90 številka. V Trstu, v sredo 9. novembra 1887« Opaak«. Vsi dopisi t*> pošiljko artulalitvu t uli.i Torrente, 12. Vsak lUt mtrs biti fr«nkiran. ltokopiai M M vračajo. In««rati (razne Trate naznanila in po-alanu-e) «e žurno unijo po pogodbi : pri krtirkih oglasih t drobnimi črkami ue plačuje za VHako buuedo S nov Naročnino, roklamaoije in inserate prejema 0pra7DlitT0. ulica Torrente 12. Tečaj XII. •Edinoat* izhaja dvakrat na teden, vtotko sredo in soboto ob 1 uri popoludne. Cena z a ven loto s prilogo 9 for , za pol 3 for. t»0 nov., za četrt leta 1 for. 95 nov. — Edinost brez priloge h tane zn celo leto O for., zn pol leta 3 for., z« četrt leta fl for. tiO nov. — Posamezne Številko hc dobivajo pri oprav-nifitvu, v prodajalnieah tobaka v Trstu po 5 nov., v Gorici iii v Ajdovščini po O nov. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. >V e lmoati Je tnoSf Razpis. Pod p iniiii o društvo nadomesti s 1. jftnuvarjein 1888 urednika listu „Edinost". Urednikova opravila bodo: uredovanje in skrb za gradivo in redno izhajanje lista v tistej obliki i tistih rokih, kakor doslej, vendar pa brez beletristične priloge; potrebno popravljanje za list došlili spisov in tiskovna korektura. Uprav-ništvo bo ločeno od uredništva. — S politične strani podpisano društvo zahteva, da se bo urednik držal društvenih načel. Kdor želi uredništvo prevzeti, naj pošlje do 1. decembra t. 1. podpisanemu društvu (Via Torrente, ti-skarna Dolenc) pismeno ponudbo, v katerej naj natanko navede svoje pogoje. Če se oglasi kateri na politič nem polji doslej še neznan pisatelj, treba da priloži sedanjim političnim okoliščinam primeren uvoden članek. V Trstu, 0. novembra. Odbor polit, društva Edinost. Interpelacija slovenskih državnih poslancev dno 19. okt.: Jezikovna vvedba v ljudskih šolah po slovenskih pokrajinah Štajarske, Koroško in Primorske daje že desetletja povod opravičenim pritožbam slovenskega, ozi roma hrvatskega prebivalstva. Te pritožbe so že večkrat, posebno pa v zadnjem zasedanji glasno izražali posamezni poslanci in predlagali resolucije. V tem oziru omenjamo resoluciji, kateri sta poslanca Klun in Vitezič dne 10., oziroma 14. maja 1887 predložita v državnem zboru; resoluciji ste bili tako mnogobrojno podpirani, da se brez dvoma vsprejmoti. Vender se dotične oblasti niso ozirale na opravičene pritožbo (slovanskega prebivalstva o jezi-kovnej vredbi v ljudskih šolah. Kakor prej tudi sedaj nemnjo koroški Slovenci niti jedno enorazredno slovensko ljudsko šole, kakor prej trpe ljudske šolo na Primorskem vsled prisiljenega nemškega, oziroma italijanskega poučevanja, na Štajerskem pa se jo tekom tega leta občutljivo skrčilo območje slovenskega poučnega jezika. Kajti z odlokom dež. šolskega sveta štajerskega z dno 22. februvarja t. 1. došel jo ukaz, da se nemščina prične poučevati celo na jednorazrednicah s poludnevnim poukom in sicer takoj v prvem oddelku, in tako so jo razširil pouk tega jezika na dvo- in trorazrednicah prav abnormalno, na četverorazrednicah pa so pouk tega jezika ni lo raztegnol žo na prvi razred, temveč nemščina je v najvišjem razredu učni jezik za colo vrsto važnih učnih predmetov. Ti dogodki, ki gotovo visokoj naučnoj upravi niso ostali neznani, nasprotujejo — da se no strinajo z načeli racijonalne pedagogiko, o tem podpisani molče — popolnoma pozitivnim določbam avstrijskega UBtavnega prava in pravilom naše šolske postave. Ljudskošolska postava z dno 14. maja 1880, drž. zakona št. 02 pravi namreč v 0: „O učnem jeziku in pouku v drugem deželnem jeziku odločuje v zakonitih mejah deželna šolska oblastnija v aporazumljonji z onimi, ki vzdržujejo šolo". Iz tega so vidi, da dotična deželna šolska oblastnija ni vezana na željo in nazore onih, ki šolo vzdržujejo — to jo namreč treba lo zaslišati — pač pa na moje, določene po zakonih. Ker nemamo posebnih deželnih zakonov, moremo se za monovanc dežele ozirati lo na splošne do- ločbe državne osnovne postave z dne 24. decembra 1867, drž. zak. št. 142, ki v članu 19. izrecno velevajo: „V deželah, kjer stanuje več narodnosti, morajo biti javna učilišča tako vrnjena, da bo brez vsake sile za pouk druzega deželnega jezika vsaka narodnost dobivala potrebna sredstva za izobražbo v svojem jeziku". Po tej določbi državnih osnovnih zakonov je toraj brezdvomno, da sila ki se godi z uvedbo druzega deželnega jezika — v tem slučaji nemščine, oziroma italijanščine — kot obligatnega učnega predmeta, nasprotuje duhu in besedam avstrijskega ustavnega prava. Prav tako je kričeča nepostavnost, ako so v imenovanih deželah, Stajarski, Koroški in Primorski, tako vrejeno ljudske šole za izobražbo slovenske, oziroma hrvatske mladine, da je tuj jezik bodisi izključljivo, bodi si nekoliko učni jezik, edino opravičeni, materin jezik pa je prikrajšan. Z ozirom na to prašamo Vašo eksce lencijo: 1. Hoče li Vaša ekscelencija takoj odstraniti sedanjo nepostavno vredbo ljudskih šol v imenovanih deželah ter zauka-zati tako jezikovno organizacijo, da bo v smislu člena 19. zakona z dno 21. decembra 1867, drž. zak. št. 142, in §. G zakona 14. maja 1879, drž. zak. št. 62 na teh javnih učnih zavodih slovenščina, oziroma hrvaščina jedini poučni jezik; in če se uvede nemščina ali italijanščina kot učni predmet, da se ne prične pred kon čanim tretjim šolskim letom, na drugoj strani pa, da se odpravi vsaka sila za pouk druzega deželnega jezika? 2. Misli li Vaša ekscelenca zaukazati potrebno naredbe, da se bode skrbelo za primerno izobražbo učnih moči, ki so potrebne na teh ljudskih šolah? Slovanstvo. Nedavno je nek veljaven ruski list pisal, da Rusija ne pripusti, da bi prišlo slovensko-hrvatsko-srbsko primorje v roke slovanskih sovražnikov, ltaljanov. To je izraz prave slovanske vzajemnosti. Ako Avstrija no bo dovolj močna, obraniti svoje primorsko obrežje, pomagala jej bo Ilusija, in mi imamo tako dvojno zaslombo. „Vsi za enega in eden za vsou mora postati Slovanom geslo, le tako postanejo mogočni in sovragoin strašni. Dokler je bila Nemčija razcepljena na mnogo majhnih državic, bilo je nemško ime med svetom malo spoštovano. Čo so je kakemu Bavarcu ali llanovrancu kje v Aziji ali Ameriki kaka krivica zgodila, kaj mu jo koristilo, čo so je zanj potegnol njegov konzul ? Kdo se je bal bavarskega konzula in vse bavarske državice, ki ni imela vojnih ladij, s katerimi bi tujim deželam imponirala? Vso drugače pa jo bilo, čo se je fraucozki, angležki ali ruski konzul za koga potegnol. Ni šo davno, kar so iz angložkih oklopnic zagrmeli topovi v Alok-sandrijo, da so je mesto kar na kup valilo, in drugokrat si Egipčani premislijo, prodno razžalijo angležkega poverjenika. Odkar jo Nemčija združena, postala je tudi ona strah raznim narodom po svetu, in nemški podložnik se čuti varnega pod praporom svojo države. Ako to primero prenesemo na notranjo politiko, tudi jo gotovo, da so Slovani v Avstriji le