Ksaver Meško: Sin. 175 Ksaver Meško: Sin. Slika iz težkih časov. I. v Ce je pogledal Juri Povoden, krojač, skozi malo okno stare svoje bajte, ali je stopil na prag in se je s počasnim, dolgim pogledom razgledal naokoli, ni li zrl naravnost v raj? Glej, pod hribom, sredi polja, domača farna cerkev. Okoli nje se stiskajo hiše, bele, z opeko krite, kakor piščeta krog koklje. Bolj ob koncu vasi, dalje od cerkve, čepe slabotnejše: lesene koče, s temnejšimi stenami, s temnejšimi strehami, s slamo krite. Na levi, proti južni strani, njive, za njimi gozdovi. Kakor bi stala ob robeh le deca, se zdi; dalje gor pa starejši iz rodu smrek, borov in mecesnov; čim dalje v ozadju, tem večji so. Nenadoma nehajo; nad njimi vidi oko le še nebo, za njimi v ozadju gorovje. Resno, močno in mrko stoji dan za dnem tam v ozadju kakor mogočen, nepremakljiv čuvaj paradiža. Onstran vasi, haTzahodu in severu svet pada. Bel pas vidi oko med njivami: cesto, z drevjem na redko zastraženo. A nenadoma, glej, se izgubi med dvema nizkima gričema, kakor bi se bila v zemljo zarila, skrita v klancu beži v dolino. Ne namakajo paradiža štiri reke, kakor so svetopisemski raj, pač pa dve. Obe prihajata iz domovja teh vedno nemirnih, vedno potujočih bitij, gor^z gor. Večja, rjavkasta od dolgega življenja, počasna in utrujena^od dolgega potovanja, je skoro povsem skrita v globoki strugi. Le tu tam zabliska za hip z nemirnim očesom ob kakem ovinku sem gor na hrib, a se takoj spet skrije med obrežje. Šele spodaj pod hribom, ob Dolinčicah, malem selu, stisnjenem med njo in med hrib, se razgrne v svoji ogromni velikosti in moči. Tam vzeme v naročje manjšo sestro, da nadaljuje z njo svoj pot. Ta prihiti kakor brezskrben, razposajen otrok od jugovzhoda, čisto bela, vsa drhteča in trepetajoča v svoji mladosti in lepoti. Beži po čisto plitvi strugi, deloma ji umetno zgrajeni od človeških rok, da ne bi zašla noter na njive in travnike, ako se kdaj razljuti in se v srdu napihne, da postane od same 'jeze vsa rjava in grda in nevarna vsej okolici.cA ob svojih prijaznih dneh se lesketa med nizkim jelševjem kakor dolg bel pas, ves posut z žlahtnimi kameni, ki 176 Ksaver Meško: Sin. v solncu neprestano trepetajo in se lesketajo, da jemlje človeku malone vid. Trikot med strugama obeh jrek je zarasel z jelševjem in le-ščevjem. Za temi malopomembnimi pritlikavci se razgrnejo spet njive in travniki, ravni, kakor bi počivali na široko odprti, mirni dlani božji. Polagoma se pričenja mesto. Najprej stoje hiše posamič, kakor bi bile utrujene zaostale pri brzem teku te velike armade hiš. Potem jih je po več in več skupaj; naposled zid ob zidu, streha ob strehi, da tišče druga drugo. Nad vso to zmešnjavo pa kipe kakor mogočni velikani nad zavzetimi in <6d začudenja onemelimi in okamenelimi pritlikavci zvoniki, vedno mirni, resni in dostojanstveni, kakor stari puščavniki pogreznjeni v mirno, globoko premišljevanje. Trikrat na dan molijo s počasnimi, zvočnimi glasovi, da se njih molitev razlega daleč po deželi. Včasih se oglase z otožnimi glasovi. Čudno resno plavajo glasovi čez polja, čudno resno, vztrajno in neumorno kipe gor proti visokemu nebu — za rajnika molijo in prosijo nebesa usmiljenja zanj ... A tako ob solnčnih nedeljah zjutraj, kdaj sredi dopoldneva, zapojo, da hite njih radostni zvoki kakor vriskajoči fantje čez praz-niški svet. Ko faslišijo ljudje to pesem, hite iz hiš, prazniško oblečeni, prazniško veselje v očeh, prazniške misli v srcih, in slede glasu pesmi, kakor bi jih vabila s čarovno močjo. V daljavi pa kipe v nebo gore še više nego zvoniki. Se resnejše so nego zvoniki. In tako čudno razrezane in raztrgane so. In same režejo spet s svojimi iglastimi ostrinami v modrino neba, da včasih, tako ob zgodnjih jutrih, še večkrat ob lepih, mirnih večerih, krvavi iz stoterih ran . . . Dan na dan je gledal krojač ta paradiž, a njegovo lepoto je čutil le nezavedno. Ni se ji niti čudil, niti ni mnogo razmišljal o njej. Ljubil jo je kakor ljubi majhen otrok mater. Ne govori ji lepih besed, ker jih ne zna in ne pozna, a najlepša mu je izmed vseh žen. Le odkar je Peter na Tirolskem — dve leti bo tega — se včasih čudi: „Kako mora biti pač tam, ker je tako rad tam gori? Piše vedno, da je lepo in prijetno tam. Ali more biti tam lepše, ko je pri nas tukaj tako lepo!" Tedaj so mu postarne oči — petinšestdeset let stare, pri šivanju oborožene z očali — pač z ljubeznijo božale domači kraj. A v resnici je bil ves ta ogenj bolj namenjen sinu nego kraju. Sinu je Ksaver MeŠko: Sin. 177 hotelo reči to oboževanje: „Glej, saj je tudi pri nas lepo, doma bi ostal!" „Da bi bilo v Tirolih še lepše?" se je začudil, kakor bi bil jasno slišal odgovor in ugovor. Zastrmel je gor v molčeče, skoro grozeče gorovje. Dolgo je razmišljal, tehtal, presojal, naposled je odmajal z glavo. A kakor da sinu ne bi upal ugovarjati, da ga ne užali, je zamrmral samo: „Čudno!" Včasih je omenil tudi proti Marijanici, sedemnajstletni nečakinji, sestrini hčerki: „Da ostane Peter tam gori v tem gorovju! Dobil bi tudi doma delo! In pri nas je vendar lepše!" Marijanica, tiha, sanjava, je razmišljala. Otroška leta