovalcev na eno hi- šo v razlicnih predelih goriške obcine, ugo- tovil, da so predmestja in obrobje Gorice ze- lo pogosto zaznamovale urbane razmere (Czoernig 1874: 16–17; prim. Czörnig 1969: 818–819). Czörnig je želel obiskovalcem podati in- formacije glede mesta in bivanja v njem. Go- rica naj bi izstopala med subalpskimi klimat- skimi zdravilišci. Prebivalcem cesarstva je nudila tudi prednosti lege znotraj cesarstva, dobrih prometnih povezav in nizkih življenj- skih stroškov. Ni se sicer mogla meriti z bolj južnimi zdravilišci, kot so Kairo, Palermo itd. Prav tako naj ne bi imela enakih klimatskih Baron Karl von Czoernig (1804–1889) (vir: Wikimedia). znacilnosti kot Nica. Podobno, kot je slednji kraj prednjacil med evropskimi klimatskimi zdravilišci, pa naj bi Gorica izstopala med vsemi klimatskimi destinacijami habsburške monarhije, in sicer z izjemo oddaljene in tež- je dostopne južne Dalmacije (Czoernig 1873: VII, 1874: V, 57, 89; prim. Czörnig 1969: 3, 803, 854, 886). Czörnig si je ocitno prizadeval za vse- stranski razvoj Gorice, saj se je nadejal tudi, da bi se v mestu ustanovila univerza, in sicer za zacetek fakulteta za medicino in naravo- slovje ter fakulteta za pravo, pa tudi višja kmetijska šola. Pod vtisom izgube italijan- skih posesti s strani habsburške monarhije je menil, da mora država bolje poskrbeti za svoje meje, in sicer tako, da podpira izobra- ževanje in blagostanje prebivalstva (Tavano 1992: 100–101). Czörnig je ocitno najvecje ra- zvojne potenciale tega obmocja videl v po- ljedelstvu in medicini. To nakazuje, da si je Czörnig prizadeval za gospodarski in druž- beni razvoj Goriške, ne le na podrocju turiz- ma, ampak tudi univerzitetnega izobraževa- nja. VIRI IN LITERATURA Viri: Czoernig, C. von 1873: Görz Oesterreich’s Nizza: nebst einer Darstellung des Landes Görz und Gradisca. I. Band. Das Land Görz und Gradisca . Wien: Wilhelm Braumüller. Czoernig, C. von 1874: Görz Oesterreich’s Nizza: nebst einer Darstellung des Landes Görz und Gradisca. II Band. Die Stadt Görz als climatischer Curort . Wien: Wilhelm Braumüller. Czoernig, C. von 1969: Gorizia “la Nizza austria- ca“: il territorio di Gorizia e Gradisca (prev. Ervino Po- car). [Gorizia]: Cassa di risparmio di Gorizia. Literatura: Faccini, L. 1989: La scienza del governo e l’inda- gine storica. Un funzionario austriaco della Boemia alla Contea di Gorizia. V: Studi Goriziani , št. 69, 7–15. Holz, E. 1996: Potovanje po slovenskih deželah v casu od propada Ilirskih provinc do uvedbe železnice, ko še niso izumili turizma. V: F. Rozman in Ž. Lazarevic (ur.), Razvoj turizma v Sloveniji: zbornik referatov. 28. zborovanje slovenskih zgodovinarjev, Bled, 26.–28. 9. 1996 . Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 48–57. Kralj, F. 2013: Czoernig baron Czernhausen, Carl st. (1804–1889). V: Slovenska biografija . Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenorazi- skovalni center SAZU, 2013. Http://www.slovenska- biografija.si/oseba/sbi1005750/#primorski-sloven- ski-biografski-leksikon (11. maj 2023). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 3. snopic Bor – Copic, 1. knjiga (uredniški odbor). Gorica, Gori- ška Mohorjeva družba, 1976. Kresal, F. 1996: Zdraviliški turizem. V: F. Rozman in Ž. Lazarevic (ur.), Razvoj turizma v Sloveniji: zbor- nik referatov. 28. zborovanje slovenskih zgodovinar- jev, Bled, 26.–28. 9. 1996 . Ljubljana: Zveza zgodovin- skih društev Slovenije, 122–135. Nusdorfer Vuksanovic, M. 2017: Ko so na solkan- skem polju še orali. V: B. Marušic (ur.), Narodu Gorico novo bomo dali v dar: ob sedemdesetletnici Nove Go- rice . Nova Gorica: Obmocno združenje Zveze borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja, 88–101. Pillon, L. 1991: “Il Municipio da molti anni ac- carezza l’idea di sfruttare l’industria del forestie- ro…”. Rivelazioni statistiche, trasformazioni urbane e promozione della cittŕ a centro di soggiorno. V: L. Pillon (ur.), Ottocento goriziano (1815–1915). Una cit- tŕ che si trasforma . Gorizia: Istituto di Storia Sociale e Religiosa, Editrice Goriziana, 101–121. Preinfalk, M. 2013: Czoernig pl. Czernhausen. V: Slovenska biografija . Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. Http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/s- bi1021700/#novi-slovenski-biografski-leksikon (29. maj 2023). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 4. zv.: C (ur. Barbara Šterbenc Svetina et al.). Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2022. Preinfalk, M. 2017: Plemiške rodbine na Sloven- skem, 19. in 20. stoletje. Del 3: od Aljancicev do Žolger- jev . Ljubljana: Viharnik. Rozman, F. 1996: Obiskovalci Bleda, Bled v bese- di. V: F. Rozman in Ž. Lazarevic (ur.), Razvoj turizma v Sloveniji: zbornik referatov. 28. zborovanje sloven- skih zgodovinarjev, Bled, 26.–28. 9. 1996 . Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 7–12. Salimbeni, F. 1989: Carl von Czoernig: storico della Contea di Gorizia e Gradisca. V: Studi Goriziani , št. 49, 17–32. Studen, A. 1996: Iz avanturizma v turizem. V: F. Rozman in Ž. Lazarevic (ur.), Razvoj turizma v Slove- niji: zbornik referatov. 28. zborovanje slovenskih zgo- dovinarjev, Bled, 26.–28. 9. 1996 . Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 1996, 96–104. Tavano, S. 1992: Karl von Czoernig da Vienna a Gorizia (1850–1889). V: Karl Czoernig fra Italia e Au- stria . Gorizia: Istituto di Storia sociale e religiosa, 79–140. Tavano, S. 2011: Czoernig Carl, funzionario politi- co. V: Cesare Scalon, Claudio Griggio in Giuseppe Bergamini (ur.), Nuovo Liruti: dizionario biografico dei friulani. 3: L’etŕ contemporanea . Udine: Forum, 1115–1119. Tonetti, M. 1992: Carl Czoernig: la vita e le opere. V: Karl Czoernig fra Italia e Austria . Gorizia: Istituto di storia sociale e religiosa, 1–16. Valentini, G. 1991: “Riescendo l’accennato de- ploratissimo stato della via Rastello ed adiacenze a vero disdoro di una cittŕ civile“. La situazione abita- tiva del ’centro storico’. V: L. Pillon (ur.), Ottocento goriziano (1815–1915). Una cittŕ che si trasforma . Gori- zia: Istituto di storia sociale e religiosa, Editrice Gori- ziana, 141–151. Ward Thompson, C. 2011: Linking landscape and health: The recurring theme. V: Landscape and Urban Planning , št. 99, št. 3–4, 187–195. Https://doi. org/10.1016/j.landurbplan.2010.10.006; https:// www.sciencedirect.com/science/article/pii/ S0169204610002860 (dostop: 1. 6. 2023). Wurzbach, C. von 1858: Biographisches Lexikon des Kaisertums Österreich. Coremans-Eger, Band 3 . Wien: Verlag der Universitäts-Buchdruckerei von L. C. Zamarski. Https://austria-forum.org/web-books/ wurzbach03de1858kfu (dostop: 1. 6. 2023). O predlogih za urejanje zdravstvenih in zdravniških razmer v porajajoci se »novi Gorici« Izvlecek: Zapis obravnava predloge zdravnika dr. Franca Marušica o organizaciji zdravstvene službe v nastajajoci Novi Gorici. Novo mesto naj postane center zdravstva za tiste predele Goriške, ki naj bi po novi državni meji pripadali Jugoslaviji/ Sloveniji. Predlogi se še danes uresnicujejo. Kljucne besede: Goriška, zdravstvo, povojna ureditev, nova Gorica, anketna vprašanja Sulle proposte di regolamentazione delle condizioni mediche a «nuova Gorica» Riassunto: L’articolo tratta dei suggerimenti proposti del medico Franc Marušic per l’organizzazione del servizio sanitario nella nascente cittŕ di Nova Gorica. La nuova cittŕ sarebbe dovuta diventare un centro sanitario per quelle zone del Goriziano che con il nuovo confine di stato appartennero alla Ju- goslavia/Slovenia. Le sue proposite sono ancora oggi in fase di attuazione. Parole chiave: Goriziano, sanitŕ, sistemazione postbellica, nuova Gorica, domande del sondaggio V delovanju Delovnega odbora za »novo Gorico« (DO), ki ga je 17. aprila 1947 imeno- val Okrajni izvršilni odbor Gorica (OLO Gori- ca) 1 oziroma njegov gospodarski odsek (po- verjenik Slavko Benevol), se v diskusijah niso pojavljale besede, kot sta urbanistika in arhi- tektura. DO je namrec svoje delo namenil predvsem obravnavi problemov, med kate- rimi je bila na prvem mestu dolocitev lokaci- je, kjer naj bi se novo mesto gradilo. Posve- cal se je tudi mnogostranosti vprašanj, ki sta jih prinesla ter zahtevala zacetek gradnje in nadaljnja rast novega mesta. V tej množici so našle svoje ustrezno mesto zadeve zdravstvene in zdravniške narave. Za njiho- vo reševanje je bil zadolžen dr. Franc Maru- šic, poverjenik za socialno skrbstvo pri OLO Gorica in clan DO. Ker pa se clani tega odbo- ra po vec sestankih in ogledu terena niso ze- dinili, kje naj se bodoce mesto gradi, se je pojavila namera, da sodelujejo z odgovori na anketo, sestavljeno iz 38 vprašanj, ki jo je verjetno sestavil arhitekt Božidar Gvardijan- cic, rojak s Slapa pri Vipavi. Pred tem je Gvar- dijancic v okviru sodelovanja pri gradbeni službi OLO Gorica pripravil prvi »predpro- gram nove Gorice«, 2 ki pa je vzbudil neso- glasja med clani DO. Program je namrec 1 Okrajni izvršilni odbor je takrat vodil Bogomil Vižintin Milo, ki ga je kmalu zatem nasledil Albin Vodopivec. 2 V tistem casu so ime porajajocega se mesta pisali kot »nova Gorica«. BRANKO MARUŠIC | znanstveni svetnik v pokoju branko.marusic@guest.arnes.si dajal prednost lokaciji na šempetrskem ozi- roma vrtojbenskem polju, medtem ko se je del clanov ogreval za lokacijo na poljih južno od Solkana in nad severnimi predmestji Gori- ce. Odlocitev o lokaciji naj bi tako pomagal poiskati izid posebne ankete. Sicer pa je DO na svojih sestankih med drugim razpravljal tudi o »sanitarnih napravah«. Na to kaže tudi Marušiceva nedatirana zamisel, ko je v pre- dlogu za »socialno zdravstveni sektor« nacr- toval kot prvo in najvažnejše izgradnjo splo- šne bolnišnice z vsemi bolnišnicnimi oddelki in spremljajocimi službami ter z možnostjo namestitve 500 bolniških postelj. Marušic je dalje predlagal tudi ustanovitev nekaj dru- gih zdravstvenih in socialnih zavodov. Vrnimo se k omenjeni anketi. 1 Ni podat- kov, kako so clani DO odgovarjali na zasta- vljena vprašanja. Ohranjen je le odgovor dr. Marušica (skupaj s prilogama, 1. september 1947. lstocasno je v posebnem dopisu DO sporocal razloge, ki po njegovem govorijo v prid gradnji novega mesta (ti so: politicni, zgodovinski, geološki, zemljepisni, prome- tni, gospodarski, strateški in klimatski). Ivan Kraigher, nekakšen tajnik DO in obenem re- ferent oddelka za gradnjo in obnovo pri okraju Gorica, je Marušica še posebej prosil (6. avgust 1947) za mnenje o klimatskih raz- merah na obmocju med Solkanom in Mir- nom, opozoril pa je tudi na vprašanje demo- grafskega stanja (statistika) v Gorici, tudi z vidika narodnostne pripadnosti prebival- stva, ter zdravstvenih razmer na ozemlju Slovenskega primorja, ki bo prikljuceno k Ju- goslaviji, in na to, kakšno vlogo naj bi pri tem odigrala »nova Gorica«. Anketna vprašanja so bila v zvezi z zdravstveno in socialno služ- bo kar zahtevna in na nekatera med njimi je bilo mogoce popolno odgovoriti le z upora- bo raziskovalne metode. 2 Tako se je glasilo 1 Vec o tem glej: Vuga 2018: str. 50–51, Marušic 2020: str. 3–14. Arhivsko gradivo hrani Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, zbirka (fond 61). 2 Npr.: crpanje podatkov iz domoznanske knjige Carla 28. vprašanje: » Kapaciteta bolnikov za oskr- bo v bolnici iz Slovenskega Primorja, ki bo pri- kljuceno FLRJ v stari Gorici in v Trstu v pred- vojnih letih. « Podobno je bilo tudi 29. vpraša- nje: » Sistem mreže ambulant, dispanzerjev in posvetovalnic kakor predvidevajo na Sloven- skem Primorju in kakšen delež ter organizacij- sko nalogo bo imela pri tem ‘nova Gorica’ .« Marušic je svoje odgovore na anketna vprašanja in svoje mnenje utemeljeval na osnovnem spoznanju, da je gradnja »nove Gorice« potrebna, in med odgovori ponovil ter širše pojasnil svoj prvi predlog o novo- gradnjah na »socialno zdravstvenem sektor- ju«. Razloge za lokacijo novega mesta je vi- del v naravnih danostih. Na vprašanje o kli- matskih razmerah je odgovoril: » S tocnimi podatki ne razpolagam, razen za padavine. Na crti Solkan-Ajševica, kakor na crti Rence- Miren smo na isti izohipsi: 1500 mm. Cisto em- piricno povedano, je severni predel bolj pod vplivom severovzhodnika - burje in zato tudi nekoliko (morda za 1-2 stopinji C ob jasnem vremenu) hladnejši kot južni. Znacaj goriške- mu podnebju sploh dajata oba glavna vetro- va: severovzhodnik, tako zvana burja, ki pri- naša mraz in sušo in jugovzhodnik, ‘scirocco’, ki prinaša toploto in vlago. Po Czoernigu je v ravnini vec vetra in manj dežja, vsled cesa trpi poljedelstvo radi suše. Dalje pravi Czoernig, da je podnebje v južnih predelih dežele bolj utrujajoce ‘das Clima ist im Ganzen ermatten- der im Süden’ .« V svojem odgovoru na anketno vpraša- nje, da bi »nova Gorica« postala za zdravstvo organizacijsko središce, je bil bolj konkreten in je svoje predloge utemeljeval tudi na po- datkih iz minulih ljudskih štetij (1880, 1890, 1900, 1910), zlasti glede stanja v narodno- stno mešani goriški deželi, ker je bila vecina slovensko govorecih ljudi v krajih, ki so bili predvideni, da bodo (z izjemo Gorice in dela njene bližnje okolice) prikljuceni slovenski Czoerniga : Das Land Görz und Gradisca , Dunaj, 1873. oziroma jugoslovanski državi. Glede prebi- valstva Gorice je še menil: » Po uradnih (av- strijskih) podatkih je torej število Slovencev stalno narašcalo, število Italijanov pa je ostaja- lo isto. Vendar je težko ugotoviti, koliki delež na tem porastu je imel dotok z dežele … Po- rast slovenskega življa v Gorici seveda ni pov- zrocilo samo priseljevanje ampak tudi rojstva. Velik delež na tem je imela rastoca zavest, da so Slovenci … Najvecji dotok so dajali eko- nomsko šibki predeli in med njimi zlasti Banj- ška in Lokovška planota: ravno od teh se je ze- lo velik odstotek poitalijancil. Velik je bil dotok Bricev, ki so pa po vecini obdržali svojo naro- dnost. Vipava in Soška dolina sta dali manj. Kras se je pa v glavnem priseljeval v Trst .« Na podlagi prikazanih in skozi preteklost spreminjajocih se demografskih podatkov, nanašajocih se predvsem na slovenski živelj, pa tudi glede na razmere v Julijski krajini, porazdeljeni v letih 1945–1947 na cono A in cono B, ter v primerjavi s stanjem zdravstva v mestu Gorica 3 in upoštevaje možnost delo- vanja bolnišnice z 200 posteljami v Postojni, je Marušicev predlog v Novi Gorici nacrto- val: splošno bolnišnico z vsemi oddelki (epi- demiološko postajo in laboratoriji), ki naj bi imela približno 600 postelj, bolnišnico za du- ševne bolezni s 600 do 800 posteljami, za- vod za zdravstveno zašcito z ambulantami, dispanzerji, lekarno, reševalno in razkuže- valno postajo, upravno poslopje Državnega zavoda za socialno zavarovanje (DZSZ) z ambulantami, sanitetno skladišce, dnevno zavetišce za otroke, dom onemoglih in jav- no kopališce ter stanovanjsko hišo za DZSZ. Vsi objekti in naprave so bili tudi financno ovrednoteni prav zaradi petletnega plana, ki se je pripravljal tedaj v Jugoslaviji. V ta plan pa nista bila vkljucena bolnišnica za duševne bolezni in sanitetno skladišce. Nacrt je bil povezan tudi z delom na socialnem polju, ki bi se osredotocalo na DZSZ. Nacrt ureditve zdravstvene službe v »no- vi Gorici« je sestavni del ureditve zdravstva v Slovenskem primorju, ko naj bi bolnišnica v novem mestu postala nekakšno zdravstve- no središce predvsem z ekipo zdravnikov splošne prakse in zdravnikov specialistov. Poleg njih naj bi v vecjih naseljih delovali kra- jevni zdravniki. Zdravstveno središce bi za- poslovalo 400 oseb. Nacrtovanje zdravniške in zdravstvene službe v Novi Gorici je bila ena izmed glavnih nalog, ki jih je dr. Franc Marušic opravil v okviru elaborata Problematika zdravstva v Slovenskem Primorju (Tavcar 2022). 4 Napisal 3 Na dan 27. junija 1945 je bilo v goriških bolnišnicah in sanatorijih skupaj 1349 bolnikov, od tega 949 Sloven- cev, med katerimi pa niso vsi prihajali iz krajev, ki naj bi pripadali Jugoslaviji. Do 30. avgusta 1945 so se v sanatoriju sv. Justa na Corsu v Gorici zdravili parti- zanski ranjenci v povezavi z odredom jugoslovanske armade, ki je deloval v coni A. 4 Izvirnik dokumenta hrani Pokrajinski arhiv v Novi Go- rici 1012, Zbirka arhivskega in dokumentarnega gradi- va, t. e. 1. Kip zdravnika Franca Marušica (delo kiparja Boruta Drinovca), ki od 27. oktobra 2023 bogati alejo zaslužnih zdravnikov pred Splošno bolnišnico dr. Franca Derganca v Šempetru pri Gorici (foto: Franc Anderlic). ga je verjetno med letoma 1952 in 1953, v njem zapisani predlogi pa so se zatem po- stopoma uresnicevali. V porocilu je tudi tako spoznanje: » Centralna bolnica z vsemi oddel- ki je lahko samo, tam, kjer je geografsko, go- spodarsko, kulturno in prometno središce de- žele, tam kjer se na stiku obeh glavnih dolin, Soške in Vipavske gradi novo, osredno mesto, v Novi Gorici. « Nastanek novega zdravstvenega sredi- šca pa ni povsem sledil tem napotilom; sre- dišce je zacelo nato nastajati v Šempetru pri Gorici, na lokaciji in v nekdanjih prostorih za- voda Maddalena, ki jih je zgradilo in uredilo italijansko vojno letalstvo. V obnovljene pro- store se je najprej (1949) naselila bolnišnica za osteoartikularno tuberkulozo. Leta 1957 se je preselila v Valdoltro. V izpraznjene pro- store so se zaceli postopoma seliti oddelki in službe splošne bolnišnice v Vipavi. Še pred tem (septembra 1954) je dr. Franc Marušic pripravil prvi program in projekt za izgra- dnjo zdravstvenega središca v Šempetru pri Gorici. Novo bolnišnico je ustanovil OLO Go- rica 29. septembra 1956 in decembra istega leta je zacel v Šempetru delovati kirurški od- delek s 95 posteljami. Sledili so mu ostali oddelki in z njimi povezane službe, ki so ustvarili podobo prave splošne bolnišnice. Ime je dobila po kirurgu dr. Francu Dergan- cu, z lokacijsko opredelitvijo Nova Gorica oziroma Šempeter pri Gorici. Leta 1965, v le- tu, ko je dr. Marušic umrl, je v bolnišnici delo- valo 23 zdravnikov, za bolnike pa je bilo na- menjeno okoli 400 postelj. Bolnišnica se je nato še srecevala z veliko prostorsko stisko, ki je vodila k odlocitvi, da se zgradi nov bolni- šnicni kompleks. Ta je bil odprt 22. novem- bra 1975. VIRI IN LITERATURA PANG - Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, Zbirka ar- hivskega in dokumentarnega gradiva, fond 61. PANG 1012, Zbirka arhivskega in dokumentarne- ga gradiva, t. e. 1. Marušic, B. 2020: O Novi Gorici in okolišcinah njenega nastajanja. V: Izvestje Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici , 17/2020, str. 3–14. Tavcar, L. 2022: Dr. Franc Marušic (1901–1965), partizanski zdravnik in družbenopoliticni delavec. Nova Gorica: DVISP, str. 46–66. Vuga, T. 2018: Projekt: Nova Gorica. Ljubljana: ZRC SAZU, str. 50–51. Posest Inštituta Maddalena v Šempetru pri Gorici pred drugo svetovno vojno, na katerem se je prezidala obstojeca stavba in sezidala nova bolnišnica dr. Franca Derganca (1949–1975). Edvard Ravnikar (arhiv MAO). Razmislek o biografskem odtisu Edvarda Ravnikarja (1907–1993) v povezavi z Novo Gorico PETRA TESTEN KOREN | ZRC SAZU, Inštitut za kulturno zgodovino petra.testen@zrc-sazu.si Izvlecek: Prispevek se ukvarja z biografskimi zapisi o Edvardu Ravnikarju in njegovem delu v povezavi s povojnim nacrtovanjem Nove Gorice. Ocena njegovega dela (je) sovpada(la) z njegovo politicno, s tem pa tudi pedagoško in ustvarjalno diskvalifikacijo. Kljucne besede: Edvard Ravnikar, Nova Gorica, biografija, ocena dela. Riflessione sulla vita di Edvard Ravnikar (1907–1993) e sui suoi progetti relativi alla costruzione di Nova Gorica Riassunto: L’articolo č incentrato sulla biografia di Edvard Ravnikar e sul suo lavoro relativo alla pianificazione postbellica della cittŕ di Nova Gorica. La valutazione del suo lavoro coincise con la sua disqualifica politica, pedagogica ed anche creativa. Parole chiave : Edvard Ravnikar, Nova Gorica, biografia, valutazione »Za odlocilni premik v znacilni likovni izraz naše arhitekture v drugi polovici dvajsetega stoletja na vseh ravneh, od urbanizma do in- dustrijskega oblikovanja in grafike ter teoret- skih razmislekov, je zanesljivo najbolj zaslužen Edvard Ravnikar« (Spletni vir 1). S temi besedami zacne Fedja Košir ute- meljitev impresivnega opusa Edvarda Ravni- karja na spletnih straneh Slovenske akade- mije znanosti in umetnosti (SAZU), instituci- je, katere izredni clan je bil arhitekt od leta 1969, redni clan pa z letom 1979. Ravnikar je bil rojen 3. decembra 1907. Na trideseto obletnico njegove smrti (23. avgusta 1993) je Vlada Republike Slovenije na pobudo Mi- nistrstva za kulturo razglasila leto 2023 za »Ravnikarjevo leto«. Naziv si deli s pisate- ljem Ivanom Tavcarjem (Tavcarjevo leto), ki je preminil pred sto leti. Letos na primer tudi Program Ars (Val 202) praznuje 60 let delo- vanja (Spletni vir 2), tako kot nenazadnje film Srecno, Kekec (Spletni vir 3), dalje obele- žujemo 140 let od rojstva goriškega umetni- ka, slikarja, grafika, ilustratorja, pisca in glas- benika Saše Šantla (Spletni vir 4) itd. To so zgolj nekateri podatki, ki jih shranjujemo in obdelujemo pri Novem Slovenskem biograf- skem leksikonu (NSBL), ki v letu 2023 prav ta- ko praznuje. Letos obeležujemo deseto obletnico izdaje prvega tiskanega zvezka cr- ke A leksikona, ki je naslednik Slovenskega biografskega leksikona (1925–1991, SBL). Gre za slovenski nacionalni biografski leksikon in enega osrednjih projektov ZRC SAZU, ki domuje na Inštitutu za kulturno zgodovino. Tako v tiskani kot spletni razlicici – to je mo- goce najti na spletnem portalu Slovenska bi- ografija (Spletni vir 5) 1 – leksikon ponuja vpogled v življenje in delo posameznic ter posameznikov, ki so izstopali in za seboj za- pustili vidno sled. Med njimi – natancneje v spletni razlicici leksikona kot geslo SBL, saj je NSBL šele v nastajanju 2 – je tudi arhitekt Edvard Ravnikar, osebnost, ki je tesno pove- zana z nastankom Nove Gorice. Zapis o Ravnikarju v SBL je vsekakor po- menljiv. Resda struktura biografskih clankov v leksikonu ne predvideva »epske širine«, temvec sinteticne, preverjene podatke, ki naj jim sledi predstavitev in predvsem ocena dela obravnavanega posameznika s strani avtorja, ki izhaja s podrocja delovanja obrav- navane osebnosti. To so smernice, ki smo si jih zadali tudi pri NSBL, saj si prizadevamo za leksikon, ki bo referencen za širšo populaci- jo. A zapis, povezan z Ravnikarjevim prispev- kom k arhitekturni viziji Nove Gorice in de- janski realizaciji njegovih nacrtov, je v SBL iz- jemno skromen. Nabor arhitektovih del po letu 1945 med poglavitna izvršena dela v po- vezavi z Novo Gorico uvršca le opis: » Stano- vanjski blok v Gor. (1948) « (Spletni vir 6). Av- tor biografskega clanka je arhitekt, predava- telj in vsestransko nadarjena osebnost Mar- jan Mušic (1904–1984, Spletni vir 7), ki je be- sedilo korektno zapisal. Vec o skromni nara- vi zapisa pove leto izvirne izdaje 9. zvezka (Raab–Schmid) SBL – 1960, ko je kot glavni urednik nad zvezkom bdel bibliotekar, lite- rarni zgodovinar, pesnik in pedagog Alfonz Gspan (1904–1977). Ravnikar je tedaj štel še- le 53 let in kot še živ ustvarjalec dobil bio- grafski zapis, ki je delil njegov ustvarjalni opus z zarezo druge svetovne vojne, skupaj z nepredvidljivim povojnim obdobjem, ko je politicna cenzura mocno vplivala na življenje na Slovenskem. Na novo so se v naboru ge- slovnika poleg do tedaj spregledanih podro- cij ustvarjanja znašli pomembni akterji minu- le vojne z izjemo tistih, ki so sodelovali z okupacijskimi oblastmi. Cenzorji, ki so jih le- ksikonu v povojnem casu dodelili zainteresi- rani funkcionarji novih oblasti, so biografije skrbno pregledovali. Tudi Ravnikar je med vojno prekinil svoje delovanje in sodeloval v osvobodilnem boju, a je v dolocenem tre- nutku postal za oblasti problematicen. Se je morebiti tudi to kazalo v zapisu o njegovem prispevku k nacrtovanju mesta Nova Gorica v SBL? Upoštevati gre tudi dejstvo, da je idejna zasnova prve izdaje leksikona nastala že v dvajsetih letih 20. stoletja, zadnji zvezek pa je izšel leta 1991. Kot sta zapisala v uvodniku Prvega zvezka (A) NSBL vodja projekta, di- rektor ZRC SAZU dr. Oto Luthar, in tedanja glavna urednica mag. Barbara Šterbenc Sve- tina, SBL tako nosi v sebi prerez slovenske zgodovine skoraj celotnega stoletja, in zato – kljub izjemnim naporom urednikov in so- delavcev, ki so zagotavljali ugled tega izje- mnega bio-bibliografskega korpusa tako s preverjenimi informacijami kot ideološko nekontaminiranimi interpretacijami – obe- nem zrcali politicne, družbene in jezikovne spremembe ter seveda metodološki razvoj humanisticnih ved (Luthar in Šterbenc Sveti- na 2013: 5). Pretresi in specifika preteklega stoletja so pustili svojo sled. In tako je tudi z zapisom o Ravnikarju. Treba je bilo najti na- cin, kako osebnost opisati, ne da bi ga obla- sti skušale zaradi tega izlociti iz nabora. Morda je ne le zgovornejša, ampak delo- ma tudi pojasni pristop v SBL prav ocena Ravnikarjevega delovanja v povezavi z Novo 1 Spletni portal Slovenska biografija združuje tako SBL kot gesla Primorskega slovenskega biografskega leksi- kona (1974–1994) in nastajajoca gesla NSBL. 2 Do sedaj je izšlo pet zvezkov NSBL-ja: Prvi zvezek (A) – 2013, Drugi zvezek (B–Bla) – 2017, Tretji zvezek (Ble –But) – 2018, Cetrti (C) in Peti (C) zvezek – 2022. Sis- tematicno se objavljajo predvsem socasno nastajajo- ca gesla za naslednji zvezek, splet pa dopušca pisa- nje biografij tudi za druge crke, ne samo strogo po vrsti nacrtovane za predvideno objavo. Gesla o Ed- vardu Ravnikarju v NSBL še nimamo. Gorico na sodobnem umetnostnozgodovin- skem spletnem portalu Modmapng. 3 Avtori- ca besedila Manuela Dajnko – med drugim sodelavka NSBL – je zapisala: » V projektu regulacije Nove Gorice je bil iz- med treh pripravljenih zasnov izbran njegov nacrt (1948), v katerem si je za središcno ave- nijo zamislil »magistralo« v smeri od severa proti jugu, ki bi predstavljala center; njen zgornji del rekreacijsko površino, levi krak stanovanjski del in desni industrijskega. Pro- jekt je bil izveden le delno, nadaljnje delo pa je bilo leta 1950 dodeljeno drugim projektan- tom. « (Spletni vir 9). Ob tej oceni najdemo med Ravnikarjevi- mi deli, zbranimi ob koncu njegove biografi- je, še dva zaznamka: » stanovanjski blok, Ki- driceva 29–34, Nova Gorica (1948) « in » urba- nizem mesta Nova Gorica (delno izveden pro- jekt), Nova Gorica (1948–1950) «. Še bolj kot pojasnilo o Novi Gorici pa je jasna ocena, da je Ravnikar »/n/a svoji poklicni poti /…/ zma- gal na vec pomembnih in odmevnih urbani- sticnih in arhitekturnih natecajih, ki so bili bo- disi javni ali vabljeni bodisi mednarodni ali ju- goslovanski, kljub temu pa je narocila za samo izvedbo del prejel redko« . In še: »Vec kot de- setletje je pripravljal nov izobraževalni pro- gram z vpeljavo oblikovalske smeri B (1960), ki je bil zasnovan na bauhausovski dedišcini in sodobni pedagogiki. Zaradi nezadostne druž- bene podpore in nasprotnikov na fakulteti je študij ostal zgolj kot eksperiment in ni zaživel po njegovih zamislih, z naslednjim študijskim letom pa se je tudi formalno iztekel.« (Spletni vir 9). Ravnikarjeva pedagoška diskvalifika- cija nenazadnje sodi tudi cas, ko je izšel 9. zvezek SBL z biografskim clankom o njem in kjer razumljivo takšne ocene življenjskega opusa, kot jo danes beremo na spletnem portalu Modmapng, ni moglo biti. Koncno je dovolj pomenljiv tudi zapis o Ravnikarjevem delu na spletnem portalu SAZU: » V socrealisticnih casih sta od velikih kon- kretnih nalog najvažnejši idejni rešitvi Novega Beograda in Nove Gorice. « (Spletni vir 1). VIRI IN LITERATURA Luthar, O., in Šterbenc Svetina, B. 2013: Uvod, V: Novi Slovenski biografski leksikon . Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2013, 5–8. Spletni viri: Spletni vir 1: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Fedja Košir, »Edvard Ravnikar«, https:// www.sazu.si/clani/edvard-ravnikar (dostop: 2. 10. 2023). Spletni vir 2: RTV SLO, MMC. N. K., »Program Ars praznuje 60 let delovanja«, 29. 8. 2023, https:// www.rtvslo.si/kultura/drugo/program-ars-praznuje- 60-let-delovanja/679505 (dostop: 2. 10. 2023). Spletni vir 3: RTV SLO, MMC. P. G., Slavljenje 60. jubileja filma Srecno, Kekec! V družbi osrednje troji- ce igralcev, 2. 9. 2023, https://www.rtvslo.si/kultura/ film-in-tv/slavljenje-60-jubileja-filma-srecno-kekec-v- druzbi-osrednje-trojice-igralcev/680032 (dostop: 2. 10. 2023). Spletni vir 4: Slovenska biografija. Jelisaveta Co- pic, Radoslav Hrovatin, »Saša Šantel«, Slovenski bio- grafski leksikon, https://www.slovenska-biografija. si/oseba/sbi639024/ (dostop: 2. 10. 2023). Spletni vir 5: Slovenska biografija, https://www. slovenska-biografija.si/ (dostop: 2. 10. 2023). Spletni vir 6: Slovenska biografija. Marjan Mušic, »Edvard Ravnikar«, Slovenski biografski leksikon, ht- tps://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi490302/ (dostop: 2. 10. 2023). Spletni vir 7: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Milcek Komelj, »Marjan Mušic«, https:// www.sazu.si/clani/marjan-music (dostop: 2. 10. 2023). Spletni vir 8: Modmapng. Kolofon, Kolofon - Modmapng (novagoricaart.si) (dostop: 2. 10. 2023). Spletni vir 9: Modmapng. Manuela Dajnko, »Ed- vard Ravnikar«, Edvard Ravnikar - Modmapng (no- vagoricaart.si) (dostop: 2. 10. 2023). 3 Modmapng – Mapiranje urbanih prostorov sloven- skih mest v zgodovinskem okviru: modernisticna Nova Gorica in njeni konteksti, ki ga ureja doc. dr. He- lena Seražin, sodelavka Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU, kot založnik in izdajatelj pa je naveden isti inštitut. Glej: Spletni vir 8. Edvard Ravnikar (arhiv MAO). » Se mi ne dopade « ali kako je Mackova politika diskvalificirala Ravnikarjev povojni urbanizem Nove Gorice PETRA KOLENC | ZRC SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa petra.kolenc@zrc-sazu.si Izvlecek: Prispevek, osnovan na spominskih zapisih protagonistov, oriše vpliv povojnih odlocevalcev na urbanisticno zasnovo pri gradnji novega mesta, ki je prvotno pripadala arhitektu in urbanistu Edvardu Ravnikarju. Kmalu po prvih arhitektovih predlogah za uresnicitev del na terenu je prišlo do spora med politiko in urbanistom, kar je spremenilo tudi sam koncept uresnicevanja gradnje Nove Gorice. Kljucne besede: Nova Gorica, Edvard Ravnikar, Ivan Macek – Matija, povojna politika, urbanizem. « Questo non mi piace »: come la politica di Ivan Macek disqualificň l’urbanistica postbellica dell’architetto Edvard Ravnikar Riassunto: L’articolo, basato sulle riflessioni e le memorie dei protagonisti, tratta brevemente dell’influenza che la politica ebbe sulla svolta urbanistica relativa alla costruzione della cittŕ di Nova Gorica. L’idea originale fu delineata da Edvard Ravnikar, architetto e urbanista. Poco dopo che Ravnikar aveva sviluppato le prime idee relative ai lavori sul campo, sorse una disputa tra l’architetto e il politico Ivan Macek, il che portň a un cambiamento dei progetti relativi alla costruzione della cittŕ di Nova Gorica. Parole chiave: Nova Gorica, Edvard Ravnikar, Ivan Macek – Matija, politica del secondo dopoguerra, urbanistica Ko je v devetdesetih letih prejšnjega sto- letja novogoriški arhitekt Boštjan Vuga za- stavil vprašanje svojemu profesorju, » kaj pa Nova Gorica? «, je bilo v odgovoru arhitekta prof. Edvarda Ravnikarja cutiti nekaj grenko- be. Ta ni izvirala toliko iz nerealiziranega projekta novega mesta, pac pa iz nerazume- vanja povojnih odlocevalcev, ki so s politic- no grobostjo in nevednostjo negirali teda- njo urbanisticno misel ter intelektualna pri- zadevanja pri reševanju tako pomembne na- loge, kot je bila gradnja Nove Gorice: » Z njo je povezano vse, kar smo Slovenci mislili in cutili za ta del Slovenije in posebej cu- tili za Gorico, ki še danes ne more skriti svoje- ga slovenstva. V naši zavesti se je, ob zacetku premišljevanj o kaki Novi Gorici, rojevala ideja o združenem mestu ob Soci. 1 Razen spominov 1 Ravnikar ni nikoli skrival ideje o Veliki Gorici, nekoc združenem obmocju: » Obenem smo obcutili vse, kar bi se zacelo na tej strani, kot zacasno, loceno akcijo, ki bi imela smisel šele po združitvi obeh Goric…tako, da smo z Novo Gorico že zastavili nov, bistveni del poten- cialne Velike Gorice « (Ravnikar 1984: 44). na Goriško se je v nas prebudilo vse, kar smo starejši preživeli od velikih soških bitk do Tito- vih obljub, da bi vse nekdaj povrnili z necim, ‘da sija preko granice’, kar pa se ni zgodilo. S težavo smo koncno dobili najslabše mocvirna- te in vetrovne dele nekdanje goriške okolice in smo v svoji nepopustljivosti mocno verjeli besedam o novem mestu. Stvar je tako kot vse drugo postala politicna zadeva z vsemi znacilnostmi casa. Dalec od predstave je osta- lo vse, kar se je dalo misliti in pricakovati. Ti- tova beseda se je nekaj casa selila po kompe- tencnih stopnjah Slovenije in koncala v zako- tju tedanjega Goriškega okraja. Predstava, ki bi morala biti sestavljena iz takratnega domi- nantnega vrha urbanisticne filozofije, bi bila primerna za tak pendant, simetricni del bodo- ce celovite Gorice. Koncept Nove Gorice bi na- mrec moral imeti vec politicnih in s tem tudi vec urbanisticnih nalog. Izhajal je iz možnega, torej geografskega, prebivalskega, pokrajin- skega in oblikovnega. Upošteval je definira- nost meje, mejni pas na naši strani, razmejitev kolodvora, locitev cest in nove ceste. Zamislil sem si po analogiji s provansalsko urbanistic- no tradicijo empirske zasnove ravnih cest z glavno avenijo, ki je obenem prometnica, cen- ter mesta, ob kateri je mestno zelenje in glav- na ugledna stanovanja. To je cesta za ‘garibal- dinske povorke’ s publiko na obeh straneh, na oknih in balkonih. Za primer je bil vzet center mesta Aix-en-Provence, monumentalni trg s spomeniki, nasadi, urbano opremo, z živo in stojeco vodo [ ... ] . Vse to je bilo publicirano, predstavljeno in ponazorjeno s primeri, mo- deli in risbami. Že pri splošnih orisih znacaja in oblik zasnove smo ob vsaki priliki zadevali na globoke ovire in ceri « (Ravnikar 1993: 427). Ravnikarjevo premišljevanje in urbani- sticna zasnova novega mesta je bila zgolj ena od sestavin dejanske odlocitve o gradnji novega mesta. Tudi zamisli lokalnih odloce- valcev so se morale srecati s t. i. »višjo in- štanco«, ki jo je tedaj utelešal »arhitekt ne- kih drugih usod« (prim. Ferenc 1990, 1991) Ivan Macek – Matija, medvojni nacelnik Ozne, po vojni minister za gradnje (prim. Mavric 2017). Pogled na »Ravnikarjevo« magistralo konec 50-ih let 20. stoletja (Vir: RP NG). O liku Ivana Macka – Matije in njegovi » nizki eticni vrednosti cloveka, ki je dobil v ro- ke oblast «, nas najbolje seznani zapis Alber- ta Svetine-Erna, njegovega najtesnejšega sodelavca med vojno, pomocnika vodstva Ozne do konca II. svetovne vojne, maja 1945: » Macek je bil preprost, surov clovek, ki se je vmešaval v vse stvari. V svojih namerah je bil zelo odlocen. Nikoli ni dal nikomur prav. Nihce ni niti poskušal, da bi ga prepriceval. Ugovarjati se mu ni upal nihce, nikoli. Kot je on rekel, tako je moralo biti; bil je pravi dikta- tor […] svojo avtoriteto je uveljavil s tem, da je vpil. V normalnem tonu je govoril zelo red- ko. Moral se je dreti. Vpil je, ker je vedel, da je oblast« (Svetina 2005: 54). Spomine na Mac- ka imata tudi dva novogoriška arhitekta. To- maž Vuga se ga spominja kot »cloveka de- janj«, kar je tudi obcutil, ko je Macek obiskal Novo Gorico: »[P]opoldne [leta 1978] so na- mrec otvarjali novo osnovno šolo Dornberk, meni pa je, kot projektantu, pripadla castna naloga, da sem na ogledu spremljal najbolj pomembnega gosta. Med drugim me je skriti- ziral, ker sem celoten objekt sprojektiral v ta- krat modernem vidnem betonu, kar je bilo za njega pregrobo, dalec od ambienta, primer- nega za otroke. Imel je prav, le nekaj let ka- sneje so vse stene prebarvali « (Vuga, 19. 