Šiev. 205. Posamezna številka stane 1 Din. v LloliU, v sredo Sns 5. septembra 1923. Naročnina za državo SHS: do preklica: ») po polti mesečno Din 11 b, dostavljeno sadom mesečno ...... „ 12 za Inozemstvo: e«se6no....... Oin 23 s Sobotna izdaja: s v Jugoslaviji.....Din 20 t laoaeuuttn ..... „ 40 mOmii tnsaratomiaa Bnostolpaa petim* vrata malt oglasi po Din 1*90 la Otn r-—, T«UkI »glasi nad 45 aun tj-Sine po Ola. 2 60, poalaia ltC po Otn. 4 —. Pri večjem naročila popnst. Izhaja vsak dan izmmil ponedeljka ln dneva po pia» nlkn ob 5. ari zjutraj. W Uredništvo |a v Kopitarjevi oltoi itev. S/m. Boaoplsl se ae vračajo; netranklrana pisma sa ae sprejemajo. Oredn. teleL Str. 50, uprava, itv. 328. Političen 1 Uprava je t Kopitarjevi nI. 6. — Bačuu poštne hran. ljnbljanflke St. 650 sa naročnino to št. 349 za oglase, sagreb 39.011, garate?. 7563. praške In dunat. 24.797. Naša zunanja politika. Okupacija Krfa in diplomatična kriza, nastala zaradi reškega vprašanja, zaenkrat ne bosta imeli nobene druge posledice nego to, da celemu svetu dokažeta popolno nemoč malih držav, ki bo po vojni nanovo nastale ali se teritorijalno povečale. Premagane države osrednje Evrope, oziroma njihovi ostanki, ali že popolnoma stoje pod direktno finančno kontrolo velike antante ali pa ji kmalu čisto zapadejo; države zmagovalke pa, ki so sestavljene iz poprej podložnih ozemelj premaganih držav, so od velikih zmagovalcev indi-rektno gospodarsko odvisne. Politično pa ee naravnost vodijo iz Pariza, oziroma Londona, in so danes popolnoma odvisne od položaja, ki ga ustvarja rivaliteta med Francijo in Anglijo. V praksi pa se vse te zadeve končajo tako, da se velika antanta med seboj sporazume in mali diktira, kaj Ima storiti. Niti Čehoslovaška, ki je med vsemi malimi državami najbolj trdna in urejena, ni v boljšem položaju. Ta absolutna odvisnost, ki, kakor ekla-fflntno kažeta krfski in reški slučaj, življenjskim interesom malih držav občutno škoduje, temelji v tem, da si države še niso lašle poti do prepotrebnega med-lebojnega sporazuma. Njihovi di-ilomati tiče šo do vratu v medsebojnih iredvojnih predrazsodkih, niso še premagali raznih antagonizmov plemenskega znanja in niso še preboleli svoje preteklosti, 'ogled na karto zadostuje, da človek z zdramim razumom izprevidi, kako sta v osrednji n jugovzhodni Evropi potrebna dva močna iloka: eden, ki bi sestojal iz antante med Eehoslovaško, Avstrijo, Madjarsko in Poljsko, drugi pa iz federacije vseh balkanskih Iržav, vključivši Turčijo. Mogoče so tudi kuge kombinacije, bistveno pa se suče stvar le okoli dveh podobnih blokov, ki bi ludi medseboj bili po pogodbah meti posameznimi državami iz obeh blokov zvezani. Ta dva bloka bi popolnoma balansirala zapadno antanto na eni in Rusijo na drugi rtrani. Nas zanima seveda v prvi vrsti b a 1 -E a n s k i blok, ki bi popolnoma onemogočil, da bi katerakoli velesila hotela igrati na Balkanu vlogo bivše Avstrije ali carske Rusije. Do takega bloka smo kljub vsem bridkim izkušnjam balkanskih držav tekom 19. in 20. stoletja ravno tako daleč kakor smo bili pred letom 1913, ko se je balkanskim državam vprvič zasvetilo, kako bi bila federacija vseh balkanskih narodov tmjno potrebna. Romunija se trdovratno brani sporazuma z Rusijo, dasi ji more le ta garantirati mirno posest vsaj enega dela tesarabije, naša država in Bolgarija sta si hujši nasprotnici nego sta si bili pred vojno, Grška se ne more z nami sporazumeti niti zaradi takega vprašanja kakor je svobodna cona v Solunu, za dobre odnošaje s Turčijo pa se še nobeden izmed današnjih balkanskih državnikov ni pobrigal. Vse balkanske države so prosti vazali Pariza ili Londona in so vzgojeni v tem, da svoje tonanje zadeve puste opravljati od francoske in angleške diplomacije. Uprav zločinska nemarnost pa je, da te nobena balkanska država ne prizadeva "stvariti prijateljskih odnošajev 'Rusijo. Francoska in angleška buržu-bosta že davno z rusko sovjetsko vlado v najtesnejših stikih, ko se bodo balkanski državniki šele predramili in so spom-jjili na Rusijo. Neumna antisovjetska psihoza, ki balkanske državnike tlači, bo ime-'8 jako žalostne posledice za bodočnost !>'cer pa je zastonj našim državnikom dajati nasvete, ker je izkušnja pokazala, da »o za vsako inicijativo popolnoma nedo-r*etni. Dokler ee bodo pri nas diplomatična ®esta smatrala v prvi vrsti za jasli radikal-0e porodice, bo vse ostalo, kakor je. LAŠKE H0MATIJE V PARIZU. „ Pariz, 11. septembra. (Izv.) Policija je Včeraj zaprla v neki kavarni, kjer se obilno shajajo Italijani, več oseb, ki so osurn-umora italijanskih fašistov v Parizu. ; klubu >neodvisnih delavcev« pa je izvrta policija hišno preiskavo in zaDlcnila Jrecejšnjo korespondenco. »Uspel« Pašlčevega polivanja po Inozemstvu. Belgrad, 11. septembra. (Izv.) Zdi se, da bo povratek Nikolo Pašiča prinesel vec jasnosti v zunanje in notranjo politična vprašanja, ki so ostala od odreditve parlamenta nerešena; predvsem reško vprašanje in pa nov parlamentarni položaj. O vseh teh vprašanjih so razpravljali na današnji seji ministrskega sveta, ki je trajala od 4. do 8. ure zvečer. Na seji je Nikola Pašic podal obširno poročilo o svojem bivanju v inozemstvu in o akciji, ki jo je podvzel v inozemstvu. Doslej se o njegovi akciji ni n;č znalo, ker Pašic ni smatral za potrebno, da o tem obvesti ministrski svet. Tudi njegovo današnje poročilo po izjavi ministrov ni bilo nič posebnega. Poročal je o sestanku s Poincare jem, z italijanskim poslanikom Avezzanom in angleškim poslanikom v Parizu. Sestanek med Pašičem in Poincarejem je bil precej značilen za reško vprašanje. Pašič jc skušal pridobiti Poincareja za rešitev reškega vprašanja v smislu naših zahtev. Zdi se, da ta sestanek ui imel posebnega uspeha. Poincare je obljubil, da se bo potrudil, da ne pride med Italijo in Jugoslavijo do resnejšega spora. Važnejše je bilo vprašanje-posojila v znesku 300 miljonov frankov. To posojilo bi se imelo, kakor je znano, vpora-biti v prvi vrsti za oboroževanje. I ran-coeka poslanska zbornica je to posojilo že odobrila, izplačano pa no more biti, dokler ga ne dovoli tudi francoski senat. Pašic je prosil Poincareja, naj deluje na to, da bi tudi senat odobril posojilo. Kar se tiče sestanka Pašiča z angleškim poslanikom, je važno to, da je Pašic skušal pridobiti angleškega poslanika za ostrejšo akcijo proti Radiču s strani angleške vlade. Izra::il je željo, da bi se onemogočilo Kadičevo delovanje v .Londonu m da bi se Radič čimprej odstranil iz Londona. Ta zahteva je zelo značilna, ker kaže, da dosedanje delovanje Stjepana Radiča v Londonu ni bilo tako malenkostno, kakor ga je predstavljalo belgrajsko časopisje. Angleški poslanik je Paficu odvrnil, da na to ne more dati nobenega preciznega odgovora. Kar se tiče Radičevega vprašanja, Pašič še ni zavzel nobenega določnega stališča v politiki nasproti Hrvatom. Pašič hoče najprej videti, kakšen uspeh bodo imele cfosedanje odredbe proti Hrvatom, še le potem bo določil svoje nadaljnje zadržanje. Minister dr. Janko-vič.je poročal Pašiču o dosedanjem delu vlade. Na seji ni prišlo niti v enem vprašanju do kakega sklepa. Belgrad, 11. septembra. (Izv.) Danes ob 11. uri dopoldne je kralj sprejel ministrskega predsednika. Nikolo Pašiča v dveurni avdienci, v kateri je Pašič poročal o svojem delovanju v inozemstvu. Vlada se skuša vnovič pogajati s H. R, S. S.? Zagreb. 