Štev. 273
(PotMBM fltevflka 8 llMljtt.)
V Trsta, V lorifc, 1 oktobra W7
Ustnih. XLII
f/fi^ia vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih,
oh 5 zjutraj-
Uredr-stvo: Uli^a Sv. FrančiSka Asi&kega št. 20. 1. nadstr. — V|l dor :=j : ->i s? r-o<i!jajo uredništvu HsiNefrankirana pfsma n«
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik štefati Godina. Lastnik konsorcij lista .Edinost". — Ti«=k tiskarne „Fdinosd", vpisane zadrug z ©rrejer'r? j-oroiivoiii v i "Sfti ::Iica Sv. I ranči?ka Asi*!;ega «t. 2p. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Naročnina z n a i a : Za cd* i eto.......K 31 20
Za pol leta................ m 15*tH>
za tri mesece................7 50
za nedeljsko i z d a j o za cd« leto...... # 620
n po) leta................_ 3-6$
Posamezne številke „Edino«f i * se prodajajo |k> H vimr^tv zastarele itevilke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokost! ene kolone
Cene: Ogia>i trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...................mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.—
vsaka na da!] na vrsta............ . 2.—
Mali oglasi po \ vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejela inseratni oddelek .Edinosti'. Na ročni'ta in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Piačnje izključno ie upravi .Edinosti" — Plača in loži se v Trstu.
Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv Frančiška Asf?kega št. 20. — PošrnoiiraiiitniCni račun §t. 841.052.
Politttn! položil.
<Od našega posebnega poročevalca).
Dunaj, 2*>. sept.
Nemški iiajiovci so hili navdušeni pristaši Stiirgkhovega zistema; b® so ste-briči, na katere se ie opirnl neustavni teži. i. — \\ olf je javn:> nastopal proti sklicanju parlamenta. Dovolil pa ie Stiirgkhu parlament le pod tem pobojem, da se potom ustavolomstva po SIL uzakonijo« znani nemški belangi-. t. i. nemška okrožja in neodvisno »Deutschbomen*. nemški državni jezik in — izločitev (iali-iie. 'a bi imeli Nemci v Jržavnem zboru večino nad Cehi in Jugoslova n, ki bi jih otem polagoma odrli na meh in pritisnili '•rez pardona ob steno. Vse te lepe VVolfove sanje imele po-
Ako bi nemški' National v erband sprejel ta predlog, tedaj je parlamentarno delovanje skoro da nemožno in — z. ozJrom
na vse možne vplive utegnilo bi se zgoditi, da bi ta parlament ubili, — Toda Na-tionalverband sa-m si stokrat premisli, predno se odloČi za Wolfovega rablja nad parlamentom. — Zato že računa z možnostjo, da radiJcalci izstopijo, a da bodo
v____narodni'! stvareh vseeno skupno
nastopali. Obenem so \Volfovci sprožili misel, da bi v obeh zbornicah ustanovili parlamentarno združenje iz Sudetskih dežel (Češko. Moravsko, Slezija), da se bo boriio v prvi vrsti proti českhn državnopravnim stremljenjem. Štelo bi 65 poslancev. — V gosposki zbornici hi siala na čelu knez Liirstenberg in grof Nostitz. Iz tega poročila ie razvidno, da plavajo
\ se te lepe vv o tove sanje <o imoe ^	-lanmetom prav krjtiC7li obiaki in
?rati kri m meso dne 5. aprila t. U ko b».	nečenja niso nič izključena.
7s!e tozadevne naredbe. — \h vmes ie	p Jru . n- moreTiK> upoštevati
s!a ruska revolucija s svojim i svetpre-	splošnega položaja, da so v
r^odm,	Nemci« Vse.iemce precej neprijazno po-
locb. narodov - na kar je grof Czern.n	■	v Ay_
nesenetil ves svet z izjavo, da je tudi naša država za tako moderno preustrojitev držav, da je za samoodločbo narodov in za mir brez aneksij in brez odškodnin. — Seveda- so morali takoj v koš »belangi« in /.•j spisane naredbe, kajti to vendar ne gre .kup, da bi država stala nasproti vsemu svetu na Czerninovih izjavah, doma pa bi ob vem času uvedla najtrše zatiranje narodov, ki krvave za obstoj te države.
Državni zbor ie bil končna sklican — in tud: tn so Wolfovci kričali urbi et orbi.
striji prišli do večje veliave in celo — na konja?! — In upoštevati moramo, da bo vojna še trajala in da bodo potrebna zopet nova posojila. Ali jih hočeio po nezaupnici v proračunskem odseku zopet naleti s podpisi — graiane komisije? Kaj pa, ako komisija odstopi? Pod kakošnimi pogoji bi bila potem možna prihodnja posojila?
Vlada baje — še upa. Upa pred vsem na Poljake, vsaj na konservativne. (»Kolo Prlskie« izvoli baje posl. Tretila, kakor
iIlLdU UIUI ti Ol Ul, ■ ' --------- ---—	I \ I ' + A'
da v \ v striji ni možno vladati s pari amen- sem že poročal 22. t m.!) Upa tudi na so-t<-,-.1. — Tudi V.olfov predvčerajšnji govor cualne demokrate vsled.... razmh toc*
je jasno povedal, da radikalni Nernci nočejo parlamenta — a vsa njihova taktika meri na to, da bi parlament — razbili! — 7_:u: i j pa je bi'<> po mnenju parlamentarcev ra desnici p<;vsLm zgrešeno, da so razni leski poslanci sploh poslušali Wolfove liujskarije ter z oporekanjem le pospeševali Wolfove nakane. Wolfu je bilo ljubo, da je mogel razsajati in — razbijati parlament.
Dosedanje izjave v poslanski zbornici <o pokazale, da vlada nima večine za proračun, ne za začasni in še manj za ve-r'ni. K temu je prišlo še glasovanje v pro-rač»>r>ken-i odseku, ki je z dvetretjinsko večino izreklo nezaupnico kontrolni komisiji državnih dolgov. Ako pride ta predlog v zbornico, utegne dobiti tudi tu o-?roinno v ečino. Res je sicer, da izreče zbornica nezaupnico le svojim štirim članom te komisije, in vlada lahko reče, da i o to ne briga. Toda ta nezaupnica je obelim huda in usodepolna obsodba prejšnjih v'ad, ki so neustavnim potom najemala ogromna poso:i'a in je tudi slabo priporočilo za.......morebitno prihodnje posojilo na podoben način. Zato pa je pred-čerajšniim zvečer ministrski svet sedel nad štiri ure in se je bavil s temi vprašanji in seveda tudi z dejstvom, da vlada nima za seboj nikake večine.
Proračunska razprava ^e konča v torek ali sredo m potem pride vsa reč v prora-črrski odst.':. Tu pa je večina danes — pr; i vladi in tudi proti proračunu.
Toda vlada ima še malo časa na raz-p !ago za pogajanja s strankami. Pričela k včeraj zelo — nespretno. Korespondenca (vladina) »AuStria« in za njo »Keichs-post* grozita namreč z — razpustom dr-žavneza zbora, češ, d-a: »vlada se ne bo nič P^anjala za ororačun, marveč prepusti posjanski zbornici, da v stvari___državnih potreb odloči sama o svojem obstanku.« Tu so prišle zopet .... državne potrebe v ospredje. Kdor tej vladi ne dovoli milijard iz žepov državljanov, ta
ie -eveda proti____državni potrebi in je
zaslužil — kazen!
V\ "'fovci hočejo izkoristiti ta težavni položaj v lade in .... razbiti parlament. SHenili so namreč na predlog posianca 1 ^uici-a, naj z ozirom na slovansko-» 'Cijalnodeiiiokratsko večino v zbornici prevzi nejo kake odgovornosti na-se. naj > nemški načelniki, p *dnačelniki in poročevalci v odsekih odložijo te svoje mmoate. — Ako nemški Nationalverband ne spiejme ttga predloga, si radikalci o-hraniio povsem svobodno roko.
socijalnega programa.