10. 2023). Arhitektu Vinku Torkarju pa se je zdel » ta možic dokaj ozemljen, trdno na tleh, s smislom za humor « (Torkar, 25. 10. 2023). Za- nimiv je spomin na sestanek gradbenega od- bora tedanjega direktorja Investicijskega za- voda za izgradnjo Trga revolucije Jurija Jen- šterleja in Macka ter njun spor nearhitektur- ne narave o kakovosti cevljev: » Dobro se spominjam, kako je Jenšterle sezul en cevelj in z njim tolkel po mizi rekoc: Lahko tebi Macek, tebi v Peku naredijo cevlje po meri iz najkvali- tetnejšega usnja, jaz pa, ce hocem dobre ce- vlje, moram v Trst « (Torkar, 25. 10. 2023). Ne- nazadnje tudi ta banalni primer kaže na omnipotenco tedanjih nosilcev oblasti. Tudi v funkcijah, 2 ki jih je Macek opravljal po vojni, posebej kot minister za gradnje, s katerim se je arhitekt Edvard Ravnikar nepo- sredno sreceval kot vodja oddelka za projek- tiranje oz. kot del strokovnega tima takra- tnega Ministrstva za gradnje LR Slovenije, je bilo moc opaziti Mackovo (neargumentira- no) »odlocevalsko mnenje«, temeljece iz- kljucno na poziciji moci: » V razgovorih z Mac- kom sem predlagal cestno zvezo vzporedno z železnico, ki bi povezala severni in južni del goriške okolice s cesto pod Panovcem. Njego- va reakcija na vse predloge je bila, na sociali- sticno udarni nacin, vedno negativna in skraj- no odklonilna: ‘Se mi ne dopade.’ « (Ravnikar 1993: 428) . Mackovo samoljubje veje tudi iz njegovih besed, ki jih je spregovoril ob obisku Nove Gorice leta 1978, ko je na slavnostni seji 3 2 Po vojni je bil do 1953 podpredsednik vlade Ljudske republike Slovenije in minister za gradnje, od 1951 predsednik njenega Gospodarskega sveta, nato od 1953 clan Zveznega izvršnega sveta, 1958–63 organi- zacijski sekretar CK ZKS, 1963–67 predsednik Skupšcine SRS, od 1948 clan CK KPJ/ZKJ in 1966–69 tudi predsedstva CK ZKJ ter clan Sveta federacije. Od ustanovitve 1948 je bil do 1958 predsednik Zveze borcev Slovenije. Dobil je mdr. red narodnega heroja in junaka socialisticnega dela (1968). Veljal je za sivo eminenco slovenske politike. 3 Svecane seje v dvorani Kulturnega doma v Novi Gori- ci se je udeležil skupaj z Mackom tudi Zorko Debeljak, gospodarstvenik, kasnejši predsednik skupšcine ob- cine Nova Gorica. Na odru je bil doprsni kip maršala Tita, delo Negovana Nemca. Macek je jezno godrnjal in g. Debenjaku rekel, naj gre po kladivo, da razbije Ravnikar je avtor med vojno narisanega znaka Osvobodilne fronte slovenskega naroda (vir: Muratovic 2003). obcinske skupšcine Novogoricanom pokro- viteljsko razložil, kako je po vzponu na Sveto goro dolocil 4 , kje bo nastala Nova Gorica, in tako » rešil dilemo lokalnih faktorjev «: 5 » Veci- na vas je mladih, ki zelo malo veste, kako je to šlo, ostali starejši pa ste verjetno tudi že malo pozabili [ … ]: z daljnogledom sem pregledal ves teren, in še obhodil sem ga in spoznal, da bomo naredili najmanj škode, ce pricnemo delati novo mesto na tem obmocju. Tako, vi- dite, je prišlo do odlocitve, da se na tem me- stu zgradi Nova Gorica« (PANG 104, Macek, 9. 9. 1978). Na ta nacin je izlocil pomen lokal- nih prizadevanj za nastanek novega mesta in sebe povzdignil nad vse. Prve pobude za gradnjo nove Gorice so bile izrecene le dan po podpisu pariške mi- rovne pogodbe, ko je bilo znano, da » Gorice ne bomo dobili « (Kraigher 1973: 62). Tedaj je predsednik novoizvoljenega okrajnega izvr- šnega odbora v Ajdovšcini Bogomil Vižintin Milo spregovoril o nacelnem sklepu o gradi- tvi novega okrajnega središca, posebej pa je omenil stališce, da je treba novo mesto zgra- diti neposredno ob meji, drugacna odlocitev bi pomenila tiho odrekanje »stari« Gorici. Ivan Kraigher je bil že 1. marca 1947 imeno- van za referenta za obnove in gradnje pri go- spodarskem odseku goriškega okraja, kmalu je predlagal, naj se sestavi poseben delovni odbor, zadolžen za vprašanja gradnje Nove Gorice, do katerega je prišlo 17. aprila 1947. Dne 24. aprila 1947 je v zapisniku seje delov- nega telesa odbora za pripravo gradiva, ki je potreben za izdelavo regulacijskega nacrta, že omenjeno ime »nove Gorice«. Morda gre za datum prvic izrecene besedne zveze, ki je kasneje postalo ime mesta. Od tu dalje je kljub lokalnim prizadevanjem odlocitev za iz- gradnjo moral potrditi državni in vrhovni po- liticni organ. Zdi pa se, da je bila lokalna po- buda mocnejša in silovitejša od »nikoli zares mišljene Nove Gorice«, ki bi bila zgolj tolažil- na vmesna faza oz. kompenzacija za izgu- bljeni Trst in Gorico 6 . Res pa je, » da je bila tedaj politika zapo- slena z mednarodnimi, razrednimi, strateško- policijskimi navodili pri premikih meje in tak- ticnimi problemi pri povezavi krakov komuni- kacijskega sistema, ki se je prej pojavljal v prostoru starega mesta. Prvorazredno poli- ticno vprašanje se je ustalilo v blokovskem prerivanju, ki je na tej tocki dobivalo sodobno urbanisticno vrednotenje « (Ravnikar 1993: 428). Tako je tedanjo situacijo ocenil Ravni- kar , kar je kasneje dejansko rezultiralo v 500-metrskem obmejnem pasu, ki ni smel biti pozidan. V letu 1948 je bil izbran ravno Ravnikar- jev nacrt z magistralo kot središcno avenijo. Delo za Novo Gorico naj bi po biografskih fragmentih, ki sta jih zbrala France in Marta Ivanšek, zacel » z velikim elanom, toda dole- tela ga je podobna reorganizacija urbanistic- nega nacrtovanja, ki mu je vzela delo v Ljublja- ni, kot tudi v Novi Gorici « (Ivanšek 1995: 18), vendar je tako z urbanizmom Ljubljane kot Nove Gorice Ravnikar dokazal, da se dajo moderna urbanisticna spoznanja prilagoditi slovenskim merilom in razmeram. Z novim vedenjem o obmejnem pasu je Ravnikar 21. januarja 1949 po nalogu 5 T. i. šempetrsko-vrtojbenske oz. solkanske linije ute- meljevanj, kje je boljša lega za nastanek novega me- sta (prim. Melik 1951: 248; Ravnikar 1984: 135). 6 Vec o okolišcinah nastanka Nove Gorice glej Marušic (2020: 3–14). 4 Zaradi zaslug pri gradnji Nove Gorice je postal tudi castni obcan mesta. Leta 1976 ga je novogoriška de- legacija obiskala na njegovem domu v Ljubljani. Jože Šušmelj, tedanji predsednik Skupšcine obcine Nova Gorica se spominja, da je pogovor v katerem se je za- nimal za gradnjo Nove Gorice trajal vec kot dve uri, prekinilo pa ga je prav Šušmeljevo naivno vprašanje, kaj meni o povojnih pobojih o katerih se je tedaj veli- ko govorilo, saj je bil objavljen Kocbekov intervju s Pahorjem (prim. Žerdin 2010) o povojnih likvidacijah iz Avstrije vrnjenih kolaborantov in civilistov. Macek je Šušmelj jezno pogledal in s povišanim glasom od- govoril: »Ti mulc bodi tiho!«. Tako se je koncal uradni obisk novogoriške delegacije pri Macku (Šušmelj, 29. 10. 2023). kip, ker ni podoben Titu (Šušmelj, 29. 10. 2023). ministra za gradnje Ivana Macka – Matije do- koncal veliko maketo Nove Gorice 7 . To pa je verjetno sovpadalo s sporom s Stalinom in s Titovimi drugacnimi pricakovanji do Sloveni- je, ki jih je kot »povelje« ponotranjil Macek: » ceš naj se gradnjo nove Gorice spravi na stranski tir « (prim. Muratovic 2003). Maketa je bila proglašena za državno tajnost (Ivan- šek 1995: 18) in je ni bilo dovoljeno objaviti, z njo je bil umaknjen tudi » motec faktor, ki je hotel narediti nekaj resnega « ceprav je urba- nisticno zasnovo Nove Gorice prof. Ravni- karja že leta 1947 izbral prav Macek, ki je iz- locil idejni zasnovi prav tako povabljenih ar- hitektov, Ljubljancana Marka Župancica in domacina Božidarja Gvardijancica (prim. Di Battista 2011: 322–340). Kljub povojni vznesenosti nad gradnjo novega – ko » smo po osvoboditvi vsi radi šli na delo v ministrstvo za gradnje. Mislili smo, da bodo v novih razmerah združene predno- sti popolne koncentracije vseh strokovnjakov z veliko obcutljivostjo za proces arhitektove- ga dela, kajti moderni urbanizem je postal za vse od kmeta do najvišjih politicnih mest ‘orožje v nacionalnem in politicnem boju' « (Ravnikar 1984: 135) – ni trajalo dolgo, da so se pogoji dela za arhitekta zaostrili, kajti kmalu se je notranja prostost kreativnega procesa spremenila v delo namešcenca, ura- dnika. Kot urbanist je imel Ravnikar takojšen stik s politiko, zato pa zelo kmalu tudi takoj- šen konflikt. 8 Da je imela politika v primerjavi s stroko odlocilnejšo besedo, je bilo kmalu jasno. » Obvezno in edino veljavno svetovanje politi- kov pri strokovnih zadevah in njihovo posega- nje na terenu z odlocanjem, navadno popol- noma nasprotnim strokovnemu mnenju (Ravnikar 1984: 44).«, je že kmalu po prvotni zasnovi oklestilo tudi (»lecorbusierjevsko«) nacrtovan urbanizem novega mesta. » Tako je razprava o magistrali v casu njenega nasta- janja, zaradi razlik v gledanju med politicnimi osebnostmi in projektantom, kaj lahko prezr- la celoto in pomen jedra Nova Gorice, njego- vega oblikovanja in programske zaokroženo- sti, ter pri predlogu o dolžini in širini njenega cestnega prostora od zacetnih 80 m odlocila za natancno 73 m, potem ko so razpravljali vmes tudi že o 60 m« (Ravnikar 1984: 44). Ta- ko je bila unicena zamisel cestne kompozici- je empirskega tipa z ureditvijo prereza, ob vozišcu katerega bi rasle platane, pod kate- rimi bi potekal glavni del trgovskega in splo- šnega mestnega življenja s širokim plocni- kom ter servisno cesto, stanovanji, poslovni- mi in drugimi javnimi zgradbami. » Skupaj bi bil 80 m širok odprt prostor, v katerem bi bilo poskrbljeno za vse, kar se v mestu te velikosti lahko dogaja « (Ravnikar 1984: 43–44). Macek naj bi na to drevesno kompozicijo platan vzdolž magistrale primitivno pripo- mnil, ceš da, ce hoceš videti drevesa, greš lahko v gozd, kar je kasneje (3. julija 1992) v pogovoru z Diegom Kuzminom potrdil tedaj že osemdesetletni arhitekt Ravnikar in pri- merjal pripombo z naivnostjo ruskih oblasti, ki so verjele, da kultura in civilizacija ne bo- sta pokvarili iskrenosti v duhu socializma vzgojenih ljudi (Kuzmin 2007: 15). Še leta 1992 je Ravnikar povedal, da bi morale biti ob magistralni cesti vse javne funkcije 9 , dodelila vecjo vlogo Edu Mihevcu, ki je npr. dobil mandat za regionalno ureditev slovenske obale, k za- snovi katere je bil najprej povabljen Edvard Ravnikar. 8 Po vojni so Ravnikarja zaradi zaslug pri OF imenovali za ljudskega tožilca. To funkcijo je uporabil enkrat in edinkrat, ko je »dal v postopek« tri Mackove sodelav- ce, zaradi »prisvajanja ljudskega premoženja (prim. Muratovic 2003). To je bil eden od glavnih povodov za konflikt z oblastjo, ki je na nek nacin zrežirala tudi konflikte s stroko. Teh v resnici ni imel, je pa partija 7 » 21. januarja 1949 je po nalogu ministra za gradnje do- koncal veliko maketo Nove Gorice, ki pa je bila progla- šena za ‘državno tajnost’ in je ni bilo dovoljeno objavi- ti « (Ivanšek 1995: 18), ceprav je bila že leta 1951 maketa mesta z ostalimi fotografijami arhitekture Nove Gorice vkljucena v jugoslovanski katalog med- narodne arhitekturne razstave, ki je bila leta 1951 v maroškem Rabatu (prim. Di Battista 2017: 45–47). 9 Z opustitvijo Ravnikarjevega urbanisticnega nacrta je bilo poseženo tudi v predstavo o Magistrali, vendar odlocevalci niso razmišljali tako in predvsem niso pustili niti koncepta, ampak so uveljavili Kardeljevo idejo, » da bi morala v vsakem okraju biti urbanisticna služba «, in ta- ko so se teh del polastili » mladi, skromni ar- hitekti in to je rezultat [Nove Gorice]. To se dogaja še danes povsod « (Kuzmin 2007: 15). Ko je izgradnja Nove Gorice leta 1951 prešla iz pristojnosti republike v pristojnost lokal- nih dejavnikov, se je prvotno široko zasta- vljen koncept po Ravnikarjevih besedah za- cel usodno drobiti. Macek se je glede novogoriške magistra- le tudi post festum branil tako, da je preložil odgovornost na plansko komisijo: » Takratna planska komisija, vodil jo je Hebrank, od same- ga zacetka je bil on proti. Ko smo odprli magi- stralo, je na vsakem sestanku to izkoristil, ka- ko široko cesto delamo, ko še nobenega me- sta ni okrog. Tocno je celo navajal metre, koli- ko je cesta široka. Seveda vedno sem se boril in vztrajal, da je to cesta na katero bo vezano celo mesto, in da zaradi tega mora biti ta ce- sta široka « (PANG 104, Macek, 9. 9. 1978). V clanku Arhitekturi dajmo boljše pogoje , ki ga je leta 1950 objavil v dnevniku Ljudska pravica , Ravnikar jasno pove, da se je javna in kulturna vloga slovenske povojne arhitek- ture izgubila: » [V]se je postalo tako tiho, kot da ni niti arhitektov niti arhitekture, niti na- log, niti ljudi, ki bi od arhitekture kaj pricako- vali ali želeli. Vsi vemo, da mnogo, zelo mnogo zidamo, kaj drugega pa ne. Kar navadili smo se na to, da je v gradbeništvu samem že neka- ko tudi arhitektura « (Ravnikar 1950: 4). Gre za enega kljucnih besedil, s katerim se je tudi osebno zameril ministru za gradnje, ki je za arhitekturo menil, da spada pod gradbeni- štvo, in sicer kot stranska veja. To je bil – Ravnikarjevemu nasproten – Mackov kon- cept reforme tako študija kot produkcije ar- hitekture, za kar si je prizadeval z direktnim vmešavanjem v prakso, kadrovanje in izo- braževanje. » Gradbenikom ni dišal, vendar so modro molcali. Še manj je dišal arhitektom« (Spletni vir 1). Edini, ki se je temu javno uprl z objavami, » naj se minister za gradnje neha mešati v arhitekturo in pricakoval podporo strokovne javnosti, od katere ni bilo sledu« (Spletni vir 1), je bil Ravnikar, ki je zato moral zapustiti delo na ministrstvu za gradnje in si s tem nakopal doživljenjsko Mackovo zame- ro. Minister Macek je za Novo Gorico takoj angažiral druge projektante, ne da bi Ravni- karju pojasnil zakaj. Zameri je sledila sabota- ža vrste naprednih Ravnikarjevih projektov, objav, pojavljanja v medijih in na koncu izgon s fakultete 10 . Arhitektov sin Edo se je kasneje izrazil tako: » [M]ed politiko in urbanizmom [se je] vnel prepir, ravno na tako vizionarski vlogi in funkciji, ki bi jo imela Nova Gorica, za- to, ker je politika hotela biti urbanizem, zato je bilo potrebno urbanizem ugrabiti oz. iz nje- ga izlociti enega najmocnejših elementov« (Spletni vir 1). Lahko pa bi kot neizpodbitno dejstvo po- trdili, da je Ravnikar za svoje delo dobil šte- vilne nagrade na natecajih, ne pa dejanskih narocil in kasnejšega projektiranja. To se je zgodilo nekoliko kasneje, od konca petdese- tih let 20. stoletja. Na podlagi njegovega opusa 11 , ki je regionaliziral slovenski moder- nizem in ga hkrati vpel v mednarodne toko- ve v arhitekturi, mu arhitekturna stroka za- služeno pripisuje položaj najpomembnejše- 10 Avtorici niso znane nikakršne javne polemike, kjer bi stroka zavzela jasno stališce in se postavila na Ravni- karjevo stran ter se uprla samovoljnosti oblasti. program in s tem funkcija mestnega središca se je tudi v nekoliko manjših dimenzijah selila na vzpore- dno Cesto št. 5, kasnejšo Delpinovo ulico. 11 Ravnikarjevo podrocje delovanja je bilo široko in se je raztezalo od arhitekture, urbanizma, publicistike, oblikovanja, slikarstva do poucevanja na univerzi. Za- služen je za nacrte za Kostnico padlim med prvo sve- tovno vojno na ljubljanskih Žalah, Moderno galerijo, stanovanjske bloke v Novi Gorici, grobišce interni- rancev na otoku Rabu, založbo in tiskarno Ljudske pravice v Ljubljani, ljubljanski Trg revolucije, stano- vanjske objekte na Ferantovem vrtu, zgradbo okraj- nega ljudskega odbora in Hotel Creina v Kranju, Ho- tel Maestral v Pržnu v Crni gori, Hotel Babylon Obe- roi v Bagdadu in novo krilo Narodne galerije. ga slovenskega umetnika gradnje v drugi po- lovici 20. stoletja (prim. Urbancic 2023), kljub dejstvu, da je besedo stroke v povojnem ca- su veckrat preglasila beseda odlocevalcev, Ravnikar pa tudi znotraj arhitekturnega mi- ljeja ni vedno našel zadostne podpore. Morda se s tezo Ravnikarjevega sina Eda (prim. Spletni vir 1), » da so bili vsi Ravnikarjevi projekti na teritoriju Slovenije, ali takoj na za- cetku, ali nekje na poti, sabotirani, razen red- kih, ki so padli v obdobja, ko je Mackova poli- ticna moc prehodno opešala (kronološko merljivi podatki; edina Ravnikarjeva izvedba, ki je v celoti ušla tej usodi, ker je padla v tak vmesni prostor, je OLO Kranj)« , res ni moc strinjati (prim. Urbancic 2023). Lahko pa se strinjamo s tezo, da je zavoljo Mackovih re- formnih prizadevanjih tako pri študiju arhi- tekture (smer B) kot gradbeništva in »izloci- tvijo Ravnikarja« » nastala prekinitev med na eni strani arhitekturno tradicijo zadnje gene- racije Plecnikovih študentov plus prvih Ravni- karjevih ter na drugi strani novih generacij – od sedemdesetih let naprej –, ki so na ta nacin ostali brez glave in brez nadzora, da so v na- stalo praznino stopili prevec zadovoljni sami s seboj, ko so naenkrat imeli prosto pot in ko- ruptivno politicno podporo « (Spletni vir 1). V besedilu, nastalem le pet let po konca- ni vojni, Ravnikar (izhajajoc iz svoje izkušnje) jasno pove, da je bila funkcija in naloga slo- venskega arhitekta odstranjena iz javnega nacrtovanja, in nadalje ugotavlja, da » že dol- go ni bilo kake javne razgrnitve nacrtov ali razstave, nobene ankete ali natecaja za stvari, ki nas žulijo, sploh nicesar, kar bi dalo slutiti, da arhitekt želi povedati, kaj zamišlja, kako bi se rešila nekatera vprašanja, kaj sploh dela « ( Ravnikar 1950: 4) . Prvo petletko pa je neko- liko bolj vzhiceno videl utemeljitelj sloven- ske znanstvene geografije Anton Melik, ki je leta 1951 v knjigi Naša velika dela, natancneje v poglavju Petletka gradi nova naselja, pod- poglavje posvetil Novi Gorici, kot da ne bi poznal zacetnih težav urbanizma: » Zdaj že tece nova glavna cesta skozi nastajajoce me- sto, magistrala Nove Gorice. Ob njej že stoje prve hiše, namenjene za stanovanja novim prebivalcem, namešcencem in delavcem, pa dolocene za sedež upravnim organom, pred- vsem za namestitev uprave goriške oblasti, ki je med prvimi poklicana, da zavzame svoje funkcijsko mesto v srcu dežele, na stiku Soške in Vipavske doline […] Nova Gorica je pricela funkcionirati. Prvi njeni življenjski koraki so to, šele njen zacetek imamo […] Koliko casa je preteklo od takrat, ko so v naši deželi zgra- dili zadnje novo mesto? Nova Gorica ne spada k najvecjim med njimi. Toda ima svoje poseb- no mesto, svoje docela specificno poslanstvo, najbolj samosvoj izraz. Nova Gorica je naš pro- test zoper krivicne in nenaravne meje…je pa obenem vec kot protest, Nova Gorica je naše kljubovanje, je izraz naše volje, da se ne ustra- šimo ovir « (Melik 1951: 249). Verjetno nikoli ne bomo povsem doumeli obcutja odgovornosti in hkratne vznesenosti, ki jo je obcutil Edvard Ravnikar, ko je bil za- prošen, naj izriše novo mesto. Tedanja oblast, ki ga je z nedvomno prepoznanimi referenca- mi in kompetentnostjo povabila v » dolgo pri- cakovan trenutek, ko je bil naš duh najbolj bo- gat, ko smo si lahko želeli, da bi to novo mesto v svoji rasti ne ostalo življenjsko in kulturno osamljeno, in ko smo še videli njegovo poslan- stvo v zavestnem deležu pri zgodovinskem in civilizacijskem procesu te, za nas tako zanimive regije « (Ravnikar 1984: 43–44), ga je kmalu tu- di izlocila iz »velike naloge ob meji«. Leto 2023 je proglašeno za Ravnikarjevo leto in kot Novogoricanka lahko recem, da živim v mestu, ki ga je zasnoval prof. Edvard Ravnikar. Morda se sam s tem ne bi strinjal in bi mu bilo ljubše, ce bi dejali, da gre za »koncept neuresnicenega mesta«, ceprav je vsaj tisti delno realizirani del 12 pokazal smer 12 Med letom 1946 in pomladjo 1950, ko so potekale prve urbanisticne zamisli Nove Gorice do oddaje ur- banisticnega nacrta za Novo Gorico, je bilo delno uresniceno: magistrala, šest stanovanjskih blokov, vsem nadaljnjim arhitekturam Nove Gorice. Ali kot je dejal arhitekt Tomaž Vuga: » Ravni- kar je mestu prispeval najbolj žlahtno plast, prvo, ki je pustila najgloblje sledi, podlago za vse naslednje. Tudi zato so njegove poteze ta- ko pomembne, izstopajoce, odlocujoce, uso- dne, da jih vsi naslednji avtorji niso mogli (tu- di ce bi hoteli) v celoti izbrisati, spremeniti, zanikati« (Spletni vir 2). Prav ta prvotni kon- cept je morda trajna in nesporna vrednota, odsev Le Corbusierove urbane filozofije, principa cestnega križa z razdelitvijo me- stnih con, njegova prakticna uporabnost in družbena koristnost z veliko vegetacije, ta- ko znacilne za Primorsko. Zakljucimo pa lah- ko tudi z Mackovim optimizmom: » [Ž]elim, da bi še v bodoce šli pogumno naprej v gradnji Nove Gorice! « (PANG 104, Macek, 9. 9. 1978). VIRI IN LITERATURA Arhivski viri: PANG – Pokrajinski arhiv v Novi Gorici PANG, 104, Skupšcina obcine Nova Gorica. Priloga k zapisniku seje 9. 9. 1978. Ivan Matija Macek: Govor na slavnostni seji obcinske skupšcine Nova Gorica. Literatura: Di Battista, A. 2017: Nova odkritja pri Raziskova- nju Ravnikarjeve Nove Gorice. V: B. Marušic (ur.), Na- rodu Gorico novo bomo dali v dar . Nova Gorica: Ob- mocno združenje Zveze borcev za vrednote naro- dnoosvobodilnega boja, 113–117. Ferenc, T. 1990: Ko bo spregovoril Matija iz Ozne: najrelevantnejše gradivo o domobrancih je uniceno. V: Vecer , 46, 28. XI. 1990, št. 278, 30. Ferenc, T. 1991: Vem vec, kot mislijo Macek in njegovi!: pogovor z zgodovinarjem prof. dr. Tonetom Ferencem. V: 7D, 20, 25. IX. 1991, št. 38, 10–13. Ivanšek, F. in M. 1995: Življenjepis Edvarda Rav- nikarja. V: Hommage ŕ Edvard Ravnikar . Kuzmin, D. 2007: Il progettista di Nova Gorica. Intervista a Edvard Ravnikar. V: Isonzo=Soca , Druga Gorica=L’altra Gorizia , št. 70/71, 15. Macek Matija, I. 1981: Spomini . Zagreb: Globus. Marušic, B. 2020: O Novi Gorici in okolišcinah njenega nastanka. V: Izvestje Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici, št. 17, 3–14. Mavric, T. 2017: Zgodovinski pregled razvoja ur- banisticnih ustanov in zakonodaje v Sloveniji med le- toma 1945 in 1990. V: Urbani izziv , strokovna izdaja 131–142. Melik, A. 1951: Nova Gorica. V: Naša velika dela . Ljubljana: Slovenski knjižni zavod, 247–249. Ravnikar, E. 1984: Nova Gorica po 35 letih. V: AB , št. 68/69, 43–46. Ravnikar, E. 1950: Arhitekturi dajmo boljše po- goje. V: Ljudska pravica XI, št. 258, 4. Urbancic, V. 2023: Arhitekt moderne slovenske družbe in države. V: Delo, 27. 10. 2023 Vuga, B. 1993: Edvard Ravnikar: »Mogoce ste za to premladi …«, intervju z B. Vuga. V: Razgledi, št. 17, 17. 9. 1993, 4–13. Ponatis: F. in M. Ivanšek, Hommage ŕ Edvard Ravnikar, Ljubljana: samozal., 412–434. Svetina, A. 2005: Ivan Macek – Matija. V: Tabor, št. 4–6, 54–75. Ukmar, D. 1993: Zacetek gradnje Nove Gorice. V: Kronika, št. 2, 18–37. Žerdin, A. 2010: Intervju, ki je trajal pet let. V: Dnevnik, Objektiv: 13. marec 2010. https://www. dnevnik.si/1042344491 Spletni viri: Spletni vir 1: Ravnikar, Edo: O Edvardu Ravnikar- ju, pogovor z Matevžem Grando, 20. 3. 2023. V: Out- sider , marec 2023. https://outsider.si/edo-ravnikar-o- edvardu-ravnikarju/. Spletni vir 2: Vuga, T. 2023: Edvard Ravnikar in No- va Gorica. V: Outsider, september 2023. Https://outsi- der.si/tomaz-vuga-edvard-ravnikar-in-nova-gorica/. Filmografija: Muratovic, A. 2003: Iskanje popolnega mesta. Portret Edvarda Ravnikarja. Ljubljana: TV Slovenija. Ustni viri: Vinko Torkar, osebna korespondenca, 25. 10. 2023. Tomaž Vuga, osebna korespondenca, 26. 10. 2023. Jože Šušmelj, osebna korespondenca, 29. 10. 2023. zgradba skupšcine, štirje bloki ob Kornu, delno dana- šnja Delpinova ulica, del Gregorciceve ulice in Kaju- hova ulica. Republiška komisija je vztrajala, da se mora magistrala obzidati z vecjimi objekti, npr. ka- varno, hotelom, restavracijo, kar se je kasneje realizi- ralo na Delpinovi ulici v manjših proporcih, kjer je spontano nastal nekakšen center mesta (prim. Uk- mar 1993). Mirko Licen in rubrika [goriški] Prepih v casopisu Nova Gorica med letoma 1947 in 1953 URBAN MAKORIC | univ. dipl. zgodovinar urban.makoric@gmail.com Izvlecek: Namen clanka je predstaviti življenje in delo fotoreporterja, urednika, kulturnega delavca, izseljenca, etnografa in pisatelja humoristicnih dovtipov Mirka Licna – Prepiha na podlagi njegovega arhivskega fonda in rubrike Goriški prepih , ki je izhajala v casopisu Nova Gorica , predniku Primorskih novic , med letoma 1947 in 1953. Kljucne besede: Nova Gorica, zgodovina, casopisje, biografija, Mirko Licen. Mirko Licen e la rubrica Prepih [goriziano] del giornale Nova Gorica tra il 1947 e il 1953 Riassunto: Lo scopo dell’articolo č quello di presentare la vita e l’opera di Marko Licen, chiamato Prepih. Fu fotoreporter, editore, operatore culturale, emigrato, etnografo e anche scrittore di brani umoristici. Il contributo č basato su materiale d’archivio e sulla rubrica Goriški Prepih , pubblicata sul giornale Nova Gorica (1947–1953), predecessore del giornale Primorske novice . Parole chiave: Nova Gorica, storia, giornali, biografia, Mirko Licen. Uvod Od ustanovitve Nove Gorice je minilo 76 let, in ker je mesto prejelo naziv Evropske prestolnice kulture 1 za leto 2025, se bom v tem clanku posvetil njeni zgodovini s kultur- no-biografske perspektive. Kot študijska pri- mera sem izbral Mirka Licna in rubriko Gori- ški prepih v casopisu Nova Gorica , 2 ki je izha- jal pod omenjenim imenom do leta 1953, in sicer prvotno v Solkanu in Postojni kot štiri- najstdnevnik (Spletni vir 8). Kasneje so ga nadomestile Primorske novice ( Nova Gorica , 26. 12. 1952). V pregledu casopisa sem se osredotocil na njegovo humoristicno opre- delitev težav zgodnjega obdobja Nove Gori- ce in takratnega politicnega sistema v Gori- škem prepihu . Kot rubrika je zacel izhajati 10. decembra 1948 ( Nova Gorica , 10. 12. 1948). Ta del casopisa je bil krajše oblike in je v veci- ni primerov zasedal le kakšno cetrtino stra- ni. Vzdevek Prepih je Mirko Licen dobil zara- di urejanja istoimenske rubrike Goriški p r e- pih 3 oz. Prepih . V Novi Gorici se je z njim prvic podpisal 31. oktobra 1952 ( Nova Gorica , 31. 10. 1950). Po zacetku objavljanja je ta razpre- 2 Originale hrani Casopisna zbirka Goriške knjižnice Franceta Bevka. 1 Skupaj z Gorico. 3 Dalje samo Prepih . delek v casopisu prisoten skozi vse leto 1948, vendar odsoten v veliki vecini številk letnika III (1949) in VI (1952); razlogov za po- manjkanje objav za leto 1949 ne najdem. Ru- brika Prepih se je v tiskanem mediju objavlja- la vse do leta 1952, ko je casopis spremenil ime. Najdemo jo tudi v kasnejših Primorskih novicah , ki jih za potrebe clanka nisem obravnaval, saj so od samih zametkov Nove Gorice prevec kronološko oddaljene. Življenje in delo Mirka Licna Mirko Licen se je rodil 8. aprila 1907 v Oseku. Bil je otrok revne kmecke družine in imel je osem sorojencev, od katerih sta dva izgubila življenje že v rani mladosti. Starša sta bila dninarja; pri delu so jima pomagali vsi, ko so bili za kmecka opravila dovolj stari. Licen se je v svojem avtobiografskem clanku potožil nad bornostjo svojega otroštva. Po- sebej je izpostavil pomanjkanje kvalitetnih oblacil in lakoto; slednja je bila edina stvar na vsakdanjem meniju. Kar mu je bilo na vo- ljo, so bili cikorija, jecmen, mocnik in kislo mleko ter pogaca, ki je bila pecena pod pe- pelom. Kruh je bil redkost. Danes vsakdanje potrebšcine, kot so jajca ali pišcancje meso, so romali v prodajo. Na leto so vzredili pra- šicka, ki je tehtal do 70 kg. Ta je moral zado- stovati za celotno devetclansko družino za celo leto. To bi na clana Licnovega gospo- dinjstva zneslo 7,7 kg mesa na leto. 4 Od pe- tega leta je moral skupaj z brati spati na seni- ku, ker v njihovi hiši ni bilo dovolj prostora za celotno družino (Licen 1973: 212–213). Leta 1916 se je moral skupaj z družino za- radi prve svetovne vojne odpraviti v begun- stvo. Namestili so jih v Mirni Peci, kjer jih lo- kalno prebivalstvo ni prijazno sprejelo. Oz- merjali so jih z žaljivko »vlahi«. V tem casu ga je zopet doletela lakota in celotna družina se je morala »postiti«. Med begunstvom 4 Glede na podatke Agencije Republike Slovenije za leto 2018 povprecni Slovenec letno zaužije 92,6 kg mesa (Spletni vir 6). šolanja ni nadaljeval. Leta 1916 se je zaposlil kot pomocnik trgovca z lesom. Osnovno šo- lo je dokoncal šele leta 1920, trgovsko šolo pa leta 1921. S koncem prve svetovne vojne se je vrnil na domacijo, od katere pa zaradi vojnega unicenja ni ostalo veliko. Skupaj z družino se je lotil obnove hiše. Kot pomoc- nik lesnega trgovca je delal do leta 1924, na- to pa se je preselil v Ljubljano in tam nadalje- val kot vajenec pri zidarskem mojstru na Rimski cesti 17. Iz Ljubljane se je moral vrniti, ker je bil premlad, da bi sprejel jugoslovan- sko državljanstvo, kot imetnik italijanskega pa tam ni mogel ostati. Matere ni hotel za- prositi, da bi ga sprejela v njegovem imenu, saj bi jo fašisticni režim zacel preganjati (Li- cen 1973: 213). Novembra 1925 se je skupaj s še petimi Slovenci odpravil v Argentino. Vkrcal se je na ladjo Atlanta, ki ga je iz Trsta odpeljala v Bu- enos Aires. Živel je v majhnem stanovanju, ki Mirko Licen – Prepih v “vlogi” Abrahama (vir: Kulturno in turisticno društvo Osek). je obsegalo le 4 × 3 m; kuhinjo je delil s sose- di. Januarja 1926 se je vpisal v delavsko kul- turno društvo Ljudski oder in se pridružil pevskemu ter tamburaškemu zboru. Pri dru- štvu je sodeloval tudi kot clan razlicnih od- borov. Postal je clan Rdece mednarodne po- moci in clan slovenskega odbora Protifaši- sticne zveze (PZ). Kasneje se je pridružil tudi Komunisticni partiji Argentine (KPA) in ostal njen clan do leta 1930. V tem casu je sicer ve- cinoma opravljal delo za Ljudski oder (LO). Ta je bil januarja 1931 razpušcen in Licen je is- tega leta tudi prvic romal v zapor (Licen 1973: 214–215). V svojem casu v Argentini je skozi tride- seta leta sodeloval pri razlicnih slovenskih in delavskih organizacijah. Poleg LO, KPA in PZ je pomagal pri delovanju Slovenske prosve- te, Edinosti ter DKD Iskre. Leta 1935 se je za- poslil kot gradbeni delovodja pri senatorju pokrajine Buenos Aires Garcia, ker je tako dobil zašcito pred policijo. Senator je bil na- mrec clan takratne vladajoce klike pod voja- ško vlado Augustina Pedra Justa (Spletni vir 7). Leta 1936 se je prijavil kot prostovoljec za Španijo, vendar za njegovo pot ni bilo denar- ja. Kasneje se je zaposlil pri podjetju Tung- steno Argentino in gradil stanovanja za ru- darje. Organiziral je stavke med delavci zara- di zamujenih izplacil in nizkega življenjskega standarda zaposlenih (Licen 1973: 215). Junija 1946 se je vrnil v svojo rodno vas Osek, kjer je sodeloval pri prosvetnem dru- štvu, pevskem zboru in dramskem krožku. Teden dni po vrnitvi, v zacetku junija t. l., se je prijavil za delovanje pri Krajevnem ljud- skem odboru (KLO) v Oseku in se zaposlil kot glavni delovodja. Skupaj s sodelavci je ustanovil zadrugo v Šempasu. V letu 1947 je bil premešcen na KLO Gorica, kjer je deloval kot funkcionar. Šest let kasneje je bil preme- šcen v uredništvo casopisa Primorske novi- ce . Svojo uredniško službo je opravljal celo desetletje, do svoje upokojitve leta 1963. Po drugi svetovni vojni je deloval pri Slovenski izseljenski matici (SIM) in bil clan njenega glavnega odbora do leta 1969. Kasneje je postal njen castni clan. Soustanovil je podru- žnico SIM v Novi Gorici, pri kateri je tudi taj- nikoval (Licen 1973: 215–216). Kot osnova za raziskovanje biografije Mirka Licna – Prepiha mi je služil njegov av- tobiografski clanek v Slovenskem [ Izseljen- skem ] koledarju za leto 1973. Naslovljen je Moji spomini na Argentino , opisuje pa obdo- bje od njegovega otroštva vse do vrnitve v domace kraje in povojno Jugoslavijo. Njego- vemu življenju so se v preteklosti posvetili tudi krajani in Turisticno-kulturno društvo Osek-Vitovlje, ki na spletu nudijo oris njego- vega delovanja in življenja. 5 V letu 2007 sta mu bili posveceni dve razstavi. Prva je še da- nes v Galeriji Ucilna kot del stalne razstave; pobudnik ob Licnovi stoti obletnici je bil De- an Bovcon. Druga se je odvila v obcinski avli Mestne obcine Nova Gorica (MONG). Bila je del razstave, posvecene šestdesetletnici Pri- morskih novic . Razstavljene so bile nekatere izmed Licnovih fotografij, ki jih je uredil sli- kar Franc Golob, hrani pa jih Goriški muzej. 6 Leta 2023 so ob petdeseti obletnici njegove smrti odprli razstavo v Domu krajanov Osek. Obiskovalci so si lahko ogledali številne iz- med njegovih fotografij, ki jih je posnel v svoji dolgi karieri fotoreporterja (Spletni vir 3) in ki zaobjemajo vse od lokalnih zabav in Goricanov do infrastrukture ter gradnje No- ve Gorice. Tudi same Primorske novice , pri katerih je Licen deloval kot fotoreporter, urednik in dopisnik, so mu posvetile dva fizicna zapisa. Prvi je bil objavljen leta 1967 ob Licnovem šestdesetem jubileju, v katerem so se pose- bej posvetili njegovim vzgibom za pisanje dovtipov in opisu njegovega vedrega ter še- gavega odnosa do življenja ( Primorske 5 Krajevna skupnost Osek-Vitovlje (Spletni vir 1) in Kul- turno-turisticno društvo Osek (Spletni vir 2). 6 Prav tam. novice , 8. 4. 1967). Drugi clanek je bil obja- vljen ob njegovi smrti leta 1973 in je bil obli- kovno stiliziran kot nekrolog ( Primorske no- vice , 11. 5. 1973). Primere clankov o Licnu naj- demo tudi na spletni strani Primorskih novic , kjer so predvsem besedila o njegovi profesi- onalni poti in obeleženih dogodkih (Spletni vir 4). Ob njegovi smrti 4. aprila 1973 v Šem- petru (Spletni vir 5) 7 mu je krajši zapis posve- tilo tudi Delo ( Delo , 4. 5. 