Štev. 260
TH8T, y ponedeljek 18. septembra 1911
Tečaj XX>VI
IZHAJA VSAK DAN
Ml eb nedeljah Id praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične liter. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnab v Tratn in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji. Toiminu. Ajdov-ičini, Dornbergu itd Zastarele	po 5 nv£. (10 stot.)
0«LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE V Si rok osti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. •smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v ttkstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, naj-aaaoj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »Edinosti". — Plačnje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tolljivo v Trstu.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
mV edinosti je moi!"
NAROČNINA ZNAŠA
n celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K ; n» a a
ročbe brez doposlane naročnine, se nprava ne ozir*. ■aro oni a % na D«d«ljtko Izd&nJ« „EDINOSTI" stan« *. «a
«*lo lat« Kron 5 2O, za pol lata Uron J 80. Vsi dopisi naj se pošiljajo na nredaištvo lista. Nefranico-
▼ana pisma so no sprejemajo in rokopisi se na vrsfiajo. Naročnino, og'ase in reklamacije je pošiljati na upravo li-*t*.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galattl 20 (Narodni d**). Izdaj iteij in odgov rni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij li>ta „Edinost*. Natisnila T skarna .fcd'no«t", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, uiica Giorgio Cialatti štev. 20.
PoItno-hranllnKnl račun 5tev. 841-652. TELFFON 51 11 57
Froti goljufijam in sleparijam ljudskega Štetja.
Dasi je včeraj predpoldne lilo kakor il Škafa, se je vendar na včerajšnjem, po političnem društou „Edinost" sklicanem protestnem shodu radi sleparij ljudskega Štetja zbralo nepričakovano veliko našega ljudstva. To je najboljši dokaz ogorčenja, ki vlada med našim ljudstvom zbog nečuvenih goljufij tržaškega magistrata in njegovih organov.
Shod je otvoril predsednik pol. društva „Edinost", g. dr. W i 1 f a n. Uvodoma je naglašal, da smo predmetu, radi katerega je sklican današnji shod, že mnogo govorili, na shodih in drugače. Je to sicer predmet, ki naj bi bil po svoji naravi morda le teden dnij na dnevnem redu in potem naj bi bil zopet mir pred njim. Tako bi tudi bilo, če bi ne bili mi v — Avstriji. (Vsklikanje) Ljudsko Štetje naj bi imelo le svoje prave, čiste namene : ugotovljenje jezikov in poklicev itd. Ali v naši Avstriji tudi to ni možno. Pri nas se vrši ljudsko štetje kakor nikjer drugje, ker se tisti, ki bi imeli Čuvati pravico in zakon, ne zavedajo te dolžnosti. Saj se je bivšega ministra za notranje stvari opozarjalo, in tudi v parlamentu se je svarilo, naj se ljudsko štetje ne vrši več na podlagi občevalnega jezika. Ali nič ni pomagalo (Vrišč). Minister, ta modra in bistra glava, nam je zopet usilil ta način štetja. In prišlo je, kar in kakor je moralo priti. Pa saj tu ii štetje po občevalnem jeziku bi bilo dobre, če bi je ne vršili ljudje, ki so pri tem kakor — kozel za vrtnarja (Veselost in hrup).
Saj veste sami, kdo je pri nas izvrševal ljudsko štetje, kdo je hodil okolo po hišah ; Saj veste : kaj so napravili! ! (Viharno ogorčenje). Izsilili smo od vlade, da se je lotila popravljanja vsaj v toliki meri, kolikor to sploh gre. Kajti, nikomur ni dano, da bi mogel popraviti vse take lumpa rije (Burno pritrjevanje) Priti bi moral ogenj z nebes, ki bi požgal vse tiste ponarejene naznanilnice ! Le tako bi bila možna popolna revizija. (Viharno odobravanje), Izsilili smo torej revizijo, ki se bliža sedaj h koncu.
Danes se moramo obrniti do vlade in do naše javnosti. Mej našinci jih je še mnogo, ki ne vedo ceniti važnosti ljud-s<ega štetja. Te moramo poučevati in vspodbujati k temu, kar morajo storiti. Vladi pa zakličimo, da ne sme odjenjati, da se mora revizija vršiti do konca, pa Če ima tudi še dva meseca. Resnica mora na dan i
Govornik je zaključil s prisrčno zahvalo na toliki udeležbi vzlic tako neugodnemu vremenu ter je podelil besedo
PODLISTEK.
državnemu poslancu g. dru. O. R y b a f u, ki ga je občinstvo pozdravljalo dolgotrajnim demonstrativnim aplavzom.
Dr. R y b d r je v uvedu svojega govora izrekel obžalovanje, da mu od volitev še ni bilo možno stopiti pred svoje volilce, da bi bil istim pojasnil zadnje politične dogodke ; ni mu pa bilo možno to I storiti, ker je bil drugje zadržan. Govornik je potem omenjal nevednosti našega ljudstva v spodnji okolici, ki da daja svoje '.otroke raj^i v italijanske nego v slovenske i šole, ter povdarjal, da taki nevedni sta-; riši dela o v škodo lastnih otrok, ker v j bodoče oni, ki ne zna slovenski, ne bo j dobil v Trstu nikake javne slnžbe več. ; V italijanskih šolah pa otroci pozabijo • svoj materini jezik, a ne nauče se niti ita-i ljanski.
Prtševši na ljudsko Štetje, je govor j nik omenjal zločinskega načina, katerega so se magistratni organi posluževali pri ljudskem Štetju. Celo dvema odvetniškema kandidatoma so magistratni organi pre-menili občevalni jezik iz slovenskega v italijanskega. Tudi našega prvega Sokola (načelnika tržaške sokolske župe) gosp. Ambrožiča so napravili za Italijana. (Smeh in razni vzkliki).
Istotako našega državnozbor. kandidata g. Škerjanca in njegovo rodbino ! (Vskliki ogorčenja).
Naj pišejo da velja njih teorija v občevalnem jeziku pri kaki služkinji v ital. rodbini, ali o kakem koncipijentu, ki je v pisarni slovenskega odvetnika to vendar ne morejo reči.
Sleparije so bile tolike in tako oči-vidne, da je celo avstrijska vlada to sprevidela in dovolila revizijo-
Govornik omenja, da se vrši revizija le glede onih, ki so rojeni zunaj Trsta. Ker pa zahteva „Piccolo" splošno revizijo, se mi tej zahtevi popolnoma pridružujemo. Tu smo torej s „Piccolom" ene misli. Govornik povdarja potem, da naj si gospodje ne delajo nikakih iluzij. Mi jih takrat ne pardoniramo, ter izročimo brez pardona državnemu pravdništvu Naj nam potem ne prihajajo z očitanji, da smo denuncijanti. Će ni denuncijant oni, ki izroči sodniji tata, se tudi nam ne bo smelo očitati denuncijanstva, če izročimo sodniji one magistratove uradnike, akademike itd., ki so goljufali z naznanilnicami in falsificirali podpise.
Govornik, poživlja, naj se stori te dni, i dokler še traja revizija, kar možno, da se magistratno Štetje kolikor možno popravi.
Preidši na občevalni jezik je govornik dokazoval namen, ki ga je imel medna-
Jug,
Historičen roman. Spisal Prokop Ohocholoušek Poslovenil H. V
Angora.
Samo Bajazet je ostal ravnodušen, vesel, se je smehljajočim Lcem zrl na derviša : „No Abdallah !" je govoril s smehom namigovaje dervišu: „Ali si zopet zamrzil svoje poste, ali je kameniti tlak vendar enkrat ožulil tvoje stare kosti? Pridi bližje in bodi deležen naših radosti! Znova omladiš, in prepričaš se, da večjih razkošlj ne boš užival v prorokovem raju."