zato zaničevani in da se jih lo zato nobeden no boji, ker so ločeni in so sami ločijo na majhne narodiče. Dokler bo Čeh Poljaka, Srb Hrvata, Slovenec Slovaka za tujca pogleduval in mu morda šo nasprotoval, namesto da hi inu pomagal, dotle si slovanski zatiralci lahko roko manejo, ker lahko Slovana z Slovanom pobijejo, lahko zlorabijo, in so že zlobarili Rusina proti Poljaku, Srba proti lirvatu, Poljaka proti Čehu itd. Pa ne šo dosti; šo to malo narode hočojo cepiti in odlomek proti od- lortiku nadražiti. Tako so Slovence razkrojili na šest deželic, Cehe na tri, Hrvate na tri in Rusine na tri dežele, in radi bi, da bi Moravec sovražil Čeha in Slezak Moravca, Korošec Kranjca in Kranjec Štajerca, I stran Dalmatinca in Dalmatinec Hrvata. Slovani so bili do zdaj doBti bedasti in neumni, da so si dali tako bratsko sovraštvo vcepljevati. Se zdaj Korošec yza-ničljivo gleda na Kranjca, ta pa na Štajerca; tudi jo srbsko-hrvatsko sovraštvo vsem znano in še davno neporavnano. Med tem ko brat brata zavida, pa so vsi skupaj od oholih tujcev zaničevani. Vresni-čuje so tukaj pregovor: „Kdor brata ne spozna za brata, dobi tujca za gospudarja44. V novejšem času so Slovani, izučeni po britkih skušnjah, hvala Bogu! začeli spoznavati, da nič ne opravijo, če ne bodo po bratovsko drug druzega podpirali. Hrvatje čedalje bolj spoznavajo, da bi jim nič ne koristila lastna hrvatska državica, ker bi prej ali slej močnejšim in lokavim sosedom v plen zapadla, ako je ne podprejo Slovenci in Srbi. Tudi Srbi so trezneje misliti začeli. Od kar proti Turkom in niti proti Bolgarom niso nič opravili, ne sanjajo več toliko o Dušanovem carstvu, in spoznajo, da bi na svojo lastno moč oprti niti samim Madjarom ne bili kos, toliko manj, da bi si osvojili ves balkanski poluotok. Tudi oni zdaj sprevidijo, da brez Slovanstva niso nič. Slovenci in Slovaki yse slovanske ideje že od nekdaj držijo. Še mnogoštevilni in izobraženi Čehi spoznavajo, da so zgubljeni, če jim Slovanstvo ne pride na pomoč. Tako ostanejo v separatističnem kotu samo Poljaki, katere pa največ le žlahta ali plemstvo odtegujo in odtujuje ostalim Slovanom. Pride pa čas in morda jo že blizo, ko tudi Poljaki spoznajo, da pravih prijateljev zastonj iščejo po zapadnej Evropi, da jih more rešiti le povrnitev v naročje matere Slave. Ko smo pa enkrat spoznali, da je le v bratskoj slogi spas in rešitev, moramo se tudi po tem ravnati. Jenjajmo vendar uže govoriti o slovanskih „narodih" in slovanskih „jezikih". Slovanski narod je le en sam, to čutimo vsi že po svojej nravi in po svojih nazorih ali načinu mišljenja in čutenja. Slovanski jezik je lo en sam; kajti iz zgodovino vemo, da so govore in knjige ss. Cirila in Metoda razumeli vsi Slovani, no samo Bolgari ali Srbi. Ko jo skupna liturgija ponehala, in ker so bili Slovani po daljnih deželah razcepljeni na različno države, zato se pač ni čuditi, da so jo skupni jezik pod vplivom različnih sosedov, različnega podnebja in različnih kulturnih pomočkov razcepil na več narečij. Ta naročja niso toliko različna, kakor so navadno misli. Naš slovenski kmet bo umel hrvaškega kmeta, pa tudi ruskega kmeta; s slovaškimi piskrovezci se našo slovenske gospodinjo prav lahko umejo. Največ razlik so v razna narečja lo o m i k a n c i zanesli, ko so začeli vsak svoje narečje gojiti kot literarni jezik in so začeli nove besede kovati. Na pr. za izraz „die Kanzlei44 vzeli so Hrvati besedo „uredtt, Slovenci pa „urad". Torej Slovenci imenujejo tistega, ki ima službo v kanceliji „uradnika44; Hrvati in Rusi pa so vzeli besedo „činovnik41, in tega priprosti Slovenec ne umeje. Ko so si začeli novo besedo delati, naj bi bili vsi Slovani sprejeli besedo „uradnik44 ali pa vsi besedo „činovnik44, potom bi zdaj prosto ljudstvo to besedo žo povsod umelo. Za pojem „der Kaufmann" so Slovenci vzeli „kupec44, ker kupuje, in besedo „trgovec44, ker trži; Čehi pa so vzeli besedo „obhodnik44, ker mnogo sveta obhodi. Oboje jo slovansko; pa boljo bi bilo, da so si izbrali skupen izraz, da bi ga umeli VBi Slovani. Razli/ie v narečjih prihajajo tedaj največ od tod, ker so si razni od- delki slovanskega naroda vsak za sebo razvijali, in če je bil kak izraz potreben, skovali bo si ga brez. ozira na druge Slovane. Včasih so pa kaky izraz vzeli tudi iz sosednih tujih jezikov, Čehi in Slovenci iz nemškega, Šrbi, Bolgari in Hrvatje iz turškega, Rusi iz tartarskega. Po naših mislih bi bo slovanska narečja zopet zbližati dala s tem, da bi se izdelal in po vseh slovanskih deželah in šolah razširil slovanski slovar. Izbacnoti bi so morale vso nemške, turške, niadjarske, romanske in tartarske besede; nasprotno pa bi so moralo v slovar sprejeti vsi slovanski izrazi, da bi se lahko bralo in zvedelo, kako to ali drugo reč imenuje Slovenec, kako Srb, kako Čeh, kako Rus, kako Poljak, itd. Vsako narečje bi dobilo svojo rubriko, v prvo rubriko bi pa prišel po obecednem redil nemški ali pa francoski nastopni izraz, a za njim pa razni slovanski po odločenih jim rubrikah. Ako bi na pr. za pojem „der Tisch", stalo slovensko „miza44, druga slovanska narečja pa „stol, stol, stol itd14, potem bi slovenski dijak spoznal, da je izraz „stol" prav slovanski, in slovenski „miza44 pa lo spaka iz latinsko „mensau. Tako bi so izobraženci kmalo privadili slovanskih izrazov po raznih narečjih, in Slovani bi se začeli bolj razumevati med seboj. Politični pregled. Notranje dežele. Iz dol ogne i j. Ogorski odsek za zunanje zadevo se je 5. t. m. sešel. Poročevalec dr. Falk razlaga zunanji politični položaj in iz njega sklepa, da jo ministerstvo zunanjih zadev v minolem letu ostalo zvesto svojemu in od delegacije sprejetemu programu, da je vsem pričakovanjem popolnoma zadostilo, on tedaj svetuje, naj so delegaciji predlaga, da dozdanjo zunanjo politiko odobrf in ministru izrečo priznanje. — Grof Andrassi tudi odobruje Kal-noky-jevo politiko ter z vesol jem pozdravl ja zadnje dogodke, ki so našim razmeram veseli in ugodni. Govornik visoko ceni zvezo z Italijo in govori o bolgarskem prašanji ter glede rešitvo tega stavi na ministra več prašanj. Minister zunanjih zadev se zahvali govornikom za ugodno sodbo in pravi mej drugim: Prestolni govor izreka, da bolgarsko prašanjo šo ni rešeno, kažo pa ob enem, kako se ima rešiti. Minister, pravi da so taka rešitev sploh odobri, ker je v soglasji z nameni prijateljskih vlad, kar jo zolo važno, ker so rešitev mora zgoditi na evropskih tleh, vsako posamezno vtikanje v bolgarsko prašanjo pa izključiti. Minister sicer priznava, da so razni dogodki razvoj v Bolgariji zavirali, ali kdor je dogodke dobro opazoval, mora pritrditi, da so prav oviro in težave okrepile domoljubje in samosvest Bolgarov. Prav ta okoliščina, da so v vsakem tujem vtikavanju velike nevarnosti, povzročuje, da jo to prašanjo zelo kočljivo. Da so jo pa tako vtikanje doslej odvrnolo in jo upati, da