1973). Z letom 1983 je Mirko Licen dobil tudi svoj odstavek v Pri- morskem slovenskem biografskem leksikonu . Posvetil mu ga je zgodovinar dr. Branko Ma- rušic (prav tam), ki je osebnost Mirka Licna tudi prvi historiografsko zabeležil, ceprav je bil med prebivalci Goriške in v zahodnoslo- venskem casopisju kot pomembna oseb- nost znan že prej. Podatke o delu Mirka Licna najdemo tudi v njegovem fondu, ki ga hrani Pokrajinski ar- hiv v Novi Gorici. Arhivska zbirka nosi števil- ko 1087 in vsebuje predvsem tipkopise. V škatli, ki obsega eno tehnicno enoto, so po- leg njih tudi filmski posnetki na celuloznih trakovih. Po mnenju dr. Tanje Martelanc, di- rektorice Pokrajinskega arhiva Nova Gorica, naj bi v tem primeru šlo za še ne razvite fil- me. Ker je tehnologija celuloznih filmov za- radi uporabe srebrnih soli (halidov) obcutlji- va na svetlobo, mi med raziskavo posnetki niso bili na voljo. Veliko zbirko Licnovih foto- grafij hrani tudi Goriški muzej. Poleg filmskih trakov v tehnicni enoti naj- demo tudi rokopise v maloštevilnih pismih in vec beležkah. Licen je poleg pisalnega stroja za svoje zapiske in notice primarno uporabljal grafitni svincnik. Ker je ta na veci- ni strani že zbledel, ali pa so vtisi slabo vidni, je njegova pisava skorajda neberljiva. Da se sicer razbrati nekatere drobce, posamezne povedi, stavke in besede, ki pa mi pri pisanju tega besedila niso bili v pomoc. Beležke so obsežne in skupaj obsegajo približno sto strani formata A5, ki bodo v primeru nadalj- nje deterioracije izgubljene. Tipkopisi, ki obsegajo najvecji del fonda, se dotikajo tematik, kot so sadjarstvo, osmr- tnice, sodniški postopki na takratnem Gori- škem, humoristicni dovtipi, zbadljivke, la- stne prigode z lokalnih zabav, etnografski zapisi, tehnološki razvoj Goriške regije, lju- bezensko pismo Solkanke Slavice, na katero odgovora nisem našel, pa tudi lokalno go- spodarstvo, delovanje Slovenske izseljenske Matice, opisi življenja slovenskih izseljencev v Argentini, dopisi službene in osebne nara- ve. Na dopisu P. Logarju z dne 13. aprila 1955 se je podpisal z vzdevkom Prepih. 8 Rubrika Prepih Povojno obdobje na zahodu Ljudske Re- publike Slovenije prebivalcem Goriške ni pri- zanašalo s težavnim življenjem. Novogra- dnje, povojna obnova in strpno sledenje ide- ološkim smernicam tedanjega nacionalnega razvoja so pripomogle, da se je v takratnem casopisu Nova Gorica pojavila rubrika Goriški prepih . S pomocjo humorja, »vicev«, šal in komicno-jeznih dopisov so »pisateljsko na- darjeni« prebivalci Goriške našli nacin, da se nad novo državno ureditvijo tudi pritožijo. Morda se bo bralcu kot meni samemu poro- dilo vprašanje o cenzuri teh kritik, ceprav so po svoji naravi zgolj šaljive. Ceprav so v ne- katerih zapisih »krive« osebe omenjene poi- mensko, sem pri prebiranju na ducate rubrik opazil, da se to ni nikoli zgodilo v primeru ta- kratne politicne smetane. Poimensko so omenjene natakarice, železnicarji, kmetje, vozniki 9 in drugi, torej ljudje, ki so predsta- vljali nižjo socialno plast. V državi politicno korektnega »palca« se med ljudmi lahko po- javi tudi avtocenzura; za prihodnje razisko- 7 Citirano po Primorskem slovenskem biografskem le- ksikonu , 9. snopic, Križnic–Martelanc, 1983, 287. 8 PANG, 1087, Mirko Licen , Tehnicna enota 1. 9 Narecno v casopisu »šoferji«, izvor nem. »der Chau- ffer«. valce bi bilo zanimivo opraviti študijo na podlagi ustne zgodovine z novinarji in ure- dniki medijev med totalitarizmom na Gori- škem po drugi svetovni vojni. Da bi se ljudje lahko zbali takratne cenzure, so se zavedali tudi v uredništvu casopisa in bolj bojecim ponudili nakup lasulj ( Nova Gorica , 7. 1. 1948). Med humornimi zapisi najdemo doloce- ne vzorce, ki se ponavljajo skozi vecino šestletnega obstoja Nove Gorice . Gre pred- vsem za kritike menz, voznikov avtobusov, kmetov, gradnje zadružnih domov in po- dobnih dogodkov, ki pricajo o težavah ljudi povojnega obdobja. Centralno planski sis- tem socializma je bil kritiziran npr. v Prepihu z dne 10. decembra 1948, ko se je dopisnik pritožil, da nihce noce prevzeti dela nataka- rice iz Solkana, ker to ni v njihovem »refera- tu« 10 ( Nova Gorica , 10. 12. 1948). Dalje najdemo zapis iz 17. decembra t.l., ki prica o »ucinkoviti« porabi sredstev med novo cen- tralno delitvijo surovin. V restavraciji v Solka- nu naj bi namrec prej skuhali 48 obrokov, zdaj pa jih v istem loncu lahko naredijo kar 69 ( Nova Gorica , 17.12.1948). Zgodba, ki prav tako prica o ucinkovitosti takratne cen- tralno planske delitve dela, prihaja iz Št. Vi- da, kjer uprava za gradnjo zadružnega doma vabi ljudi na ogled temeljev stavbe, preden jih bo s prihodom zime zasula narava, za kar pa oni ne bodo odgovarjali ( Nova Gorica , 17. 12. 1948). Porocila, ki jih je rubrika Prepih t.l. dobila iz Kojskega, Oseka in Crnic, porocajo, da so se na gradbišca zadružnih domov za- celi priseljevati polži ( Nova Gorica , 7. 1. 1948). Iz Crnic so takrat dobili tudi vesti, da krajani nadvse ljubijo sonce in se bojijo, da bo za- družni dom na vas vrgel prevec sence ( Nova Gorica , 18.2.1949) in pokvaril vzdušje, ce bo dokoncno zgrajen. V kontekstu gradnje No- ve Gorice najdemo dopis iz leta 1950, in sicer 10 Sleng beseda za pogodbo. Avtobusna postaja Nova Gorica konec 50. let (foto: Mirko Licen - Prepih). o pomanjkanju financnih sredstev za »fron- tovce«. Dopisnik se sprašuje, »kdo bo gradil Novo Gorico« ( Nova Gorica , 13. 4. 1950). Zba- dljivke so letele tudi na šoferje avtobusov, ki so se v odrocnejših krajih prvic pojavili po drugi svetovni vojni. Dopisnik rubrike se je leta 1950 pritožil nad voznikom, ceš da je av- tobus venomer poln, vendar se spredaj pri vozniku vedno najde prost sedež za njegove simpatije, drugi pa morajo med vožnjo stati ( Nova Gorica , 1. 12. 1950). Pred lepimi šoferji se niso uspele skriti niti štiri namešcenke ta- kratne gozdne »manipulacije«. 11 Vsak dan ob uradnih urah avtobusa so zapustile delovno mesto in tekle na avtobusno postajališce, kjer so z nasmehom pozdravile »svojega šo- ferja« Ladota ( Nova Gorica , 18. 1. 1951). Po marcu 1952 se narava rubrike Prepih nekoliko spremeni. Licen bralcem sporoca, naj še vedno vestno pošiljajo prispevke, ven- dar je pod njimi zdaj podpisan zgolj on. V prejšnjih izdajah casopisa so bili pod prispev- ki podpisani avtorji, seveda s kraticami, da se je njihova imena nekoliko prikrilo. Obcu- tno se spremeni tudi oblika poslanih dopi- sov. Pred letom 1952 je bil poglavitni žanr humor, zdaj pa se besedila pojavljajo v obliki pritožb. Med drugim je tudi opaziti, da se re- snost novih kritik (delno) prenese s posame- znikov na ustanove; v vecini primerov gre za državne ustanove, ki jim je prikljucena »stal- na« kritika [ne]delovanja zadružnih domov ( Nova Gorica , 7.3.1952). VIRI IN LITERATURA Arhivski viri PANG, 1087, Mirko Licen , t. e. 1. Casopisni viri: Nova Gorica, 10.12.1948. Nova Gorica , 17.12.1948. Nova Gorica , 7.1.1948. Nova Gorica , 13.4.1950. Nova Gorica , 1.12.1950. Nova Gorica , 18.1.1951. Nova Gorica , 7.3.1952. Nova Gorica , 31.10.1952. Nova Gorica , 26.12.1952. Primorske novice , 8.4.1967. Primorske novice , 11.5.1973. Delo , 4.5.1973. Literatura: Primorski slovenski biografski leksikon , 9. snopic, Križnic-Martelanc, 1983, 287. Licen, M. 1937: Moji spomini na Argentino. V: Slovenski izseljenski koledar , 212–216. Spletni viri: Spletni vir 1: http://www.osek-vitovlje.si/kraj-in- ljudje/znane-osebnosti/mirko-licen-prepih/ (dostop 11.9.2023). Spletni vir 2: http://drustvo-osek.org/joomla/ index.php/novice-in-dogodki-mainmenu-48-48/ kulturni-dogodki/68-mirko-lien-prepih (dostop 11.9.2023). Spletni vir 3: https://primorske.svet24.si/ primorska/goriska/spomin-na-ikonicnega-fotografa- mirka-licna-prepiha (dostop 11.9.2023). Spletni vir 4: https://primorske.svet24.si/plus/ 70-let-nove-gorice/le-pazi-se-prepiha (dostop 11.9.2023). Spletni vir 5: https://www.slovenska-biografija. si/oseba/sbi921790/ (dostop 11.9.2023). Spletni vir 6: https://kazalci.arso.gov.si/sl/ content/potrosnja-hrane-proteini-zivalskega-izvora (dostop 12.9.2023). Spletni vir 7: https://www.britannica.com/place/ Argentina/The-conservative-restoration-and-the- Concordancia-1930-43 (dostop 14.9.2023). Spletni vir 8: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/ bib/sikng/35365120#full, dostop 13.10.2023. Spletni vir 9: https://www.gov.si/zbirke/ projekti-in-programi/evropska-prestolnica-kulture- 2025/ (dostop 24. 9. 2023). 11 Zastarelo, slo. uprava. Nova Gorica – med disonantno dedišcino in brezmejnostjo ŠPELA LEDINEK LOZEJ | ZRC SAZU, Inštitut za slovensko narodopisje spela.ledinek@zrc-sazu.si Izvlecek: V prispevku so na podlagi etnografije, dokumentacije in teorije preucevanja dedišcine ter mejnosti orisane vrzeli konceptov »disonantna dedišcina« in »brezmejno(st)«. Kljucne besede: Nova Gorica, dedišcina, disonantna dedišcina, brezmejnost, Evropska prestolnica kulture. Nova Gorica – tra patrimonio culturale dissonante e assenza del confine Riassunto: Basandosi sull’etnografia, sulla documentazione e sulle teorie relate allo studio del patrimonio culturale e dei confini, l’articolo delinea alcune lacune relative ai concetti di “patrimonio dissonante” e “assenza del confine”. Parole chiave: Nova Gorica, patrimonio culturale, patrimonio culturale dissonante, assenza del confine; Capitale Europea della Cultura S kandidaturo in geslom Nove Gorice in Gorice za Evropsko prestolnico kulture »GO! Borderless« oziroma »Gremo! brezmejno« 1 ter s Projektom FARO Disonantna dedišcina v evropskih mestih 2 sta se na novogoriškem obzorju siceršnjemu sklicevanju na »dedišci- no« pridružila koncepta »disonantna dedi- šcina« in »brezmejno(st)«, prvi kot specific- na opredelitev dedišcine, drugi pa kot kraju in casu primeren slogan. V prispevku 3 bom skušala na podlagi etnografije, 4 dokumenta- 1 Vec o projektu in programu Evropske prestolnice kul- ture Nove Gorice in Gorice GO! 2025 prim. Spletni vir 3. 2 Celoten naslov projekta, kot je bil preveden v sloven- šcino, je: Projekt FARO – Disonantna dedišcina v evropskih mestih – participacija državljanov pri ustvarjanju evropskega narativa o spornih identite- tah . Vec o projektu v Novi Gorici prim. Spletni vir 1, splošno o projektu pa Spletni vir 2. 3 Prispevek je bil prvotno predstavljen na posvetu Mi- gracije in družbene dinamike ob zahodni meji po drugi svetovni vojni , ki so ga ZRC SAZU, Univerza na Pri- morskem in Univerza v Novi Gorici organizirali 24. maja 2023 v Novi Gorici ter je nastal v okviru projekta Migracije in družbene spremembe v primerjalni per- spektivi: primer zahodne Slovenije po drugi svetovni vojni (J5-2571) in Episkop mejnosti: Premislek o gori- ških preteklostih in prihodnostih ob evropski prestol- nici kulture, Nova Gorica 2025 (L7-4629), ki ju sofinan- cira ARIS. Zahvaljujem se vsem sogovorcem in sogo- vorkam ter sodelavcem in sodelavkam, s katerimi smo skupaj odkrivali novogoriška obzorja. Posebna zahvala Primožu Pipanu in Maji Topole za izdelavo Preglednice 1. 4 Gre za opazovanje procesov in praks dedišcinjenja ter razmejevanja v Novi Gorici in zaledju od leta 2019 (sporadicno pa že od leta 2003, ko sem se priselila v cije 5 in teorije preucevanja dedišcine, meja ter locnic orisati njune vrzeli. Dedišcina Besedi »dedišcina«, ki je v slovenšcini pr- votno pomenila »zapušcino«, so se v 20. sto- letju širile pomenske razsežnosti; sledec SSKJ, danes pomeni predvsem nekaj, »kar je prevzeto iz preteklosti« (Spletni vir 4). Ta- kšno preneseno pomensko rabo so v politic- nem, kulturnem, upravno-administrativnem in tudi strokovnem diskurzu utrjevale držav- ne ter mednarodne organizacije, še posebej Unesco s Konvencijo o varovanju svetovne in naravne kulturne dedišcine iz leta 1972 in s Konvencijo o varovanju nesnovne kulturne dedišcine iz leta 2003, s katerima je bil vzpo- stavljen mednarodni naravovarstveno-kon- servatorski režim, v okviru katerega je kon- cept »dedišcina« nadomestil »kulturne do- brine«, »spomenike«, »spomeniška obmo- cja«, kasneje pa še nesnovne prvine, kot so znanja in vešcine, tradicije, ustno izrocilo in folklora. Na Slovenskem se dedišcina v dr- žavni upravi rabi od leta 1981, 6 pred tem smo imeli le spomenike in dele zavarovane nara- ve. Zaradi nacionalizacije in globalizacije (in iz tega izvirajoce želje po reteritorializaciji), obce modernizacije življenja (in spremljajo- ce nostalgije za preteklimi, predmodernimi casi in retradicionalizacije), migracij in dru- gih transnacionalnih tokov ter rasti potro- šnje in turisticne industrije se je sklicevanje na dedišcino – v pomenu »vrednih, po- membnih in ogroženih prvin iz preteklosti« – utrdilo tudi v širši javnosti. Kot predmet preucevanja pa so »dedišcino« posvojile raz- licne discipline: od muzeologije in konserva- torstva ter drugih tehnicnih ter naravoslov- nih disciplin, povezanih z varovanjem, ohra- njanjem, restavriranjem in promocijo dedi- šcine; družboslovja, ki evidentira njene po- tenciale za ekonomijo in družbeni inženi- ring; pa do humanisticnih disciplin, poveza- nih s preucevanjem snovnih in nesnovnih pr- vin kulture in njenih ustvarjalcev. Vzporedno z uveljavljanjem in utrjevanjem koncepta v javnem ter strokovnih diskurzih pa lahko že od osemdesetih let 20. stoletja spremljamo tudi kriticnejše premisleke koncepta, ki so presegli esencialisticno razumevanje in po katerih dedišcina ni neka stvar ali praksa, ki jo moramo »odkriti«, marvec gre za procese ovrednotenja reprezentacij, praks, naracij in dogodkov. Takšno razumevanje seveda ne zmanjšuje pomena dedišcine za skupnosti na razlicnih ravneh, s to razliko, da so za pre- ucevalce mnogo bolj kot same stavbe, cer- kve, muzejski artefakti, pesmi, šege, obrtni- ške vešcine in habitati zanimiva naslednja vprašanja: • zakaj in v kakšnih okolišcinah je nekaj prepoznano kot dedišcina; • kdo so tisti, ki odlocajo o tem, in kako to argumentirajo (seveda navadno v povezavi s strokovnjaki razlicnih disciplin); • kakšne so posledice prepoznavanja dedišcine na lokalni, nacionalni in v novogoriškem primeru tudi cezmejni ravni – od ekonomskih do okoljskih ucinkov v lokalni skupnosti, grajenja razlicnih nacionalnih identitet, vplivov na turisticne tokove ter (cezmejna) sodelovanja; • kdo so skupnosti, na katere se – sledec novejši zakonodaji 7 – prenaša novogoriško zaledje) ter polstrukturirane intervjuje s predstavniki dedišcinskih ustanov, graditelji mesta, potomci t. i. staroselcev (tj. tistih, ki so živeli na ob- mocju pred letom 1947) ter prišleki iz razlicnih krajev in casov. 5 Poleg siceršnje literature in virov, navedene na kon- cu prispevka, mi je bila v veliko pomoc neobjavljena doktorska disertacija Katje Jerman Dve Gorici – eno mesto? (2008) ter avtoricina zbrana dokumentacija in siva literatura, ki jo hranimo na Raziskovalni postaji ZRC SAZU v Novi Gorici. 6 Prim. Zakon o naravni in kulturni dedišcini iz leta 1981 (Spletni vir 5). 7 Npr. Unescovi Konvenciji o varovanju nesnovne odgovornost identificiranja in ohranjanja dedišcine, in kdo so njihovi zastopniki v javnem diskurzu; kako se vzpostavljajo in kako sooblikujejo konsenz glede dedišcine; • na kakšen nacin so glasovi skupnosti prepoznani in vkljuceni v pooblašcene administrativno-upravne dedišcinske strukture, kot so registri, muzeji, javni spomeniki in dogodki, oziroma izkljuceni iz njih. Novogoriška dedišcinska krajina In kdo so kljucni akterji v novogoriški dedi- šcinski krajini? 8 Med pooblašcenimi dedi- šcinskimi ustanovami ima zagotovo osre- dnjo vlogo novogoriška obmocna enota Za- voda za varstvo kulturne dedišcine Sloveni- je, katerega ustanoviteljica in financer je dr- žava. Na celotnem obmocju Mestne obcine Nova Gorica je imel Zavod konec leta 2022 evidentiranih 337 enot nepremicne kulturne dedišcine, od tega 40 na obmocju mesta No- va Gorica, pri cemer gre v vec kot šestdese- tih odstotkih za memorialno dedišcino, se pravi razlicne spomenike (prim. Pregledni- ca1 ). Skrbnik novogoriške premicne kultur- ne dedišcine je Goriški muzej, cigar ustanovi- teljica je Mestna obcina Nova Gorica in ki opravlja javno službo v skladu z vladno ured- bo. 9 Od desetih muzejskih zbirk sta v mestu zbirka Kolodvor na železniški postaji in zbir- ka o tihotapstvu na Pristavi. 10 Za evidentira- nje nesnovne kulturne dedišcine ni poobla- šcene ustanove, ker je njeno vrednotenje, sledec že omenjeni konvenciji o nesnovni kulturni dedišcini, prepušceno skupnostim, v praksi pa vloge Koordinatorju Registra ne- snovne kulturne dedišcine oddajajo razlicni strokovnjaki. Na obmocju Nove Gorice ni v Registru evidentirane (še) nobene enote, 11 so pa tovrstna prizadevanja, kot je razbrati iz programa za kulturo, 12 razpršena, prepu- kulturne dedišcine (2003), ki je kot kljucne akterje pri identificiranju dedišcine izpostavila skupnosti, oziro- ma Okvirni konvenciji Sveta Evrope o vrednosti kultur- ne dedišcine za družbo (2006), t. i. Faro konvenciji, ki je uvedla »dedišcinske skupnosti«. 8 V prispevku se osredinjam na samo mesto in ne na obmocje Mestne obcine Nova Gorica. 9 Sedež upravne stavbe je sicer v bližnjem Solkanu, osrednji razstavni prostori pa na kromberškem gra- du. 10 Podrobneje prim. Spletni vir 7. 11 Prim. Register nesnovne kulturne dedišcine, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo (Spletni vir 8 in 9). 12 V Lokalnem programu za kulturo Mestne obcine Nova Gorica 2019–2023 so navedene naslednje dolgorocne usmeritve: nadaljevanje in krepitev strokovnih razi- skav na podrocju nesnovne dedišcine preko arhi- vskega raziskovalnega dela, evidentiranja rokopisne- ga in drugega gradiva, etnološkega in lingvisticnega raziskovanja ter sodelovanja z zbiratelji; utrditev pro- mocije Goriške kot literarne krajine; ohranjanje Preglednica 1: Tipi kulturne dedišcine v mestu Nova Gorica (december 2022). Vir podatkov: Register nepremicne kulturne dedišcine (Spletni vir 6). Obdelava podatkov: Maja Topole, ZRC SAZU. šcena najrazlicnejšim akterjem, ustanovam, društvom in posameznikom. 13 Projekt Disonantna dedišcina v evropskih mestih Mestna obcina Nova Gorica je leta 2020 pristopila k evropskemu projektu FARO – Di- sonantna dedišcina v evropskih mestih . Osre- dnji cilj projekta je bila »participacija drža- vljanov pri ustvarjanju narativa o disonantni dedišcini« (Spletni vir 1). Projekt je vodila ustanova ATRIUM – Architecture of Totalit- arian Regimes of the XXth Century in Urban Management [Arhitektura totalitarnih reži- mov dvajsetega stoletja v upravljanju mest] iz Forlija (Italija), ki upravlja istoimensko evropsko kulturno pot pri Svetu Evrope, po- sveceno arhitekturi totalitarnih režimov. Ustanova in pot sta bili glavni rezultat istoi- menskega projekta, financiranega iz Evrop- skega sklada za regionalni razvoj (Spletni vir 2); za potrebe nadaljnjega financiranja la- stne dejavnosti so sledili še številni drugi projekti, mdr. tudi Projekt FARO, ki se mu je pridružila novogoriška obcina. 14 Opredelitev »disonantne dedišcine« v projektnih doku- mentih je bila zelo široka in neoprijemljiva, izmenljiva z ustreznicami, kot so »težka«, »nelagodna«, »temacna« ali »sporna« dedi- šcina, po drugi strani pa – glede na nosilca projekta – osredotocena predvsem na iska- nje urbanih struktur in arhitekture nedemo- kraticnih režimov. 15 Sodelovanje Nove Gori- ce pri projektu je bilo v zakljucnem porocilu obrazloženo na podlagi, da je pravzaprav že sam nastanek mesta nasledek nedemokra- ticnih režimov fašizma, nacizma, komuniz- ma in jugoslovanskega socializma; 16 kot ele- menti novogoriške »disonantne zgodovine /be« pa so bili izpostavljeni leta 1947 zacrta- na meja, geografit TITO in obcasna osvetli- tev pobocja Sabotina v barvah italijanske trobojnice ter posamicni elementi obcinske stavbe iz leta 1952. 17 Porocilo se zakljuci, da Novogoricani povojnega mesta pravzaprav ne obcutijo kot disonantne dedišcine, in iz- postavlja obete, ki jih prinaša Evropska 15 »Dissonant heritage refers to the difficulties and op- portunities of dealing with material and immaterial heritage relating to regimes or moments on conflicts in the past which are controversial in the present. This heritage can include, for examples, urban struc- tures and architecture built during non-democratic regimes. A variety of other related terms can be used such as ‘difficult’ heritage, ‘uncomfortable’ heritage, ‘dark’ heritage or ‘contentious’ heritage. Dissonance in heritage can relate to a wide range of examples, depending on the reception of material heritage at different points of time. Dealing with dissonant her- itage, however, can be a fruitful moment to consider differences in meaning of material heritage over time and allow for a peaceful dialogue over common values and meanings« (Spletni vir 13). tradicionalnih poklicev in obrti; raziskovanje in ohra- njanje dedišcine izseljenstva; kontinuirano zbiranje gradiva; razmislek o oblikah zašcite elementov ne- snovne dedišcine in njihov vpis v register (bohinjska proga, grb vrtnice …); aktivnosti pri prepoznavanju in vrednotenju zasebnih zbirk (Spletni vir 10). 16 »Nova Gorica does not have clearly defined single units of dissonant heritage or dissonant buildings as described in the definition above. However, the whole story of Nova Gorica creation is linked to the period after the 2nd World War and historical events from the beginning of the 20th century to post 2nd World War times in our part of Europe, which have been caused or influenced by non-democratic re- gimes such as fascism, Nazism, communism and Yugoslav socialism at the end« (Spletni vir 13). 17 »There are some elements that can be pointed out as symbols of Nova Gorica dissonant (hi)story, such as the whole border with Italy set in 1947, the Tito sign and the Italian “tricolore” lights sign on Sabotin mountain or some elements of the Municipality palace from 1952« (Spletni vir 13). 14 Pri projektu so poleg predstavnikov obcine sodelovali tudi Jasna Fakin Bajec in Petra Kolenc (Raziskovalna postaja ZRC SAZU) in Blaž Kosovel. 13 Poleg že omenjenega Zavoda za varstvo kulturne de- dišcine in Goriškega muzeja so to še Goriška knjižnica Franceta Bevka, Kulturni dom Nova Gorica, novogo- riška obmocna enota Javnega sklada Republike Slo- venije za kulturne dejavnosti ter številni drugi zavodi, društva in organizacije v javnem interesu (npr. Dru- štvo humanistov Goriške, Kinokašca, Magistrala, Ki- noatelje, Galerija GONG, Aktiv mestnih žena v okviru TD Nova Gorica, Makedonsko kulturno društvo Ohridski biseri Nova Gorica, Srbsko kulturno društvo Sloga Nova Gorica), kot tudi nekatere izobraževalne in raziskovalne ustanove ter zainteresirani posame- zniki. prestolnica kulture. 18 O nelagodju in sporno- sti pri opredeljevanju Nove Gorice kot mesta totalitarnega režima, ki je narekovalo tudi nevkljucitev Nove Gorice na kulturno pot, je v Izvestjih pisala že Jasna Fakin Bajec (2016); v nadaljevanju se bom pomudila pri »diso- nantni dedišcini«. Disonantno dedišcino sta pred cetrt sto- letja za potrebe upravljanja kot prva oprede- lila John Tunbridge in Gregory Ashworth v monografiji Dissonant Heritage: The Manage- ment of the Past as a Resource in Conflict [Di- sonantna dedišcina: Upravljanje preteklosti kot vir v konfliktih] (1996); uvodoma sta za- pisala, da je pravzaprav sleherna dedišcina – vsaj potencialno – disonantna: dedišcina je namrec – kljub Unescovim naporom po iz- postavljanju » izredne univerzalne vrednosti« – vedno nekogaršnja in je zato socasno po- vezovalna za nekatere ter izkljucujoca za druge. 19 Goriški oziroma solkanski radic (nar. sukenski regut ) je pac »naš«, tako kot je za tiste, ki živijo na drugi strani z mejo razde- ljenih polj, na katerih raste omenjena vrsta cikorije, »naša« Rosa di Gorizia; »naš(a)« v to- likšni meri, da lahko poraja celo spore na raz- licnih ravneh, seveda pa tudi sodelovanja in povezovanja. 20 Izkljucevanje, vkljucevanje in spornost so lastne sleherni dedišcini. Da pri »disonantni dedišcini« ne gre za zvrst dedi- šcine, ki se razlikuje od »obicajne« dedišcine, so opozorile tudi soavtorice uvodnika zbor- nika Dissonant Heritages and Memories in Contemporary Europe [Disonantne dedišci- ne in spomini v sodobni Evropi] (Lähde- smäki idr. 2019). Menijo tudi, da disonance niso nujno problematicne, ampak »vkljucu- jejo tudi svojstvene napetosti in kvalitete, ki omogocajo prepletanje razlicnih diskurzov in potencialno razpiranje novih možnosti« (Kisic 2017: 31). 21 Ne gre za nizanje, soposta- vljanje razlicnih perspektiv, ampak za njiho- vo reflektivno dialektiko, ki lahko, kot so za- pisali Chantal Mouffe (2013) ter Anna Cento Bull in Hans Laug Hansen (2015), vodijo k agonisticnemu spominjanju in dedišcini, s katerimi se skušajo preseci partikularisticni antagonizmi in abstrahiran kozmopolitizem. Novogoriške disonance V nadaljevanju bom v okviru Projekta FA- RO evidentirano novogoriško »disonantno dedišcino« dopolnila še z nekaterimi drugimi evidentiranimi primeri disonanc, ki izhajajo povecini iz kompleksnega prepleta nasle- dnjih vzrokov: • prvic, izgradnje mesta ab initio (kakor je izgradnjo Nove Gorice in primerljivih mest kot prvi poimenoval Jure Ramšak (2015) v istoimenski monografiji); • drugic, umestitve neposredno ob mejo in posledicno vecravninskega razmerja s t.i. »staro« Gorico; • tretjic, dejstva, da je (bila) glavnina Novogoricanov priseljencev iz razlicnih krajev in casov, ki so novo mesto in njeno poimenovanje rus regut , kot je siljeni radic ime- novala sogovornica, katere predniki so dejansko pri- delovali omenjeno vrtnino na poljih, kjer je danes Nova Gorica. 19 »[T]hat dissonance is universal in that it is a condi- tion, whether active or latent, of all heritage to some degree. It is the incidence and magnitude of this ’some degree’ that provides a geography of disson- ant heritage« (Tunbridge in Ashworth 1996: 21). 20 Verjetno je z nacionalno svojino še najmanj obreme- 21 »[A] tension and quality which testifies to the play among different discourses, and opens the space for a number of diverse actions« (Kisic 2017: 31). 18 »Most of the citizens of Nova Gorica does not per- ceive the post-2nd WW heritage Nova Gorica as dis- sonant heritage, […] This perception changed in 2018 when Nova Gorica, in the collaboration with Gorica/Gorizia in Italy, won the title of European Cap- ital of Culture in 2025 – telling the story of city and nations divisions – with the cultural programme aim- ing at reducing fruitless divisions and healing the mistrust among the people of different nationalities living on the same territory.The project of European Capital of Culture called GO! 2025 is bringing creative artists and citizens together, involving many NGOs from both sides of the state border and reinforcing the collaboration of loth local governments, too« (Spletni vir 13). mejo razumeli ter doživljali drugace kot maloštevilni »avtohtoni« prebivalci. Disonance pri sogovorcih in v strokovni literaturi zasledimo že pri identificiranju ra- zlogov za postavitev novega mesta, in sicer nekateri, predvsem lokalni avtorji in starejši sogovorci izpostavljajo lokalno potrebo po novem upravno-administrativnem in gospo- darskem središcu zaradi »izgube« Gorice ter s tem naglašujejo lokalno samoniklost ideje o novem mestu. Drugi nastanek Nove Gori- ce povezujejo z odgovorom državnih oblasti na krivicno zacrtano mejo, v duhu kasneje iz- recenih Ravnikarjevih (1984: 43) besed »zgradili naj bi nekaj velikega, lepega in po- nosnega, nekaj kar bo sijalo preko meje« ozi- roma kot »socialisticno izložbo na Zahod« (Kosovel 2018). Razhajanja so tudi o tem, kdo je odlocal, kje naj bi mesto stalo, in na kakšen nacin, pa tudi, kdaj je pravzaprav rojstni dan novega mesta: 18. aprila 1947, ko je bil ustanovljen delovni odbor, zadolžen za vprašanja gra- dnje Nove Gorice; 3. decembra 1947, ko so prišle prve delovne brigade; ali 13. junija 1948, ko je bil postavljen temeljni kamen za prvi ruski blok, na kar nas spominjata kar dve spominski tabli na Kidricevi. 22 Kakorkoli, za mesto se je uveljavila krilatica o »mestu na travniku«, 23 dasiravno je šlo za mesto na nekdanjem pokopališcu, kar je med posame- zniki – ceprav je bilo pokopališce opušceno že pred prvo svetovno vojno – še vedno zbu- jalo nelagodje (Nusdorfer Vuksanovic 2002; Kosovel 2016). Idealisticnemu urbanisticnemu nacrtu Edvarda Ravnikarja o lecourbousierovskem »mestu parku« s promenado in osrednjim središcem ob magistrali se je izneveril ka- snejši razvoj mesta: namesto parka je mesto postalo botanicni in ponekod zelenjavni vrt. Središcnost pa se je namesto pred obcinsko stavbo vzpostavila na Bevkovem trgu. Pri naštetem gre za razhajanja med predstava- mi mesta ideatorjev, snovalcev in nacrtoval- cev, tj. urbanistov in arhitektov, ter mesto- tvornimi praksami graditeljev in stanoval- cev, ki so idejo mesta prikrojili svojim potre- bam. 24 S prišleki iz razlicnih krajev in casov so povezana tudi razmerja med urbanostjo ter ruralnostjo v samem mestu: v središcu, ne- posredno ob magistrali, stoji Vecchietova domacija, eden od redkih prežitkov stavbar- stva iz novogoriške predzgodovine. In kroži- jo urbane legende, kako so prvi prišleki kmeckega pokolenja v Ravnikarjevih blokih imeli v kleteh krave, v kopalnicah prašice, v parku pa kurnike, zajcnike in zelenjavne vr- ticke. Tudi tlorisne zasnove stanovanj so sta- novalci prikrojili svojim potrebam. 25 Hišno ime že omenjene domacije Vec- chiet pa poleg kmetijske predzgodovine ob- mocja namiguje tudi na najvzhodnejši rob furlanske poselitve ter na obco spregleda- nost in zamolcanost dejstva, da je na Gori- škem polju nekoc živelo tudi furlansko govo- rece prebivalstvo. Furlanšcina je bila zaradi jezikovnih disglosij in asimetrij v Novi Gorici – kljub pestrosti jezikov, ki jih je moc slišati (in pogosto tudi videti) na novogoriških uli- cah – preglašena. V krajinski veduti dominirata Novi Gorici na severu Sabotin z geoglifom TITO (okoli katerega se vzpostavljajo polemike in priza- devanja za ohranjanje, odstranjevanje, spre- minjanje, praznicno osvetljevanje oziroma 22 Podrobneje o rojstnih dnevih prim. Kraigher (1972), Martelanc (1972), predvsem pa tudi prispevka Petre Kolenc (2016) in Branka Marušica (2020) v Izvestjih . 23 Prim. npr. videoesej Anje Medved in Nadje Velušcek Mesto na travniku (2004). 24 Razhajanja, ki so pogosta v urbanisticno-arhitektur- nem polju in na katera je že v sedemdesetih letih 20. stol. opozoril in jih opredelil Henri Lefevre; v sloven- šcino je prevedena knjiga Produkcija prostora (1974). 25 Npr. v stanovanjskih stavbah na današnji Ulici Toma Brejca so stanovalci samovoljno spremenili projek- tantsko zasnovo, nad cimer je negodoval projektant Marko Šlajmer (12952) v prispevku v reviji Arhitekt , prim. Ledinek Lozej (2016). zarašcanje, samo pobocje pa sije obcasno tudi v barvah italijanske trobojnice) ter Sve- ta gora s franciškanskim samostanom. Tudi v južni veduti mesta dominira franciškani sa- mostan s cerkvijo Gospodovega oznanjenja na Kostanjevici, ki se mu sopostavljata nek- danji minoritski samostan 26 in goriški grad. Vedute cerkvenih zvonikov in samosta- nov so toliko bolj pomenljive ob dejstvu, da je bilo samo mesto dolgo casa »brez zvoni- kov«, saj je bilo gradbeno dovoljenje za iz- gradnjo cerkve Kristusa Odrešenika v me- stu, kot ugotavlja Tanja Martelanc (2016), iz- dano šele leta 1980, tj. tri desetletja po prvi prošnji solkanskega dekana. Pa tudi sicer ima v Registru nepremicne kulturne dedišci- ne mesto Nova Gorica evidentiran najmanjši delež sakralnih spomenikov med vsemi me- sti v Sloveniji (Preglednica 1 in Spletni vir 6). Prav zaradi dejstva, da s(m)o v Novi Gori- ci vsi priseljenci, je mesto odprto in prijazno do prišlekov; ponekod pa so bila vendarle identificirana ksenofobna ravnanja in obcu- tja, ceprav so bile in so še tudi med prišleki velike razlike oziroma se je njihova umešce- nost v družbi spreminjala. 27 Nekateri so se povezali in vkljucili v društva (npr. Makedon- sko kulturno društvo Ohridski biseri Nova Gorica 28 in Srbsko kulturno društvo Sloga 27 Npr. za oficirje in carinike, ki so bili do konca osemde- setih let preteklega stoletja privilegirani prišleki iz drugih republik Jugoslavije, so se okolišcine spreme- nile po osamosvojitvi Slovenije leta 1991. 28 Makedonsko kulturno društvo Ohridski biseri Nova Gorica je bilo ustanovljeno leta 1999 ter obsega fol- klorno, dramsko, likovno-literarno, športno in sekcijo makedonskih žena. Kot navajajo na spletišcu, »make- donsko kulturo in obicaje uspešno predstavlja tudi vecinskemu slovenskemu narodu in drugim manjšin- skim etnicnim skupnostim v Sloveniji in Italiji […] s ciljem: druženje med Makedonci, predstavljanje in ohranjanje makedonskega jezika, kulture in obicajev ter medkulturno sodelovanje z drugimi narodnostmi v tem delu Evrope« (Spletni vir 11). 26 Danes sedež tržaške univerze. Detajl procelja obcinske stavbe (foto: Foto Lado). Detajl procelja obcinske stavbe (foto: Foto Lado). Nova Gorica 29 ) ter s ponosom in suvereno govorijo, ustvarjajo in prikazujejo svojo »de- dišcino« na razlicnih dogodkih – od šolskih proslav do mestnih prireditev. V polju dedi- šcinskih reprezentacij pa ostajajo nevidni številni albanski priseljenci s Kosova, iz Alba- nije, Makedonije in Crne gore. Do disonanc in asimetrij pa prihaja tudi pri razmerjih med Novo Gorico in Gorico, ki so se v zadnjih dveh desetletjih zgostila na skupnem trgu med mestoma. Trg pred se- verno goriško (sedaj novogoriško) železni- ško postajo je leta 1947 precila mejna crta; na njem so zatem postavili bodeco žico, ka- sneje železno ograjo. Konec 20. stoletja je bil preoblikovan v skupni trg, na katerem je leta 2004 potekala osrednja državna priredi- tev ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Na prireditvi izrecene besede o »enotni identi- teti obeh mest« in »grajenju skupne priho- dnosti« pa so se zalomile že pri skupnem po- imenovanju trga – ta se na slovenski strani še vedno imenuje Trg Evrope, na italijanski pa Piazza della Transalpina po postaji na bo- hinjski železniški progi (Jerman 2008). 