fbročaina Usta: Celo leto K ISO*-—, pol leta K 60*—četrt leta K 30*—Izven Jugoslavije: C vk> leto K 150*—. InseraM ali oznanila se za. »i&mtajo po dogovoru; pri večkratnem Inseriranju primeren popust Upravni3tvo sprejema naročnino, teaerate ln reklamacije.---------Telefon žt 220. STRAŽA Ueodwisen političen list za slovensko ljudstvo »Straža“ izhaja v pondeljek, sredo la jttlA Uredništvo in upravniStvo je v Mariboru Karoli* cesta St 5. — Z uredništvom se more goved® vsak dan samo od 11. do 12. ure dopofclpfe Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklama so poštnine proste.------------Telefon Si 2* 133. itovilka. MaMbor, din® 21, n o vena toi?» l®21. Letnik ХШ. Našim naročnikom i Petkovo Stražo Štev. 132 nam je pristojna oblast zaplenila oziroma za-Jbrantia, da je njlsmo mogli poslati naročnikom. Pričakujemo in upamo, da naročniki radi tega ne bodo nevoljni. Zaplemb smo že vajeni izza časa rajne Avstrije. Deta 1918 pred razpadom ni bilo številke, ki bi ne bila pobeljena. Naročniki so takrat pri prejemu pobeljene in lisaste Straže drug za drugim rekali:: „Je pač n i s a 1 a resnico — ki ne sme na dan!“ Je že tako, da resnica in pravica preganjanje trpi,'na zadnje pa gotovo zmaga. Avstrije ni več, preganjana Straža pa: se Še nadalje bori za resnico in pravico slovenskega ljudstva. Dolžnost svobodnega Časopisja je, da dela za državo in jo podpira e tem, da neizprosno kritiku j e vlado in njene navedbe, ako niso v prid ljudstva ln države, da nepristransko žigosa vsako korupcijo in jo pobija^ kajti korupcija izpodkopava ugled države in Škoduje državi. Tako dela časopisje v vsaki svobodni državi) in vlade uvažu-jejo te kritike ter si prizadevajo, odpraviti Vsako korupcijo. Pri nas pa pol i c a jd e m s k r ati' in samostojni ter njihovi ministri Pribičevič in Pucelj ne prenesejo kritike svojega delovanja v vladi. Zato pa je zapovedal minister Pribičevič svojim uradnikom, da morajo zapleniti ozir, zabraniti vsak časopis, ki M neizprosno in odkrito kritikoval vladne ukrepe in naredbe, Cenjv naročniki! To je bil.vzrok, . da v zadnjem tednu v pondeljek in v petek nisjo . dobili Straže. Prosimo vas, da potrpite in da sta pripravi jeni na kaj enakega Še tudi zanaprej, dokler bo na krmilu sedanja vlada, v kateri j sedi tudi samostojni minister, gospod mesar Pucelj. ,V zabranjenih Številkah Straže se nam je zaplenilo Članke ozir. notice, ki smo jjih dobesedno ali pa celo v o-miljeni obliki) posneli iz drugih listov, katerih ni zabranlila beograjska, zagrebška, osiješka., ljubljanska ipf celo celjska cenzura. Kar smejo pisati v Celju, Ljubljani, v Zagrebu, v Osijeku in drugod, tega ne smemo pisati v Mariboru/ Jz tega bi skoraj sklepali, da veljajo za Maribor ozir. za Stražo in Slovenskega Gospodarja posebne odredbe! Citatelji! Naročniki! Straža in Slovenski Gospodar sta se clozdaj’ neizprosno borila zoper sedanji vladnjj Sistem, kritizirala sta odkrito vladine ukrepe, ki so bili ljudstvu in državne mu ugledu škodljivi, pobijala sta korupcijo, in bota ta boj nadaljevala — - borila se bodeta za resnico in pravi-eo. „ C‘e bosta radi tega tudi večkrat zabranjena, nič ne de, kajti svesta sta si, da sta na pravem potu. Neznačajno, grdo bi bilo, ako bi utihnila iz strahu pred policaj demokrati in samo-stojneži! Prišel bo čas — in ni več daleč — ko bo izginil iz vlade Pribičevič in ko bo nemila usoda vrgla g. mesarja Pueelja iz ministrskega stol-, ca zopet v mesnico, , Straža in Slov, Gospodar pa bodeta nemoteno i delala naprej za koristi naše države in slovenskega ljudstva Resnici lin pravica je zmaga gotova! Naročniki! Ker se naši listi odločno borijo za vaše pravice in resnico, je vaša sveta dolžnost, da zdaj pred novim letom na vso moč agitirate med ljudstvom, da si naroči naše