Derviš je kar onemel vsled teh porogljivih besed ; samo roko je stresal v zraku :
„Zasmehovalec, zapadel pogubi," je godrnjal črez trenotek; „toda Bog je Bog in Mohamed je njegov prorok," je razglašal že zopet mirneje ; „to je tako gotovo, kakor da tebe, nevrednega namestnika prorokovega, doleti njegova kazen. Sultane !" — je vsklik-
nil s povzdignenim glasom — „spominjaj se na Sivas in kje je tvoj sin Džehangir?"
„V raju Abdallah!" je odgovoril Bajazet s prejšnjo hladnohrvnostjo, s prejšnjim zasmehom, „in blažen, Če uživa razkošja enaka tem, ki jih je AUah v svoji milosti meni privoščil uživati."
In stegnivši roko, ki jo je ovil okoli vratu krasne Zulme, in stisnivši njeno glavo k svojim prsom, je dejal nagajivo: „Roža Širasa, obrni zvezde svojih oči na Abdallah a, svetega moža," — in tedaj je z obema rokama obrnil lice Zulme proti dervišu — da se v njih svitu raztaja njegovo olede-nelo srce in da kri živo in veselo poteče skozi njegove na pol otrpnjene ude; zapoj, ti rajska ptica, o ljubezni in milosti, da se njegovo uho napolni s sladkimi zvoki, in prepriča na) se, da je že tukaj možno uživati razkošja edena."
Štefan Lazare vič, ki se je takoj pri vstopu derviša probudil iz svoje opojnosti, je nagrdil obraz ob sultanovih besedah, ki jih je smatrat sramotne za svojo sestro,
rodni statistični kongres v Pttrogradu > 1874, ki je določ.l občevalni jezik. Namen te določbe ni, da se dožene jezik, ki ga kdo rabi v svoji službi, ampak oni jezik, ki ga vsakdo nosi v sebi.
Govornik je zaključil z zahtevo, da ker se gospodje Italijani že toliko sklicujejo na zakon, mora tudi vlada konečno enkrat nastopiti proti onim, ki vsak dan greše proti zakonu.
Toliko med govorom dra. Rybara, kolikor na zaključku istega so zborovalci viharno pritrjevali govornikovim izvajanjem, katera smo radi pičlo odmerjenega prostora morali danes podati le v glavnih potezah, a si pridržujemo, da se Še povrnemo na nekatere važnejše momente iz tega velezanimivega govora.
Zborovalec Križmančič je proglašal župana tržaškega odgovornim za vse kričeče nepravilnosti, ki so se godile povodom ljudskega štetja v Trstu. Tudi njega bi morala sodna oblast pozvati n» odgovor.
Ker se ni nihče drugi oglasil za besedo, je spregovoril Še predsednik shoda, naglašujoč ponovno, da ima današnji shod dvojni pomen. Prvič poziv do vlade, naj ne zaključi revizije, dokler ne bo popravljeno v toliko, v kolikor je sploh možno. In v drugo, da izpregovorimo do svojcev, ki jih beseda občevalni jezik zavaja v zmote, da raje verjamejo tolmačenja „Piccola" in raznih goljufov, nego pa zdravi pameti. Mnogi naši ljudje omahujejo, ker si niso na jasnem, kateri je njihov občevalni jezik po zakonu in naravi. Te treba poučiti v tem zadnjem tre-notku. V to namen treba, da ste vsi agitatorji, da popravimo, kolikor se sploh popraviti da. Po neketerih krajih okolice so si ustvarili naravnost uzorno organizacijo in nam podali izboren naroden kataster. V mestu je te težje.
Jaz upam — je vzkliknil govornik — da mi Tržačani zarežemo globoko v rano, na kateri ne trpimo samo mi, ampak vsa Avstrija. Lotimo se akcije, ki bo važna za vso državo. Od tod vežnost vojne, ki smo jo začeli proti goljufijam na ljudskem Štetju. Kaj je prav za prav avstrijski problem ! ? To je problem zatajevanja resnice/ Če izsilimo resnico na dan, pa bo rešen avstrijski problem! Za resnico se hočemo bojevati do zadnjega /
Ta zaključni govor g. dr. Wilfana je bil spremljan od neprestanega vihirnega odobravanja, zaključne besede pa so naravnost entuzijazmirale občinstvo, ki je — zapuščajoč dvorano — živahno razpravljalo o razpravah današnjega shoda.
sultanovo ženo, in je čašo, napolnjeno z vinom, ki jo je ravno držal v roki, vrgel ob tla ter se privzdignil na pol.
„Prokletstvo na te, zasmehljivec 1" je a upil derviš, in skoro sam sebe ni poznal v svoji jezi; „zakone proroka teptaš z nogami, AUah ti odvzame gospodstvo in bedno poginijo udeleženci tvojih razbrzdanosti. Al-lah je jedini Bog in Mohamed je njegov prorok!" je povzdignil desnico kvišku in se je, grozeč ž njo sultanu, vezirom in njegovim emirom, obrnil proti izhodu.
Toda emiri so mu prestrigli pot: „Pre-kliči nesrečnež I" so kričali razjarjeni, „sramoto si metal v brado padišaha, namestnika proroka, ti pes! In nas si proklinjal, falot! Prekliči, če ne, te ne reši tvoja blaznost pred našimi jatagani!" In desetero rok se je stegnilo po njem.
Derviš je stal hladno sredi med njimi; z zasmehom v licu, toda z zlobnostjo v očesu je zrl na predrzneže, ki se niso bali, groziti njemu, stegovati roke nanj, na svetega moža, ki so mu sledi stopinj ljudje
BRZOJAVNE VESTI.
Velike demonstracije proti draginji na Dunaju.
Nad demonstranta poslana kavalerije in ln-fanterija. — Demonstranti gradili barikade. Ena oseba mrtva. Preko 80 ranjenih. 170 oseb aretiranih.
DUNAJ 17. Danes predpoldne se je pred mestno hišo vršilo sccijalnodemo-kratično zborovanje proti draginji živil, Zborovanje je izvršilo mirno. Po zborovanju pa je prišlo do težkih nemirov. De-monstrantje so razbili okna mestne hiše in nekaterih zasebnih hiš. Ker policija sama ni mogla napravit mir, je bilo poklicano vojaštvo in sicer kavalerija in infanterija, ki je demonstrante pregnalo proti zunan im okrajem. Preti večeru so v Ottakringu demonstracije zavzele večji obseg. De-monstrantje so v glavnih ulicah razbili plinove svetilke, da razsvetljava ni mogla funkcijonirat. Demonstrantje so gradili barikade, da bi vojaštvu zastavili daljno pot. Ko so iz vrst demonstrantov in deloma iz oken stanovanj na vojake in redarstvo z i čeli padnti razni predmeti, je vojštvo začelo streljati. Kakor se čuje ob desttih zvečer, je ena oseba mrtva, štiri so težko, a 80 oseb več ali manj ranjenih. Na strani vojaštva je tuli več mož ranjenih, na strani redarstva več mož težko ranjenih.
DUNAJ 17. Tekom dne je bilo aretiranih v notranjem mestu 70 in v Ottakringu 100 oseb. Izgredi so ostali omejeni na Ottakriog. Proti enajsti zvečer je zopet
nastal mir.
DUNAJ 17. Voistvo soci alnod mo-
kratične stranke je izdalo proglas, v Katerem pravi, da so po mirni d^laviki manifestaciji nedisciplinirani elementi začeli boj s policijo vojaštvom Proglas poziva delavstvo, naj se vzdrži vsake daljne demonstracije, ter naj jutri zjutraj začne delati kakor navadno.
Stolipin.
KIJEV 17. Stanje Sto!ypina se je poslabšalo. Danes je bila odstranjena kro-
glja, kar je bolnik prestal povolj 10._
____m u - '
Žalostna Kulturna slika Iz Južna Italije.