30 Pri orisu razmerij in disonanc med Novo Gorico in Gorico pa je treba upoštevati, da tu ne gre zgolj za partikularno lokalno razmerje – ozi- roma bolje receno razmejevanje, torej mejo med dvema mestoma – marvec tudi za mejo med dvema državama, locnico med narodo- ma in jezikoma ter celo za nadnacionalno mejo med dvema nekdanjima evropskima blokoma: zahodnim kapitalisticnim in vzho- dnim socialisticnim, ter za locnico med ro- mansko in slovansko jezikovno skupino ozi- roma, kot se je v pogovoru na kromberškem gradu slikovito izrazil Novogorican Ervin Hladnik Milharcic: »Od Trga Evrope proti vzhodu se razpira slovanski svet vse do Vla- divostoka, proti zahodu pa romanski svet do Santiaga de Chile«. Nova Gorica torej ni bila in ni le upravno-administrativno, gospodar- sko in kulturno središce slovenskega dela Goriške, ampak je pomembna tudi v obliko- vanju odnosov do sosednje Gorice, Goriške pokrajine, Furlanije - Julijske krajine in Italije. Novogoriška (brez)mejnost V leto 1990, na predvecer osamosvojitve Slovenije in razpada Jugoslavije, datira od- meven slogan »dve Gorici – eno mesto«, ki je v javnosti sprožil plaz odobravanj in naspro- tovanj. 31 V sloganu so odmevale ideje o vzpostavljanju in širjenju Evropske unije, o Gorici kot srciki srednjeevropskosti ter o Go- rici in Novi Gorici kot »evropskem laboratori- ju« (Šušmelj 1997) med Vzhodom in Zaho- dom oziroma »regionalnem središcu cveto- ce Evroregije«, kot je somestje ob vstopu Slovenije v EU leta 2004 oznacil takratni predsednik Evropske komisije Romano Pro- di (Jerman 2008). Evropeizacijo obmocja so z infrastruktur- nimi, gospodarskimi in kulturnimi projekti od devetdesetih let 20. stoletja podpirali programi cezmejnega sodelovanja (Phare in Interreg) ter od leta 2011 Evropsko združe- nje za teritorialno sodelovanje (EZTS), prvi primer izvajanja celostnih teritorialnih na- ložb v Evropi. Zato ne preseneca, da je sku- paj z Mestno obcino Nova Gorica prav EZTS prevzel pripravo skupne kandidature Nove Gorice in Gorice za Evropsko prestolnico kul- ture (EPK) leta 2025. Odobritev kandidature ni bila presenecenje, kajti Nova Gorica in Go- rica sta zaradi zgodovine 20. stoletja pe- skovnik grajenja evropskosti, grajenje 30 S skupnim imenom so uspeli poimenovati le Vecchie- tov Mozaik nove Evrope (it. Mosaico della nuova Euro- pa ). 31 Sergij Pelhan, predsednik Skupšcine obcine Nova Go- rica, je leta 1990 s sloganom sprožil plaz odobravanj in nasprotovanj; Vinko Torkar je postavil celo protite- zo »ena Gorica – dve mesti«. Podrobneje prim. Jer- man (2008), Marušic (2017) in Vuga (2018). 29 Srbsko kulturno društvo Sloga Nova Gorica obsega folklorno, pevsko, športno, motoristicno in dramsko sekcijo (Spletni vir 12). evropskosti pa je cilj EPK. Z geslom »Gremo! Brezmejno« oziroma »Pojdimo! Brezmejno« želijo akterji preseci delitev, ki jo v lokalni prostor vnaša državna meja med Italijo in Slovenijo ter postati »eno cezmejno evrop- sko mesto« (GO! Borderless 2020: 7). Geslo je s kratico »GO!«, ki je socasno po- ziv k akciji (Pojdimo/Gremo!) in oznaka za Goriško regijo na obeh straneh meje, v do- voljšni meri gnetljivo in vabljivo, da je (bilo) povšeci odlocevalcem. Toda z mejami se ne da opraviti le z geslom in na hitro. Prvic, me- je je treba premisliti, kakor je v monografiji o mejah zapisal Miha Kozorog (2022: 50), »kot proces, ki se poraja iz razmerja med njeno predmetnostjo in (cloveškim) izdelovanjem meje«. Pri tem je, sledec matriki Sarah Green, predlagal tri koncepte – crta (angl. l ine ), sled (angl. trac e) in nivo oziroma domet (angl. ti- demark ); koncepte, ki jih lahko uporabimo tudi pri premisleku mej na Goriškem. Mejna crta iz leta 1947 je imela zelo daljnosežne po- sledice za življenje ljudi na Goriškem, prav tako spremembe meja Evropske unije in schengenske meje. Sledi so mejni kamni, ca- rinarnici na mejnem prehodu na Erjavcevi ulici, Muzeji na meji ter številni spomini o prehajanju meje in tihotapstvu. Nivo oziro- ma domet meje pa je povezan s praksami (razmejevanja) in intenzivnostjo obcutenja meje. Kot receno, na Trgu Evrope ne gre le za mejo med Novo Gorico in Gorico, med »nami« in »drugimi«, ampak ima meja širši domet; poleg lokalne ravni ima tukajšnje razmejevanje implikacije tudi na državni in evropski ravni. In drugic, prav locnice so tiste, ki imajo – sledec relacijskemu razumevanju etnicnosti – pomembno vlogo pri grajenju in razume- vanju identitete: identitete se s praksami pri- pisovanja, vkljucevanja, izkljucevanja, opre- deljevanja sebe in drugega vzpostavljajo šele v interakciji z drugimi. 32 Meje in locnice so torej pomembne, ker ustvarjajo entitete, razlocke, oblike. Brez njih bi bilo vse, kar smo in kar je, le brezoblicna gmota. Šele loc- nice dolocijo formo in omogocajo vzposta- vljanje vezi. Omogocajo oblikovanje locenih entitet in obenem precenje locnic v družbe- nih stikih; torej razlocevanje in povezovanje. Dedišcinjenje meje in mejnosti V novogoriški (in tudi goriški) dedišcinski krajini je pomenljiva zgošcenost in živost de- dišcinjenja – pa tudi siceršnje artikulacije – meje. Meji je posvecenih pet muzejskih predstavitev – štiri zbirke Goriškega muzeja in razstava Prepustnica – Lasciapassare gori- škega društva Quarantasettezeroquatro. Zbirke Goriškega muzeja so del krovnega projekta Muzej na meji , vizionarske ideje ko- lega Andreja Malnica, cigar desetletnico pre- zgodnje smrti obeležujemo letošnje leto, in obsegajo: razstavo Državna meja na Gori- škem 1945–2004 na Kolodvoru, neposredno ob Trgu Evrope; v vojaškem stražarskem stolpu v Vrtojbi, ki je zašciten kot spomenik lokalnega pomena in najmanjši muzej v Slo- veniji, je na ogled razstava o življenju ob slo- vensko-italijanski meji med letoma 1948 in 1991; v stavbi pokopališca v Mirnu, pokopali- šca, ki ga je precila meja, je razstava Spomni se name , posvecena vsem tistim, ki so tu preckali mejo; v prostorih nekdanjega malo- obmejnega prehoda na Pristavi pa je razsta- va o tihotapstvu na Goriškem po drugi sve- tovni vojni Na šverc! . 33 Prav nasproti stavbe maloobmejnega prehoda, v carinarnici na 32 Na kar je že konec šestdesetih let prelomno opozoril Frideric Barth (1969). Razlike med skupinami so po- sledica dejavnosti in praks, ki potekajo v skupinah v razmerju z drugimi skupinami, kar pomeni, da so prav stiki med skupinami in interakcije kljucni za ustvarjanje ter ohranjanje etnicne identitete. O mej- nosti kot pomembnem elementu identitetnih praks prim. tudi Bajuk Sencar (2022). 33 Omenjenim zbirkam se je nedavno pridružil Virtualni muzej na meji. Podrobneje prim. Spletni vir 14. italijanski strani, pa je nedavno odprta raz- stava Prepustnica – Lasciapassare , ki jo je za- snovalo in postavilo Društvo Quarantasette- zeroquatro. 34 Poleg muzealizacije pa so žive tudi druge oblike ohranjanja spominov na mejo – npr. »spominodajalske akcije« na nekdanjih mej- nih prehodih, ki sta jih in jih še nacrtujeta do- kumentaristki ter umetnici Anja Medved in Nadja Velušcek. 35 Ne nazadnje, sledec napovedi v kandida- turni knjigi, naj bi bila prav na mejo umešce- na tudi osrednja upravna stavba EPK – poi- menovana EPICenter z razstavo EPIC o zgo- dovini 20. stoletja v mestih (GO! Bordeless 2020). Za stavbo je bil že razpisan natecaj, a tudi tokrat se je na skupnem trgu zalomilo. Zmagovalni projekt ni upošteval lokacijskih pogojev, in ker ni bilo moc pravocasno uskladiti administrativnih in upravnih po- stopkov, potrebnih za »brezmejno« gra- dnjo, projekt ne bo realiziran. 36 Ocenjujem, da je to pravzaprav dobro, kajti natecajna rešitev je spregledala Trg Evrope/ Piazza Transalpina ter Vecchietov mozaik, ki sta – kljub oziroma prav zaradi disonanc, ki spre- mljajo nastanek in poimenovanje – pomem- ben del (novo)goriške (dedišcinske) pokraji- ne. Za EPICenter in EPIC pa bo umestitev v opušcena železniška poslopja boljša popot- nica kot pa rušenje obstojecega prizorišca stika. Sklepna misel Pomenljivo je, da se je prav dedišcinjenje meje – torej tiste meje, zaradi katere je na- stala Nova Gorica, meje, ki je bila v Projektu FARO izpostavljena kot disonantna in ki jo želijo akterji EPK s pozivom po brezmejnosti preseci – v zadnjih desetletjih izkazalo kot iz- razito povezovalno na vec ravneh: med No- vogoricani razlicne provenience, med Novo- goricani in Goricani, med Slovenijo in Italijo ter, kot pricajo recentni projekti, tudi kot zgleden primer evropskosti. 37 Zdi se, da je meja, ki je pred sedmimi desetletji porajala izrazito antagonisticna razmerja, postala kozmopolitski povezovalni element v novo- goriški in goriški krajini z morebitnim agoni- sticnim potencialom. Dedišcinjenje meje na- kazuje potrebe po ovrednotenju, vzpostavi- tvi razmerja, spominjanju in ohranjanju spo- mina na mejo. Locnice so tiste, ki posame- zniku ali skupnosti zagotavljajo ontološko gotovost – razlocevanje, precenje in premo- šcanje locnic, brez strahu pred izgubo lastne integritete. V casih negotovosti si ne želimo biti le »združeni v raznolikosti«, kot predlaga evropski slogan, oziroma zliti v brezoblicni in brezbarvni amalgam brezmejnosti, am- pak si želimo prepoznavanja in pripoznava- nja razlik ter povezovanja v usmerjenosti k skupnim ciljem. Namesto crtanja meja in za- brisovanja locnic predlagamo, da »gremo onkraj meja«, kar pomeni vzpostavljanje 36 Temeljito arhitekturno-urbanisticno analizo natecaj- ne rešitve in njegovih pomanjkljivosti – tudi v pove- zavi z mejo in mejnostjo – prim. prispevek Eve Sušnik »Prostorske meje somestja« v Razpotjih (Spletni vir 17). 37 Primerljive ugotovitve, torej da so locnice lahko te- melj grajenju (evropske) skupnosti, predlagajo v za- kljucnem poglavju tudi uredniki monografije Dimen- sions of Heritage and Memory: Multiple Europes and the Politics of Crisis (Whitehead idr. 2019). 35 Prvenstveno sta potencial (novo)goriške meje iden- tificirali v dokumentarnem film Moja meja (2002); temu pa so sledile številne in raznolike »spominoda- jalske akcije« – Spovednica tihotapcev (2007), Ordina- cija spomina (2009), Album mesta (2011), Najdeni por- treti (2013), Podobe pozabe (2014), Sešiti spomini (2015), Portreti stavb (2015), Rešilec spomina (2018), katerih namen je, kot pravi Anja Medved, »oblikovati odprti arhiv, ki se razvija s casom in postaja nekakšno darilo, ki ga prebivalci obeh mest poklanjamo bodo- cim generacijam. Podobno kot družinski album, ki ga osmišlja njegova nedokoncanost, je tudi arhiv spomi- na v nenehnem procesu nastajanja in reartikuliranja. Nove Gorice in Gorice namrec vsa leta ni locevala le meja med dvema državama in družbenima sistemo- ma, ampak tudi meja med dvema razumevanjema preteklosti. Mejni prehodi, ki so nas leta locevali, da- nes lahko postajajo mesta srecanj, ki reflektirajo od- nos med osebnim in kolektivnim spominom« (Spletni vir 16). 34 Podrobneje prim. Spletni vir 15. možnosti srecevanja za razpiranje in premo- šcanje meja. Namesto grajenja homogene univerzalnosti si želimo pluralne partikular- nosti, v kateri bodo poleg Novogoricanov, Goricanov, Slovencev in Italijanov, Goriških grofov in Burbonov ter Edvarda Ravnikarja videni tudi Furlani, Albanci in Bosanci ter drugi (spregledani) posamezniki, skupine in agenture, ki so gradile in še gradijo Novo Gorico. VIRI IN LITERATURA Literatura: Bajuk Sencar, T. 2022: O raziskavah mej v antro- pologiji in etnologiji. V: I. Slavec Gradišnik (ur.), Meje: Antropološki uvidi . Ljubljana: Založba ZRC, 14–34. Barth, F. (ur.) 1969: Ethnic Groups and Boundar- ies: The Social organisation of Cultural Differenece. Oslo: Universitetforlaget. Fakin Bajec, J. 2016: Nova Gorica – mesto totali- tarnega režima? V: Izvestje Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici 13, 3–9. GO! Borderless 2020: Kandidatura za Evropsko prestolnico kulture Nova Gorica – Gorica 2025 . Jerman, K. 2008: Dve Gorici – eno mesto? Kon- strukcija urbanega . Doktorska disertacija. Univerza v Ljubljani. Kisic, V. 2017. Governing Heritage Dissonance: Promises and Realities of Selected Cultural Policies . Amsterdam: European Cultural Foundation. Kolenc, P. 2016: Novogoriški grb in njegova predzgodba. V: Izvestje Raziskovalne postaje ZRC SA- ZU Nova Gorica 13, 17–21. Kosovel, B. 2018: Nova Gorica: Pot po zgodovini mladega mesta: Od socialisticne izložbe na Zahod do Evropske unije . Nova Gorica: Turisticna zveza TIC. Kozorog, M. 2022: Ekologija meje. V: I. Slavec Gradišnik (ur.), Meje: Antropološki uvidi . Ljubljana: Založba ZRC, 35–71. Kraigher, I. 1972: Datum odlocitve o gradnji No- ve Gorice. V: Srecanja 7/37-38, 62. Lähdesmäki, T., Passerini, L., Kaasik-Krogerus, S. in van Huis, I. (ur.) 2019: Dissonant Heritages and Memories in Contemporary Europe . Cham: Springer International Publishing. Lefebvre, H. 2013. Produkcija prostora . Ljublja- na: Studia Humanitatis. Ledinek Lozej, Š. 2016: »Kurja vas«: Drobec iz no- vogoriške stanovanjske kulture. V: Izvestje Razisko- valne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici , 22–25. Martelanc, J. 1972: Rojstni dan Nove Gorice naj bo 3. december 1947. V: Srecanja 7/37–38, 63. Martelanc, T. 2016: V mestu brez zvonikov – ne- kaj paberkov o novogoriškem župnijskem središcu. V: Izvestje Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gori- ci , 26–33. Marušic, B. (ur.) 2017: Narodu Gorico novo bomo dali v dar: Ob sedemdesetletnici Nove Gorice . Nova Gorica: Obmocno združenje Zveze borcev za vre- dnote narodnoosvobodilnega boja Nova Gorica. Marušic, B. 2020: O Novi Gorici in o okolišcinah njenega nastajanja. V: Izvestje Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici 17, 3–14. Nusdorfer Vuksanovic, M. 2002: Ko so na solkan- skem polju še orali: Kje je zrasla Nova Gorica. V: Tr- pin, D. (ur.), Zbornik Pokrajinskega arhiva v Novi Gori- ci: Ob 30. letnici ustanovitve . Nova Gorica: Pokrajin- ski arhiv, 219–244. Ramšak, J. 2015: Ab initio: Moderne ideologije in izgradnja novega urbanega prostora: zgodovina, arhi- tektura in perspektive kulturnega turizma v Novi Go- rici in Raši . Koper: Univerzitetna založba Annales. Ravnikar, E. 1984: Nova Gorica po 35 letih. V: Ar- hitektov bilten 8/68–69, 43–46. Šlajmer, M. 1952: Stanovanjsko naselje Tovarne pohištva Edvard Kardelj v Novi Gorici. V: Arhitekt 5 , 21 . Šušmelj, J. 1997: Odpiranje meje: Sodelovanje med Novo Gorico in Gorico. V: J. Zoltan (ur.), Nova Gorica: Gorica: Izzivi in možnosti sobivanja . Nova Go- rica: Mestna obcina, 9–28. Tunbridge, J. E. in Ashworth, G. J. 1996: Disson- ant Heritage: The Management of the Past as a Re- source in Conflict . Chichester in New York: Wiley. Vuga, T. 2018: Projekt Nova Gorica . Ljubljana: ZRC SAZU. Whitehead, C., Eckersley, S., Daugbjerg, M. in Bozoglu, G. (ur.) 2020: Dimensions of Heritage and Memory: Multiple Europes and the Politics of Crisis . London in New York: Routledge. Filmografija: Kosovel, B. 2016: Goriški sprehodi: Goriško poko- pališce [Spletna oddaja]. Nova Gorica: Blaž Kosovel in GOTV (34 min). Medved, A. in N. Velušcek 2002: Moja meja [Do- kumentarni film]. Nova Gorica: Kinoatelje in Deželni sedež RAI za Furlanijo Julijsko krajino – slovenski program. Medved, A. in N. Velušcek 2004: Mesto na travni- ku [Videoesej]. Nova Gorica: Zavod Kinoatelje (63 min). Spletni viri: Spletni vir 1: Projekt FARO – Disonantna dedišci- na v evropskih mestih – participacija državljanov pri ustvarjanju evropskega narativa o spornih identite- tah: https://www.nova-gorica.si/projekt/45717/pro- jekt-faro-disonantna-dediscina-v-evropskih-mestih- participacija-drzavljanov-pri-ustvarjanju-evropske- ga-narativa-o-spornih-identitetah (dostop: 7. 8. 2023). Spletni vir 2: FARO project: The Dissonant Herit- age in European Towns: https://www.atriumroute. eu/projects-menu/european-projects/faro-project (dostop: 7. 8. 2023). Spletni vir 3: GO! 2025 Nova Gorica Gorizia European Capital of Culture: https://www.go2025. eu/ (dostop: 7. 8. 2025). Spletni vir 4: Fran – SSKJ: 2 https://www.fran.si/ 133/sskj2-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika- 2/4467107/dediscina?View=1&Query=de- di%c5%a1%c4%8dina (dostop: 8. 8. 2023). Spletni vir 5: Zakon o naravni in kulturni dedišci- ni: https://www.iusinfo.si/zakonodajna-knjiznica/za- kon/Z81003GN/clen/1 (dostop: 8. 8. 2023). Spletni vir 6: Register nepremicne kulturne dedi- šcine: https://geohub.gov.si/ghapp/iskd/?page=RN- PD (dostop: 15. 12. 2022). Spletni vir 7: Goriški muzej: https://goriskimuzej. si/ (dostop: 9. 8. 2023). Spletni vir 8: Koordinator varstva nesnovne kul- turne dedišcine: http://www.nesnovnadediscina.si/ sl/register (dostop: 9. 8. 2023). Spletni vir 9: Register nesnovne kulturne dedi- šcine: https://geohub.gov.si/ghapp/iskd/?page=RN- SD (dostop: 9. 8. 2023). Spletni vir 10: Lokalni program za kulturo v Me- stni obcini Nova Gorica 2019–2023: https://www.no- va-gorica.si/media/nl1lru3h/lpk-mong-2019-2023.pdf (dostop: 9. 8. 2023). Spletni vir 11: Makedonsko kulturno društvo Ohridski biseri Nova Gorica: https://www.zkdng.si/ makedonsko-kulturno-drustvo-ohridski-biseri-nova- gorica/ (dostop: 9. 8. 2023). Spletni vir 12: Srbsko kulturno društvo Sloga No- va Gorica: https://www.zkdng.si/srbsko-kulturno- drustvo-sloga-nova-gorica/ (dostop: 9. 8. 2023). Spletni vir 13: FARO – The Dissonant Heritage in European Towns: Creating a European narrative of contested identities through citizens’ participation: Final document: https://www.atriumroute.eu/im- ages/media_articoli/documenti/projects/FARO_Pro- ject_Final_Document.pdf (dostop: 9. 8. 2023). Spletni vir 14: Muzeji na meji: https://goriskimu- zej.si/stalne-zbirke/muzej-na-meji (dostop: 15. 8. 2023). Spletni vir 15: Lassiapassare/Prepustnica: http:// www.quarantasettezeroquattro.it/produzioni/lasci- apassare/ (dostop: 15. 8. 2023). Spletni vir 16: Anja Medved. Digitalni video ar- hiv: http://www.e-arhiv.org/diva/index.php?op- t=work&id=1445 (dostop: 15. 8. 2023). Spletni vir 17: Prostorske meje somestja. Eva Su- šnik. Razpotja : https://razpotja.si/razpotja_article/ prostorske-meje-somestja/ (dostop: 22. 8. 2023). Drobci o plesnih zabavah na Goriškem v 50. in 60. letih 20. stoletja KATARINA ŠRIMPF VENDRAMIN | ZRC SAZU, Inštitut za slovensko narodopisje katarina.srimpf@zrc-sazu.si Izvlecek: Clanek odstira nekaj drobcev o plesnih zabavah na Goriškem, ki so bile še posebej priljubljene in množicne po 2. svetovni vojni, od leta 1948 do konca 60. let 20. stoletja, in sicer na obmocju Bukovice, Mirna, Prvacine ter Solkana in Nove Gorice. Predstavljeni so prostori, kjer so se najveckrat dogajale plesne zabave, cas in tudi glasba, ki je zaznamovala plese, kakor tudi plesne zvrsti, ki so se najpogosteje plesale na goriških plesišcih. Kljucne besede: ples, zabava, glasba, dvorane, Goriška, 50. in 60. leta 20. stoletja. Alcuni frammenti legati alle feste da ballo tenutesi nel Goriziano negli anni Cinquanta e Sessanta del Novecento Riassunto: L’articolo tratta di alcuni frammenti legati alle feste da ballo tenutesi nel Goriziano. Esse furono particolarmente popolari dopo la seconda guerra mondiale, piů precisamente nel periodo tra il 1948 e la fine degli anni Sessanta del Novecento, nei paesi di Bukovica, Miren, Prvacina, Solkan e nella cittŕ di Nova Gorica. Vengono presentate le sale da ballo, il periodo in questione, la musica e i generi musicali che generalmente accompagnavano questi eventi. Parole chiave: ballo, intrattenimento, musica, sale da ballo, Goriziano, anni Cinquanta e Sessanta del Novecento Uvod Obdobje po 2. svetovni vojni je cas kore- nitih gospodarskih in družbenih sprememb; je obdobje povojne obnove infrastrukture, velikih reform in sprememb, ki so obsegale vse plasti življenja. Reformiralo se je izobra- ževanje, zdravstvo in gospodarstvo. Ravno pospešena industrializacija in hiter gospo- darski razvoj v 50. letih 20. stoletja (Princic 1997: 206; Peterlin 2019: 30; Sitar 2017) pa je prispeval tudi k spremembam v nacinu pre- življanja prostega casa. Po 2. svetovni vojni so si ljudje spet zaže- leli vec zabave. Kot je ugotavljala Jelka Piškuric, je bila sredina 50. let 20. stoletja ti- sti cas, ki je na podeželje postopno prinesel vpliv modernizacije, višji standard in vecjo kakovost življenja. Ko se je že zacelo cutiti sprošcanje politicnega pritiska, se je hkrati zacelo tudi nekoliko bolj živahno kulturno ži- vljenje (Piškuric 2019: 76), s tem pa so posta- le pogostejše tudi javne plesne prireditve. To je bilo tudi obdobje, ko se je na Goriškem organiziralo veliko plesnih zabav, nekatere med njimi so imele mocan sloves in so bile množicno obiskovane. Tako skozi zbrane podatke razlicnih so- govornikov kakor tudi prvoosebne pripove- di domacina in zgodovinarja Branka Maruši- ca clanek odstira nekaj drobcev o plesnih za- bavah, ki so bile še posebej priljubljene in množicne po 2. svetovni vojni, od leta 1948 do konca 60. let 20. stoletja, in sicer na ob- mocju Bukovice, Mirna, Prvacine ter Solkana in Nove Gorice. 1 Prostori javnih plesnih zabav Glede na kraj, organizacijo in udeležbo raziskovalci plesne kulture locijo dva osnov- na tipa plesnih zabav, in sicer javne in zaseb- ne plesne zabave. Zasebne plesne zabave so organizirali posamezniki za izbrane pova- bljence, ali pa so se zgodile povsem sponta- no ob zakljucku vecjih del ali kar tako. Orga- nizatorji javnih plesnih dogodkov so bili go- stilnicarji in hotelirji, veckrat tudi društva, kot so lovsko, gasilsko, sokolsko, športno, telovadno in številna druga. Priprava teh plesov je bila predvsem ekonomsko narav- nana, saj je pogosto prinesla zaslužek, po- treben za njihovo delovanje. Hkrati pa so javne plese regulirale oblasti, saj so morali organizatorji pridobiti licence oz. dovoljenje države ali lokalne oblasti za njihovo organi- zacijo (Simetinger 2017: 21–22). Plesnih zabav pa niso regulirale samo oblasti, ampak so bile podvržene razlicnim dejavnikom, ki so vplivali na njihovo organi- zacijo. Eden od njih so tudi cerkvena pravila, ki so prepovedovala ples ob dolocenih delih leta, še posebej v casu adventa pred boži- cem in posta pred veliko nocjo (Simetinger 2017: 25–26). Drugo vecje obdobje veselic s plesom je bila pomlad, še posebej cas okoli takrat na novo uveljavljenega delavskega praznika, prvega maja, ko se je zacelo obdobje plesnih dogodkov na prostem. Po pripovedovanju sogovornikov so tudi na Goriškem po 2. sve- tovni vojni, do 70. let 20. stoletja, veljali v pri- rejanju plesnih zabav podobni casovni inter- vali (Terenski podatki 2019). Pomemben cas plesnih zabav je bila vse- kakor pomlad. Prvi maj je bila koledarska prelomnica, po kateri so se zaceli plesi na prostem. Eno vecjih plesišc na prostem je bi- lo tudi v Bukovici ob zadružnem domu. Že takoj po zacetku gradnje doma, leta 1951 (Pavšic Milost 1996: 28), 2 so zaceli s prireja- njem plesnih zabav na zunanji plošcadi. Sredstva, ki so jih zbrali z organizacijo zabav (praviloma so potekale ob nedeljah), so uporabili za izgradnjo doma in druge infra- strukture v kraju. Plese so v istem casu prire- jali tudi na vrtovih razlicnih lokalnih gostiln (Terenski podatki 2019). Pred 2. svetovno vojno je veljalo, da je bi- lo zaradi narave kmeckega dela poleti manj javnih plesnih dogodkov. Pomemben plesni dogodek v poletnem casu pa so vseeno bile veselice. Poletne veselice so bile v veliki me- ri vezane predvsem na praznovanje godu farnih zavetnikov (Simetinger 2017: 54). Tudi na Goriškem so bili ti prazniki povezani s ple- snimi zabavami. Še posebej znane so bile za- bave s plesom na dan sv. Ane v Biljah ter na dan sv. Mohorja in Fortunata v Rencah (Ba- tic 2017: 364). Z javnimi plesnimi zabavami na prostem so povezani tudi plesi na t. i. barjarjih . Že v 19. stoletju so v goriškem in širšem primor- skem prostoru predvsem fantovske združbe organizirale plese na lesenih zacasnih plesi- šcih oz. barjarjih. Ti plesi so se z izjemo med- vojnega casa ter 1. in 2. svetovne vojne orga- nizirali vse do konca 50. let. Barjar je leseno ograjeno plesišce, ki so ga navadno postavili 1 Raziskava je bila narejena v sklopu projekta KUL-STIK leta 2019 na pobudo izvajalca projekta Dom za upo- kojence Nova Gorica, enota Hiša dobre volje, Miren, in Tine Krog. Sogovorniki so bili varovanci Hiše dobre volje in drugi posamezniki. Sogovorniki zaradi varo- vanja osebnih podatkov niso navedeni. 2 Zadružni dom v Bukovici so zaceli graditi leta 1951 z veliko nedeljsko delovno akcijo, na kateri je vse zbra- ne pozdravil tajnik Okrajnega ljudskega odbora Gori- ca Jordan Gorjan. Leta 1957 je bil dom delno dogra- jen (Pavšic Milost 1996: 28). Ples v enem od zadružnih domov (foto: Mirko Licen –Prepih, hrani Goriški muzej). na kakšen travnik. Plesišce je bilo sestavlje- no iz lesenih podov, ki so imeli posebne uto- re, da so se kosi sestavili skupaj. Skupno ple- sišce je bilo veliko deset krat deset metrov in je bilo praviloma ograjeno z ograjo ali samo z vrvjo. Posebej je bil postavljen tudi oder za godce, ki je bil nekoliko nad plesišcem (Batic 2017: 364). Barjarja ni imela v lasti vsaka fan- tovska združba, ampak so si ga med seboj posojali. Ponj so lokalni fantje lahko odšli tu- di v Italijo (Terenski podatki 2019). Posebnost plesov na barjarju je bilo pla- cevanje pravice do posameznih plesov. Tako so plesa željni plesalci za vstop na plesišce morali placati. Placevalo se je po košckih, ko- madih, npr. po pet skupaj, za placilo pa so plesalci prejeli listke. Ko je glasba koncala, so organizatorji plesišce izpraznili in plesalci so na vhodu na plesišce morali oddati ku- pljene listke, s cimer so dobili pravico do na- slednjih plesov. Kot je že bilo omenjeno, so bile plesne zabave na barjarjih organizirane v Biljah, v Rencah na otocku, pa tudi v Goriških brdih, na Trnovski planoti in drugod (Terenski podatki 2019). Drugi prostori, kjer so potekale javne plesne zabave, so bile tudi gostilne, krcme in hoteli, kjer so se plesi odvijali tudi med le- tom. Mocna kultura javnih plesov je bila pri- sotna po vsej Goriški. Plesne zabave so se odvijale tudi v Rožni Dolini (Pikol, Barono- všce), na kotalkališcu pri železniški postaji v Novi Gorici in v Solkanu: »V Solkanu, kjer sem živel, so se prvi po- vojni plesi zvrstili na plošcadi pri bivšem faši- sticnem Dopolavoru (po vojni preimenova- nem v Kulturni dom, kasneje sedež PDG), pri Cadeževih na sedanji Soški cesti /…/ V Solka- nu in drugod je bilo mnogo plesišc, katerih obiskovanje se je pomnožilo zlasti z odprtjem državne meje (1955), ko so prihajali sem pred- vsem moški plesalci in osvajali dekleta /…/ Plesali smo tudi na gimaziji ob glasbi s plošc in z ad hoc sestavljenimi orkestri iz vrst dijakov (ansambel Cvek) /…/ Omenil bi še društvene plese. Novogoriški planinci so priredili ples Ansambel, ki je igral na enem od plesov na Goriškem (foto: Mirko Licen –Prepih, hrani Goriški muzej). (ok. 1951) za zbiranje denarja za gradnjo pla- ninske koce na Krnu. Mlajši clani smo nasto- pili ob plesu s skecem, ki ga je za to prilo- žnost zložil Ludvik Zorzut. Omenim bi vsako- letne plese pravnikov ali pa brucovanja kluba goriških študentov s sodelovanjem imenitnih gostov (M. Sepe, Ileana Bratuž itd.), mladina se je z obeh strani meje po letu po1960 srece- vala na vsakoletnih sestajanjih, ki pa so z leti zamrla.« (Marušic 2023). Na Goriškem so bili še posebej po- membni družabni dogodki plesi na silve- strovo. Eden izmed njih je potekal v zadru- žnem domu v Bukovici. Da je šlo za velik do- godek, prica tudi dejstvo, da je potekal kar na dveh plesišcih. V spodnjih prostorih, pro- storih podjetja Slovenija sadje, je igral naro- dnozabavni ansambel, zgoraj, na glavnem odru v dvorani doma, pa ansambel z zabav- no glasbo. Silvestrski oz. novoletni ples je lahko potekal tudi dva dni zapored (Teren- ski podatki 2019). »Novo obdobje« in plesi v dvoranah – Miren in Bukovica »Po prikljucitvi leta 48 je bilo novo obdo- bje,« je dejal eden od sogovornikov v Hiši do- bre volje v Mirnu. S tem je mislil predvsem na pogostost in nacine prirejanja plesnih za- bav (Terenski podatki 2019). Ljudje so se na- velicani vojn želeli zabavati, kar se je pozna- lo tudi na bolj bogatem kulturnem progra- mu, ki so ga po vaseh in manjših krajih sou- stvarjale razne skupine, npr. pevski zbori in gledališke skupine. Modernejši nacin življe- nja, ki ga je prinesla industrializacija, je pri- speval tudi k širšemu pojmovanju in števil- nim novim oblikam preživljanja prostega ca- sa. V tem letu se je namrec zacelo tudi prire- janje bolj množicnih plesnih zabav v dvora- nah. O tem pricajo tudi spomini zgodovinarja in domacina Branka Marušica: »Moj spomin o problematiki plesov sega v cas po maju leta 1945. Po koncani vojni, ko so se pri ljudeh, željnih miru in zabave, zvrstile tudi zelo pogosto plesne prireditve. Toda po- vezane so bile tudi z nemirnimi politicnimi dogajanji tistih let, kot je bil na primer boj za zahodne meje (1945-1947). Veliko politicnih zborovanj se je koncalo tudi s plesom (prva državna proslava prikljucitve Primorske k Ju- goslaviji/Sloveniji na Ajševici, 21. 9. 1947). « (Marušic 2023). Ceprav so bili družabni plesi po vojni ne- zaželeni, oznaceni tudi kot »fakirstvo« in ka- pitalizem, se je velik del družabnega življe- nja odvijal ravno tam (Peterlin 2019: 294). Na omenjenem obmocju je za prvo veliko plesi- šce veljal Sokolski dom v Prvacini, ki je bil zgrajen leta 1911, tam so se plesi ponovno zaceli organizirati takoj po letu 1948 in so potekali praviloma ob nedeljah. Ko so se za- celi graditi zadružni domovi v Mirnu, Šempa- su in nato še leta 1951 v Bukovici, so tudi v teh prostorih zaceli prirejati javne plesne za- bave (Batic 2017: 364). Zadružni domovi, ki so bili po 2. svetovni vojni pomembni prostori družabnega življe- nja, so bili zgrajeni kot »materialni dokaz, da se pri nas resnicno dogaja nekaj novega in da ne gre le za politicno prepricevanje, kajti kmet ne verjame, dokler sam ne vidi in poizkusi« – tako je 2. decembra 1947 na posebni seji Izvr- šnega odbora OF, posveceni pogovoru o ak- ciji v zvezi z zadrugami, izjavil takratni sekre- tar OF Slovenije in predsednik vlade Miha Marinko (Pavšic Milost 1996: 5). Cilj oblasti je bil namrec v vseh vecjih in mocnejših vaseh zgraditi primerno infrastrukturo v obliki za- družnih domov, ki bi imeli dovolj velike pro- store za trgovske poslovalnice, delovne in skladišcne prostore ter dvorano za raznovr- stne prireditve. To pa bi po njihovem mnenju ustvarilo pogoje za intenzivno gospodarsko, kulturno in politicno življenje. Primorska kot mejna pokrajina naj bi po mnenju politikov dobila vec takšne infrastrukture kakor druge pokrajine (Pavšic Milost 1996: 5–6). Tako so na tem majhnem delu Goriške v letih po voj- ni zrasli kar trije zadružni domovi: po letu 1948 v Mirnu in Šempasu, leta 1951 pa še v Bukovici. Ker zadružnih domov ni financirala država, ampak lokalne skupnosti z udarni- škim delom in prispevki, so javne plesne za- bave predstavljale dodatno financno injekci- jo, ki je lahko pospešila gradnjo doma, ka- sneje pa tudi omogocila dodatne investicije v krajevni skupnosti (Pavšic Milost 1996; Te- renski podatki 2019). Med najbolj znanimi in priljubljenimi pro- stori javnih plesnih zabav sta bila zadružni dom v Mirnu ter Bukovici. V zacetku organi- ziranja plesov v omenjenih domovih, nekje v zacetku 60. let 20. stoletja, so se ob dogovo- ru organizatorjev plesi med obema krajema izmenjevali; eno nedeljo so potekali v enem, drugo v drugem kraju, saj so bili ti plesi tudi pomemben financni vir. S socasno organiza- cijo so imeli zmanjšan obisk oboji, tako da so se raje dogovorili za izmenicno organiziranje plesnih zabav. Po spominih sogovornikov so plesi v Mirnu zamrli že konec 60. let, plesi v Bukovici pa so takrat pridobili na ugledu in prepoznavnosti, s cimer se je povecala mno- žicnost obiska. Po pripovedovanju je na ple- se v Bukovico prišlo od 400 – takrat so bili organizatorji žalostni in razocarani – pa vse do 2000 ljudi. Za organizacijo je skrbel orga- nizacijski odbor oz. krajevna skupnost z vod- jo, pa tudi domacini, ki so nudili tudi fizicno pomoc. Vsako nedeljo so bili za pomoc pri organizaciji in izvedbi doloceni drugi ljudje oz. prebivalci kraja. Dolocili so jih na podlagi hišnih številk ali zaselka, tako da so skozi le- to na vrsto prišli vsi v krajevni skupnosti. Ti krajani so nato skrbeli za pobiranje vstopni- ne, redarstvo, postavitev prostora – miz in stolov, vodenje »bufeta« in cišcenje (Teren- ski podatki 2019). Organizacija plesov je bila kljub taksam in dajatvam v 50. in 60. letih 20. stoletja do- bickonosna dejavnost, s pomocjo katere so v lokalni skupnosti lahko zgradili dodatno infrastrukturo. Ples na barjarju (foto: Mirko Licen –Prepih, hrani Goriški muzej). »Let’s twist again« Plesne zabave v Bukovici so bile nekaj posebnega za tisti cas. Vecinoma so namrec plesne zabave potekale tako, da se je ples iz- vajal v t. i. rundah, kar je pomenilo, da je an- sambel, band ali orkester igral nekaj casa, nato pa je sledila pavza. V Bukovici pa so si zamislili drugacen nacin, in sicer se glasba in ples med trajanjem zabave nista prekinila. Ker so organizatorji želeli cim bolj izkoristiti dani cas, sta na vsaki plesni zabavi igrala dva ansambla, ki sta se izmenjevala v igranju, kar je pomenilo, da ni bilo pavz in so lahko ple- salci plesali cel vecer. Ansambla sta bila pod odrom, vsak v svojem kotu, medtem ko je bil oder v dvorani zaseden z mizami, namenje- nimi bolj zakljucenim družbam, npr. skupi- nam porocenih prijateljev. Neporocenim mladim so bile namenjene klopi, ki so bile namešcene okoli dvorane; na njih so sedela vecinoma dekleta. Balkon pa je imel bolj strateški pomen. Tam so se zadrževale ma- tere in vaške opravljivke, ki so imele od zgo- raj boljši pregled nad dogajanjem v dvorani (Terenski podatki 2019). Na ples in glasbo so vplivale tudi radijske in televizijske postaje ter filmi. Med mladimi v 50. in 60. letih 20. stoletja na Goriškem je bila še posebej priljubljena radijska postaja Monte Carlo, kjer so vrteli popularno glasbo tistega casa. Ob razširjenosti televizijskih sprejemnikov se je povecal tudi vpliv televi- zije in njenih programov. Na tem prostoru je najbolj vplivala, tudi zaradi boljšega spreje- ma in programa, italijanska televizija. Tako so na ples in glasbo vplivale npr. italijanske glasbene oddaje, najbolj pa festival Sanre- mo (Terenski podatki 2019). Kako pomemben element je bila popu- larna kultura, ki je prinašala spremembe, pri- cajo tudi spomini Branka Marušica: » Ko se je Jugoslavija /Slovenija odrekla rigidnemu sov- jetskemu sistemu, se je to zrcalilo tudi v plesni kulturi ne le z uvajanjem jazza, boogie-woogi- ja, latino plesov, kasneje rock’n rolla twista itd. Prelomen je bil film Ples na vodi (1948. E. Williamas) z množicnim obiskom kot odgovor na dolgocasne sovjetske filme (Pravljica o si- birski zemlji itd.). Zanimivost je tudi popevka o mami Juaniti iz mehiškega filma En dan ži- vljenja. Pesmica je prav ponarodela in je konkurirala na proslavi na Okroglici (1953) partizanski pesmi.