liste. Pojdite v vsako hišo in razložite vsaki osebi pogubo nos 10 delovanje sa-mostojnežev in demokratov za naše ljudstvo! Spravite v vsako hišo vsaj en naš list ali Stražo ali Slovenskega Gospodarja), M stojita na braniku za ljudske pravice! Demokratom iu samostojnim smo zmešali štrene, ljudstvo Jih- je spoznalo in se obrača od njih ter zapušča njihove liste. Zato pa nam ravno se- daj ob času agitacije za naše liste ho če.io delati težave in nam škodovati. Pa motijo se. Ko so prve kristjane preganjali in mučili že dobrih 160 let m krščanstva z ognjem in mečem niso mogli zatreti, takrat je krščanski pisateP /Tertulijarii pisal rimskemu cesarju: Le mučite nas, le koljlte nas, čim bolj nas bodete klali, tem več nas bo. Tudi mi kličemo Pribičeviču in Puclju in vsem demokratom in samo-stojnežem: Le zabrajnjujte naše Ifjsite in konfiscirajo jih. Cim bolj nas bo- * dote konfiscirali, tembolj se bo slov, ljudstvo oklepalo naših listov in jih naročalo. Naše vrste bodo od dne do dne številnejše in močnejše! In za to naj poskrbijo zdaj naši pristaši s tem, da s' podvojeno silo a-gitirajo za naše liste! Izginil bo Pribičevič in padel bo Pucelj, zmanjkalo bo v Sloveniji’ demokratov in samo-stojnežev, Straža En > Slov. Gospodar pa bodeta še, nadalje stala na braniku za ljudske pravice! i Washingtonska konferenca. Suhoparni in redkobesedni Lloyd George se je povzpel do zelo patetičnih besed pri pozdravljanju te konference, ki naj bi pomenila „modro nebo“ in celo „mavrico“ nove dobe miru in sporazuma. Oblastniki, ki so sedem let brodili skozi morje človeške krvi, so si hoteli -sedaj natekniti masko nekakega pacifizma ter so nazvali to konferenco — dogovor „razorožitve . “ Stari skeptik Voltaire je imel pač res prav, ko je dejal nekoč, da če začne-,o generali govoriti o humaniteti, ima-,o prav gotovo novo klanje in nove vojne v mislih. Na dnevnem redu je sicer omejitev oboroženja, ki pa stoji v ozadju preld vprašanjem Tihega oceana in Daljnega vzhoda. V ospredju torej ni idealne zahteve: doli z orožjem, temveč zelo realno vprašanje Daljnega vzhoda, kar pomeni boj med Ameriko in Japanom za Sibirijo in Kino. Amerika dobro ve, 'da. je Evropa vsled dolge vojne-na i tleh, zafd sr pa. išče plena v Kini in v Rusiji ter skuša na vsak način izpodriniti Japan, ki ima iste izkoriš-čevalne namene. Japonska se že dolgo časa pripravlja, da si osvoji gos-podstvo vzhoda ter postaja vedno nevarnejši tekmec Amerike. Med voino . si je Japonska prisvojila bogato kitajsko provinco Santung, sedaj jo pa — pod krinko sprave ponuja Kitajcem na zaj, zahteva pa skupno kitajsko-japon sko upravo. Kitajci, ki imajo že zelo slabe izkušnje, s tako skupno upravo, so to odklonili in sedaj se vrši že dol * v go časa hud boj med Japonsko in A-meriko radi nadvlade na vzhodno-azi-jatskem trgu. Pri tem ni niti pičice humanitarnih ali pa celo miroljubnih interesov, Japan hoče izkoriščevati, Amerika pa tudi, če ne mirnim potom, pa s silo , vprašanje je samo to, kdo od teh dveh rivalov naj bi dobil monopol na ves ta plen: Japan ali Amerika. Washing tonska konferenca je samo nekako pogajanje in vsestransko primerjanje — dveh močnih nasprotnikov, ki sta pripravljena, poskusiti se tudi z — orožjem, Ce se Ameriki posreči, pregovo -riti Japonce, da odstop.ijo od svojih za htev ali pa da se njihovi pohlepi uravnajo v kako drugo smer, potem ji je gospodstvo tega važnega tržišča gotovo, kar pa na vsak način ne pojde tako gladko. Temu imperijalističnemu tekmovanju se pridružuje tudi Anglija, ki ne igra več tiste uloge kot pred letom 1914, ki nima več prostih rok ns%rom Ameriki, — ki je pa lahko odločujoč faktor na strani Japana m zato imajo Amerikanci tudi to veliko težnjo in skrb, da izolirajo Japonce — pred Angleži. To je pravi značaj te