Naročnina listu : — Celo leto . . K 12'— Pol leta . . „ 6 — Četrt leta . . , 3'— Mesečno . . „ 1'— Zunaj Avstrije : ===== Celo leto . . K 17*— Posamezne številke :: 10 vinarjev. :: STRAŽA Inserati ali oznanila se računijopo 12 vinarjev od 6redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik ::: popust. ::: „Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek ::: popoldne. ::: Rokopisi 6e ne vračajo. o: Maribor fon St. 113. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold. Uredništvo in upravi Koroška ulica 5. = Čuvaj gre, komisar j at ostane. Hrvaški tiran Čuvaj je po dolgih mesecih — vendar ‘definitivno odslovljen. Dolgo je že tega, ko. se je rekilo: Čuvaj gre, toda, Čuvaj je ostal. Sicer je' bil na dopustu in je bil celo imenovan nekak namestnik — dr. iUnkelhäuser — 1 joda Čuvajevo od-slovljenje je viselo le v zraku. Mož ni hotel iti, ker je še vjedno upaj, da se bodo .vrnili časi, ko bo on zopet -absolutno paševal na Hrvaškem in zatiral hrvaško ljudstvo, njegovi zaščitniki v| Budimpešti so ga pa držali. 'Sedaj je vendar konec te grde komedije. Čuvaj gre. Vföeraj, dne 22. t. mi, jel bil v 1 šip ob enem z novim hrvaškim minisftrom grofom Pejačevičem zaprisežen tudi novi hrvialški .komisar — baron Skerlec. (Gre tedaj samo Čuvaj, kon$s|arijat ostane! Venjdar je tudi s tem zaključena ena najgrših an najža(lo(stnej.Š|ih epizod v hrvaški zgodovini. Na bolj neroden način, kakor s Čuvajevim režimom, se ni Še nikdar potiskalo lojalnega., j udajnega ljudstva v iredentizem. Zastonj so bila < vsa svarila. Merodajni, krogi so bili gluhi. Dolgo vrsto političnih zmot, ki so se pričele z reško resolucijo, se nadaljevale s (farco Nastič in .„jveleizdajniškim“ škandalom, so hoteli ven-čati in venčali so jo s Čuvajem. Ko je grof Khueb zavladal s Ipomočjo državnih milijonov na Ogrskem, je hotel ukrotiti tudi Hrvate. Ker se mu to z volitvam mi ni posrečilo, je spremenil kratkamalo svojega, hrvaškega eksponenta Čuvaja v kraljevega komisarja. In pričel ise je sramoten režim, kakoršnih pozna malo zgodovina novejšega Časa. Korupcija, šikaniranje, izzivajoča samovolja, zlobnost, perfidija, maščevalnost, zasramovanje in blatenje ustave in vseh pravic, to so bile maksimo, po katerih (je „delal“ Čuvaj. Jeza zatiranega ljudstva si je dala konečno duška v1 znanem, atentatu na Čuvaja. Spremembe razmer ,ta atentait ipi prinesel, pač pa je razkril brezno, v katero se je potiskalo prej tako dinajstičho hrvaško ljudstvo. Z|grozili so se merodajni činitelji in Čuvajeva pozicija se je pričela majati. Lukacs pa ni i-mel ča^a, se baviti s hrvaškimi zadevami in tudi se ni zdelo oportuno, ob času balkanske vojske mešati hrvaško politiko. Se le Tisza se je zdaj zopet spomnil Hrvaške in hoče napraviti ,„red.“ Pozval je k sebi stare voditelje unionistov ' in nekaj drugih mažac ronov in efekt je: odslovljenje Cmjaja in limenovanje Skerleca. Mažarski in (vladni listi že poudarjajo, da ima zdaj Hrvaška besedo. 'Če se bodo izkazali Hrvati za „pridne“ in pokorne Budimpešti, pa bo komi-sarijat odpravljen in se bo iz komisarja Skerleca porodil ban Skerlec, tako se obljublja med vrsltami. Žalostne perspektive za Hrvaško: izbira med mažar-skim absolutizmom iin mažaronsko vlado, ni posebno prijetna in bi morali merodajni krogi že venflar enkrat uvideti, da peha monarhija, s tako [politiko sama sebe v razpad. In kaj naj sei jpričakuje od Skerleca kot osebe? KomTisarijat se bo mogoče nekoliko omilil in ublažil, to bo pa tudi vse. Od moža, ki je poajtal komisar samo za. to, ker je maž:iron in se je udinjal pešti, Hrvatje ne morejo pričakovati rešitve, in ie tudi ne bodo dobili. Končana je najogalbnejša i(n pa najostudnejša igra s hrvaškim narodom —! komedija CUvaj — in pričenja se nova, ki pa tudi ne obeta biti kaj drugega, kot — komedija. Če se pa vlada narode s komedijami, to je drugo Vprašanje. Bojimo se, da se bodo te komedije še grozno maščevale. Nemcem groš, — Slovencem knof. Zelo bridko mora postati vsakemu Slovencu, ki ima le količkaj ljubezni do svojega rodu in jezika, ko mora gledati, kako naša avstrijska Vlada skrbi za vse mogoče, le za1 to ne, da bi se mogel slovenski avstrijski državljan izobraževati v svojem slovenskem materinem jeziku. Na vsem Koroškem, kjer je gotovo še do 100.000 Slovteincev, fdaisira/vno sc* jih nemški števni komisarji našteli le nekaj nad 80.000, sta samo dvie slovenski ljudski šoli.' Kako ’ žalostne so šolske razmere -pri najss jna Štajerskem, nam ni treba razkladati, ker je obče znano. V iTrsjtu, kjer je uraidno našjtetih, Slovencev do 60.000, dočim jih je v resnici daleč nad 170.000, si morajo Slovenci kljub temu, da plačujejo prav iste davke, kakor italijanski sosedje, vzdrževati svoje šole sami, ako hočejo, da se ne potujči slovieniska deca- Vse, kar ,ie storila vlada za Slovence v T,rstu na šolskem polju, je to, da je prevzela nekaj učiteljsliva, vsega skupaj do-sedaj 15, v svojo oskrbo. In to je vse! Poglejmo, kako pa skrbi naša vlada ,za druge. Vzemimo danes za eksempel Trst: Za Nemce,, ki imajo v Trstu itak dve popolni ljudski /in meščanski šoli in srednjih šol cel kup, — ima vlada vsega dovolj. Ko je podržavila nekaj učiteljev na edini slovenski ljudski šoli [družbe sv. Cirila in Metoda, je takoj tudi podržavila pet učiteljev na popolnoma nepotrebni šulferajjnovi protestantski Šoli. Nemci so torej morali nemudoma dobiti svojo kompenzacijo. Če pa pogledamo v ' ,.