Znani italijanski potopisni pisatelj Luigi Barzini opisuje v milanskem „Cor-riere della sera" svoje potovanje skozi po koleri okužene kraje v Kalabriji Slika, ki jo Barzini tu razvija pred našimi očmi, je naravnost strašna, a ker je pisec sam Italijan in je omenjeni spis izšel v enem najuglednejših italijanskih listov, je pač isključena vsaka Italijanom sovražla tendenca. Zato pa tudi ne moremo kaj, da ne bi svojim čitateljem podali te kulturne
poljubovali; zgražal se je nad to predrznostjo, in čudno mu je bilo v njegovi prenapetosti, da se ne zgodi noben čudež v njegovo korist, da se te roke, stegnjene proti njemu, ne posuše, ali pa da se ne spremene v kamen te grozeče postave emirov.
„Pustite ga, svetega moža!" je klical sultan z glasnim smehom, „in ne štejte mu v zlo, da mu je srce okamenelo in se mu je kri izsušila na solncu; najbolj je oropal samega sebe, ker nima Čuta za tukajšnja razkošja; njegova edina sreča je njegova v cunje zavita svetost; privoščajte njemu to srečo in ljudstvu njegovega malika."
Emiri, pijani vina in zaljubljenih pogledov, so radostno ploskali sultanovim za-smehovalnim besedam ter so se razdelivši se na dve strani, da je moral derviš iti skozi njih sredo, klanjali mu globoko do jal: „Allah te blagoslovi, sveti mož I"
„In podaljša naj dneve tvojega življenja do tisoč let I" se je rogal drugi.
(Pride še.)
Stran II.
»EDINOSTc št. 260.
V Trst«, dne IS. septeraDra I9U
Hočete se prepričati ?
Obiščite velika skladišča
irije "<»•
Ponte della Fabra 2 — ulica Poste Nuove
(vogal Torrente)	„Alla Cittk di Londra^
slike iz one dežele, po kateri tako iskreno	Poleg tega vlada med posameznimi hrepene mnogi naši sosedje druge narod-	kraju tako strašno tepene dežele nezaupno nosti . . .	sovražtvo. Posamezna meseca postopajo Barzini je dal svojemu članku naslov:	eno z drugim kakor vojni nasprotniki. „V srednjem veku."	Ko sta se dve ubogi ženici iz Verbicara Pripoveduje najprvo o obisku mesteca	bližali Skalei, sta bili pregnani s kamenji. Verbicaro, kjer so se vršili oni strašni ne-	Ce se nepoznanec približuje kaki vasi, miri, ki so stali dva Človeka življenje,	zvoni plat zvona in ljudje hite oboroženi Barzini je imel priliko govoriti z mnogimi	ukup. To so srednjeveške razmere. Zato ljudmi iz okolice ter se je prepričal, da	vsklika slavni italijanski pisatelj pač pose v Verbicaru ni Šlo morda za kako iz-	vsem opravičeno: „In to je Italija jubi-jemo, temveč da je cela dežela polna	lejnega leta \u
prazne vere. Barzini smatra za veliko na-	Sledimo pisatelja v dva druga kraja rodno neBrečo, da je med prebivalci se-	Kalabrije v Grizolo in Scaleo ! Po strmih verne in južne Italije tako velik prepad,	stezah se je Barzini povspel v mestece Značilna za duševni nivo teh ubogih ljudi	Grizolo, ki kljubu temu, da šteje tritisoč preje prošnja, katero ponavljajo zopet in	bivalcev vendar ni zvezano potom nikake zopet napram oblastvenim organom :	ceste z železnico. Ni Čudo torej, da je tam
„Dajte nam protistrupa, ne pustite nas, mnogo ljudi, ki niso še nikdar videli že-
ia \t	• • . . . t1 . rr i. i- j- ti • ••	t Velik izbor izgotovljenih ob'ek za moške in dedke
da umrjemo ! Vsa pomirjevanja niso imela leznice. Kmet, ki vodi Barzinija ponavlja ko8tumi za otroke Površniki, m, čne jope, kakor tuli
nikakega uspeha in neka starka se je	kakor skala trdnim prepričanjem, da	raznih paletotov. Obleke za dom in delo.^ Delavske
oglasila ter rekla očitajoče : „Neki deklici	provzroča kolero nek bel prašek. On sam	angkški)"-^^^
ste dali protistrupa, ker je lepa. Čemu naj	da je videl, kako ga je neki odposlanec	tovarn. Izgotovljajo tse ooleke po meri po najnovejši
■u: _■ ,	.. o£, ,y . .. ..	„	,	,	„ ,	. . • •	modi, točno, solidno in elegantno po nizkih cenah.
bi mi stari umrli ?" Vsi ti ljudje so nam-	vlade razdeljeval. Bolezen človeka, ki je	-1
reč trdno prepričani, da je vlada ukazala bil še ravnokar zdrav, ne more kar tako
nasuti v studence strupene praške, da se usmrtiti. Toraj mora biti strup . .. Tako
tako spravi v kraj nadležne uboge ljudi, sklepajo ti ubogi na duhu !
katerih je preveč na svetu! Kalabreški Grizola je eno najbolj razupitih ro- \
kmet vidi v vsakem organu oblasti svo- parskih gnezd Kalabrije. Možje so tam |
jega sovražnika : pri tem pa ne dela ni- izredno nasilni in dogaja se vsako leto po
kake razlike med sodnikom, županom in več umorov. O priliki odredb, ki so bile
orožnikom. V vseh teh vidi on svoje so- izdane proti koleri, so grozili svojemu j
vražnike, katere črti molče.	! županu, da ga umore. Od zagroženja do i	P° K 170 V vellkostl 52 cm*
V samem mestecu Verbicaro je Bar- izvršitve pa je pri teh ljudeh le en korak. ! delamh na roko iz "^boljšega materijala
zini našel le malo prebivalcev, vsi drugi Tujega obiskovalca gledajo sovražno, ne j ZalOfla Ima na razaolago vedno dovoij Dlags.
so bežali v gore. V ozkih in krivih ulicah da bi menjali ž žnjim ali medsebojno tudi
mestcca se vidi le vojake, karabinerje le eno besedo. Tako sede pred svojimi ,
(orožnike) in vojaške zdravnike, tu in tam hišami iz katerih se kadi zaduhla para
stegne ženska svojo glavo iz kakega od dima in nesnage. V svojem mraku delajo j
dima okajenega okna.	f ženske, katerih bele rute se čudno vide-j	----n* novo odPrto--
Izdan je bil ukaz, da se aretira 45 vajo v tem čmrnem ozadju. One so, ki tu ; Tpcf m T T firnmPPri/l Ip 9 mih voditeljev, a od teh jih je bilo delajo, ki obdelujejo polje in hodijo	vUllilliCi LiulC Z..
RUDO.. F SCHULTZE
- IZ BERLINA kencesijonirani zebetehnik -
Piazza fiarricra vecehla, uho<l ulita Settf* Fontane štev. 2, II.
bivši asistent zobozdravnika dr. Sakleija.
UMETNI ZOBJE PO NAJNOVEJŠI MODERNI TEHNIKI.
JAMČI SE ZA PERFEKTNO IZVkŠITEV. Zmerne cene z ozirom na razmere manj posedujovih slojev.
OPRAVKI SE IZVRŠUJEJO V DVEH URAH. = SPREJEMA OD 9—1 IN 3—7.

Sebasiiano Zamagni
Trst, Via deli' Isti ia št. 28
— na.sproti šolam —
Stvarna cementnih plošč
Skladišče pohištva
Samo pohištvo iz tovarne Solkan :: po najnižjih cenah.
Kompletne sobe ter posamezni kosi vsakovrstne oblike.