se tudi vprihodnjo odvrne, uže samo to jo velik vspeh. Kar so tiče koburškega princa, mora on pritrditi, da princ ni bil avstrijski kandidat. On jo res prašal za svet, in minister mu jo razložil težave, ki ga čakajo. Princ so jo iz začetka tudi prizadeval, postaviti so na stalo borolinske pogodbe; ali ni se mu posrečilo, pridobiti si potrditve turške in dovolitvo druzih vlad za vladarja. Šel jo tedaj v Bolgarijo, ne kakor kandidat katere velevlasti, ampak kakor kandidat Bolgarije, in to mu utegne pridobiti trdneje stalo, nego da ga je podpirala katera posamezna vlada. Bolgarija ima pravico, kneza voliti po svojej volji, treba je le, da ga vlade pripoznajo, ne pa, da se preiskuje, ali so jo sobranje sešlo po uatavnej poti ali ne. Volitev koburškega princa se ujema z določbo, da izvoljenec ne sme biti ud vladajoče obitelji katere evropsko velevlasti. Da pa je potrditev turške vlade izrecen pogoj, to ni le naše, temuČ tudi menitev drugih velevlasti, kakor tudi priznanje kneževe volitve od vseh velevlasti. Na prasanja, kaj mislimo mi vpri-hodnje glede Bolgarije storiti, minister ne more dati gotovega odgovora, pravi pa, da bolgarsko vlado de facto pripoznavamo, princa pa, kakor legalnega bolgarskega kneza, danes ne moremo pripoznavati, zato zdaj vlada ž njim ne občuje. Bolgarsko prašanje je res vir vznemirjevanja v splošnem položji; ali bistvena točka tega vznemirjevanja, edini vzrok, ki nas sili k izvenrednim naporom, ni bolgarsko prašanje. — Minister naglasa dalje prijateljstvo z Nemčijo, zvezo z Italijo, ki so je v poslednjih dneh še bolj utrdila, enake nazore z angleško vlado in pravi, da vse to podpira mirovno politiko na vshodu in da so to vesela znamenja sedanjega položaja. Minister daljo naglasa, da se je vedno trudil za kolikor mogoče prijateljske razmere z Rusijo in da so te tudi danes prijateljske in on ni zgubil upanja, za kar se je vedno prizadeval, da se Rusija bolj približa mirnim konservativnim težnjam srednjeevropskih vlad in da ostanemo z velikim mogočnim sosedom v takej razmeri, ki ne bo le pospeševala interesov obeh držav, tcmuČ bo tudi skoraj glavni pogoj stalnega mira v Evropi. Govorilo je še več delegatov, grof Aponyi je obžaloval omahljivost i nezanesljivost Nemčije; grof Ilorvath pa je naglašal, da se dobra zunanja politika ne sme upirati le na vojsko, temuč tudi na finančne razmere. Tu pa mora z obžalovanjem izreči, da so naše gospodarske razmere z najbolj prijateljskimi državami slabše, nego z druzimi. Spomina vredno je to, da madjarski velikaši niso ropotali zoper Rusijo, ampak priporočali celo prijateljstvo ž njo. Kdo je iskati vzroka temu? Najbrže v ogerskih financah. Nazadnje se je soglasno sprejel zgoraj omenjeni poročevalčev predlog. Bosenska in herc egovinska vlada ustanovi v zasedenih deželah trgovinsko in obrtno zbornico, ki pa ne bodo slične onim v Avstrijsko-ogerskej, ampak sestavljene enako trgovinskim in obrtnim društvom, h katerim se no bo silil nikdo pristopiti. Sedeže svoje bodo imele v Se-rajevu, Mostaru, Dolenji Tuzli, Banjaluki in Bihaću. Vnanje dežele. Srbska vlada predloži skupščini te le predloge za prihodnje zasedanje: načrt postave glede vojaško reorganizacijo, načrte občinskega reda, volilnega zakona in obrtnijskega reda, načrt o obrtnih podjetjih in zavarovalnicah, postavne načrte gledč osebne varnosti, sodnijske preosnove, dačno reformo in splošno upravno reformo, konečno predlogo za uvođenje odborskih posvetovanj v ministerstvih za poljedelstvo, finance in zgradbe, kakor tudi k preosnovi gozdnega zakona. Skupščina bo zborovala dva meseca. M i r i d i t i se krepko postavljajo zoper albansko deželno vlado. Ker se ta ne ozira na njihovo zahtevanje, obrnoli so so naravnost v Carigrad, da so Prenk Bih Doda zopet postavi za njih glavarja. iz Bolgarije se poroča, da Jo bilo vsa zarota zoper kneza le domišlija. Človek, pri katerem so našli petarde, bil jo blazen; sodniška preiskava o tej stvari je toraj ustavljena. Ruski car pride prihodnji teden v Berolin in obišče nemškega cesarja. Tako poroča „Norddeutscho Allg. Ztg." V Italiji je podpisalo prošnjo nad dva milijona italijanskih katoličanov, da bi se izročila Rim in cerkvena država zopet papežu. Italijanska vlada se na vse kriplje pripravlja na maščevanje nad Abesinci, dan na dan pošilja vojake in strelivo v Masavo; ona zahteva zadoščenje, dokler tega ne dobi, nič noče vedeti o nobenem pogajanji. Kredit za ekspedicijo znaša 50 milijonov frankov, a gotovo se ne bo zadosten. Italijansko ljudstvo pa s tem večinoma ni zadovoljno. V Rimu so bili zarad tega veliki izgredi, razburjeno ljudstvo je napalo vojake s kamenjem in več stotnij je bilo treba, da so napravili mir. Nemškega prestoln ika bolezen v grlu se je p o hujšal a. Tako poroča njegov zdravnik dr. Mackenzie iz San Rema, kder prestolnik zdaj prebiva. Vsled tega sta bila tja poklicana zdravnika dr. Schroter in dr. Krause z Dunaja, oziroma iz Be-rolina. Na Angleškem in Irskem imajo sodišča mnogo opravila z državnimi poslanci. Ti so namreč udeležujejo prepo- vedanih shodoV narodno lige. Sodišča jih vsled tega kličejo na odgovor. Ker pa teh klicev ne aluŠajo, zato jih zapirajo. Na tak način se lahko tretjina poslancev zapre. Pač jasno je, da tako postopanje ne more dolgo trajati. Iz Masjive se poroča, d« se je Ras Allula nanagloma obrnol proti Afaju, južno od Dogalija, ter tkin z Aaaortinci združene rodove premagal v krvavem boji, potem pa odpotoval proti Asaorti; Boja pri Alaju sta se udeležila tudi dva ruska častnika. zapovedan predmet, naša deca se ital. sama nauči, in v šoli mora se kaj koristnega „v svojom jeziku" privaditi i ne gubiti časa z učenjem ital. jezika! Ako ne bod e to pomagalo, posnemali se bodo Ro-jančani! Eden v imenu vseh dobro mislečih Barkovljanov. DOPISI. Iz Barkovelj, 1. novembra 1887. — (Magistrat i n okoli č an i). —Znano je, da magistratovo vedenje proti okoličanom presega že vse meje. Ako bi se hotelo vse naštevati, imela bi „Edinost" dovolj gradiva, da bi kot dnevnik izhajala. — Magistratnega ravnanja naveličajo se Sčasoma okoličani, i ž njimi tudi vsi dobro misleči meščani. Dovoljujejo so štipendije v Rimu učečim se dijakom, dovoljuje se pokojnina družinam magistratnih uradnikov, kateri v zaporu sede, ker so preveč skrbeli, da se magistratna blagajna do vrha ne napolni! — Mestni očetje delajo z občinskim denarjem po svojoj volji, ne meneč se, kaj k temu porečejo davkoplačevalci Mnogo okoličanov mora trdo delati, da celo pri jedi morajo si pritrgavati, da plačajo „krvavi davek". In z onim „krvavim denarjem" podpira se mladina, koja v Italiji študira, ter dela propagando v prid Irredente, Z onim denarjem maste se največji sleparji, podpirajo se in vzdržujejo irredentarski listi! Ako bi okoličani zahtevali italijanske šole, dobo jih takoj, če tudi bi trebalo tisočev in tisočev za to. Naj bi pa le zahtevali slovensko