|Jahresberidht der k. k. Allgemeinen Knaben- und MädcbenvoHksscbule, Via della Fontana 18 (und Via San Francesco d\Assilssi 25 ln Triest“, pa čitamo, da je pet) učiteljev te šole pricleljonib avstrijsko-ogrski šoli v — Carigradu, 1 pa nemški šoli v — Solunu! Za to torej imamo v Avstriji dovolj sredstev, da se vzdržuje državne (šole v Ca|ri!gradu, v Solanu itd., a za slovenske šole v TUstju, za Šole, kjer naj bi se izobraževali v svojem materinem jeziku tisoči slovenskih otrok, za to pa ni denarja, V „Jpagesposti“ z dne 16, t. m. smo Čitali pod „[Buntes Allerlei“ tudi spis pod naslovom „Die deutschen Schulen im Oriente“, da ise nahajate na. Bolgarskem dve nemški šoli in sicer v Sofiji in v Plovdivu, in da se baje plovdivski vodi zelo slabo vkljub raznim [podporam. List naimreč pravi: ..Nemška, in avstrijska vlada podpirate obe šoli po svojih močeh, ne morete pa storiti vsega1, tako da je n ^daljni obstoj šole'V Plovdivu zelo negotov.“ 'Tako torej, celo na Bolgarskem, kjer nimajo Nemci vendar opraviti prav ničesar, še celo tam se dela s pomočjo ! .aVstrijjsMegai davčnega denarja propajgajnda za nemštvo, a za na;s Slovence pa nima avstrijska vlada niti n ai avptri|skih tleh — najpotrebnejšega, da si moramo salmi s svojfmi krvavimi žulji vzdržaivati svoje ljudske šole, če nočemo poginiti kot narod. Torej v Solunu, v Carigradu, v Sofiji in v Plovdivu, v Albaniji in ne vemo, kje še povsod se nahajajo nemške šole, ki jih podpijra in vzdržuje avstrijska vlada tudi z našim |dav,čnim denarjem, za nas pa! nima ničesar — pafdon — v 25 letih obstoja slovfenske šole v Trstu, ko smo četrt stoletja žrtvovali stotisoče in stotisoče, n;ajm je dala 15 učiteljev, a za to, kakor smo že rekli«’ tudi podržjaVSila u-čitelje nepotrebne šulferajnske šole! Take so pač naše razmere! In čloVeku naj bi ne zavrela |:ri?! Triletna vojaška služba na Francoskem. Dne 19. julija se je vršilo v francoski zbornici velevažnjo glaisovjanje o zopetni' upeljiavi triletne vojaške službe. Zbornica je sprejela zakon s j3|58 glasovi proti 204 glasom. O. izidu giliaJsoVainja ni dvomin la opozicija, vendar se je vrgla; v oster govjbrnišiki boj, ki fse je bil na obeh straneh j,ako vehementno, a stvarno in z veliko govorniško nadarjenostjo. Na PODLISTEK. Prerokbe o prihodnjosti. (Spisal Pankracij Gregorc.) (Dalje.) Ne da bi navajal imena prerokovalcev, zapišem še nekaj o bitki pri brezi. Nekdo prerokuje: ;„Pred vshodom imam strah. Oid tam bo prišla vojska, n ogloma, silomja . f. . \ Kakor gobe bodo raistli sovražniki iz zemlje. S črešnje-vimi cvetkami na čakah prikOrakaijo vojaki . . (Japonci.) Drugi prerok opisuje jzmjagovalca v odloči/lbi bitki pri brezi: „Slo se bo za vladarstvo sveta. . . . Vojvoda, ki bo zmaigal, bo jahal od Bremena, jvas pri Werlu) na1 griček Haar (istotam) ter bo z daljnogledom motril sovražnika pri brezi. Potem bo jahal mimo Holtuma. Ondi stoji sveto razpelo med dvoma lipama; pred njim bo molil z razprostrtima, rokama. Potem bo sklical svoje belo oblečeno vojake ter jih vodil v boj, v katerem bo zmaigal. Na koncu (vročega dne bo imel nagovor na svoje hrabre bojevnike iz kapelice na griču Haar . . .“ Tretji prerok še zanimivejše; označuje zmagovalca v strašnem klanju pri brezi: „Ta knez bo oblečen v belo : haljo z gombi ido tal (menda talar, ker bo bojda tudi ma|še,v!al), nosil bo jlciriž na prših, jahal bo belca, skočil bo v 'sedlo na levi strani, ker bo šepal na eni nogi]. Ta knez bo izšel iz' (sfere dinastije, Id, je bila od Napoleona, zelo ponižana. Ta knez bo prišel s pečine orlove (Habsburg-Habichfeburg).“ Četrti prerok pa pragi za. tiste dni po uscjctni bitki pri brezi med drugim: „In tisti čas bo pruski kralj —- zadnji . - Tako je preludirano za Avstrijo. IIP Kteclaj m od kod boš prišel T}i, vqlliki monarh, Ti, ki si imenovan pomoč božja? Tli, ki boš gorel za kraljestvo Kristusovo na zemlji, iTii, ki boš združil katoliške narode, spreobrnil krivoverce, Ti, ki boš upostavil katoliško: 'velemanalrhijoi ter talko uresničil GospodoVo prerokovanje, da bo en hlev1 in en pastir? Pridi kmalu, Ti prerokovani, pi pričakovani, a nam še neznani . . . Prišel jboš iz pečine orlove, a poprej se morajo dogoditi dalekosežne spremembe. Avstrija. Nam že znani frančiškanski brat, ki je v sedemdnevni agoniji prerokoval v samostanu na .Sinaju, pravi: „[Sfera, častitljiva [mo- narhija bo hotela krvavo V sebi razpasti, toda prostodušna narava si bo pomagala, ker genij stare že vladarske hiše boi (ščitil in varoVatl dinastijo . ..| > . Dunaj bo osovražen od vseh narodov in bo dvakrat oblegan, opustojšen, na Stefanovem trgu bo rastla trava, palače ’ bodo stale prazne .< . . Malža.rski pa-rod bo izginil . . . Slovani bodo se .zopet združili in bodo ustanovili veliko katoliško^slovainiska-tza,patino državo, da bodo pregnali Turke iz Evrope. iV Carigradu bo izginil polmesec in češčen bo zopet sveti križ . . . Nemške dežele Avstrije ise bodo priklopile Nemčiji in tesno skupaj držale. Vejica starega ces. rodu bo nosila v Nemčiji enotno krono, zakaj Bog je s to vladarsko hišo. Kralji in knezi v Nemčiji bodo in pruskemu kralju je prihranjeno veliko Tako je zaradi svoje ponižnosti neimenovan brat govoril peti dan, dočim je, Četrti dan napovedal pokončanje ruski cesarski hiši, ruskemu plemstvu hi večini ruske duhovščine, delitev in razpadi ruskega, carstva v manjše države. PoTjfjfca pa ostano? samostojna in ena najVečjih velesil v; Evropi. O Poljski in Ogrski je; prerokoval tudi znani učenjak Jožef pl. Görres na svoji smrtni postelji. — Vzdignil se je hipoma, kakor bi mu prišla velika, misel, uprl svoje oči v daljavo, kakor da bi gledal ne- > odstopili ■JZlO- I. . .