konference. Tekmo vam j o Idveh močnih imperijali-stov,. zdaj še potuhnjeno zasledujoče in motreče s slabo prikrito grožnjo in celo željG skrajnih sredstev, ki bi iz-premenila kar tri dele sveta v nove vojne grozote. Neka! o Bolgarih. Bolgarski ministrski predsednik . Stambulijaki je podal te dni pred narodnim sobranjem v Sofiji prav zna -čil e n ekspoze o zunanji in notranji po lifiki Bolgarske. Na znotraj, pravi Stambulijški — smo za najradikalnejše reforme pravnega in socijalnega napredka in smo v tem pravdi že mnogo dosegli. — Z vzbujamjem pravnega in, socijalnega čuta v narodnih masah gradimo visoko, obzidje proti vsakemu neredu. Naši zakoni so izzvali sicer velik hrup in krik v kapitalističnih' vrstah', ostali so pa v moči in veljavi ter se ukoreninjajo bolj in bolj. Bodočnost Bolgarije leži samo v teh organizacijah: v zemijoradniški, v komunistični, v ši-roko-socijalistični in v esnafski. To so elementi reda in napredka, oni pa (kaže na desnico) nereda in nazad-njaštva. Na zunaj pa stremimo za dobrim mednarodnim položajem mirnim in pa sporazumnim potom. Bolgarija se je z vso vnemo in pridnostjo lotila izpolnjevanja mirovnih določil, zlasti ji je nalog razorožanja dobro došel, ker so imperijalfctične tendence udušene, in ker ni niti enega Bolgara, ki bi hotel z orožjem voditi politiko. Bolgarska je bila vedno dober — plačnik. Sedaj je po neuillskem ugo s voru sicer mnogo dolžna, pa njeni up niki bodo gotovo imeli nekaj smisla za njeno stanje ter bodo v tem ali onem tudi nekoliko potrpeli, ker morajo vendar videti, da dela. z vsemi silami za točno izpolnitev vseh obveznosti. Kaže se pa tudi od raznih in zelo merodajnih strani zaupanje do Bolgarije. Društvo amerikanskih milijarderjev ji je ponujalo veliko posojilo , pod pogojem, da 20 let ne stopi v kako vojno. Ministrski predsednik je A-merikancem zatrdil, da se niti ne misli na to v Bolgariji,, stvar je pa vendarle .značilna za pojmovanje teh kapitalistov. ki vidijo v vojni sicer veliko nevarnost, pri tem si pa mislijo, da bi tudi dobro urejena Bolgarija lahko zavrela v vojnem pohlepu, ki druge, slabo urejene države tako Silno prove j a. Naše finančne razmere na znotraj in na zunaj. Po brezuspešnem povratku našega finančnega ministra Sz inozemstva je naše časopisp polno razmotrivanj o najetju posojila v inozemstvu, našem notranjem posojilu, državnih dolgovih ter valutni sanaciji. „Obžor“ štev. 313 je prinesel sta-J fistiko naših 'dolgov: Narodni banki in ..pojasnil .tudi javnosti neuspeli dr, Ku-' manudijeve misije. Presneto neprijetno je, vzeti v roke statistiko, ki nam kažč finančno razmerje naše države do Narodne banke. Oni dolg, katerega je napravila srbska vlada pri Narodni banki v po-četnih vojnih letih 1914 in 1915, je poravnala vlada pri banki tekom 1916., 1917, in 1918 leta na otoku Krfu. Za poravnavo vojnega 'dolga prvih let je porabila Srbija ugodno priliko izmen- jave dinarja v drahme in franke, ki ji je vrgla dokaj dobička. Ko je počela septembra leta 1918 ofenziva na solunski fronti, ni dolgovala Srbija Narodni banki prav ničesar, baš radi tega dejstva je bil tedaj tudi dinar enak franku., Koncem leta 1918. pa se je že zadolžila Srbija Narodni banki za 27 milijonov dinarjev. Eno leto pozneje , dne 3L 'decembra 1919, je že znašal državni dolg Narodni banki 218 milijonov. Za letom 1919 pa je rasel dolg v; galopu: dne 31. 