Razstava: plištta
VEDNO V ZALOGI: moderne in gosposke spalne sobe in jedilnice iz amer. orehovine, hrastovine in mahagonije; pisalne mize in obešalniki za obleke. Prodaja po konkurenčnih cenah. Via Madonna del Mare št. 6
R£ZBARSK hLAVMCA. ■■■■■■■■■■■■■
S Umetni: fotoaraflčnl ®
■ i* rđte ntBljŽ £ "»te u
□ ulioa Rivo štev. 42 (pritličja)
BBB—— „J
Irn-ioj« nako foiogr»fl6no delo, kakor tudi rugletl«, peanetka, notranjo« t lokalov, porrelanaata plotA« aa nakovratna ipoman'ka Itd. Itd. Itd.
Posebnost: Povečanje V8akatare fotografije.
Radi Ddobooatl P. N. naročnikov •prejema oaroćb« Id jih larrluje u doma, avantualno tudi aunaj m m ta.
BBBiMBBBinflna
■■bb Edina sSovensha n
knjigoveznica
mm REPEN&Kjrst, m Cetina 9
Izdeluje vsakovrstna knjigoveška priprosta In fina dela S3T PO KONKURENČNIH CENAH.
možno prijeti le malo. Možje so pobegnili gozd sekat drevesa, doćim gredo možje vsi v gore, kjer jih oblast išče zastonj, po svetu si služit kruh. Mrliče *so beguni pustili enostavno v sta- *	(Konec pride).
novanjih ali na ulicah, skrbeč le za rešitev s-—------.-
svoje lastne svobode in življenja. Ulice:	Domače vesti,
izgledajo kakor bi bile pokrite s snegom,' Slavnost 10letnice in razvitja zastave ker so bile deainf«cirane z apnom. Prašiči Št. Jakobske Čitalnice se radi slabega j
in kokoši se sprehajajo nemoteno po uli- vremena ni mogla vršiti. Kakor že javljeno, j	.__	_ _	_
cah, kakor bi se ne bilo zgodilo ničesar *e bo ista vrš ia v nedeljo, dne 24. t. m. mT ltA|| ll^Slii H Tflfl!	^fntit MPttlAfr
Človek pa občuti ozračje groze in straha, po istem vsporedu. Upamo, da nam osta-j-®*-"- ^FM.	COplU	Valil
Tu pred občinsko hišo so se dogodili nejo vsa br. društva zvesta ter da se bo AUTOMOBILI FORD 1911 grozni prizori, Še leže tu veliki kamenji, slavno občinstvo z c žirom na velike troške Največja tovarna sveta. Izdelovanje letno 40 000 voi s katerimi je bil ubit ubogi občinski tajnik udeležilo te slavnosti še v večjem številu, edinega tipa CHASSIS 20 HP šest raznih tipov kočij. Amaroso. On -je izve! ljudsko štetje in Javni shod slovenskega ženstva, ki so , -r^	'
vodil de&infekcijska dela; to je biio nje- ga sklicale na včeraj popoldne združene a (yy/<\ft| CI/CDI "TDOT govo hudodelstvo, katero je plačal s svo» ženske skupine NDO v veliki društveni	* V/IH OIVGrlL. ■ 1 rt O I
jim življenjem. Še bolj nerazumljiva je dvorani NDO, je uspel, kakor je bilo pri-1 Piazza Goldor.l 10-11, Tel 1734 besnost,
Armentono, ki je požrtvovalno prihitel na Obširna dvorana je bila polna zavednega j
.	....	.	Velika osntralna garage, ulica (Sal Baoiit 16, vogal uHoa Bosohetto
s katero je bil napaden sodnik čakovati, v vsakem oztru kar najboljše, telefoii 2247. stock pneum •goodrich (amerikanske)
Automobili na posodo po zmerni ceni.
...	Var»tvo in vadrievanje avtomobilov,--Solidna postrežba.
lice mesta, da bi pomiril duhove. Komaj našega ženstva, a bilo je navzočih tudi	—-
je stopil v mestece, že ga je obdala raz- precejšnje Število moških, ki so z velikim
da kupite
stearične sveče
Nove tržaške tovarne (Nuova Fabbrica Trie-stina rMarca Angelo), katere so najcoijše vrste in p* nizki ceni.
Guido Bienenfeld
Trst - ul Ci Coroneo 39 - Trat
burjena množica. Skozi pol ure so mu zanimanjem sledili velezanimivim poroči-grozila bodala in puške, med tem pa so lom. Natančnejše poročati o shodu nam se voditelji gibanja posvetovali, kaj se ima danes ne pripušča prostor —poročilo pri-j
355
\ GOSTILNE: .All'Adria", ulica Nuova St. 11 in ! .Ai fratelli dalmati, ulica Zudecche $t. 3, v katerii
——— toči svoja vina I. vrste. ■■
3 G
3
Velike nGve prodajalnice

ZE0Qfl PflLM7iTINSKEQ71 VINA
(lastni pridelek iz Jesenic pri Omišu)
Filip Ivanišević - Trst
ugoditi ž njim. Najnasilnejši so hoteli nje-	občim o v jutr.Šnji številki - povemo naj	ValdirivQ §f n __ Tdefon št 14.05
^ovo smrt in so šli štirikrat z dvignjenim	le toliko, da sta se ob splošnem odobra- 1	'	_
orožjem proti njemu. Vendar se je posre-	vanju sprejeli dve resoluciji, katere ena je i	Prodaja na drobno in na debelo. ■
čilo treznejšim elementom, da so dobili	namenjena c. kr. vladi, druga pa splošni j
nadvladje, pustilo se mu je, da je pobeg-	slovenski javnosti, in kateri natančno
nil, pri čemur se je pa vendar še parkrat	označujete stališče slovenskega služečega 1
ustrelilo za njim. Vesten uradnik je na	ženstva v Trstu.
posledicah razburjenja umrl.	( Naj le blatijo italijanski listi naše
Barzini je obiskal zaprtega morilca	slovensko Ženstvo ; to ženstvo je s svojim
občinskega tajnika. Je to suh starec z ne-	shodom pokazalo, da visoko nadkriljuje v
stalnim pogledom, ki je tajniku s sekiro	kulturi te lažikulturonosce, in mi, naš slo-
razbil glavo. Sedaj pa odgovarja na vsa	venski narod v Trstu je lahko ponosen na f
vprašanja, da ne ve ničesar. Z živinsko	te svoje hčere!
ravnodušnostjo pričakuje svojo usodo , . . Kakor rečeno, priobčimo poročilo o
Župan se Še vedno ne upa, da bi za-	shodu v jutrišnji številki, pustil svojo hišo. On takorekoč opravičuje Oebor [slovanske mladine za Ciril-Meto-
svoje rojake ter pravi, da njega osebno	dov ples, in sicer člani lanskega odbora
niso sovražili, da je pa pri njih že postala	so naprošeni, da pridejo prav gotovo
neomajna trdna vera, da vsakokratni župan	nocoj ob 8. uri v restavracijo „Balkan*,
dobiva od vlade naleg, da mora zastrupiti	da se že enkrat zaključijo računi. Posebno,
vodnjake. Tako je že njegovega deda	ker se predsednik lanskega odbora danes
ubila razjarjena množica in njega bi za-	slučajno nahaja v Trstu in je za stalno
dela enaka usoda, da ni bil previdnejši.	nameščen izven Trsta. Je pa tudi že
Vojaški zdravniki preiskujejo hiše, v	skrajni čas, da se računi uredijo, katerih najdejo še mnogo na koleri obo- Težaki V prosti luki so Šli danes ob
lelih, katere so njih svojci enostavno pre-	7. uri zjutraj ni delo. Medtem se bodo
pustili njihovi žalostni usodi. Tudi v tej	vršila pogajanja med prizadetimi faktorji,
nemilosrčnosti se vidi velik prepad čustvo-	da se uredi nov urnik.
vanja. Kaj naj se pričakuje od ljudi, ki	Danes ob 6. zvečer bodo imeli težaki
verujejo, da pušča njih lastna domovina	v dvorani „Delaoskega doma" shod, na
svoje sinove usmrčati z zastrupljevanjem	katerem napravijo morebitne daljne sklepe, studencev. Nihče ne more razpršiti glo- Železiliški uradniki so se pod pritiskom
boko vkoreninjenega nezaupanja tega	naravnost neznosne draginje začeli resno
ljudstva. Medtem ko si je moderna Italija	gibati po vsej Avstriji. V severnem delu
s smelo inicijativo prilastila vse blagoslove	naše državne polovice so imeli že nešte-
kulture, je pustila nižje sloje Južne Italije	vilo manifestacijskih shodov, in dan na
v strašni nevednosti . . .	dan imamo priliko čitati po listih o na-
čtjiMte, pasiana, a^tnr mer zahvale, him* 9filat* In v obia kakaršnokoll vrste eaUeev aprejme „In^eratni oddelek" v ullol filerafr čliattl it. I& (Narodni dom) po<ttna*str«ejt ^ n. Urad je odprt «ri 9. zjutraj tfe 12. le ^ 3. do i popoiudne. Po soćl se vepreji < „Tlakami Edinost44.