“ znano sliko bodočnosti ter vskliknil: .„Pijaßti naj, živijo! Dajte mi polj,sko pu^ko!, (Poljsko sabljo (hočem! (Poljaki se bodo odlikovali še v svetovni vojski. Ib Poljska je poleg balkanskih zmed ključ .evropejskega položaja.), Görres je na to Izačel govoriti o Ojgrih in rekel: „[Vidim .veliko z mrliči posejano polje. Molite za narode, ki jih ni. več .| . .“ Češ|ka in Poljska !se bodefej po prerokovanju Ljudmile1 Chmel združile. Poljski orel in češki lev pa bodeta skupno šla na malščevlalno delo . . . Njuna pravovernost ju bo osvobodila], ker sta od svojih deželnih mej pregnala krivoverstvo. . . Leta 1819 je v Vilni živel1 dom|in|ikatnee p. Kor-zenliecki, kateremu je ruska vlada prepovedala pri-digovanje. Žalosten je molil za svojo domovino in klical na pomoč p. Bobola,, kajterejga so ruski kozaki leta 1657 razsekali na kosce zaradi njegovoga misli obarjen j a 'med pravoslavci in katerega je papež Pij IX. proglasil za zveličanega. Korzeniecki je tedaj poklical' na pomoč jtakrat še ne ,za zveličavnega spoznajnega Bobola ter ga opominjal na. njegovo (Bo bolovo) lastno prerokbo, da bo Pojljska, zopet prerojena, prenovljena. Koj zagleda Korzeniecld v svoji sobi neznainegaj jezuita, ki mu reče: „Tukaj sem ker si me poklical. Odpri svoje okno in boš videl reči, katerih še nisi nikoli videl!“ Korzeniecki odpre okno in zagleda, velikansko ravnino do horizcjnfe.. Prikazen mu reče: „To je o-kolica pri Pinskju, ker sem jaz preden bil, trpeti za vero Jezusa Kristusa. Toda; poglej še enkrat Un boš videl reči, katere si hotel vedeti!“ Dominikajnec pogleda zopet skozi okno ter vidi, da je zdaj Vsa ravnina pokrita z armadami Rusov,, Avstrijcev, Angležev, Prusov, Francozov, (Torkov in drugih narodov, katerih Korzeniecki niti poznal ni. Pr/ikaze;n mu reče:L ,[Po tej bitki, katere sliko si videl tukaj, bo Poljska obnovljena in jaz pa bom [njen glavni patron.“ (Konec prih.) trillili nogajh stoječe ministrstvo Bacrtjhou se je obdržati o J,e na ta način, da je zbralo okrdg sebe 'paj-razmelikejlšo večino* ljiKiskjìli ( zaistopifikov, ki sebo sedaj po glasovanju bržčas zopet, porazgubila. Ministrski predsednik je podžigal patriotizem z izjavo, da je bilo povečanje francoske armade dogovorjeno z Rusijo ter da je tudi ruska vlada: dala, zagotovilo, da bo tudi ona povečala svojo armado. Vedno in (ver dno se je zatrjevalo, da se bodo evropski narodi! z-grudili pod groznimi bremeini, (ki jih povzroča militarizem. Toda trezno razmotri\ta)njd kaže nasprotno. Bogatstvo narodov je v poslednjih desetletjih tako silno naraslo, da vlade in nardrdi me vedo več kam z denarjem. To pa seveda na velja za revno Avstrijo. Finrfinčtoi ministri Frapcije, Nemčije in Angleške res trosijo denar kar tako iz rokavov in prinašajo na žrtvenik domovine nuli iarde, kakor i dia bi se‘ šlo le za neznatne zneske. Opozicijo zoper triletno vojaško službo na Francoskem so tvorili socijalni demokratje in (skoraj ravno tako močna skupji'nai radikalnih soc'ij)alistoiv, torej levo krilo meščanskih strajnk. Na drugi Strajni so je pa vrgla desnica z vso energijo Jn odločnostjo v boj, zlasti ker so monarhisti in nacibnalci vedno trdili' da je republika Frajncijo razorožila ter da. je republika kriva, da je vs ah n il a stara slava francoskega naroda. Z' desnico sö glasovali zmerni republikanci. iz katerih vrst ie izšel sedanji predsednik republike Poiincare. NajKečjo gtrajnko v zbornici pa tvorijo itakoimenovani pralvi radikalci, ki so bili tudi tokrat razcepljeni. Toda le neka neznaflna manjšina radikalcev se je upala najstopiti javno zoper triletino vojaško službo. Velika večina je pod vodstvom Clemenceauja glasovala za Vladno predlogo. Iz praktičnega stališča je namreč stvar taka, da je znližahje veliaške službe na dve leti, ki se je bilo sprejelo leta 1995. sicer zadostovalo (za pehoto, ni pa zadotetovialo za konjenico ln topn'iöarstjvo, tako da. je bilo pred vsem potrebno, zvišati vojaško službo za ti dve ka- tegoriji. Ker se pa smatra (na Francoskem temeljni rek enakosti za nedotakljivo svetega, si niso upali napraviti razločka med službeno dobo ene ali druge kategorije. Pomagali si bodo bržčas na ta način, ila bodo pešce že po poltretjem službenem letu odpuščar li. S to metodo so prav za prav, vse strapke zadovoljne, tudi jsocijjalni demokratje ne ugovarjajo. Ce so pa v zbornici nastopili zoper triletno vojaško službo, so to storili le vsled tega, da sd pokafcali svoje govorniške zmožnosti ter so nekoliko igrali demagogijo, kar je sedanjim francoskim mogotcem zelo neljubo. Tovarišem abituri©atom. Lepo število Vas |je letos. To število, ki ste ž njim posekali vse dosedanje letnike, jasno kaže, da ste v dolgi dobi svojih študij resno mislili na nauke, ki Vam jih je dala Vaša. (mati, ko Vas je poslala v šolo, ono na|m priča, da jo bila neopravičena njena skrb za Vašo dušo. Toda ni to število tehtnica, ki bi ocenila Vašo (vrednost, ni blitščeč diamjant, ki bi vodil Vaša pota. Vaša tehtnica in Vaš diamant so Vaši ideali. Tovariši! Tudi letos se