'decembra 1920 znaša naš nepokriti dolg pri Narodni banki (aolg radi umaknitve kron iz prometa ni vračunan) 1 milijardo 674 milijonov Danes pa (stanje od Idne 31. oktobra 1821} je že ta dolg dvakrat večji ten znaša 2 milijardi 178 milijonov din. Celotna novčanična cirkulacija znaša pri nas 4,495,432.420 dinarjev* Od teh ravnokar navedenih številk yX pade na državni nepokriti dolg skupno 2.778,000.000, po zamenjavi kron pa celo 4 053,800.000, torej bodo kam -lu prenehale biti te novčanice banknote- Narodne banke, ampak bodo v, resnici samo nekaki državni papirnati novci. Nadaljna usoda in vrednost naših papirnatih novčanic je odvisna od naj-i večjega dela od strani države, odnosno njenih financ in njenega kredita vobče. Kak da je ta naš kredit samo vi inozemstvu, nam pojasnjuje spet „Gb-zor“ v isti številki, ko konštatira, da se je vrnil g. Kumanudi iz tujine vi Beograd praznih rok. Po informacijah iz zanesljivo verodostojnih najvišjih krogov se je namreč misija našega ii-nančnega ,miništra ponesrečila, dasi -ravno ni pričakoval nikdo uspeha v celoti.. Dr. Kumanudi so je vr nil praznih rok, njegovi pregovori za najem zunanjega posojila niso uspeli niti v Londonu, niti v Parizu. Pogoji zunanjega posojila, katerega bh*bii le že morda dobil g. finančni minister , bi ne bili sprejemljivi od strani naše vlade, še veliko manj pa od strani parlamenta. Seveda se bo sedaj g. Kumanudi izgovarjal, da momenti zaključka zu~ rian-ega posojila niso bili ugodni; to dejstvo neugodnosti pa bi bil moral upoštevati že predno se je podal na pot. G. Kumanudi je prezrl vse obzi-re, katere mora upoštevati vsak finančni minister, ako hoče dobiti pod <— sprejemljivimi pogoji 'državno posojilo. Izgovor, da je naše zunanje poli -tično stanje pod vsako kritiko, je ni-eeven v primeri, z osnovnimi ,pogreš-kami ter napakami, katere si je že do volil g. Kumanudi. Neuspehu z našim notranjim posojilom je sledil še neuspeh v Londonu in Parizu , . . Kdo je tega kriv?, Dopisnik „Obzora“ pravi, dajeiz-podmaknil Kumanudiiu nogo sam g, Pašič. * , ftfpH Tako je torej naše finančno stanje samo iz vidika' na državne dolgove pri Narodni banki in z ozirom na neuspehe našega zunanjega posojila. Osebna svoboda. Na uvodnem mestu „Radikala“ od 13. t. m. piše g, Stojan Prptliž na podlagi konkretnih slučajev, kako se rušijo pri nas temelji državljanskih pra vic,s kršenjem osebne svobode*. To se vrši _pq formuli, katero j© izrekel poli-cajministeil g sledečimi besedami:! b»Preiskave so po ustavi prepuščene diskreciji državnih organovobrani tu nema mesta!“ ,V tem izreku ležinaj-večjT cinizem, ki je izključil iz vidovdanske ustave tudi točko iz stare srbske ustave, ki! govori o branilcih, katero si je okrivljeni lahko najel za sodnijsko razpravo in pa tudi za ves ро{бк preiskave. Gospod Protič pravi: To pravice nimamo sedaj ne mi Sumadinci, ne ostali državljani naše kraljevine.. Sedaj smo vsi „ravnoprav-no prepuščeni na milost in nemilost preiskovalki© oblasti, sedaj po ustavi .u-vr: ч 't/rnn -M.-i-.-v % f^TW-.rtv •' ■'^-'&ri-,»' >/-;' n.^.v.'-^ß itVrti <> л n .j -* ..i*njo«wf>. ne moremo zahtevali branitelja za 6as preiskave in niti to nam ni zajamčeno da ga lahko imamo pred sodnijo- Na tak način in vsled tega postaja ustavni člen 6 — iluzija* Brezkm-trolnost prejiskavKV pomanjkanjia vsa* kega resnega jamstva za osebno svobodo med preiskavo, kakor tudi za njen način in za njeno trajanje, kaže v praksi prav grde pojave, ki kvarijo državne organe in preiskovalno oblast, Vs a oblast, ki vidi, da ni, nad njo kontrole, se prelevi v samovoljo, pa Če -so njeni predstavniki, Se tako, čisti ljudje. Imeli smo atentat na naslednika prestola 29. jonija L 1„ glavni krivec je bil isti dan prijet, Isti dan se je za .cela preiskava in traja Se danes, četudi predpisuje par. 156 a, da sme trajati največ dva mesca. Preiskava nekdanjega Ivandanskega atentata je trajala od 24. junija do 18. septembra četudi je bil slučaj mnogo težji, sada' pa traja preiskava že črez štiri mesece, pa se še vedno ne ve, kedaj ko dovršena in kedaj se bo razpisala sodnijska razprava, AH je potrebno, da se s tem in na tak način razlikuje vlada Vladana Djordjeviča- v nekdanji Srbiji od vlade gg, Pašiča, Sela radikalne stranke in' takozvanega „„demokrata“, Sela demokratske; stranke, Sv. Pribičeviča?