11. (Izv.) Vaš dopisnik je iz povsem zanesljivega vira zvedel, da je sedanji hrvatski pokrajinski namestnik dr. Cimič telefonskim potom pozval enega izmed voditeljev HRSS, naj bi se nadaljevala pogajanja z radikali tam, kjer so se prekinila. Dr. Cimiču je bilo telefonično odgovorjeno, da ne more biti govora o kakih pogajanjih, dokler se ne odstrani srbska vlast v teh pokrajinah. Seja finančnega odbora. Belgrad,, 11. (Izv.) Na današnji seji finančnega odbora se je začela razprava,o spremembah zakona o taksah. Seja je trajala od 10- do 1. ure. Opozicionalni govorniki so ostro kritizirali te spremembe. Poslanec Vesenjak je na podlagi dokumentov kritiziral materijalno stran zakona z gospodarskega, socialnega in upravnega stališča. Ta zakon ni samo sprememba zakona o taksah, marveč se pod firmo taks uvajajo novi zakoni. Govornik je ostro obsojal previsoka bremena, ki se naprtujejo delavstvu in je zahteval znižanje bremen, ki se napriujejo delavstvu in jo zahteval znižanje bremen, ki padejo predvsem na prečanske kraje. Zakon uvaja srbijansko upravno prakso, ki se je že doslej pokazala za nesposobno, tudi v prečanske kraje. Ve-senjakov govor kakor tudi govori ostalih opozicioualnib poslancev so zelo vplivali na radikalne poslance iz prečanskih krajev, zato so ti predlagali, naj se seja zaključi, da se morejo v svojem klubu porazgovoriti. Nato je bila seja zaključena. Prihodnja seja bo jutri. i« w Ženeva, 11. septembra. (Izv.) Svet Društva narodov je v današnji zaupni seji sklenil, da poda baron Ishii na jutraanji plenarni seji kratko izjavo o grško-laškem sporu, v kateri bo pohvalno omenil ugoden rezultat sklepov veleposlanike konference. Grški delegat Politis pa je povedal, da bo grška vlada jutri vložila v neko švicarsko banko 50 milijonov lir kot zalogo za bodoče izplačilo odškodnin. Pariz, 11. septembra. (Izv.) Zastopniki zaveznikov pri veleposlaniški konferenci bo sklenili zahtevati od svojih vlad natančna navodila o načinu, kako naj Italijani zapu-ste otok Krf. Rim, 11. sept. (Izv.) Na Krf je prišel angleški konzul iz Pireja, da preišče vzroke, zakaj so Italijani zasedli Krf in ueotovi način zasedbe. Trbovlje, 11. sept. (Izv.) Za danes ob 4. popoldne so radikali sklicali v Trbovljah velik delavski shod. Na plakatih, ki so jih raztrosili po Trbovljah, Hrastniku, Zagorju, Kotredežu in Kisovcu so oznanjali, da bodo govorili zastopniki vseh strank in organizacij. Res je privrelo skupaj vse polno ljudstva od vseh krajev. Toda radikali so izginili v Volkarjevo gostilno k zaupnemu sestanku, dočim je orožništvo ljudi raz-gnalo. Nekateri so se jezili, drugi pa smejali, češ: Radikal Lukan kot strankar je shod sklical, radikal Lukan kot veliki župan je pa shod prepovedal. Med delavstvom je veliko ogorčenje radi te komedije, s katero so radikali potegnili uboge delavce. Ker so ti radikalski veljaki, včeraj še najbolj krvavordeči komunisti, bili v zadregi, so začeli širiti vest, češ, da je shod prepovedala SLS. Na to laž se seveda nihče ni vsedel. Mesto zborovanja so imeli potem radikali pri zaprtih vratih zaupni sestanek, na katerem so sklenili, da bodo šli na delo. Na poznejšem sestanku z zaupniki delavskih organizacij pa ta sklep ni prodrl. Kaj bodo pa sedaj storili radikalni »rudarji«, sc no ve. Splošno pa se govori, da je ta radikal-ska komedija bila nalašč domenjena igra, delavstvo zbegati — v prid Trboveljski družbi. Pariz, 11. septembra. (Izv.) iOeuvrec javlja iz Bruslja, da bo Nemčija mogoče žo jutri izročila v Parizu in v Bruslju noto o opustitvi pasivnega odpora v Poruhrju. Pariz, 11. septembra. (Izv.) Agence Havas poroča iz Berlina, da je imel francoski poslanik v Berlinu že več konferenc z novim kanclerjem dr. Stresemanom. Tudi včeraj se je z njim posvetoval. V poučenih krogih zatrjujejo, da Nemčija doslej še ni izdala nobenega natančnega načrta za odpravo pasivnega odpora v Poruhrju. Pariz, 11. septembra. (Izv.) Dopisnik »Morningpostoa javlja, da mu je bilo rečeno na merodajnem mestu, da se Francoska vlada nikakor ne identificira z rezultati raznih dogovorov, ki so se vodili med nemškimi in francoskimi industrijci. Vsi taki sklepi se privatnega značaja. POTRES V INDIJI. London, 11. septembra. (Izv.) V Ca! cutti so čutili včeraj močan potresni sunek, ki jo zahteval 50 človeških žrtev in več ranjenih. Reško vprašanje. Reško vprašanje jo slejkoprej zavite v neprodirno meglo. Ker naša vlada ofici-jelno svojega -stališča slejkoprej ne pojasnjuje, ampak po časopisju samo lansira vesti, ki so očividno samo taktičnega značaja, si ni mogoče ustvariti nobene zanesljive sodbe. Samo eno je gotovo, da med Belgradom in Rimom v sedanjem trenotku posreduje francoski ministrski predsednik Poincare. V kakšnem smislu ho posredoval se ne ve, kakor se tudi točno ne ve niti stališča italijanske vlade. Diplomatom se zdi postranskega pomena, ali je ljudstvo informirano o stvareh, ki se tičejo njenih življenjskih interesov, ali ne. Angleški listi, ki začuda naenkrat zagovarjajo italijansko stališče, trdijo, da hoče Mussolini dne 15. t. m. Reko enostavne aneivtirati, ako naša vlada ne sprejme njegovih predlogov. Baje ima okupacija Krfa in nameščen je močnih vojnih čet na njem pravzaprav namen služiti kot priprava za tako akcijo. Italija hoče balkanskim državam pokazati, da brez nje ne bodo delali politike. Na drugi strani trdijo nekateri belgrajski listi, da prihod maršala Franchet d'Esperaya v Jugoslavijo pomeni mig Italiji, naj ne prenapenja strun in se zaveda, da bo Francija z vsemi svojimi močmi stala na strani Jugoslavije, ako bo treba. Kaj je na tem res, ve samo Bog. Od naše strani se tudi trdi, da je naša vlada italijanski naznanila, da izroči sjxw-no zadevo v smislu rapalske pogodbe razsodbi predsednika Švicarske zvezne republike. Govori se pa, da le-ta ni nič kaj pripravljen to nalogo nase prevzeti, sicer pa se Italija temu odločno protivi, češ (ki je razsodba v rapalski pogodbi določena le za slučaj nerazrešnih razmejitvenih vprašanj, ne pa glede Reke. Ce je to res, bi to bilo le dokaz, da se je rapalska pogodba zelo površno sestavljala. Glede pripadnosti Baroša in Delte je to itak že ugotovljeno. Sicer pa — tako se poroča dalje —* jugoslovanska vlada sporne zadeve še ni izročila švicarskemu zveznemu predsedniku. Stvar je zdaj v rokah g. Poincareja ali še bolje rečeno, predmet posredovalnih pogajanj med diplomati velike antante. To je vsekakor še najboljše, kar se je moglo zgoditi, ker je 1. s tem mirna rešitev vprašanja najbolj zagotovljena in ker je 2. Italija s tem prisiljena svoje karte pred celim mednarodnim forumom pokazati. Naši oficielni krogi so optimistično razpoloženi. Pašič se je baje vrnil iz Pariza z zadovoljivimi rezultati, naš delegat pri Društvu narodov, g. Laza Markovič, pa je izjavil, da spor ni tako resen, cla bi izzval kakšne komplikacije in da se gotovo reši mirnim potom. Javnost pričakuje rezultata z veliko nestrpnostjo. ZA AVTONOMIJO REKE. Zagreb, 11. sept. Na manifest reških fašistov^ cla se Reka priklopi Italiji in da fašisti nikdar ne bodo dovolili kakoršne-koli ingerence Jugoslovanov na Reko, odgovarja avtonomistična >Difesa« med drugim: >Samo Rečani imajo pravico govoriti o Reki, vladati Reko in odločevati o njeni usodi. Vsi drugi, pa naj so to Italijani ali Jugoslovani, ki s silo aH zvijačo skušajo omejiti te pravice Rečanov, so uzurpatorji in nasilniki. V Reki ni prostora ne za ka-rabinjere ne za rimske delegate, kakor tudi no za žandarje in delegate iz Belgrada, In če karabinjeri nočejo oditi, potem zahtevamo mi, Rečani, da pridejo na Reko tudi jugoslovanski žandarji ter je verjetno, da porabimo tudi še orjunaše, da bodo pen-dant fašistom.