* • •
Dunaj, 30. >ept.
V netnškem Nationalverba^du niso nič kaj navdušeni za predlog radikalcev (na odložitev vseh mest v odsekih.) Zato ga je predsedstvo izročilo naipoprej v pretres posamičnim skupinam te zveze, in Šele potem, ako ga že te ne pokopljejo, pride na razpravo in glasovanje v skupni seji prihodnjo sredo. — V nemškem NaticnaJ-verbandu je vendar nekaj treznih ljudi, iskrenih zagovornikov ustavnosti (prof. Redlich), ki kratko in malo ne bodo dopuščali, da bi razbijali parlament, ker----
vlada nima večine za sabo in ker so slu-čaino Nemci v — manjšini. To bi bila prostitucija temeljev ustavne misli in — dvorezen nož. ki bi danes sicer lahko rezal v korist Nemcev, jutri pa bi mogel mesar ki v nemškem telesu. — Nemci sami priznavajo, da je predlog nemških radikalcev le izbruh silne jeze, je le obupna demonstracija, ker so Nemci polnjeni slučajno enkrat v manjšino.
Konservativni Pollaki so pa že začeli gasiti to divjo jezo nemških hajlovcev. Danes namreč izjavljajo, da se nikakor ne mislio vezati na kak ... slovanski blok, marveč Poljaki so evemuelno še vedno »na razpolago«, ako vlada izpolni njihove zahteve v Galiciji... Verujemo, da je del Poljakov v opoziciji le pogojno in z vsemi nožnimi reservami, ali vemo tudi, da je danes večina -Kola Poiskiego« na stališču odločne, odkrito in globoko mišljene opozicije.
Vsled dosedanje prakse s Poljaki je dr. Siedlerjeva nada kolikortrliko umljiva. ako računa na en del njihovih glasov, kakor računa tudi na en del Ukrajincev. — na Vassilkove Bukovince. kakor sme ra-čuniti tudi na par Italijanov. Ali večina to še ni, ako ostanejo nemški socijalni de-mokratie na svojem načelnem st-Jišču in ako se kompaktno udeleže glas- vama.
Dr. Setdler ima vsekakor še časa za pogajanja s strankami, kajti začasni proračun mora biti dovoljen do konca oktobra. — Že zadnja dva dni je konferiral z raznimi voditelji, med njimi s predsednikom Češkega Svaza posl. Stanjkom. ki je potem opozoril vse češke poslance, naj bodo prihodnji torek polnoštevilno navzoči v zbornici. — Dalje je konferiral z Doberuig mi. Paharjem. Hurnmerjem in Teuflom. — Za priluKlnji teden ima določenih že več razgovorov z drugimi parlamentarci. — Iz pogovorov prihodnje dni
P O !l LISTE K
rtilileMr, ki le izstoi!.
Roman. Francoski sp;^al F:\gea Chavet**.
— Dobro, dobro. — je hvalil Hanibal koi učitelj s\ojega učenca iu nadaljeval r otr.n z žalostnim glu;>om: — Ubogi noj de Lozeril! SK.».!a, Ja te si vbil ono m:-sel v -;lavo. vsled katere vas moram spraviti s sveta. Ce bi nt bilo tega, bi bila lahko štala najboljša prijatelja, in le še ne-koiKo uric pouka, pa bi vas napravil za najboljšega borilca.
Naj vas vendar to ne žalosti tako
l panje, da bi mogel z Brichciom deliti milijone, je popolnoma oglušilo Lozerila. da ni ju! glasu pameti, ki mu je svetoval, naj opusti neenaki boj.
—	Ni;! — je odgovoril kratko.
Kapitan je vzel nogo z meča, zmigal z
ramami in dejal obžalujoča:
—	Dobro, nespa,netili sa mogla ve c! Vidim, da se nočete spametovati drugače, da vas spravim s sveta; kor hočete tako. pa naj bo.
Ko je Lozeril pobiral meč, se je Hanibal slučajno ozrl tja v kot, kamor je spravil Bricheta.
—	Ulej, glej! — je vzkliknil smeje, — torej vas vendar ni treba siliti, da gledate
zelo: sem pač svojeglav, — je odgovoril
de Lozeril in zopet napadel.	,----- —	-
Kapitan je odbil sunek iako krepko, da, najin pJesič; kakor se zdi, vam celo uga-
je de Lozerilu odietei meč iz roke. Hanibal je hiiro stopil nanj in dejal:
— Stoj! Vrl dečko ste, in preden vam dovolim, da poberete meč, vam dajem zadnjikrat čas. da se premislite. Odstopite torej.
ja. ko vtikate nos tako blizu.
Brichet, ki je izpočetka sedel v naslanjaču, je odtamkaj opazoval boj in oči so se mu svetlikale v prikriti radosti. Potem pa je vstal, in kot bi ga privabljalo lesketanje golih mečev, se je približeval vedno
bo morda že razvidno, kakšna pooblastila je dobil od cesarja, ko mu ie poročal uspehe in sklepe zadnjega ministrskega sveta.
Zaradi zanimivosti mri ?e navedem, kako danes zopet strašijo vrabce na strehi »Polit. Tgb.«, ki pravi med drugim: »Bila hi usodna zmota mislit), da M sedanja slučajna večina v zbornici zmagala v morebitnem beju z — državo; kajti v slučaju,
da bi trebalo izbirati med----ustavnostjo
in obstankom oržave. se odgovorni faktorji ne bodn obotavljali____»tor i i bodo
to, kar zahtev* blagor domovino.«
Torej edino tisti... odgovorni faktorji | so pravi varuhi domovine in nje iega bla-i gra! Zato, ker — ta vlada nima večine in ker so Nemci v manjšini — zato in le zaco je domovina v nevarnosti, zato se že kriči o izberi med ust£vttos»jo in ©bsMem države! Take pojme imajo gotovi krogi o ustavnem življenju nanniov celo danes, ko ves svet plafva v vodi demokracije. Kako hočejo vladati s takimi nazori, osamljeni sredi valovja zmagujoče derro-kracije?! Njihova reč!
* * rt
-Arb. Ztg.« je objavila drmes znamenit članek o se dan.tem politiškem položaju v parlamentu in v — državi. Clankar pravi, da parlament ne »odpoveduje« de>la. saj je jako delažeijen in more izvršili marsikaj. kar v prejšnjih časih ni bilo lahko doseči. Ali, odpovedal je ram, kjer zahteva proglašenje k tej državi, kakoršua je danes] Ustvarila se je tu večina, ki zastopa tudi večino narodov, ki odklanjajo sedanji državni red — in zahtevajo vse nekaj novega. — Vsi napori bodo zaman, da bi hoteli trajno ohraniti dosedanji red, namreč treba je začeti resno misliti, da se ustvari docela nov red za življenje narodov drug poJeg cLa^esa!!
Pametne besede! Ali jih bodo slišali in uvaževaii na merodajnih in odgovornih mestih?! Cas hiti, hiti...!
Zvezna wmM porasla.
AVSTRIJSKO.
DLNAJ, 1. (Kor.) Uradno se razglaša: I. oktobra 1917.
Vzhodno bojišče in Albanija. — Nič novega.
Italijansko bojišče. — Na soški fronti so italijanski napadi opešali. Pri Podlaki, na Banjski planoti, je bil sovražni saiiek zadušen že v kali. Topovski boji se nadaljujejo v območju Sv, Gabrijela
severovzhodno odtod z nezmanjšano srditostjo. Pri Conradovi armadi nobenih posebnih dogodkov.