so jo storila tako zamišljeno, ker so jo vso zbegala in preplašila. Zakaj samo gorje je gledala do dvanajstega leta, ko je prišla sirota brez očeta in matere k stricu. Očeta je vrglo v grob-žganje — enajst let je bila tedaj stara. Materi je izpilo življenje trpljenje; zadnje moči ji je razjedla jetika. Očetovo trinoštvo, vedne kletvice, neusmiljene udarce, ki jih je tolikokrat dobivala ljubljena mati, je bridko čutila tudi ona. Vse ono trpljenje, ki ga je trepetaje pričakovala dan za dnem, ki ga je vedno gledala s tako čudno grozo, s tem večjo, ker pri vsej ljubezni ni mogla pomagati, se je ovilo kakor trnjev venec okoli njenega mladega srca in kakor železen obroč okrog njene glave in njenih misli. Še sedaj se niso zacelile srčne rane. In še sedaj so bile misli tako žalostne in plašne, da niso mogle in niso upale na dan v nagli, topli besedi. — In vse trpljenje materino ob bolezni, počasi razjedajoči življenje, s premišljeno naslado sesajoči zadnje šoke iz utrujenega telesa, je prebolela in pretrpela z materjo. — Kaj čudo, če je postala po vsem tem tako molčeča in v vse za- g*^y*aiinr~ ¦¦Tram if^jt *tt*i»«i**""**'V "T-rtir1****!! i—anii, iiffipn»i n"1" TT^STii i ¦»¦m .....iiimn^T" " i"i"'*'^"'*"^C^nWBHtMfc>,'"-"«i7Vi — mišljena, da je govorila še s stricem malo, nekako negotovo, kakor v vednem tesnem strahu. Zato je šele čez nekaj hipov razmišljanja odgovorila stricu s svojim tihim glasom in se je obenem otožno nasmehljala. „Stric, Peter dela na Južnem Tirolskem, med Bolzanom in Meranom. Tam gore niso več tako strašne." „Čudno!" je spet odmajaval stric, kakor da tudi nečakinji ne bi upal ugovarjati, da je ne užali. „In toplo je tam. Bolniki se hodijo tja zdravit, za Petra je dobro tam." Stric se je prestrašil. Naglo, v skrbeh se je ozrl v nečakinjo, a rekel ni ničesar. »Ljubljanski zvon" XXXV. 1915. 4. 12 178 Ksaver Meško: Sin. Marijanici pa so zaplule velike, vroče oči s hrepenenjem proti tirolskim goram. Zakaj že je čutila včasih čudno toploto v prsih, včasih tesnobo, potem popolno praznoto. Ob težjem delu, ob nagli hoji na hrib ji je pohajala sapa. Zdajinzdaj se je je loteval kašelj. Tedaj je vztrepetala in si rekla: „Ali pojdem za mamo?" Bila je dovolj odrasla in dovolj razumna, da je vedela, kako nevarno de-¦ diščino sta ji zapustila oče in mati. A bila je še tako mlada. Svet i je tako lep; tudi stric je dober z njo — ne bi še rada umrla! Stric se je med tem že spet vdal svojim mislim, mislim na sina, ki mu je bil najbližji na svetu, pravzaprav edino, kar ga je še vezalo na svet, vezalo z močnimi vezmi globoke ljubezni. Še nečakinja je ob tej ljubezni do sina povsem izginjala, dasi ji je bil dober stric in skrben varih. Sredi med misli in fhed hrepenenje Marijaničino je izpregovoril, bolj sam sebi nego Marijanici: „Menda bo res lepo v tistih krajih, Peter vedno hvali. In dobro je zanj tam, vem. Tudi ni krepak na prsih. Že Gorica mu je dobro dela, ko je tam delal. Na Tirolskem pa morda popolnoma ozdravi." „Morda bi tudi jaz!" je vzdihnila v srcu Marijanica. Drobno, bledo lice se ji je na sredi pordečilo od veselega upanja: „Ko bi me vzel Peter gor!" A je v hipu spet zatrepetala ob grenki misli: „A kaj naj tam z menoj!" A spet je zmagovalo mlado življenje, mlada moč, da se je vdajala tihemu, solnčnemu upanju: „Če bi mi res postajalo slabše, morda pa bi me vendar vzel za nekaj časa k\ sebi; kuhala bi mu." Stric pa je spet razmišljal o sinu. „Ko bi bil postal krojač, kakor sem jaz, in so bili moj oče, a ni hotel in ni. Morda bi bil zdaj zdrav; a tesarsko delo — ni šala! Sicer je res, kar vedno pravi: „Tudi sedenje v zatohli sobi ni mnogo prida!" Res! A jaz sem le ostal zdrav in sem dočakal lepo starost. Oče so bili tudi čez sedemdeset." Po tem pouku, ki ga je v duhu govoril malone slednji dan sinu, se je spet zazibal v tihe sanjarije in v prijetno računanje. „A tam ozdravi, mislim. In če ne bo treba trositi za"bolezen, lahko dene vsak mesec nekaj na stran. Ne zasluži napačno, nekaj sem prihranil jaz: tako bajto popravi, jaz sem prestar za to. In če bi se dalo kaj prikupiti! Sosed Lavtižar bi dal menda eno njivo; je tako ne gnoji, ko pa vse' zapije. In spodaj Petričev travnik! Od rok je Petriču, a nam skoro pod kapom. Če bi imeli še to dvoje, Ksaver Meško: Sin. 179 bi stala bajta pred sosedi kakor mala kmetija. Potem se Peter lahko oženi. Katero zaprosi, nobena mu ne odreče. Sedemindvajset let je zdaj, bil bi čas. Jaz sem se seve pozneje, a tedaj smo bili še siromaki. Zdaj nismo, hvala Bogu!" Tiho veselje mu je sijalo s suhega lica. „Nobena se ga ne bo branila! Pijanec ni. Nikoli nismo bili pijanci v naši Jamiliji. Dela rad, ne zapravlja. Ko bi mu le zdravje ^služilo!" Kadar so mu prišle te misli, so se mu roke dostikrat sredi dela povesile. Zastrmel je pred se, kakor bi gledal lepe prikazni, ali pa se je zagledal skozi okno gor, proti daljnim goram. A nenadoma se je stresel, zdramil. Treba delati! Treba še kaj prislužiti! — „Jaz zase ne bom morda dolgo rabil, a Peter..." Zvečer, ko ni videl več delati, je odložil očali in je stopil na prag. Od tam si je ogledoval travnik spodaj ob cesti. Pretipaval, presojal