« OBOROŽEVANJE FRANCIJE. Pariz, 11. sept. (Izv.) Francoska voja* ška uprava bo postavila tri nove polke oklopnih voz (tankov). POTRESNE ŽRTVE INOZEMSKIH ZASTOPNIKOV NA .JAPONSKEM. Pariz, 11. sept. Japonski poslanik je nroH brzojavko o usodi inozemskih zastopnikov ob zadnji potresni katastrofi ua Japonskem. Glasom brzojavke sta izgubila življenje francoski in ameriški konzul v Jokohami kakor tudi družina ameriškega konzula, vsi ostali inozemski zastopniki in njih družine so bile rešene. Pač pa so skoraj vsa poslopja inozemskih zastopništev uničena. Konkuhlnaf med vlado in kapitalistično družbo. Na podlagi popolnoma praznih sumni-Penj, da je trboveljsko delavstvo v zvezi z dinamitnim atentatom (take stvari se večkrat nalašč vprizorijo, da se osumniči delavstvo), je oblast aretirala prav vse zaupnike delavstva. Zoper nekatere zaupnike je celjsko sodišče uvedlo preiskavo, češ da so se pregrešili zoper zakon o zaščiti države s tem, ker so pisali pisma, v katerih se je hrvatsko delavstvo naprosilo, da naj ne pomaga družbi proti rudarjem. Torej smo v Jugoslaviji že tako daleč, fla se že velekapitalistična podjetja od strani oblasti istovečajo z državo! Tega niti v fašistovski Italiji pod Mussolinijem ni. _ Okrajno glavarstvo v Celju gre trboveljski družbi v vsem na roko in stori vse, 8 čemer misli, da more zadušiti štrajk. Zaprlo in zapečatilo je pisarno «Zveze rudarskih delavcev«. Dne 6. t. m. pa je kon-fisciralo ves društveni denar, katerega so zložili rudarji kot svoje društvene prispevke in ki bi se imel v smislu pravil uporabljati za bedne člane in njihove siromašne družine! Kje v Evropi je še kaj takega mogoče? i— vprašamo namestnika velikega župana r Mariboru, dr. Pfeiferja, osrednjo vlado in pa vso slovensko javnost! Spričo takega vedenja oblasti pač ni čndno, če družba vztraja trdovratno na svojem odklonilnem stališču in se tako zlomi štrajk. Saj je bil sam g. Belak pri ministru za šume in rude v Belgradu in ga «infor-miral«. Med upravnimi organi in družbo obstojajo tako tesne zveze, da ni mogoče, da bi vlada zavzela socialno pravično stališče v spornih zadevah med podjetjem in delavci. To se imenuje pri nas asocialna politika« ... JrMUn Tnismfi. Trst, 9. sept. Evharistični kongres v Komnu se je slovesno in mirno zvršil ob veliki množici ljudstva, ki je prihitelo v to simpatično selo ne le iz komenskega in devinskega dekanata, ampak tudi iz bližnje tržaške okolice in iz Trsta. Vse pobožnosti in zborovanja ao bila mnogobrojno obiskana. Posebno veličastna je bila procesija. Komenci so okrasili z lepimi slavoloki cesto, po kateri se je pomikal sprevod sv. Rešnjega Telesa Na slavolokih so bili postavljeni otroci, ki so prepevali pesmi v čast sv. R. T. Za red so skrbeli fašisti, ki so prišli iz vseh bližnjih krajev v Komen. Da li je bilo ravno vzdrževanje reda glavna in edina svrha njihovega prihoda, ne vemo, prepričani pa smo, da bi se tudi brez njih vršil kongres v najlepšem miru in vzornem redu. Naj vodi ta prvi evharistični kongres obnovo krščanskega življenja med našimi Kraševci. Verski nkrepi g. Mussolinija. V pondeljek 10. t. m. bo vsled vladne naredbe žalna slovesnost po vsej Italiji za žrtve japonske katastrofe. Na vseh vladnih poslopjih bodo razobešene zastave na pol droga, kinematografi, gledališča in vsa zabavišča bodo ta dan zaprta. Ta žalna slovesnost bi Be bila imela vršiti že v soboto, dne 8. t. m. Toda vlada se je v zadnjem trenutku spomnila, da je ta dan praznik Marijinega rojstva in jo je zato preložila na pondeljek. Kako čudni in nerazumljivi so ukrepi Mu-ssolinijeve vlade! V tem slučaju n. pr. kaže obzirnost do katoliškega, dasiravno že odpravljenega praznika, pri evharističnih procesijah in zborovanjih pa dela sitnosti; tako je bilo prepovedano v Vidmu in Komnu prepevati pesem >Povsod Boga« ali na slavolokih napisi itd. D'Annunzio v zameri pri fašistih. Mussolini bi rad spravil pod svojo oblast vse delavske organizacije. Ena izmed najmočnejših je Zveza mornarjev, pri kateri je neomejen gospodar kapitan Giulietti. Tudi la mož seje, kakor večina socialističnih voditeljev, prelevljal od najekstremnejšega levičarja do desničarja. Kakor kaže in kakor veter pihlja, samo da imajo vodje polne malhe. Pravijo o tem možu, da je postal večkratni milijonar. Pred časom, ko je mornarska zveza še plavala v napol komunističnih vodah, je moral Giulietti bežati pred fašisti in se je skril v san marinski republiki. Polagoma se je začel pa bližati novi struji, ki je pridobivala dnevno na moči in ugledu. D'Annunzia so imenovali za predsednika zveze. Pred kratkim so se začela pogajanja pod vladno patronanco med Zvezo mornarjev, ki jo je zastopal Giullietti in med brodolastniki. Pogajanja so bila večkrat prekinjena, ker so brodolastniki izključevali Giulliettija. Vlada sama je pritiskala na brodolastnike in med fašisti je že vladalo veselja, da bodo zopet prišli v posest močne organizacije. Tu je stopil na plan D'Annunzio, povabil je k sebi na Gard-sko jezero zastopnike brodolastnikov. Izgledalo je, da pride slednjič do sporazuma. K predloženi pogodbi je bil pridejan tudi kodicil, s katerim se je pesnik zadovoljil in vse je bilo že pripravljeno za slovesnost podpisa. V zadnjem trenutku pa je D'An-nunzio javil, da je bolan in do podpisa ni prišlo. Vsled tega je nastala med fašisti velika nevolja na D'Annunzia in mu v svojih časopisih pravijo, da bi bil bolje storil, 5e bi ostal pri svojih poezijah nego da se meša v stvari, katerih ne razume. Če pa misli, da bo s tem nagajanjem škodil Musso-liniju in fašizmu, se zelo moti. Iz zunanje politike. * Romunija pred prevratom? Osješka »Drau« poroča, da grozi Romuniji fašistov-ska revolucija. Skrajni nacionalisti so ustanovili veliko število tajnih organizacij pod protektoratom princa Karla, ki ga splošno smatrajo za dušo fašistovskega pokreta v Romuniji. Organizaciji pripada tudi mnogo generalov in višjih častnikov, čeprav je le-tem vsako članstvo pri političnih organizacijah prepovedano. Proti fašistovskemu gibanju v Romuniji je napisal znani profesor Jorga silno oster članek v listu »Mea-mul romanese«, ki je vzbudil veliko zanimanje in senzacijo. Iz članka je razvidno, da smatra profesor Jorga fašistovsko nevarnost » Romuniji za zelo resno. * Tracijski kongres v Scfiji. Prve dni tekočega meseca je zborovala v Sofiji Tra-cijska zveza. V vrhovni svet zveze so bili Izvoljeni dr. Kolučev, dr. Nikolov, dr. Či-lov i. dr. * Dr Beneš o ogrskem posojilu. Glede vnanjega posojila, ki ga Ogrska že dolgo išče, a doslej brez uspeha, je rekel dr. Beneš: «Mi moramo biti v tem vprašanju zolo previdni Stvar stoji drugače kakor z Avstrijo. Pri Avstriji so bila odločilna le gospodarska vprašanja, pri Ogrski pa stoje v ospredju politična vprašanja, ki so mnogo kočljivejša. Ogrska bo morala dati zategadelj posebne politične garancije. Do posojila bo sicer pri"'o, toda ne še tako kmalu « -f Shodi sls. Poslanec Sušnik je imel dne 8. septembra popoldne zborovanje zaupnikov vLeskovcu. Udeležba na sestanku velika. Popoldne se je vršil javen ljudski shod v Cerkljah. Poslanec Sušnik je pojasnil sedanji politični položaj. Zborovalci so se prepričali, da so vse zahrbtne intrige liberalcev in samostojnih proti SLS prazne. Z velikim navdušenjem je bilo izraženo zaupanje jugoslovanskemu klubu. — V nedeljo, dne 9. t. m. je bilo zborovanje zaupnikov v Kostanjevici. Tudi tu je na pojasnilo poslanca Sušnika zbor ob veliki udeležbi izrazil svoje zadovoljstvo nad delom SLS. — V Novem mestu je bilo zborovanje zaupnikov v pondeljek, dne 10. t. m. Govorili so poslanci dr. K u 1 o v e c, prof. Sušnik in Brodar. Vsi so odšli od zborovanja s prepričanjem, da je edino politika Jugoslovanskega kluba za Slovence rešilna. Samostojneži se bodo prepričali, da se naših zavednih mož ne da zbegati z lažmi o kuluku in novih davkih, naj tudi po sejmih in božje-potnih shodih pošiljajo svoje kričave agitatorje. Anton Skubic: imen v kočevskem in ribniškem okraju. i. Pod naslovom > Nekaj misli o novih krajevnih imenih« je dr. Planinski (koč. okr. glavar dr. Ogrin) priobčil v letošnjem >Slov. Narodu« štev. 152. in 153. dva članka, v katerih podaja svoje misli o slovenizaciji nemških krajevnih imen na Kočevskem in nekaterih drugih krajev, ki sd danes med prebivalstvom v rabi. Zgodilo se je menda to na pobudo nekega odbora pri pokrajinski upravi, ki naj izvede to slovenizacijo. Kolikor mi je znano, nihče