13 o g o d k i na morju. — Zvečer dne 27. septembra sq u^ša pomorska letala uspešno nap i ila z nou:bami letalsko postajo v Brindisi in v pristanišču zasidrane orpedovke n podvodnike. Kakor je bilo nedvomno dognano, ste padli na neko skupino rušilcev dve težki bombi, a tudi drugi zadetki so bili dobri. Že javljeni, uspešni akciji proti italijanskim zrakoplovnim napravam v mestu Jesi dne 27. septembra je dne 29. $ept. zvečer sledil uspešen rpađ naših pomorskih letal na balonske l/pe v Ferrari, čegar žrtev je postal zopet en zrakoplov, ki |e bil dvakrat zadet in je zgorel z velikim plamenom, Še isti večer so in je tudi tovarne v Ponte La^oscuro uspešno o< metane z bombami. Sovražnik je dne 2S. In 29. m. m. ponovil svoje zračne napa-le na Pulo. ki niso povzročili nobene imenovanja vredne vojaške ali zasebne škode. Ova mornaria sta bila ranjena, ifijo ?eta?o ie bilo 2M. septembra od naših !ovskih letalcev v zračnem b^u nad morjem sestreljeno. Letalca, dva italiianska poročnika, sta mrtva.
Načelnik generalnega štaba
NEJKSKO.
BERO LIN, 1. (Kor.) Veliki glavni stan, i. o?Liobra i9l7.
Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprviita: V Flandriji ie bil topov slii boj ob Ci.! v kolenu pri Ypernu opoldne močen. O^tai je živahen ludi ponoči. Angleški in	letalci so napravili v zadnjem _asu v b^igij^kein ozem-
lK?Ij b- rllccma. tako Ja je sedai. na '"njtTi ob ste"^. Stal t'k poleg njij;? .* :čc. z žareč:iiii se očmi skdil !:Ltro si si-;dečim sunkom. Ko si je de Lozeril dal izbiti meč iz rok. je celo por'»g:jivo deia! ^am pri sebi: ^ .
—	£ušmar v nr»meri z onim drugim.
Ko ga je nagovoril kapitan, se mu je
hitro izpreinenil ;zraz v obrazu in odgovoril je:
—	Res je, Hanibal: nisem več mogel ostati v naslanjaču. Tako hrabro vihtite svoj meč, da me ie ta prizor privabil semkaj.
—	Kaj to, — je dejal Hanibal prezirljivo, — saj se začenja šele ogrevati. Sedaj takoj boste videl najlepše, namreč konec. Pritisnite se le dobro k steni, da nama ne boste napoti in pa tudi da vam po pomoti ne iztakneva oči.
Hanibal je komaj končal, ko je de Lozeril žc zopet napadel. Toda sedaj Lozeril ni ravnal tako previd***, kot prej. ie*iveč
Uu z metanjem bomb znatno stvarno ško- < do. Napadi so zahtevali med civilnim prebivalstvom mnogo žrtev. — Armada nemškega cesar je viča: Ob A?sni. severovzhodno Reimsa in v Šaitspanli ie oživelo topovsko o vanje, večinoma v zvezi z poizvedovalnimi boji, ki so nam prinesli ujetnikov. Pred Verdunom je bilo b^jno delovanje zmerno. — IS'aši letalci so zr.pet metal! bombe na vo?sške zgradbe in skladišča v Londonu. Številni požari so dokazov *H uspeh teh napadov. Druga letala so n	Ma« gate ?n Dover. Vsa letala so
: 2 - r nepoškodovana. M sovrsžnih le-ial ie bilo včers? sestreljenih. Poročnrk Goruermanii je Izvojeval 37. in 38., nadp^>-rečnik Ber^feold 27. zn;ago v zraku.
Vzhodno bojišče. — P-iožaj je ne3zprf:menien.	napadni boji so
iz-vali v po?ar?*«čnih o d seli ih začasno
stopnjevanje o^.'la.
a c e d o n s k a fronta. — Nobenih bistvenih docolJk'jv.
PETROLINr 1. (Kor.) Veliki glavni stan,
l. oktobra 1917, zvečer.
V Flandriji in pred Verdunom menja-ječe se močno topovsko delovanje in krajevni, nas ugodni pehotni boji. — Na vz!:odu nič pc~2bneg :.
Prvi cenerulr.i KV3rt:rmo]st€r5 r-T. I.odenrnr«.
BOLGARSKO.
SOFIJA, 30. (KorJ Generalni štab poroča: Macedonska fronta: Na raznih mestih tronte precei živahen mctilni ogeni, ki ie bil oh VarJari'i bistveno jač»i. V ozemlju	so bile Sibske poizvedo-
valne enoi^ razpršene z ognjem. Neka sovražna vojna ladja je obstreljevala iz Or-?a4i?:ieua zaliva brezuspešno naše postojanke ob izlivu Struine. — Romunska fronta: Pri Tulceji in fsaceii močen topovski ogenj.
SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Rusko poročilo.
30. septembra. — Na frontah od Baltiškega do Črnega morja pehotni streli in poizvedovalno delovanje. — Kavkaska fronta: Nič važnega. — Vzhodno morje: Glasom dne 29. t. m. došlega poročila je bilo od rpšilca »Ohotnika« rešenih le 43 mož. Vsi oficirji, kakor tudi četrtina moštva, so ostali prostovoljno na krovu in se potopih skupno z ladjo. — Letalstvo: Na jugozapadni fronti so zmetala naša lahka letala na nekatere kraje okoli 10 pudov bomb. Letala tipa Muromec so zmetala na sovražne čete in vlake pri vasi Eleonorovki okoli 50 pudov bomb. V okolišu Grimalova je bilo sestreljeno eno sovražno letalo. Na isti fronti je neki letal-ki poročnik sestrelil neko sovražno letalo, ki je nadlo v gorečem stanju na tla.
Italijansko poročilo.
30. septembra. — Včeraj smo z nepričakovano in drzno akcijo neke napadne stotnije, ki pripada drugi armadi, izboljšali lastne postojanke ob jugovzhodnem obronku Banjšice. Iztrgali smo sovražniku par višin južno Podloke in jugovzhodno Madonov. Ujeli smo 49 oficirjev in 13G0 mož. Zaporedno sledeči divji napadi, ki iiii ye spremljalo silno streljanje, so bili odbiti Obdržali smo vse postojanke. V noči od 28. na 29. t. m. in naslednjega dne so se novi poizkusi sovražnika, da bi nas pregnal iz postojank, ki smo jih zavzeli med Dolom in severnim pobočjem Sv; Gabrijela, popolnoma izjalovili. Na tej točki smo ijtii 6 oficirjev in -S6 mož. Na ostali frcrtti topr.vske in Številne patruljne akcije. Letalsko delovanje ie bilo na vsej rronti jako živahno. Naša brodovja <o bombardirala včeraj sovražne zaloge severovzhodno Nabrežine. V s'edeli noči so bombardirala znane cilje utrjene Pule. Sovražnik ie povsod energično nt! {ovar-jal. tfn anarat sc ni vrnil. Dve sovražni, v zračnem boju zadeti letali ste padli na tla, eno pri Tržiču, drugo vzhodno Trnovega.