in tehtal ga je z nekoliko lakomnim pogledom. — „Koliko bo Petrič pač zahteval? Koliko bi se mu dalo?" — Ali pa je stopil prek po trati, počasi, malomarno, kakor bi postopal brez namena okoli hiše. Zavil je okoli vogla, se ogledal prek proti gozdom in gor^po hribu, počasi, spet kakor brez namena. A v resnici je opazoval z veščim očesom Lavtižarjevo njivo, jo cenil in v mislih kupoval. „Ko bo vse to skupaj, bo lepa domačija pri Povodnu. Jaz sem bil Še siromak, a Peter ne bo pod nič." Tudi ponoči, ko ni mogel spati, je računil. »Tristo v hranilnici — goldinarjev, ne kron! Zdaj bo že več, obresti so med tem prirasle. Jezernik mi je dolžan dvajset — goldinarjev, ne kron. Lesjakov Mate dvajset goldinarjev, Johanez petnajst, Krivčeva Zefa deset. Skupaj petinšestdeset goldinarjev, brez obresti. Tem sem posodil. Je natanko in po pravici zapisano v bukvicah, kdaj in kje sem jim dal, če bi me morda smrt na naglem pobrala. 4 Škode ne maram delati nikomur. Pravica meni, pravica drugim. To velja pred Bogom! — Potem je na dolgu za šivanje: Pri Petriču p^et goldinarjev, pri Luki tri, pri Sercu tri, pri Kolarjevem Matiji dva, pri ..." Dolga vrsta jih je bila; a vse je imel lepo po vrsti in po redu v glavi, in v bukvicah je imel vse natanko zapisano. Marijanica je morala vestno vse zaznamovati. Kakor počasna in neokretna v govorjenju, tako dobra in izurjena je bila v pisanju. Ko je zapisala, je opetovano še sam pregledal. Pa je bilo navadno vse v redu. Tako je računal v tihih, sanjavih, lunojasnih nočeh, ko ni mogel spati in je gledal, kako voglarijo pri Marijanici, ki je spala 12* 180 Ksaver Meško: Sin. ob oknu, tihi, bledi lunini žarki, tako beli skoro, kakor so bela njena lica. A ko so prihajali oni tako tiho, oprezno, skoro boječe, kakor pač vsi voglareži in skrivni spanjaci, skozi majhna okna, je dihala Marijanica polglasno, naglo in nemirno, kakor v hudih sanjah. Sredi računanja je včasih prenehal in je poslušal to dihanje. S tihim sočutjem je pomislil: „Ni zdrava, sirotka!" A ko se je čez hip spet spomnil sina in se je v mislih vrnil k premoženju, ki mu ga je spravil, se je razveselil: „Jaz sem prevzel od očeta dolg — oče so bajto šele kupili, a Petru pustim napol kmetijo!" In v viharnih nočeh, ko je škripala koča v vseh voglih, da je dušila še nemirno sopenje Marijaničino, in je v podstrešju vzdihovalo, ječalo in hreščalo, kakor da hočejo zlovoljni vetrovi vreči streho s hiše in jo zakotaliti dol^ po griču, je razmišljal in se veselil: „Ko bo hiša popravljena, lahko spi Peter v njej mirno in brez skrbi. Morala bi priti čudna nevihta in vihra, da bi ji napravila škodo." Že je gledal v duhu prenovljeno hišo na hribu — z belimi stenami, z rdečo streho iz najlepše opeke, z velikimi okni, lesketa-jočimi se v solncu kakor zlato. Kakor lepa gospa stoji med sose-dama-beračicama na hribu ... II. A glej, nenadoma, čez noč se je zgodilo ono veliko, nepričakovano čudo: Bog je udaril s srdito pestjo po svetu in je izbrisal vso lepoto z njega in vse veselje je zabil globoko v zemljo. Morda ne vstane nikoli več iz groba. Tisto noč od zadnje julijske sobote na nedeljo in tisto krmež- ljavo, megleno, na jok se držečo zadnjo nedeljo julija meseca, se * je prigodila nesreča, je prišlo gorje čez svet in čez krojača Jurija ¦ Povodna. Tisto nedeljo, ko so postajali ljudje v gručah pred veli- [ kimi lepaki, nabitimi na voglu krčme ob cerkvi. Brali so polagoma, polglasno, čudeči se. In konec branja je bila, ko so se obračali od vogla, velika resnost na vseh licih, nenavadna zamišljenost v očeh. — „ Vojska!" — Resno so zveneli glasovi, ko so si bivši vojaki govorili v kratkih, pretrganih stavkih: „Cesar kliče! Tretji armadni zbor! — Vse do dvainštiridesetega leta!" — Vmes je, napol smeh, napol tesen vzdih, zazvenel glas mladega fanta: „Juh, vojska! Pa gremo!" Juri je prišel precej pozno, že proti začetku službe božje. Tako je stal med zadnjimi v gruči. Slišal je sicer že prejšnji večer od Ksaver Meško: Sin. 181 Lavtižarja, ki se je vračal iz mesta mimo njegovega doma: „Udarili se bomo. Sovražnika pohrustamo za zajtrk. Ne dado miru, ušivci!" Pa si je mislil: „Ga spet ima!" In je rekel: „Že šest let se grdo gledamo kakor Bog in greh, a se brž drug drugega bojimo. Pa še zdaj ne verujem, da se sprimemo." A zdaj, glej, je gola resnica! Čez noč je postalo resnica, kar se mu je zdelo še včeraj nemogoče, kar mu je zvenelo še snoči kakor šala polpijanega soseda. Prijel se je za čelo, ker mu je v glavi nekaj udarilo, da ga je zabolelo. „Vsi do dvainštiridesetega leta?" je povprašal počasen glas tik njega. Tesna skrb je zazvenela iz resnega, še napol dvomečega vprašanja. „Tako stoji pisano: Vsi do dvainštiridesetega leta, ki so služili pri linijT!" je potrdil krepak glas spredaj ob zidu. Juri se je ozrl na soseda, ki je prišel in pristopil za njim-Urbane je bil, kmet s konca,fare, star kakih petintrideset, oče sed-merirf otrok. Videl je, kako je segel po klobuku, ga privzdignil in si počasi obrisal čelo. „Tudi tega je udarilo, morda še huje kot mene. Tudi pojde!" je naglo pomislil krojač. „Tudi vaš Peter pojde?" se je v tistem hipu okrenil