Kupujte ,Nar. kolek* !
3C
pohištva in tapetarij
Paolo Gastwirtb
TRST, ol. Stadion §t 6 - Telefon 22-85 (m iMaiKfa Penite)
Dva oddelka: Fino pohištvo - Navadno pohištvo. Cen* imerne.
Bogata izbera izbera popolnih acb od «500 <Jo 4:000 kron Jedilne aobe. dprejeuine in kadilne dvorane v najnovejšem alogu. — tfPEOlJALITE T.^. : Železna in medeno pohiStvo
Bogata izbera vsakovrstnih stolić* — pcpoias oprenu in ^samezni deli.
D=		—n				—HJ
						
MlIllllUIIIUI'IBIIKm
It. Gasperinf, IVst
Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št. 10
i-M—Prevozno podjetje ==s=s
o. kr. avstrijskih dri. ieUsalo	2051
Sprejme razcarimanje talorinegasiM Maca iz mitaic, (ostajanje u dom.
POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEjŠE CENE,
Zastopstvo tvrdke „CEMENT"
Tovarna cementa „PORTLAND* v Spljetu. PRODAJA NA DROBNO.	CENE BREZ KONKURENCE.
m PROD
USU«
V Trstn dne 18. septembra 19il.
Stran lil
daljnih shodih železničarjev. Iz vseh teh] shodov pa odmeva en sam klic, glas, ki upravo železnic resno opominja, da v očigled resnemu gospodarskemu položaju, v katerem se nahajajo njih vslužbenci, konečno in v zadnji uri priskoči z izdatnimi in trajnimi odredbami na pomoč vsemu osobju. Da se bo pa tudi na slovanskem jugu naše monarhije Čul glas železniškega uradništva, ki često bolj, nego pripadniki drugih kategorij, občutijo potrebo po primernem povišanja svojih stalnih dohodkov, je „Društvo jugoslov. železniških uradnikov" sklicalo za jutri torek dne 19. t. m. ob 8: uri zvečer v Ljubljani, hotel Ilirija, javen shod železniških uradnikov z dnevnim redom: „Se danji položaj železniškega uradništva". Dolžnost v<eh uradnikov železniških je, da se v najčastnejsem Številu vdeleže tega shoda, ki naj bo poklicanim faktorjem resen opomin o resni uri.
Tržaška mala kronika.
Velik požar. Iz popolnoma neznanih razlogov je včeraj zvečer ob 5 in pol uri začelo goreti v livarni A. Holt v ulici Ferriera. Ogenj se je hitro močno razširil. Začelo je goreti v oddelku strojev, ogenj se je potem raztegnil v oddelek modeli-stov, se dotaknil stropa in prišel tudi v pisarno, ki se nahaja v I. nadstropju. Ko so prišli na lice mesta ognjegasci, je bil ogenj že močno razširjen. Ogenj je bil popolnoma pogašen še le ob 8. zvečer.
Tramvaj skozi ulico Conti je bil za dve uri ustavljen.
Škoda še ni določena, a ista je znatna.
Nesreča. — Voznik omnibusa hotela ^Moncenisio Fran Rus je sinoči ob 6.30 pri Chiozzi povozil 15-letnega Ivana Pan-zona, stanujoče ga v ulici Barriera vecchia, ki je vozil s kolesom po isti ulici, Pahzoni si je zlomil levo nogo. Bil je spravljen v bolnišnico. Rus je bil aretiran.
Društvene vesti.
Telovadno društvo Sokol v Trstu.
Redna telovadba deškega in dekliškega nareščaja se prične v soboto, dne 23. t. m„ in sicer se bo vršila vsak torek in soboto, deški naraščaj od polštirih do pol petih popoldne in dekliški naraščaj od polpetih do polšestih popoldne.
Starše prosimo, naj blagovolijo otroke ki jih bodo pošiljali k telovadbi sokolskega naraščaja, osebno priglasiti v torek ali sredo od polpetih do polšestih popoldne v telovadnici pri društvenem vaditelju.
Vsprejemajo se otroci, ki so izpolnili vsaj šesto leto.	Vaditeljski zbor.
Sestanek Sokolov za sestavo veseličnega
odseka. Jutri zvečer ob osmih in pol bo v zgornji dvorani restavracije „Balkan" sestanek Sokolov, da se izvoli veselični odsek za tekočo sezijo. Ker se gre tudi za oživljenje sokolskega pevskega zbora, za katerega vlada obče zanimanje, je pričakovati večje udeležbe vseh onih, ki so v to poklicani. Dobro dešli bratje pevci in vsi oni, ki so pripravljeni sodelovati pri veseličnem odseku.
Društvo jugoslov. želez, uradnikov javlja članom osrednjega odbora, da bo prihodnja seja v sredo, 20. t. m., ob navadni uri v društveni sobi, to pa, ker se bo v torek, dne 19. t. m., vršil v Ljubljani shod žel. uradnikov. Na polnoštevilno vdeležbo vabi v teh resnih časih vse g g. odbornike.
Predsednik.
Vesti iz Istre.
Podgrad. Živimo v modernih časih. V tolminskih hr bih se je pred kratkim otvo-rila avtom obilna poštna zveza od postaje Sv. Lucija-Toimin do Bovca in na drugo stran do Cerkna. Pa tudi notranja Istra je preprežena od poštnih avtomobilov kljub temu, da je notranja Istra za silo preskrbljena še precej dobro z železnicami. Tudi mi tu v zapuščenem Podgradu imamo srečo videti, kako dan za dnevom vozi skozi našo prijazno vas avtomobil, ki prevaža premožne tujce iz Trsta v Opatijo in narobe. Govorilo se je svoj čas mnogo, da vlada misli ta avtomobil podržaviti, in da bodo potem vozne cene take, da bode omogočeno tudi nebo-gatim ljudem posluževati se tega avtomobila. Ta up pa nam je šel popolnoma po vodi, in od vsega upa nam je ostal le še j poštni rog, ki še vedno figurira na avto-j mobilu, kakor da bi nas hotel za norca; imeti. Zlasti lanjsko leto se je mnogo go-!
vorilo o podržavljenju avtomobila in o znižanju voznih cen. Namesto tega pa se je le vožnja podražila tako, da stane danes vožnja iz Podgrada v Trst ali v Opatijo že celih K 750, dočim je še nedavno stala le K 5*50 odnosno K 6 50. Proti cen^m, ki so uvedene na progah Sv. Lucija-Bovec in Sv. Lucija Cerkno, so te cene naravnost ogromne. Pa tudi oni, ki si zamorejo odtrgati gori-omenjeni znesek za vožnjo iz Podgrada v Trst odnosno v Opatijo, nimajo prav mnogo od obstoječe avtomobilne zveze. Zlasti kdor se hoče peljati iz Trsta v Podgrad, naleti na vse prej nego prijazen sprejem v bu-reau-u v poslopju „Hotel de la Vilfe" v Trstu. Navadno bi ga tam najraje pripravili do tega, da bi plačal vožnjo do Opatije. Ako pa tega neče — kar je navadno um-Ijivo — mora čakati, dokler niso oddani prostori do Opatije, potem še le se mu milostno odkaže prostor, ki se ni mogel oddati.