« (Marušic 2023). Na goriških plesišcih je prevladovala itali- janska popularna glasba tistega casa, npr. glasba iz znanega italijanskega festivala Sa- nremo in izvajalcev, kot so Adriano Celenta- no, Rita Pavone, Domenico Modugno in dru- gi. Ceprav so mladi poslušali tudi druge tuje izvajalce, kot so Beatli, Tom Jones, Beach Boys, pa te glasbe na plesišcih ni bilo (Teren- ski podatki 2019). Povojno obdobje je bilo v Sloveniji tudi cas zacetkov narodnozabavne glasbe (Stan- kovic 2021: 7; Spletni vir 1), ki pa na omenjenih plesišcih ni doživela velike priljubljenosti. Ce so v 50. letih na plesih še obcasno igrali tudi narodnozabavno glasbo, ki je bila bolj všec starejšim generacijam kot mladim, je v 60. le- tih na plesišcih v dvoranah popolnoma pre- vladala popularna glasba tistega casa, se spo- minjajo sogovorniki (Terenski podatki 2019). Glasba na plesnih zabavah je bila igrana v živo. Na prvih vecjih plesih v povojnem casu, ki so bili organizirani v Sokolskem domu v Prvacini, sta igrala Prvacka muzika (pihalni orkester) in ansambel Veseli veter; izmenje- vala sta se tako, da je eno nedeljo igral eden, drugo pa drugi. Veseli veter, ustanovljen le- ta 1948, je bila zelo priljubljena glasbena sku- pina 50. let, saj so prvi med okoliškimi skupi- nami igrali popevke s festivala Sanremo. To prednost so imeli zato, ker so prvi dobili no- te skladb, ki so se tam igrale, in tako nove skladbe igrali že takoj, ko je festival koncal (Terenski posnetki 2019). Kako pomembno je bilo prehajanje no- tnega gradiva, se spominja tudi Marušic: »Odprta meja je omogocila dostop do notne- ga gradiva, da je godba na pihala iz Prvacine zaigrala Rascelovo Arrivederci Roma. Slišal sem jo na plesišcu v Panovcu (strelišce).« (Marušic 2023). Poleg Prvacke muzike in Veselega vetra so na tem obmocju delovale tudi druge glas- bene skupine. V 50. letih so bile popularne še skupine Karli, Rio in Ansambel Galeb, se spominjajo sogovorniki. V 60. letih pa so glasbene odre plesišc zavzeli Blue stars, Bi- seri, Rdeci kristali, Lapos (Terenski podatki 2019), kakor tudi manj uveljavljeni in znani ansambli, na primer dijaški in študentski an- sambli: »Spomnim se kasneje zlasti amater- skega ansambla Rdeca roža, ki je okoli leta 1950 imel plesne zabave pri Cadežih /…/ Plesa- li smo tudi na na gimnaziji ob glasbi s plošc in z ad hoc sestavljenimi orkestri iz vrst dijakov (ansambel Cvek). Spomnim se zlasti let 1954– 1955, ko smo v poletnih pocitnicah plesali v Solkanu ob zvokih študentovskega ansambla (brata Komel, Aleš Komavec, Štefan Cigoj, To- maž Marušic, argentinski Slovenec Kodelja) s pevko Svasto Pelicon. Spomnim se takrat hi- tov: Domino, Moulin Rouge, Ta tvoja ruka ma- la, Rainbow, Tell mi why, Why don’t you belie- ve me, Three coins in the fountain itd.« (Ma- rušic 2023). S prepoznavnostjo in priljubljenostjo ple- sov v Bukovici so na to obmocje kot gostje na plesih zaceli prihajati bolj znani, popular- ni slovenski, jugoslovanski in italijanski an- sambli ter posamezniki (Terenski podatki 2019). Tako kot se je spreminjala glasba na omenjenih plesišcih, se je spreminjala tudi plesna kultura. Med starejšimi plesi, ki so se plesali še kmalu po vojni, so sogovorniki omenjali polko, valcek, štajeriš, rašplo in tango. Z vedno vecjim vplivom popularne kulture, tudi preko vplivov ameriških in an- gleških vojakov, ki so mladim » razdajali vinil- ke s posnetki tudi plesnih orkestrov kot H. Ja- mesa, bratov Dorsey in D. Ellingtona « (Maru- šic 2023), se je na plesišcih, še posebej tistih v zadružnih domovih, spremenila glasba in z njo tudi ples. Tako sta se v 50. letih 20. stole- tja tudi na plesišcih na Goriškem pojavila rock’n’roll in tržacan, 3 cesar starejši niso 3 Tržacan je razlicica plesa, poznanega pod številnimi imeni, npr. v Evropi kot boogie woogie, v Ameriki kot jitterbug in v Angliji kot jive. Ta plesna zvrst je leta odobravali. Ce so se ti plesi v vecini še plesali v paru, so po pripovedovanju sodec v 60. le- tih 20. stoletja na goriških plesišcih postali popularni »neparni« plesi, npr. tvist, shake, racke, vlak, imenovan tudi Letkiss 4 (Terenski podatki 2019). Plesne zabave v zadružnem domu Buko- vica so bile najvecji prireditveni prostor, kjer so se mladi od 60. pa vse do 90. let 20. stole- tja hodili zabavat. S spremembami v preži- vljanju prostega casa mladih in tudi zavoljo zastarele infrastrukture je tradicija velikih plesnih zabav v Bukovici zamrla oz., kot se je nekdo bolj poeticno izrazil: »Konec devetdesetih let so diskoteke vse unicile. Z diskotekami in komercialnimi radij- skimi postajami je šlo vse v maloro.« (Spletni vir 4). VIRI IN LITERATURA Literatura: Batic, K. (ur.) 2017: Iztrgano iz spomina: zbornik prispevkov o Bukovici in Volcji Dragi. Bukovica: Kra- jevna skupnost Bukovica - Volcja Draga. Pavšic Milost, A. 1996: Zadružni dom – naš po- nos: katalog k razstavi o gradnji zadružnih domov po drugi svetovni vojni, Nova Gorica, 1996. Nova Go- rica: Pokrajinski arhiv. Peterlin, D. 2019: Živeti v socialisticni Ljubljani: mestno življenje v prvih dveh desetletjih po drugi svetovni vojni. Ljubljana: Zgodovinski arhiv. Piškuric, J. 2019: »Bili nekoc so lepi casi«: vsakda- njik v Ljubljani in okolici v casu socializma. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino: Študijski center za narodno spravo. Princic, J. 1997: Zacetek gospodarske rasti. V: M. Drnovšek, D. Bajt (ur.): Slovenska kronika XX. stole- tja: 1941–1995. Ljubljana: Nova Revija, str. 206. Simetinger, T. 2017: Plesno izrocilo na sloven- skem in njegova raba v folklornih skupinah. V: K. Šrimpf Vendramin (ur.): Prirocnik za folklorno dejav- nost. Ljubljana: Študijski center JSKD, Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, str. 11– 116. Sitar, P. 2017: »Ne le kruh, tudi vrtnice!«. Potro- šnja, tehnološki razvoj in emancipacija žensk v soci- alisticni Sloveniji. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. DOI: https://doi.org/10.3986/9789610500063. Stankovic, P. 2021: Simbolni imaginarij sodobne slovenske narodnozabavne glasbe. Ljubljana: Fakul- teta za družbene vede, Založba FDV. Spletni viri: Spletni vir 1: Smajila, Barbara. 2014. 2000 let Emone: Povojna Ljubljana željna plesa in zabave. Https://www.dnevnik.si/1042678041. Spletni vir 2: Pavcek. Boštjan. Predstavitev sek- cije. Https://www.plesna-zveza.si/rnr/predstavitev. Spletni vir 3: Library of Dance - Letkiss. Https:// www.libraryofdance.org/dances/letkiss/. Spletni vir 4: Koron, Davorin. 2015. »V Zelenem gaju so bili najboljši špili«. Https://www.primorske.si /plus/7--val/-v-zelenem-gaju-so-bili-najboljsi-spili-. Terenski viri: Marušic Branko: osebna korespondenca, Sol- kan, 7. 10. 2023. Terenski podatki: intervjuji, izvedeni 7. 11. 2019 in 28. 11. 2019. 4 Letkiss je ples, ki je nastal v 60. let prejšnjega stoletja in temelji na plesu, imenovanem Bunny Hop, ki je bil popularen v Ameriki desetletje prej. V zgodnjih 60. letih 20. stoletja so finski glasbeniki komponirali so- dobne priredbe ljudske glasbe za Jenkko, finski ples schottische. Toda namesto plesa schottische so lju- dje plesali modificiran Bunny Hop. Ta nova glasbena zvrst se je imenovala letkajenkka (»line schottische«) na podlagi pesmi »Letkajenkka« Erika Lindströma. Konec leta 1963 je Rauno Lehtinen komponiral še eno letkajenkko z naslovom »Letkis«. Medtem ko je v finšcini to ime preprosto pomanjševalnica za »let- kajenkka«, si angleško govoreci svet to razlaga kot »Let’s Kiss«. Zaradi tega sugestivnega naslova je ta zvrst glasbe postala priljubljena po vsem svetu, sku- paj s spremenjenim Bunny Hopom, ki so ga plesali nanjo (Spletni vir 3). 1940 prišla v Evropo kot jitterbug oz. bebop, pri nas pa naj bi ga v to okolje prinesli ameriški vojaki, ki so bili po 2. svetovni vojni prisotni v Trstu in drugih kra- jih na Primorskem. Osnovni ples so ljudje nekoliko prilagodili in ta nova razlicica je postala znana pod imenom tržacan (Spletni vir 2). Stara rokodelska in tehnicna znanja iz Vipavske doline med pozabo in vnovicno uporabo Izvlecek: Clanek predstavlja glavne izsledke etnografske študije o starih obrtniških in tehnoloških znanjih iz zgornje Vipavske doline, ki je bila opravljena med projektom Medgeneracijski prenos znanja (LAS Vipavske doline, 2022/23). Izpostavljena so spoznanja, kako v dedišcini iskati osebno ustvarjalnost, naravne in kulturne posebnosti okolja, historicno povezanost z našimi predniki ter nasprotje serijski in množicni strojni proizvodnji. Poudarjene so osebne zgodbe nosilcev starih znanj, ki v dedišcini išcejo potenciale za reševanje starostnih težav, depresije, stresa, osamljenosti, pa tudi za varovanje naravnih virov, urjenje v vztrajnosti, potrpežljivosti, natancnosti ter spodbujanje socutnosti do naravnega in socialnega sveta. Kljucne besede: Vipavska dolina, rokodelska obrt, stara znanja, tradicija, sodobnost. Arte artigiana e antiche tecniche della Valle del Vipacco tra oblio e riutilizzo Riassunto: L’articolo presenta i principali risultati di uno studio etnografico sulle antiche arti artigiane e sulle tecniche usate nella Valle del Vipacco. Il progetto č stato realizzato nell’ambito del progetto Trasferimento intergenerazionale delle conoscenze (LAS Valle del Vipava, 2022/23). Lo studio era incentrato sulla ricerca della creativitŕ personale nel patrimonio culturale, sulle peculiaritŕ naturali e culturali dell’ambiente, sul legame storico con i nostri antenati e sulla ricerca di alternative alla produzione di massa. Vengono messe in evidenza le storie personali dei portatori di saperi antichi, che cercano nel patrimonio il potenziale per risolvere problemi legati all’etŕ, alla depressione, allo stress, alla solitudine, alla tutela delle risorse naturali, etc. Inoltre, esse incoraggiano la compassione verso il mondo naturale e sociale. Parole chiave: Valle del Vipava, artigianato, antichi saperi, tradizione, modernitŕ » Dokler je glavna vrednota stanje na tekocem racunu, bomo težko dopovedali otroku, za- kaj ohranjati stara znanja. Dokler bo najbolj uspešen clovek tisti, ki ima najvec denarja, in ne ti- sti, ki je nekaj ustvaril s svojimi rokami ali iz glave, bo to težko. Vrednoto je treba videti. « (Matjaž Lucovnik, izdelovalec lesenih desk za sneg in rezbar) Uvod » Dedišcina je spomin na moje otroštvo, « je v etnografski raziskavi o tradicionalnih obrteh v zgornji Vipavski dolini (Fakin Bajec 2022, Spletni vir 1) poudaril nosilec znanj o pletenju košev iz bek (posebna vrsta vrbe, ki v mediteranskem svetu raste ob vinogra- dih). Spomini na preteklost so lahko razlicni. Navadno želimo težke trenutke pozabiti, medtem ko se nostalgicno spominjamo do- godkov ali oseb, ki so nam v življenju veliko pomenile. Morda so nam te osebe tudi JASNA FAKIN BAJEC | ZRC SAZU, Inštitut za kulturne in spominske študije Univerza v Novi Gorici, Fakulteta za humanistiko jasna.fakin@zrc-sazu.si predale pomembna znanja, modrosti, zgod- be in nasvete, ki jih velja v sodobnosti ovre- dnotiti in premisliti o njihovi ponovni upora- bi. Dedišcina, med katero uvršcamo tudi znanja in vešcine izdelave rokodelskih ter tehnicnih izdelkov, nam zato daje obcutek povezanosti, pristnosti, mnogokrat tudi to- pline in varnosti. Morala bi nam pomeniti ponos in zadovoljstvo nad tem, kar so s svo- jim trudom, ustvarjalnostjo in prilagojeno- stjo naravnemu okolju ustvarili naši predni- ki. Vendar je vrednotenje preteklih dosež- kov vecplastno in ni odvisno samo od posa- meznika ter njegove želje po ohranjanju do- mace tradicije, temvec od vrednot, potreb, interesov, znanj itd., ki prevladujejo v širši družbi. Zato se postavlja vprašanje, zakaj sploh ohranjati stare obrti in tehnicna zna- nja, ko pa lahko gremo v trgovino ter z malo denarja kupimo plasticne košare, industrij- ske tekstilne in lesene izdelke, poceni stroje. Kako ovrednotiti stara obrtna in tehnicna znanja, ko živimo v obdobju hitrega tehnolo- škega, digitalnega in ekonomskega razvoja? Se to res splaca? S podobnimi vprašanji smo se ukvarjali v okviru projekta Medgeneracijski prenos zna- nja , pri katerem je v letu 2022/23 sodelovala tudi Obcina Ajdovšcina. 1 Želja obcine je bila prek razlicnih raziskovalnih in izobraževalnih aktivnosti identificirati, analizirati ter ovre- dnotiti tradicionalna rokodelska znanja iz Vi- pavske doline, poiskati nosilce, ki se z njimi še ukvarjajo, jih opolnomociti, da bi znanja prenesli v širšo javnost, in na koncu razmisli- ti, kako ta znanja vpeti v socialne, gospodar- ske, kulturne ter okoljevarstvene izzive lokalnih skupnosti. V nadaljevanju clanka predstavljamo glavna spoznanja etnograf- ske študije, izvedene v okviru projekta, ki je pokazala, da je bilo v Vipavski dolini pozna- nih veliko tradicionalnih obrti in tehnicnih vešcin. Po skednjih (nar. faladurjih ), kašcah, delavnicah in sodobnih garažah lahko še ve- dno najdemo številne predmete. Težava pa je, da se mnoga znanja izgubljajo, saj so nji- hovi nosilci vecinoma starejši prebivalci, medtem ko pri srednjih in mlajših generaci- jah ni zanimanja oziroma casa, da bi se v ve- cernih urah usedli ob kup bek, srobote ali li- cja in iz njih izdelali cajno, plenir ali leso . Pri- znati je treba, da se je nekoliko vec znanj ohranilo pri obdelavi lesa, kovine in kamna. Ta znanja obrtnikom prinašajo dodaten vir dohodka. Nekaj žensk sicer vztraja pri šiva- nju, vezenju in kvackanju, vendar redko kdo v košaro s kruhom ali sadjem položi doma narejen prticek. Zaradi tega sta v letu 2023 tudi Svet Evrope in Ministrstvo za kulturo v okviru 33. Dnevov evropske kulturne dedišci- ne in 11. Tedna kulturne dedišcine namenila posebno pozornost redkim ter dragocenim znanjem, spretnostim in poklicem (ZVKD 2023, Spletni vir 2) . Govorimo o vrsti dedišci- ne, ki nam na preprost in poucen nacin govo- ri o sobivanju cloveka z naravnimi danostmi. V nadaljevanju clanka izpostavljamo glavne znacilnosti rokodelske in domace obrti ter tehnicnih znanj na Slovenskem in v Vipavski dolini z vecjim poudarkom na nje- nih nosilcih. Ne osredotocamo se na po- drobno predstavitev zgodovine razvoja obr- ti, temvec posebno pozornost namenjamo mislim lokalnih akterjev, ki v nesnovni kul- turni dedišcini išcejo oporo za lažji boj s tre- nutnimi gospodarskimi, socialnimi, kulturni- mi, predvsem pa zdravstvenimi izzivi. Kot bodo pokazale njihove izjave, bistvo tehnic- ne in obrtne dedišcine ni v koncnih izdelkih, ki jih želimo prodati ali darovati, temvec v nastajanju tega izdelka, ki posameznika in 1 Vsebina operacije LAS Medgeneracijski prenos zna- nja je nastajala v tesnem sodelovanju vodilnega par- tnerja LAS Vipavska dolina: RRA ROD Ajdovšcina, Ob- cine Vipava in Obcine Ajdovšcina, na podlagi pristopa »od spodaj navzgor« ter na podlagi analize potreb obeh urbanih središc LAS, Ajdovšcine in Vipave (pro- jekt je trajal od 1. 7. 2022 do 30. 8. 2023, vec gl. https:/ /las-vipavskadolina.si/2022/07/01/operacija-las-vipa- vska-dolina-medgeneracijski-prenos-znanja/. skupnost opolnomoci za lažji korak v jutri- šnji dan. Razvoj rokodelske obrti na Slovenskem Pod pojmom domaca, rokodelska obrt razumemo celo vrsto opravil in izdelkov, ki jih ljudje izdelujejo na svojih domovih ali v delavnicah za lastno rabo ali za prodajo. Po- jem se je izoblikoval proti koncu 19. stoletja, povecano zanimanje za domace ali rokodel- ske dejavnosti pa se je zacelo v drugi polovi- ci 18. in v 19. stoletju (Bogataj 2008: 17). Do- maca obrt je bila znana kot dodatno, obrob- no kmetovo delo izdelovanja najrazlicnejših predmetov. Bila je povezana z osnovno de- javnostjo kmetije in je ponujala dodatno de- lo prebivalcem (Bogataj 1989: 3). Nikakor pa obrti ne smemo povezovati zgolj s prežive- tjem na podeželju, saj so številne panoge domace obrti zaživele tudi v mestih (prav tam: 3). Rokodelci na podeželju so do leta 1848 vecinoma delali za potrebe zemljiških gospostev, medtem ko so mestni obrtniki proizvajali za trg (Valencic 1972: 6). Vec podatkov o obrteh v mestih beleži- mo od 14. stoletja. Omenjajo se mesarji, ce- vljarji, kovaci, iglarji, skrinjarji, krznarji in zi- darji, v drugi polovici 14. stoletja krojaci, se- dlarji, loncarji in sodarji, do srede 15. stoletja pa še peki, kulnostrižci, nožarji, torbarji, ko- larji in kamnoseki. V drugi polovici 15. stole- tja število omenjenih obrtnikov precej nara- ste (prav tam). V srednjem in novem veku so se obrtniki združevali v cehe, kar je omogo- cilo vecjo povezanost znotraj posamezne stroke, pomembni pa so bili tudi pri pregle- du nad kakovostjo izdelkov in strokovnostjo obrtnikov (Bogataj 1989). V cehe so se zdru- ževali tudi najmanjši obrtniki, saj so bili v na- sprotnem primeru obsojeni na propad zara- di konkurence vecjih in mocnejših obrtnih dejavnosti. Navadno so se obrtniki povezo- vali s trgovci, ki so jim odkupovali izdelke po vnaprej doloceni ceni. Številno najmocnejše so bile skupine obrtnikov, ki so izdelovali izdelke, brez katerih se ni dalo živeti (kot so hrana, obleka, obutev). V casu Avstro-Ogrske in širše evropskega fiziokratizma ter merkantilizma, ko je tudi država v rokodelskih izdelkih videla možne zaslužke, se je zacelo izobraževanje obrtni- kov z razvojem in ustanavljanjem šol ter te- cajev, izdajanjem prirocnikov, ucbenikov, prodajnih katalogov, organiziranjem razstav in drugih oblik promocije izdelkov. Obrtniki so imeli tudi dolocene olajšave in druge ugo- dnosti. Izdelovalci so se zaceli povezovati v zadruge in podobna združenja. Kriza domace obrti se je pojavila med le- toma 1859 in 1883 zaradi mocne industriali- zacije, novih trgovskih obratov, izdelkov iz tujine. Nadalje se je propadanje in zamiranje domacih obrti na Slovenskem hitro povece- valo po koncu 2. svetovne vojne. Vzrokov je bilo vec, eden najbolj bistvenih pa so bile davcne ugodnosti, v katere domace obrti Alojz Vidrih pri pletenju lese za sušenje sadja (foto: J. Fakin Bajec, Ajdovšcina, Garaža - ustvarjalni prostor Ajdovšcina, maj 2023). niso bile vkljucene. Vecje zavedanje pomena domace obrti je spodbudilo ustanovitev Dr- žavnega prodajnega zavoda za domaco in umetno obrt leta 1946, ki je skrbel za ohra- njanje in pospeševanje domace obrti. Kasne- je se je preimenoval v Trgovsko podjetje za domaco in umetno obrt (DOM). Domaco obrt so zaceli razvijati tudi v nekaterih za- drugah in trgovskih podjetjih (Bogataj 1989: 15). Leta 1969 je bila ustanovljena Zveza obr- tnih združenj Slovenije, ki se je kasneje prei- menovala v Obrtno zbornico Slovenije in je danes Obrtna in podjetniška zbornica Slove- nije. Prav Obrtna zbornica vestno skrbi za ra- zvoj rokodelskih dejavnosti. Skupaj s komisi- jo ocenjuje in pregleduje izdelke, vrednoti, selekcionira in izdaja certifikat za izdelek ro- kodelstva Slovenije /Art and Craft Slovenia. Izdelki so v prodaji oznaceni s posebno na- lepko oz. obešanko, ki jih izdaja OZS. S tem se oblikujejo kakovostna turisticna spomin- karska ponudba ter ponudba osebnih, po- slovnih in protokolarnih daril. Po regijah zna- nih po kakovostnem razvoju rokodelstva (Idrija, Škofja Loka, Ribnica, Rogatec, Mo- ravce idr.) se danes rokodelci združujejo v centre in le ti v Konzorcij Rokodelskih cen- trov Slovenije. 2 Zgodovina in tradicija obrtne dejavnosti kažeta številne izkušnje naših prednikov, tehnološka znanja in spoznanja o vzdržnem 2 Rokodelski centri povezujejo vec kot 750 rokodel- cev, od katerih je vec kot 140 nosilcev certifikata Ro- kodelstvo Art&Craft Slovenija. Rokodelski centri skr- bijo za povezovanje rokodelcev, za prenos rokodel- skih znanj in njihovo promocijo, predvsem pa aktuali- zacijo rokodelskih zanj za sodoben cas. Vec gl. Kon- zorcij rokodelskih centrov Slovenije, https://konzor- cijrcs.weebly.com/ in https://konzorcijrcs.weebly.co- m/vlada-republike-slovenije-sprejela-predlog-zako- na-o-ohranjanju-in-razvoju-rokodelstva.html Delavnica medgeneracijskega prenosa znanja v Garaži – ustvarjalni prostor Ajdovšcina (foto: J. Fakin Bajec, september 2023). izkorišcanju naravnih virov (prim. vode, ka- mna, zemlje idr.) ter razmerja med naravnim in kulturnim okoljem. Izdelki domace obrti predstavljajo osebno ustvarjalnost posame- znika s prepoznavnimi lokalnimi posebnost- mi in regionalnimi znacilnostmi. Hkrati rocno izdelani izdelki predstavljajo nasprotje mno- žicni strojni proizvodnji. Gre za ponovno vre- dnotenje dela rok, ki v sodobnosti nastopa kot prototip robotu ali stroju. To ne pomeni, da sodobni rokodelci ne uporabljajo sodob- nih strojev, vendar pa izdelujejo izdelke, ki so prilagojeni cloveku, njegovemu bivanju in kakovosti življenja (Bogataj 2008: 18). Znacilne rokodelske obrti v Vipavski dolini Mnogim kmetijam na Vipavskem so do- daten zaslužek prinašale obrti. Po pisanju zgodovinarja Staneta Grande, ki je analiziral franciscejske katastre obcin iz zgornje Vipa- vske doline, ki so spadale pod Kranjsko, so v prvi polovici 19. stoletja poznali dve vrsti obrti: policijske, ki so zadovoljevale zgolj lo- kalne potrebe, in industrijske, ki so te potre- be presegale. Med lokalnimi obrtmi omenja žagarje, mlinarje, zidarje, kolarje, sodarje, kovace in druge (Granda 1985: 64). Med in- dustrijskimi obrtmi so izstopale strojarne za izdelovanje usnja in irhovine, topilnice ba- kra, valjarna bakra in kovacije (prav tam: 64). Po ljudskem pripovedovanju so za manjše, lokalne potrebe poznali tudi kroja- štvo, medicarstvo in pletarstvo. V etnografski raziskavi smo identificirali nosilce znanja, ki se še danes ukvarjajo s ple- tarstvom, obdelavo lesa (suhorobarstvom, strugarstvom), kovaštvom, šiviljstvom, ve- zenjem, klekljanjem in kamnoseštvom. Do- loceni nosilci so samostojni obrtniki, ki jim tradicionalno znanje prinaša glavni doho- dek, vecinoma pa se z domacimi, tradicio- nalnimi obrtmi in tehnicnim znanjem ukvar- jajo v prostem casu. Med obrtmi, ki so se že v 19. stoletju raz- vile v pomembno industrijsko dejavnost, 3 velja izpostaviti krojaštvo in šiviljstvo. Še da- nes po Vipavski dolini najdemo precej samo- stojnih podjetnic, pri naši raziskavi pa je so- delovala Martina Lavrencic, ki je v Ajdovšcini svoj butik odprla leta 1994. Zgodovina šivilj- stva in krojaštva na Vipavskem kaže na to, da so se z vešcinami obrtnega šivanja sprva ukvarjali moški, ki so bili krojaci (nar. žnidar- ji ). Vodili so manjše krojaške obrate, v kate- rih je bilo zaposlenih le po nekaj ljudi, ali pa je delal lastnik sam. Kasneje so se moškim pridružile tudi ženske (nar. žnidarce) . Po 2. svetovni vojni pa je šiviljstvo postalo izrazito ženski poklic. Pred vojno so mnogi krojaci in šivilje tudi hodili po hišah in v enem tednu celi družini zašili eno pražnjo (nar. mašno ) ter eno vsakodnevno (nar. dnevno ) obleko. Za vsakodnevne obleke so uporabili blago, ki so mu rekli cajh , pražnje obleke pa so bile narejene iz boljšega materiala. Blago so ku- povali na sejmih v Gorici ali na sejmu v Logu, ki se je odvijal na veliki šmaren (15. avgusta). Dobri krojaci in šivilje so se izobraževali v ve- cjih mestih ter krajih (npr. v Trstu, Gorici), po 2. svetovni vojni je bila šola za šivilje v kraju Vrhpolje. Krojaštvo je kot obrtna dejavnost izumrlo po 2. svetovni vojni, ko se je razmah- nila konfekcijska oziroma tekstilna industri- ja. Industrijsko delo za tekocim trakom je bi- lo za marsikatero žensko težko, naporno in neustvarjalno. Podobno velja za Martino La- vrencic, ki se je navelicala šivanja serijskih majic. V pogovoru nam je zaupala, da želi na- rediti obleko, » ki je kvalitetna, narejena z 3 O razvoju industrije v Ajdovšcini je pisala zgodovinar- ka Ines Beguš, ki je v okviru Goriškega muzeja Krom- berk oblikovala zgodovinsko pot Industrijska dedišci- na Ajdovšcine (Spletni vir 3). V clanku Dolga zgodovi- na industrije v Ajdovšcini: osredotoceni obrati ob Hu- blju (oris od 16. do zacetka 20. stoletja (2020)) ome- nja, da zgodovina Ajdovske predilnice sega v leto 1826, po 2. svetovni vojni pa so leta 1949 v prostorih prejšnje tovarne ustanovili podjetje Tekstina Ajdo- všcina (Beguš 2020: 175, 178). dušo, da je narejeno za osebo, ki jo spoznam «. Pri šivanju uživa, se sprosti in umiri. » Res de- lam poklic, ki si ga želim delati celo življenje . Ga delam z veseljem .« Svoje znanje je prene- sla tudi na mlajšo hcerko, ki pa šiva » bolj otroške stvari, malo bolj umetniško iz ostan- kov, na blago zašije slike. Vendar nadaljuje stare vešcine šivanja .« Poleg šiviljstva, ki vecinoma ostaja ženski poklic, velja kot pomembno rocno delo izpo- staviti vezenje, kvackanje in klekljanje. V štu- diji smo vec pozornosti namenili kvackanju in klekljanju, ki ga v Vipavski dolini ohranjajo tudi clanice Univerze za tretje življenjsko ob- dobje Most. Pogovor z njimi je pokazal, da jim ni toliko pomembno, » da imaš doma toli- ko cipk, temvec da vedno nekaj novega nare- diš, ustvarjaš in imaš nov izziv «. Hkrati jim prepletanje niti s posebno tehniko klekljanja in ustvarjanje cipk za krašenje cerkvenega ter tekstilnega tekstila, oblacil ali kot modni dodatek predstavljata pomembno terapev- tsko funkcijo, saj jih zvok klekljev, tj. lesenih palicic, pomirja. Na Vipavskem so prvo klekljarsko šolo ustanovili leta 1885 na Otlici. Njen ustanovi- telj je bil Osrednji cipkarski tecaj z Dunaja (podobno kot za idrijsko šolo, ki je bila usta- novljena leta 1876). Zaradi zaposlovanja žensk in strojne izdelave cipk je zacelo zani- manje zanj v 60. letih 20. stoletja upadati, vendar se je klekljanje ob koncu 20. stoletja spet mocno razširilo kot prostocasna dejav- nost in redkeje kot vir zaslužka (Spletni vir 4). Clanice klekljarske skupine pri Mostu so poudarile, da sta za klekljanje potrebna ve- selje za rocna dela in cas. Po njihovih bese- dah se vešcine hitro nauciš, ceprav je morda na zacetku težko. Koliko cipk naredijo, jim ni pomembno, saj hitro vse oddajo. To jim pri- naša posebno zadovoljstvo. Nove izzive jim predstavljajo novi materiali, kot je žicka, in novi izdelki, kot je nakit. Najvec pa jim pome- ni to, da se ob delu sprostijo, v skupini pozabijo na vsakodnevne stvari in starostne zdravstvene težave. Na Univerzi za tretje življenjsko obdobje v Ajdovšcini se lahko pohvalijo tudi s skupi- no clanic, ki svoj prosti cas namenjajo kvac- kanju. Mnoge so se kvackanja naucile že kot majhne deklice, ko so imele v šoli rocna dela. Druge so h kvackanju pritegnile sorodnice. S kvackanjem rešujejo osamljenost in druge zdravstvene težave. » Meni je pomembno kvackanje zato, da nekaj lahko naredim, ustvarjam, izdelek podarim za darilo, « izpo- stavi clanica. Ker kvackan izdelek najbolj ce- nijo ljudje, ki imajo spoštljiv odnos do rocne- ga dela, skrbno premislijo, komu bodo izdel- ke dale. Izdelujejo prticke, metuljcke, rožice, sadje, šale, košarice idr. » Vcasih so punce de- lale svojo balo za poroko in so s tem urile roc- na dela, danes pa je drugace, « so potarnale, vendar niso bile crnoglede. Vidijo, da tudi mlajše generacije cenijo kvackane izdelke; kvackane obleke, krila, torbe in nakit posta- jajo moderni izdelki. Zato jim je pomembno, da stara znanja ohranjamo in išcemo prilo- žnosti, kako jih prilagoditi sodobni rabi. Ob ženskih rocnih delih smo posebno pozornost namenili lesenim izdelkom. Veli- ko prebivalcev iz Vipavske doline se še spo- mni nekdanje Tovarne pohištva Lipa (Spletni vir 3). Vsaka pohištvena industrija se je razvi- la iz številnih domacih in obrtnih mizarskih delavnic, ki so izdelovale potrebne pohištve- ne izdelke za kmecki dom in življenje. Okna, vrata, mize, skrinje, omare, stoli, klopi, zibel- ke, postelje in krste so glavni izdelki, ki so nastajali izpod rok mizarjev. Kot poklicna obrt se je mizarstvo iz domace, ljudske de- javnosti razvilo v poznem srednjem veku. Veljalo je za najbolj razširjeno lesno obrt. V prvi polovici 19. stoletja so se mizarji zaceli združevati v zadrugah, nastala pa so tudi ne- katera pomembna mizarska središca. Najpo- membnejše središce razvoja mizarstva na Goriškem je bilo v Solkanu pri Gorici (od dru- ge polovice 19. stoletja). Njihovo dedišcino nadaljujejo nekatere obrtne delavnice, ki so pravzaprav sodobna obrtna podjetja (Boga- taj 1989: 141). Navadno so bile mizarske de- lavnice specializirane in usmerjene v doloce- no proizvodnjo. Vsak mojster oziroma tišler , kot se je mizarju reklo v narecju, je izdeloval specializirane izdelke. Nekateri mizarji so bili specializirani za pohištvo, drugi za vrata in okna, spet tretji za popravilo vinskih posod (sodov, lesenih posod za kuhanje in preva- žanje grozdja – worn, wornc in brent ), ki se še danes imenujejo sodarji. Nekateri pa za iz- delavo krst (nar. trug ). Les za krste se je hra- nil na kmetiji že vec casa, ob smrti pokojnika pa so ga odnesli k mizarju. Lahko pa je mizar imel krste tudi na zalogi. Mizarsko delo kaže lepoto lesa, clovekovo iznajdljivost in ustvarjalnost. V raziskavi smo se pogovarjali z mladim rezbarjem Matjažem Lucovnikom, ki sicer ne prihaja iz Vipavske doline, temvec iz Trnovega. Z rezbarstvom se ukvarja v pro- stem casu. Izdeluje sklede, žlice in lesene de- ske za sneg. Tako kot mnogi starejši mizarji, ki so les vecinoma obdelovali v zimskih dne- vih, ko ni bilo dela na kmetiji, se tudi on v de- lavnico odpravi pozimi, ko ima cas. Nad le- som se je zacel navduševati v mladostniških letih, ko je skupaj s prijatelji urejal skate park v Novi Gorici. Pomanjkanje potrebne infra- strukture za igro je mlade prisililo, da so se dela lotili sami. Takrat je zacel spoznavati in obcudovati les. Izdelovanja izdelka se ne loti nacrtno, temvec najprej vidi kos in nato iz njega nekaj ustvari. Cudi ga, da se stara zna- nja tako hitro pozabljajo, da lesena žlica še vedno simbolizira nekaj starega, grdega. Po drugi strani pa se zaveda, da za tradicijo ni- mamo casa. Sam ustvarja zaradi veselja ozi- roma » gušta «. To mu predstavlja obliko me- ditacije. Pri tem še pripomni: »Dedišcina je to, kar so vedno poceli naši predniki. Znanja, ki so se nabirala skozi generacije. Škoda je, da se to znanje izgubi v eni generaciji.