proti njemu mlad zidar, Petrov tovariš v šolskih letih. „Seve pojde, če je tako zapovedano. Če cesar kliče —" „Pa pojdemo! Prav tako. Doma tako ni zaslužka. Pa na vojsko!" „Zaslužek naš ima, dober zaslužek! A če cesar kliče, Peter ne bo med zadnjimi." | Ponosno se je vzravnal in je govoril mogočno in samozavestno, da bi zadušil skrb, ki ga je nenadoma vsega objela in mu je glasno zavpila v srcu: „A kaj, če ga ustrele, če ga nikoli več ne vidim !" Poskusil se je nasmejati, a se mu ni posrečilo. Sam je čutil, da se mu je obraz le žalostno spačil. Spet je pogledal na Urbanca, ki je še vedno strmel v plakat na steni, začuden, kakor v sanjah, in si je rekel: „Kaj hočemo! Vse je zadelo,"ne samo mene in Petra. Bog nas je vse udaril, smo pač]zaslužili." V zvoniku je zazvonilo. Kakor mesečen je taval proti cerkvi. Pri vhodu na pokopališče, ko je snel klobuk z glave, so mu padle prve deževne kaplje na vroče čelo.^Dele^so^mu dobro. 182 Ksaver Masko: Sin. Tudi v cerkvi mu je bilo še vedno, kakor bi dremal v prvem večernem spanju in bi sanjal. Pridiga ga je za hip zdramila-.... Težki časi se nam obetajo. Bog hoče narediti račun s človeštvom, ki ga je zavrglo, ga pozabilo. A če priznamo pred njim svoje grehe in se vrnemo k njemu, je dovolj usmiljen, da nam odpusti, in mogočen dovolj, da nam pomaga, nas reši, odvrne vse hudo od nas ..." Nalahko je prikimaval besedam pridigarjevim, dasi se v svoji pobitosti in ob obilici resnih, težkih misli niti zavedal ni tega. Novo upanje se mu je porajalo v srcu: „Morda pa vse skupaj ne bo , tako hudo." Med mašo se je trudil, da bi bil zbran, a se mu ni posebno posrečilo. Sicer je vso mašo v velikem, obdrgnjenem molit-veniku prebral do povzdigovanja — danes ne. Sredi branja ga je ustrašilo: „Če bi ga zadela kroglja in pri priči umre! — Ne, ne, ljubi Bog! Marija, ti ga čuvaj!" Naglo je bral dalje, z drhtečo grozo, z vročo pobožnostjo, z upanjem, ki si ga je šiloma ustvarjal iz vsake besede molitve. Krepke so bile te besede, a vendar tolažeče. Zdelo se mu je, da se po ničesar ne dvigne do nebes, če ne po teh besedah, debelo tiskanih, ki jih je znal že na pamet, a jih je hotel in moral brati skozi velike očali vsako nedeljo in vsak praznik, da so mu govorile spet z novo močjo in so mu padale v srce spet z novo tolažbo in z novo sladkostjo. A sredi molitve ga je zmotilo petje: »Kako pa pojo danes? Kakor v velikem tednu!" Ko je prišel do zadnjega evangelija, ga prebral, poljubil ob koncu molitvenik in ga vteknil v žep, je molil še rožni venec. A je šlo še slabše. Vsak hip je videl pred seboj nesrečo in grozo. „Kaj, če se mi vrne pohabljenec— brez noge, brez roke?... Kako bo delal, kako si služil kruh ? — Siromak bo vse življenje, da se Bogu smili . . . A ne, ne . . . Marija, ti ne pripustiš!" Ko je stopal po službi božji sključen gor^ proti domu, mu je bila noga zelo počasna in neokretna. Ni se" mu mudilo danes domov, ni ga veselilo domov. Sredi hriba se je ustavil, se okrenil, se ozrl dol na mesto, čez mesto tja proti goram. A bile so vse skrite za sivimi meglami, ki so visele pred njimi z neba čisto dol_do zemlje, kakor bi hotele ločiti očeta od sina! Še težja otožnost mu je legla na srce, še večja skrb na misli. Ksaver Meško: Sin. 183 »Jutri morajo biti že vsi pri svojih regimentih. Še oglasiti se morda ne bo mogel doma." »Marijanica, vojska! Peter tudi pojde!" Na pragu stoječ jo je pozdravil s tem neveselim pozdravom. Marijanica je stopila od ognjišča — veža je bila obenem kuhinja — za korak proti njemu. Videl je, kako so ji na drobnih licih zacvetele krvavordeče rože; a že v naslednjem hipu je še bolj obledela. „Slišala sem zjutraj po maši nekaj v mestu. A da Peter tudi pojde?" Samo prikimal je in je šel molče, s težkimi koraki in sklonjeno glavo v izbo. Ni vedel, da je podrl s svojo kratko, žalostno novico skrivno, lepo upanje v srcu nečakinje: „Ce zbolim, morda me vzeme Peter za nekaj časa k sebi, tam ozdravim. Vsi tam ozdravijo!" — Drugo jutro je bilo spodaj na cesti živo kakor ob semenjskih dneh. Že na vse zgodaj je drčal voz za vozom proti mestu: vpoklicani so odhajali. Juri, ki je malo spal in zelo zgodaj vstal, je strmel skozi okno. »Kje je sedaj Peter? Ali se oglasi mimogrede? Ali misli kaj na dom?" Trudil se je, da bi šival kakor ob drugih dnevih. A ob vsem trudu je vztrajal le do poldne pri delu. Po oT>edu je oblekel prazniško suknjo, vzel nedeljski klobuk. „V mesto pogledam, Marijanica. Bog ve, morda pa vendar dobim kje Petra." Vrnil se je proti večeru tih in pobit. „Kako bi se našla!" je zamolklo, z vidno boljo razlagal Ma-rijanici, ko je videl, da njene oči nemirno vprašajo, da težko čaka, kaj da ji sporoči. „L/judi, kakor ob sodnem dnevu! Lahko bi bil doma ostal!" „Peter gotovo piše. Nič se ne vznemirjajte, stric!" je tolažila Marijanica s toploto, ki pri njeni plašnosti ni bila navadna. Res je prišla drugi dan kartica s kratkimi, s svinčnikom v naglici pisanimi besedami: „Ponoči sem se peljal mimo. A ker moram biti danes v Gradcu, se nisem mogel oglasiti. Več pišem, ko mi bo mogoče. Nič se ne bojte! Ne bo hudega. Jaz se nič ne bojim. Pozdravljam Vas in Marijanico. Vaš sin Peter." 