le — jednorazrednico, odgovori so jim, da ni denarja! Zares! odločno mora se reči, da v Trstu godč se nezaslišane reči! Po magistratu sprehajajo se „polki" uradnikov, kateri vsi mastne plače uživajo, i kateri vsi skrbe le za poitaljančevanje Slovencev, pod tržaško občino spadajočih. Znano je tudi, kake može postavlja magistrat okoličanom za župane. Ne bodemo mi danes obširneje o tem govorili, a omeniti je treba le spet o „velevažnem" barkovljanskem „kozje-bradcu". Omenjeni reva — človeče, začel se je zadnje čase vesti kakor kak „gou-vernor", vladajoč v deželi „z obsednim stanom". Mnogo se je že pisalo o onem človeku, radi onega človeka bili so žo velikanski izgredi, katere je morala vojaščina s pomočjo žendarmerije zatreti. Radi onega človeka bilo je zaprtih že mnogo osob, kateri so mu naravnost v oči povedali, kaj je — in kaj mu gre. Mnogokrat raz-žalil je oni človek naš slov. narod, na naj nemsramnejši način, tako da so je bilo bati, da mu domačo ljudstvo v svojej pravičnej jezi stanovanja ne razdrobi. Oni človek je tujec, prišel je k nam kot priprost „kelner" in opomogel si je z žulji naših ljudi, s tem da jim žganje prodaja. Predrznol se je našemu ljudstvu celo „schiavi pedociosi" reči. Zan s! naše ljudstvo je prepotrpežljivo! Naj bi šli v kako ital. vas, in naj bi videli, kako so tam tujci spoštujejo! Ker pa on našemu ljudstvu „schiavi pedociosi" pravi, omenjamo, da neznamo, jeli — je bilo „vso čisto", v njegovej polu-raztrganej „flajdi", ko se je iz Istre k nam priklatil! Mnogo so jo že pisalo v „Edinosti", „edinem našem glasilu" proti omenjenemu človeku. Vedeli smo, da se ne bo magistrat na to oziral, a mislili smo včasih, da vlada vmes poseže. Ko bi na pr. kaka ital. vas slov. župana imela, in ko bi ta tako divjo — samopašno z svojimi podložnimi ravnal, i ko bi so ti odločno proti njemu postavili, odstranjen bi bil precej od višje strani. — Pri nas pa jo drugače! — Od dop. „Xw bilo je žo pred časom predlagano. naj bi se cele Barkovljo proti onemu človeku podpisale. In oni nasvet obisti-nuje se sedaj. Podpisuje so vsa vas, — prva gospoda, proti onemu človeku, in mislimo, da si. vlada sedaj spozna i obistini našo prošnjo. Mi hočemo imeti domačega župana, naše krvi, koji bodo v nedeljo med svojimi vaščani, po staroj navadi, pri domačej službi Božjej, in ne kakor sedanji — nosil svoj „rapport" na piskavo slavni magistrat! Mesto da bi so oni človek kot tujec domačim ljudem zahvalil. da si je med njimi opomogel, začel jih je zasramovati. Toda upamo, človeče! da zadnji dnevi tvojega vladanja v našem selu so šteti! Kakor se čujo, misli Blavni magistrat ustanoviti v našej vasi III. ital. razred. Mi pa zahtevamo slovenski razred, in italijanski jezik naj bode kot Iz Škednja 7. novembra. Hvala Bogu, da je vendar enkrat mir in sloga mej cerkvenimi škedenjskimi pevci — zgubili smo res zmožnega učitelja, toda dobili smo uže druzega „g. Ivana Gnjezdo" koji je istotako zmožen in izurjen v cerkvenej muziki. v Zakaj jo cerkveno in narodno petje v Skednji do sedaj hiralo? zakaj ni bilo zaželenega napredka? — za to ker ni bilo miru, ni bilo sloge mej pevci! Da se cerkveni pevci zopet sprijaznijo in zedinijo, imelo je cerkveno oskrb-ništvo dne 25. minolega meseca svojo izvanredno sejo v župnem uradu s cerkvenimi pevci. Tu je predstavil gosp. župnik pevcem novega učitelja, ter jim toplo priporočil mir, slogo in krščansko ljubav, pred vsem pa ponižnost — naj si ne iščejo pri petju prvih most, naj ne hrepene po praznoj časti in hvali, kratko: naj se ne povzdigujejo drug nad drugega, ampak da bode mir, sloga vladala mej njimi, naj bodo mej seboj enaki. — Njih vodja je učitelj, njega naj oni spoštujejo, njemu naj bodo oni podložni isto tako kakor bode on svojim predpostavljenim. Na predlaganje vseh nazočih pevcev, sprejetih je bilo potem šo 5 starih izvrstnih pevcev, koji, povabljeni drugi dan v župni urad, potrdili so vse. kar se je bilo poprejšni večer v seji sklcnolo. Iz vsega tega se vidi, da ni vso res, kar se v zadnjej številki Edinosti javi o Skednji, o petju in župniku. Cerkveno oskrbništvo podpira rado cerkveno slovensko petje, toda ako ni sloge mej pevci — vse jo zastonj. — Ražaljivo je pa jako, kar se nadalje o župniku govori: češ da on nema v svojej biblijoteki slovenskih knjig; kdor so hoče te neresnico prepričati, pride naj v Ške-denj, stopi naj v njegov urad in videl bo slovenskih knjig vsake mere, vsake velikosti, namenjene slovenskej mladini v dušni prid. — Kar so pa govori, da on priporoča slepo udanost, hvaležnost si. magistratu — temu ni tako. — On priporoča krščanski mir in ljubezen, ako se pa krivica Slovencem godi, to so i njemu težko zdi in ga zato srce boli. — Cerkveno oakrbnistvo je sedaj jako veselo, da je z Božjo pomočjo doseglo svoj cilj — mir in slogo mej pevci — napredek v cerkvenem petji. — Hvala Bogu! — Iz Tolmina, 30. oktobra. - [Izv. dop.] (Slovesno otvorjenjo novo preložene ceste na Ovinku.) — Tako gr-baste, nepriležne in nevarne državne cesto ni bilo menda v devetih deželah, kakor je bila, kar se še mi neprestari ljudje spominjamo, costa po Soškej dolini, ali tako imenovana koroška cesta. Od Solkana do Kanala, od Kanala do Tolmina in daljo do Kobarida je šlo neprenehoma gor in dol, da si bil uže ves pretresen in pre-maščen, kedar si, dasi v kočiji, iz Gorice po dolgotrajnej vožnji došel v Kobarid. Koliko pa je trpela uboga živina, koliko so prestajali vozniki, kako so pod težo ječali vozovi in kake nadležnosti in stroške so prizadevale pogosto priprege, tega naši potomci niti verjeli ne bodo, ker jim ne pojde v glavo, kako je bilo nekdaj mogoče cesto še slabše speljati, kakor jo zdaj speljana, ko so ae užo vse nevarne strmine zravnale in se je cesta vzdignola povsod, koder jo je poprej Soča po večkrat v letu preplavljala. Kraj Soče vendar ni bilo skoro mogoče cesto drugače graditi, nego vatrično ž njeno strugo. A naši pradedi so mislili drugače; ko. so merili cesto, poslali so kozo pred sabo in za njo so potezali črto. A v denašnjej dobi splošnega napredka no maramo več za zakrivljena pota — in ko se povsod drugod užo ponašajo z železnicami in trannvaji, veseli smo mi skromni gorjani, da se moremo post tot erimina rerum pošteno voziti po varnej drž. cesti brez strahu, da si na potu polomimo rebra. — Danes jo v tem oziru jako pomenljiv dan za vho tolminsko stran. „Ovink"nad t ur š k i m k ri že m, zelo strm klanec, zgrajen nad strašnim propadom, prebit jo in pod njim speljana nova ravna cesta se jo s primerno svečanostjo izročila javnemu prometu. — Po našej oceni je to najlepše stavbeno cestno delo v našej grofiji — dovršeno v vsakem oziru. Preložona cesta je dolga 873 m., stgte ceste je bilo 860 m. Nova rase ali se dviga 8 pro 1000, prejšnja je rasla 90 pro 1000. Lep razloček, kaj ne da? Podzidje je globoko vte-meljeno in zgrajeno kakor vse druge zi-dovine na