Vam nudi prilika, prvič v življenju jbrez strahu mjamfestjirati pred očmi vse Slovenije za svoje ideale nas k u p n e m sestanku katoliških narodnih a b i turi e n t o v v Lo g a t c u v d n e h 2. i n 3. a v g u-s t a t. 1. Tu bodete prvič mogli svobodno dati duška svojim čustvom in svojemu navdušenju v 'delu za vero in domovino. Na plain, kar Vas je pravili sinov slovenske matere! Za pripravljalni odbor: Ivo Pirc, abiturient. loško Prezelj, abiturient. Andrej Stare, abiturient. Mir se bliža. Mirovni dogovori se ugodno razvijajo. — Bolgarija se uda. — Mir se sklene s Srbijo, Grčijo in Rumunijo skupno. — Genadiew za časten mir. — Turki v Lozengradu in Odrinil. — Velesile pritiskajo na Turčijo. — Turčija se noče ukloniti. — Turčija napovedala Bolgariji vojsko? V balkanskem kaosu finiamo zopet zaznamovati preokret. Med tem, ko se je še pred par dnevi zdelo, da grozi Bolgariji resna nevarnost za njen obstoj, je sedaj ta nevarnost minila.; (Balkanske države, so uvidele, da bi jih uničenje Bolgarije ne privedlo do trajnega miru in so ustavile svoje arntade. Rumuni-ja že izjavlja, da ne mara uničenja Bolgarije in da se je ona samo borila proti bolgarski hegemoniji na Balkanu. Pritisk Avstrije in Rusije, ki sta bili gle-do ohranile Bolgarije enih (misli, če tudi ne iz enakih vzrokov, tudi ni olstal brez vispelia, T/ako je prišlo, da so sedaj vse države pripravljene za mir. In pripravljena, je tudi Bolgarija. Nova bolgarska ifla-da pod predsedstvom Radoslavova, je krenila na povsem druga, pota, kot jili je hodil Danem. Opustila je drzno va bapque-politiko in skuša rešiti),, kolikor se rešiti da. Včeraj je govoijil v bolgarskem sobrar n ju novi zunanji minister Genadiew. Izjavil je, da je Bolgarija pripravljena (skleniti čaisten mir in nima nič proti temu, da se mirovnih pogajanj udeleži tudi Rumunija. Bolgarija, ki se je prej hotela sporazumeti samo z Rumunijo, je sedaj voljna sporazumeti se z vsemi nasprotniki skupno. Glede rumunske zahteve Tiurtukaija—Dobrič—Balčik se je Bolgarija že udala. Da so sedaj vse balkaaiske države tako r,<,de-volje pripravljene k sklepu miru, ni v nemali meri zasluga Turčije. Prodiranje Turčije v ozemlje, ki so ga zavzeli Bolgari s pomočjo Srbov po tolikih 'krvavih bojih, je streznilo (sfanatfizirane narode in že se glasi, da smatra bivša Balkanska, zveza prodiranje Turčije za izzivanje vseh balkanskih držav. Tudi velesile ne morejo mirno gledati, kako krši Turčija londonske sklepe iin angleški premier Asquith je izrekel na naslov turške Vlade že zelo ostre besede. V enakem smislu vplivajo v Carigradu tudi druge velesile. Do sedaj pa se Turčija! za Evropo (nič ne z-meni. Turške čete so zasedle Traeijo z OHrinom in Lozengra'đom, ne da bi naletele na bolgarski odpor. Bolgarske Čete (so se prostovoljno umaknile. Za. Oid-rin je imenovala Turčija že svojega valija. Neke zasebne vesti že pravijo, 'da. je Turčija. n a p o v Q d a 1 a Bolgariji vojsko i • naročila.svojim č e t a im, naj u d r e j; o v Bolgarijo. To mora gotovo žalostiti vsakega prijatelja krščanskih balkanskih narodov. Nesrečna nesloga jih je dovedla tako daleč, da bi bila kmalu zaman v potoljih prelita kri fbolgajrstkEh in tudi srbskih junakov. Upajmo pa, da se turške nakane ne bodo izpolnile. Bila bi to sramota ne le za balkanske države, ampak za celo Evropo, pod kojo patro-nanco je bil sklenjen londonski preliminarni mir. Mirovna pogajanja v Nišu se začnejo že vsak hip, če se že niso začela. Bolgarska, delegata sita ,že v Nišu. Delegati drugih držav morajo priti vsajk čas. Najpozneje bi znali priti rumunski. Predno pa ne bodo zbrani -vsi, se pogajanja ne bodo začela. Na. bojiščih vlada mir. Važna izjava, bolgarskega zunanjega ministra Genädiewä v (sobranju. Sofija, dne 22. julija. (K. b.) Bolgarski zunanji minister Genadiew je podal v bolgarski: zbornici naslednjo izjavo: Naloga., ki jo je (sprejela nova vlada in katere se je takoj lotila, ko se je sestavila, obstoja v tem, da reši kraljestvo! (iz sedanje krize na ta način, da se sklene časten mir. Koraki, katere smo storili pri rumjunski vladi za zopetno u-postajvitev (prijateljskih odnošajev med Bolgarijo in Rumunijo, so našli v Bukareštu prijazen odmev, ker je obojestranska želja, da se, kakor liitro mogoče, odstrani abnormalni položaj med obema narodoma, med katerima bi morala vladati (vsled njune skupne preteklosti in vsled njunih skupnih interesov največja harmonija. Slejkotprej smo prepričani, da bo našla, ta naravna harmonija vkljub zadnjim nesporaz-umljenjem izraz v trdno utemeljenem, političnem prijateljstvu. Da pa zamoremo priti do tega prijateljskega razmerja, je doprinesla) Bolgarija potrebnih žrtev. Vsled tega bi smel podati izjavo, da je naš sporazum z Rumunijo na najboljši poti. Doseženi vs-pehi sicer še niso popolni, tvorijo pa srečno pred-znamenje za bližnjo bodočnost. Po dovršenih prvih dogovorih z Rumunijo stopa sedaj naša vlada iv pogajanja. s Srbijo in Grčijo. Vsled povabila ruske vlade smo odposlali dva delegata, ki bosta pričela z mirovnimi Ipdgajalnji. S tem nismo ustregli samo dobromislečim nasvetom Evrope, marveč smo tudi izpeljali sklep, ki smo ga storili takoj v pričetku. Glede pogajanj, /ki so v teku, zamoremo le toliko izjaviti, da si vlada trdno in odkritosrčno želi, da se sklene časten mir. Kraj, koder se bodo vršila pogajanja., Še ni določen. Obveščeni o želji