184 Ksaver Meško: Sin. Marijanica si je obrisala solzo, ko je prebrala dopisnico. Molče > jo je dala stricu. Tiho je šla iz sobe. Prejšnje popoldne je izvedela od Gruntarjeve Franice spodaj v Dolinčicah, da ima Peter na Tirolskem baje že izbrano nevesto, Tirolko, Nemko. Nekdaj je upala Franica, je Marijanica nekoč slišala ... Nekako bridko jo je zadela ta novica, dasi si je rekla: „Saj to vendar ni nič hudega. Prej ali slej se vendar oženi!" Celo razveseliti se je hotela: „Morda pa potem rabita služkinjo in bi vzel Peter mene gor." A ni se ji prav posrečilo to veselje. Tudi zdaj, 9 ko je šla iz sobe, je pomišljala s trpkostjo: „Če bi mu bilo kaj za naju, bi se vendar mogel za kako uro oglasiti. Če pridejo drugi, ki so šele včeraj šli od doma, o pravem času, bi še on. Te pol urice iz mesta, kaj pa je to! A mu je pač več za ono!" Zasmilil se ji je tudi stric. »Ničesar ne vedo. Tudi jim ne povem. Bolje bo tako, sicer so še bolj nemirni." Krojač pa je obsedel ob mizi. Držal je dopisnico v rjavi roki, strmel in strmel v njo, bral, mislil in mislil, a ni mogel priti z mislimi do konca. Ni mogel umeti vsega, kar je prišlo čezenj tako naglo in tako nenadoma kakor blisk z vedrega neba. Vedno in vedno se mu je, kakor mlinski kamen, ko je vode preveč, obračala v glavi misel: „Kako je vendar to tako naenkrat prišlo?" Ko pa mu je sredi tega težkega vprašanja izpregovorilo poltiho in skrivnostno, kakor boječe: „In če več ne pride? Če ga nikoli več ne vidiš?" mu je zatrepetala kartica v roki. Polagoma mu je zdrknila iz roke na mizo. Okrenil je glavo v stran proti oknu, kakor bi ne mogel gledati pred seboj nesreče, ki mu je vstajala pred dušo iz kratke sinove poslanice ... (Konec prihodnjič.) 218 Ksaver Meško: Sin. Ksaver Meško: Sin. Slika iz težkih časov. III. Tedaj se je pričelo za Jurija Povodna tisto novo življenje, življenje povsem različno od enostavnega, vsakdanjega dotedanjega življenja, življenje polno nemira in skrbi, polno težkega pričakovanja in temnega strahu —¦ življenje, ki je, samo vrženo od višje moči * iz tira, vrglo naposled iz tira tudi dušo starčevo. Takoj naslednje dni je opazila Marijanica prve izpremenbe na stricu, zunanje izpremenbe, ali kolikor so izpremembe v duši in v mišljenju odsevale v zunanjem delovanju in nehanju. Pred vsem je opazila na stricu velik nemir in težko, nestrpno pričakovanje, da dobi od Petra kako sporočilo. Poprej se je za pošto malo brigal. Če je kdaj opazil skozi okno, da prihaja poštni pot gor po hribu, je menil skoro začudeno: „Ali pride k nam?" Ako je kdaj prišlo kako pismo, je bilo navadno od Petra. Res se je razveselil vsakega. A da bi posebno težko pričakoval ta pisma, ali da bi ga katero naravnost razburilo, ga vznemirilo za dalje časa, Marijanica ni opazila. Morda je tisti dan, dan na vrh še morda, malo več govoril o sinu. Včasih niti tega ne. Nasprotno ! Ako je Peter omenil kaj o bolezni —¦ doteknil se je tega, če se vobče je, le mimogrede, kakor bi ne bilo nič važnega — je bil oče naslednje dni le tisi. Videlo se je, da misli na sina, da se boji zanj, da ga skrb zanj hudo teži; a tožil ni. Marijanica, ki je dobro čutila, kako z vso dušo ljubi sina, in da ona ob tej ljubezni skoro povsem izginja, je tudi molčala. Kaj naj bi govorila? Tolažila? Ni znala in ni upala. Tožila? 0_svoji boli ali o njegovi? Stric ji svoje ni razodel; sama pa je čutila svojo osamelost in trpko usodo ob takih urah in dnevih še težje. Nikogar ni bilo na svetu, ki bi njo tako ljubil, za njo tako trepetal. Edino ta malenkostni pomen je imela pošta v njunem življenju do sedaj, nič več. A zdaj je hipoma postala za strica važna kakor življenje samo in kakor zveličanje. Vedel je: Nekega dne mu morda prinese novico o ugaslem mladem, najdražjem življenju. In kaj je potem njegovo življenje? A zdaj upa še dobrih novic od sina. Vsak dan bi mu lahko pisal. Kaj ne piše? Kaj odlaša? Kaj dela? Ksaver Meško: Sin. 219 Tako je pričakoval sla dan na dan z napeto nestrpnostjo. Večkrat je že zjutraj, komaj da sta vstala, omenil proti Marijanici: „Danes pa menda vendar kaj pride!" V petek, zadnji dan julija, je res zavil poštni sel gor na hrib. Prinesel je razglednico iz Ptuja na Štajerskem. „Tukaj stavimo zdaj m o ste. Prihodnji teden pa menda odrinemo, pravijo. Ne ve pa nihče ničesar gotovega. Pozdrave!" Vse popoldne je starec preobračal kartico. Sešil tisto popoldne ni toliko, da bi si zaslužil slan krop. Potem pa se je spet ponavljalo: „Danes pa morda vendar kaj pride!" Marijanica je jasno čutila, kako cfa so vse misli stričeve neprestano pri Petru, kaho ga s tesnim strahom vedno išče po tistih tujih krajih, kjer sedaj biva. Da bi ga vsaj malo pomirila, ga potolažila in mu poživila nemirno upanje, je vsakikrat pritrdila: „Tudi jaz mislim, da danes mora priti." Sama je čutila: Miloščina, borna miloščina so te prazne besede. A kaj, ko več ni mogla dati, ko pomagati ni mogla. Proti deveti uri, ko se je sel, ako je bil zelo nagel, pokazal spodaj na cesti proti cerkvi in vasi, je starec postajal že nestrpen. Vsak hip je pogledal skozi okno, vstal, se naslonil ob polico, kakor bi upal, da tako prej