K1M, 30. ^Kor.) JMornarlški urad poroča: Dne 2X sep-.cinbra zvečer so vrgla sovražna letala 22 bomb ?ia Gra Jež. ne da bi napravila kako škodo. Le ena ženska je bi'la ubita. Dne 24. septembra ste bili dve
naši povodni letali, ki ste bili v spremstvu enega lovskega letala in enega oboroženega motornega čolna na poizvedovanju. napadeni od treh hitrrh. sovražnih lovskih aparatov. Istočasno je sovražna torpedovka napadla motorni čoln, ki jc odgovarjal s topovskimi streli. Na.ro ste prišli dve naši drugi letali, ki ste z neznatne višine obstreljevali sovražno tor-pedovko. ki se je morala umakniti. Napadeno od treh sovražnih letal, je nadlo eno naših letal po srditem boju v gorečem stanju v morje. Pilot Luigi Zoni je tako heroično konča! svojo karijero kot letalec. Dne 25. septembra zjutraj so obt ietala naša leta'a ob obali Istre nahajajoče se sovražne tornedovke s preciznimi bombami. Dne 27. septembra zvečer so napadla naša ie-tala sovražne hangarje na Prošeku. Zmetala so tjakaj 41 bornb in se vrnila nepoškodovana kljub srditemu sovražnemu obrambnemu ognju. Dne 28. t. m. zvečer so sovražna letala napadla na:To obal med Pesarom in Nainano iti med (Jesena Vom in Sta Croce, spustila številne bombe, povzročila nekaj materijalne škode in ubila 2 osebi. Na odprto vas Smigaglia vržena bomba je prcbiia neko hišo. ne da hi k vja vbila. Skoro istočasno je drugo sovražno brodevje napadlo našo	med Mono-
polizem in Lecce in metalo bombe na P-i un i in Brindisi. V prvem kraju ni bilo nobene škode, v drugem znatna. 5 'Judi je ubitih in 22 ranjenih. Napad ie b 1 pozdravljen z močnim topovskim !>g::iem. ki je omejil .delovanje sovražnika. Lno na-padajočih letal je bilo sestreljeno; < ba pilota sta bila ujeta. V noči 29. sepUinbra so obstreljevala sovražna letala pas Oglej—Vilia Vicentina in Palmanove. V odgovor so se tak( i d\ »gnili štirje naši letale1, ki so zmetali na vojaške naprave v Capo Salvore 18 granat in par zazidalnih bomb. Vrnili so se v^si neo( škodovani.
DOGOOKi NA MORJU.
BEROL1N, 30. (Kor.) Wolffov urad poroča: Na severnem pomorskem bojišču so potopili naši podvodniki zopet 25.000 ton.
V^sSs is R !«5je»
Želie ruskih narodnosti.
PCTROGRAD, 30. (Kor.) Kongres zastopnikov v Rusiji bivajočih tujih narodov, ki sc ie vršil v Kijevu, je sprejel sledeče resolucije: 1. Rusija mora bi-ti demokratična, federativna republika. 2. Vsako v Rusiji bivajoče narodno pK.me, vštevši kozake, mora dobiti obsežno avtonomijo, ki naj ji določijo temelje lastne ustavodajne skupščiue. 3. Poleg mšnistra za vn:«:iie stvari naj se sestavi takoj posebna komisija, obstoječa iz zastopnikov vseh v Rusiji bvajočih narodov, ki naj zastopa njihove narodne interese na mirovni konferenci. 4. Ustanovi naj se narodni svet, ki naj udejstvi načelo imenovane federativne države.
Volitve na Finskem.
STOCKHOLM, 30. (Kor.) Iz Haparando se poroča: Bati se je, da se razvije boj med meščanskimi strankami in socijalisti v pravo državljansko vojno. Jutri se prč-no nove volitve za deželni zbor. Meščansko časopisje očita socijalistom zvezo včerajšnjo deželno-zborsko sejo. Sr>cij;»listi so ustanovili rdečo gardo z vojaško opremo, ki bi zatnogla eventualno igrati uiogo čet KorniJova. — Kerenskij nadaljuje pogajanja glede sestave koalicijske vlade <ib soudeležbi vseh strank, razveo o^cb in organizacij, ki so simpatizira1*o z uporom Komiiova. Na zborovanju zastopnikov trg(/\'iine in industrije so stavile meščanske stranke v navzočnosti Keren-skc;;a celo vrsto pogojev za udeležbo pri .iaJi. med drugim odpravo direktorj i, enake pravice za vse ministre in neod-visrot vin e oj str:i k.
bi
moralo
I jc	živahnejši, kar
kmalu utruditi.
— Aiia! Ali pričenjate zopet svoj stari
ples____To ni dobro, dragi rnoi. — se jc
roga! kapitan, ki je vkijub v-em skokom svojega nasprotnika sta! na svojem mestu, kot bi mu bila peta prirastia k tloin.
Tako je prignal kapitan d j Lozerila že čisto v Brichetovo bližino. Da L ::eril je žc čutil, J ako mu pešajo moči. Roka mu je postajala vedno težja, žile na sencih so mu tolkle, kot da bi se hotele razpočiti, še nekoliko minut, in ne bi sc mogel več hraniti, bi moral umreti.
Tedaj pa je čisto potihoma in samo sebi razumljivo začul Brichetov glas, ki mu je hitro pošepetal:
_ Privedeni ti kapitana pred meč____
Toda potem mi pomagaj, da pobegnem s svojim delom milijonov. Če ti je prav, odskoči na desno in glej, da pride Hanibal predme.
(Dalse.)
BsrOi Trnka — član gosp »sKc zbornice.
DUNAJ. 1. (Kor.) Minister iz. sk, ban-1 ilr. Trnka, je bil im m »van za dosmrtnega i člana gosposke zbornice.
Po voiitvab p? Švedskem. STOCKHOLM, 30. (Kor.) Odloeitv e glede izpremembe vlade šc ni nep< sredio pričakovati, pač pa se pričakuje po iescii-sklii manevrih. Posvetovanja z razno-ni politiki se nadaljujejo.
p^žižižjne ^esii.
Nacijonajizem in aspiraciie Italije. N -vine piš jo: Prvi naeij« nalist, revolucij -i.arcc ir, eden prvakov-začetnikov ujedi-tvene Italije, Mazz;t»i, ie postavil mejo italijanskem nacijona-i/jimi na ustju S • c. Nezasitni imperializem, sanjarije o veličini Rima in Vcncciie. trajni egoizem pa zijn načelo, na katerem se je ob si.npati : !i vsega sveta usta:::)vila in ujed»nila mlada Italija. Dokler so bili sami razcepljeni, predmet izkoriščanja in dedščine knežev-skih hčera, so sledili Mazziniju; čim so postali svobodni, ujedinjeni, sledijo pa Mac-ch ^velliju — tirajo imnerijalizem. v te; t pa je tam na meji njihovih nacijona'nih aspiracij njihov egoizem, imperijalizem, • zadel ob — načelo nacionalizma! Trde I hrvatske pesti sinov Dalmacije so jiu 1 kruto poučile že ilus.vlai. da ni koristilo
Straa IV.
»EDINOST« ftev. 27-1
V Trstu, dne 2. oktobra 1917.