še ni reagiral na njegova izvajanja, dasi je predmet velikega kulturnega pomena, ki zasluži vsestranskega in natančnega študija od strani antropo-geografov, etnologov, lingvistov in histori-kov. Tega vprašanja ne more rešiti samo kr.k uradnik, pa naj izide tudi sto naredb in dopisov, na katere se opira tudi g. dr. Planinski. Tu treba sklicati enketo vseh v poštev prihajajočih znanstvenikov, ki bodo klesali imena na podlagi znanstvenih študijev, ne pa na podlagi pretiranega nacionalizma in brezobzirne samovolje. Prav je povedal dr. Joža Glo-nar: >Ne glede na to, da je razlaga krajevnih in osebnih imen ena najbolj težavnih filolo-ških operacij, kdor s takimi imeni znanstveno kaj dokazuje, bi moral poznati oba jezika« (Slovenec, 1923. štev. 157.), v tem slučaju torej slovenščino in nemščino, in poleg te še kočevščino in srednjeveško latinščino, ali bolje pri krajevnih imenih latinizacijo, ki nam v svojem temelju daje roarsikako jasnost. Koliko nam tudi inorodni jeziki pomagajo razlagati celo naša domača krajevna imena, naj služi sa dokaz ta-le primer: Zraven Ribnice je vas Sajevec. Nisem si mogel razložiti tega imena. Zato sem za razlago povprašal strokovnjaka g. Jos. Šviglja, župnika v p. na Blokah. Ta mi je razložil, da pride ime gotovo od potoka, ki ima sajasto usedlino. Zadel je pravo, dasi za tak potok ni vedel, ki pa v resnici teče mimo te vasi, se imenuje Sajevec in ima ▼ dno rujavkasto sajast pesek. Pozneje pa sem našel v maticah označbo: >Ex Ruefipach vulgo Sajovic«; torej od saje = rufi (Ruefi), dasi se splošno to iemško ime ni nikoli rabilo, tudi v najhujšem germanskem nasilju ne, ampak je tudi Nemec pisal na karti vedno le »Sajovic«. Prestavljavec, tedanji matičar, pa je moral dobro vedeti, kaj pomeni Sajevec, in je to tudi izrazil ▼ prestavi > Ruefipach«. Dr. Planinski svari v svojem spisu odbor za predelavo kočevskih krajevnih imen: >Nikakor naj ne sledi laški anketi, ki je skovala laška imena namesto slovenskih v Primorju (na Notranjskem) tako-le: Bukovje—Bucuie, Kačja vas — Caccia, Senožeče — Senosechia, Bistrica (II.) — Bisterza, Jelše — Elsanč, Vipava — Vipacco itd. Ima prav! Ne pomisli pa, da je on sam še neskončno bolj krut, kot so ti laški imenokovači. Tako predlaga za Ober- in Unterpockstein ime Gornje in Dolenje kozlove skale! Nn teh skalah je ustrelil prevelikega kozla. Za naselbine se navadno itak ne rabi ime skala v pomenu Stein, ampak le peč, n. pr. Mirna peč, Krvava peč, Vranja peč. Tudi Bock-Pock tu ne pomeni kozla, ampak kvečjemu srnjaka. Ako bi že hoteli slediti laškim prevajalcem, bi mogli kraja imenovati kvečjemu Gornja in Spodnja srnja peč. Dr. Planinski zahteva, da se zlasti iz slovenskih občin odpravijo krajevna imena, ki diše količkaj po nemškem. »Takih krajev, pravi, nimamo le v več ali manj strnjenem nemškem ozemlju, ampak tudi v popolnoma slovenskih občinah. Primerjaj imena: Graben, Ridelj v občini sv. Gregor, Čolnarji, Štajer v občini Fara v koč. okraju, Valpča vas (iz Amtmannsdorf) pri Semiču v črnomeljskem okraju in drugod. Ta imena so nastala pod vplivom nemških graščinskih gosposk, v nekaterih slučajih tudi pod vplivom redkih nemških naseljencev. Z vso upravičenostjo moremo tedaj zahtevati odpravo takih nemških krajevnih imen v slovenskih občinah, saj so le neprijetni ostanki naše nevesele preteklosti.« G. doktor, zgodovina je zgodovina, najsibo v< sela ali nevesela, kakršna je, taka je! Po toi principu bi morali vse liste naše nevesele pr( teklosti iztrgati iz kujig, potem pa to niso vt knjige zgodovine. In ravno v krajevnih imeni leži toliko naše zgodovine, ln ravno ta Imen so često bogat vir za domačo zgodovino. Kj; nimamo nobenega drugega vira, nam čest krajevno ime da jasnost. Sicer pa se več k< poltisočletne zgodovine nazaj ne sme soditi p današnjih razmerah. Kdor bi stari graščinsl gospodi, ki je gospodovala po ribniški okoli( in po Kočevskem, odrekal vse zasluge, za ku turo, bi delal krivico zgodovini. Imam v mi lih grofe Ortenburžane, posebno Otona, koli nizatorja kočevske deželice, od katerega fo sov sem izhaja mnogo nemških krajevni imen. To naseljevanje ga je stalo velikansk vsote, za katere se je 1. 1358. in 1364. zadolž pri ljubljanskih Židih Mošetu in Kačimu. 0 je dal izsekati nedostopne pragozde, poln divjih zveri, od ribniške doline do Kostela i Kulpe ter tako spremenil to puščo v polji kakor so isto delali stiški menihi od Vel LaJ skozi Strugo do Starega trga pri Poljanal Uporabljali pa so Ortenburžani v prvi vrsti i to delo domače Slovence, posebno iz Loža (od tod toliko priimkov Ložar-Loser na Koč« skem), ki so prodirali od Ribnice skozi Grfa rice, Gotenico, Kočevsko Reko in dalje, te ob drugi strani mimo Stare cerkve, Kočevji Starega loga in dalje. Po obeh teh dolinah s Slovenci puščali za seboj slovenska krajevi imena, katerih tudi pozneje naseljeni Nemt niso mogli spraviti s sveta, ampak so jih ea mo po svoje prikrojili, tako Kotnica (Got< niča = Gotenitz), Reka (Rieg), Slovenska vj (Windischdorf), Stari log (Altlag) Mala gor (Malgern), Borovec (Morobitz), Morav (Mrauen), Brezje (Prose), Brezulja (Prosil len), Topli vrh (Teppel vreh) itd. Samega me sta Kočevja Nemci s svojim Gottschee nis spravili s sveta v 500 in več letih, dasi s prvotno ta naselbina niti imenovala ni Kočei je, ampak se je tako nazivala vsa kočevsk pokrajina, kjer so slovenski gozdarji postai ljali svoje koče. Kočevje prvotno ni bilo las) no ime, ampak kolektivno ime za koče. Zati še I. 1337. grof Oton Ortenburški nazivi je sedj nje mesto Kočevje >naš trg v Kočevju« (un ser Markt in der Kotschew). Zgodovina in je zikovni razvoj gre svojo pot, ki ne trpi naj silja. (Dalje.) — Sestanek. Dne 17. t m. se vrši v Novem mestu važen sestanek v kongregacijslci sobi pri frančiškanih, kamor se vabijo vsi duhovniki nadarbinarji iz novomeškega in tudi trebanjskega dekanata. Dnevni red je zadeva draginjskih doklad; pričetek točno ob 10. dopoldne. Ker je ta zadeva zelo nujna in važna, naj se tega posvetovanja udeleži vsak župnik brez ozira ali dobiva kaj draginjskih doklad aji ne. — Strokovna zveza javnih nameščencev. Prosimo vse člane naše zveze, da nam radi natančnega reda nemudoma in gotovo vrnejo izpolnjene prijavnice. Ako tudi kdo ne prijavi svojih družinskih članov, naj kljub temu prijavnico s pripombo, da ne priglaša razen sebe nobenega družinskega člana, na vsak način opremljeno z lastnoročnim podpisom vrne zvezi. — Načelstvo. — Železniška nesreča. Dne 7. t m. ob 10.45 h je brzovlak, ki vozi proti Dunaju na postaji Št. Jurij ob j. ž. zadel v tovorni vlak, ki je stal na progi. Od brzovlaka je polomljena lokomotiva in 3 vozovi so skočili s tira. 0(1 tovornega vlaka pa je zdrobljenih 10 voz, med njimi nekateri na drobne kose. Še včeraj, to je v torek, so ležale tam razvaline vagonov. Zasluga, da ni bilo večje nesreče, gre strojevodji brzovlaka, ki je zmanjšal hitrost od 70 na 20 km, ko je opazil nevarnost. Potniki so zbrali zanj 3400 dinarjev. Kdo je kriv, pokaže preiskava. — Požar na Črnučah. Včeraj popoldne okoli 3. ure je pričela goreti hiša vojne vdove Ramovš, p. d. pri Mihelnu v bližini znane gostilne pri Rogovilcu na Črnučah. Ob izbruhu požara sta bili doma samo 16 letna hčerka, ki je bolna ležala v podstrešni sobi, in njena 10 letna sestrica. Obe sta se rešili s tem, da sta skočili skozi okno. Požar je uničil hišo in gospodarsko poslopje. Živino, vozove in poljsko orodje se je z največjim trudom posrečilo rešiti. K požaru so prihitele požarne brambe iz Črnuč, Ježice in Nadgorice. Gašenje je bilo zelo otežkočeno, ker ni bilo v bližini nobene vode. Lastuici hiše je mož padel pri Grodeku. Škoda je velika — Umri je 10. sept. ob 11 dopoldne po dvatedenski bolezni v svoji vili v Begunjah na Gorenjskem dr. Jurij Ca 11 i, vpokojeni zdravnik-primarij z Reke. Bil je ugleden