tej cesti iz zdravega, lepo obse-kanega in tako rekoč skupaj zanitanega kamenja. Nad cesto pa se dviga velikanska naravna stena iz enačili plasti Vol-Čanskega apnenika, kakoršne so nad staro cesto zložene v nepredorno trdnjavo, raz katere so po ljudskej govorici naši pradedje z navaljenimi skalami pobili turško vojsko in za vselej iz naših gora preplašili krutega sovraga. Podzidje je do 18 metrov visoko; naravna, a z velikimi težavami in nevarnostmi presekana stena pa sega v visokosti 24 m. do stare ceste. — Prvi načrt tej preložbi je napravil uže leta 1867. c. kr. stavbeni svetnik (zdaj nadavetnik) g. France pl. Hohenstern. Podjetje je začetkom lanskega leta prevzel g. Rajmund Mahorčič, župan Sežanski in dež. poslanec in po 15 mesečnem, truda-polnem in z mnogimi težavami in nevarnostmi združenim delom je pod spretnim vodstom g. inženerja E. Bo navi a zdaj srečno dokončal. Vzorno delo, kakorŠno je, hvali samo ob sebi vse one, kateri so je namislili, započeli, vodili in delali in ko uže davno oblede imena na spominakej plošči, vzidanej v naravno steno pod obokom stare ceste, bode cesta sama se svojimi velikanskimi zidovinami pričala o pogum-nosti in žilavitosti njenih pričetnikov. K slovesnemu otvorjenju so prišli iz Gorice nj. eksc. g. deželni glavar Coro-nin i, dvorni svetovalec g. baron Rechbach, dež. odbornik g. I. Gaaser, g. nadinžener Nordis, iz Tolmina pa okr. glavar g. Schaf-fenhauer-Neuss, okr. sodnik g. Kodrič in več drugih dostojanstvenikov. Gosp. ces. namestnik je bil tudi napovedan; a včeraj je telegr. sporočil, da zaradi nev-godnega vremena počesti „Ovink" pozneje so svojim pohodom, Gospoda je najprej odhodila vso cesto in si ogledala vse stavbene objekte; vr-nivša se potem po starem klancu pa se je od goriške strani peljala po novem tiru v precej dolgej vrsti kočij do Platerja, — kder ima podjetništvo svoj sedež in svoje zaloge. V prostornej sobani jo čakala tu obilno in okusno obložena „pogr-nenau in kmalo se je začel okropčevalni del svečanosti, kateri je polagoma prešel v veseli, in ko je o mraku viša gospoda odšla, menda celo v živahni del. Kakor so je pri delu, tako se je tudi pri obedu sponesel sivi Kras. Izborni teran odličil se je mimo Šampanjca, in kdor Be ga je bolan napil, vrnol se jo zdrav domov. Ovink! Ovink! C. Z Goriškega, 1. novembra 1887. — Gospod urednik! Dovolite, da spregovorim z g. dopisnikom „z Tolminskega" v 44. št. „Soče" — zadnjo besedo; ponavljam — zadnjo besedo; ker se mi no zdi častno nadalje polemizirati z dopisnikom, kojemu je strast vzela vid in razum. — Ad rem tedaj, a to čisto v kratkih besedah, ker je res škoda za črnilo in papir, odgovarjati takim — otročarijam. — G. dopisnik pravi, da je gospod ravnatelj Pr. I). egoist, ker v sejah c. k. okraj, šols, svetovalstva kima in molči in da zbog tega uživa zaupanje od predstojnikov ter doseže, kar želi. No, ta trditev jo res smešna, kajti vsakdo ve, da je g. Fr. D. vedno povzdiguol svoj glas za pravico in resnico; da pa slabe stvari ne bode zagovarjal, to je jasno, ko beli dan. Ako so tedaj nekoji učitelji kaj zakrivili in jih gosp. Fr. D., spoznavši njih krivdo, ni zagovarjal, popolnoma je prav storil, kajti kdor zlodejca zagovarja ni — poštenjak. — Trditev glede preganjane učiteljice v Kobaridu je bosa in neutemeljena; škoda tedaj gubiti besede. — O službi g. A. G. na L., za kojo bi bil prosil g. D. sin, boljše je. da rečem: Schwamm d' riiber, kajti zaman bi bilo pogrevati neumestno stvari. — G, dopisnik hoče me učiti logike; a smelo mu povem, da sem jo jaz znal, ko jo on šo nosil od zadej razkrojeno hlačice. — Baš iz tega, da se pove, kaj jo človek, povedano jo tudi, kakšen je. Malopridnež, nesposobnež, egoist, nezuačajnež ni šo nikdar napravil — karijere. — Ker je pa g. Fr. D. naredil karijero, to je dokaz, da jo vselej — storil, kar veleva mu stan. Basta! Ako g. vitez Klodič g. Fr. D. česti in uživa on (g. Fr. D.) pri g. vitozu KI. veliko zaupanje, ne da se še sklepati o terorizmu, kojega g. dopisnik povdarja, kajti lenega, slabega, svojo učiteljsko dolžnosti no apolnujočega in nesposobnega učitelja ne bodo g. dež. šols. nadzornik vitez Klodič Hpoštoval in viB. c. k. dež. šola. svetovalatvo ga no bode vis. c. k. naučnem mjnisterstvu „ravnateljem'" predlagalb. — Človeku, ki resnico ljubi, mora so taka trditev k la g. dopisnik res — studiti. Poleg tega napada g. dopisnik zaslužne vpokojene učitelje I. plač. vrste na Goriškem, češ, da so bili umirovljeni radi — nezmožnosti, pa vsak učitelj dobro ve in zna, da so bili radi bolehnosti vpoko-jeni. Ako g. dopisniku Bog zdravje ohrani še mnogo let, dospe tudi on prej ali kasneje do umirovljenja, a nič prav dobro mu no bode donelo na ušesa, če mu bodo javno očitali, da jo bil radi nezmožnosti vpokojen; kar tedaj tebi ni prav, tudi drugim ne očitaj. — Da g. Fr. D. ne mara za učit. društvo, (ako je resnica), tega mu nikdo zameriti ne more, kajti v takem društvu, kder vedno hoče „jajce več ko puta znati", res je neznosno. Kdor hoče umeti, naj ume, kajti vsakdo že pri nas zna, da nekateri mladi učitelji, prišedši iz Kopra, .mislijo, da so starejšim kolegom že — čez uha zrastli; a da to ni tilko, povedal nam je nekdo v „Edin." na dolgo in široko. — Da je pa gorostasna razlika mej g. Fr. D. in g. I. K., to je tako gotovo, kakor daje 4 -f 1=5; temu ni treba komentara. S tem sem pri kraju in g. dopisniku se ne oglasim več, kajti z Don Kišotom se ne maram boriti. Naše razumništvo pa prav dobro ve, kje je resnica, koja mora večkrat veliko prebiti, pa se vendar nikoli ne zatare. — Basta! — Domače vesti. Nj. Veličanstvo cesarica povrati se baje 15. t. m. iz Krfa v Miramar. Mestni fisik g. dr. Giaxa je prevzel profosuro na vseučilišču v Pisi. Njegov nastopnik bode skoraj gotovo g. dr. Merlato. t Župljan g. Andrej Kovačlč. Prijatelj nam piše: Dne 31. p. m. ob 11. uri zvečer izdahnol je blago svojo dušo župljan barkov-Ijanski g. A. Kovačič Vse Barkovlje tugujo nad toliko zgubo. Pokojni je prišel v župnijo leta 1882. ter si pridobil hipoma srca vseh župljanov. Bil je namreč iznevadne prijaznosti in zelo usmiljenega srca; dobrote je delil neprenehoma. Na smrtnej postelji ležeč je se solznimi očmi podaril dvanajsterim otročičem novo obleko kakor mu je bila to vsako leto navada. Tudi v svojej oporoki ni pozabil ljubljenih Bar-kovljanov. Volil je namreč 1000 gld., da ae iz njenih letnih obresti Tsako leto na njegov imendan delč nove obleke dvanajsterim ubogim otrokom; 200 letnih goldinarjev je odločil za dve štipendiji bar-kovljanskima dečkoma, učečima se kup-čijskih ali pomorskih znanosti; 100 goldinarjev vsako leto ubogemu lepovedočemu barkovljanskemu dekletu, koje se misli v teku leta omožiti; 300 gld. pa kakor donesek k zidanju nove barkovljanske cerkve. I da bi župnija Barkovlje pozabila kedaj tolikega i tako blagega dobrotnika? Nikdar i nikoli! Ne enega ni v