in bolj gotovo zagleda zaželjenega pota. Večkrat je vznemirjen povpraševal: »Marijanica, ali si^ga morda ti že videla? — Ne? Kje vendar stoji? Sedi najbrž] spet kje v go-stilnici!" Kadar sta ga zagledala, ko je zavil po cesti proti vasi, si je oddehnil: „No, vendar enkrat. Leze kakor polž! Ne mudi se temu možu nikoli!" Zdaj ni mogel dočakati, da pride iz vasi. „Če bi šel k vsaki hiši, bi bil vendar že moral obhoditi vso vas! Gotovo je našel spet znance v krčmi in sedi pri njih. Kakšen red pa je to, za Boga? Za kaj pa dobiva plačo? Da po krčmah poseda?" Ko sta ga zagledala, da je zavil iz vasi prek po polju, starec ni več zdržal v sobi. Vrgel je šivanje hlastno na mizo, če ga ni bil odložil v nemiru in v pričakovanju že prej, in je naglo šel iz sobe, da zunaj počaka. „Danes pa vendar kaj bo?" A če je sel s svojim počasnim, malomarnim korakom zavil 23 pod hribom kar dol proti Dolinčicam, ne da bi se bi najmanj zmenil za te tri koče na hribu, je starca streslo. »Nič? Kako vendar to? Pa se mi je nocoj še sanjalo!" Sključen, kakor bi ga bodlo v prsih, in bi ga vlekla bolečina v dve gube, se je vrnil v sobo. Sedel je na svoj stari stol, prijel s tresočo roko šivanje in se sklonil globoko nad delo. 220 Ksaver Meško: Sin. A tudi delo mu ni šlo izpod rok, kar je Marijanico ne malo skrbelo. Poprej je delal z veseljem in z veliko vnemo. Res, šival ni bogve kako lepo, velikomestno in po najnovejših modah; a ker je bil v primeri z mestnimi mojstri po ceni, mu dela ni lahko zmanjkalo. Če pa mu ga kdaj je, ga je dobil tudi iz mesta, od trgovcev, ki so prodajali izgotovljeno obleko. Tako v zadregi ni bil nikoli. In na to je gledal: Do časa, do katerega je komu obljubil, je naredil. Izjeme so bile zelo redke. A zdaj po oni slednjejulijski nedelji je kar naenkrat onemogel v svoji skrbni, vestni delavnosti. Kakor bi mu bili nenadni, novi dogodki, ki so posegli tudi v njegovo življenje, po njegovem srcu, štrli vso moč, mu zagrenili vse veselje do dela. Pač je pričel zjutraj, kakor nekdaj. A vsak hip so mu roke omahnile. Zakaj misli oči-vidno. niso bile pri delu, temveč so blodile daleč po svetu. Hodile so po tujih, daljnih, neznanih potih in so z bolno skrbjo iskale sina. Ker misli niso bile pri delu, tudi v rokah ni bilo moči, veselja in spretnosti. In vstajal je vsak hip, kakor bi mu notranji nemir ne pustil pokojno sedeti in delati, kot v prejšnjih časih. Ob sobotah so ljudje prihajali po obleko. „Malo še potrpi!" je prosil v zadregi. „Ta teden res nisem mogel; prihodnje dni gotovo!" Opravičeval se je kakor otrok, ki se je pregrešil. Ne le Mari-janica, vsak je čutil in videl, da ga je pred samim seboj sram, in da ga vse to novo, poprej neznano, hudo teži. Čudna izprememba se je izvršila z njim tudi glede vojaštva. Poprej se je malo menil zanje. Ko so šle in jezdile poprej včasih po cesti pod hribom dolge vrste na vaje, je komaj pogledal od dela. Če je Marijanica gledala z zanimanjem, je pomislil nekako pomilovalno: „Je pač še otrok!" Če je gledala z zanimanjem Franca, rajna žena, se je celo razjezil: „Kaj le imaš od tega zijanja? Ali še nikoli nisi videla ljudi?" Sam ni služil pri vojakih, zato so mu bili tem bolj tuji. Ko je Peter ostal, se je jezil na gosposko, da ubogim ljudem deco krade. Ako mu je Peter kdaj kaj pisal o vojaških zadevah, ali mu je na dopustu pripovedoval o raznih dogodkih, o težavah in radostih vojaškega življenja, ali je, ko je že odslužil, omenil kdaj to, ono izza vojaških let, je poslušal in si zapomnil le, ker je bilo v zvezi z njegovim sinom, sicer bi komaj poslušal. Včasih se je naravnost srdil na vojaško službo, češ: „Tam si je Peter nakopal bolezen". Ksaver Meško: Sin. 221 A zdaj je nenadoma oživelo v njem nenavadno zanimanje za vojaščino. Takoj tisti teden po mobilizaciji, prve dni po napovedi vojske, je sicer dovolj pokojna okolica vsa oživela. V vseh vaseh naokoli se je nastanilo vojaštvo. V vseh boljših hišah polno častnikov; skednji polni moštva; v kolarnicah in listnjakih so bili privezani konji, ker v hlevih ni bilo dovolj prostora. Na vse zgodaj, komaj da se je za silo razpršila noč, in je dan šele od daleč prihajal čez gore, so že jezdili na konjih in mulah gor proti gozdom, na vaje. In Juri bi si očital, ako bi jih zamudil in jih ne bi videl, ko jezdijo. Popoldne, ko so oskrbeli konje in so poležavali v senci okoli hiš, je šel včasih dol v vas. Tako tiho in previdno se je izmuznil iz hiše, da ga Marijanica navadno niti opazila ni, kdaj da je odhajal. Imela je ves čas, kar ni kuhala, opravka v hlevu s kravo in kozo, v malem vrtu ali na njivi za hišo. Kak dan ga je zagledala šele, ko je šel že dol po hribu, ali je bil že spodaj na cesti. Ni pa videla, kako se je v vasi, ob cerkvi kak dan, drugi dan v Dolinčicah, počasi, napol boječe, napol prijateljskoprijazno približal vojakom. In ni slišala, kako je pričel: „Tudi moj sin je zraven! Tukaj, kartica, ki mi jo je pisal v nedeljo. Iz Tirolskega se je peljal naravnost v Gradec. Še oglasiti se ni mogel doma. Vedel sem: Če cesar kliče, moj Peter stori svoje!" „Ta bo še stotnik!" se je šalil mlad fant, z obrazom kakor dekle. „Tukaj, to kartico mi je pisal iz Ptuja. Na Štajerskem je to. Ne vem, če veste, kje ravno." „Kaj ne bom vedel!" je ugovarjal isti fant. „Ko pa sem tam doma." „0, tam si doma!" se je razveselil starec. „Glej, mostove delajo tam." „Lahko. Donava teče tam mimo!" se je šalil fant dalje. Nekaj tovarišev se je smejalo, drugi so mirili: „Tiho bodi, Petek!" A starec je ostal resen. „Pa nič ne veste nobeden o njem? Za Petra Povodna se piše." Ne, niso vedeli. „Pionirji se vadijo in imajo svoja dela na rekah, a mi smo gorska baterija, saj vidite." „Pri pijonirjih je!" se je zavzel eden iz gruče. „Ti so že v ognju. Na Savi proti Srbom. Bog, če že ni padel!" A ko so pametnejši in plemenitejši videli, kako se je starec ob taki novici ustrašil, so tolažili. 