« Obdelava lesa in prinašata pomemben ekonomski prihodek mnogim vipavskim mizarjem. Med njimi se je raziskavi pridružil strugar in mizar Anton Kompara, ki nadaljuje družinsko tradicijo izdelovanja rocajev za poljedelska orodja in pravi naslednje: »Po to- liko letih, ko delam z lesom, mi pomeni že su- rovino. Ni vec tisti les, ki bi mi dišal, ki bi bil do njega custveno navezan. Ko delam z lesom, želim od njega dobiti lepoto. To dobiš, ko ga obdelaš. « Pri tem je pomembno, da struže- nje lesa zahteva veselje in rocne spretnosti. Vcasih naredi tudi sklede, vendar bolj » za du- šo «, saj mu zmanjkuje casa. Anton je oceto- vo obrt spremenil v mizarsko industrijo, ki pa zahteva vecjo umetnost kot izdelava majhnih lesenih izdelkov. Na vprašanje, kaj mu pomeni nadaljevanje tradicije svojega oceta, poudari: » Ja, tradicija …, vendar ne za ceno tega, da delaš nekaj, kar ti ni v veselje. « Podpira možnost, da se bo na domu nadalje- vala mizarska obrt ali industrija, vendar bo otrokom pustil prosto pot, da si sami izbere- jo svoj željen poklic. Poleg lesa za izdelovanje pohištva in nuj- nih pripomockov za življenje so naši predniki v naravi poiskali tudi druge lesne surovine, ki so omogocile razvoj pletarstva. Kmetije, kjer ob vinogradih ne bi rasla beka, s katerimi so tudi vezli veje v vinogradih, nekoc skoraj ni bilo. Posebne vrste vrb so rasle tudi ob poto- kih in rekah. S tem, ko so jih porezali, da so dobili potrebno gradivo, so hkrati ocistili obrežja in preprecili poplave. Poleg vrbe in srobota pletarji po drugih delih Slovenije uporabljajo še kostanj, smreko, brezo ter slamo in koruzno licje. Gradivo rabijo v pri- marni ali narezani, tudi razklani in razceplje- ni obliki. Pletarji so poznani po tem, da s pre- pletanjem, zvijanjem in zatikanjem naredijo svoje izdelke, vecinoma koše. V Vipavski do- lini se pletarski izdelki vecinoma niso proda- jali, temvec so jih izdelovali za domaco rabo. Zato ne bomo srecali pletarjev, ki so si po- trebno strokovno znanje pridobili v šolah ali na tecajih, ki so se organizirali pred 2. sve- tovno vojno ali nekaj let po njej. Pletarsko znanje so vecinoma prevzeli od svojih pred- nikov ali se ga sami naucili. V dolgih zimskih vecerih so ob odprtem ognjišcu ali okoli špargeta iz bek ali viter (obdelane leskove palice) spletali oprtnjake (koše za nošenje na hrbtu), koše za pobiranje krompirja, caj- no za pobiranje cešenj, koše za kostanj, koše za sušenje orehov ali lešnikov (nar. beck ), ocetje pa so svojim otrokom iz bek naredili koše za dojencke. Izkušeni mojstri so iz bek spletali tudi koše za prevažanje gnoja (nar. grtune ). Med posebnostmi Vipavske doline velja izpostaviti leso – pleten pladenj v obliki solze s povzdignjenim robom za sušenje sadja. Ogrodje so naredili iz leskovih vej, na- to so jih s posebno tehniko in postopkom opletli s šibjem srobote. Srobote niso prej olupili, temvec so jo uporabili v naravnem stanju. Nabiranje materiala za pletenje lese ni bilo omejeno na letni cas, pomembno je bilo le, da je bil les svež. Vipavska dolina na- mrec slovi po raznovrstnem sadju, vcasih so na kmetijah gojili jabolka, hruške, fige in vi- nogradniške breskve. V poletnih dnevih so leso s sadjem izpostavili soncu, po peki kru- ha pa so jih postavili tudi v pec, da se je sadje hitreje posušilo. Za namene raziskave nam je novo leso spletel Alojz Vidrih, domacin z Goc, ki ga je znanja pletenja naucil stari oce. Z bratom sta v prostem casu spletala tudi koše iz bek in opletla steklenice, v katerih so shranjevali vino. Pletarstvo sodi med starejše domace obrti, saj so prve omembe že v anticnih virih in kasneje na upodobitvah srednjeveških fresk. Znanje se je širilo iz roda v rod, od 19. stoletja tudi s pletarskimi tecaji in šolami. Raznovrstno pletivo zahteva znanje o la- stnostih in pripravi pletarskega materiala, obvladovanje razlicnih pletarskih tehnik ter proizvodnih postopkov (kot so prepletanje, zvijanje, zatikanje) in potrebna védenja o oblikovanju izdelkov za razlicne namene uporabe. Med vipavskimi pletarji slovi Jože Krecic iz Podrec, ki se je pletarskih vešcin naucil kot otrok, in sicer vecinoma sam, so- sed mu je pomagal le pri pridobivanju znanja za pletenje težjih izdelkov (npr. koša za su- šenje orehov). V pogovoru je poudaril, da vcasih mojstri niso namenili veliko casa iz- gledu izdelka, temvec je bilo bolj pomemb- no, da je bil uporaben. Danes pa je po mne- nju sogovornika pomemben tudi zunanji vi- dez, kar odraža mojstrovo natancnost, vztrajnost in ljubezen do dela. Znanje plete- nja rad prenaša na mlajše generacije, rad iz- deluje tudi manjše uporabne izdelke, da bi v njih prepoznali sodobnejšo funkcijo (krožnik za suho sadje, spominek ipd.). Zato so koši in lese, ki jih izdeluje v razlicnih velikostih, narejeni iz ocišcene srobote. Nabere jo v za- cetku jeseni, po prvi slani oziroma ko listje odpade, da je dovolj zorena in še dovolj soc- na. Pomembno je še, da se nabere ob stari luni. Boljša je tista, ki raste na soncnem kra- ju. Nabrana lahko vec let stoji. Pred plete- njem je kljucno, da jo cez noc pustimo v vreli vodi. Tudi ogrodje za košare naredi nekaj mesecev pred zacetkom pletenja, da se les dobro posuši. Na svoje znanje je izredno po- nosen, zato bi rad, da bi mladi spoznali ple- tarske vešcine in se jih naucili. » To je naš na- cin življenja, « še zakljuci pogovor. Pri raziskavi smo imeli tudi priložnost, da smo stopili v prostor, kjer se je cas dobese- dno ustavil. V Lokavcu še vedno stoji stara kovacija, kjer lahko spoznavamo, ali je tolce- nje po razbeljenem železu res težko in na- porno. Obiskali smo Kovaški muzej Mihaela Kuša, kjer nam je kovac Stanislav Cernigoj pripovedoval o svojih kovaških znanjih. Obrt je zacel njegov brat leta 1967, kasneje se mu je pridružil še Stanislav. V zacetku so izdelo- vali poljedelsko in gozdno orodje, kot so motike, krampi, sekire, cepini. Scasoma sta se specializirala za umetno kovaštvo ter iz- delovala dekorativne izdelke in ograje. Izde- lek so naredili iz enega kosa kovine. Bila sta samouka, v družini prej niso imeli tradicije kovaštva, zato sta v zacetku delala s prepro- stimi orodji. Pomembna pridobitev za delo je bilo vzmetno kladivo (nar. norc ). Pri tem se je Stanislav pošalil, » da moraš biti res norc, da delaš ob tako težkih pogojih, kot sta vrocina in ropot «. Danes ropot iz delavnice zaslišimo le ob posebnih priložnostih, ko muzej obišcejo otroci in spoznavajo delo ko- vacev. Stanislav jim pripoveduje o pomenu tradicije, ki se ga na kmetiji zelo zavedajo in pokažejo tudi s tem, da so muzej poimeno- vali po priznanem vaškem kamnoseku Miha- elu Kušu, ki je živel ob kovacevi domaciji. S tem so združili dve pomembni domaci obrti, v katerih bi lahko iskali razlike, a tudi veliko podobnosti. Kovaštvo je bilo desetletja najpogostejša obrt na slovenskem podeželju in tudi v me- stih. Skoraj ni bilo kraja, ki ne bi imel vsaj enega kovaca, ki je izdeloval poljedelska in druga orodja, kovane dele vozov, orodja za delo v gozdu in vinogradu, pripomocke za gradnjo hiš in žeblje. Obrtno obdelovanje kovin, zlasti železa in jekla, je bilo na pode- želju poznano od 10., v mestih pa po 12. sto- letju. Locimo orodne kovace in tiste, ki so iz- delovali podkve (nar. podkovske kovace ). V manjših krajih so bili kovaci, ki so izdelovali oboje. Znanje se je prenašalo iz roda v rod, saj je bila navada, da je sin prevzel ocetovo delavnico. Podkovske kovacije, kjer so naj- prej skovali podkve za vole in konje ter nato podkovali živali, so vecinoma stale ob vecjih poteh, zlasti furmanskih gostilnah, kjer so se ustavljali nekdanji prevozniki s konji. Kova- štvo je prvotno povezovalo obrtne zvrsti, ki so se scasoma osamosvojile (žebljarstvo, kljucavnicarstvo, puškarstvo). V Vipavski do- lini so bakrovo rudo kopali na Ravnah pod Cavnom, železovo rudo pa na Oblem pri Otlici in pri Kovku. V Šturjah so bile topilnice Delavnica medgeneracijskega prenosa znanja v Garaži (foto: J. Fakin Bajec, september 2023). in valjarne bakra, kovacije za izdelovanje po- sode ter orodja. Po kovaštvu pa so bili naj- bolj poznani kovaci iz Lokavca, kjer se je lah- ko tudi kupilo kotlovino za izdelovanje ko- tlov (za polento, kuhanje žganja, kuhanje hrane za prašice idr.). Pregled nosilcev obrtnih in tehnicnih znanj zakljucujemo pri kamnoseštvu, najsta- rejšem znanju, ki obstaja od kamene dobe, ko je clovek zacel uporabljati svoj um in ro- ke. Na Slovenskem velik razvoj kamnoseške rokodelske dejavnosti beležimo med 17. in 19. stoletjem, ko so v naše kraje prihajali ka- kovostni rokodelci iz Furlanije in Benecije. Uporabljali so najrazlicnejše vrste kamna, ki je bil na voljo na posameznih obmocjih Slo- venije. Kamnoseški poklic je bil v razcvetu vse do 2. svetovne vojne, kasneje je znanje pocasi zacelo upadati. Danes kamnoseštvo vnovic pridobiva na pomenu, na Vipavskem pa beležimo vec ljubiteljskih skupin in šol, kjer upokojenci ali generacije srednjih let na kamnu pušcajo svoje odtise, ustvarjalnost, znanje in pogum. V raziskavo smo vkljucili kamnoseško šolo iz Vrhpolja, ki jo vodi Dani- lo Rovan, in kamnoseško skupino Mance, ki deluje v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje Most. Umetniška ustvarjalnost in ljubezen do kamna se ne kažeta le na njiho- vih osebnih umetelnih izdelkih, temvec so clani skupine Most svoj pecat pustili tudi na Križevem potu v Vipavskem Križu in farman- ski podobi ob cesti v Beli. Skupino trenutno bogati vec žensk kot moških, kar dokazuje, da kamnoseštvo ni samo za moško roko, temvec se lahko z vešcinami obdelave ka- mna presegajo tudi spolne neenakosti. Vsak teden se srecujejo v Mancah, kjer jih po nji- hovih besedah združuje, sprošca in nagovar- ja » posebna energija okolice «. V tretjem ži- vljenjskem obdobju polni modrosti in s sku- pnimi mocmi premagujejo starostne zdra- vstvene težave in presežejo osamljenost. Za izdelavo izdelkov so na zacetku uporabljali zgolj špico in kladivo. Vse so delali rocno. Ker delajo bolj » nežne « stvari, niti ne potre- bujejo vecjih strojev. Danes uporabljajo še rezalnike in brusilko za obdelavo surovega kamna. S tem od kamna lažje pridobijo nje- govo lepoto. » Ko vidiš kamen v naravi, na gmajni, ne veš, kakšen bo. Ko se ga spolira, se dobi strukturo. Lepe barve kamna. « Poleg ve- selja do dela in vztrajnosti, da dokoncajo svoj izdelek (posode, sklede, korita), jih dru- ži še ponos in zadovoljstvo, da svoj izdelek lahko postavijo na polico ali ga podarijo svo- jim otrokom, vnukom, prijateljem . »En uži- tek je, ko nekaj narediš. Uživaš, ko delaš. Do- ma ga daš na omaro in vsakokrat, ko greš mi- mo, te pogreje po srcu. Kamen je vecen.« Na vprašanje, kaj jim pomeni tradicija, saj ohra- njajo stare vešcine obdelave kamna in delo starih kamnosekov, pa odgovorijo: » Ko gre- mo h kamnoseku, ne razmišljamo, da nadalju- jemo njihovo tradicijo, ampak da nam bodo dali kakšen kamen, kakšen odpadek. « Nato pa še pripomnijo: » Polovico nam Mance po- menijo to, da ustvarjamo, polovico pa, da se družimo. Velikokrat pridejo posamezniki in so tukaj zgolj v družbi. Nic ne delajo. So samo v prijateljski družbi. « Zato lahko sklenemo, da vešcine obdelave kamna clanom pomenijo tudi delo v skupini, pomoc, empatijo – tudi to prinašajo znanja starih vešcin – poleg te- ga ni pomemben le koncni izdelek, ampak tudi pot do njega. Zakljucek Stara rokodelska znanja kažejo vpetost cloveka v razmerje med naravnim in kultur- nim okoljem, hkrati pa tudi njegovo ustvar- jalnost, estetiko in znanje. Današnji nacin ži- vljenja je resda postal prehiter za ohranjanje stare tradicije, a rezultati študije so pokazali, da se prav s starimi znanji, kot so kvackanje, obdelava lesa, kamna in kovine, vezenje, kle- kljanje ter šivanje, ljudje sprostijo, pozabijo na vsakodnevne težave, se urijo v vztrajno- sti, natancnosti, ustvarjalnosti in se imajo le- po. » Kaj ni najvecje veselje, ko podariš svoj izdelek, v katerega si dal svojo dušo, « so pou- darili starejši sogovorniki. Ko torej želimo doloceno znanje ponovno obuditi, je po- membno, da ga ovrednotimo glede na dana- šnji nacin življenja in vrednosti. Morda res ne bomo šli s cajno po nakupih oblacil, lahko pa bomo stara znanja uporabili za reševanje so- dobnih socialnih in okoljevarstvenih izzivov. Depresijo, tesnobo med mladimi, pretiran stres med srednjo generacijo, osamljenost med starejšimi, zasvojenost z virtualnim sve- tom in družbeno pasivnost bi lahko reševali tudi z delavnicami starih znanj. Hkrati bi mo- rali vecji poudarek nameniti sodelovanju med šolami in univerzami za tretje življenj- sko obdobje, saj šole nimajo mentorjev, ki bi ucili rokodelska znanja, na univerzi pa je pol- no nosilcev, ki si želijo ta znanja prenesti na mlade, vendar nimajo stika z njimi. V ta na- men smo v okviru projekta oblikovali upo- rabna gradiva (video filme, zgodbe in didak- ticne naloge) o starih znanjih, ki jih je mogo- ce dobiti na spletni strani Garaže in Zavoda Beta (Spletni vir 1), z namenom, da pedago- ški delavci, vodje študijskih krožkov ter men- torji razlicnih delavnic pridobijo ideje za upo- rabo znanj v izobraževalne in zdravstvene namene. Clanek zakljucujemo z mislijo clani- ce skupine za kvackanje, ki je na vprašanje, kaj ji pomeni dedišcina, odgovorila: »Svet brez dedišcine ne bi obstajal vec. Zdi se mi ze- lo lepo, da nekomu pokažem svoje znanje. Ce daš svoj izdelek, imaš vec zadošcenja, kot da nekaj dobiš. Daš nekaj svojega in si ponosen na znanje, ki ga imaš.« VIRI IN LITERATURA Literatura: Bogataj, J. 1989: Domace obrti na Slovenskem . Ljubljana: Državna založba Slovenije. Bogataj, J. 1992: Sto srecanj z dedišcino na Slo- venskem . Ljubljana: Prešernova družba. Bogataj, J. 1999: Mojstrovine Slovenije: srecanja s sodobnimi rokodelci . Ljubljana: Rokus. Granda, S. 1984: Kmetijske razmere v Vipavski dolini v prvi polovici 19. stoletja. V: Goriški letnik , št. 11, 55–65. Granda, S. 2012: Uvodnik. V: Zalokar, J. (ur.), Umno kmetovanje in gospodarstvo . Šmarješke Topli- ce: Obcina; Šmarjeta: Domoznansko društvo; Novo mesto: Grm – center biotehnike in turizma. Valencic, V. (ur.). 1972: Ljubljanska obrt od sre- dnjega veka do zacetka 18. stoletja . Zbornik razprav. Ljubljana. Fakin Bajec, J. 2022: Analiza stanja in potreb medgeneracijskega prenosa znanja. Etnografska štu- dija opravljena v okviru projekta Medgeneracijski pre- nos znanja . Obcina Ajdovšcina. Spletni vir: https://ga- razawajdusna.si/wp-content/uploads/2023/06/studi- ja-o-starih-tradicionalnih-znanjih.pdf (ogled: 16. 11. 2023). Beguš, I. 2020: Dolga zgodovina industrije v Aj- dovšcini: osredotoceni obrati ob Hublju (oris od 16. do zacetka 20. stoletja). V: Mikro in makro . Pristopi in prispevki k humanisticnim vedam ob dvajsetletni- ci UP Fakultete za humanisticne študije, 1. knjiga, str. 163–186. Spletni viri: Spletni vir 1: Garaža: Ustvarjalni prostor Ajdo- všcina, videoteka, retrovešcine. Https://garazawaj- dusna.si/videoteka-retrovescine/ (dostop: 16. 11. 2023). Spletni vir 2: Zavod za varstvo kulturne dedišci- ne Slovenije, DEKD in TKD 2023 (23. 9.–7. 10. 2023). Https://www.zvkds.si/sl/dekd/dekd-tkd (dostop: 16. 11. 2023). Spletni vir 3: Industrijska dedišcina Ajdovšcine. Https://ida-ajdovscina.si/ (dostop: 16. 11. 2023). Spletni vir 4: Koordinator varstva nesnovne kul- turne dedišcine. Register nesnovne kulturne dedi- šcine. Http://www.nesnovnadediscina.si/sl/register (dostop: 16. 11. 2023). Lokve, pred hotelom Poldanovec v 50. letih 20. stoletja (arhiv: TKŠ LO-KO Lokve). Govor vasi Lokve na Trnovski planoti DANILA ZULJAN KUMAR | ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Univerza v Novi Gorici, Fakulteta za humanistiko DZuljan@zrc-sazu.si Povzetek : Govor vasi Lokve, ki je tocka 095 v Slovenskem lingvisticnem atlasu , je uvršcen v kraško nare- cje primorske narecne skupine slovenskih narecij, vendar gre za prehodni govor, kar pomeni, da so v njem tako prvine kraškega kot sosednjega rovtarskega narecja. Clanek prinaša osnovni fonološki opis govora, iz katerega so razvidne glasoslovne znacilnosti obeh narecij. Kljucne besede: Lokve, lokvarski govor, prehodni govor, kratek fonološki opis govora. La parlata del villaggio di Lokve Riassunto: La parlata del villaggio di Lokve, che rappresenta il punto numero 095 dell’Atlante linguistico sloveno, fa parte del gruppo dei dialetti del Litorale. In quest’ambito, esso rientra tra i dialetti carsici, anche se si tratta di una parlata di transizione, che contiene sia gli elementi della lingua carsica che quelli dei dialetti della zona di Rovte . L’articolo fornisce una descrizione fonologica di base della parlata in questione, il che permette di individuare le caratteristiche fonologiche di entrambi i dialetti. Parole chiave: Lokve, parlata di transizione, breve descrizione fonologica del dialetto 1 Uvod Vas Lokve leži v gozdnati kraški dolini se- verozahodne Trnovske planote na nadmor- ski višini 928,6m. Od upravnega središca Nove Gorice je oddaljena 20 km in v njej da- nes živi 99 prebivalcev (SURS, 2023), 8 manj, kot jih je bilo leta 2020 (SURS, 2020). Geo- grafsko so Lokve na razpotju poti proti Novi Gorici, Ajdovšcini, Idriji, Cepovanu in Mostu na Soci. Zemljepisno lastno ime Lokve (ž. mn.; nar. 'Lo.kve ), rod. Lokvi (nar. Lok'vi. ), prid. lokvarski (nar. lok'va.rski ), izhaja iz obcnega imena lokva ‘mlaka’, kar se je razvilo iz slovanskega * l.ky ‘kotanja z vodo, mlaka’ (Snoj 2009: 244). Govor Lokvi spada v kraško narecje, 1 enako kot bližnje tocke, tj. T096 Grgar, T097 Solkan in T998 Trnovo, medtem ko sosednji kraji/tocke, zapisane na obmocju zahodno od Lokvi, tj. T089 Rocinj, T090 Avce, T091 Kanal, T092 Kal nad Kanalom, T093 Deskle in T094 Podlešce (Banjšice), tvorijo t. i. banj- ško podnarecje kraškega narecja primorske narecne skupine. Govor 4,5 km oddaljenega 1 Govor Lokvi je po vprašalnici za Slovenski lingvisticni atlas (dalje SLA) delno zapisal Tine Logar 1952 in je v SLA T095. Cepovana (T163 v SLA) spada v tolminsko narecje rovtarske narecne skupine. Ceprav je govor Lokvi uvršcen v kraško narecje, pa gre dejansko za prehodni govor, ki vkljucuje prvine tako kraškega kot rovtar- skega narecja, kar bo pokazano v prispevku. 2 Naglasni sistem V govoru Lokvi so odpravljena fonološka tonemska nasprotja, naglas je jakostni. Ohranjena pa so kvantitetna nasprotja, to je opozicija med dolgimi in kratkimi naglašeni- mi samoglasniki, kar lokvarski govor locuje od kraškega narecja, v katerem so se pravi- loma vsi kratki naglašeni samoglasniki po- daljšali, in povezuje z zahodnim rovtarskim narecjem (tj. s tolminskim, cerkljanskim in crnovrškim narecjem), ki to opozicijo pozna. Primeri za kratke naglašene samoglasnike v lokvarskem govoru: 'koš , 'd.š , '..rla ‘grlo’, ka'pot ‘plašc’, ka'žux ‘kožuh’. V govoru je prišlo do umika naglasa v ti- pih issln. * ženŕ > * žčna in issl. * m.glŕ > * m.gla , pri cemer so umicno naglašeni sa- moglasniki danes še kratko naglašeni, prim. lokv.: 'žena ‘žena’, 'celo ‘celo’, 'sestra ‘sestra’; 'm..la ‘megla’. 2.1 Samoglasniški sistem Lokvarski govor ima dva sistema nagla- šenih samoglasnikov, in sicer sistem dolgih naglašenih samoglasnikov, ki so možni v vseh besednih zlogih, in sistem kratkih Prva stran zvezka, v katerega je Tine Logar leta 1952 zapisal govor Lokvi. Vir: Zvezkovna zbirka SLA. Hrani ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Dialektološka sekcija. naglašenih samoglasnikov, ki se praviloma pojavljajo samo v zadnjem ali predzadnjem bese- dnem zlogu. 2 2.1.1 Dolgi naglašeni samoglasniki Dolgi naglašeni samoglasniki vkljucujejo naslednje foneme: i. , u. , i../i.. , e.. , u../u.. , e. , o. in a. . 2.1.1.1 Izvor 2.1.2 Kratki naglašeni samoglasniki Sistem kratkih naglašenih samoglasnikov vkljucuje naslednje foneme: i , u , e , . , o in a . 2.1.2.1 Izvor 2 Kratki naglašeni samoglasniki v predzadnjem besednem zlogu so nastali sekundarno, po umiku naglasa s kratke- ga koncnega zloga. Kratki naglasi v drugih besednih zlogih (ce se pojavljajo) so podobno kot v banjškem podna- recju (gl. Logar 1996: 306) posledica položajnih krajšanj ali vpliva sosednjega tolminskega narecja. i < *-ě lokv. š.t , suš.t , kas.t (Logar 1952) < v izposojenkah lokv. šun'fit ‘strop’ u < * -ů lokv. k'rux < *- . lokv. 'dux ‘dolg’ prid. i. < *i /*ě- lokv. 'zi.ma , 'zi.t , 'pi.š.m ; 'li.pa , ' ži.la u. < *u /*ů- lokv. ' lu.c , alu.pk , 'lu.bje ; 'ku.pa Red < * . , / * .- lokv. ' u.k ‘volk’ , 'žu.na ‘žolna’ , 'du.x ‘dolg’ Ied , 'du.b.m ‘dolbem’ , 'tu.c.m ‘tolcem’ , 'ku.n.m ‘kolnem’ , 'pu.n.m ‘polnim’ ; 'u.na ‘volna’ , ' du..a ‘dolga’ i../i.. < * ./ * .- lokv. m'li..ko , z'vi..zda , t'ri..px ‘trebuh’ , 'li..p ; ka'li..na (Ied) ‘koleno’ , ne'vi..sta ; b'ri..za , 'ci..sta , 'li..to , st'ri..xa < *e/*č- lokv. 'li..t , 'mi..t , ve'ci..r , pe'pi... ; 'pi..rje , k'mi..ta , 'ži..nin < *./*.- lokv. 'pi..t , i'mi.. , 'vi..ž.n , p'ri..d.m , p'li..š.m , .'li..d.m ; 'di..t.lca e.. < * č- redko lokv. 'ze..le , 'že..nska e. < * e redko lokv. ve'se.lo , nekdaj be'se.lo < v izposojenkah , lokv. 'le.drik ‘radic’ u../u.. < * o /* ň- lokv. 'mu..c , 'bu..x , 'nu..c ; 'du..ta , š'ku..da < * o /* .- lokv. 'su..t ‘sod’ , .u..pc , .a'lu..p ; '.u..ba , 'tu..ca , 'du...a , mo'.u..ce o. < * o redko lokv. k'lo.p , k'ro.x ‘krog’ , 'mo.š < * ň- redko lokv. 'vo.je ‘volja’ , 'xo.ja a. < * a/*ŕ- lokv. .'ra.t ‘grad’ , p'ra.x ‘prag’ , .'ra.t , x'ra.st ; k'ra..a ‘krava’ < *./*.- lokv. 'da.n , 'la.s ; 'ma.ša , 'pa.sji Slika 2: Stran zvezka, v katerega je Tine Logar leta 1952 zapisal govor Lokvi. Vir: Zvezkovna zbirka SLA. Hrani ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Dialektološka sekcija. e < *- č lokv. k'met < umicno naglašeni * e ( e.. ) lokv. 'žena , 'teta , 'celo , 'rekla , s'pekla < *- . lokv. 'zet < *-ě lokv. 'tec , 'meš , 'nec , 'set . < *-. lokv. 'd.š < *- ů lokv. u'k.p , k'r.x ‘kruh’ < *-ŕ lokv . b'r.t , x'r.st ‘hrast’ v izposojenkah lokv. .'..nt ‘gvant’ o < *- ň lokv. š'kof , 'koš , 'kon < *-ŕ lokv. s'tor ‘star’ , s'lop ‘slab’ < umicno naglašeni * o (* o.. ) lokv. 'kot ‘kotel’ , 'koza , 'osa , 'konc , 'lonc < *- ů lokv. 'to ‘tu’ redko a < *-ŕ v izposojenkah lokv. '.at ‘gad’ lokv. '.ajnk , š'tant 2.1.3 Nenaglašeni samoglasniki Sistem nenaglašenih samoglasnikov vkljucuje enake foneme kot sistem kratkih naglaše- nih samoglasnikov, tj. i , u , e , . , o in a . Možni so v vseh besednih zlogih in zastopajo ustrezne issln. samoglasnike v nenaglašenem položaju, pri cemer vsi nenaglašeni samoglasniki težijo k delni redukciji (tj. do . , lokv. klu'ca...nca , 'di..t.lca ‘deteljica’) ali popolni redukciji (lokv. cm.ela ‘cebela’, sv.tk ‘svitek’, l.nca ‘lonica’ (Logar 1952), u'na.jn ‘vnanji’). Issln. sklop * -el se je v preteklem deležniku na l prek u razvil v Ř (lokv. 'ri..k ‘rekel’, 'ni..s ‘nesel’). Za govor je znacilno akanje, ki je poznano v rovtarskih narecjih, npr. lokv. ka'žux , ka'wac ‘kovac’, a ba'žicix ‘ob božicu’ (Logar 1952), pa'li..na ‘poleno’, ka'li..na ‘koleno’, a'b.rb ‘obrv’. 2.2 Soglasniški sistem Soglasniški sistem lokvarskega govora tvorijo zvocniki . , v , l , m , r , n in j ter nezvocniki p , b , f , t , d , c , s , z , c , š , ž , k , g , . , x in h . 2.2.1 Izvor Našteti samoglasniki so nastali iz enakih issln. soglasnikov, poleg tega pa še: Nezvocniki se pred pavzo onezvenecijo (lokv. 'zu..p ‘zob’, pa.'rep ‘pogreb’). 2.2.1 Preglas Govor pozna preglas za mehkimi soglasniki, kar je znacilnost rovtarskih in notranjskih go- vorov (lokv. s've.jce ‘sveca’, 'maj. ‘moja’ (Logar 1952), 'me.je ‘meja’, 'vo.je ‘volja’, 've.je , ‘veja’, 'ze.mle ‘zemlja’, k'ra.le ‘kralja’ Red, cre'pi.ne ‘crepinja’, pas'te.jle ‘postelja’, 'ka.jn. (Logar 1952) ‘konja’ Red, s've.ne ‘svinja’, 'lu.kne ‘luknja’, 'o..ne ‘ognja’ Red, 'a.na 'ci..šne ‘ena cešnja’), ter analogicni d iz * t (lokv. p'le.dl. , c've.dl. (Logar 1952), p'le.d.m ). 3 Feminizacija samostalnikov srednjega spola Za govor je znacilna feminizacija nevtrum, tj. pojav, pri katerem so samostalniki srednje- ga spola prešli v ženski spol (lokv. 'no.va .o'ri.ca ja be'li.ka 'mi.. sta ‘Nova Gorica je veliko . (kot proteticni glas) < Ř v položaju pred *o lokv. .ň..je b < * v pred sprednjimi samoglasniki lokv. 'bi.na ‘vino’ , .'la.be ‘glave’ Red , 'ni.be ‘njive’ Red , 'bi.lce ‘vilice’ , 'bi.dla ‘videla’ , 'be.l.k ‘velik’ , b.c (Logar 1952) , narb.c (Logar 1952) , žb.m ‘živim’ (Logar 1952) , lab.. ‘lovil’ (Logar 1952) -n < *-m lokv. z b'ra.tan , 'rec.n l /jl < *l lokv. k'luc , 'ze.mle , 'vo.ja ; 'pe.jlem , pas'te.jle n/jn < *n lokv. z'na.mne ‘znamenje’ , 'lu.kne Red , 'ni..a ; k.'re.jne ‘korenje’ , 'ka.jn ‘konj’ . < *g lokv. z'.on ‘zvon’ , '.or ‘gor’ -x < *-g lokv. k'ro.x ‘krog’ , 'bu..x mesto’, be'li.ka ko'ri.ta ‘veliko korito’, m'li.- .ka je 'do.bra , ‘mleko je dobro’, je b'la 'do.bra 'li..ta ‘je bilo dobro leto’, k'ri.la ‘krilo’, 'li..tva ‘letvo (dleto)’), 3 kar je znacilnost sosednjih rovtarskih govorov. 4 4 Zakljucek Govor Lokvi je prehodni govor med pri- morskim kraškim narecjem in tolminskim rovtarskim narecjem. Na prvo nam kaže so- vpad odrazov * ./ * .- in * e/ * č- v i../i.. , kot je splošno v kraških govorih, in enak odraz, tj. i../i.. , za * ./ * .- , kot je znan v zahodnih kra- ških govorih (Šekli 2018: 328), na drugo pa ohranjenost kvantitetnih nasprotij v samo- glasniškem sistemu, kratek naglas za umicno naglašene samoglasnike, akanje, preglas za mehkimi soglasniki ter feminizacija samo- stalnikov srednjega spola. Odraz * o /* .- je v lokvarskem govoru dvojen, tj. u.. / u.. , kot je znacilen za kraško narecje, in o. , kot je znaci- len za banjško podnarecje kraškega narecja. 5 Legenda Ied = imenovalnik ednine issln. = izhodišcni splošnoslovenski lokv. = lokvarsko nar. = narecno prid. = pridevnik Red = rodilnik ednine T = tocka VIRI Logar Tine 1992: Gradivo za SLA T095 Lokve. Hrani ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ra- movša; Zvezkovna zbirka SLA Dialektološke sekcije. SURS. Https://gis.stat.si. Dostop 12. 10. 2023. Wikipedia. Lokve. Dostop 12. 10. 2023. Zuljan Kumar, Danila 2023: Delni zapis Vprašalni- ce SLA. Informanta Vito Bremec (1951), Nadja Bremec (1953), Lokve Informantoma se lepo zahvaljujem za podatke. Literatura Logar, T. 1996: Govor kraja Podlešce na Banjši- cah. V: Logar, T., Dialektološke in jezikovnozgodovin- ske razprave (ur. Kenda-Jež, Karmen). Ljubljana: ZRC SAZU; Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, 306–312. Logar, T. 1996: Refleksi za praslovanske nosnike med srednjo Soško dolino in Cepovansko dolino. V: Logar, T., Dialektološke in jezikovnozgodovinske raz- prave (ur. Kenda-Jež, Karmen). Ljubljana: ZRC SAZU; Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, 54–56. Snoj, M. 2009: Etimološki slovar slovenskih ze- mljepisnih imen . Ljubljana: Modrijan, Založba ZRC. Šekli, M. 2018: Tipologija lingvogenez slovanskih jezikov . Ljubljana: Založba ZRC. Zuljan Kumar, D. 2018: Govori zahodne Banjške planote. V: Zuljan Kumar, D. (ur.), Perkon Kofol, M. (ur.), Zahodna Banjška planota skozi cas: o geografiji in botaniki, arheologiji, stavbarstvu cerkvŕ, zgodovi- ni, ljudeh in etnološki dedišcini ter jeziku zahodne Banjške planote . Koper: Annales, 333–346. 5 Npr. za kraja Rocinj, Avce in po Soški dolini do Plavi, medtem ko je v Solkanu znacilen kraški u.. / u.. ; (Lo- gar 1996: 55). 3 Nekateri samostalniki so sicer ohranili koncnico -e / -o srednjega spola, vendar je iz oblike pridevnika razvi- dno, da so prešli v ženski spol (lokv. 'li..pa 'je.jce ‘lepo jajce’, m'la.da 'te.le ‘mlado tele’, m.'su.. je 'do.bra ‘meso je dobro’). 4 Ta pojav sicer poznata tudi sosednji kraško in briško narecje, vendar velja feminizacija le za množinske oblike. Srednji spol je v ednini ohranjen (npr. br. 'a.dno mi..sto , t'ri. mi..ste ). V lokvarskem govoru pa samostalnikov srednjega spola ne poznajo, saj ti pre- idejo v ženski spol že v ednini. Z Milošem Fonom sem se spoznal neke- ga deževnega jesenskega dne – no, poznal sem ga, kot se vsi Goricani poznamo, pac od vedno, takrat sva prvic spregovorila. Mesto je bilo povsem prazno, deževalo je, morda je bila sobota, nekje pri Eda centru sva si križa- la pot, ko me je ustavil in me nagovoril: » Živi- jo, kaj bi mi lahko razložil filozofijo Carla Mi- chelstaedterja? « Tako sva kakšne dobre pol ure vedrila pod dežnikom se pogovarjala in vsa nadaljnja leta je bila to pac najina tema. Sam je rekel, da ne razume filozofije, morda zato, ker mu ljudje na splošno niso bili pre- vec razumljivi. Je pa preštudiral o Michelsta- edterju vse iz historicnega vidika in bil eden prvih, ki je o njem pisal v slovenskem prosto- ru. Tudi eden prvih clankov, ki sem ga sam prebral o njem. Ni pa se Miloš ukvarjal samo s tem. Bil je predvsem zgodovinar Goriške. Predeloval je zgodovino obmocja v 19. in 20 stoletju, pre- študiral je prvo svetovno vojno na tem ob- mocju in vedel za vsak premik in zgodovino vsakega kamna na okoliških krajih, ceprav verjetno ni bil ravno hribolazec. Ni se usta- vljal v moderni dobi. Bil je eden prvih, ki je raziskoval zgodovino Bizantincev v sever- nem Jadranu. S to temo je najprej diplomiral s 600 stranskim špehom ( Bizantinci v Istri v 6. stoletju ) in nato leta kasneje tudi doktori- ral ( Bizantinci v severnem Jadranu in vzho- dnih Alpah med 6. in 8. stoletjem ). Vsak, ki ga je poznal, je verjetno doživel zelo podobno zgodbo kot jaz. Nekje na pov- sem neprimernem kraju in casu ga je zasul z vprašanji o slogaštvu v 19. stoletju ali razlagal kaj o Henriku Tumi in Antonu Gre- gorcicu. Spomnim se mnogih let nazaj, ka- kšnih 18 verjetno, ko sva z Igorjem po kon- certu nosila zvocnike iz takratne poletne scene po stopnicah na KGŠ in on je hodil ob Igorju in razlagal o Bizantincih v naših krajih. Lahko bi rekli, da ni bil takten. Ni razumel primernosti casa, saj je izgledalo, kot da ne živi v istem casu z nami. Kot da se v sodob- nost vklaplja, ko se želi s kom kaj pomeniti o zgodovini, in se potem ponovno odklopi in razmišlja ... pac o zgodovini. A ceprav pose- ben, je bil resnicno prijeten clovek. Vedno je na zgodovinopisne dogodke prihlacal, ve- dno oblecen v srajco in pulover in postavil vprašanja s kakšnim citiranim dovtipom, ki je bil razumljiv samo strokovnjakom. Po do- godku je še malo zastal, postavil par doda- tnih vprašanj ali navrgel, kaj je sam doštudi- ral na temo, in hitro pobegnil naprej. Ni se zadrževal, saj ni minglal. To mu je bilo tuje. Njegov vsakdanjik je bil raziskovanje in študij, bil je specialist z velikim naborom fak- tografskega znanja, ampak vse to ni bilo do- volj, da bi dobil kakšno zaposlitev. Za to mu je manjkalo verjetno tiste cloveške, preclo- veške zmožnosti pehanja, postavljanja zase in prepricevanja. Skromno je na tihem upal, da bo nekdo prepoznal njegovo znanje in sposobnosti in ga postavil na primerno me- sto. Bil bi denimo popolni arhivar. Delo z li- stinami in dokumenti v samotni tišini, z ob- casno možnostjo komu pomagati, ki bi se rad dokopal do kakšnih informacij in znanja – to bi bila služba, kjer bi blestel. Kjer bi vse znanje in sposobnosti lahko dal v uporabo V spomin na Miloša Fona MIHA KOSOVEL | Društvo humanistov Goriške skupnosti, hkrati pa imel cas za raziskova- nje, branje, študij in pisanje. Ampak žal no- bena institucija ni videla potrebe po njemu. Nova Gorica ima to sreco, da v njej živi res ogromno ljudi, ki so resnicno zaljubljeni vanjo, v njeno cezmejno regijo in zgodovino, ampak ni ravno mesto, ki bi to ljubezen zna- lo ceniti in vracati. Pametna in sposobna manjša mesta bi morala znati vkljuciti take ljudi v njeno delovanje, jim dobiti primerno mesto in zadolžitve, da spravi v pogon njiho- ve sposobnosti, znanje, kvalificiranost in ko- nec koncev ljubezen, ki jo premorejo do pro- stora, in s tem obogati kraj in umesti te posameznike v življenje skupnosti. Ampak mesto daje obcutek, kot da so taki ljudje odvec. Danes, ko smo se poslavljali od njega na pokopališcu, kjer je pokopan tudi hišni uci- telj Franca Jožefa, bi morala na kakšni gori- ški instituciji plapolati zastava z žalnim tra- kom, sodelavci pisati o njegovem delu in raz- iskavah. Tako pa bo vecina njegovega dela ostala na rocnih zapiskih, ki bodo potrpežlji- vo cakali na kakem podstrešju, da se bo ne- koc morda kdo prebil skoznje. Imel je le 43 let. Pisati o Miloši Fonu (1980-2023), zgodo- vinarju, ki sem ga tako rekoc spoznala na uli- ci, kajti za predavalnice FiloFaksa na Ašker- cevi nisva bila sinhronizirana z letnicami roj- stva oz. vpisa. Mlajši kolega, ki je študiozno zagrizel posebej v antiko našega prostora ni zahajal v »naše kafice«, presecišce poti je bil verjetno eden od novogoriških knjižnih fe- stivalov, sredi popoldneva pod milim ne- bom, ko se je, da bi prisluhnil pogovoru s ka- kim zanimivim gostom, ki sta ga v novogori- ško sredino zvabila njegova srednješolska kolega Miha Kosovel ali Luka Lisjak Gabrijel- cic, usedel stol za mano in iz ozadja prišepnil kako duhovitost, da si se potem obrnil in od- reagiral. Tako se je zacela verjetno marsika- tera debata z njim, mimobežno je prešla pre- ko duhovitega dovtipa - kajti Milošu duhovi- tosti (inteligentnosti) ni zmanjkalo - do re- snejših pogovorov, ki so se vedno zakljucili z mojo spodbudo » daj napiši kaj o tem, daj po- šlji v Razpotja, v Goriški letnik, nekam ... da nekaj ostane, da še drugi preberemo « …in res je nekaj ostalo za njim, niti ne tako malo, kljub temu, da je bilo njegovo pisanje poca- sno, zato pa neskoncno preudarno in teme- ljito. Ampak v tem kratkem štetju let, ko se mu, kljub številnim prošnjam in napisanim CV-jem, ni uspelo prebiti do nobene institu- cije (arhiv, muzej, knjižnica), kjer bi lahko ze- lo marljivo deloval, je za seboj vseeno pustil zavidljivo bibliografijo, ki se je zacela resneje bogatiti po diplomi 2006, v študentskih ca- sih pa je obcasno pisal prispevke o goriški preteklosti (v rubriki vredno spomina) za Oznanila, prilogo župnije Kristusa Odrešeni- K bibliografiji zgodovinarja dr. Miloša Fona PETRA KOLENC | ZRC SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa ka , kjer pa je tudi kot luciden mislec premi- šljeval o vprašanjih, ki so iz zgodovinopisnih debat prehajale v politike »današnjosti« (Vstop Slovenije v EU, vprašanje Fojb in ek- sodusa), nikoli pretenciozno, vedno preu- darno z dejstvi . Nazadnje je strokovno sode- loval z ZRC SAZU, Zgodovinskim inštitutom Milka Kosa pri Interreg projektu WalkOfPea- ce, kjer je popisoval imena padlih vojakov, pokopanih na kraškem pokopališcu na Gor- janskem tako je po njegovi zaslugi dopolnje- na baza padlih, ki govori o razlicnih narodno- stih in vlogah pokopani, nic hudega slutec, da bo bolecina v glavi o kateri mi je nekoc potarnal, sprožila kolesje resne bolezni in prehitrega konca, ki je tudi njega zapisal vec- nemu spominu. Miloševe objave: 2002 1. FON, Miloš. Goriški judje (1). V: Oznanila, priloga Župnije Kristusa Odrešenika , 15. 12. 2002, leto 3, št. 14. 2. FON, Miloš. Goriški judje (2). V: Oznanila, priloga Župnije Kristusa Odrešenika , božic 2002, leto 3, št. 15. 2003 3. FON, Miloš. Goriški judje (3). Židovsko pokopališce v Novi Gorici. V: Oznanila, priloga Župnije Kristusa Odrešenika , 5. 1. 2003, leto 3, št. 17. 4. FON, Miloš. Cerkev Svetega duha na Go- riškem gradu (1. del). V: Oznanila, priloga Župnije Kristusa Odrešenika , 30. 3. 2003, leto 3, št. 27. 5. FON, Miloš. Procesija Svetega Rešnjega telesa v Gorici, 31. 5. 1945 (1. del). V: Ozna- nila, priloga Župnije Kristusa Odrešenika , 18. 5. 2003, leto 3, št. 34. 6. FON, Miloš. Procesija Svetega Rešnjega telesa v Gorici, 31. 5. 1945 (2. del). V: Oznanila, priloga Župnije Kristusa Odreše- nika , 25. 5. 2003, leto 3, št. 35. 7. FON, Miloš. Goriška stolnica (Sveta Hila- rij in Tacijan), 1. del. V: Oznanila, priloga Župnije Kristusa Odrešenika , 7. 8. 2003, le- to 4, št. 2. 8. FON, Miloš. Goriška stolnica, 2. del. V: Oznanila, priloga Župnije Kristusa Odreše- nika , 14. 8. 2003, leto 4, št. 3. 9. FON, Miloš. Goriška stolnica, 3. del. V: Oznanila, priloga Župnije Kristusa Odreše- nika , 21. 8. 2003, leto 4, št. 4. 10. FON, Miloš. Goriška stolnica, 4. del. V: Oznanila, priloga Župnije Kristusa Odreše- nika , 28. 8. 2003, leto 4, št. 5. 2004 11. FON, Miloš. Ob vstopu v Evropsko unijo, 1. del. V: Oznanila, priloga Župnije Kristusa Odrešenika , 23. 5. 2004, leto 4, št. 37. 12. FON, Miloš. Ob vstopu v Evropsko unijo, 2 del. V: Oznanila, priloga Župnije Kristusa Odrešenika , 30. 5. 2004, leto 4, št. 38. 2006 13. FON, Miloš. 170-letnica prihoda Bourbo- nov na Goriško in smrt kralja Karla X. V: Oznanila, priloga Župnije Kristusa Odreše- nika , 12. 11. 2006, leto 7, št. 12. 14. FON, Miloš. Bizantinci v Istri v 6. stoletju: diplomska naloga . Ljubljana: [M. Fon], 2006. 269 f. 15. FON, Miloš. Jurij Rosa, Vlasta Tul, Ivanka Uršic: Za dom in rod. V spomin na dogo- dek v Prvacini na dan sv. Cirila in Metoda, 5. julija 1920. Krajevna skupnost Prvacina in Pokrajinski arhiv Nova Gorica, Prvacina 2006, 32 strani. Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije . 2006, letn. 29, št. 2, str. 386–387. 16. FON, Miloš. Simon Gregorcic (1844– 1906). Priložnostna razstava ob 100. obletnici smrti. Nova Gorica, 2006. Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slo- venije . 2006, letn. 29, št. 2, str. 397–398. 2007 17. FON, Miloš. Nedokoncana zgodba ali Carlo Michelstaedter in Slovenci. V: PRE- INFALK, Miha (ur.). Iz zgodovine Goriške . Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2007, str. 273–288, ilustr. Kro- nika, 55 (2007), 2. 18. FON, Miloš. Oglejska shizma (1). V: Ozna- nila, priloga Župnije Kristusa Odrešenika , 16. 12. 2007, leto 7, št. 17. 19. FON, Miloš. Oglejska shizma (1!). V: Ozna- nila, priloga Župnije Kristusa Odrešenika , 23. 12. 2007, leto 7, št. 18. 20. FON, Miloš. Nekaj pojasnil k aktualnemu dogajanju. Fojbe in eksodus (1. del). V: Oznanila, priloga Župnije Kristusa Odreše- nika , 13. 1. 2007, leto 7, št. 20. 21. FON, Miloš. Nekaj pojasnil k aktualnemu dogajanju. Fojbe in eksodus (2. del). V: Oznanila, priloga Župnije Kristusa Odreše- nika , 20. 5. 2007, leto 7, št. 36. 22. FON, Miloš. Nekaj pojasnil k aktualnemu dogajanju. Fojbe in eksodus (3. del). V: Oznanila, priloga Župnije Kristusa Odreše- nika , 28. 5. 2007, leto 7, št. 37. 2008 23. FON, Miloš. Oglejska shizma (3). V: Ozna- nila, priloga Župnije Kristusa Odrešenika , 6. 1. 2008, leto 7, št. 19. 24. FON, Miloš. Oglejska shizma (4). V: Ozna- nila, priloga Župnije Kristusa Odrešenika , 13. 1. 2008, leto 7, št. 20. 25. FON, Miloš. Oglejska shizma (5). V: Ozna- nila, priloga Župnije Kristusa Odrešenika , 20. 1. 2008, leto 7, št. 21. 26. FON, Miloš. Oglejska shizma (6). V: Ozna- nila, priloga Župnije Kristusa Odrešenika , 27. 1. 2008, leto 7, št. 22. 27. FON, Miloš. Oglejska shizma (8!). V: Oznanila, priloga Župnije Kristusa Odreše- nika , 3. 2. 2008, leto 7, št. 23. 2009 28. FON, Miloš. Bizantinci v širšem goriškem prostoru in v vzhodni Furlaniji do konca gotske vojne. V: KOLENC, Petra (ur.). Ma- rušicev zbornik: zbornik prispevkov v po- castitev 70-letnice prof. dr. Branka Maruši- ca . Nova Gorica: Goriški muzej, 2010, 33/34, zv. 1, str. 259–303. Goriški letnik, 2009–2010, 33–34. 29. FON, Miloš. Istrska cerkev od Justinijano- ve obsodbe Treh poglavij do izbruha shizme. Zgodovinski casopis: glasilo Zveze zgodovinskih društev Slovenije . [Tiskana izd.]. 2009, letn. 63, št. 1/2, str. 62–84. 30. FON, Miloš. Turški upadi (1408–1684). V: Oznanila, priloga Župnije Kristusa Odreše- nika , 11. 1. 2009, leto 9, št. 18. 31. FON, Miloš. Turški upadi (2). V: Oznanila, priloga Župnije Kristusa Odrešenika , 18. 1. 2009, leto 9, št. 19. 