župniji, koji ne bi mu iz dna svojega srca privoščil večnega počitka in večnega miru. Lahka mu zemlja! Imenovanja. C. kr. višje sodišče za Primorje je imenovalo : vodjem zemljiških knjig pri c. kr. okr. sodniji v Gorici g. Ivana Tominc in kancelistom pri c. kr. okr. sodniji v Korminu g. Alberta Urbas. Pravosodno ministerstvo pa jo imenovalo pristavom pri c. kr, dež, sodniji v Trstu gg. Ivana Maver (z službovanjem v Rovinju) Josipa Tel. Gentilli in Henrika Ka-derk; pristavom pri trg. in pomorskej sodniji g. Viktorja Garson; pristavom za okr. sodnijo v Gorici g. Franja Dukič in gosp. Matijo Ilutar; pristavom pri okr. sodniji v Rovinju gosp. Blaža Orlič in pristavom avskultante gg. Iv. Valentinčič za Buje, Karla Maldonerza za Motovun, dr. Ernesta Kristofoletti za Ajdovščino (z službovanjem pri okrajnej sodniji v Gorici), dr. A. Sancin za Buzet, Antona Pellegrini za Buje, Fr. Em. Smechia za Volosko, Di-joniza Uzaj za Ajdovščino, Henrika pl. Bartolomej za Podgrad in Ivana Okretič za Pazin. Pri c. kr. namestništvu v Trstu pa sta imenovana: g. Ivan Pita-mic pregledovalcem računov, in g. Karol Stcurer asistentom. PremeŠČenja. Pravosodno ministerstvo je premestilo gg. Al. Rismondo in Henrika Diminiča od okr. sodnije v Gorici k deželnej sodniji v Trstu; nadalje gg, pristava Al. Lion iz Motovuna in Ivana Mar-kolini iz Buj v Koper. Zapuščina. Pro kratkem umrši gosp. Andrej Kovačič jo zapusti svoto 2500 gl. v dobrotorne svrhe in 7 letnih štipendij v iznosu 100 gld. G. prof F. Leveč dobil je od cesar-jeviča Rudolfa lastnoročno podpisano pismo z vabilom, da za delo „Die osterreiohisch-ungariseho Monarchie" spiše zgodovino Kranjske v obsegu jedne tiskane pole. — G. spiritual J. F lis izbran je isto tako sotrudnikom rečenega deta ter bode spisal članek o arhitekturi, slikarstvu in plastiki za renesanse do najnovejše dobe. SI. Narod. Politično društvo „Edinost" je sklenilo v svojej odborovej seji dne 6. t. m. prepustiti upravo svojega lista „Edinost", nadalje za leto 1888. tiskarni Dolenčevej. Ob enem se je razpisal za urednika natečaj koji prinašamo na čelu denaš-nega lista. O drugej točki dnevnega reda, „Razpravljanje za sklicanje prihodnjega občnega zbora" se radi pomanjkanja časa ni razpravljalo. Prihodnja seja bode o tej zadevi v nedeljo dno 20. t. m. Za družbo sv. Cirila in Metoda seje nabralo v soboto 5. t. m. v čitalničnem zabavnem večeru 1 gld. 90 novč. Hvalevredno je, da se gospodje čitalničarji malone o vsaki enaki priliki spomne tudi važne naše družbe. Le tako naprej! Nadalje nabrala sta: gg. Janko Drašček 1 for., potem zopet for. 1.20 in gospodu zapisnikarju izročil je 1 f. 16novč.,g. Jakob Šnebelpa50nvč., od neimenovane družine. — Skupaj for. 3.80. Vsem gg. naj bodo izrečena s tem srčna zahvala. Društvo zdravnikov je imelo včeraj zvečer znanstveno posvetovanje v „Gabi-netto di Minerva*. Razpisana sluiba. Mesto bolnišničnega oskrbnika z 1000 gl. letne plače in 300 gl. stanarine. Prošnje do 20. t. m. magistratu. Črnogorska ladija „Sibil" je priplula v nedeljo zjutraj v naše pristanišče. Poveljnik jej je g. Fr. Petrovič. Statistika umrlih. Od 30. p. m. do 5. t. m. je umrlo v Trstu 89 oseb in to 47 možkega in 42 ženskega spola. Po starosti so bili: 15. do 1., 23 do 5., G do 20., 10 do 30., 8 do 40., 15 do 60., 11 do 80. leta 1 pa čez 80 let. Lani je umrlo v istem času 7 oseb več. Tržaške novosti. Vreme. Prav ima pregovor ki pravi „Človek obrača, Bog pa obrne". Veselili smo se lepih dni, koji so nastopili po strašnej burji ali malo časa je trajalo naše veselje. Jupiter pluvius jo nastopil svojo vlado z kislim obrazom ter nas obdaruje z dežjem v tako obilnoj meri, kakor da bi hotel oprati nas in našo mestne očete vsih znanih in neznanih grehov. Kdo ve, ako bode obilni dež opral tudi našo mestno palačo?? — — Iz vseh krajev čujemo neugodne vesti o povodnjah, posebno iz Kranjske, Stajarske in Koroške. Hvala Bogu, imamo tukaj vsaj pred sabo morje, koje menda ne bodo naraslo lik hudournik. Sicer pa imamo hudournikov tudi pri nas, čeprav ne vodenih, temveč rogovileže na političnem polju. Kaj more proti tem slabi slovenski jez? Brezobzirno so zaletč vanj ter ga prodro ali celo od-plovijo. In najgorje je, da nas nikdo ne pomiluje, ne, ccl5 ruga nam se rekoč: Glej, kako je slab ta jez!......Bog nas varuj takih hudournikov! Nadejamo se, da so izpolni tudi drug izrek: „Po dežju solnce sije!" Nezgoda. Seljak Anton Škerl iz Grete si je zlomil levo nogo, ko so je vračal iz vesele družbo domu. Svojo nesrečo ima menda samo vinu zahvaliti. Poskušen samomor, 241etni agent Ivan Repič je skočil včeraj ob 3. uri zjutraj v veliki kanal, da utone. V vodi pa so mu jo zopet prebudila ljubezen do mladega živenja in jel je klicati na pomoč. Iz bližnje kavarne so prihiteli nekoji gospodje, koji so nesrečnega mladeniča spravili na kopno. Umetnijška razstava v Gorici občinstvo jako zanima. Doznali smo, da jo isto v teku treh tednov toliko ljudi obiskalo, da so z ustopnino stroški uže pokriti. Tudi deželni namestnik gosp. baron Pretiš je isto užo večkrat obiskal. Obzirom na dobrodelni namen, koji je svrha razstave, moramo dotičnemu odboru k lepemu vspehu čestitati. Nesreča na morju. Austr.-ogrska ladija „Lusignano" jo pogorela na poti iz Novega Orleansa v Gibraltar. Ital. ladija „Gasparo" je rešila raz gorečo barko 12 osob. Ogenj jo nastal gotovo vsled neprevidnosti kacega mornarja, kajti ladija je bila obložena z oljnatim semenom. Povodenj. Kakor pišo „SI. N." napravila jo povodenj na Koroškem, v Bo- rovljah, v Kapli, Pristovi, Črni in Jazbini veliko škode. Voda odnesla je brvi in mostove, celo mline, na mnogo mestih ugreznola se je zemlja. Črešnje v novembru. Prijatelj nam piše, da je v vrtu g. pl. Miillerja v Pulju črešnja letos drugikrat cvetla. Sad je uže pol zrel. Pokopan list. „Zar. Dalmata" javlja, da so zaprli v Spljetu lastnika tiskarne Ru sso, odgovornega urednika lista, „Dra-škov Raboš", lastnika istega lista gosp. Mitličiča in stavca g. Karla Marica radi veleizdaje. Povod obtožbi je bil članek, k°jega je objavil imenovani list o smrti Katkovej, Vabilo k glavnemu zboru društva poštarjev in poštnih odpraviteljev na Kranjskem, Primorskem in v Dalmaciji dne 14. novembra 1887. ob 10. uri predpoludne v Ljubljani (pri Slonu). Dnevni red: 1. Letno poročilo. 2. Poročilo društvenega blagajnika. 3. Prevdarki. 4. Prosti nasveti. 5. Poročilo o koneČnem izidu v Novi Riši napravljene efektne loterije in ustanovljenju podpornega zaklada. 6. Nasveti predsednika. 