kabineta v Bukareštu, da bi bigi, Rumunija udeležena po odposlancu pri pogajanjih za splošni mir na Balkanu, smo rade volje ustregli tej želji iRumuhije, ker menimo, da bo Rumunija, svesta. si potrebe, da se ustvari na Balkanu trajni položaj, nastopala v duhu spravljivosti in nepristranski. — Med tem, !ko se odpirajo upi na mir, ki ga tako iskreno želi ves svet, moram1 zopet z obžalovanjem pribiti, da ponavljajo srbske in grške čete napade na naše čete. Neomaijena morala, bolgarske (armade. kateri prinašam na tem (mestu priznanje in najvdušjeno ljubezen nas vseh. je pa odbila vse te nalpade. Govornik nadalje izjavlja, da smatra za svojo dolžnost, če povdarja, da je prejela vlada, ko je prevzela. posle, od vseh velesil le dobre in 'odkritosrčne nasvete, kakor tudi izraze gorkih simpatij in zagotovilo podpiranja. Dobrohotnost velesil smo opazili že ‘tudi ob priliki, ko so udrle turške čete preko črte Mjdija—E-nos v našo ozemlje. Sicer še niso imeli koraki, ki so jih storili poslaniki velesil v Ca.riura.dui popolnega vspehai, toda imamo zagotovila, da velesile, pod ka- terih vodstvom se je določila, meja med Bolgarijo in Turčijo, nikakor ne bodo pripustile, da bi fTurki onkraj te določene meje .trajno nasedli naše ozemlje. Zopet pa računamo, da bo zagospodovala v Carigradu razsodnost nad onimi strastmi, ki ni zalmogle kaliti prijateljsko razmerje, ki je zavladalo v zadnjem času med Bolgarijo in Turčijo, in katero zahteva obojestranska potreba med obema narodoma,. 'V tem smislu smo danes odposlali brzoja'vkei rvtolikemu vezirju. Končno je še izrazil bolgarskii zunanji minister upanje, da se bo vladi vsled njene lojalne mirovne politike in narodnega, ponosa posrečilo, da se zasigura zadovoljiva rešitev danih problemov. Ne morem si pa kaj, da ne bi izrekel globokega obžalovanja, da se je pripetilo to novo krvoprelitje ravno v trenutku, ko svetujejo velesile vsem se vojskujočim enodušno in s vsem pritiskom, da si sežejo v roke. Bolgari so izročili Odrin brez odpora Turkom. S,of i j a, dne 22. julija. (K. b.) Do polnoči je bila brzojavila zveza do jOdrina nepretrgana. Zadnja poročila pravijo, da je poveljnik turških čet pred Odrinom pozval Bolgare, naj mu izroče mesto. Danes predpoldne je dobila bolgarska vlada obvestflo, da je zapustila bolgarska posadka O.drin brez odpora,. Turške ujetnike so že poprej spravjili .iz Ofddhia v Bolgarijo. Vsa Balkanska zveza proti Turčiji. Belgrad, dne 22., julija. (Zasebna brzojavka.) Iz avtentičnega vira (izve korespo'nđent lista ne-kii turistovski gostilni. Drugi di^n se je kljlub oblači nemu. deževnemu 1 (vremenu! dvignil višje in je po Karl Frape Jožefovi poti dospel do Karl Ludvikove planinske koče. Tam je ostal od 10. ure predpoldne do 3. uri popoldne in se je (moral potem vrniti v dolino, ker se vreme ni hotelo nič zboljšati. Pri slovesu je rekel najeminikiu, plantnjsfke koče, da bo fkfmjalu zopet prišel. Nadškof dr. Piffl je bil že pogosto v Rajv-alpah in je absolviral! že težje, plezalne ture po alpaih. Zaplenjen šuhd-roman. Dunajsko državno praivjdništvo je zaplenilo pred enim letom v Beroliinu izišli šund-roman („Wie heißt das sechste Gebot?“ (Kako se zove, šesta zapoved?), ki ga je spisal zloglasni odpadnik, bivši katoliški duhovnik Kjrchstei-ger. Roman je brez umetniške vrednosti, še [slabši, kot so prejšnja K:irchste)igerjejva dela, aita („Beichtsiegel“ (Spovedna molčečnost) in vsebuje /samo tendenciozno sramotenje katoliške cerkve in njenih zapovedi. Da ga državno pravjdništvo zapleni^ je popolnoma na mestu, ker je gotqvo njegova (dolžnost, da varuje katoličane in njihovo prepričanje pred zasmehovanjem raznih „(znajčajnih“ odpadnikov. Škoda samo. da se s konfiskacijo deda neprastìptycjljina, j reklama. Na naslov avstrijskih državnikov. Glasilo hrvaške Sjtrainke praiva v Bosni, (sarajevski („,11tvalsici Dnevnik“, ki je dozdaj zastopal odločno protisrbsko stališče, je dne 10. t. m. obja/vjili članek, v katerem pravi: „jPitajnje je sada,: 'hoče 11 odgovorni .upravi- telji haibzburšfce monarhije siivaliti svoje pozvanje i ispraviti svoje doja,košnje pogrješke ili neče. O tem sve ovisi. Hrvjatski narod nije težio ,1 on ne teži izvan monarhije. Ali ako se ga baš stavi pred dilemu: da ib izgine u magjarskom in njemačkom (moru, da se za sva vremena odreče svoje 'slobode, i svoga uidinjenja - ili pak da žrtvuje svoje Ime (i svoju političku individualnost, pa da se Stopi u jedno sa, slobodnim i srodnim mu srpstvom — nama se {čini, da bi se hrvafskii' narod u svojoj ogronjrioj (večfijni izjavio za ovu potonju, alternativu, pojgojtiojvo ako bi 'se Srbija pokazala u vjerskom pogledu tolerantnom i susretljivom. Mi ovo iznosimo onako, kako mislimo, a uvjereni smo, da :se ne varamo. Niužno je, da govorimo otvoreno,, jer vrtjema brzo prolaizi i naša, se povjest još brže razvija. Savjeta nećemo davati vla-stddršcima. Ako oni ne znadu, ' Išta da se učini, i naima je pravo.“ — Ta izvajjanja so vzbudila v vseh krogih naravnost senzacijo. Zakaj nismo Albanci? V „Neue (Freie Presse“ čitamo: JO'b izbruhu bajlkatoske vojne so rqinoge albanske rodbine poslale svoje sinove v Avstrijo ini] te Albance je ministrstvo namestilo na; /stroške vlade v Eđelgutu, Hornu, Kremšn in Modlin.gu. Zabeležiti je treba, da so vsi ti učenci, ki so vsi mohamedanske vere, že v nekaj mesecih (naučili neredkega, jezika. Vsi ti albanski učenci preživljajo počitnice — seveda tudi na stroške naše vlade — v Avu pr)i .Goiser-nu, k,jer stabilii zanje vzeti! (vf najem dve vili.