“ Nadalje se bavi g. Prqtiö z našim čitateljem že znanim škandalom, da je preiskovalni; sodnik Vujič; pozval sarajevsko policijo, naj preskrbi obtožni materija! proti poslancu, Djako-viču, da se ga lahko obtoži in še dru gimi slučaji krivic, zločinov in trpinčenja, M se vrši po raznih ječah in policijskih upravah, zaključuje pa ta-ko-le: j,, „Elo, tako izgloda osebna svoboda po novi ustavi, poznano je pa tudi to, da je to samo nepopolna in bleda slika, osebne svobode po vidovdanski ustavi v naši kraljevimi izročilo iz južne Srbije. Poslanec JugoisU- muslimanske or. ganizacije“ Šahih Korkut, član delegacije, M je potovala po južni Srbiji, da prouči življenjsko razmere muslimanskega življa, se je vrnil in sedaj claja pojasnila poročevalcem! raznih listov, ki ga oblegajo! ‘Jedro njegovih izvajanj ja približno tole: Zahteve muslimanov v Sand-žaku in Macedoniji so zelo skromne. Bedni narod ne zahteva drugega kot to, kar. M mu itak morala dalji ustava:: osebno in imovinsko varnost, pravico do dela in zaslužka, svobodo in priznanje vere in jezika, nadpatrijoti in nadpolitiki mu pa v, svojil kratkovidnosti in zagrizenosti ravno to odtegujejo ter vrhu tega Se raznašajo vesti o raznih arnautsko-turških aspiracijah in zvezah z Angoro, Bolgarijo itd, iV, duhu (tega krivičnega podtikanja postopajo upravni organi in pišejo listi — najbolj pa „Prjvredni Glasnik“ ki skriva za tem imenom najhujši šovinizem in politične težnje, ki hočejo s terorjem i,n nasilno | upravo ubiti pri-rodni čut nacjjonalne skupnosti, V. Gladiatorji. J&r.va knjiga« ■=» Eros* . (38 nadaljevanje.) „Na trg so nas postavili kakor živino. In kakor živino nas je prodajal trg-vfc, izkušen v trgovanju s človeškim blagom. Kaj Lucij Licinij me je kupil, kakor bi kupil par, volov ali pa par konj. Kupljen in prodan kakor živina in odpeljan na dom k novemu gospodarju —!“ Pikra, bridka zaničljivost je zvenela iz njegovih besed, tem bridkejše, ker jo je toliko časa zadrževal. Dolgo se je premagoval, dolgo je uduševai svojo nevoljo — in danes je bilo prvikrat, da je našel sočutno bitje, ki mu je mogel razkriti svojo bridkost in mu jj-ioNti prizadiano krivico. In skuš -njava je bila velika, da bi se potožil in si olajšal srce in si izlil iz duše ves gnev, — pa trdo je bil vzgojen in že v mladih’ letih so mu vcepili v dušo, da je slabost in mehkužnost, se nritoževati in tarnati. In tudi danes ni pozabil otroških naukov — in miren je ostal. Iznova ga je tolažila ^ mehkim in pomirjevalnim glasom.. : S kopi ju izhaja tudi „Stara Srbija“, ki pravilno in trezno gleda na politični položaj- a žal da se večin a ; uprave ravna po šoviinisitih okrog „Privred-nega Glasnika“, ki s svojim divjanjem prevpije vše zmerne glasove. Po Macedoniji se pojavljajo karnijske čete, ki Širijo turške pozive in proklamacije k ustaji, češ, da je prevratno akcijo odobrila vlada v, An gori, „Stara Srbija““ apelira v takih slučajih na uvidevnosti in državljansko poštenost muslimanov, 1 šovinisti krog „Glasnika“ pa poživljajo na pokol in pož'4 kov 1 in turških vasi. S tem se daje najboljši povod za odporno agitacijo in Če upoštevamo še to, da uprava ne upošteva , (turških svetih krajev, da Je v dveh skopljan-skih džamijah 1 namestila nekak vojaški magacin,! vidimo veliko nevarnost in škodo tega šovinističnega početja« (Poslanec Korkut je bil tudi v. Nišu in na vprašanje, kaj jo tam delal, odgovarja tako-Ie: „‘Krenili sme v Niš, da Si ogledamo itamošnji tabo a-ierniranoev, To, kar smo tam л ali in slišali, ni za opisati. Ko se n lo pomirim, vam morda Se poročam o grozotah, ki smo jih videli. Za sedaj čakam nat odgovor g., Laziča, šefa „.avn-a varnosti“-. Razmere v tem taboru so torej tako strašne, da se mora očividec okrep čati in umiriti, predrto o njih govori in lahko si mislimo, kako prenašajo svojo usodo sami interniranci — razni sorodniki do četrtega kolena in raz ni somišljeniki odmetnikov, ki so zaprti v tem taboru po raznih, .