zdravnik, ki je brezplačno tukaj obiskoval bolnike, dokler mu zdravstveni svet tega ni pre-povedaL Odslej je smel k bolnikom le na županovo priporočilo. Pred kakimi 30 leti je bil prišel v naše kraje, ki so se mu tako dopadli, da je kupil poleg šole vilo, ki je v nji nasadil raznega sadnega drevja. O sadjereji je tudi pisal v liste. Dokler je bil še v službi, je prebil vsako leto svoj dopust v Begunjah, po upokojitvi pa je ves toplejši čas preživel tukaj s svojo soprogo. Njegova hči — edini otrok — je poročena na Reki z znanim advokatom dr. Vio. Naj počiva v miruj — V cerkvi sv. Janeza na Bohinjskem ji seru se vrši v sredo 12. t. m. poroka hčerk g. dvornega svetnika v p. Mihaela Gabri jelčiča, Milene, z gospodom Ivanom Pn t i k o m, bančnim uradnikom v Ljubljani. -Bilo srečno 1 — Prostore «Hrvatske zajednice* j zagrebška policija uradno zaprla. Zadev stoji v zvezi z dogodki, ki so se odi r-.ival v Zagrebu ob priliki prestolonaslednikove ga rojstva. — Pomanjkanje sodnikov v Vojvodini V Velikem Bečkereku uraduje vsega skupi 5 sodnikov. Meseca oktobra pojdejo pa gospodje na dopust in zato bo sodišče ce mesec zaprto. — Zahvala. > Društvo obrtnikov« na Jese nicah je darovalo 300 Din za nakup šolski) potrebščin za uboge šolarje in sicer vodstvon osnovnih šol: Dovje 50 Din, Jesenice — de ške in dekliške — po 75 Din; Kor Bela 10 dinarjev. Za velikodušni dar se najtopleje za hvaljuje podjisani v imenu vseh imenovani! vodstev > Društvu obrtnikov« na Jesenicah. -Jesenice, 10. sept. 1923. — Iv. Šega. — Ljudsko šolstvo v Hercegovini. Pre teklo leto je bilo v Hercegovini 117 Ijudskil šol, ki jih je obiskovalo 13.947 učencev. Ni 2150 prebivalcev pride ena šola. 12.000 šo Jo-obveznih otrok šole ni obiskovalo. — Subotica brea srednje šole. Subotica j( eno največjih mest v Jugoslaviji. Temu mesti preti nevaruost, da ne bo prihodnje dni odprti uiti ena srednja šola, ker so vsa šolska poslop ja tako zanemarjena, da ni mogoče začeti s po ukom. Oblast se pa ni pravočasno brigala u potrebne poprave. V Belgrad bo odpotovala t< dni posebna deputacija iz Vojvodine, da po speši rešitev tega važnega kulturnega vpra šanja. — Hardingova oporoka. Ranjki predsed nik ameriških Zedinjenih držav Harding je za pustil svoji ženi užitek svojega 100 000 dolar jev cenjenega posestva in polovico vrednost uredniškega poslopja revije >Marion Star< Svojemu očetu pa je zapustil 50.000 dolarje vredno posestvo. — Za rodbino policijskega uradnika loviJSo. Za rodbino nedavno v Zagrebu povo dom nekih demonstracij ustreljenega policij skega nadzornika Galoviča je nakazalo mini strstvo notranjih zadev 10 tisoč dinarjev ko prvo pomoč. ~ Poskusiti je treba razne vrsto teste nln »Pokatette«. Temu dišijo eno, drugem' druge, akoravno so izdelane vse iz enef?' testa. velesejma. v torek so razstavljalci odpravljali razstavljeno blago z velesejma in poravnavali razstavne pristojbine pri velesejmski upravi. Blago so liitro po ameriškem načinu odpravljali in bo velesejmišče danes popoldne popolnoma izpraznjeno. Kupčij-ski efekt je zelo zadovoljiv. Velesejmski urad je temeljem podatkov, s katerimi razpolaga, ugotovil, da so sklenile posamezne stroke kupčije v sledeči višini: strojna industrija izdelki iz železa in jekla ostali kovinski izdelki poljedelski stroji, poljedel-delsko orodje avtomobili, dvokolesa, pnevmatika, vozovi elektrotehnika in razsvetljava kozmetika, farmacevtični in kirurgični izdelki papirna industrija, grafika, kartonaža in pisarniške potrebščine pohištvo in stanovanjska oprema, lesna industrija usnje in konfekcija usnja tekstilna industrija, tekstilna konfekcija, kožuhovina, perilo, cerkveni paramenti klobuki, slamniki, košar-stvo, vezenine, čipke lončena roba, majolike, fay-ence, steklo galanterija, bijouterija, dra-guljarstvo, fina mehanika, optika, graverji, pasarji kemična industrija industrija živil stavbarstvo Godala 352,000.000 K 120,000.000 K 34,000.000 K 208,000.000 K 32,000.000 K 52,000.000 K 5,600.000 K 80,000.000 K 44,000.000 K 80,000.000 K 72,000.000 K 16,000.000 K 14,000.000 K 30,800.000 K 89.200.000 K 128,000.000 K 6,800.000 K 8,000.000 K Vseh kupčij je bilo torej sklenjenih za 1.364,400.000 K toraj za 24,400.000 K več kakor 1. 1922 in za 764.400.000 K več kakor 1. 1921. Poselilo je III. ljubljanski velesejm okoli 140 tisoč obiskovalcev, medtem ko je obiskalo prvega 100.000 in drugega 120.000 obiskovalcev. Razstavljalci so bili z doseženim kup-Sijskim efektom zadovoljni, kar najbolj dokazuje dejstvo, ker je že 99 odstotkov razstavi,jalcev letošnjega velesejma izjavilo, da se bodo udeležili tudi IV. velesejma, na katerem bodo še več kakor letos razstavili. Ker bo IV. velesejmu priklopljena tudi mariborska skupina, se bo moral sedanji obseg velesejmišča izdatno razširiti. Resno se pretresava vprašanje, če ne kaže z velesejmom združiti tudi živinske razstave in razstave poljedelskih produktov. — Uprava velesejma namerava na IV. velesejmu posvetiti posebno pažnjo interesom kmetijstva in male obrti, ki je velevažen cinitelj narodnega gospodarstva v Sloveli ji. Institucija velesejma v Ljubljani je predvidena za daljšo dobo let in je njegovo vsakoletno obdržavanje nujna gospodarska potreba. Slovenski interesenti beležijo z velikim zadovoljstvom, ker je slovenski trg potom III. ljubljanskega velesejma okupiral kot okoli Ohride, s katerim dozdaj trgovske zveze niso obstojale. Gospodarstvo. Kitajski zid. Dosedaj niso mogli privatniki niti za časopise niti za knjige pošiljati v inozemstvo denarja, če niso imeli tozadevnega posebnega dovoljenja generalnega inšpektorata ministrstva finauc v Belgradu. Svoje-časno je pomočnik finančnega ministra, ko se je mudil v Ljubljani in je imel tozadeven referat, izjavil, da bo deloval na to, da bodo smeli privatniki v najkrajšem času pošiljati v inozemstvo denar do gotovega iznosa brez posebnega dovoljenja za svoje potrebe glede naročila knjig i. dr. Toda ostalo je le pri obljubah, tozadevnega dovoljenja smo zaman čakali. Sedaj pa je finančni minister vendarle premostil kitajski zid, ki nas je ločil od kulturnega življenja in njegovih potreb. Danes smemo brez taks, brez čakanja in drugih birokra-tičnih šikan tudi privatniki nakazovati denar v inozemstvo za svoje osebne potrebe in sicer do protivrednosti od 500 dinarjev mesečno. Tozadevni razglas finančnega ministrstva so glasi: »Finančni minister je na predlog generalnega inšpektorata izdal sledečo najdbo: Pooblaščene banke in zavodi smejo posameznikom za njihove osebne potrebe Prodajati plačilna sredstva v tuje države Jo protivrednosti 500 Din enkrat mesečno, 'n to brez posebnega dovoljenja finančnega ministrstva, odnosno generalnega inšpek-j°rata.