“ Srečni Albanci, kako po očetovsko 'in materin/Stko skrbi zanje avstrijska, vlada! Ali se je že Jcedaj slišalo, da bi bila avstrijska; vlajda, na svoje! (strelke najela vile, da bi napravila na, priimer slovenskim dijakom, prijetne počitnice?! Vprašanje na c. kr. deželnasodnega svetnika in predstojnika c. kr. okrajne sodnije (gospoda, Deti- tscliega v Mariboru! V civilnem oddelku se izdajajo na slovenske vloge slovenske rešitve, v kazenskem oddelku (se pa izdajajo na slovenske vloge izključno nemške rešitve, izvzeti so samo slučaji predlogov na odmero stroškov. Ravjno tako so potom slovenskih predlogov vložena) na,dVarstV,ena odobrenja skoro izključno nemško rešena.' Ko Ije bil predstojnik c. kr. okrajne sodnije mož nemškega pokolj eg j a„ blagi nadsvetnik Liebisch, se to ni prigajjalo. Gospod Liebisch je občeval s stra|nk^mii Itako, kakor to nujno zahtevajo razmere v mariborskem okraju, kjer so Slovenci v veliki večini. Gospod Dietitscheg tega ne stori. Ali je temu vzrok uepoznHnje narodnostne-ga razmerja? Pouči se lahko iz ljudskega; stelja 1. 1910. Ali je temu vzrok njegovo paingermaàxsko ime? Spremeni ga lahko po slovitem, (vzgledu celjskega kolega Gallingerja. Ali je temu vzrok narodna nestrpnost? Potem mož ne sliši v Maribor. Se v Turčiji in v najpozabljenejših krajih ^Azije) morajo sodniki delati po pravici in resnici, ne pa' kakor jim veleva njihovo strankarsko srce. Zaradi veleizdajstva obtožena Pia^mja,tinca dr. Mičič in marki Bona pred .delogirami m sodiščem v Celovcu — oproščena. V razpravi, ki se je vršila v pondeljek pred deleigiranim sodiščem v Celovcu proti notarju 'Bona in odvetniku dr. Mihiču iz Dubrovnika zaradi veleizdaje, sta, bila oba obtoženci oproščena. Cesarjev dar. Za po grozni povodnji v Gradcu in okolici prizadete je daroval cesar iz (svoje privatne šatulje 20.000 K. Štajersko® Maribor. Pri nedeljskih /rokoborbah, ki so se vršile prcdpbldan pri Götzu in popoldan, v Kpeuzho-fu, je nastopilo zelo veliko rokloborbcev. Mjariborča-ni, ki so se spustili precej štetvjilno in korajžno y v tekmo, so kmalu uvideli, da Gračainom, niso kos. Po-poldan sta nastopila še samo dva Mariborčana,, od kateri lij jje dobil eden (Otorepec) ,v; II. razreidu zadnjici darilo. Mariborčanom se je pač poznalo, da jim manjka, trainiinga in vaje/ Njihova tehnika je še zelo pomanjkljiva, in so imeli Gračatni lab ko delo. Borba je bila v nekaterih slučajih,, precej interesantna, toda presenečenj ni prinesla,, Iker so bili med (Granani ra,zun (nekaterih mojstrom pol večini samo zelo srednji borbci. Mojstrstvo so si priborili, kakor, se je pričakovalo: v I. razredu (lahka teža) Diobovišek, v II. (srednjja, teža) Schwjinjger in v III. (težka vrsta) Barta. > Ruše. Na naš dopis (vi „\Strazi“ £> podružnici 5. P, D. še v^dno nimamo nikakcsga zagotb,v;:lav in poročila o korakih, ki jih, je n ay ra Vil gdšpofd predsednik. da se po časopi sfili, me bodo napadali naši somišljeniki. kot člani podružnice. Z molkom se tukaj prav nič ne odgovori in mi se le bojimo, da ne bi naiši somišljeniki jrzVaijali, iz vsega posledic, ki bi bile v kvar do sedaj tako. lepo se razvijajoči podružnici. Pa ne da bi se molčalo \fsljed doga,; ker je ,b!il dopisnik neokusnih napadov (dr. Gorišek? Pesnica. Na naši železniški postaji imamo že več let načelnika, ki je, daslravno Nemec,, pravičen in naklonjen tuldi nam Slovencem. Mož je res tudi poštenjak v, vsakem oziru. Rajdi tega vživa pri vseh poštenih ljudeh spoštovanje. Oj kaki hujskariji mož sploh me mara nič vedeti in ' tudi ne pri,pus(|, dal bi kdo uganjal prepirljivo. nemšikonacionailnoi ’ politiko. To pa grozno jezi velikega Nemca — sina, slovenskega očeta in slovenske matere — Aleksandra Hojnika, krčmarja na Ranci. |T!a ivsenemŠki junajk preti, da bo zbral pri občinah in: posesthikjjh > podpise zoper poslajenačelnika, bo močno pritisnil pod podpise še pečat, svoje občine — jmož je namreč slučajno župan ranški -§ in cèla reč bo šla, na; Dunaj. In postajenačelnik bo (inorai iti — tako sanjajo modri g. Hojnik j— in ena želja Hojnika spolnila se bo. Da bi bolj držalo, poklical je Hojnik na pomoč še dva, druga gospoda, kojih imeni pa — njima na, ljubo — danes še zamolčimo. :Ta troperesna, deteljica (si je zapisala. kot glavno življenjsko nalogo, spraviti „klerikalnega,“ in ,„|Slovencem prijaznega,“' posta,jenačelni-ka proč. Mogoče si Hojnik želi zopet nazaj razmere, kakoršne 'so bile pod prejšnjim šefom? Pri ravnateljstvu južne železnice pa. so o tem drugega, mnenja in kakor nam je znano, se gospodje, ki odločajo o prestavah uradnikov, ne poslužujejo nasvetov ranč-kega krčmarja (Hojnika. Ce pa omenjena trojica ne bo mirovala, naj ve, da je za. njo dovolj neljubega materijala pripravljenega. Kapela pri Radencih. Ker je častit! gospod župnik obolel, ne bo primiciral častiti gospod Bratkovič v (nedeljo, dne 27. julija, ampak v nedeljo, dne 3. avgusta t. 1. Laško. (Smrtna kosa.) Dne 21. t. m. je umrla soproga tukajšnjega odvetnika ! dr. Kolšek a. gospa Zofija Kolšek. N. v m. p.! Sv. Jurij v Slovenskih goricah. Na gostiji Gorjupj-Kolarič se je nabralo (za, Slovensko Stražo 8 K. Hvala, lepa,! Selnica ob Muri. V sredo, ,dne 16. t. m., krog 6. ure zvečer, je med hudimi viharjem