„zaščitnih“ odredbah prej označene južno-srbske uprave. Času primerno premišljevanje. Silno je vzvalovilo med Slovenci pred tremi leti narodno navdušenje * Staro in mlado je ob, priliki december, skih manifestacij vzklikalo: „„Živela Jugoslavija!“ Leto 1918 nam Je prineslo nekaj povsem novega: svobodo, katere pa do današnjega dne nismo znali ceniti,; še manj seveda izrabiti. Bili smo lahkoverni ljudje. Živeli smo v prepričanju, da smo z nacijonaino svobodo dosegli vse, Spodtikali smo se ob majhnih' nemških napisih', pol -nili radi teh „nesramnosti" kolone časopisov in marsikaterokrat je zavzelo to „narodno čiščenje“ take ogabne forme, ida so trezni in razsodni ljudje že resno obupavali nad moralo in zavestjo takozvanih „narodnih“ elementov. Nemški publicist in prijatelj Jugoslovanov Hermann .Wendel nas je v svojem potopisu L„|Von Marburg bis Mo-nastir“ dobro ocenil, „Die Slowenen sind Freunde der Fassadenpolitik “ (Slovenci so prijatelji fasadne politi -к-е.) Z drugimi besedami: Slovenci (ne vsi! to so ljudje posebne vrste) se lovijo za malenkostmi. Dni so zadovoljni, če kaže fasada (pročelje) hiše na-cijonalizirano lice « k . Bodimo odkriti m priznavajmo, da je temu res tako!! Vt času, ko s'e snujejo razne teroristi- „Pa dober je tvoj gospodar“, mu je rekla, „dober in obziren — sam si tako 'dejal. Ih ne morem si ga drugač nega misliti —. Zares, Eska, zelo nesrečna bi bila, če bi vedela, 'da si — _ ec Hipoma je umolknila in zagrabila s toliko naglico vrč, ki ga je bil napolnil zanjo, 'da je polovico vode razlila po njegovi in svoji obleki. „Nekdo naju opazuje! Zdrav bo - j di!“ je brez sape in vsa prestrašena j šepnila in zbežala. Enkrat se je še o- j brnita in pogledala nazaj k njemu — j nato pa je tem urneje odhitela —. j Zid je za njo, dokler mu ni izgi - j nila v mračni ulici, in ni videl dvoje j drznili črnih oči, ki so ga s ImdomuŠ- j no posmehljivostjo opazovalo. Se le ko se je za njegovim Hrbtom oglasil vesel zbadljiv dekliški smeh, j se je nevoljen obrnil, ta,' „ Mirina. Mirina je po navadi govorila ter t se smejala z visokim, prevpitim, nekoliko zahripanim, pa ne neprijetnim glasom, ki se je prav posebno dobro j podajal posmehljivi zbadljivosti njene- j ga značaja, | čne organizacije, in najsi nastopajo pod patrijotsko firmo „Narodne Obrane“, ati kot tajne zveze, je potrebno , da nekoliko razmišljamo o „politiki na silja“, ki se je razpasla na žalost tudi v eksponiraniti deliti Slovenije. Prizor v gostilni, oziroma kavarni: V kotu obmizje vinjenih, „narod -riih prvoboriteljev.“ V okvirju vrat se prikaže raznašalec časopisov. Mož, ki se preživlja z ubornim izkupičkom — kolportaže, ponuja tudi inozemske liste. Obmizje prekipeva v ogorčenju nad „nesramnim izzivanjem“, „narodna zavednost“ si v mučnih trenutkih išče ventilov . , . robate roke zagrar bijo preplašenega kolporterja, ga vržejo ob tla 7 „ -.' v bolnici konstalira zdravnik troje polomljenih reber . . * Kaj si naj misli slučajno navzoči čtovek iz daljnega inozemstva, ako se pred njegovimi očmi odigra tak pri -zor? Gotovo si bo mislil: Ta narod je •.bžalovanja vreden; to'je skupina — vročekrvnih norcev', hudobnih ljudi, e brez takta, morale in tolikanj potreb-i ne velikodušnosti, ki je brezpogojna j lastnost vseh zapadno-evropskih na -rodov, Ce ima Italija svoje fašiste, naj jih ima, v proslavo njene „20001etne kulture“ ji to gotovo ne služi. Vzroki fašizma tičijo v temperamentu južne rase. Na žalost je postala