222 Ksaver Meško. Sin. „Ne verujte, oče! Za pionirje je najmanj nevarnosti. Ti stavijo samo mostove." „Še pušk nimajo!" je pripo.mnil veseljak Petek, a tise nego poprej. Mnogi so se spet smejali. Starec pa je gledal začuden. Vračal se je na hrib nepotolažen, v skrbeh. Med ljudmi se je kazal pogumnega. Hvalil je sina, da že stori svojo dolžnost za cesarja in za domoviuo. In najsi bi moral pasti — o, za Petra se ni treba hati! A ko je bil sam, se mu je izkadila ta samozavest brže, kot alkohol iz pijanca. Ob večerih je igrala v mestu godba. Jasno se je slišala vun v tiho okolico. Celo posamezni vzkliki in klici navdušenih množic so se razlegali gor do bajte na hribu. Tedaj je sedel Juri k odprtemu oknu. Molče je poslušal in razmišljal. Marijanica je navadno že zaspala, preden je vstal. Ali pa je slišala v polsnu, kakor od daleč, kako je polglasno, bolestno vzdihnil, vstal, stopal tiho čez sobo in se polagoma slačil ob svoji postelji pri drugi steni . . . Čez dobrih štirinajst dni je vojaštvo odhajalo. Ko so v lepem, solnčnem avgustovskem jutru stali v dolgi vrsti po cesti skozi vso vas in še pred vasjo prek do klanca, vsi ovenčani, tudi konji opleteni z venci, okrašeni s cvetjem, privezanim v grive, na sedla, v repe, celo na ušesa, se je motal Juri ob njih in med njimi in je tu tam poskusil poizvedeti: „Kam? — Kam?" A odgovor je bil vedno isti: „Nihče ne ve! — Kamor nas pač zapeljejo! — Nad sovražnika!" Že so odjezdili med glasnim trobentanjem dol po klancu, a Juri je še stal ob cesti in strmel za njimi. „Morda gre danes tudi moj Peter!" — Tri dni pozneje je zavil poštni sel spet gor po hribu. „žrVas'Fr"" Skozi okno je podal kartico Marijanici. In Marijanica je brala: „Odhajamo. V Galicijo proti Rusom. Če bi mi pisali, pišite: Vojna pošta 65. Moje ime in to, pa me že najde, če bom še pri življenju. Kako bo, ve le Bog. Molita z Marijanico zame. Vaš hvaležni sin Peter. — Z Bogom, oče! Z Bogom, Marijanica!" Tiho je postalo v sobi. Marijanica nekaj hipov ni upala pogledati strica. A nenadoma je zaslišala čuden, skoro nenaraven glas tik sebe. Vztrepetala je, Ksaver Meško: Sin. 223 pogledala naglo strica. Tedaj je videla, česar ni videla na njem do tedaj še nikoli, niti ob smrti in pogrebu sestre, njene matere: debele solze so se mu sipale po bolestno spačenih licih . . . IV. Od tedaj sta oba pričakovala dan na dan novega sporočila od Petra, oba težko in z nemirom. Marijanica je videla, kako drži strica zdaj edino to pričakovanje pokonci, kako mu daje moči edino upanje: „Danes pride pismo! Jutri pride gotovo, ker danes rii ničesar bilo!" Zjutraj je stric, dasi je bil sicer zelo molčeč, večkrat omenil: »Danes pa vendar mora priti! Če bi nesel kdo pošto peš iz Galicije, bi moral biti z njo tukaj! Galicija vendar ni v Ameriki. In še od tam!" — A ko je poštni pot šel brezskrbno dol^ proti Dolinčicam, je starec kar zlezel skupaj, kakor mož iz cunj, če mu odmakneš oporo. Delal je malo, ob jutrih še, od devetih že ni mogel zaradi nemira in pričakovanja. Ko je šel sel mimo kdaj ob desetih, proti enajstim, ni mogel več, od boli, ker ga je spet varalo upanje, od strahu ne: „Kaj pač je s Petrom?" Lotil pa se je sedaj drugega opravka: Časnike je prebiral. Tiskani papir, ki ga poprej nikoli ni posebno porajtal in ni čutil potrebe po njem, je prišel zdaj pri njem v veljavo in v čast. Nekega večera mu je dal sosed Lavtižar mimogrede majhen nemški list s slikami. Boji so bili naslikani v njem, krvavi prizori: padli vojaki, junaki, ki so se posebno odlikovali. Od tedaj je dal Marijanici, ki je nesla vsako jutro mleko v mesto, redno vsak dan šest vinarjev, da je kupila list. Ko ga je prinesla, ga je naglo razrezal in obračal z drhtečo roko liste. Oči so mu nemirno begale 4 po straneh, v strahu, da mu pogleda z naslednje strani naproti obraz njegovega Petra, z malim križcem spodaj in s suhoparnim pripiskom: „Padel na severnem bojišču." Šele ko je pregledal slike, in ni bilo Petra med njimi, se je lotil branja. Nemščino je sicer tolkel še precej, a z branjem mu je šlo slabše. Večkrat je poklical Marijanico na pomoč, naj mu razjasni kako mesto. Včasih sta oba ugibala in ugibala in vendar ne uganila. Naposled je odločil stric mrmravo: „Naj bo, kakor hoče! Peter, se mi zdi, tako ni bil pri tem." — Dnevi so odtekali kakor voda spodaj v reki; odtekali so tedni, a pisma od nikoder. Tako je vsak dan nekoliko odkrušil