dotikati se tujega. S silo in ojstrino meča j septembra 1917. z navdušenjem pozdrav-pr:.' Mjerc pravice Kima in Venccijc ne j Ija dek'aracifc> »Jugoslovanskega kluba« z sn hr. merilo naeijonirine Italije. Sto-'dne 30. maja t. L, katere čim preja teved-letna naviha v'adn Venecije ni mogla pre-jba naj prinese našemu narodu svobodno sadili italijanskega nacnonalizma najin samostojno jugoslovansko državo poti vzlvidn« oba! AJrije. Ni mogla tega tud; i habsburškim žezlom, ter izjavo, izdana Avstrija trozvezi na ljubo, ni mogel tudi'dne 15. septembra 1917. v Ljubljani, pod-Pamc A'igiiieri. nit: ne Lega Nazionak. | pisano od zastopnikov cerkve in sloven-I >prics. ko absolutni nacionalizem Mazzi-jskih političnili strank na Kranjskem ter se r jev preveva vse narode sveta, ko dozo- iim pridružuje z vsem srcem in v polnem
| reli, n. pr. o takih, kot je zapretie ali od- poleg druge po dolgosti, bi bil ta pas dolg iretje poštnega tovornega prometa. Čio- 2,4r\3.002 kilometra ter bi ga lahko 6krat
reva pravica samo KJločbe, nas požrešni egoizem mlade Italije ne straši, niti nimamo ušes za njihove strateške in kolonijalne ci?je. Iirvais!<a obal Jadrana ni Tripolis. Trst, Pula, Z iJer niso zlata jabolka, ki bi mogla hiti predmetom trgovskih pogajanj. Ali nekaj drugega nas tišči pri tem. Avstrija nam je — da vzgoji Italijo v zvestem zavezništvu — gojila italijanski uriuni jezik. Fabricirala nam je avtono-m še (v Dalmaciji) in slednjič nas je z njenim blagoslovom obiskala Lega in naša oba! ie imela s površja značaj neodte-šene dežele — »terra irreeenta«. Ali sok in srce na^t »»bali sta ostala vedno naša. tir-v:»t>ka. Zamrlo narodno zavest so probudili naši velikani in Pavlinovse je ob nevarnosti za življenje izpregovoril v deželnem zboru hrvatsko besedo. To ie bilo tedaj. Dočim pa ie Pavlinovie ob nevarnosti za svoje življenje pridobi! spoštovanje hrvatski besedi, je danes mlade inteli-ger.ciie, iz Dalmacije, ki se sramuje hrvatske besede. Posebno se dogaia to sedaj
v Zagrebu.---Ne sramotimo svoje
krvi na Soči. ker ni tekla zastonj. Ne da-jajmo povoda, da bo nezasitni imperijalizam imel uprte svoje oči k nam kot — nesvobodnim bratom! Bodimo že enkrat nr.eiionalni tudi na delu! Ali pa naj morda nehote ustvarimo preko Soče ono, česar ni mogel najti Mazzini ob vsem svojem naciionalizmu?!
Predala eglia.
V prihodnjih dneh se bo prodajalo oglje....... _ __ ________ , mj
'ravico do nabave imajo sledeče številke |s prfmerllo visokim zidom, da in sicer rdeče izkaznice). Na vsako iz- u£encj ogroženi ob izhodu iz šf
kaznico se dobi po 10 kg. Izvršena oddaja se zaznamuje s tem. da se preščipne štev. 2 izkaznice:
Sv. Vit: štev. 707—795 (okrajna štev. 2) dne 3. J", pri A. Cei, nI. Sv. Lucia 2. (cena 54 vin. kg).
S. M. M. Zgor.: štev. 41—SO (okrajna štev. 2) dne /t. H>. pri Fran d u cu Andreju, ul. Chr. Cancellieri 110. (eena 54 vin. kg), štev. 1—40 (okrajna štev. 2) dne 3. 10. pri Frank <i.. ul. S. M. M. Zgor. Bivio (cena 54 vin. kg).
Barriera vecchia: štev. 112b—1350 (o-krajna štev. 2) dne 3. H>. pri Nemenz Feliksu. ul. Acque 20, (cena 50 vin. kg),
štev. 1 .->51 —140(» (okrajna štev. 2) dne 3. 10. pri Heleni vd. Opara, ul. Rossetti 13, (cena 54 vin. kg),
? ev. i4f:l 2211» (okraina štev. 2) dne 3. 10. pri Kupen i Mariji, ul. Media 24. (ccna 50 vin. kg).
Sv. Jakob: štev. M2—941 (okrajna št. 2) dne 3. 10. pri Pene Vr. ul. Pacinotti 5. (cena 54 vin. kg),
štev. 4 42—1051 (»»krajna štev. 2) dne 3. ID. pri Babuder And., ul. Oiuliani 21, (cena 54 vin. kg).
štev. lo52- 1161 (okrajna štev. 2) dne 3. 1<>. pri Verbec trnestu, ul. Oiuliani 12, (ce)ia 54 vin. kg).
Š'v.-denj: štev. 1— 151 (okraina štev. 2) dne . 10. pr; Sancinu Ivanu, Skedenj, št. 12V, (.ena 54 vin. kg).
M
obsegu.
Cesta Giuliani ob slovenski šoli pri Sv. Jakobu ie v skrajno zanemarjenem stanju in kar je najbolj čudno, ni zvezana z novo cesto Rivalta, kakor določa načrt, ampak neha za slovensko šolo v pustem svetu brez vsake ograje ali zidu, tako da je prehod na ulico Rivalta sicer odprt ali zelo nevaren. Zvedeli smo. da je šolsko vod-sto že opetovano zahtevalo regulacije te ceste pri mestnem stavbenem uradu; raz-ven obljub doslej ni drugega uspeha. V zadnjem času pa postaja stvar naravnost nevarna. Na pustem svetu vzhodno šole sc zbirajo v opoldanskih urah razni dvomljivi elementi, najbrž z namenom, da b otrokom, idočim od šolskega kosila, vzel: iz rok kruh. Seveda pride ob takih prilikah do prepira med starejšimi učenci in onimi dvomljivimi elementi in posledica je strašno metanje kamenja na okna in vrata šolskega poslopja. V soboto, 29. m. m., n. pr. učenci sploh niso mogli od kosila na prosto, ker je bil izhod v ulici Oiulian pod — ognjem kamenja. Od daleč prikli-cani stražnik ie sicer konstatira! kupe kamenja in razbite šipe, a storiti seveda ni mogel nič. Pomagalo bi le dvoje: ali naj stoii neprenehoma straža pred to šolo v ulici Oiuliani in sicer le s tem poslom obremenjena, ali pa naj varnostna oblast prisili mestni stavbeni urad. da regulira cesto Oiuliani in jo spoji z ul. Rivalta. vsled česar postane varnostni zid pred vhodom v šolo nepotreben (ki pa služi zdaj večkrat za kritje napadalcem), ali pa naj prehod iz ceste Giuliani v ul. Rivalta zapre
ne bodo šole od elementov. ki se zdaj skrivajo za šolo. Nekaj se mora ukreniti, ker sta poslopje slovenske šole in mladina, ki zahaja v njo, stalno v nevarnosti. Uoanio, da se ne bo čakalo, da se pripeti kaka nesreča; da je to mogoče, ie vendar dokaz kamenje, ki je v soboto priletelo pred šolo.
Slovenska obrtna in trgovska nadaljevalna šeis v Trstu (ui. Stadion 21. I.) Pouk v trgovski nad. šoii se prične v 1. in 111. razredu danes, torek, ob 2 uri popoldne, in v I i. razredu v četrtek ob 2 uri popoldne. \ odstvo.
Vodstvo CM dekliške šole pri Sv. Jakoba išče tri supiCntke. Službo je nastopiti čimpreje. Prosilke naj se zglasijo pri šolski voditeljici.
C. Kr. poštni urad Trst 5 (Piazza Giu-seppina) :ma za stranke od 1. oktobra t. I. naprej službene ure za sprejemanje in od-dajanje poštnih nakaznic in vrednostnih pisem, kakor tudi za vplačevanje in izpla-če\ anje v poštnohranilničnem prometu, ob delavnikih namesto nepretrgoma od 9. ure predpoldne oo 6 ure popoldne samo od 9 ure predpold.ie do 12 ure in od 3 do (> ure po j oldne.