tudi naša Dalmacija nekak eldorado naeijonati-stičmh razgrajačev. »Mi Slovenci pa nimamo niti najmanjše volje, odpirati nacijonalističnemu šovinizmu vrata v naše pokrajine. Šovinizem je razbil integriteto Madžarske,. nemški „furor teutonicus“ je istotako skrahiral, mi pa ne maramo bankrotstva narodne misli, ker smo mnenja, da bi to bilo preuranjeno. Proč s politiko nasilja! Bodimo napram narodnim, manjšinam veliko -dušni in svet bo takoj spoznal, da ima opravka s kulturnim narodom. Grehi .mgoslovanskih režimov napram narodnim manjšinam so se v te-I ku treh let tako pomnožili, da nas je Zveza narodov sedaj posadila na založno klop. Moti so vsak, kateri misli, da bo tujerodec pod pritiskom brutalne sile vzljubil državo, v kateri se mu. godi krivica. V šolah naj ne vzgo-jujejo sijanatiziranega podmladka. ,Tu-.erodci morajo polagoma priti do prepričanja, da so enakopravni pred zakonom in državo. Ogrevanje „preteklih časov“ ni na mestu. Brskanje po listih predvojne in medvojne kronike je nečastno. Moderna in resnična 'demokracija se postavlja na platformo sedanjosti in računa z bodočnostjo. Uverjeni smo, da je naše prizadevanje „glas vpijočega v puščavi." Povampirjeni nacijonalizem s svojimi kapitalističnimi možgani bo proti volji poštenega dela človeške družbe nemoteno proslavljal svoje divjaške orgije! Milijo se nam pa usti zaslepljenci, ki malikujejo perverznemu, nacijonalizmu ravno v tej dobi socijalnih bojev: v. dnevih obupne borbe, ki jo vodijo zatirani in teptani proti brezdomovins -kemu, v naoijonalne barve ovitemu ve-lekapitalizmu. H vsak! if 1 jaora biti katoliški časopis! дцгижзввиигаср итшпшшшттштшвшштт " ~ «mm „Torej sem te končno vendar u-gnala —? In obilo dela si mi dal! — Tibera ob solnčnem zapaldu —, In čisto slučajno, seveda, si jo srečal — tistole deklino v črni obleki, ki se je izmuznila tamle v temo kakor strašilo —. Ah,: kako zijaš! Kakor tele, ko mu devajo vCnec krog vratu in ga peljejo k klavni daritvi — in uboga ta stvarca še muli in obira zelenje, ki ga venča za klanje No, pa dobro!: Ti vsaj si odločen za vse boljši daritveni oltar, ko pa da bi izdihnil zadnji vzdihljaj za takole predmestno čarovnico!: — Pri Jupitra, kako zijaš in kako si lep, ti veliki, močni barbar!“ Smejala se mu je in tako blizu je prišla s svojim njegovemu licu, da bi ga bila skoraj lahko poljubila. Najrajši bi bila lahkoživa Mirina na svoj lastni račun nekoliko poljub-kovala in se pozabavala, z mladim in čilim Britancem in še počakala z naročiti, ki jih je imela zanj od svoje gospodarice,- Ta naročila so bila sad dolgih posvetovanj med sužnjo in njeno zapo -vedovalko, Valerija je slabo spala tisto noč. Nemirno se je premikala po mehkih [ blazinah’ lica so ji gorela in kri jo j Naročnikom In somišljenikom s? rednost. Cena listu bo za prihodnje leto m sicer: Celoletno 85 din. ali 113 kron, polletno 18 din. a I i 72 K* č e t r 11 e t n o 9 din. ali gg K. Cene smo morali malo zvišati, ker, draginja postaja vedno večja, v zadnjem času je žai vrednost naše krone padla več kot za polovico, raditega se bo gotovo draginja povišala za 'naj -manj 50%, Upamo pa, da bomo z gornjo ceno mogli shajati. Naročniki!. Ostanite nam zvesti!! Obnovite takoj naročnino! Vsak pa se naj potrudi, da nam pridobi novih naročnikov, tako, da se število naročnikov podvoji. Kdor list naroči na novo in plača takoj celoletno naročnino, dobi list do konca tega leta zastonj, ker se mu bo plačana naročnina štela od novega leta naprej. Iz modre politike. Naša zunanj’a posojila. Naš fin, minister je na povratu v Beograd ali pa je že sploh doma. Iz potovanja v, inozemstvo nam je prinesel londonsko posojilo, katerega zniesek, obrestno mero in pogoje že poznamo. Iz Londona je romal g. Kumanudi v Pariz, kjer je hotel najeti še