< Ostala določba se nanaša na pooblaščene bančne zavode. Veseli nas. dn io enkrat vendarle tudi Pri finančnem ministrstvu zmagala zdrava Pamet g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi notirajo žitu sledeče cene: pSenica 340—850 Din, ječmen 280 Din, oves 250 Din, beli fižol 485 Din, pšenična moka St. »0« 560-565 Din, it. »8< 400 Din, otrobi 140 Din. Tendenca bolj živahna. g Cene kruhu v Zagrebu. Z 10. septembrom so cene kruhu v Zagrebu nekoliko znižali. Kilogram belega kruha stane sedaj 25 K, črnega kruha pn 21 kron. g Cona svili in potres na Japonskem. Na Japonskem pridelujejo mnogo svile najfinejše kakovosti. Potres je uničil velike zaloge svile in vsled tega je cena svili takoj poskočila. g Boj proti draginji v Bolgariji. Te dni je sklicala bolgarska vlada konferenco o prehrani, katere se je udeležil tudi notranji minister Rusev. Sprejeli so naslednje sklepe: Občinski sveti organizirajo nadzorstvo nad trgovino; med občinskimi upravami in zadrugami se uvede sodelovanje; pospeši in organizira se trgovina z zelenjavo; iz občinskih gozdov se preskrbi za kurivo. g Napredek v Seški industriji. Tvrdki A. Červinka v Zlinu se je posrečilo izumiti us-njate gamaše s celuloidovim vložkom med gornjim in spodnjim usnjem, tako, da postanejo gamaše nepremočljive ne glede na splošno lepšo izdelavo. To je vsekako znaten napredek češke domače industrije, za kojega so se doslej zaman trudile največje inozemske tvornice. g Praški velesejem. Tekom pretekle srede (5. sept.) je povpraševanje po blagu naraslo in se je sklenilo mnogo kupčij. Posebno dosti so prodali steklarij slikanega, brušenega, votlega stekla in zrcal. Največ steklenih izdelkov so nakupili Francozi in Bolgari. Dobro so se prodajali tudi konfekcijski izdelki, preproge in kožuhovina. Precejšnje je bilo tudi zanimanje za kovinasto industrijo, kupčij se pa ni kaj prida sklenilo. Jako živahno pa je bilo povpraševanje po avtomobilih, motociklih in pa pnevmatikah. BORZA. „ Zagreb, IL septembra. (Izrv.) Devize: Pesla 0.53—0.55, Berlin 0.00002—0.00005, Italija 4.12—4.15, London 423.50—425, Newyork 93— 94, Pariz 5.25—5.35, Praga 2.77-2.79, Dunaj 0.13-0.1310, Ziirich 16.75-16.85. — Valute: dolar 92-92.50. Curih, 11. septembra. (Izvirno.) Devize: Pešta 0.03, Berlin 0.00009, Italija 24.82, London 25.32, Newyork 557.50, Pariz 31.82, Praga 16.6675, Dunaj 0.007850, Sofija 5.40, Belgrad 5.95, Varšava 0.0023. — Valute: n. a. K 0.0079. š Kanonik Jožef Mešiček nmrl. V pondeljek, dne 10. septembra ob 8. zvečer je umrl v Brežicah gospod Jožef Mešiček, častni kanonik, dekan, mestni župnik, kne- zoškofijski duhovni svetnik, član okrajnega šolskega sveta, ravnatelj posojilnice, načelnik kmetijske podružnice itd. Pokojni se je rodil 18. marca 1865 v Sevnici. V maš-nika je bil posvečen 18. julija 1887. Bil je daleč naokoli zelo priljubljen in visoko-spoštovan. Pogreb bo v četrtok, 13. t. m. ob 10. dopoldne v Brežicah. R. I. P. š Ptuj. Dne 8. septembra je praznovala Marijina družba pri o. minoritih v Ptuju 25 letnico svoje ustanovitve. Ta dan je pokazal, da ima družba spretno vodstvo, pod katerim se krepko razvija in lepo vzgaja njej v varstvo izročeno mladino. Pri delu pomagala P. Konstantinu, voditelju družbe, gospa prof. M. St.ip-ca in gospod učitelj A. Stritar. Njih požrtvovalno delo za narod se je zrcalilo iznad vse lepo uspe "o slavnostno akademije v »Društve-nem domu« v Ptuju, pri kateri so pele in igrale le priproste deklico in večinoma le kmet-ska dekleta. Želimo družbi, naj se naprej tako čvrsto razvija in razmahne, da predrami vse M. družbe Dravskega polja. Razcvita naj se tako, da postane vzor-družba in matica vseh Dravskih M. družb. Očetje minoritjo naj jo čuvajo kot največji biser svojega delokroga iu naj potom nje prekvasijo vso ptujsko okolico po smernicah, ki so se dale na let. katoliškem shodti. lj Nemška realna gimnazija v Ljubljani dovoljena. >Cillier Zeitung« poroča, da je dobila iz Belgrada obvestilo, da jc naučili minister dovolil otvoritev prvega nemškega razreda na realni gimnaziji z nemškim in slovenskim učnim jezikom v Ljubljani. Dovoljenje je vezano na pogoj, da se oglasi zadostno število nemških učencev, zato list poziva starše, naj brezpogojno vpišejo svoje otroke v prvi nemški razred realne gimnazije. — Pričakujemo, da bo zadaj tudi avstrijska vlada z enako dobrohotnostjo reševala šolsko vprašanje na slovenskem Koroškem. lj Akademiki! Danes v sredo ob štirih je v univ. zbornici protestna skupščina proti nameravani uvedbi visokih studijskih taks, vsled katerih bi bil marsikomu študij onemogočen. Udeležite se polnoštevilno. — A. S. in C. T. lj Na državnem osrednjem zavodu :a žensko domačo obrt v Ljubljani, Turjaški trg 6, II., se prične vpisovanje za novo šolsko leto 1923-24 v petek, 14. sept. in v soboto 15. sept. dopoldne od 9. do 12. in 14. do 17. ure za razne ženske tehnike. Redni pouk se prične 17. t. m. lj Ljudski oder. V nedeljo dne 16. septembra t. 1. ob 10. uri donoldne so vrši redni obč- ni zbor Ljudskega odra v društvenih prostorih. Vsi člani in članice se prosijo, da se občnega zbora točno in polnoštevilno udeleže. — Odbor. lj Poroka. V soboto dne 8. L m. sta se poročila v t J ubij ant g. A. Sottler z gospodično Fani C igla r iz Most. Bilo srečno! lj Ravnateljstvo mestnega dohodarstvene-ga urada radi poprav in snaženja uradnih prostorov v dnevih 13., 14. in 15. septembra ne uraduje. lj Tedenski zdravstveni izkaz. Od 2. do 8. septembra t. 1. jo bilo v Ljubljani rojenih 24, umrlo pa je 21 oseb, od tega 9 tujcev. Vzrok smrti je bila v 1 slučaju življenska slabost, v 3 jetika, v 1 pljučnica, v 1 škrlatica, v 1 trebušni legar, v 2 griža, v 1 zastrupljene rane, v 3 rak, ostalo druge bolezni. ]j Nalezljive bolezni v Ljubljani. Od 2. do 8. septembra 1923. so bili v Ljubljani naznanjeni naslednji novi slučaji nalezljivih bolezni: 1 slučaj škrlatice, 2 logarja in 8 slučajev griže. lj Umrli so v Ljubljani: Ignacij Naglič, delavčev sin, 1 mesec. — Socij Tihon, kovač, 26 let. — Ivan Cunder, delavec, 38 let. — Ivana Prošek, žel. skladiščnika vdova, 55 let. —■ Ivana Meze, železničarjeva hči, 5 mesecev. —■ Marija Mihelčič, žena umirovljenega nadkur-jaea, 82 let. — Andrej Peternelj, hiralec, 84 let. — S. Marija Nikolaja Smerdelj, usmiljen-ka, 33 let. — Dragica Hojan, rejenka, 2 leti. — Josipina Presen, hči žel. sprevodnika, 1 dan. — Josip Zun, dninar, 52 let. — Martina Simončič, urednikova hči, 3 leta. — Leon Maccoratti, žel. revident, 45 let — Uršula Kržič, poscsfnica, 64 let. — Anton Erjavec, kočarjev sin, 16 let — Ivan Puc, slikarski mojster, 50 let. — Neža Drenik, užitkar jeva žena, 48 let. — Milan Indof, šiviljin sin, 3 mesece. lj Higijenična čcsatntca sa dame O Fcttich Frankbeim, Ljubljana, Kongresni trg 19. Negovanje las. Ondulacija. Barvanje z L'Oreal Hcnne. El. masaža lica. Manicura. Izvršuje vsa lasna dela. Kupuje odpadene in odrezane lase po najvišji dnevni ceni. Parfumerija. 5312 Cerkveni vestnik. r. Pastoralna konferenca za radovljiško dekanijo bo v sredo, dne 3. oktobra v župnišču v Radovljici. Začetek ob 2. popoldne. — Dekanijski urad na Breznici. c Marijanska konferenca. V Lešah bo v četrtek, 20. t. m. ob 11. dopoldne za mo-šenjsko skupino radovljiške dekanije marijanska konferenca. Narodno olerllšče. Zadnja operna predstava za abonente reda E lanske sezone 1922/23 bo v sredo dne 12. t. m. Vprizori se opera >Tosca« z odličnim gostom dr. M. Nasto v glavni tenorski vlogi. Naslovno vlogo poje gna. Zikova. Scarptjo g. Le-var, cerkovnika g. Pugelj. V ostalih vlogah nastopijo gg. Mohorič, šubelj, Mencin itd. Opero reži ra in dirigira operni ravnatelj Friderik Rukavina. Dijaški vestnik. d Celjska podružnica S. D. Z. V nedeljo dne 16. t. m. se vrši (ponovno) redni letni občni zbor oL> 9. uri v vrtni dvorani l:-fela >Beli vol<. — Udeležba za vse člane strogo obvezna. V slučaju nesklepčnosti se vrši občni zbor ponovno sklican čez pol ure ob vsakem številu. d Klub akademikov inštruktorjev je določil na sestanku duo 10. 9. 