Poscj'la istrskim občinam. Deželna u-pravna komisija mejne grofije Istre je razposlala ( bčinam sledečo okrožnico: V listu zakonov in naredb zn Primorje št. XXIX. iz leta 1917. (izdanem 5. septembra) je objavljena naredba c. k. namestni-štva za Primorje od dne 9. septembra 1917. št. VIL—923'5—lo o povišanju svote obligacij (v prometu) občinskega
ek hoče odposiati zavoj, nese ga na pošto, a tu mu povedo malomarno: zavoji se ne sprejemajo. To se dogaja danzaducm
stote rini in stoterim, in če človek potem v praša, kedaj se odpre zopet promet, sko-mizgne vprašatiec z ramami: »Kdo ve!« Vtislimo, da je vendar dolžnost poštne uprave, da obvešča občinstvo o takih stvareh potom časopisja. Ali je treba tako
napeljan z zemlje na mesec (384.354 km) in še enkrat do polovice. Ce bi jih položili ob progi južne železnice med Trstom in Dunajem, bi bila ta papirnata. 589 kilometrov dolga pot široka skoraj 288 metrov ter bi pokrivala nad 169 četvornih kilometrov, torej skoraj dvakrat toliko kot meri tržaško ozemlje (96 km2). Ce bi hoteli plačati vse dosedanje avstrijske
silnih naporov, da se sporoči občinstvu n. j vojne dolgove (41.256?8 milijona) s srebr-pr.: >Od danes dalje se ne sprejemajo za- nimi kronami, bi bila vrsta teh kron dolga voji«, in potem: » Od danes dalje je poštni) nad 948.906 kilometrov ter bi ta srebrni tovorni promet zopet odprt«? Ce sc na pas lahko štirikrat ovili okoli zemlje, ga ak način obvešča občinstvo drugje, bi se potegnili potem do meseca, ovili mesec menda lahko obveščalo tudi v Trstu, kjer mamo celo sedež poštnega in brzojavnega ravnateljstva, katero ima napram tržaškemu prebivalstvu enake dolžnosti, k^>t i. pr. graško poštno ra\ nateljstvo napram praškemu prebivalstvu, katero redno obvešča o vseh takih stvareh. Tako smo čitali te dni v graških listih: »Zaradi prevelikega nakopičenja poštnih zavojev na Dunaju se do' preklica zapira promet s *:oštnimi zavoji za Dunaj.« Zakaj taka in sodobna obvestila ne bi bila mogoča tudi v Trstu? Tržaško prebivalstvo itaK že dovolj trpi vsled vojnih razmer, več kot prebivalstvo kateregakoli drugega mesta v Avstriji, za o pa je taka brezobzirnost oštne up.«ve še tem bolj vredna najstrožjega j l sojama. Lpanio, a bo zadostovala ta lasa opozori te v. da sj tržaško poštno ra\ ::ate!jstvo spomni v tri ju vrle du svoje Jtlžnosri napram tržaškemu prebivalstvu. in to tembolj, ker je menda Trst vsaj toliko vreden kot kaka luknja v Albaniji, Srbiji, Romunski ah na Poljskim, za katere sc tako redno poroča o vsaki najmanjši izpremembi v poštnem premetu!
Pred goriško izpraševalno komisijo za ljudske in meščanske šole v Ljubijam (Dunajska cesta, .38/1 i.) se
Alojz Bubnič Angela 2ivic
poročena. Trst, 1. X. 1917.
dvakrat ž njim (mesecev obod znaša 10.931 kilometrov) in bi ga končno pripeli zopet na zemljo.
Urad za oddajo premoga pri c. kr. na-
mestiKŠtvu bi svojo zmrcvarjeno uradno slovenščino, s katero nas počašča vsak dan, pač lahko nekoliko popravil. Ako že dotični gospod, ki sestavlja slovenskemu občinstvu namenjene objave, ne zna n. pr. niti najprimitivnejših pravil dekiina-cije. pa bi se vendar mogel poučiti iz naših popravkov. Ali kljub vsem popravka m nam lc dosledno naznanja, da se bo »v pri hodni h dnevah prodajalo drvnega oglja, da se naprav i lukno v izkaznico - (misli namreč preščipljanje izkaznice) itd. Tako pačenje našega jezika je že naravnost brezobrazno.
Odborova seja podružnice Z. J. 2. Trst I. se bo vršila ta teden v četrtek in ne v
:: HJILIjOGLASI::
rjP-J | ie raiuaajo po 4 »tot.	\
nn a iu>tH bnsde m r»6a- [ "-J^r1 J najo enkrat vi. — Najmanjia J-22-. L I' * I • pristojbina znala 40 a to tiri lc I_j |_i
^11*10 vinske kupujem, plačam v sn^c cl..c. £UJw Koile. gostiln i, K- j iu V. 1401		
Vrtnarjem množino sadik Alj no ič. Sv.		in kmeto alcein naznanjam, da imam na p o»iaj tud lftos vel ko be;e in ruđeće če' ule -Ivan n ic» Braide/.ija š . 4J41 (:< v>2
Vl'milARI cuuje 'a 1 omL.oevino. L'at»ič, Sv. Ivau IluPUJ^Ill š . 685 nas, r t- to ar e olja.		
Iste se	mlail«M>ka z t vsa hišna «iela. L l ca Ualileo 8. IV.	
kniirezi si venske lju*l<ke Sol-, 2 pripravnici in prv«> gimnazijo. V pra-šat v to a^nrni Oriina \ Pojaou pri cerkvi.
vozovna \0I.1, plemeTsko "-vin o in maijasca. Na lov |«ov« jfiseratui oddelek Kainas. i |x>d št 1 "1.	1501
Prodalo k
Prodom
pop
Obdelane zemljišče
5L 4» p:i vratarju t
sredo, kot običajno, in sicer ol) navadni;"« uri. — F>rosi se. da se seje zanesljivo udeleže tudi zaupniki vseli strok.
Čudno uradovanie. Starši srednješolske j mladine morajo te dni vložiti prošnjo -za j	z,
odlog plačila šolnine ter rabilo za to kot 2 prilogo dokaz o premoženjskem stanju, kij ga (dokaz) izdaja »capodistretto«. I11 ta . mestni urad — vsai oni za IV. tnestni o-1 prično pnhounji kraJ _ uraduje vsak dan le od 8 do 10
se o da v n jem. Vprašat, ul boiitarlo t:>.)t
asposobljenostni izpiti v ponedeijeit, dne j dopoldne. Je-li to v interesu prebivalstva?