in nalivom začela padati gosta toča. Padala je kakih (10 minut. A sreča je bila, da je močno deževalo,, sicer bi bilo vse pokončano. Toča je pobila, spodnji del Kozjaka in Selnice. Poškodovanih je zelo hudo kakih 15 posestnikov. Najbolj je trpela pšenica,, oves in vinogradi. Pšenice leži debelo po tleh. St. Jurij ob južni železnici.) V tsredo, dne 16. t. m., je udarila strela v gospodarsko poslopja Jakoba Majstjnaka v Lokarjih, ki je popolnoma, pogorelo. St. Janž pri Velenju. Naši takožvlani liberalni omikjanci sq postali zadnji čas ;ssilno oblafeöni. Ti ljudje bi namreč /na vse zadnje še radi uvedli svoj komando v cerkvi, za katero, itak nič ne marajo. Bilo je nedavno, ko pridrvi taka liberalna kapaciteta, ki je po svojih manirah eksemiplar, v cerkev, ko se je božja služba že davno pričela.. Kjer so (vrata žagrada iz gotovih vzrokov ;med božjo službo zaklenjena, začela je, 'udarjati na vra(ta in okna), da toli bila skoraj potrupila šipe. S .svojim truščem je celo motila propojv.ednika na leci in vznemirila v žagra-du navzoče može, ki so se močno zgražali nad \tem početjem. Na sličen način je: (pdkazala. sv;ojo liberalno omiko že ponovno, toda. smo do sedaj prizanesljivo molčali. ‘Sedaj pa izročimo ta dogodek javnosti, da vjidi, kako daleč je žd pri nas dospela Pb e raglia neotesanost. Celje. Dne 18. t. m. je umrl eden najuglednejših in najstarejših meščanov, cešarski svetnik Karl Traun, star 70 let. Mnogo let je bil [predsednik mestne šparkasel in pod njim so se zidale šparkašjoe hiše. Bil je irinogo let tudi občibsjki svodnik. IZ umrlim Stigerjem sta imela skupno trgovino. Celje. Pride mi v roke spričevalo dekliške meščanske šole v, Celju. Glej ga! Ime učenke je pisano v nemjšiki kurent-pišajvli, pa popolnoma drugajče, kakor (je pisano v krstnem listu. Ramesto, „z“ je „s“ in namesto „a“ je ,„e“' in namcMoy «„j“' je „I.“ 0|d|kjbd pa ima ta zaivod pravico do te nep(^t|a[ytnos$. (To je res šola le v namen ponemčevanja,. Gospodična učiteljica sV na primer doVoti otrokom ukaizati, da na-zivljajo častitljivega „ITrigliava“ z „Dreikopf“. Zakaj ne*rajši „Dummkopf“? Mogoče bi pa, bilo 'to za koga drugega bolj primerno! Radgona. Slovensko katoliško izobraževalno društvo v Radgoni priredi V nedeljo, dne 27. julija, veselico v Žetifncih s prav zanimivim vsporedom. Prijatelji poštene zabave in smeha, pridite! ,Za slučaj slabega vremena se preloži veselica na; (nedeljo, dne 3. avgusta. Frankolovo. Na Anino nedeljo, to je dne 27. t. m... borno imeli i zopet lepo slvesnost. Dopoldne bo daroval Bogu svojo prvo daritev tukajšnji rojak, vlč. g. dr. Fraine Volčič, novomaSInik salezijanske družbe, posvečen dne 20. t. m. v Turinu na Lahkem. Popoldne pa bo po večernicah, ob 3. uri popoldne, vprizo-rila Dekliška /zveza! tukajšnjega, lqa(tjoli!Škeiga izdbrar že,vatnega društva presunljivo igro „IDčkla božja“ z naigovorom in petjem. Gostje od blizu ijn daleč so pa nam srčno vabljeni in dobrodošli. Mursko polje. Zaidnjo nedeljo nas je obiskala huda ura. Takoj po poldnevu je začela razsajati nevihta, je treskajo /in blisl/alo, da je bila groza ter je klestila tudi toča. V pričetku je padala med dežjem, pozneje pa je klestila kake pol ure suha. Prizadete so zlasti občine ;Vučja|vas, Bučečo/vci, Sjtara-Novavas in Bunčane. Skoda je precejšnja. Poljski pridelki so deloma uničeni. Somišljeniki — zahtevajte v gostilnah in trgovinah list „Straža“. Koroško. Ustanovitev Svete vojske“ v Celovcu. V soboto, dne J9. julija, se je odzvalo pravi lepo, za to-le VpraŠajnje krasno število celovških Slovence/ k Tra-besjinjgerju. Predaval je kajzaški gospod župnik Ul-bing; PrilgJlajsilo jse je: 5 popolnih zdržnežev in 35 zmernežev. Oldbor: gospodje monsignore Val. Pod- gorc, dr. Valentin Božič, dr. L. 0hr;:c!i Fran Kozlevčar ; in gospa Katarina Vknčekova. — V duhovniškem semenišču že obstoj,a pol leta za slovenske gospode bogoslovce interna JSveta vojska.“ Primorsko. Y^litve na Goriškem. V nedftJf/'so se vršile na Goriškem ožje volitve iz splošne skupine. Na italijanski 'strani so zmagali krščalnski MČijalci; liberalci so prqgjaisili abstinenco. Na itioVenski strani je prodrl samoistojni lilbera-lec Kovač z 9248 glasovi, kandidat S. L. /S., mlado-strujar dr. Brecelj je ostal z 8445 glasovi v manjlši' ni. Proti mladost ruj ar jem so se združili vsi: liberalci, fšočia/ldemokra.ti in — kar je naijVečji škandal — stairastrujarji! Pričakovali smo, da bo pri vprašanju: ali za katoliško, ali za liberanno Stranko,, nehal boj v vrstah S. L. S., toda varali smo se.^/arOstru-jarji so se spozabili tako daleč, da so iz strankarske in osebne strasti šli v boj za liberalce. :To morbino najostreje obsoditi, to je sramota za strujo, ki pravi, da je katoliška. Tak katolicizem ubija, sam sebe in je kot nalašč' vstvarjen, da vstvari tudi' pri nas francoske razmere. Z [možjmi, ki so zakrivili to izdaj/stvo nad katoliškim načelom morajo naši goriš-ki somišljeniki temeljito obračunati. Jutri volijo kmečke občine. Boj bo vroč. Listnica uredništva. Poročila o prireditvah prihodnjič. — Nekatere dopisnike prosimo potrpljenj». Za smeh. Vdovec bi bil. A. : Zadnjo noč sem se naenkrat zbudil — slišal sem sumljiv šum — žvenket kron — nekdo je praznil moje žepe — vzel sem revolver, ampak — ustrelil nisem. B. : Zajkaij pa ne? A. : Ker sem še pravočalsno spoznal, da bi bil danes že vdovec, če bi bil