32. FON, Miloš. Turški upadi (1408–1684). V: Oznanila, priloga Župnije Kristusa Odreše- nika , 25. 1. 2009, leto 9, št. 20. 33. FON, Miloš. Cerkev na Slovenskem v ca- su Ilirskih provinc (1). V: Oznanila, priloga Župnije Kristusa Odrešenika , 6. 9. 2009, leto 10, št. 2. 34. FON, Miloš. Cerkev na Slovenskem v ca- su Ilirskih provinc (2). V: Oznanila, priloga Župnije Kristusa Odrešenika , 13. 9. 2009, leto 10, št. 3. 35. FON, Miloš. Cerkev na Slovenskem v ca- su Ilirskih provinc (3). V: Oznanila, priloga Župnije Kristusa Odrešenika , 20. 9. 2009, leto 10, št. 4. 36. FON, Miloš. Francozi v ljudskem izrocilu (1). V: Oznanila, priloga Župnije Kristusa Odrešenika , 27. 9. 2009, leto 10, št. 5. 37. FON, Miloš. Francozi v ljudskem izrocilu (2). V: Oznanila, priloga Župnije Kristusa Odrešenika , 4. 10. 2009, leto 10, št. 6. 2010 38. FON, Miloš. Oglej od Atile do Langobar- dov (1). V: Oznanila, priloga Župnije Kristu- sa Odrešenika , 7. 2. 2010, leto 5, št. 22. 39. FON, Miloš. Oglej od Atile do Langobar- dov (2). V: Oznanila, priloga Župnije Kri- stusa Odrešenika , 14. 2. 2010, leto 5, št. 23. 40. FON, Miloš. Oglej od Atile do Langobar- dov (3). V: Oznanila, priloga Župnije Kri- stusa Odrešenika , 21. 2. 2010, leto 5, št. 24. 41. FON, Miloš. Oglej od Atile do Langobar- dov (4). V: Oznanila, priloga Župnije Kri- stusa Odrešenika , 28. 2. 2010, leto 5, št. 25. 2015 42. FON, Miloš. Bizantinci na severnem Jadra- nu in v jugovzhodnem alpskem prostoru od 6. do 8. stoletja: doktorska disertacija . Ljubljana: [M. Fon], 2015. 293 f. 2017 43. FON, Miloš. Zakaj Atila ni botroval na- stanku Benetk. Koledar: za leto ... 2017. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 2016, str. 95–101, zvd. 2018 44. FON, Miloš. Naši kraji ob prihodu Lango- bardov leta 568: skica. Koledar: za leto ... 2018. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 2016, str. 96–99, ilustr. 45. FON, Miloš, BELINGAR, Eda. Dolnja Bi- tnja. Kamniti most cez reko. EDŠ 8470. V: ADAMIC, Tatjana et al. Mostovi. Ljublja- na: Zavod za varstvo kulturne dedišcine Slovenije, 2018, str. 61–67, foto. 46. FON, Miloš. Logje. Napoleonov most. EDŠ 5068. V: ADAMIC, Tatjana et al. Mo- stovi. Ljubljana: Zavod za varstvo kultur- ne dedišcine Slovenije, 2018, str. 123–128, foto. 47. FON, Miloš. Planina. Grajski most. EDŠ 30555. V: ADAMIC, Tatjana et al. Mostovi . Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne de- dišcine Slovenije, 2018, str. 171–176, foto. 2019 48. FON, Miloš (avtor, kartograf). Obseg de- la Venetije, ki je ostal Gotom, v casu od frankovske osvojitve delov severne Itali- je (547) do konca gotsko-bizantinske voj- ne = Le dimensioni della parte della Ve- netia rimasta ai Goti nel periodo dalla conquista franca delle parti dell’Italia settentrionale (547) alla fine della guerra goto-bizantina. V: KOLENC, Petra (ur.) et al. Marušicev zbornik: zgodovinopisec za- hodnega roba: prof. dr. Branku Marušicu ob 80-letnici . 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, 2019, str. 145–158, zvd. 49. BELINGAR, Eda (urednik, avtor), BRATI- NA, Patricija, DROLE, Ernesta, FON, Mi- loš, JAZBEC, Andrej, LAH, Marvy, LAZAR, Tomaž, MOZETIC, Mitja, PESKAR, Ro- bert, SVETINA, Jasna. Štanjel: variacije v kamnu: kulturna dedišcina Štanjela . Lju- bljana: Slovensko konservatorsko dru- štvo, 2019, 223 str., ilustr. 50. FON, Miloš. Vas in grad – zgodovinski pregled. V: BELINGAR, Eda et al. Štanjel: variacije v kamnu: kulturna dedišcina Šta- njela . Ljubljana: Slovensko konservator- sko društvo, 2019, str. 21–37, ilustr. 51. FON, Miloš. Volce od Habsburžanov do samostojne Slovenije. V: MLINAR, Miha (ur.). Cerkev v cerkvi: zbornik prispevkov o arheoloških odkritjih v cerkvi sv. Lenarta v Volcah in zgodovini kraja. Tolmin: Tol- minski muzej, 2019, str. 82–103. 2020 52. FON, Miloš. Drobci spominov na Homec. Na fronti: revija za vojaško zgodovino , apr. 2020, št. 14, str. 109–110, fotogr. Naj zakljucim Milošev bibliografski pre- gled z njegovim pismom, ki mi ga je naslovil v tednu praznovanj 15. septembra, ko v enem od rednih obiskov knjižnice in kolegic na Raziskovalni postaji v Novi Gorici nisem imela casa za njegove hudomušnosti, med pripravljanjem »duhamornih porocil za ka- kšen evropski projekt« in sem ga pobarala, da »na svobodi« cas drugace tece, nas »v in- stitucijah« vedno preganja. Ni ostal dolžen: Pozdravljena, Najprej: „Živela prikljucitev!“ (in ne vrnitev) in „Smrt fašizmu!“. Nato pa se opravicujem za motenje na delovnem mestu na svecan dan. A tako razumevanje, da sem namenoma prišel, da bi motil, je neljuba pomota, ker sem tokrat prišel iskat knjižnicarko Petro, da bi jo vprašal, »ali imate v postajni knjižnici Pirjevceve Partizane«, in ne da bi obiskal raziskovalko Petro ter jo moril z uvedbo laesio ma(i)estatis (razžalitve velicanstva), ki so ga uzakonili trenutno vladajoci, in z drugimi zadevami. Institucijo laesio maiestatis (razžalitev velicanstva) je poznalo že rimsko pravo cesarske dobe in sankcionirana je bila z usmrtitvijo. Obsodbe so izrekali na podlagi anonimk - samo to še manjka! Smrtno kazen zaradi razžalitve velicanstva je poznal tudi eden od visokosrednjeveških cesarjev Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti, ki je obsojence usmrceval s staljenim svincem. LP Miloš Quem di diligunt, adulescens moritur.* * Kogar bogovi ljubijo, umre mlad. Miloš Fon v vlogi vodica po judovski cetrti Gorice (Vir: družina Fon). Porocilo o delu sodelavk in sodelavcev ZRC SAZU, Raziskovalne postaje v Novi Gorici, od 1. 1. 2023 do 31. 12. 2023 JASNA FAKIN BAJEC, dr. etnologije, prof. zgodovine, znanstvena sodelavka, docentka s podrocja kulturne zgodovine (polovicno zaposlena na Univerzi v Novi Gorici, Fakulteti za humanistiko) RAZISKOVALNI PROGRAM Historicne interpretacije 20. stoletja (vodja: prof. dr. Oto Luthar, obdobje trajanja: 1. 1. 2017–31. 12. 2022) Programska skupina se pri svojem delu osredotoca na odnos med zgodovinopisjem in drugimi diskurzi o preteklosti. Ob tem nas zanimajo naslednji vidiki: 1) zgodovinopisje in »afektivni obrat«; 2) politike spomina; 3) prostorske kontekstualizacije in materializacije preteklosti; 4) spomin, zgodovina in digitalni mediji. Raziskovalka Jasna Fakin Bajec je v letu 2023 analizirala arhivsko gradivo in pripravljala besedilo za knjigo o ženskem delu v Konfekciji Komen ter zbirala zgodbe in spomine o nacinu življenja v Novi Gorici od zacetkov gradnje mesta leta 1947 do danes. Zbrano etnografsko gradivo o dedišcini Nove Gorice je bilo interpretirano na dveh javnih dogodkih v Novi Gorici. Utrip z delavnice Življenje v Ruskih blokih nam sporoca … , Nova Gorica, 20. julij 2023. Foto: Matej Vidmar, Zavod GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica. PROJEKTI MEDIA4ALL – Razvoj osnovnih vešcin medijske pismenosti s pripravo participativnih medijskih izdelkov (ERASMUS+, tržni projekt, vodja na ZRC SAZU: Jasna Fakin Bajec, trajanje 1. 3. 2021–28. 2. 2023) Hiter tehnološki razvoj in širjenje digitalnih medijev, zlasti interneta, sta povzrocila vec možnosti dostopa do informacij, ki do nas ne pridejo le neposredno iz njihovega osnovnega ustvarjalca informacij, temvec so indirektno (posredno) posredovane za lažjo potrošnjo. Ker medijska pismenost zadeva tudi vkljucenost državljanov v sodobno informacijsko družbo, je bil cilj projekta MEDIA4ALL spodbujanje razvoja vešcin digitalne in medijske pismenosti v perspektivi vkljucujocega ucenja. S podporo in aktivnim vkljucevanjem odraslih, kulturnih delavcev, strokovnjakov s podrocja umetnosti in kulturnega sektorja smo partnerji v letu 2023 razvili orodja (videofilme, infografike in izobraževalne plakate) za ozavešcanje o medijski pismenosti, izvedli izobraževanja za ciljne skupine ter pripravili smernice za politicne odlocevalce, kako vešcine medijske pismenosti vkljuciti v vseživljenjsko izobraževanje. Dedišcina za vkljucujoco trajnostno preobrazbo – HEI-TRANSFORM (raziskovalni projekt ARRS, vodilni partner: UL, Fakulteta za arhitekturo, izr. prof. dr. Sonja Ifko, vodja na ZRC SAZU: dr. Barbara Vodopivec, sodelavka: Jasna Fakin Bajec, trajanje: 1. 10. 2022–30. 9. 2025) Transdisciplinarni raziskovalni projekt HEI-TRANSFORM je usmerjen v prepoznavanje socialnih, okolje- varstvenih, gospodarskih in razvojnih potencialov nepremicne kulturne dedišcine (NKD) Slovenije ter v razvoj pristopov za njihovo vkljucevanje v proces zelene preobrazbe. Izhaja iz razumevanja dedišcine kot vira za doseganje trajnostne prihodnosti ter je namenjen njegovi kvalitativni in kvantitativni opredelitvi. V ta namen bo kljucni rezultat projekta razviti in testirati model Kulturna dedišcina 4.0 (KD 4.0), ki bo nastal na primeru revitalizacije opušcene NKD s prilagojeno ponovno rabo. Raziskovalka Jasna Fakin Bajec je v letu 2023 skupaj s partnerji pripravila študijo primerov praks sodelovanja deležnikov pri odlocanju v projektih prilagojene ponovne rabe opušcene NKD in izvedla etnografske raziskave v izbranih skupnostih (Hrastnik, Kostanjevica na Krki, Gornja Radgona in Lenart) o odnosu lokalnih deležnikov do snovne in nesnovne kulturne dedišcine. AB INITIO – URBANA UTOPIJA (tržni projekt, v okviru Evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorizia, vodja: dr. Blaž Kosovel, vodja na ZRC SAZU: Jasna Fakin Bajec, trajanje 2022–2025) Cilj projekta je znova odkriti modernisticno dedišcino mesta z analizo literature in poglobljenimi intervjuji z domacini, ki so mesto zgradili in oblikovali. Aktivnosti tudi vkljucujejo preucevanje najboljših praks pri predstavitvi modernisticne dedišcine v drugih novih mestih po Evropi in ustvarjanje kulturne poti skozi nova mesta. Prvotni nacrt mesta bo predstavljen z uporabo virtualne resnicnosti (VR), hkrati pa bodo v virtualnem muzeju Nove Gorice predstavljene zgodbe lokalnega prebivalstva o nacinu življenja v mestu. V letu 2023 je raziskovalka Jasna Fakin Bajec izvedla vec intervjujev z lokalnimi prebivalci iz razlicnih starostnih skupin o dedišcini mesta ter skupaj s sodelavci iz Zavoda za varstvo kulturne dedišcine (Ob- mocna enota Nova Gorica), Univerze na Primorskem (Fakulteta za humanisticne študije) in Centra za arhitekturo Slovenije so-organizirala klepete ob klopci in javne predstavitve zgodovine nacina življenja v Ruskih blokih. Rezultate raziskav je predstavila tudi na okroglih mizah in znanstvenih konferencah. INSPIRE – Center odlicnosti za vkljucujoco enakost spolov v raziskovanju in inovacijah: ustvarjanje znanja in spodbujanje sodelovanja (mednarodni raziskovalni projekt Obzorje Evrope, vodja projekta: Rachel Palmén, FUOC, vodja na ZRC SAZU: dr. Jovana Mihajlovic Trbovc, trajanje: 1. 10. 2022–30. 9. 2026) Projekt iNSPIRE bo razvil trajnostnievropski center odlicnosti, namenjen svetovnim raziskavam in analizam o vkljucujoci enakosti spolov v raziskovalnih centrih in univerzah. Zato projektno partnerstvo sestavljajo raziskovalci z vrhunskim znanjem in pristopik politikam enakosti spolov. V okviru projekta se tudi razvija novekazalnike za vkljucujoc razvojnacrtov za enakost spolov (NES), izvaja raziskavo o spremljanjuNESpo vsej Evropi inugotavlja kljucne pogoje (ne)uspešnih nacrtov. Hkrati se izvaja študije primerov o medsektorskih politikah, ki bodo prinesle inovativne pristope in prakse na podrocju regio- nalnihinovacijskihpolitik. Raziskovalka Jasna Fakin Bajec je vkljucena v delovni sklop, ki je namenjen raziskavam politik, ki se osredotocajo na intersekcionalne enakosti in vkljucevanja raznolikosti. V okviru projekta bo analizira prakse izbranega slovenskega raziskovalnega centra ter ugotavljala, v kolikšni meri prihaja do veckratnih diskriminacij, ki se zgodijo zaradi spola, starosti, narodne ali rasne pripadnosti, družbeno/razrednega ozadja, invalidnosti, jezika, spolne usmerjenosti ipd. PRIPRAVA SIMPOZIJEV, IZOBRAŽEVALNIH DELAVNIC, OKROGLIH MIZ (izbor) Štanjel, 19. 5. 2023: organizacija pogovora o zgodovini in pomenu plemiške družine Kobenzl v Štanjelu, na Krasu in Goriškem. Nova Gorica, 10. 9., 11. 9. in 30. 9. 2023: soorganizacija javnih dogodkov Pridi dol in povej …, Pridi dol in poglej … o zgodovini nacina življenja v Ruskih blokih, arhitektu Edvardu Ravnikarju in nacinih vrednotenja snovne in nesnovne dedišcine Nove Gorice. Nova Gorica, 13. 10. in 14. 10 2023: soorganizacija festivala Rethinkable, v okviru katerega so bile izvedene delavnice peke kruha – Kruh med revšcino in izobiljem: med mojo in tvojo kulturo , pogovor z doc. dr. Jernejem Mlekužem o kruhu, pici, bureku, kranjski klobasi …, elementi lokalne tradicije in veckulturnost ter delavnica Prihodnost Nove Gorice in Gorice po Go!2025 po metodi lateralnega mišljenja. DRUGO DELO IN DEJAVNOSTI Jasna Fakin Bajec je clanica Sveta za turizem pri Obcini Ajdovšcina. Aktivno sodeluje z osnovnimi šolami iz Vipavske doline in Goriške pri izvedbi izobraževalnih delavnic o ohranjanju in razvoju kulturne dedišcine – novi pogledi, pristopi in razumevanja. V sodelovanju z Obcino Ajdovšcina in Društvom ljubiteljev pašte (Mlinotest, d.o.o.) pripravlja in testira izobraževalni program za Rustjevo hišo kruha – doživljajski center pekarstva in mlinarstva, ki se bo predvidoma odprl marca 2024. V okviru študijskega krožka Pokukajmo v spomine , ki ga ob podpori Obcine Komen vodi Kosovelova knjižnica Sežana, podružnica Komen, zbira zgodbe in spomine o nacinu življenja na Krasu. IZOBRAŽEVANJA V TUJINI Od marca 2023 do konca maja 2023 je Jasna Fakin Bajec delovala kot gostujoca predavateljica na Univerzi v Trstu, Oddelku za politicne in družbene študije, kjer se je izobraževala pod mentorstvom prof. Serene Baldin. PEDAGOŠKO DELO Jasna Fakin Bajec je polovicno zaposlena na UNG, Fakulteti za humanistiko, kjer je direktorica študijskega programa Kulturna zgodovina (dodiplomski program) ter Zgodovine in kulture medgeneracijskih prostorov (podiplomski program). Na Fakulteti predava naslednje predmete: Kulturna dedišcina v historicni perspektivi, Kulturni turizem in Ustvarjalnost v medkulturni perspektivi. MENTORSTVO Jasna Fakin Bajec je mentorica doktorski študentki mag. Nikiti Peresin Meden in diplomskemu študentu Stojanu Gjorgievu. PREDAVANJA IN REFERATI (izbor) FILIPOVIC HRAST, Maša, URŠIC, Matjaž, FAKIN BAJEC, Jasna. Priložnosti in izzivi sodelovanja med deležniki v procesih upravljanja kulturne dedišcine. HEI-Transform: dedišcina za vkljucujoco trajnostno preobrazbo: uvodna konferenca raziskovalnega projekta , 3.–4. april 2023, Fakulteta za arhitekturo UL. FAKIN BAJEC, Jasna. Vodna dedišcina kot naravni in kulturni vir za boj proti podnebnim spremembam in spodbujanje trajnostnega življenja na cezmejnih obmocjih: predavanje na mednarodnem posvetova- nju Izzivi varstva in valorizacije kulturne dedišcine povezane z vodo v cezmejnem obmocju Goriške. 14. junij 2023, Univerza v Trstu, Oddelek za politicne in družbene študije, dislocirana enota v Gorici. FAKIN BAJEC, Jasna. Nesnovna kulturna dedišcina Nove Gorice med pogledi domacinov in strokovne javnosti: prispevek na mednarodni konferenci Heritage on the margins: Central and Easter Europe per- spectives , Ljubljana, 29. in 30. november 2023, The Association of Critical Heritage Studies (ACHS) Central and Eastern Europe (CEE). BIBLIOGRAFIJA (izbor) FAKIN BAJEC, Jasna, KRANJC, Darja. Significance of cultural heritage practices in karst landscape mana- gement : 2030 Agenda for Sustainable Development. Carbonates and evaporites. 2023, vol. 38, iss. 1, 12 str., ilustr. ISSN 0891-2556. Https://link.springer.com/article/10.1007/s13146-022-00834-w. FAKIN BAJEC, Jasna, BRATOŽ, Silva, ŠTEMBERGER, Tina, LEMUT BAJEC, Melita. Spodbujanje kriticnega mišljenja prek vsebin kulturne dedišcine. Glasnik Slovenskega etnološkega društva. [Tiskana izd.]. 2023, 63, št. 1, str. 20-32. ISSN 0351-2908. Https://cdn.domdesign.com/users/SEDDrustvo/Site/sites/sed-drustvo. si/modules/Domino/Files/glasnik-63-1-2023-internet.pdf. FAKIN BAJEC, Jasna (avtor): Stara rokodelska in tehnicna znanja iz Vipavske doline med pozabo in vnovicno uporabo V: Izvestje Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici, št. 20 (2023), str. 59–69. NEVA MAKUC, dr. zgodovinskih znanosti, univ. dipl. italijanistka in zgodovinarka, znanstvena sodelavka RAZISKOVALNI PROGRAM Temeljne raziskave slovenske kulturne preteklosti (vodja: doc. dr. Miha Preinfalk, obdobje trajanja: 1. 1. 2022–31.12.2027) Poudarka programa sta dva – raziskovanje starejše zgodovine slovenskega prostora (srednji in novi vek oziroma obdobja do konca prve svetovne vojne) ter preucevanje manj raziskanih podrocij, ki v slo- venskem zgodovinopisju veljajo za deficitarne (zgodovina plemstva, socialna zgodovina medicine, hi- storicna topografija, identitete, študije prostora …). Raziskave bodo poleg klasicnih raziskovalnih me- tod vkljucevale tudi sodobno informacijsko tehnologijo, ki omogoca obdelavo vecjega korpusa Gorica (Italija), Slovenska knjižnica Damir Feigel, 26. 7. 2023: predstavitev knjige Saggi scelti sulla storia, sulla lingua e sulla societŕ slovena al confine italo-sloveno na Festivalu Itinerante della Conoscenca »dialoghi« - »Resistenze e Belleza«. Foto: Urška Kumar. podatkov. Tak pristop bo omogocil izvirnost raziskav, referencnost rezultatov in razvoj novih razisko- valnih smeri, ki bodo na interdisciplinaren nacin zgodovinopisje povezale z drugimi vedami, ne nujno zgolj humanisticnimi in družboslovnimi, temvec tudi z naravoslovnimi. V okviru programa je N. Makuc nadaljevala z raziskovanjem zgodovine širšega obmejnega slovensko- italijanskega prostora s posebno pozornostjo do kulturne zgodovine. PROJEKTI Historicna topografija Posavinja in Posotelja (vodja: dr. Matjaž Bizjak, trajanje projekta: 1. 10. 2022–30.9. 2025) Projekt predstavlja nadaljevanje raziskovalnega dela, ki že dalj casa poteka na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU in je privedlo do nove serije Slovenske historicne topografije, ki bo dolgorocno celovito pokrila celotno državno ozemlje in bo casovno zajela obdobja vse do 19. stoletja. Raziskovalni projekt se nanaša na historicno topografijo Posavinja in Posotelja. Gre za prvi del obravnave ozemlja slovenske Štajerske, ki ga je zaradi izjemnega obsega historicno topografskega gradiva treba obravna- vati v dveh delih. Gradivo, ki ga je zbral Pavle Blaznik, je bilo objavljeno v knjižni obliki v letih 1986–1989, po avtorjevi smrti, in vsebuje precej nerazrešenih lokacij. Celotno delo bo najprej skenirano, iz njega bodo izlocena gesla, ki se nanašajo na Posavinje in Posotelje, in ta bodo obdelana s programom za opticno prepoznavo znakov. Pridobljeno besedilo se bo pripravilo za vnos v elektronsko relacijsko po- datkovno zbirko. Vnos bo potekal avtomatizirano s pomocjo nadgrajenih programskih orodij, razvitih v okviru predhodnih dveh projektov. Na strukturi relacijske podatkovne zbirke SHT bo izvedena nad- gradnja, ki bo omogocala povezavo z obstojecimi in nastajajocimi digitalnimi zbirkami primarnih virov. Zgodovinski del projektne skupine je (in bo) zbral mnogo novih topografskih podatkov, pridobljenih iz primarnih zgodovinskih virov: listin, urbarjev, fevdnih in racunskih knjig ter zgodnjih kartografskih vi- rov. Obstojeca podatkovna zbirka se bo temeljito dopolnila z novimi podatki. V zadnji fazi bo zakljucen korpus historicno topografskih podatkov za Posavinje in Posotelje umešcen v okvir obstojece spletne aplikacije Slovenska historicna topografija (SHT). Obenem bo razvit interaktivni spletni portal, ki bo upravljalcu omogocal ucinkovito urejanje podatkovne zbirke SHT tudi po koncanem projektu. Kratko- rocni cilj projekta je tako razširitev obstojece Slovenske historicne topografije z vkljucitvijo temeljito izpopolnjene podatkovne zbirke za Posavinje in Posotelje. DRUGO DELO IN DEJAVNOSTI Neva Makuc je clanica Znanstvenega sveta študijskega programa Humanistika III. stopnje na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici. Mednarodno sodeluje z združenjem Istituto per gli Incontri Cul- turali Mitteleuropei (Gorica, Italija) kot njihova redna clanica. Poleg tega sodeluje kot dopisna clanica še z Istituto Pio Paschini (Videm, Italija) in je clanica uredniškega odbora revije Goriški letnik: zbornik Goriškega muzeja . Od leta 2022 je clanica delovne skupine za pripravo stalne razstave o slovenski zgo- dovini pri Narodnem muzeju Slovenije. Neva Makuc je sodelovala pri organizaciji 58. srednjeevropskih kulturnih srecanj, ki jih je organiziral ICM-Istituto per gli incontri culturali mitteleuropei v Gorici med 23. in 25. nov. 2023. Pomagala je pri tol- macenju, vkljucitvi slovenske predavateljice z Univerze v Ljubljani ter predavala o izzivih prevajanja zgodovinskih terminov. PRIPRAVA SIMPOZIJEV, IZOBRAŽEVALNIH DELAVNIC, OKROGLIH MIZ, PREDSTAVITVE JAVNOSTI ZULJAN KUMAR, Danila, MAKUC, Neva, CADORINI, Giorgio. Saggi scelti sulla storia, sulla lingua e sulla societŕ slovena al confine italo-sloveno : predstavitev istoimenske monografije na Festival itinerante della Conoscenza »dialoghi« - »Resistenze e Bellezza«, Biblioteca Slovena »Damir Feigel« - Slovenska knjižnica »Damir Feigel«, Gorizia / Gorica, Italija, 26. jul. 2023 . [COBISS.SI-ID 161592835] ZULJAN KUMAR, Danila, MAKUC, Neva, VELLISCIG, Giuliano. Il confine italo-sloveno: storia, cultura, societŕ : predstavitev monografije “Saggi scelti sulla storia, sulla lingua e sulla societŕ slovena al confine italo-sloveno (Založba ZRC, KappaVu Edizioni)” v okviru Festivala manjših založnikov in prevajanja Confine Capitale, San Pier d’Isonzo (ITA), 28. avg. 2022. [COBISS.SI-ID 129070083] RAZISKOVALNO DELO V TUJINI, ŠTUDIJSKI OBISKI IN GOSTOVANJA Redno raziskovalno delo v arhivskih, muzejskih in knjižnicnih ustanovah v Gorici. PEDAGOŠKO DELO Zgodovina historiografije. Predavanja za 3. letnik 1. stopnje študijskega programa Kulturna zgodovina na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici. Uvod v študij zgodovine. Predavanja za 1. letnik 1. stopnje študijskega programa Kulturna zgodovina na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici. MENTORSTVO Mentorstvo študentki na 1. stopnji programa Kulturne zgodovine na Fakulteti za humanistiko, Univerze v Novi Gorici. Zagovor diplome: 29. 9. 2023. BIBLIOGRAFIJA (izbor) MAKUC, Neva. Ucenjak Michele grof della Torre Valsassina (1757–1844) in njegova zapušcina. Kronika: casopis za slovensko krajevno zgodovino. [Tiskana izd.]. 2023, letn. 71, št. 1, str. 113–121, ilustr. MAKUC, Neva. Gorica in njena okolica kot Czörnigova »avstrijska Nica«. V: Izvestje Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici, št. 20 (2023), str. 10–15. Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci MAKUC, Neva. Klimatsko zdravilišce v Gorici v obdobju nacionalizmov : predavanje na spominsko-znan- stveno-strokovnem srecanje »Cvirnov dan» ob desetletnici smrti prof. dr. Janeza Cvirna, Filozofska fakul- teta, Ljubljana (SLO), 14. sep. 2023 . [COBISS.SI-ID167437827] Prispevek na konferenci brez natisa MAKUC, Neva. Gorizia e i tentativi nel XIX secolo di istituire una stazione climatica : predavanje na mednarodnem posvetovanju »Sfide per la salvaguardia e la valorizzazione del patrimonio culturale legato all’acqua nell’area transfrontaliera del goriziano«, Polo universitario di Gorizia-Sala Padnu, Gorizia (ITA), 14. jun. 2023. MAKUC, NEVA. Klimatsko zdravilišce v Gorici v obdobju narašcajocih nacionalizmov. »Cvirnov dan. Spominsko znanstveno in strokovno srecanje ob desetletnici smrti prof. dr. Janeza Cvirna.« Ljubljana, 14. septembra 2023. PETRA KOLENC, dr. zgodovinskih znanosti, univ. dipl. bibl., višja strokovna sodelavka PROJEKTI Alptextyle – Skupne rešitve za relokalizacijo trajnostnih, krožnih vrednostnih verig alpskega tekstila, dovzetne za dedišcino in potrošnike (raziskovalni projekt, vodja na ZRC: dr. Katarina Šrimpf Vendra- min, obdobje trajanja: 1. 1. 2022–31. 10. 2025) Tekstilne vrednostne verige potrebujejo nujno spremembo, saj so eden najbolj onesnažujocih sektor- jev z ogromnim potencialom za zmanjšanje CO 2 . Alpe imajo bogato tekstilno dedišcino s posebno este- tiko in znanjem, ki temelji na vrednotah krožnosti in obcutljivosti na lokalne vire (npr. volna, lan, rastli- ne za barvanje). Projekt AlpTextyles je inovativen, saj na mizo alpskega sodelovanja prinaša relevan- tno, doslej zapostavljeno razpravo; ustvarja vpogled v željo potrošnikov, da se oblecejo bolj CO 2 nev- tralno in zaznano podobo oziroma njihovo pripravljenost placati za izdelke iz Alp; gradi argumente za cezmejno sodelovanje, ki ga obicajno ovirajo politike, ki spodbujajo stoodstotne lokalne/nacionalne vrednostne verige; združuje kulturno in poslovno strokovno znanje ter ustvarja kontraintuitivna med- sektorska priporocila za kmetijsko, industrijsko in kulturno politiko. Partnerji v projektu AlpTextyles bodo razvili skupne rešitve, ki bodo pospešile premestitev trajnostnih, krožnih verig vrednosti alpske- ga tekstila, ki so obcutljive na naravne in kulturne vire, in bodo zajele željo potrošnikov po postogljic- nem življenjskem slogu ter tako izboljšale cezmejno sodelovanje. Petra Kolenc se v sklopu projekta ukvarja z raziskavo svilogojstva na Goriškem. Episkop mejnosti: Premislek o goriških preteklostih in prihodnostih ob Evropski prestolnici kulture, Nova Gorica 2025 (aplikativni raziskovalni projekt, vodja: doc. dr. Špela Ledinek Lozej, obdobje traja- nja: 1. 10. 2022–30. 9. 2025) Leta 2025 bo Nova Gorica z Gorico (it. Gorizia) evropska prestolnica kulture (EPK) z geslom Gremo brezmejno! oziroma Brezmejna Goriška!. Kljub sloganu, zagledanem v brezmejno prihodnost, so do- godki zadnjih dveh let utrdili izhodišce, da meja (fizicnih in administrativnih locnic) in mejnosti (družbe- nega razmejevanja) ne gre odmisliti iz našega vsakdana. Prav zato bodo meje in mejnosti skupaj s po- vezavami, ki jih premošcajo, v središcu našega preucevanja mnogovrstnih in raznolikih preteklosti, se- danjosti in prihodnosti v (novo)goriškem somestju, kot tudi na širšem goriškem sticišcu Vzhoda in Za- hoda, Sredozemlja in Alp, Srednje Evrope in Balkana, romanskega, slovanskega in nekoc tudi german- skega sveta. V projektu bomo: 1) z vidika razlicnih disciplinarnih izhodišc naslovili pretekle, dandana- šnje in prihodnje meje in mejnosti v Novi Gorici, Gorici ter širšem goriškem obmocju; 2) preizprašali dejanske in poiskali alternativne možnosti »brezmejnosti«, ki jih naslavlja program EPK; in 3) pripravili Šmihel, 29. september 2023, predstavitev znanstvene monografije Srednjeveška cerkev sv. Mihaela v Šmihelu in vpliv gotskih tokov na Goriškem (ur. Petra Kolenc) skupaj z avtorji monografije (foto: A. Medved, KinoKašca). Episkop, celoletni spremljevalni program Evropske prestolnice kulture GO! 2025. V letu 2023 smo zacr- tali strukturo programa ter glavne vsebinske premise. Zahodna slovenska narodnostna meja v luci sprememb casa (tržni projekt) Delo na projektu Zahodna slovenska narodnostna meja v luci sprememb casa se osredotoca na arhivsko in terensko delo, zgodovinske, jezikoslovne, etnološke ter antropološke raziskave v zahodnem sloven- skem prostoru. V sklopu projekta se pozornost namenja vodenju in urejanju specializirane domoznan- ske knjižnice Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici (RP NG) ter digitalizaciji in metapodatkovne- mu popisu Tumove pisemske zapušcine, tudi za publicisticne, strokovne in znanstvene namene. Tumo- va korespondenca je posebej pomembna za raziskovalno in širšo javnost, saj predstavlja pomemben vir za preucevanje zgodovinski tokov, ki so se na Goriškem in Tržaškem odvijali na prelomu 19. in 20. stoletja. Metapodatkovno opremljenih je 1300 pisem iz Arhiva Henrika Tume, knjižnica Raziskovalne postaje je med svoj fond sprejela podarjene knjige zgodovinarjev dr. Branka Marušica in Alessia Stasija (cca 500 knjižnicnih enot). PRIPRAVA SIMPOZIJEV, IZOBRAŽEVALNIH DELAVNIC, OKROGLIH MIZ, PREDSTAVITVE JAVNOSTI Nova Gorica, Goriški muzej – Grad Kromberk, 18. 4. 2023: predstavitev knjige Ravnican Štefan Širok 1849–1890: publicist in profesor klasicnih jezikov v carski Rusiji , ur. P. Kolenc. Skupaj z J. Šušmelj, B. Ma- rušic in B. Bratina v sklopu torkovih vecerov na gradu Kromberk. Lokve, 22.–29. 5. 2023: Mednarodna umetniška kiparska rezidenca Wood&Stone Lokve 2023: organiza- cija dogodka in voden ogled vasi z razlago o zgodovini Lokvi ter obrteh v Trnovskem gozdu in sprehod po vasi z ogledom škafarskega muzeja ter poti za zidom. Nova Gorica, Mestna obcina, 8. 6. 2023: tiskovna konferenca ob Ravnikarjevem letu v Ravnikarjevem mestu . Šmihel, 29. 9. 2023: soorganizacija (skupaj s Kinokašco) in predstavitev znanstvene monografije Sre- dnjeveška cerkev sv. Mihaela v Šmihelu in vpliv gotskih tokov na Goriškem skupaj z avtorji monografije. PREDAVANJA IN REFERATI KOLENC, Petra, SVOLJŠAK, Petra. Družbena in prostorska obnova Primorske po prvi svetovni vojni. Re- ferat na 40. zborovanju Zveze zgodovinskih društev Slovenije: Izzivi slovenskega zgodovinopisja v 21. stoletju panelu Vizije prihodnosti: nacrtovanje stvarnosti na Slovenskem po obeh svetovnih vojnah, No- va Gorica, 20. 4. 2023. DRUGO DELO IN DEJAVNOSTI Petra Kolenc je urednica Izvestja Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici in clanica uredniškega od- bora Goriškega letnika: zbornika Goriškega muzeja . V okviru Turisticnega kulturnega in športnega dru- štva LO-KO (Lokve) ureja domoznansko knjižno zbirko Besede s Planote . V letu 2023 je pod okriljem Kroga umetnosti (Art Circe) s TKŠ društvom LO-KO izvedla 2. mednarodno umetniško rezidenco Wood & Stone (Les&Kamen), ki je med 22. in 29. majem 2023 potekala na Lokvah, kjer je šest umetnikov iz razlicnih držav sveta ustvarjalo v lesu ter kamnu. Je soavtorica in urednica spremljevalnega kataloga umetniških del. V vasi nastaja Forma viva, ki spremlja voden pohod Od kipa do kipa. BIBLIOGRAFIJA KOLENC, Petra (avtor). O plazu, ki je sprožil znanstveno monografijo. V: KOLENC, Petra (ur.), Srednje- veška cerkev sv. Mihaela v Šmihelu in vpliv gotskih tokov na Goriškem: ob 550-letnici prve omembe cerkve sv. Mihaela v Šmihelu . Ljubljana: ZRC SAZU, 2023, str. 8–9. fotogr. SVOLJŠAK, Petra (avtor), KOLENC, Petra (avtor). Obnova Goriške po prvi svetovni vojni in vloga arhi- tekta Maksa Fabianija. V: Prispevki za novejšo zgodovino , 2023, št. 3, str. 10–26. KOLENC, Petra (avtor). » Se mi ne dopade « ali kako je Mackova politika diskvalificirala Ravnikarjev po- vojni urbanizem Nove Gorice. V: Izvestje Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici, št. 20 (2023), str. 24–32. Uredniško delo (izbor) KOLENC, Petra (urednica). Srednjeveška cerkev sv. Mihaela v Šmihelu in vpliv gotskih tokov na Gori- škem: ob 550-letnici prve omembe cerkve sv. Mihaela v Šmihelu. Ljubljana: ZRC SAZU, 2023. TAVCAR, Lidija (avtor), KOLENC, Petra (urednica). Poskus rekonstrukcije neuresnicenega slovenskega Narodnega muzeja v Gorici: 1910–1914. Ljubljana: ZRC SAZU, 2023. SEREC HODŽAR, Anja (urednik), KOLENC, Petra (urednica). Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Porocilo o delu 2022. Ljubljana: ZRC SAZU, 2023. Radijske oddaje RADMILOVIC, Marko (avtor): Ruska leta Štefana Široka [Elektronski vir]: Pogovor novinarja Marka Radmilovica z gosti Petro Kolenc, Bojanom Bratino, Brankom Marušicem. Podkast: Sledi casa. Ljublja- na: RTV Slovenija, 2023, predvajano: 9. 4. 2023, Prvi program Radia Slovenija, Radio Prvi. Https://prvi. rtvslo.si/podkast/sledi-casa/80/174949360. FLORENIN, Alenka (avtor): Štefan Širok, profesor v Carski Rusiji: O Štefanu Široku (1849–1890) pripo- vedujejo Petra Kolenc, Jože Šušmelj, Branko Marušic in Bojan Bratina. Podkast: Srecanja. Trst: Radio Trst A, 2023, predvajano: 25. 4. 2023, Radio Trst A. Http://www.sedezfjk.rai.it/dl/portali/site/articolo/ ContentItem-440878e4-0fae-42c2-b105-f1ceb19aa689.html. ŠPELA LEDINEK LOZEJ, dr. etnologije, znanstvena sodelavka, docentka RAZISKOVALNI PROGRAM Dedišcina na obrobjih. Novi pogledi na dedišcino in identiteto znotraj in onkraj nacionalnega (vodja: doc. dr. Špela Ledinek Lozej, obdobje trajanja: 1. 1. 2019 – 31. 12. 2024) Logarska dolina, Matkova domacija, 17. 9. 2023, sodelovanje na prireditvi Pogovori ob siru ob 25-letnici Združenja kmeckih sirarjev Slovenije. Sodelavci interdisciplinarne programske skupine se posvecamo premisleku o razmerjih moci v dedi- šcinskih procesih ter razpiranju in preseganju nacionalnega pri ustvarjanju dedišcine, predvsem pa vre- dnotenju in analizi manjšinskih dedišcin. Raziskovalno problematiko nagovarjamo v petih tematskih sklopih: 1) dedišcina na spremenljivih mejnih obmocjih, 2) dedišcina v mobilnem svetu, 3) jezik v rabi – raba jezika, 4) živeti z dedišcino in 5) dedišcinjenje prostora. Špela Ledinek Lozej je v letu 2023 skupaj s sodelavkami in sodelavci analizirala manjšinske ter cezmejne dedišcinske pobude na Goriškem, v Po- socju, Videmski pokrajini, Istri, na Koroškem in Gorickem, sodelovala na hodinarju po Toskani (15.–18. 5. 2023) ter skupaj s kolegi z Inštituta za etnologijo Ceške akademije pod pokroviteljstvom Združenja za kriticno preucevanje dedišcine (Association of Critical Heritage Studies, ACHS) soorganizirala med- narodno konferenco Dedišcina na obrobjih ? (Ljubljana, 29.–30. 11. 2023) in prvo srecanje srednje- in vzhodnoevropskega oddelka (CEE Chapter) združenja (Ljubljana, 1. 12. 2023). PROJEKTI Migracije in družbene spremembe v primerjalni perspektivi: primer zahodne Slovenije po drugi sve- tovni vojni (temeljni raziskovalni projekt, vodja: prof. dr. Aleksej Kalc, obdobje trajanja: 1. 9. 2020–31. 8. 2023) Projekt je preucil spremembe v prebivalstvu in družbeni razvoj mest na zahodnem robu Slovenije po drugi svetovni vojni ter novi razmejitvi med Jugoslavijo in Italijo. V raziskavi smo primerjali dve zgodo- vinsko-kulturni stvarnosti – obmocje Nove Gorice, novoustanovljenega upravnega, gospodarskega in kulturnega središca slovenskega dela goriške regije, in Kopra, ki je doživel skoraj popolno zamenjavo prebivalstva in korenito etnicno, družbeno ter kulturno preobrazbo. Špela Ledinek Lozej je izvedla in- tervjuje s trinajstimi sogovorci in sogovorkami ter pripravila prispevek o novogoriški dedišcini za znan- stveni posvet Migracije in družbene dinamike ob zahodni meji po drugi svetovni vojni (Nova Gorica, 24. 5. 2023). Episkop mejnosti: Premislek o goriških preteklostih in prihodnostih ob Evropski prestolnici kulture, Nova Gorica 2025 (aplikativni raziskovalni projekt, vodja: doc. dr. Špela Ledinek Lozej, obdobje trajanja 1. 10. 2022–30. 9. 