rei-vanata filll
trst - Via Stadion 10 - Trst
Odprt oti S1, zvečsr
Vstonnina K z e:
12. novembra t. 1. Pravilno opremljene, j ^isliino da ne: danes, ko zahteva vojna na pristojni okrajni šolski svet naslovljene, Večrne javnih uradnikov in sploh du-pro^nje je vložiti tako zgodaj, da bodOj^evnjj( (jela^ ee^ izrednega napora bi meu-vsaj do 5. novembra t. 1. v rokah ravna- |,ja	»capodistretto« lahko uradoval
teijstva. Primorsko učiteljstvo se opozar-|več 2 uri na dati. ja. da je naučno ministrstvo-prav izjemo-. »Slovan« 6 in 7 številka ima sledečo]
ina dovolilo, da se v zakonito dvajsetine- vseb*«iio: Ivan Cankar: Ob seliui: Janko ______
sečno učiteljsko prakso vračuna službo- i Samec: Hrepenenje; Ivan Albreht; Tiho Tfleci«,«-!*-	p^t
i l /JSinriliiiJ ^ fr^iSiCS
zgoaDa iz Levsti-lakob Gržina: Vinjeta:

vanje na begiMiškah šolali, ustanovljenih! Sega; Frane Milčinski: Ot ^podična Miei; in vzdrževani!] po državnih ali urugili jav-| Avgust Žigon: Bridka zgodba iz Levsti-/a šoloobvezne begunske j Novega življenja;
gusaca
P«i «'Ka. Poročil sc ic včeraj s. Alo}xij j kreditnega" zšivoJa za svoto petih miliio-
rPi-lUl' I_____1____ »T- .___• _i________• _______•________1
nih obiastvih	_ o____
otroke, v svrho polaganja usposobljenost-1 j^j^J OJaser: Jutro: Ivan Aihr. it: Igra; r.cga izpita in i.er učiteljem, oziroma uči-jj-rall Oovckar: Volkodlak; Ivan Albreht: teljicam, ki pr ičujejo na takih šolali kot j p(Kj uro; Anton Loboda: Za kulturno ze-sainotvorni in santoodgovorni razredniki, j činjenje Jugoslovanov; FI. Goiar: Visoko ozFroma razrearce.	|dan nebeške gre poti; Andrej Gržina:
Tramvajski uslužbenci — odpuščeni! Veselica; Dr. Lavo Cer.nelj: Najnovejše Tran.vajska družba je z mesta odpustila ;0 Rontgenovih žarkih: Listek: Umetniški iz sli / >e vse svroje osobje! Ta svoj sk!cj> j prj}ogi: Lojze Dolinar: Jakopič in rani u temi j uje z usfcavljenjem prometa vsled ^ VVemgraber.	,1
pomanjkanja električne energije in nagla-, ^sStna zastavljalnica. Jutri, v sredo, 3.1
"1
1
I
v Trstu se je preselUa na Corso iL 15 s v bfvSo zl^tnrnlco O. 7orco*vltz & Fi^lio- j
Velik* izbere srebrnih in ziatiii ji ur, uhanov, pr&iatiov, verižic itd. I 1 Cene zmerne.	One zrnsrne. ®
šuioč. da so informacije, ki jiii je prejela
t. m., od 9 in pol dop. do 1 pop. s(
Ifl „„ ^ ,,, _______... . ,	bodo; 5 . {1
glede trajanja te suspenzije od kempetent-jT;r(. ,aj.r)je pa dra;bi dragecenosti seriie -ne strani — malo nadebudne. Radi tega 1J9 zastavliene meseca januarja na tk- šdp&šf Etl&l
je z dnem 29. septembra odpustila vse za-; n) ,js.ke sfccr nd gtov: 2n=Sj ti do i	VŠ3 Cc^-sa di Ris^arir.5 £
virače. sprevodnike, sprevodmee, konjar- 5tcv >07 40u od 3 -w poj	,x>p. na ne- i
je. eistilce in čistilke. ki se jvrn lzplaea^^pla-LjraftoceT1j predmeti raznih pn-isnjih ste-"* čilo za — osem dni. a bod'-; morah izrocut.
službeno obleko. S tem prenehuje vsako. -------*—------—--
službeno razmerje med družbo in tem o-i	DAROVI.
sohjun, ki naj si išče--tako pravi dekret j Darovi, došli vladnemu komisarju. I)r.
izrecno — zaslužka — drugod! Krvava | pom,K.j Robba K 20 za vdove in sirote irmija pa
puščeneem »polno pri poznanje in ?>l»\a-, Uari>vi v korist dežetuemu uradu c. kr.
je v tem, da izreka uprava od-;paj!i|, Tržačai ov. 1 »polno pripoznanje in »hva-. Darovi v korist
c_; avstr. \ oj. vdovskega in sirotiiiskega sk!a-( a" da ter za varstvo otrok in mladinsko e
(Lastno posltt ijc) n Kc^ilal In rezerva K "S3,2»0.Q09.--
FILIJALKK: Dunaj Tegeth«»fjtidsse 7 9, Duh;nvn(U. Kotor, '..jublja"Metković, Opatija Spit. Si enlk, Zal«-.
VLO(3£ \A KMJIZICE C	■
2 o	:
ležnost« na vestr.em in marljivem izvrše-
31
od du^va	ilo dneva v/.'li™ i. Itentni <?ui-ek
p ačiiie bank svojotj i Obresr »vanje vlo * n>\ tekočem in žiroračuii:- p > dogovoru - A ire lud i čeki in nak&zuice ri;t v.sa tu In ino/.>:ms.c i tr/.iiija
Bubnič z gdč. Angelo Žisic. liilo srečno! inov	tCT!, jc dana emenjenemu.
šolska refekcija. Učenci, ki so bili de-U'vodu možnost, da občinam in drugim! Je/ni šolske refekcije tekom poletnih po-j avtonomnim korporacijam. ki so poobla-| čitnic, pa niso prejeli nove izkaznice (ker ščene v nalaganja d«)klad. dovoljuje po-j se niso zglas li v svrho revizije prjiav te-jsoji;a iz daUnjih 5 (j>i t) milijonov kroti. —j kom časa od 17. do 26. sept.). se morejo 1 < »bčinam je na svobodo, da predlože svo-ob" do c vide lenega urada šolske re- ie dotične prošnje za posojilo, opremljene fekci^e (ul. dei Oelsi št. 15. II. u: dstr.) in j po zahtevi § 24 pravilnika občinskega kre-od ju ri dalie do prihodnje sobote ditnega zavoda, po predhodnem sklepu m d in 5 pop. Jutri, v sredo, se morejo dotičnih kompetentnih upravnih organov z iti lue. in učenke z začetnimi čr- (občinski zastop. občinski odbori, občinski k: \ B. C. 1». I: in F: v četrtek učenci! upravni svet.) I)a se izogne izgubi časa.
vanju službene dolžnosti, posebno pa st
resšhn uslužbencem, »ki so od začetka j oskrbo na Primorskem: Maksimilijan vojne vzorno vršili svojo službo!«Jn za|Brunner K 500 in Mayiander K 200 kot či-|jKCprjE IN PI{0!)AJA: vrednostna papirje, to so sedaj na cesti z družinami vTed! lo;stj dohodek iz razprodaje neke knjige, iz- s ^n,«. obligacije, zastavna pisma, priiontc e
de'nire. Hrečkc. vulute devi e. | romes,- itd 1 >.*jo
priznanie in zahvala zvenita kot zasme- jane ^ ^r. Freunda.
hovame. ako uvažujenro. da so se ti sta-, \ korist goriških beguncev sta izročili rejši po 20-in 30-letnem službovanju b4i- Olga Sedevčič in Ana Scheimer nam. žali pravici do pokojnine!! »Lavoratore« ! predsedništvu N K.
oznaea ta razglas družbe kot »dokument y korist organizacije oskrbnic vojuižkih sramote«! Po vsej pravici apostrofira • sjrot. Grofica Lrnestina Khuen roj. groii-kompetentne oblasti, naj ne dopuste takejca Kottrelinska v SebersJorfu je izročila — i ufam i je! Razvoj te afere bomo seveda	baronici Lucy Fries-Skenejevi z.ie-
zasled< vali. a danes že prosimo tudi. mi sc[v kron za dobrodelne namene. Go-kompetentne oblati, naj vzamejo sirote v j spa baronica je posvetila ta znesek bo- |s svi ] - zaščito. Kakor je bilo javljeno vče- j ž^ni akciji za vojniške sirote. — Nadalje'". .. v-rše o tem tudi že nekaka poga-|so darovali imenovani organizaciji: Kom.
PRKDrJMK na vrt-dnos t>e jjapirju in b aijo Ir.'.e^ v javnih tkli H&Vli. S.\FE DKPOSri s PUOMF.SK. — Pro.l ja sr fk razre.lno loto rje Zavarovani« vsakovr-taih pap;rjev proti kur/ni i/^ubi. revizij i žret> nja srečk i. t. d brezplačno Stavbni kredit, reinbour-» kreiiitt.
Bofnt naročila. - Inka-o. MENJALNICA	— ESKOMT M K KI C.