1923 honorar za lekcijo minimum 20 Din. Delo iiven lekcij se računa kot lekcija. Starši naj se obrnejo radi inštrukcij na naslov: Klub akademikov inštruktorjev, univerza. — Odbor. Vso odseke opozarjamo, da morajo imeti zastopniki na občnem zboru O. P., ki se vrši dne 30. septembra t. 1. v Ljudskem domu, pismena pooblastila, opremljena z odsekovno štampiljko ter s podpisom dveh odsekovih funkcijonarjev. Brez pismenega pooblastila ne bo smel nihče glasovati. Polovično vožnjo bomo skušali dobiti ter bomo o tem na tem mestu pravočasno naznanili. Orel Ljubljana — Sr. Jakob. Začetek redne telovadbe članov, danes točno ob pol 8, zvečer. Bratje naj se gotovo udeleže. Novi člani telovadci dobrodošli. — Načelnik. >Orli( Vabilo in naročilot na zadnji strani kar odveč. List se jc s svojo ljubko pisavo tako priljubil in priporočil, da ;ie bo mogel biti brez njega, kdor ga je do sedaj redno bral. Vsled tega mu gotovo ne bo povišana naročnina za nastopajoči IV. letnik odbila nobenega odjemalca. Saj jo listih borih 5 Din v naših razmerah malenkost. List je treba samo pokazati — priporočil se bo sam. Zato prosimo prijatelje orlovskega tiska, da se takoj lotijo krepke agitacije za IV. letnik. Bog živi! Turistika in šport. Nogometne tekme 8. in 9. t. ni. v Ljubljani. Ilirija. : J ad r a n 7 : 1. Prijateljska tekma med Ilirijo in Jadranom 8. t. m. jo končala s sigurno zmngo Ilirije. Igra jo bila vkljub visoki dlfereuci solov vedno otvor- , jena in mnogokrat so nastale kočljive sitw acije tudi pred golom Ilirije. Zelo hitra leva stran Jadranove napadalne vrste je prizat dela nesigurno delujoči obrambi Ilirije mnoi go dela. V prav dobri kondiciji se je nahai jala napadalna vrsta Ilirije. — Ilirija ( Hermes2 : 1. Hormon je nudil Iliriji mm* go večji odpor kot se je pričakovalo. V sla-bejši formi se nahajoča Ilirija je morala v. drugem polčasu napeti vse sile, da je d<* segla zmago. Prvenstvena tekma med Pri« morjem ln Svobodo je končala z zmago Primorja v rekordnem razmerju 16 : 0< — Rezervallirijeje igrala 8. t. m. pro< ti rezervi Jadrana z rezultatom 7 : 9. t. m. je gostovala v Ptuju proti tamkaj, finemu SK Ptuju, kjer je dosogla neodlo« čen rezultat 3 : 3. Maribor : Rapld 2 : 0. 9. t. m. se jo vršila na Igrišču Maribora v Mariboru prvenstvena tekma med I. Slov. SK. Maribor in SV. Rapid. Maribor je slavil zasluženo zmago v razmerju 2 : 0. Igra je bila lepa in zanimiva, poset publiko izvrsten. V Zagrebu se jo 9. t. m. končno igrala zaključna tekma za jubilejni pokal Hašk-a med Haškom in Bačko iz Subotice. Pokal si je priboril Hašk s sigurno zmago 3 : 0. — Isti dan je bil poražen Gradjanski ŠK od dunajske Admire z 1 : 5, dan preje je zmagala Admira nad Coneordijo z 1 : 0. Ljubljanska porota. Ljubljana, 11. septembra 1923. Porotnemu senatu je predsedoval danes nadsvetnik dr. Modic, votanta sta bila svotnik dr. Lajovic in sodnik Lederhas, obtožbo zastopa državnega pravdnika naniost-nik Lavreneak. Josip Cizelj, rojen 1. 1895 v Piršenbergn bil ze kaznovan. Po poklicu jo poljski delavec. Predsednik nadsvotnik dr. Modic Ciz-lju: »Pisati in brati znate?* — Obtoženec: »No znam!« Obtožba obdolžujo Cizlia, da je okradel v Celju 21. majnika 1923 Hriboršku, v Glincah dno 25. majnika Janeza Berleca in Ivana Berleca, dno 25. majnika na Vranskem Cecilijo Košeuina. Povzročena škoda znaša 41.729.88 K. Cizolj jo rekel, da so čuti krivega, toda vsega, kar mu obtožnica očita, ni ukradel. Porotniki so vsa stavljena jim vprašanja soglasno potrdili ■/. omejitvijo, da znaša povzročena škoda nad 4000, toda no nad 40.000 kron. Nadsvotnik dr. Modic jo razlasti sodbo, s katero je bil Cizelj obsojen na 15 meseccv težke ječe. poostrene s temnico, postom in trdim ležiščem vsak mesec. Cizelj je kazen sprejel. Rekel jo samo, da mu temnica ne ugaja. »No o temnici se bosta pa zmenila s hišnim zdravnikom!« jo ljubez-njivo poučil obsojenca g. predsednik in zb ključll razpravo. Porota jo na to sodila 1. 1893 v Litiji rojenega že kaznovanega samskega rudarja Florjana Drčarja, ki je po povratkn s fronte služboval pri narodni straži na Viču in jo tam kradel. Po razpustu narodne straže jo služboval pri ljubljanskem polku, kjer je zopet kradel. Ko je 1. 1919 pobegni! iz bolnišnice, so jo klatil s svojim tovari.som Alojzijem Sitarjem po litijskem okraju. Dne 24. marca 1919 sla pa Florjan Drčar in Alojzij Sitar zlezla skozi dimnik v hišo pocestnico Nože Vid(?oj v Kremenjaku. Alojzij Sitar je grozil Vidgojevi z nožem. Drčar pa z bajonetom zahtevajoč denar od nje, V strahu zu svojo življenje jima jo Vidgojeva povedala, kje jc denar shranjen. Sitar je donar poiskal iu našel 600 kron gotovine. Vzel je tudi večjo množino živil iu dežnik; Drčar jo je pa tepel z bajonetom po glavi, po hrbtu in po celem telesu. Roparja sta nato v kuhinji jedla in pila, ko sta se vrnila, je Drčar ženo zvezal z vrvjo in ji zagrozil, da bosta prišla nazaj; takrat jo bo pa zaklal in ji zažgal hišo. Drčar jo bil 2S. marca 1919 v Zidanem mostu aretiran, toda 13. julija 1919 je pobegnil iz vojaške bolnišnic« in so klatil po Avstriji in Nemčiji. Dne 8. maja 1923 so ga aretirali v Zibiki. Njegov tovariš Alojzij Sitar se je dne 6. junija 1919 v ljubljanskih zaporih obesil. Po krivdoreku porotnikov jo razglasil nadsvetnik dr. Modic sodbo, s katero je bil Drčar obsojen na 12 let težke ječe. Poizvedovanja. Izgubljeno. 30. avgusta t. 1. jo bila v po» poldanskem gorenjskem vlaku na postaji Škof ja Loka pozabljena rjava škatlja z obleko in popolnim naslovom imejitelja. Ker jo bilo izgubljeno velike vrednosti, so prosi najditelj, naj škatljo pošlje na na nji označeni naslov. Mlad psiček, črno-bele barve se je zatekel ali pa je bil ukradon. Kdor bi kaj vedel o njem, naj blagovoli sporočiti Ivo Erženu, Dunajska cesta 38-1. Našel se je pasji ovratnik s znamko. Dobi se na Žan-ovi stojnici v šolskem drevoredu (pod semeniščem). Zahvala Za ronogobrojne dokaze sožalja izraženega, nam povodom smrti nepozabnega očeta, starega očeta, brata, svaka in strica, gospoda Potrti najgloblje žalosti naznanjamo v imenu vseh sorodnikov vsem duhovnim sobratom, sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš brat, stric iu svak, milostljivi gospod tasta! kanonik, duh. svetovalec, dekan, mestni župnik, član okrajnega Šolskega sveta, oMInsld svetovalec, ravnatelj Posojilnice, načelnik Kmetijske podružnice H4., Itd. danes, v pondeljek, dne 10. septembra 1923 ob 20. uri previden s sv. zakramenti po kratki, zelo mučni bolezni v 59. letu Bogu-vdano mirno zaspal. Pogreb predragega pokojnega se vrši v četrtek, dne 13. septembra 1923 ob 10. uri. Brežice ob Savi* dne 10. septembra 1923. Karol Arllč, Frančiška in Katarina, mestni kaplan, sestri. Revno deklico ludi brez starišev, SPREJMEM k otro-kom in ra lahka hišna dela. — Naslov: FRANJO BRIŠKI, krivec, Ilica St. 137, ZAGREB. -• 57« Samostojno prodajalko, srednje starosii, vestno katoličanko, ra modno trgovino v Ljubljani, 1SČEM. — Ponudbe pod: »Dobro izvežbana ▼ na-knpn in prodaji« na upr. lista do 20. t. m. sprejme na stanovanje w v m w«j>hi6»m hrano boljša družina. Nadzorstvo dobro. — Naslov pove upravnižtvo »Slovenca* pod Stev. 5700. ItKtfSBklHiiSJ v vseb predmetih, po-IsloIs MiVIbljC sebno v francoščini in angleščini daje bivši učitelj, pacdagog, 7. izborno kvalifikacijo. — Ponudbe na upravo lista pod: «INSTRUKCIJE 5619*. Mlad trgovski sotrudnik mešane stroke, IŠČE primerne službe. - Naslov v upravi lista pod štev, 5745, Veščak v knjigovodstvu: absolutno zaupna oseba, nudi trgovcem, večjim obrtnikom in podjetjem strok, nasvete zc vpeljavo trg. knjigovodstva: po italijanskem, nemškem ali ameriškem dvo-stavnem načinu ter v vsakteri medsebojni kombinaciji, kakor jo zahteva dotični obrat. V ta namen gre tudi izven Ljubljane. Prevzame nadalje redno sodelovanje in stalno kontrolo žc upeljanih knjigovodstev, nujno sestavo bilanc, revizijo posebno zamotanih slučajev in druga strok, dela. Honorar po dogovoru. - Ponudbe pod »Veščak v knjigovodstvu« na Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg št. 3. Poslovodjo za Ljubljano izurjenega v trg. poslih, s prim. kavcijo SPREJME SpIoSna gospodarska zadruga za Slovenijo. Plača po dogovoru. Nastop takoj ali 25. oktobra. - Pismene ponudbe s spričevali jc vložiti do 20. sept. 1923, osebna zglasitev vsak dan med 4. in 6. uro v pisarni, Gosposvefska ccsta St. 2, Ljubljana, NAČELSTVO. Boljše dekle in opravljati hišna dela ter pripaziti na otroka, sprejme Dr. Mirko LENDVAJ, rdravnik, p. Koprivnica, Hrvatska. 