ustrelil. Potrpežljivost. Sinček: Ata, zakaj pa govore ljudje toliko o Jobovi potrpežljivosti? Oče (te pogledom na. svojo ženo):, Ker v J obavili časih še mene ni bilo na sveltii! Nihče ne verjame. Gospodična: Slišite, gospod, to je pa vendar preveč, vi ste sinoči v kavarni javno pripovedovali, da ste me poljubili . . • Gospod: Ah, gospodična, kaj pa je na tem, saj mi tako nihče ni verjel. Izprašani mašinist obenem kurjač išče službe. Razume na vsa popravila elektrike in motorje. Cenjene ponudbe „mašinist“ na upravništvo tega lista. Franto Duchek svečar in meditar v Mariboru Viktringhof ulica priporoča veleč, duhovščini in slav. občinstvu svojo bogato zalogo vsakovrstnih sveč, kot voščenih, namiznih in mili sveč ter voščenk. Postrežba točna! Nizke cene! Cementna dela kot cevi, plošče za tlakovanje, stopnice, korita, mejnike, sohe za piote, cevi za kanale in druga dela iz betona izvršuje točno in po nizki eeni. Ferd. Rogač, Maribor zaloga betonskega, cementnega in stavbenega materijala Fabriksgasse 17 (blizu frančišk. cerkve). Telefon št. 188. Trgovina s steklom, porcelanom In kamenino IšfflKleinšek Maribor, Koroška cesta št. 17 priporoča po najnižjih cenah svojo bogate z logo steklene in porcelanaste posode, jsvetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe kakor vsa v stroko spadajoča dela. : : : : Popravila se najceneje izvršujejo! dama, ki gleda na pravilno negovanje kože, osobito če hoče odstraniti razne pege na obrazu in na rokah, ne najde v to Bvrho boljšega mila, kot je staro priznano Bergmanovo Karbolfeeržvepleno milo znamka Steckenpferd od Bergmanna & Co., Dečin ob Labi. Komad stane 80 vin. Dobi se v lekarnah, drožerijah, parfumerijah in v vseh tozadevnih prodajalnah . Pozor! Naznanjam da prodam zaradi pomanjkanja prostora in prevelike zaloge 800 parov čevljev za gospode, 2000 p*rov za gospe ter 500 parov čevljev za otroke, nadalje vse vrtte sandal, čevljev za dom ter čevljev za birmo pc najnižjih cenah. Čevlje, ki so že iz mode, vendar izborne kakovosti, prodam nizko ped lastno ceno. Domače deh! Naročila od zunaj in popravila izvršujem točno in po ceni Stefan Strašek, prva največja zaloga obuval v Celju, Schmždgasse Št. 3. Velika narodna trgovina KiroiVanič,Celje Narodni dom priporoča begato zalogo manufakturnoga in modnega blaga, posebno krasne novosti za ženske in moške obleke po zelo znižani ceni! Ostanki pod lastno ceno Postrežba točna in solidna I Vzorci na razpolago ! Josip Brandi, izdelovatelj orgel v Mariboru o. Dr. izdeluje cerkvene orgle v vsaki velikosti zelo solidno delo. -Prevzame uglasbo, popravilo in prestav bo starih orgel. - Izdeluje harmonije najboljše kakovosti evropskega in amerikanskega sistema za cerkve, šole in zasebno rabo po nizki ceni. Transponirharmonista z 28 akordi. Proračuni in katalogi brezplačno in poštnine prosto. ■ Franc Pletersek SS Ssloga cesta 10. POhlStva Bogata zaloga poliranega, medlo poliranega pohištva iz trdega in mehkega lesa za spalnice, obednice, za kuhinjsko pohištvo, zaloga divanov, podstavk, žimnic, stolov in ogledal, otročjih postelj iz železa po zelo nizkih cenah. 83 mr p e d d h ■H > H rečastitim cerkvenim predstojništvom, ter slav. občinstvu priporoča svoj • a o •S atelir za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, kakor kipe, oltare, itd. iz lesa, kamna in mavca Jvo Soje, kipar Maribor, ReiseHeva ulica 26. e a •e S3 o m Opekarna v Meljskem dvoru Maribor (Mellinghof) priporoča svojo na roko izdelano opeko za zidavo in dobro žgano strežno opeko izvrstne kakovosti po zelo nizki ceni. Julij Glaser, mestni stavbenik Marili r Roseggergasse 16—18. Telefon 31|VT Ljudska hranilnica in posojilnica v Gelju ......... ' '1 registrov, zadrugo 11 Isicfni hjšl z neomejeno zavezo V lllullll Illul obrestuje hranilne sloge po id dne vloge do dne vzdiga (Hotel „Pri belem volu") v Celju, Graška cesta štev. 9 ---------------------prvo nadstropje--------------------— počenši s 1. januarjem 1913. Rentni davek plačuje posnjilnica sama. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru m Opremljena z najboljllnil stroji, z lastnim električnim obratom, najnovejilml črkami In čednimi obrobki, sprejema vsa v tiskar sko stroko spadajoča dela kakor i časnike, knjige, broiure, stenske in druge koledarje. Za vic. župniiske urade spovedne in misijonske listke z črnim, rdečim ali modrim tiskom, uradne zavitke z natisom glave ter razne oznanilne napise. Za slavne ebčinske, šolske in druge urade : uradne zavitke, oznanila, napise, razglase, plačilne predpise, prejemna potrdila itd. Za obrtnike in trgovce: pisma, zavitke, okrožnice, račune, opomine, menjice, cenike, dopisnice, naslovnice, letake in lepake s črnim in drugobarvnim tiskom. Za posojilnice, zadruge in društva: pravila, zapisnike, pristopnice in sprejemnice, letna poročila, računske zaključke, društvene znake, vabila k prireditvam in sejam, dnevne sporede in drugo. Za krčmarje in prireditelje veselic: jedilniko, vabila na plese, ljudske veselice tombole itd., plesne rede, vstopnice, različne napise itd. Za posameznike: vizitke, naslovnice, poročnice, parte in žalostinke v najlepši opravi. — Diplome za častne ude društev in častne občane v različnih okraskih in z modernimi okvirji po jako nizkih cenah. ooooo Vsa naročila se izvršijo ceno in točno. ooooo »♦»»»♦»»»«»»fr* »♦*»»♦»■»♦♦»« »♦»♦■»♦»♦♦♦♦♦»»»»»♦»♦♦»♦♦♦»