Telefoni; H61, 17'.»3 in 2«»70 Urudn« ura« od 5 da 1 popoldns. Bizojavi: J A OUA.NSK.A

ir. 1.
rai. Sv
--------,	. .	..	. iania ter ie izvedba zadeve poverjena j SVetnik C. Castigiioni (Dunaj) K 2000;
• z /.a^etiiinii črkami G. ti. i. K.'na- se prošnje za p.-.:ojilo napotijo potom | vl.,jneimi komisarju mesta Trsta. Po v^sej I Leop. Vianello. Fride Engelmann in deln. r. v i de > uči. ci in učenke z začti- dezc'ne n revne ko- i^je. ki cd'oči naj-; p|... vici pričakujemo, da bodo vladni ko- družba »Ampelea« po K 100: krški Skoi
nrsa ■ in ostali v vpoštev prihajajoči čini-jji-^ Mahuič. Frie Tendcrl in dr. Win-icMi znali primerno ščititi interes ubt^ih j ^kel, ces. nemški generalni konzul, po K uslužbencev.	50; M. V. Bussanich 6: Co. K 25: Sokrai
-.- i šola Glasbene Matice v i rs-'t.; Cutodositis, Riiiard Aite in G. Brandmayer
prej. ali i:i v kolikn naj se podeli dovoljenje. in ki v pozitivnem slučaju odpošlje j pr »snio naravnost kreditnemu zavodu. —! Pr. Jnost bo dana: a) posojilom, ki bod'.i
i;"n.'. črkami N. O. P. O ni k: v soboto učenci »n učenke z začemimi črkami S, I . L, \. V» in Z. \ si ti dobe izkaznico in šolsko irekventacifeko naako v pondeljek, 7. t. m., v š»«!» in bodo mogli torei od pri-1 najeta v . namen, da se kapitalizirajo za-hc Injtj.r , idei.^a tlalie ponovno dobi vuli tos::;»e semestralne rate že najetih posojil hran.. ši)!>rwilt iedilnicnh. Opotfarfa sl na bieine <»hčine. in pogodb Mo z dežel-izree. . ua \ t biia zaman vsaka reklama- ni»n kreditnim občinskim, ali na zemljiškim cija vseh onih ki t t-edai r,i«M> bii? deležni >d n. b) tistim, ki imajo služiti za šolske rcifcltije	s«» bili tuul vpisani i/ 'cmtnibc. rbčinski'n dolgov pri bankah
in so // asili \ svrho revizije prijav), i n drugih kreditnih zavodih in privatniki;;.; izvze li"? licence I. razreda !': u tiskih šo! ki etiti pcJ neugodnimi popoji. ali katerih se n« rej»». .ko so bii: o pra. . <u času vi- M - i avn.iva bi bila potrebna ra Ji drugih sani in kontroliranu i svrho ipfcitiiml važnih vzroki ProSaje za dovofitev {>o-j "ti , v;ori imemvvanem uradu. Tudi ^ a za kapitali, iranje zastankov pod a) I. razreda ljudskih šol dobe iz- i ie d;>po>Iau čimprej i i tem prošnjam po-I ji- Jnji pov '^k in bodo mogli5 Je!j:.je de/eina upravna komisija že sedaj.
ne doseže večja dotacij* /ivii. kakor je to	ob »"aimanie 5'4or; :
zahteval «'dbor za šoJko retekcijo	i (obresti 41 jr/č aftiortraacija \/o in pri-»
Rn>7ni9i>nA riin. t .	spevki režije 0*40/5 ) na leto m ob diskon-
tjre/i' Jvno cepiiei!je na mestnem f 7?	t •• > -l i i •• i ■ i
i j-. -V - liZl	;ui obemskih obligacij, ki se imajo emiti-'
i ob pondeljlcfli in "
trtkih c-d II in p<»i doj>. dr? I |,op.
katu se vrši zanaprej ob p;mdeT:kih m	- i	• j t ..... .... . . " rat. z oz'K^m na posojilo v visim ch! (ne-'
^H	..icii naiii dopisu) pod prodaj-;
Tri >:ka sh.\e..?:a duhovščina za oe- no teKoč(» ceno (na dan likvidacije p<;sojil ftlaraciisLu polirao. Kai-.or pos.;ca>:r-i'iot s; i^ili (obligacij) — sedaj 95"50?r. iz ljubljans: !i dnevnikov, ki Sin ) ju prejeli B.v obzirnost napram občinstvu, c. krj
r, oz. ( n^ včeraj	v 1 rstu je državna naprava, ki K' v'
u s! e aij-, cč icin navskrižju z občinstvom. Ne mo-1
še le v nt.u, zjutraj, je bila i*a j	v Trstu o..- 1
:	"Ttjeta
v I
v o Jstvo.
Ogroirne številke. Pod tem naslovom sms objavili najvažnejše številke iz le-tošnjc^a drža\me^a proračuna. Ha nazoru-' pokažemo, kako ogromne so te številke. naj povemo naslednje. Recimo, da ie debelost naše srebrne krone \V~z mi'i-inetra. premer pa 23 milimetrov. Avstrijski državni izdatki so proračunani na 22.K>9.662.326 K. Ce naložimo toliko kron drugo na drugo, bi bila ta vklobasica« dolga 33.2^4 kilometrov 493 metrov. Obod naše zem-lje na ekvatorju meri 40.055 kilometrov in bi manjkalo torej oni »kloba-siei samo 6800 kilometrov (še 6 milijard in Nil i milijonov kron), da bi segla okrog-in okrog zemlje. V visokost je to toliko kot 11.611 Tri'glavrov drug na drugem. Ce bi položili te krone drugo poleg druge, bi bil ta pas dolg 506.902 kilometra ter bi segel 12 krat okoli zemlje in še nekaj nad polovico oboda. Ce bi hoteli te krone po-lo? *' po progi južne železnice od Trsta do Puna;u (589 km), bi bi!n ta srebrna pot od Trsta do Dunaja široka vsepovsod skoraj 20 metrov <19'8 m). Ce bi vzeli namesto srebrnih kron papirnate (112 milimetrov doige in 68 široke) in jih položili drugo
vsaki večer ob 9 Vi
ni pri
Vstopnina K 1
ll
Vnnarici otroškega vttca v Skednju so
darovale za CM podružnico sledeče ma-j rere: Alojzija Sancin 1 K 20 v. Marija Oo-dina p. d. Sopa 2 K, Hofer Ana 2 K. Me-; tlika Antonija 1 K, Božič Ivanka 1 Kr Ba-jec Jožefa 2 K. Slava Sancin Jokelj 2 K. Godina Marija 1 K. Bertoncelj 1 K. Angela Sancin Cin 1 K. Fabjančič hO v, Pe-k)š Pavla 40 v, Cjač Marija 80 v, J a komin Marija 4o v. — Srčna jim iivala! Prosimo in apeliramo, da bi tudi druge matere, katere imajo svoje otroke v vrtcu kaj pripomogle, seveda, vsaka po svoji zmožnosti. Mal položi dar. domu na oltar!
Za uboge dijake-gimnazije v Trtu sta darovala p. St. Deteli x K 7'48 v, y 20 K.
Prosimo slovenskih, hrvatskih In čeških knjig za naše ranjene in bolne junake ter za one v okopih. Pošljeta naj se v Narodni dom.
Kdor ima številke »Edinosti« od 7, 10 junija in 13. julija 1912; 12. avgusta in 11. oktobra 1913, naj jih prinese ali pošlje na • šemu Inseratnemu oddelku, (ul. S. Fran-cesco d' Assis? štev. 20, pritličje) proti primerni nagradi.
J
Nmstovs m mrnm gozdoue
v tržaški okolici ali na Primorskem, kipuje
fllBERTO FABER, Trst Ul. Teso 22.
ZOBOZDRAVNIK ^
Dr. J. Cermdk
v Trstu, ul. Poste vecchi« 12» vogal ulico delto Posto.
Izdiranje zobov brez bolečine. :-: M Plombiranje. UMETNI ZOBJE