7. Molitev. — Oni p. n. društveniki, kateri se tega glavnega zbora udeležiti mislijo, naj to podpisanemu načelništvu kakor hitro mogoče naznaniti blagovolijo, da so jim legitimacije za znižano voznino po železnici priskrbijo. V odpravo vseh neprilik opominja so p. n. društvenike, da imajo legitimacije le veljavo društvenikom, ako vzamejo z sabo tudi društveno spre-jemnico. Ker je neobhodno potreba, da se pri tem glavnem zboru društvena pravila prenarede, vabijo se p. n. društveniki k obilnoj udeležbi. V Dol. Logatcu dne 12. oktobra 1887. — Načelništvo društva poštarjev in poštnih odpraviteljev na Kranjskem, Primorskem in Dalmatinskem. A. Mulley. Avstrijski državni dolg. Kontrolno po-verjenstvo za državni dolg je sedaj izdalo svoj polletni izkaz o stanju dolgov do konca meseca junija t. 1. Iz tega računa vidimo, da jo država dokaj pridobila, ker je prevzela nekatere do sedaj privatne železnice na so. Vendar pa je narastel splošni dolg od 710.4 milijonov na 945,1 milijonov gold. Dolg na posojila brez obresti so je povišal za 61.827 gl. ter je izkazan z d,503.830 gl. Splošni državni dolg pa iznaša po izkazu 3G79.0 milijonov gol., za katere se plačuje obresti na leto 153.5 mil. gold. Lepa svota! „Katoliško Bukvarno" in „Katoliško Tiskamo11 v Ljubljani je vsled dovoljenja c. kr. deželne vlado za Kranjsko prevzela v svojo last in upravo „Katoliška tiskovno društvo". Javna zahvala. Čast in hvala komur gre! Močni steber, radodarni podpornik je kmetijski zadrugi za okraj Podgrad nje novoizvoljeni odbornik, gospod S lav o j Jenko v Pod-gradu; zato nas dolžnost prijetno sili, vrlemu možu in izglednemu rodoljubu, v imenu naše zadruge se javno zahvaliti za dosedanjo krepko podporo, ter vzklikniti: Bog nam ga ohrani mnoga leta! V Materiji koncom oktobra 1887. Benedik, Zupančič, blagajnik. predsednik. Poslano. *) (Konec.) Kako pa je do zdaj opravljal ta ko-operator svojo dolžnost, če prav sem jaz prijel za prvega kooperatorja vso dolžnost v Lanisču, da sem dvakrat maševal, dvakrat predigal in tudi po poldne krščanski nauk imel, potem šo sv. blagoslov. Gosp. kooperatorja sta vsako nedeljo šla v vas ob G. uri v jutro, in ob sedmo in osmo sta prišla domov in tudi zna gosp. dopisnik, v kakovem stališču. Ali je pa to prav, da takovi duhovniki bodo v Lanisču samo za plačilo in tudi smutnjavo ? In da jaz sam delam vse, kar morajo trije delati? Naj gosp. dopisnik dokaže, kdo sem jaz katero dolžnost opustil, in naj so povede preiskava proti meni po duhovnem stolu. Gosp. dopisnik govori, da kaplana ni v Lanišču, in tudi da ga iz različnih vzrokov ne bode. Vi Bte hudobnež, ker to trdite, prosil sem jaz in tudi ostale vasi milostivega presv. škofa, da ga pošlje. In on ga nemoro iz kraškega kamena načiniti, ker ga nema. Hudobnež vam prav kažem v obraz, poprašajte o tem gosp. škofa in tudi potrudito so v kancelerijo, da Vam povedo, kolikokrat so je prosilo. Vi pra- •) Za stvari pod tem nnnlovom je uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu postava veleva. vite, da je 2000 ljudi kaznovanih more-biti zarad mene. Bog je kaznoval takove duhovnike ko so bili. Pojte v biskopijsko pisarno in poglejte aeta et facta od ' teh duhovnikov, pa potem govorite. Sramiti pe bi moral vsak kmet nad takim ponašanjem kmeta, kakor se morata tudi sramovati dva poslednja duhovnika nad svojim ponašanjem, to pa najbolj tudi ve preČ. biskupija. > Svetujete tistemu ljudstvu gosp. dopisnik, da se med seboj pogovori in traži od vis. namestništva in biskupije kurata. Svetujem Vam, gosp. dopisnik, da pojdete k preč. ordinarjatu, morebiti Vam bode tako dober, ter Vam odpre moje službeno pismo od 27. aprila t. 1. br. 243 in 244 tam najdete še več ko Vaš sovet, in tudi se opravičite o mojej ljubavi do ubogih onih sel, vidi se, da ste smutlavec, ker ljudem svetujete tja, kdor jim niti pravice ni dati duhovnika in ga nema. In tudi prav poročam gosp. dopisniku zgornjega dopisa iz Buzeščine, da se pred ko moro pobere svoje pete in že tolikokrat se je odpravil v Rusijo in Gradec. Bog ga poprati od nas. Jaz, če želi, odprem lepe vrstice, da mu mine volja plu-vati na duhovnike, pri katerih se je večkrat najedel in napil. Naj bo znal gosp, dopisnik, da sem jaz ko župnik tudi pastir nedolžnih ovčic v Lanišču, in ne pustim volka razderavca med nje in tudi ne njegovemu hudobnemu poželenju. Kar se pa tiče šole v Lanišču, o tem pa okrajni šolski svet dobi brž in brž poročilo in tudi o ponašanju gosp. učitelja v Lanisču. Bolje bi bilo, da ne bi niti ene učilnico bilo, ko pa takovih učiteljev, in tudi, da se r.e bi takov učitelj rodil, ko ga pa imamo v Lanišči. (Je pa Vam ni prav gosp. učitelj, pozovite me na odgovor, jaz Vam vso povem. No more se človek več brigati za duševno in telesno dobro svojih ovčic ko jaz. Gosp. dopisnik zna, da hodim v Brest, Slum in po vseh selili maševat in pridikat, ker to mi je najslajša hrana. In pa tudi da jo zdaj kradja in nečistost dosti so zatrla i vse vasi so se poboljšale, a La-nišče je ta nočni hudobnež pokvaril. Če pa ni res, naj popraša presv. škofa in ljudstvo, da jo učil do i preko 70O otrok za krizmu in tudi kedaj so ovi otroci slišali samo eno besedo od gosp. kaplana prvega in drugega krščanskega nauka? Kdo jo odrasle ljudi učil nauk? Morda Vi v oštariji pri kartah in kletvah: Sram Vas bodi! Hudobnež, vi vse iščete veče hudobije. In jaz Vam odprem vso Vaše bune med ljudstvom. Dokler Vas ni bilo tukaj, bil je mir in pokoj, morala in tudi ljubezen med ljudstvom. Kar ste prišli sem, mira ni več, šo takega hudobneža nismo videli in tudi kmetje so Vas posramili. In tudi Vam poročam še, dokler sem jaz tukaj župnik, ne pustim niti Vam niti Vašemu rojaku, da bode moje ovce po slabej paši pasel, in tudi nečemu blizu Persteta, kateri je že bil poprej na Krasu. Poročite mu, gosp. dopisnik, kaj jo mojim Cičem pravil v Skednju!? In tudi kako se je vedel na Krasu etc. To Vam bodo gosp. dopisnik za danas, do vidjenja in so podpisujem očitno V Lanišču, dne 29. okt. 1887. Andrej Mikiša, župnik. Dunajska borsa dne 8. novembra. Enotni dri. dolg v bankovcih — — gld. 81'55 „ v srobru — — — „ 8*2.70 Zlata renta--------— „ 112.— 5°/o avstrijska renta — — — — — „ 9(i'40 Delnice narodno banke--— — „ 8S9.— Kreditne delnice — — — — — — „ '2SU 40 London 10 lir aterlin--— — — „ l:25'HO Franco«ki napoleomlori — — — — „ 9.01 C. kr cekini — _____ — „ 5.93 Nemške marke — — — — — — — - 6 1,t0 SLOVENSKI ŠALJIVI KOLEDAR" za leto 1888 HV bogato iliiNtrovnn izšel je v tiskarni Dolenc in se prodaja v Trstu po 40 nvč. komad. Razpošilja se pa po pošti in prodaja v Gorici po 45 nvč. Čast nam je preporučiti p. n. občinstvu Trsta i okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-slovenskih gradovah i mjestah, sa so-lidnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni i strojevi providjenu, JEDINU SLAVENSKU TISKARU U TRSTU HIP Via Torrente 1(f Ista prima i obavlja svaku naručim bilo koje vrsti knjigotiskarskoga posla te preporuča se osobito za ove vrsti tis-kanic kao n. pr.: za žnpnc urede, okružnice, račune, list. artiju zavitke s napisom, preporučne karte, posjetnice, zaručne i vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznice, oglase, pravila, izvješća, zaključne račune, ročištnike, punomoći, cienike, jestvenike, svako-vrstne skriialjke, Izpovjedne cedulje, knjige itd. Uvjerava se p. n. občinstvo, da če nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom (lodvorbom, toli jeftinom cienom i ukusnom zradbom. Kod naručivanja tiskanica molimo naznačiti točno naručbu, dotično naslov (adresu) naručitelja. Za obilnu naručbu preporuča se Tiskara Dolenc Via Torrente 12 u Trstu. Block-koledar za hotele si) naznanili Vsi.