od star- 224 Ksaver Meško: Sin. čevega upanja, kakor odkruši čas vsak dan drobce zidu razpadajočega gradu. In vsak dan Je odkrušil nekoliko starčevih moči. Marijanico je vselej v srce zabolelo, ko ga je pogledala in je videla, kako se mu poprej navzlic šestinšestdesetim šele z malo bejmii nitkami prepreženi lasje z vsakim dnem bolj bele, kako hujša od dne do dne, kako ga je srčna bolest vsega sključila in strla. Jedel skoro ničesar ni. Prigovarjati mu je morala kakor malemu otroku, naravnost siliti ga. Šele, hp se je naredila užaljeno, češ: „Že vidim, da grozno slabo kuham, ker ničesar ne marate," se je lotil z vnemo. Videlo se je, da je ne bi rad žalil. A navzlic dobri volji je kmalu omagal. „Saj nisem lačen, Marijanica. Ne smeš misliti, da bi bilo slabo. A ko pa ne morem." Govoril ji je blago, proseče. Ko je videla, kako je dober z njo navzlic vsemu trpljenju, ji je bilo še huje. Zbudila se je kdaj ponoči in je zagledala strica, kako sedi na postelji in naslanja glavo v roke. — »Ubogi stric!" — V drugih nočeh spet je videla in slišala, kako hodi poloblečen gor in dol po sobi, se grabi z rokama za glavo, pridušeno vzdihuje. — „Še zbole, siromak! Saj nič ne spijo!" — Zdelo se je, da je povsem pozabil na njo. Da ga ne bi motila, se ni genila, a zaspati ni mogla. Kakor kamen ji je leglo na srce, kakor kamen ji je ležalo na prsih. Vroče ji je postajalo v prsih pod tem bremenom. Kakor bi jo kdo znotraj počasi polival z vročo vodo, se ji je dvigalo gor proti vratu, v grlo, v usta. Posilil jo je hropeč kašelj. Okrenila se je proti steni, zvila se skoro v klopko, da bi se tako obranila kašlja. Tedaj je starec naglo in tiho pocenil na posteljo. Ni se zgenil, ni glasno zadihal, tako se je potuhnil v strahu, da ga opazi. V mnogih nočeh ga je slišala, kako moli polglasno, s stisnjenim, nalahko drhtečim glasom. Ko se je zjutraj zbudila, ga je - videla malone vsako jutro že klečečega pred sliko Lurške Matere c božje. V rokah mu je škrebetal molek. Neko septembersko noč jo je zdramil bolesten jok. Stric je sedel v nočni obleki ob oknu, se naslanjal na polico in je glasno ihtel. Drugo jutro je stopila, ko se je vračala iz mesta, k botru spodaj v Dolinčicah in mu je razodela in potožila žalost, ki hodi noč in dan po bajti pri Povodnu. »Stric, pojdite vprašat na občino. Morda vedo tam kaj o Petru," je prigovarjala stricu, ko je prišla domov. Boter Lesjak ji je svetoval tako. Starec se je razveselil. Ksaver Meško: Sin. 225 „Saj res! To bi bil že lahko storil. Takoj popoldne pojdem." Res je po kosilu šel. „Zaradi Petra sem prišel vprašat, gospod župan. Mesec dni že ni pisanja od njega, in vendar je poprej večkrat pisal. O, je dober fant! Rad me je imel." „Zaradi Petra? Kaj pa naj jaz z njim?" »Če bi vedeli vi kaj o njem, gospod župan." A župan je bil kričač in surovež. Čast mu je zmešala še ono malo pameti, kar sta mu je pustila vino in žganje. Pil je vsak dan od ranega jutra. Ponosen na svojo čast in oblast, razdražen po pitju, je vpil ves dan in nad vsakim, ki mu je prišel na pot. Navrh krojača ni maral, ker je redno volil s stranko malih posestnikov, s stranko beračev, kakor jih je nazival v svoji mogočnosti. Zato je vzrojil: „Jaz naj vem? Ali sem jaz vseveden? Sem mar jaz Bog? Ko jim huda prede, je gospod župan vsem dober, sicer pa rovajo proti njemu." »Gospod župan, mislil sem le, če bi prišlo na vas kako pisanje o njem. Peter služi cesarja! Zato, mislim, smem vprašati." „Nič ni prišlo. Bi ti bil že poslal!" — je za spoznanje vljud-neje izjavil župan," ko je starec omenil cesarja, dasi se mu je lice, rdeče kakor petelinov greben, še bolj zalilo s krvjo. — »Pojdi na glavarstvo, morda tam kaj vedo." — »Hvala, gospod župan, takoj jutri pojdem." Res je šel takoj drugi dan. Polno ljudstva se je trlo na hodnikih glavarstva. Čakal je malone dve uri, preden je mogel pred gospoda. Uradnik je bil prijazen z njim. „Nič glasu ne dobite? Sem še tudi ni nič prišlo. A lahko povprašamo na Dunaj pri »Rdečem križu." „Ko bi, gospod!" je prosil Juri. „Jaz sem v pisanju slab. Pri takih rečeh se še manj spoznam." „Pa pridite;Jez kak teden spet." Prišel je Čez teden. »Ni še odgovora. Pridite^ry^fr-*~~-A 'C^ta o, ' ^-v/«/ / / ruske zgodovine. Razvoj umevanja in perijodizacije Namen tega članka je, podati sliko današnjega stanja ruske histo-rijografije. Nesorazmernost posameznih delov razprave izhaja odtod, ker pisec ne pozna, koliko je slovensko čitateljstvo poučeno o teh prašanjih, in iz pomanjkanja virov, ki je pisatelja sililo, da se je moral v posameznih slučajih zanašati na svoj spomin. V glavnem se omejujem na sledeče prašanje: Kako se je umeval ves razvoj ruske zgodovine in kako se je vsled tega delila na različne perijode. V ta namen moramo najprej izvršiti pregled vsega, kar smo prejeli iz prejšnjih časov; da lahko razumemo in ocenimo današnje razmere, se moramo spomniti preteklih. Kakor povsodi, tako se je tudi v Rusiji znanstveno umevanje nalog zgodovinopisja pojavilo šele s časom. Iz kraja je cilje zgodovinskega raziskovanja umeval vsak po svoje. Nemci, pozvani v Pe-trograd na akademijo znanosti — ideja Petra Velikega — so se