5756 S/llhoPIPn ki mora opravljati tudi i\UlldI lwU dela v kuhinji ter SLUŽKINJO za vsa dela, takoj sprejmem. Plača mesečno 1200 K. oziroma 1000 K. Našlo' pri upravi pod št. 5754. fli 8 All poštene družine, 4—7 realke, lilJAEV dobi brezplačno ZAJUTERK in VEČERJO, za kar bi poučeval učenca iz ljudsko šole. — Kje, pove. iz prijaznosti uprava »Slovenca« pod Stev, 5753. Tvrdka F. in E. REMŽGAR, LJUBLJANA — sprejme dobre SLIKARSKE In pleskarske pomočnike. IŠČEM pridnega, treznega ŽAGARJA ako mogoče tudi MLINAR, samec, ali z malo družino. — Ponudbe na upravništvo •Slovenca« pod Številko 5658, ZZ7CZZ7/—7/—7/ ~7£2Q 1ezikl I PT. občinstva, zlasti trgovcem La obrtnikom, najvljudneje naznanjam, da sem otvoril oblastveno odobreno plserno za . PRESTAVLJAJ JE SPISOV IZ TUJIH • JEZIKOV v slovenščino in obratno. — : Jamčim za pravilnost prestave. HONORAR ZMEREN. Vljudno se priporočam za cenj. naročile. . Hinko PRIVŠEK, LJUBLJANA,. Miklošičeva cesta St. 18, L nadstr., poleg sodišča. 5013 elekfroteHEBStno n Iščemo izurjenega fakturisfa^ ki nekoliko pozna elektrotehnični materijal, in nekaj k izšolanih MONTERJEV. [ Naslov v upravništvu P pod št. 5738 j* ______—7.rz7nrjL. -Ji- izcg Prodajalko slovenskega in nemškega jezika veščo, sprejme M. BERDAJS, trgovina z meS. blagom in semeni, Maribor. Vsakovrstne PILE in RAŠPE izvrstno nasekava ter kupuje stare po najvišjih cenah IVAN FIGAR, pilarski moster, Ljubljana, HRENOVA ulica 19. se tem potom vsem kar najsrčnejše zahvaljujemo. Zahvaljujemo sc šo posebno častiti duhovščini za zadnje spremstvo, darovalcem venccv, požrtvovalnim prijateljem, tukajšnjemu kakor tudi mokronoškemu in mirenskemu gasilnemu društvu, pevcem iz Mirne in Mokronoga za tolažbe polni žalostinki, članom tukajšnjega in sokolskih društev na Mirni, v Mokronogu in Št. Janžu za udeležbo pri pogrebu, vsem prijateljem in znancem ter končno vsem, ki so tako mnogoštevilno spremili pokojnika na njegovi poslednji poti in mu izkazali zadnjo čast. 6t. Rupert, dne 8, septembra 1923. ŽALUJOČI OSTALI. za žimnice in drugo, NAPRODAJ. — Vpraša -o: P. Fn Ljubljana, Zrinjskega ccsta št 3, I. nadstr., dvorišče. 5744 Naprodaj je: po nizki ceni ostali mi materijal: cirka 2500 kom. stare ZIDNE OPEKE, stari TRAMOVI, ŠTOKI, DESKE, VRATA, OKNA s steklom, ŠTEDILNIK, prosto stoječi KOTEL za živino itd. - Ogleda sc pri tvrdki TVAN N. ADAMIČ, Ljubljana, Sv. Petra testa Stev. 31. 5740 star, še dobro _ . ohranjen, for- mat 10 X 15, bi cad kupil. Ponudbo z navedbo cene na: ALOJZIJ PETER-NELJ, Zagorice št. 69, Bled. 5746 dam onemu, ki preskrbi mirnemu zakonskemu paru broz otrok 1—3 sobi (prazni) z uporabo kuhinje v mestu. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 5749, ZAHTEVAJTE POVSOD SAMO »I DE S« ANTRACEN-ČRNILO, katero se prodaja v korist »Jugoslovanske Matice«. 5704 kratek, prvovrstne kakovosti, predvojno delo, z okvirjem iz medi, je radi selitve ugodno naprodaj, - Naslov v upravi pod itev. 5661. PRODAM veliko mnoBno in 5 močnih HRAMNIH SODOV po 40 hI za vino, pivo ali žganje. — AUGUSTIN, SP. ŠIŠKA, Jerneja cesta 231. 5471 n< najboljših znamk, dobro popravljeni, NAPRODAJ. - ANT. RUD. LEGAT, MARIBOR, Slovenska ulica Stev. 7. — Telafon Stev. 100. 5693 m3 tramov v dimenzijah 3/3. 3/4, 4/4, 4/5, 5/6, 5/7, 6/7, 6/8, 7/8, 7/9, 8/9, 8/10, 9/11, 9/12. Cena ta m3 Din 418-75, franko vagon naklad, postaja Slovenija. — Ponudbe resnih reflektantov pod »TRAMI* na Aloma Company, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg štev. 3. 5729 Leseno skladišče z eternitom krito, 12 m dolgo, 6 m f roko, prvovrstno tesarsko delo, je cen NAPRODAJ. — Poizve se: STARI TJ< Stev. 32, v trgovini. 37$ BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBliiii NAJCENEJŠE in naJboljSe KRITJE j »AZBEST« CEMENTNI ŠKRILJ. Dobavlja in krije «KAMENIT»r tovan umetnega škrilja in elektrarna, LAŠKO Ustanovljena leta 1910. BiBssaaaaaisBnaBaaBBBsmsBBBai Specialne zaloge tapet, izdelko ŽIMA vseh vrst — morska trava — f v stroko spadajoči predmeti. — Tožj in solidno delo po naročilo ln popravili Se priporoča Rud. Sever (prej BRATA SEVER), tapetnik in det« rater, Ljubljana, Gosposvetska cesta i Realitetna pisarna Restavracija v Zagrebu, večjega obsega, na prometnem kraju, s vknjiženo pogodbo aa več let, JE NAPRODAJ s cclo opremo, — Pojasnila daje: STAKLANA, Zagreb, Ilica broj 84. 5736 ■NJ I l,U.fMUlJUI pi KUPITE najceneje pri DRUŽBI ILIRIJA, Ljnbljana, Kralja Petra trg Stev 8, telefon Stev. 220. 2447 BHiaBHHBBH8HBBBEBHBIBKBBHB®& 2 vagona Ia suhih 50 mm borovih plohov in po 2 vagona 30. 40, in 50 mm Ia suhih smrekovih plohov (mizarsko blago). — Ponudbe je nasloviti na Trboveljsko premogokopno dmžbo v Ljubljani. 5735 Kupim malo H!S0 obstoječo iz treh sob in pritiklin ter nekoliko vrta. Prednost imajo z vodovodom in elektr. razsvetljavo. - Ponudbe na upravo lista pod SIGURNOST 5743, ZAGREB Ilica št 69. Tel. 18 BEOGRAD Balkanska ul.25 Tel. 30—05 Brzojavi: »Stroj« Skladišče raznega orodja za lesno in kovinsko industrijo. aaaiBBigiSSUHSIIS^S^SSPBJSfBiEgEBEiV j d, z o. Celje, Kralja Petra c, 1 ; IMA NAPRODAJ: 'hiše, vile, graščine, gostilne, trgo vine, vsakovrstna kmetijska pose stva, gozdna in velepesestva, žage mline i. t. d. "zamenjam in kupujem" gramofonske plošči Razbite in doigranc ne sprejmem, - A. RASEERGER, Sodna ulica Stroj za strešno opeki iz cementa (FALZ), prvovrsten, ncrahljei 250 modelov in z vsemi pritiklinami t PRODA za 11.000 Din. — Ponudbe po »STROJ 5687» na upravo »Slovenca«, Priporočam zalogo različnih voz lastnega izdelka TERLEP Sv. Jerneja cesta 38 Sp. Slška. f f>ucki !?£»« (BRAK) so jc zgubil, LUVSfM |JCS čokoladno-bele barve s pasjo znamko št. 677 mestno občine ljubljanske. Odda naj sc ga proti nagradi Poljanska cesta 27, L nadstr, 5755 Več voz konjskega gnoja NAPRODAJ; zamenja sc tudi za pše-nično slamo. — Poizve sc: Stari trg Stev, 32, v trgovini. 5752 Kupim Foto-aparafe in k tem spadajoče predmete. — A. KASBERGER, Sodna ulica 5. v sredini Ljubljane, z vsem komfortom, s takoj prostim stanovanjem, ugodno naprodaj. Naslov pove upr. lista pod št. 5690. MEDU NA CENTE dobite, ako si nan čite PRISTNE »A~ž« panje. Spedelna zaloga v Si, Vida nad Ljnl Ijeno it, 4. Erman in Arhar, mizarstr vrst in vsako množino kupuje FR POGAČNIK, Ljubljana, Dunajsk cesta. 572 ELEGANTNE JEDILNICE in SPALNICE stalno NA ZALOGI pri ERMA1 in ARHAR, Št. Vid 4, nad Ljublj Broj 3124-23. Državnoj bolnici u Sarajevu treba ju odmab dvijs ispitane babice (primalje). Molbe (sa taksenom markom od 3 Dinara) troba poslati Direkciji BolfllC najdaljc do 20. SEPTEMBRA 1923 sa ovim dokazima: 1. Da su zavičajne u državi Srba, Hrvata i Slovenacaj 2. da su vješte u pismu i govora srpsko-hrvatskom, ili koem drogom si« venskom jeziku; 3. da imaju najmanjc dvogodišnju praksa na kojem večem rodiližtu; 4. da prilože krsni ili rodni list; 5. ljekarsko uvjerenje i 6. uvierenje o političkom i moralnom vladanju, Početna godižnja plača jo hiljadu dvije stotine Dinara, nz to soba sa M nijestajem. hrana i doplatak na skupoču od 17 Dinara dnevno. NamjeStenjo je prve godine piivremcno a postaje poslije uspješne jedo« gedišnje službe stalno (sa pravom na mirovinu). Direkcija državne bolnice u Sarajevu dne 23. avgusta 1923. Direktor: DR. JAKOVLJEVIČ s. f Mafafc (Anton Globotnlk) : rasiste pn Kranin HilC za žlronlce. lapetaiiSita ln sedlarska dela • m mm tiniiimimniim!5mnmiiiiiuiii'-ii».'»i dolftavljo vsafto množino vseli! mfl v zalogi imam nsdi Bel® dn fra«? zimo od 70 cm daUe. ter < 5 m SCethorje 21732 cm dolgo J---- Kupujem: -—-- ^ po nojv!$J!I$ ceisatt neizdelano govejo zimo m SCeline < ODDAM V NAJEM za dobo desetih let električen obrat z 20 H. P. z jako obsežnimi prostori in zemljiščem, pripravno za vsako '.nd" strijo, oddaljeno samo 5 minut od postaje. - Istotam naorodaj oz« se oddajo v najem novi STROJI za mizarstvo. Cenjene ponudb' na Aloma Company, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg - pod šifro: «20 HP.« ?.daia konzorcij >Slovenca«. Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v Liubliani 'tuiJosLovaiiiika tiskarna v Liublianii