V Podgrad vozita dnevno dve vozni pošti, ena iz Kozine, druga iz Ilirske Bistrice. Poštni voz, ki služi za prevažanje pošte iz Ilirske Bistrice, je naravnost Škandalozen. Takih vozov se menda niti v srednjem veku niso posluževali za prevažanje c. kr. pošte. Kozinski poštni voz je nekoliko čed-nejši, toda takozvani „Thurn-Taxischer Mar-terwagen", kakoršni vozijo še dandanes po vipavski dolini ter so še pred kratkim vozili po soški in idrijski dolini, a vsaj repre-zentujejo nekaj takega, kakor je c. kr. pošta, naš kozinski poštni voz pa se prav nič ne razlikuje od „kripice" zadnjega podgrajskega „fijakarja".
Će bi bilo torej kje treba nujne reforme na polju poštnega prometa, bi to bilo tu pri nas. Zato smo bili vsi vzradoščeni, ko smo čuli, da se bodo naši poštni vozovi avto-mobilizirali. Naše radostno upanje je Še povečeval poštni rog na avtomobilih, vozečih skozi Podgrad. Ostal nam je pa od vsega, kakor rečeno, le ta poštni rog, ki se nam Še danes roga.
Obračamo se vsled tega do poklicanih faktorjev, da se prepričajo na merodajnih mestih, kje so se izgubili oni načrti, na katerih podlagi se je naslikal na naših avtomobilih poštni rog.
Drugo pereče vprašanje, ki tare toli zapuščeni Podgrad, je vprašanje vodovoda, to zlasti sedaj v tej neznosni suši, ko primanjkuje pitne vode na vseh koncih in krajih. Lahko rečem, da je ni občine na svetu, pa naj bi bila še tako nazadnjaška, ki ne bi imela že davno vodovoda, ako bi imela tako pred nosom dobro talno vodo, kakor jo ima ravno Podgrad. Načrt za vodovod leži menda že nekaj let med zaprašenimi občinskimi spisi, tudi izdatna državna in deželna podpora je menda že zdavna zagotovljena, toda vodovoda vendarle neče od nikoder biti in ga menda tako dolgo ne bo, dokler se nadžupanova „šterna" ne udere.
Nekaj časa se je tudi govorilo o prezidavi in zvišanju občinskega poslopja, ki v obliki, kakoršno je danes, komaj predstavlja v kraju, ki je središče sodnega okraja in občine z nad 7000 prebivalcev, dostojno občinsko hišo. Ti glasovi pa so popolnoma potihnili, kljub temu, da se vedno bolj občuti pomanjkanje stanovanj zlasti v poletnem času. K sreči je tu tudi skoro vse uradništvo neporočeno, ker bi sicer ne imelo dajati kam svojih družin. Še „Narodni dom", ki bi imel služiti za hotel, je napolnjen z domačimi najemniki. V takih razmerah bi pač kazalo občini, da ona poskrbi za nekoliko stanovanj.
Ako bi Pograd imel talno pitno vodo, ki si jo z razmeroma malimi stroški lahko napelje po vseh hišah, zadostno stanovanj ter količkaj ugodnejše zveze, bi prijetno poletno podnebje, prijetna lega ter bližnji gozdiči in gozdovi gotovo privabili v poletnem času precejšnje število meščanov v naš kraj. Za to pa je treba nekaj žrtvovati in imeti malo dobre volje, pa tudi nekoliko smisla. Bili so tu včasih možje, ki so si mnogo prizadejali, da napravijo iz Podgrada to. kar se da iz njega prav lahko napraviti. Želeti bi le bilo, da bi se našli v današnjih časih, ko vse po svetu napreduje, tudi tu v Podgradu možje, ki bi hoteli nadaljevati v oni smeri, kakor se je bilo svoj čas za pričelo. Potem ne bo Podgrad več tako razkričan po svetu, kakor je danes, četudi ne po vsej pravici.
Razne vesti.
Menroari gospe Toselli zaplenjeni v Pragi.
Iz Prage poročajo, da so v četrtek popoldne redarji zaplenili po kavarnsh zadnjo došlo številko pariškega ,, Mati na", ki objavlja znane memoare gospe Toselli, bivše saksonske preatolonaslednice. Državno pravdništvo je dalo zapUniti omenjeno številko, ker je v tem nadaljevanju uvidelo žaljenje veličanstva proti cesarju Franu Josipu.
Na Grškem je 1306 moških ljudskih šol, 687 ženskih, 1563 mešanih, skupaj 3550 šol s 177,396 dečki in 82.458 deklicami. Učiteljsko osobje sestjji iz 26 nadzornikov, 2276 učiteljev, 990 učiteljic in 1300 pomožnih učiteljev. Vseučilišče v Atenah šteje 19 profesorjev na medicinski fakulteti, 13 Da naravoslovni in matematični, 13 na juri-dični, 16 na filozofični in 7 na bogoslovni fakulteti.
OKRAJNA POSOJILNICA v KOMNU
(registroyana zadruga z neomejeno zavezo)
sprejema hranilne vloge od vsakega, naj je član zadruge ali ne, ter jih obrestuje po
lo
od prveea dne vložitvi sledečega meseca do prvega dne v mesecu dviga. Rentni davek plačuje za vlagatelje sama. Daje posojila v svojem delokrogu na uknjižbo in osebni kredit.
Račun c, kr. poštne hranilnice štev. 52.285.
Uradni dnevi: sreda in sobota od 8. do 11. ure predpoludne v uradnom poslopju
štev. 41 takozvane „PODPLACOM".
w 5°io
Nova trgovina
z oljem, kisom in milom
z bogato izbero sveč vseh kakovosti
— ulica €?iuiia st. 25.
Za obilen obisk se priporoča G. BIAGGINI.
m
Pošilja se po pošti franko na di m. :::



»M?
Lfl FILIALE DELLA BflNCfl „ONION"
(Filijalka Banke Onion) v Trsta
se bavi z vsemi bančnimi in menjičnimi opera ;jami.
Tekoči računi In računi na bančni žiro
▼ kronah ali v inozemskih vrednostih
Uložne knjižice
u fiksnsn tetini* adi dogovoijemo pred-HlllMlto
po jako txgc±:!mi p^soj! po dogovoru. Inkasl	Kupo - prodaja
efektov, dokumentov, odrezkov 1»
izžrebanih srečk.
ta- la iaozemskih vrednot, valut la
diviz.
Izdaja hranilne knjižice ter obrestuje vloge pe
h 3VI« umm
Ban trni tava* od hranilnih vlog plačuje zavod tam.
Daje predujme	|| Prejema, in hrani deposite
aa vrednot* in karate parnikov L t i ||	ter jih točno upravlja.
Izdaja in kupuje po dnevnem kurzu
(proeto mkoiinih etroikov)
menjiČne vrednote neapeljske banke (Banco di Napoli), italijanske banke (Banca d' Italia) in siciljanske banke (Banco di Sicilia).
Odpira kredite v nozemstvo proti listinam. — Izdaja kreditna pisma.
ODDELEK ZA BLAGO. Daje predujme	jI Odpira earinske kredite.
aa blago, police, warrants i. t. d. j/ Kupnje In prodaja blago v komisiji.
ODDELEK ZA SLADKOR.
1

ITRATTORIA
I „Ali' Antico Pompe!"