2025) Leta 2025 bo Nova Gorica z Gorico (it. Gorizia) evropska prestolnica kulture (EPK) z geslom Gremo brezmejno! oziroma Brezmejna Goriška!. Kljub sloganu, zagledanem v brezmejno prihodnost, so do- godki zadnjih dveh let utrdili izhodišce, da meja (fizicnih in administrativnih locnic) in mejnosti (družbe- nega razmejevanja) ne gre odmisliti iz našega vsakdana. Prav zato bodo meje in mejnosti skupaj s po- vezavami, ki jih premošcajo, v središcu našega preucevanja mnogovrstnih in raznolikih preteklosti, se- danjosti in prihodnosti v (novo)goriškem somestju, kot tudi na širšem goriškem sticišcu Vzhoda in Za- hoda, Sredozemlja in Alp, Srednje Evrope in Balkana, romanskega, slovanskega in nekoc tudi german- skega sveta. V projektu bomo: 1) z vidika razlicnih disciplinarnih izhodišc naslovili pretekle, dandana- šnje in prihodnje meje in mejnosti v Novi Gorici, Gorici ter širšem goriškem obmocju; 2) preizprašali dejanske in poiskali alternativne možnosti »brezmejnosti«, ki jih naslavlja program EPK; in 3) pripravili Episkop, celoletni spremljevalni program Evropske prestolnice kulture GO! 2025. V letu 2023 smo zacr- tali strukturo programa ter glavne vsebinske premise. Biografije istrskih poti: Hoja in pisanje kot metodi raziskovanja obmejnih prostorov (temeljni razisko- valni projekt, vodja: Nataša Rogelja Caf, obdobje trajanja 1. 10. 2022–30. 9. 2025) Poti in meje, kot tudi hoja in pisanje, so v središcu predlaganega projekta. Je svet lahko prepleten in locen obenem? Oddaljen in bližnji? Univerzalen in partikularen? Fluiden in strjen? Predlagana vprašanja naslavljamo skozi manjkajoci dialog med potmi in mejami z uporabo hoje ter pisanja kot dveh vzaje- mno dopolnjujocih se, eksperimentalnih metod raziskovanja obmejnih prostorov. V primerjavi s hojo je pisanje manj osvetljeno, saj veckrat obvelja prepricanje, da je pisanje zadnji del sosledja korakov bra- nje–raziskovanje–pisanje, a vendar prav slednje pogosto šele omogoca razmišljanje. Ceprav v antropo- logiji obstaja tradicija pisanja terenskih zapisov in dnevnikov, želimo v predlaganem projektu stopiti še korak dlje in uporabiti pisanje kot polnokrvno metodo, kot umetnost vedenja, kljucno za premislek šir- ših metodoloških in epistemoloških vprašanj, ki pripeljejo hojo in pisanje v tesno razmerje. Biografski pristop k potem nam pri tem omogoca vpogled v kompleksno prostorsko-casovno povezanost fizicno- materialnih, ekonomskih, politicnih, kulturnih in vsakodnevnih vidikov poti. Špela Ledinek Lozej je so- delovala na dveh izvedenih hodinarjih ter spremljajocih seminarjih in delavnicah, in sicer na hodinarju po reki Dragonji in Rižani (29. 3. – 1. 4. 2023) ter po balkanski migrantski poti med Buzetom in Trstom (11.–15. 9. 2023). Izolirani ljudje in skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem (temeljni raziskovalni projekt, vodja: izr. prof. Dan Podjed, obdobje trajanja 1. 10. 2022–30. 9. 2025) V casu pandemije covida-19 in drugih vzrokov fizicne ali socialne izolacije v projektu razvijamo nov an- tropološki pristop, s katerim se sprašujemo, kaj pomeni biti izoliran. S pomocjo etnografskih raziskav v izoliranih družbenih prostorih in na zapušcenih obmocjih skušamo ugotoviti, kako izolacija oblikuje izkušnje izoliranosti in praznine v urbanih in podeželskih obmocjih med posamezniki ter skupnostmi v Sloveniji in na Hrvaškem. Poleg tega raziskujemo, kako razlicni nacini izolacije oblikujejo izkušnje, vre- dnote in odnos do okolja ter prihodnosti. Glavni cilji projekta so: 1) poiskati in primerjati primere izola- cije v Sloveniji in na Hrvaškem; 2) dolociti vrednote in stališca v izoliranih skupnostih ter med njimi v razlicnih kulturnih, zgodovinskih in družbenopoliticnih kontekstih; 3) prepoznati vrste izolacije, ki ob- stajajo v izoliranih prostorih in zapušcenih krajinah. Špela Ledinek Lozej je opravila del terenske razi- skave v Julijskih Alpah (11.–12. 8., 20.–24. 7. in 31. 7.–4. 8. 2023). AlpTextyles (aplikativni projekt, vodja na ZRC SAZU: dr. Katarina Šrimpf Vendramin, obdobje trajanja: 1. 11. 2022 – 31. 10. 2025) Tekstilne vrednostne verige potrebujejo nujno spremembo, saj so eden najbolj onesnažujocih sektor- jev z ogromnim potencialom za zmanjšanje CO 2 . Alpe imajo bogato tekstilno dedišcino s posebno este- tiko in znanjem, ki temelji na vrednotah krožnosti in obcutljivosti na lokalne vire (npr. volna, lan, rastli- ne za barvanje). Projekt AlpTextyles je inovativen, saj na mizo alpskega sodelovanja prinaša relevan- tno, doslej zapostavljeno razpravo; ustvarja vpogled v željo potrošnikov, da se oblecejo bolj CO 2 nev- tralno in zaznano podobo/pripravljenost placati za izdelke iz Alp; gradi argumente za cezmejno sode- lovanje, ki ga obicajno ovirajo politike, ki spodbujajo stoodstotne lokalne/nacionalne vrednostne veri- ge; združuje kulturno in poslovno strokovno znanje ter ustvarja kontraintuitivna medsektorska pripo- rocila za kmetijsko, industrijsko in kulturno politiko. Partnerji v projektu AlpTextyles bodo razvili sku- pne rešitve, ki bodo pospešile premestitev trajnostnih, krožnih verig vrednosti alpskega tekstila, ki so obcutljive na naravne in kulturne vire, in bodo zajele željo potrošnikov po postogljicnem življenjskem slogu ter tako izboljšale cezmejno sodelovanje. Špela Ledinek Lozej sodeluje pri superreviziji financno- administrativnega upravljanja projekta. PoPMed-SuSDev (MSCA projekt raziskovalne izmenjave, vodja na ZRC SAZU: doc. dr. Martina Bofulin, obdobje trajanja: 1. 1. 2023 – 31. 12. 2026) V projektu raziskovalne izmenjave bo zgrajena mednarodna mreža raziskovalcev iz Španije, Nemcije, Slovenije in Kitajske iz polja medicine, ekonomije in antropologije. Špela Ledinek Lozej je med 19. 9. in 20. 10. 2023 opravila raziskovalno usposabljanje o mediteranski dieti in katalonski kulinariki, njunem (ne)prepoznavanju kot dedišcine ter vplivu na zdravje ljudi in trajnostni razvoj na univerzi Raul Llull v Barceloni (Španija). PRIPRAVA SIMPOZIJEV, IZOBRAŽEVALNIH DELAVNIC, OKROGLIH MIZ, PREDSTAVITEV PUBLIKACIJ Logarska dolina, Matkova domacija, 17. 9. 2023, sodelovanje na prireditvi Pogovori ob siru ob 25-letnici Združenja kmeckih sirarjev Slovenije. Gorica in Nova Gorica, 13.–15. 10. 2023, sodelovanje pri izhodišcni konceptualizaciji 2. c ezmejnega festi- vala transformativnih ekonomij in obmocnih skupnosti RETHINKABLE. Ljubljana, ZRC SAZU, 7. 11. 2023, pogovor z dr. Natašo Rogelja Caf in dr. Špelo Ledinek Lozej, avtorica- ma dela Hodopisi=Footnotes: Zbirka etnografskih esejev z metodološkimi premisleki o hoji in pisanju. Ljubljana, ZRC SAZU, 29. 11.–1. 12. 2023, organizacija mednarodne znanstvene konference Dedišcina na obrobjih? ter prvega srecanja srednje- in vzhodnoevropskega oddelka Združenja za krticino preuceva- nje dedišcine (Central and Eastern European Chapter, Association of Critical Heritage Studies). Kobarid, Muzej sirarstva, 7. 12. 2023. Skupno sirarstvo na obmocju Vzhodnih Julijskih Alp. Predstavitev monografije in prikaz etnografskega filma Mleko, kafe in sir . DRUGO DELO IN DEJAVNOSTI Špela Ledinek Lozej je clanica znanstvenega sveta Narodne in študijske knjižnice v Trstu, akcijske sku- pine 6 EUSALP, Delovne skupine Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dedišcine, komisije za pode- ljevanje Murkove nagrade, Murkovega priznanja in Murkove listine ter komisije Ministrstva za kulturo RS za pripravo nominacije alpske prehranske dedišcine za vpis v Register dobrih praks za varovanje nesnovne kulturne dedišcine Unesco. Je clanica uredniškega odbora Goriškega letnika , Heriskopa in zbirke EFKA ter recenzentka številnih prispevkov in monografij. Vodi pripravo Episkopa, vsebin ZRC SAZU za Evropsko prestolnico kulture 2025. PREDAVANJA IN REFERATI (izbor) LEDINEK LOZEJ, Špela. Novogoriška dedišcina: Med disonancami in brezmejnostjo. Predavanje na znanstvenem posvetu Migracije in družbene dinamike ob zahodni meji po drugi svetovni vojni, Xcenter, Nova Gorica, 24. 5. 2023. LEDINEK LOZEJ, Špela, BOFULIN, Martina. Ethnography on the move: From the discovery of historical trade routes to walking seminars. Predavanje na 9. mednarodni konferenci Ethnography and Qualitative Research , Univerza v Trentu, 7.–10. 6. 2023. ROGELJA CAF, Nataša, LEDINEK LOZEJ, Špela, BOFULIN, Martina. Foot notes: Experimenting with wal- king-writing seminars . Predavanje na mednarodni konferenci Science, Expertise and Other Modes of Knowledge: Trends, Patterns, and Prospects , Basel, 31. 8. – 1. 9. 2023. PEDAGOŠKO DELO 2022/2023: konzultacije pri predmetu Dedišcine, dedišcinski procesi in prakse (na Podiplomski šoli ZRC SAZU, na študijskem programu 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur, modul Slovenske študije – tra- dicija in sodobnost); 2023/2024: seminar pri predmetu Dedišcinske prakse, procesi in skupnosti: Uvod v kriticno preucevanje dedišcine na Univerzi v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo (3. stopnja, skupaj z nosilko prof. dr. Matejo Habinc). MENTORSTVO Špela Ledinek Lozej je somentorica Manci Filak na doktorskem študiju na Oddelku za etnologijo in kul- turno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. BIBLIOGRAFIJA (izbor) ROGELJA CAF, Nataša, LEDINEK LOZEJ, Špela. Hodopisi: Zbirka etnografskih esejev z metodološkimi premisleki o hoji in pisanju . Ljubljana: Založba ZRC. PISK, Marjeta, LEDINEK LOZEJ, Špela. Cross-border landscape as heritage? Insights from Slovenian borderlands. V: PETTENATI, Giacomo (ur.). Landscape as heritage: International critical perspectives . London, New York: Routledge, Taylor & Francis Group, str. 136–147. LEDINEK LOZEJ, Špela. Mohant, trnic in tolminc: Dedišcina planinskega sirarstva? Heriskop 4. LEDINEK LOZEJ, Špela. Nova Gorica – med disonantno dedišcino in brezmejnostjo. V: Izvestje Razisko- valne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici, št. 20 (2023), str. 39–50. Uredniško delo LEDINEK LOZEJ, Špela. Heriskop: razprave o dedišcinjenju na obrobju . Ljubljana: ZRC SAZU, Založba ZRC, 2020-. Https://dediscina.zrc-sazu.si/sl/home/. Televizijske in radijske oddaje DEKLEVA, Goran (oseba, ki intervjuva), LEDINEK LOZEJ, Špela (intervjuvanec), ROGELJA CAF, Nataša (intervjuvanec). Hoja in antropologija , oddaja Kulturni fokus , RTV SLO, 12. 5. 2023. ILICH, Iztok. Nataša Rogelja Caf in Špela Ledinek Lozej: Hodopisi . Ocena knjige. RTV SLO, 24. 7. 2023. ROGELJA CAF, Nataša (intervjuvanec), LEDINEK LOZEJ, Špela (intervjuvanec), KOCAR, Andreja (oseba, ki intervjuva). Predstavitev knjige Hodopisi v oddaji Kultura , RTV SLO 1, 17. 8. 2023. RAZSTAVE LEDINEK LOZEJ, Špela, BARTALOTH, Rudi, PECE, Miha, PIELICH, Pamela. Ukovške planine: Fotografije Franceta Steleta . Etnografski muzej v Vidmu, 5. 5. – 10. 6. 2023. BARTALOTH, Rudi, KOMAC, Tina, LEDINEK LOZEJ, Špela, PECE, Miha. Ukovške planine: Razstava foto- grafij Franceta Steleta o planinah nad Ukvami v Kanalski dolini na zacetku 80. let prejšnjega stoletja . Infor- macijsko središce TNP Dom Trenta, 14. 7. – 30. 9. 2023. KATARINA ŠRIMPF VENDRAMIN, dr. etnologije, znanstvena sodelavka RAZISKOVALNI PROGRAM Etnološke, antropološke in folkloristicne raziskave vsakdanjika (vodja: izr. prof. dr. Dan Podjed, obdo- bje trajanja: 1. 1. 2022–31. 12. 2027) Osrednji cilj raziskovalnega programa je preuciti in predstaviti vsakdanje življenje v preteklosti in seda- njosti, hkrati pa kriticno ovrednotiti osrednje etnološke, antropološke in folkloristicne koncepte, da bi z njimi bolje uporabili dozdajšnja in premislili nova spoznanja ter zmogli predvideti scenarije za vsakda- nje življenje in sobivanje v prihodnosti. Pri raziskovanju se sodelavci, kot že v preteklosti, osredinjajo na obmocje današnje Slovenije, hkrati pa preckajo meje in primerjajo izsledke iz lastnega okolja z ana- lizami vsakdanjika v zamejstvu ter tujini. Pri tem ohranjajo utrjene in vzpostavljajo nove povezave s tujimi institucijami ter poudarjajo primerjalno ter inter- in transdisciplinarno sodelovanje v programu in Katarina Šrimpf Vendramin na konferenci o teritorialnih tržnih znamkah, kjer je predstavljala izsledke projekta Made in the Alps (Poschiavo, Švica, 13. 11.2023). izven njega. Katarina Šrimpf Vendramin se je v okviru programa ukvarjala z identitetnimi praksami in humorjem, kot se kaže v slovstveni folklori. PROJEKTI Tradicionalne paremiološke enote v dialogu s sodobno rabo (temeljni raziskovalni projekt, vodja: doc. dr. Saša Babic, obdobje trajanja: 1. 9. 2020 – 31. 8. 2023) Pregovorni izrazi so vrsta stalnih besednih zvez, ki se uporabljajo v vsakdanjem jeziku ter jih opredelju- jejo skupnost, cas in kraj. Kratke folklorne oblike razkrivajo svetovne nazore in vrednote, navodila in prepovedi dolocene kulture. Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU hrani obsežno in zelo drago- ceno zbirko slovenskih pregovorov, ki je nastajala vec kot 50 let, vendar pa ti doslej niso bili strukturi- rani v skladu s sodobnimi standardi digitalnih jezikovnih virov in niso javno dostopni. Projektno delo ja omogocilo vzpostavitev povezav med folkloristiko in digitalno humanistiko, kar je bistveno povecalo temeljitost analize in spodbudilo povezovanje folklornih gradiv z digitalnimi korpusi. Pripravila pa se je tudi semioticna in etnolingvisticna analiza pregovorov iz arhiva ter v vsakodnevni komunikaciji za izris družbenega zemljevida stereotipov za razumevanje kulturnega okolja. Katarina Šrimpf Vendramin se je v projektu ukvarjala z analizo pregovorov, ki odsevajo materialni svet v preteklosti, še posebej se je osredinila na analizo odseva oblacilne kulture v pregovorih. Slovenska in estonska sodobna šolska folklora (bilateralni projekt, vodja doc. dr. Saša Babic, obdobje trajanja: 1. 11. 2020–31. 10. 2023) Glavni cilj projekta je analizirati in primerjati sodobno šolsko folkloro (npr. šale, uganke, rituale) ter njihovo dinamiko v dveh evropskih državah z razlicnima geografskima položajema in znacilnostmi, po- dobno zgodovino in hkrati brez neposrednega stika: Estonijo in Slovenijo. Projekt bo identificiral tradi- cijo in transformacije folklornega gradiva, igrivost in kreativnost v (novih) oblikah ter odraz družbene realnosti, iz katere so ustvarjeni. Namen projekta je ustvariti nove dinamicne primerjalne pristope tako z medkulturnega kot tudi diahronega in sinhronega vidika, ki ponuja edinstvene in unikatne vidike tako v slovenski kot v estonski folkloristiki. Rezultat tega sodelovanja bo nov metodološki okvir za primer- jalne in medkulturne študije folklornih form ter na novo zbrano gradivo med otroki, ki bo dodano v arhiv obeh sodelujocih institucij. MadeInTheAlps (aplikativni projekt, vodja na ZRC SAZU: dr. Katarina Šrimpf Vendramin, obdobje trajanja: 1. 6. 2022–30. 11. 2023) Teritorialne blagovne znamke, katerih cilj je vzpostavitev stoodstotnih lokalnih vrednostnih verig, lah- ko kljub koristim za teritorialni razvoj povzrocijo širjenje pobud, ki zahtevajo naložbe neucinkovitega obsega, in ovirajo sodelovanje z drugimi regijami. Skupna podoba Alp je kulturna dobrina, ki bi lahko olajšala medregionalne in cezmejne vrednostne verige. V sklopu projekta MadeInTheAlps se zato raz- vija politicne in upravljavske strategije za vzpostavljanje prihodnjih pobud sodelovalnih teritorialnih blagovnih znamk, ter se povezuje deležnike iz razlicnih alpskih regij z namenom opolnomocenja in pre- nosa znanj. AlpTextyles (aplikativni projekt, vodja na ZRC SAZU: dr. Katarina Šrimpf Vendramin, obdobje trajanja: 1. 11. 2022–31. 10. 2025) Tekstilne vrednostne verige potrebujejo nujno spremembo, saj so eden najbolj onesnažujocih sektor- jev z ogromnim potencialom za zmanjšanje CO 2 . Alpe imajo bogato tekstilno dedišcino s posebno este- tiko in znanjem, ki temelji na vrednotah krožnosti in obcutljivosti na lokalne vire (npr. volna, lan, rastli- ne za barvanje). Projekt AlpTextyles je inovativen, saj na mizo alpskega sodelovanja prinaša relevan- tno, doslej zapostavljeno razpravo; ustvarja vpogled v željo potrošnikov, da se oblecejo bolj CO 2 nev- tralno in zaznano podobo oziroma njihovo pripravljenost placati za izdelke iz Alp; gradi argumente za cezmejno sodelovanje, ki ga obicajno ovirajo politike, ki spodbujajo stoodstotne lokalne/nacionalne vrednostne verige; združuje kulturno in poslovno strokovno znanje ter ustvarja kontraintuitivna med- sektorska priporocila za kmetijsko, industrijsko in kulturno politiko. Partnerji v projektu AlpTextyles bodo razvili skupne rešitve, ki bodo pospešile premestitev trajnostnih, krožnih verig vrednosti alpskega tekstila, ki so obcutljive na naravne in kulturne vire, in bodo zajele željo potrošnikov po po- stogljicnem življenjskem slogu ter tako izboljšale cezmejno sodelovanje. Katarina Šrimpf Vendramin se v sklopu projekta med drugim ukvarja z raziskavo preteklih tekstilnih obrti in praks ter oblacilne kultu- re na celotnem alpskem prostoru. DRUGO DELO IN DEJAVNOSTI Katarina Šrimpf Vendramin je clanica uredniškega odbora strokovne revije s podrocja folklorne dejav- nosti Folklornik in strokovna spremljevalka srecanj odraslih folklornih skupin na srecanjih v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije. Strokovno sodeluje s folklornimi skupinami po Sloveniji, v zadnjih letih še posebej intenzivno s skupi- nami na Goriškem (Folklorna skupina Gartrož, Folklorna skupina Razor Tolmin, Folklorna skupina Dole- nja Trebuša), ter drugimi akterji s podrocja interpretacije kulturne dedišcine. BIBLIOGRAFIJA (izbor) ŠRIMPF VENDRAMIN, Katarina (avtor). 2023. Šentjur in njegova oblacilna kultura. (v tisku) ŠRIMPF VENDRAMIN, Katarina (avtor). Clothes in proverbs: between symbol and meaning. Prispevek na mednarodni konferenci z naslovom Paremiology, folkloristics and digital humanities: new perspec- tives and methods. Ljubljana, 7.–9. 9. 2023. ŠRIMPF VENDRAMIN, Katarina (avtor). Drobci o plesnih zabavah v Mirnu in Bukovici v 50. in 60. letih 20. stoletja. V: Izvestje Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici, št. 20 (2023), str. 51–58. PETRA TESTEN KOREN, dr. zgodovine, znanstvena sodelavka RAZISKOVANI PROGRAM (Nova) Kulturna zgodovina intelektualne dedišcine: slovenski historicni prostor v evropskem konte- kstu (vodja: izr. prof. dr. Gregor Pobežin, obdobje trajanja: 1. 1. 2023–31. 12. 2028) Raziskovalno delo programske skupine se usmerja k intelektualni dedišcini slovenskega zgodovinske- ga prostora v evropskem kontekstu od zgodnjega novega veka do 20. stoletja. Temelji na Odprtje razstave Pot do Novega Slovenskega biografskega leksi- kona (29. 8. 2023), ki je bila zasnovana ob deseti obletnici izida prvega zvezka (crka A) Novega Slovenskega biograf- skega leksikona . ideji/raziskovalni hipotezi, da je bil ta prostor sticišce kroženja idej med razlicnimi kulturnimi podrocji in kot tak vkljucen v evropsko kulturno matrico kot njen tvorni element. Z interdisciplinarnim in tran- snacionalnim pristopom k raziskavam »kulturnih fenomenov« sega onkraj nacionalne identitete, v evropski kontekst in celo onkraj njega. Raziskovalne probleme nagovarja v okviru štirih delovnih sklo- pov: 1) Intelektualna dedišcina: mreže znanja, t. i. intelektualne in kulturne izmenjave; kultura zgodovi- ne in rabe zgodovine; konceptualni in teoreticni pretres/vpogled v osrednje koncepte kulturne zgodo- vine. 2) Biografika, biografski viri; Novi Slovenski biografski leksikon . 3) Stvarni in digitalni viri (kompila- cije in zbirke). 4) Komunikacija, diseminacija. PROJEKTI Književna republika Borisa Pahorja (Raziskovalni projekt ARRS, vodja: dr. Urška Perenic, obdobje tra- janja: 1. 10. 2022–30. 9. 2025) Projekt bo kot prvi na Slovenskem in širše preucil vprašanje tekstne konstrukcije avtobiografskega jaza ob upoštevanju celotnega opusa slovenskega tržaškega pisatelja. Opus enakovredno vkljucuje tudi ce- lotno predpušcino/zapušcino, ki jo je v zadnjem desetletju pridobivala Narodna in univerzitetna knjižni- ca v Ljubljani. Med pomembnimi vzporednimi cilji projekta gre izpostaviti uporabo novih informacijskih tehnologij digitalnega kartiranja, s katero se bo analizirala in predstavila pisemska republika pisatelja s poudarkom na njegovi odprtosti v veckulturne personalne in institucionalne mreže ter v casovno-pro- storskih razsežnostih. Gre za panoramo 20. stoletja v miniaturi s poudarkom na drugi polovici stoletja, ki povezuje zamejstvo z matico ter avdienco po vsej Evropi, v obeh Amerikah, Kanadi in Avstraliji. Materinstvo in reproduktivna politika v 19. in 20. stoletju (Raziskovalni projekt ARRS, vodja: dr. Ana Cergol Paradiž, obdobje trajanja: 1. 10. 2022–30. 9. 2025) Projekt bo v zgodovinski perspektivi naslovil tematiko materinstva in analiziral razvoj razlicnih, med seboj tesno prepletenih in prekrivajocih se vsebin, ki jih je mogoce umestiti v polje koncepta »repro- duktivne politike«. S pogledom na obdobje od zacetka 19. stoletja do konca 20. stoletja, ki na tem po- drocju beleži revolucionarne spremembe, bo celostno naslovil predvsem tematike materinstva (a), abortusa (b), kontracepcije (c) in evgenike (d) ter tudi tematiko neplodnosti (e). Geografsko se bo osredotocal na ozemlje današnje Slovenije, vendar bo obravnavane fenomene poskušal razumeti tudi v transnacionalni perspektivi. Osvetlil bo javne in zasebne vidike reproduktivnih problematik, tako da bo analiziral institucionalni razvoj, diskurz, spreminjajoco se zakonodajo ter družbene norme in kultur- ne reprezentacije v povezavi reproduktivnimi vprašanji in materinstvom na eni strani ter zasebne stra- tegije posameznikov in posameznic, ki so bili vpeti v reproduktivne prakse, na drugi. InTaVia - In/Tangible European Heritage. Visual Analysis, Curation & Communication (aplikativni pro- jekt, vodja na ZRC: izr. prof. dr. Gregor Pobežin, obdobje trajanja: 1. 11. 2020–31. 10. 2023) Osrednji namen projekta InTaVia je razviti informacijski portal, ki bo povezoval, vizualno analiziral in omogocil komunikacijo snovne in nesnovne evropske kulturne dedišcine ter jo ponudil za uporabo raz- iskovalcem, pedagogom, novinarjem, zaposlenim v turizmu, (kreativni) industriji in institucijah, ki se ukvarjajo z dedišcino. ZRC SAZU je eden od devetih mednarodnih partnerjev, ki sodelujejo v projektu. Petra Testen Koren je sodelovala pri diseminaciji rezultatov (Newsletter). Https://intavia.eu/. PRIPRAVA SIMPOZIJEV, IZOBRAŽEVALNIH DELAVNIC, OKROGLIH MIZ, PREDSTAVITVE JAVNOSTI Ljubljana, Atrij ZRC SAZU, 25. in 26. september 2023, sodelovanje pri organizaciji in izvedbi mednaro- dnega simpozija V življenju slednjega od nas je zgodba – There’s History in All Men’s Lives . Ljubljana, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 18. december 2023, sodelovanje pri organizaciji in izvedbi simpozija Zgodovina in žensko reproduktivno telo. DRUGO DELO IN DEJAVNOSTI Petra Testen Koren je glavna urednica in clanica ožjega uredniškega odbora Novega Slovenskega bio- grafskega leksikona ter clanica uredniškega odbora znanstvene revije Retrospektive . Je sourednica zbirke Življenja in dela na Inštitutu za kulturno zgodovino. PREDAVANJA IN REFERATI CERGOL PARADIŽ, Ana, TESTEN KOREN, Petra. Migration of household workers in Ljubljana (interwar period and 19 century) : lecture at WG3 meeting, Ljubljana, City hotel, 27-28 apr. 2023 . TESTEN KOREN, Petra. Zakonodaja na podrocju porodniškega dopusta v socializmu : prispevek na panelu Maternitŕ durante il XIX e il XX secolo , Gorizia, Aula 4 Polo Universitario Santa Chiara, 27. 5. 2023, v okvi- ru festivala čStoria. TESTEN KOREN, Petra, ŠTERBENC SVETIN, Barbara, GRUM, Martin. A Hundred Years in the Making? The New Slovenian Biographical Lexicon: prispevek na mednarodnem simpoziju V življenju slednjega od nas je zgodba – There’s Historx in All Men’s Lives , Ljubljana, Atrij ZRC SAZU, 25.–26. sept. 2023. CERGOL PARADIŽ, Ana, TESTEN KOREN, Petra. Ageing Slovenian domestic servants in Ljubljana (the Kingdom of the SHS) and Trst/Trieste (The Kingdom of Italy) in the interwar period : prispevek na medna- rodni konferenci Starost in staranje: Historiografske in družbeno-kulturne perspektive , Koper, Znanstve- no-raziskovalno središce, 15.–16. nov. 2023. PERENIC, Urška, TESTEN KOREN, Petra. Prostorske, casovne in vse druge razsežnosti Pahorjeve pisem- ske republike: Grafi, zemljevidi, drevesa: prispevek na znanstvenem posvetu Književna republika Borisa Pahorja, Ljubljana, Slovenska matica, 29. nov. 2023. PERENIC, Urška, TESTEN KOREN, Petra. Med zakonodajo in prakso v delovnem kolektivu: ureditev po- drocja porodniškega dopusta v socializmu: prispevek na simpoziju Zgodovina in žensko reproduktivno telo, Ljubljana, 18. dec. 2023. BIBLIOGRAFIJA TESTEN KOREN, Petra, CERGOL PARADIŽ, Ana. Slovene servants/domestic workers in Italian towns in the second half of the 19 th and in the 20th century . V: Zucca Micheletto, Beatrice (ur.), Roman, Nicoleta (ur.). West meets East: mobility of people, exchange of knowledge: female migration in Europe from the sixteenth to the twenty-first century, Palgrave, 2023. TESTEN KOREN, Petra. The Slovene Female Textile Workers and Their Alternative Employment: Case Study in Komen . V: VERGINELLA, Marta (ur.). Women and Work in Postwar Transitions , CEU Press, 2023. TESTEN KOREN, Petra. Razmislek o biografskem odtisu Edvarda Ravnikarja (1907–1993) v povezavi z No- vo Gorico . V: Izvestje Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici, št. 20 (2023), str. 20–23. RAZSTAVE GRUM, Martin (avtor razstave), BORAK, Živa (avtor razstave), KRAIGHER, Rok (avtor razstave), ME- DEN, Ahac (avtor razstave), ŠTERBENC SVETINA, Barbara (avtor razstave), TESTEN KOREN, Petra (av- tor razstave), Pot do Novega Slovenskega biografskega leksikona : razstava ob deseti obletnici izida pr- vega zvezka Novega Slovenskega biografskega leksikona, Atrij ZRC, ZRC SAZU, 29. avg. – 11. sept. 2023. OBJAVE V MEDIJIH Gašper Stražišar, Osebe, ki oblikujejo kolektivno identiteto, Dnevnik , 5. 9. 2023, https://www.dnevnik. si/1043031723. Simona Bandur, Knjiga, ki se bo pisala še pet desetletij, Delo , 9. 9. 2023, https://www.delo.si/magazin/ zanimivosti/knjiga-ki-se-bo-pisala-se-pet-desetletij/. DANILA ZULJAN KUMAR, dr. jezikoslovnih znanosti, izr. prof. RAZISKOVALNI PROGRAM Slovenski jezik v sinhronem in diahronem razvoju (vodja: dr. Kozma Ahacic, obdobje trajanja: 1. 1. 2022 – 31.12.2027) Opravljeno je bilo terensko delo za znanstveni prispevek o deležju in deležijskih polstavkih v nadiškem in terskem narecju. Clanek je v nastajanju. Na Lokvah na Trnovski planoti je bila opravljena terenska dialektološka raziskava, katere delni rezultati so prikazani v clanku Govor vasi lokve na Trnovski planoti (Izvestje 2023). Pripravljati se je zacela nova razširjena izdaja monografije Saggi Saggi scelti sulla storia, sulla lingua e sulla societŕ slovena al confine italo-sloveno (ur. Danila Zuljan Kumar in Petra Kolenc) , ki je namenjena italijanski publiki. PROJEKTI i-SLA – Interaktivni atlas slovenskih narecij (raziskovalni projekt, vodja: dr. Jožica Škofic, obdobje traja- nja: 1. 9. 2020–31. 8. 2023) Projekt temelji na enem od ustanovnih znanstvenoraziskovalnih projektov Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, tj. na Slovenskem lingvisticnem atlasu (SLA), ki vsebuje skoraj 3000 leksic- nih in t. i. gramaticnih (glasoslovnih in oblikoslovnih) vprašanj. Že zapisano in digitalizirano gradivo (okrog 600 zvezkov in skoraj 900.000 listkov) raziskovalna skupina dopolnjuje z manjkajocimi zapisi (40–50 krajevnih govorov iz mreže 417 krajev v Sloveniji in zunaj nje) ter ob tem ureja tudi fonoteko terenskih posnetkov. V okviru projekta je v novembru izšel Slovenski lingvisticni atlas 3 (3.1. Altas, 3.2. Komentarji), katerega soavtorica je tudi Danila Zuljan Kumar. Sodelavka je v okviru projekta zapisala vprašalnico za Slovenski lingvisticni atlas 4 v krajih Lepena in Bela na Avstrijskem Koroškem. Lokve, 15. september 2023, terensko delo pri raziskovanju govora vasi Lokve na obisku pri Nadji in Vitu Bremcu (foto: P. Kolenc). Tržni projekt Obcine Brda V okviru projekta je v reviji Dialectologia v Španiji izšel clanek z naslovom The agricultural lexis of the border village of Medana (the Goriška Brda Region, Western Slovenia) from the point of view of the Slavic-Romance language contact. Nadaljevalo se je zbiranje narecnega besedja in priprava slovarja vinogradniško-vinarske terminologije Brd. PRIPRAVA SIMPOZIJEV, IZOBRAŽEVALNIH DELAVNIC, OKROGLIH MIZ, PREDSTAVITVE JAVNOSTI Predstavitev knjig Predstavitev knjige ZULJAN KUMAR, Danila, Skladnja nadiškega in briškega narecja . Ljubljana: ZRC SA- ZU, Založba ZRC, 2022: – V okviru dogodka Besedni utrinki v Vili Vipolže, Brda, 30. mar. 2023 (skupaj s Tanjo Gomiršek). – V okviru Muzejskih torkovih vecerov, grad Kromberk, 10. jan. 2023 (skupaj s Tanjo Gomiršek). – Slovenski kulturni dom Špeter, Italija, 28. apr. 2023 (skupaj z Živo Gruden). – Župnijski dom F. B. Sedej v Števerjanu, Italija, 14. apr. 2023 (skupaj z Miho Kovicem). Predstavitev knjige ZULJAN KUMAR, Danila, KOLENC, Petra (ur.). Saggi scelti sulla storia, sulla lingua e sulla societŕ slovena al confine italo-sloveno . 1a ed. Ljubljana: ZRC SAZU, Založba ZRC; Udine: Kappa Vu, 2022: – Festival itinerante della Conoscenza “dialoghi” – “Resistenze e Bellezza“, Biblioteca Slovena ”Damir Feigel” – Slovenska knjižnica ”Damir Feigel”, Gorizia/Gorica, Italija, 26. jul. 2023 (skupaj z Nevo Makuc in Giorgiem Cadorinijem). DRUGO DELO IN DEJAVNOSTI Danila Zuljan Kumar sodeluje v slovensko-italijanski skupini za vpis pokrajine Brda na Unescov seznam svetovne kulturne dedišcine, v nadzornem odboru Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Obcine Brda, v odboru za pripravo Gradnikovih vecerov in Škrabcevih dnevov . PREDAVANJA IN REFERATI ZULJAN KUMAR, Danila. Can contemporary culture help preserve the identity of the community?: the case of young Slovenes in Italy: prispevek na sixth biennial Towson University conference “Forging Lingu- istic Identities: Language in the Nation, the Region & the World”, Towson, Maryland, ZDA, 17. mar. 2023 . VABLJENA PREDAVANJA NA UNIVERZI ZULJAN KUMAR, Danila. Besedni red v slovenskih narecjih: predavanje za študente in profesorje na Kate- dri za slovenski jezik in književnost Oddelka za slovanske jezike in književnosti (DiSLL) Univerze v Padovi, 9. maj 2023 . USPOSABLJANJE V TUJINI Trimesecno strokovno usposabljanje na Fakulteti za tuje jezike in književnosti Univerze v Padovi (3. 4. 2023–3. 7. 2023). PEDAGOŠKO DELO Nosilstvo pri predmetih Sociolingvistika, Besediloslovje na do- in podiplomskem programu Slovenisti- ka na Univerzi v Novi Gorici. Nosilstvo pri predmetu Uvod v jezikoslovje na dodiplomskih študijskih programih Slovenistika ter Med- kulturno posredovanje na Fakulteti za humanisticne študije Univerze na Primorskem. MENTORSTVO Danila Zuljan Kumar je somentorica doktorandki Lari Pižent na Fakulteti za uporabne družbene študije ter doktorandki Renati More na Fakulteti za humanisticne študije Univerze na Primorskem. Mentorstvo pri diplomskem delu: PETRIC, Taja. Diskurzivne prakse treh generacij priseljencev iz držav bivše Jugoslavije v Sloveniji: med ohranjanjem maternega jezika in jezikovno asimilacijo: diplomsko delo . Nova Gorica: [T. Petric], 2023. X, 89 str. Somentorstvo pri diplomskem delu: TRUŠNOVEC Maja. Izrazje za staro posodo in kuhinjske pripomocke v briškem narecju. Univerza v Lju- bljani. Filozofska fakulteta. Oddelek za slovenistiko. Vera Smole (mentorica), Danila Zuljan Kumar (somentorica). Somentorstvo pri magistrskem delu: COSTANTINI, Lionella. Tematska analiza in jezikovna primerjava Novega Matajurja, Doma in Trinkovega koledarja : magistrsko delo . Koper: [L. Costantini], 2023. 133 str. BIBLIOGRAFIJA (izbor) ZULJAN KUMAR, Danila (soavtor). Slovenski lingvisticni atlas. 3, Kmetovanje . 1, Atlas, 2. Komentarji (ur. Jožica Škofic, Carmen Kenda-Jež, Mojca Kumin Horvat). Ljubljana: Založba ZRC. ZULJAN KUMAR, Danila. The agricultural lexis of the border village of Medana (the Goriška Brda Regi- on, Western Slovenia) from the point of view of the Slavic-Romance language contact. Dialectologia : revista electrňnica . 2023, nr. 31, str. 199–223. ZULJAN KUMAR, Danila (avtor). Govor vasi Lokve na Trnovski planoti. V: Izvestje Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici, št. 20 (2023), str. 70–76. Uredniško delo ZULJAN KUMAR, Danila (urednik), DOBROVOLJC, Helena (urednik). Škrabcevi dnevi 12: zbornik prispev- kov s simpozija 2021 . Nova Gorica: Založba Univerze, 2023. 1 spletni vir. Radijske oddaje ZULJAN KUMAR, Danila (intervjuvanec). Pogovor z avtorico monografije Skladnja nadiškega in briškega narecja Danilo Zuljan Kumar: Torkova oddaja, Radio Robin, Nova Gorica, 7. 2. 2023 . ZULJAN KUMAR, Danila (intervjuvanec). Oddaja Primorski kraji in ljudje. Radio Koper, 9. 7. 2023. Šempeter pri Gorici, 27. oktober 2023, odkritje doprsnega kipa zdravniku Francu Marušicu (foto. P. Kolenc). BRANKO MARUŠIC, dr. zgodovinskih znanosti, znanstveni svetnik v pokoju BIBLIOGRAFIJA MARUŠIC, Branko (avtor). Ravnican Štefan Širok (1849-1890) publicist in profesor klasicnih jezikov v carski Rusiji. V: KOLENC, Petra (ur.): Štefan Širok (1849–1890) publicist in profesor klasicnih jezikov v car- ski Rusiji . Lokve: TKŠ, Društvo Lo-Ko, 2022, str. 41–54. MARUŠIC, Branko (avtor). Ob partizanskih dnevniških spominih zdravnika in pisatelja Danila Lokarja. V: Danilo Lokar Dnevnik 1943–1945, Ajdovšcina, Lavriceva knjižnica, 2023, str. 5–7. MARUŠIC, Branko (pisec uvodnega besedila). Cerkev v Šmihelu. V: KOLENC, Petra (ur.): Srednjeveška cerkev v Šmihelu in vpliv gotskih tokov na Goriškem, Ljubljana: ZRC SAZU, 2023, str. 9. MARUŠIC, Branko (avtor). Spomini beramskega duhovnika Josipa Grašica na Gortanov proces (1929). V: Kronika 31/2023, str. 397–408. MARUŠIC, Branko (avtor). Veliko odkritje. – V: Mladina , št. 26, 30. 6. 2023, str. 4. MARUŠIC, Branko (avtor). Prof. Francu Kralju v spomin. – V: Družina , 10. 9. 2023, št. 36, str. 20. Rubrika Odmevi. MARUŠIC, Branko (pisec uvodnega besedila). Ko so Slovenci v Gorici pred prvo svetovno vojno pripra- vljali Narodni muzej. V: TAVCAR, Lidija: Poskus rekonstrukcije slovenskega Narodnega muzeja v Gorici 1910–1914. Ljubljana: Založba ZRC , 2023, str. 5–6. MARUŠIC, Branko (avtor). Ob stoletnici rimske pogodbe (1924). V: Koledar 2024. Gorica. GMD, 1923, str. 112–114. MARUŠIC, Branko (avtor). O predlogih za urejanje zdravstvenih in zdravniških razmer v porajajoci se »novi Gorici«. V: Izvestje Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici , št. 20 (2023), str. 16–19. MARUŠIC, Branko (avtor). Solkan, korenika Nove Gorice ali »Pojdimo v Solkan po pamet«. V: Izvestje Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici , št. 20 (2023), str. 3–9. Porocilo sestavila Petra Kolenc