>d dogovorov se posestniki hotelov n« Dunaju, v Brnu, Pragi, Budapešti, Draždenu, Breslavi, Stetinu, Hamburgu, Bolonju itd. in v kopeljih : Baden, Voslau, Karlovih varili, Francevej kopelji bodo obešeni ti kulmlnrji v vsili solnih /.a tujcr, začasno samo v gori navedenih meatih in to pri zvonu, kjer se gost. mora zadržavati. Rudi tega je oglasom na ovili lilock-koledarjih VNpeh gotov, ker bo razobešenl v sobah. Prostor ;a oglase jd omejen, ker se »nore samo 10 tvrdk sprejeti, ter ko tvrdke konkurence popolnoma izključene. Cena oglasa za prostor 40/35 nun je za svaki hćtel za celo leto od f. 3"50 —40 —-(15—21 n5. za vsako sobo na celo leto.) — Ponudbe se imajo posla'i na Anuoncen - Expedition Moriz Stern VVien, I., Wollzeile Nr. 24 kje se izve pobliŽje in se dobe na zahtevanje uzorci. Kisla voda, kopališče " BADENCE v..... jTTUn nliilo inafro- iiiliii n-k.silno«, tiaro-■ d<>vi ]>' k lisi §o doka- \slrd V^ \ /Ka A kiiili >Ijithlon< pri o U."-m ip- X vPVVV i.rotlu kili bole- IJ«n..Ul« lk... V? \t*utX Btnuh najboljše iiiitr.ui. ili li- ^^V^vA llll'I.a 1«» rr.M- ~ ean, rl..tl tin. bluni linrl.i ~ I.lah ril. z!..t niti loil.'-e n i h boleznih n pr. kut;ir.ih v ubčđ. sigurnoj So vi sivo proti koleri in luriiici K >p*lji, o mu o vanj i, restavracija ceno. iiRjtr.'veje Jravili). 1—20 ^ Zalosr F. I* I. m t/ v Ljubljani, P. Soli nerer via Reppa II. A. Mi.za..li v <»..rii:l v Celju in Mtrfnoru. " PRI JULIJU GRIMMU dežnikar, Barriera Vecchia 18 je zelo bogata zaloga dežnikov za £0-spe in gospode za jako nizke cene. — Denziki iz honhaža od 00 novč. naprej. Dežniki iz volne in satina od f. 1.40. naprej. Dežniki zidani od f. 2.50. naprej. 3Iali dežniki za otroke od 25 novč. naprej. Sprejemajo so vsakovrstni popravki za jako nizke cone. 17 —104 14 - 20 FILIJALKA V TRSTU c. kr. prir. arstr. KREDITNEG ZAVODA za trgovino in obrt. Novci za vplačila. V vredn. papirjih na V napoleonih na 30-dnevni odkaz 2'/,% 3-meHečni „ 2*/t „ G- n . 3 . 4-dnevni odkaz 2'/«% 8- „ 3 „ 30- „ 3'/4 „ Vrednostnim papirjem, kateri so nahajajo v okrogu, pripozna so nova obrestna tarifa na temelju objavo od 17. in 21. oktobra in 12. norerabra. Okrožni oddel. V vredn. papirjih 2°/B na vsako uroto. V napoleonih brez obrestih Nakaznice za Dunaj, Prago, Pesto, Brno, Lvot, Reko, Zagreb, Arad, Orač, Hermanstadt, Inomost, Celovec, Ljubljano in Saicburg — brej troSkov. Kupnja in prodaja vrednostij, iliviz, kakor tudi vnovčenje koponov pri odbitku l°/0 provizije. P r e d u j ni i. Na jamčevne listine v gotovem, obresti po pogodbi. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi. Na vrednosti ^Va°/o letnih obrestih do 1000 gld., za vekšo svote po pogodbi. Uložki v polirano. Sprejemajo se v pobrano vrednostni papirji, zlati ali srebrni donar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Trst, 13. oktobra 1887. 45-48 SREBRNIČO ozdravlja po najnovejšem načinu profesorja Wilkeneona popolnoma in stalno. Prospekt zastonj. Karol Kreikcnbaum 18 Braunsehwoig. 38—52 Zajamčeno popolnoma neškodljivo sredstvo, koje odpravi v V« ure gotovo Trakovico 9-10 z glavo vred, pošilja se franko proti f. 0.75, ali treba je, da se naznani starost bolnika. Edino pristno pri „St. Georgs-Apotheke"* Wien V, Wimmergasse 33. L1N1KA za »poln* in ielod-5«»vh bolesti, nastope okuženja 1 oslabeiija možke slabosti, polucije, žgečo vo.io, močenj e postelje, puščanje krvi, zabirje v.de, in za vse bolezni mehmja, droba in živnev. Tudi pismeno po najnovejšem znanstvenem posto, a nju i neškodljivimi sredstvi. 35—72—104 C. Stroettel, . »pecljalai zdravnik Llndtn a* Bodensee |25B!SI5MM ISaSriSiiiSl Nič več zobobolov. Voda za zobe lekarničarja O. B. Rovi« ozdravi hipoma vsak največi zobobol, zabrani narejenje tartara in gnjilje zob, ohrani bele, ojači zabrne in čisti ustni dih. Na prodaj v lekarni ROVIS Corso 47 po 50 kr. steklenica. 4—10 Takaj delajei«. u.p.h zajaaiee. JNJ «iasocfit)ljivo! Svak dobije iinos natrag, kod koga hi moj sigurno djeljudi ROBORANTIUM {ar»oce po 1. for. po 1 for šalju Androna Gusion št. 2 v Trstu priporoča veliko zalogo sadja vsake vrste najboljiih plemen na drobno in debelo. — Prevzame vsako pošiljatev na deželo, katera se izvrši točno in solidno. lOo-Hl Najboljši papir z,a cigarete 1..-36 je pristni LE HOUBLON francozki fabrikat Cawleje? in UtnrjHV t Parizu. Svari se pred ponarejenjem. Ta papir gorko priporočajo gos pod j« dri. J. J. PohI, E. Ludwig, E. Lipmann, profesori kemije na dunajskem vseučilišču, radi njegove najboljše kakovosti, radi njegove Či«tote in zato, ker v njem ni tiikake druge zdravju škodljive tvorme. g ptJoo/hpnnE* § 1 V"1"1*) pq O a n »ac-mmil« m i.'kTiQt'iTT« 17. ral lirangir, t UM p«; m,m mm m | Ljubljanski Zvon. | f Gld. 4.60. p | Gld. 2.30. -- Gld. 1.15. | --! Zdravilni plašter Slo nnni iiflgtovilo piaein v kojih se kupCevaloi in rabilci teh kro lic zahvaljujejo za niilravllonn ro B» i drugI m, n0VUrnlh b°1CZr,i- Vsakdo' ki ^ lo enkiat ^ . teini kn.gljicami if.arttljih »Ied6 tia nekalorn teh zahvalnih piivom s 15 maja 1883. • u.tMi^, iti iiinju mo fltiri dnovnem 11X1-vuiiju 1110J0 g/aro bolezen oJvt-Je po udih, ■■HMHMaaa najboljfii pomoBek proti protlnu lil let od zdravnikov pripoznana kot naj boJJBe sredstvo za rastje las. I.opo opravljena £kat-ljii'ii S gold. Universalnl plašter profos. st-udeia proti m ■ [■■■ii vsakovrstnim ranam, gnjusniin iilesom, felo proti starim ulesoin na no- fnjur (al). gitU. ki so zdaj pa zd«j zn kr. Živenska RSfinca [i";il.gke kaP'Jice) pr oti po mmmmfmtmm ■■■ ti ni n ibljrn -mil želodou. slabi prei.avi, vsakovrstnem trženju v dolenjem telesu, izborno doutaBe vraBilo 1 flaeuu 20 kr. Trn0tč«V sok obftnn znano izvrstno zdravilo rii hm proti kataru bripavoBti,. rBnemu 1 steklenica SO kr. 2 et. z p i f. £0 nB. Izven imenovanih izdelkov vdobivajo se še druj« farmaceutične specijalitete ki bo bile po vsili avsfijskih časopisih oznanjene: mm MI—nw—■BBgniagjjHBiai' Razpošiljanja po poŠti se točno odpravljajo nroti gotovini ali povzetju Pri prejšnjej dopošiljatvi denarja (najbolje po poštnej nakaznici) stane porto dosti majJ nego pri povzetju (5—12) Na deželo se pošlje na zahtevo cenik se slikami prost poštnine. Najveća zaloga tovarne pohištva IGNACIJA KRON iz Dunaja, povsod poznane zarad dobrega okusa, dobrote in nizkih cen nahaja se v TRSTU. Via del Teatro l (Tergesteo). Lastnik društvo „Edinost". Izdatelj in odgovorni urednik Julij Mikota. Tiskarna Dolenc v Trstu-