Trst, Piazza Carlo Goldoni 4
Priporoča se slavnemu občinstvu. - Toči se Izvrstno ▼ino : teran. Istrsko, furlansko in belo. S.eiufeMsko pivo. Domača kuhioja z rasuovrstniml mrzlimi in gorkiml Jedili. — Za obilen obisk se toplo Drl poroča
FRANJO MARIN ŠE K.
Lit

Me Goldoni'
Trst, Piazza Carlo aoldonl št. 2
Pijače naravne In prre vrste. 0n*opist In Ilustracije. POSTREŽBA. TOČNA. Za obilen obisk se najtoplejc priporoča
FRANJO MARINŠEK.
3
3C
3E
A "	1
Prodajaln, ur in dragocenosti
G. BUCHBR
(ex drug Dragotina Vekjeta )
Trsi S°DpveK Corco tteu.36
Bogati izbor zlatamne, srebraine, -lrag; >ce-aosti in žo^aih ar. Kupuje in maaja staro ilato in tuli srebro z novimi pre Imeti. -Sprejema oaročbe in popravlja vsakovrstne irebrnirie, zlaianiae, kakor tudi ie^ne uri
DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE.
___r
TEODOR KORN fij
Trst, ul. Miramar štv. 65
Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste.
PREJEMI JO SE TS4KOVRSTNA == DELA IN POPRAVE PO NIZKIH CESTAH. :: Delo dobro in zajamče Telfil. 25-26, □ Poslovodja

!F
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov
Izdiranje zobov brez = vsake bolečine =
Dr. J. Čer mak V. Tuscher
zobozdravnik kontes. zobni tehnik
• TRS r -
ulica della Caserma št. 13, II. n.
Oglase, poslana, osmrtnice, male oglase zahvale in v obče kakorSnokoli vrste oglasov sprejme „Inseratni oddelek- v ul. Giorgio Galatti St. 20 (Narodni dom) polunadstropje, levo. — Urad je odprt od 9. do 12. dop. in od 3. do 7. zvečer.
Gnjati iz Frsg@ in D^nicic
Zajamčena domače maslo.
Tu- in inozemsko blago prve vrste. — Najfinejša desertna vina in likerji
v delikatesni trgovini
FRANJO ANTONIC
v Trstu, ulica Miramare 9. — Telefon št. 16-17.
CENE ZMERNE.	POSTREŽBA FRANKO NA DOM.
Stran IV.
»EDINOST« St. 260.
V Trstu, dne 18. septembra 1911.
£3 MALI OfiLJlSIiEI
MALI OOULS1 « računajo po « vtot. besedo. Kastno tiskane be-■ade se računajo enkrat ve{ Naj -manja pnsiojbica znata 40 ctot. Plača m takoj Inser. oddelku

Ji
Društvenega točaja
Sv. M. M. Zgornji pri „Tirolcu . Ponudbe je vl< š:ti do 21. t m. pri predt-edniku, g. Franu TroŠtu, Sv M. M Zg. št 149, kjer se izve tudi za pogo e. 1599
Poskusite Fl- Calnfin" ki Je naJ GOVO KAVO ♦tv3ctllJ lili finejSi in
najzdravejši kavni pridatek. Dobiva s s v vseh bolfSih prodaialnicah. ooo-r^
Slovanske igralne fcarte
knjigarna J. Gorenjec, ul. Caserma 16 , Gregor Zidar Si G, Rocol 263, tobakarna Fe#o)in, ulica Jnduatria (Sv. .Jakob) in v Sežani: Fran Stolfa, trgovec. 1472
Qnroimo CO t*koj učeaca za trgovino jf8t-Ojjl CJ1IIC OC vin v Bark-vljah. Naslov pove Ireeratni oddelek „Edino tiu pod štev. 1593. 1598
PpQgj*|jQ se vrata, okra, at> pnice, kamini ped
Št. 1.
d. Izredna prilika. Ul. Cavana
i 596
Mphlirana so^a z eno dvema sobama mcuill aild event« elno tudi hrano fe odda v najem pri slovenski družini. Ulica Andrea Rapic o fit 5, vrata 2, pritličje.
Priporoča se
ulica Fontana 3, IV. levo.
1581
sposobna slovenska babica Sloventam, Matija Urbani a 1602
Hiša
I;v — z zemljiščem v Rocolu na prodaj. Naslov ulica Giulia žt 33, z»loga krme. 1597
^ o obroke, tedecske-mesečne : MoSke obleke, dež-• a niki, volnene rute, črn saten. Ulica Antonio Cs cia št. 6, prvo nad. Lcwi. Edino, kar ,e re* koristno.	1547
Albanija in Albanci. SlS
vin. Albansko vpraSanje je zopet na dnevnem redn In dežela v revoluciji. Kogar torep zanima ta dežela, naj kupi gori omenjeno zanimivo brošurico, ki se dobi v vseh slov. knjigarnah. 717 5t- 825.____765
Hfll* hnro kupiti gostilne, kava-ne, pro-l\uur IIUI/B dajalnice likerjev ing druga podjetja, najemžčine hiS, dvorcev, v mestu ia zunaj, naj se obrne s polnim zaupanjem na Her-t ana Kolarčič, Caffe Corao 9—11, 3—6. Telefon
fnftCtilnipot* Kulot, gostilna „Ai tre amiciu UUdllllllUar v Gorici, via Caserma 11, se pripore ča z dobro kuhinjo in izvrstnim vinom. 1217
M.«! OGLASE
treba Daslovljati na Inseratni oddelek »Edinosti« poštui predal
Odhajanje iu prihajanje vlakov od 1. maja naprej.
3asl sa prihod, odroma od bod bo naznanjeni po srede eir evropejskem Času.
C. kr. državna železnica.
Odhod iz Trsta (Campo Marzio)
5.10 0 Herpelje—(Rovinj)—Pnla. 5 65 0 do Poreča in medpostaje. 8.00 0 do Gorice fin AjdovSčine). 7.30 B Gorica—(AjdovSčina) — Jesenice—Beljak— Celovec—Linec—Praga —Draždane — Be-rolin.
7.34 0 Herpelje—Divača—Dunaj.
*	20 B Gorica—Jesenice—f>lovec—Dunnj.
8-54 0 Gorica—Jesenice, Trbiž — Ljubljana—Beljak— Dunaj. 9 00 0 Herpelje- Pala. 9.12 M Le do Buj (in medpostaje). 12-55 0 Gorica—(Ajdevščina)—Jesenice—Ljubljana
_ Celovec.
2_45 M Koper—Bnje—Poreč. 40 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec.
*	42 e Herpelje (Divača—Dunaj) (Rovinj) Pula r> — B Gorica—Trbiž—Beljak—Celovec—Dunaj. 7.24 0 Le do Buj (in medpostaje).
7 16 0 Opčine—Gorica (Ajdovščina). S 20 0 Herpelje—(Divača—Dunaj)—Pula. 9 00 0 Gorica —Jesenice—Beljak—Celovec- Linec Praga—Dunaj—Monakovo — Draždane — Bero! in.
t V35 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Inomoat— Mo nakovo.
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 2 14 0 Boršt—Herpelje—Divača. 2 20 0 Gorica (in medpostaje). M)4 M Koper—Po rtoroie.
Prihod v Trst.
5.47 0 Iz Dunaja, Solnograda, Celovca, Mona kova, Inomosta, Bolcana, Beljaka Ljube ljane, Jesenic, Gorica.
7	!8 0 Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelj). 7.24 U Iz Gorice (Ajdovščine).
8	29 0 Iz Buj (in medpostajj.
8 50 B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Dunaja, Celovca, Beljaka, Jesenic, Gorie-(in Ajdovščine). 9.53 0 Iz Pula (iz Rovinja), li 15 0 Iz Jesenic, Gorice in medpostaj. il.lO B Iz Dunaja (Ljubljane) Gorice in medposta 12.38 0 Iz Poreča in medpostaj.
££6 0 Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Gorice (Ajdovščine) Berlina, Draždan, Prage Dunaja.
0 Iz Pule, Herpelj in medpostaj. 0 Iz Buj in medpostaj. 0 Iz Dunaja, Celovca, Gorice 0 Iz Duaaja—Ljubljane—Divače—Pule B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Dunaja, Celovca, nomosta, Beljaka. Jesenic, Gorice (Adovščine).
8.12 B Iz Berolina—Prage—Jesenic—Gerice. 9.T3 f Iz Poreča in medpostaj. 1) 23 0 T* Pule (Rovinja) Dunaja (čez Divačo> 11.10 0 lz Drniša. L-etoVCa, Beljaka. Gorice.
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 8.46 0 Iz Gorice in medpostaj. 9.20 0 Iz Portorose, Kopra in medpostaj. 9.40 0 Iz Divače, Herpelj in medpostaj.
OPAZKE: Podčrtane številke značijo popotndr.e 0 (osebni vlak) B (brzovlak) M (mešani vlak)
Furlanske proge.
Tržič—Červinjan—3radež. Odhod iz Tržiča (z zvezo s Trstom, Gorico in Dunajem): 5 48 (v Červinjan : 7.12, v Gradež: 8.05. v Be netke: 9.45). 0 45 (v Červinjan: 11.30, v Gredež : 12.S3). 11.42 (v Červinjan: 2.14, v Gradež: 3.08). T47 (v Červinjan : 8.12, v Gradež : 8.58, v Benetke : 10.55. [Spalni voz Irst—Milan)) 10.33 (v Červinjan : 1110).
Gradež—Červiman—Trst.
Odhod iz Gradeža In CervinJ ma.
5.25 iz Červinjana (v Tržič: 6.20) z zvezo v Trst in Gorico;
8 36 iz Gradeža (v Čer injan : 9.26, v Tržič: 9.49) 12.39 iz Červinjana 'v Tržič : 1.14); 4.09 iz Gradeža (v Červinjan: 5.06, v T.žič 5.40); "177)3 iz Gradeža vv Červinjan: 9.45, v Tržič: 1O.10
Opomba: Na progi červinjan — Gradež vozijo le mešanci Pri direktnih vlakih vozijo vi zovi I, II. in III. razreda med Trstom in Benetkami.
Proga Gorica—Ajdovščina. Odhod iz Gori e in Prkačine: 7.54 iz Gorice (v Prvačino: 8.45, v Ajdovščino: 9 34); 2.13 iz Gorice <v Prvačino: 3.01 ; v Ajdov-
ščino: 3.49); 8 40 iz Gorice (v Prvačino: 9.27; v Ajdov-ščino: 10.16).	j
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 10 27 iz Gorice (v Prvačino: 10 57. v Ajdov ~ščino : 11.40).
(v Prvačino: 12 29, (v Prvačino : 6.57,
Odhod iz AJdovščIre : 5.10 iz Ajdovščine (v Prvačino: 5.55,
rico: C 42); 11.42 iz Ajdovščine rico: 120);
6 04 iz Ajdovščine rico: 7 39).
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH 8 30 iz Ajdovščine (v Prvačino: 915. rico: 9 55).
Proga Kanfanar—Rovinj. Odhod iz Kanfanara: 9.00 — 12.50 — 3_50 — 8 43.
Odhod Iz Rovinja: 5-00 — 11.07 — 2.22 — 6 25.
v Go-v Go-v Go-
v Go
Južna železnica.
Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione) 5 45 B preko Červinjana v Benetke, Kim, Milaa Videnj P^ntebo, Čedad in B do Kormina (lormena) preko Nabrežine. 6.20 O do Gorice preko Nabrežine.
8.05 B v Ljubljano, Dunaj, Keko, Zagreb, Budim-peč to.
8.20 B preko Nabrežine v Kormin, Videm, Milan Kini.
9.00 O preko Kormina v Videm in dalje in O preko Tržiča v Červinjan.
9.55	O v Ljubljano, Dnnaj, Zagreb, BudimpeSo*.
12.10	O v Kormin in Videm.
12.48	O preko Červinjana v Benetke—Milan.
I.45	O v Ljubljano, Celje. (Zagreb).
4.10 0 v Kormin (se zvezo v Ajdovlčino) Videm Milan itd.
•.«N> O v Ljubljano, Dunaj, Keko.
I	«.:«S B v Ljubljano, Dunaj, Ostende. Keko.
<*50 * preko Červinjana v Benetke, Milan, Kinj preko Kormina v Videm.
7 55 B v Kormin in Italijo.
S 42 B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budim peSto 9.25 O v Kormin (ae zvezo v '"'ervinjan). 11.4<» O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 2 48 O do Kormila in mej postaj. J.5S O do Nabrežine in mejpostaj.
Prihod v Trst. (5.15 O z Dunaja, Budimpe§te.
6.30 B z Dunaja, Ljubljane, Catendo ir» London 7.40 O iz Kormina in Červinjana preko Bivia 9.50 B is Italije preko Kormina n Nabrežue.
9.15 B z Dunaja, L ubijane, Zagreba, Budim peš t* in Keke.
l'J.25 O z Dunaju, Ljubljane in Keke. 10 40 B iz Kormina preko Bivia in B iz Itali; preko Červinjana.
II.30	O iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 2.06 O iz Italije preko Červinjana in Bivia. 2.2« O iz Celja in B iz Ljubljane, Zagreba, Kekt 4.»o O iz Vidma, preko Kormiua in Bivia.
5.35 O e Dunaja, Budimpefite, Keke, Zagreba. 7.U7 O if Itali e preko Červinjana in Nabrelin« 7.45 O iz Italije preko Kormina In Nabrežine. 8»5 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 9.15 B z Dunaja in Budimpešte.
II	IO 0 iz Vidma preko Kormina in Bivia in
Iz Italije preko Červinjana.
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH : 10.35 O iz Nabrežine in mejpostaj. 11.40 O iz Kormina in mejpoaiaj.
OPAZKE Mastne Številke značijo popolud ne O — oaebni vlak; B — brzovlak.
Oglat« treba aatlovfjatJ na
maaa
□	□	u	u
DNEVNIK „EDINOST"
V TRSTU
je izdal in založil naslednje knjige :
1.	„VOHUN". Spisal I. F. Cooper. Rom8n iz amerikanskega življenja. Cena K 1*60.
2.	„TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA". (Iz ruskega). — Cena SO' vinar.
3.	„KAZAKI". Spisal L. N. Tolstoj. Kavkaska povest. Posl. Jos. Knaflič. Cena K 1*60.
4.	„PRVA LJUBEZEN". Spisal Ivan Sjergjejevič Turgjenjev. Poslovenil Dr. Gustav Gregorin. — Cena K 1.
5.	„POLJUB". Povest iz gorskega življenja Češkega ljudstva. Spisala Ka-rolina Svetla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vinar.
6.	„BESEDA O SLOVANSKEM O-BREDNEM JEZIKU PRI KATOLIŠKIH JUGOSLOVANIH". (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu). — Cena b0 vin. — <Ji3ti dobiček te knjižice je namenjen zgradbi novega poslopja slovenske šole pri sv. Jakobu v Trstu.
7.	„IGRALEC". Roman iz spominov mlaJenica. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslov. R. K. — Cena K 1-60.
8.	„JURK CA AGIĆEVA". Povest. Hrvatski spisali Ks. oandor-Gjalski. Prevel Fr. Orel. — Cena K 2.
Vse te knjige se dobivajo v Tiskarni „Edinost", v „Slovanski knjigarni" Jos. Gorenjca V Trstu in v vseh knjigarnah pO Slovenskem po povzetja ali proti naprej poslanemu znesku. Poštnina posamezne knjige 20 vinarjev več.
rzt

rz.