francosko; posojilo v zneskh 500 milijonov frankov« Pogajanja za najiem francoskega posojila so- bila menda brezuspešna, ker gre po naši kraljevini pred povratom gospoda finančnega ministra glas, da, nam je ponudil v Parizu posojilo no francoski, ampak nek belgijski kon-zorci* pod kar najugodnejšimi pogoji. Belgijci zahtevajo od nas samo obresti od posojila brez vsacih drugjh privilegij ali koncesij, 'kot n. pr, Angleži., Pravijo, da ima ta belgijska ponudba mnogo uspešnega izgloda. O belgijski ponudbi se bodo pa naši ministri še, temeljito posvetovali in po tem posvetu najeti posojilo ter. ga investirali na naš saobračaj,- Velika sink linamönega ministra« Poroče valce ,,J uiarnjega- lista“ je prestregel finančnega ministra že na, po-* tu, cla poizve, kaj je pravzaprav s posojilom,’minister je pa za protiuslugo zahteval od njega poročilo o — pogajanju med radikali in demokrati, ,To jo zanj največja skrb, ki ga teži že vso pot in vos čas v Londonu, Pari-» zu in povsod, koder je hodil. Kako je s fotelji, kako je z dnevnicami, to je prvo in najvažnejše. Novinar muk seveda ustreže in poroča, da se še vedno grizejo in bijejo med seboj, minister pa meni, da mora o svojili „us* pehih“ poročati najprej ministrom. — Ubogi minister, ki potuje okrog in nima prilike-, da se udeležuje velevaž -niti sporov glede ministrskih stolčkov. Mogoče je njegov stolček med tem že oddan in naslednik že določen, da ga zasede. Beograjska porodica sicer ne razume, da je edina osnova in edini izvor državne avtoritete narodna vo* Ija, ima pa zato» radi. razdelitve avtoritete in oblasti toliko skr- plala v sencih, Zastonj je ležala dol* ge ure z odprtimi očmi in opazovala plašne sence* ki jih je ponočna sve-tiljka slikala na stene, zastonj je šiloma tiščala na oči trepalnice in se trudila, da bi zaspala — spanec ni prišel. In mučila sc je, da bi mislila na kaj draga — pa zastonj — vedno in vedno je stal pred njo, on, mladi, .epi barbar, kakor polubog med po -divjano množico Izidinih razuzdanih častivcev. Krog njega pijani svečeniki Izidini, pohotna lica, grozeče dvignjene roke, krvavordeči svit bakelj — sredi me;d njimi pa z mladim, v črno oblečenim, ljubkonežnim dekletom on v vsej svoji ponosni, mameči moški lepoti, vitek in visok, vse njegove mišice napete za silni udar —, Aalierija n;i razumela svlojih čuv-stev, — zdelo se ji ,io, da jo začarana. Ni ga bilo veselja, ki bi ga ne bila u-žila v svojem življenju, ni jo bilo čaše radosti, ki bi je no bila pokusila, — toda kar je čutila sedaj, je bik) čisto nekaj novega —.- Takega globokega, strastnega, nepremagljivega ko-prnenja še ni občutila nikdar poprej.-In ker ga ni mogla premagati, sa mu je vdala —. )Dalje prihod.) 21. novembra 1921. STRAŽA. Ш. Zato ni čuda, da so odnošaji med demokrati in radikali tudi prva skrb tiošlega finančnega ministra.. — Novinar, ki ga je potolažil, da še vsi skupaj sedijo, četudi se hudo kregajo, sicer ni bil poplačan s kakim financ -nim posojilom, pa to nič ne de, saj tudi gg. ministri ne bodo zvedeli kaj •posebnega od svojega kolega. Zaslišanje krivcev. „Epoha“ po -roča iz Pariza: Svet Zveze narodov je pozval Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Albanijo, da pošljeta svoje predstavi tel'e na sejo zveze, ki se vrši danes, dne 18, t. m. Omenjeni list je dodal gornjemu poročilu sledeči komentar: Zelo nas zanima , da-li bo g. PaŠič zopet poslal g. Spa-lajkoviča v Ženevo, fega človeka, ki nam je s svojim bedastim tolmačenjem albanskega problema pripravki toliko Škode . Razsipavanje. Narodna banka se je pogodbeno obvezala, da izmeni v roku od treh let državne novčanice s svojimi. Z izdelovanjem teh novčanio so že pričeli in prva partija (lOdinar-ski bankovci) je baje že gotova. Izdelovanje bankovcev je bilo poverjeno nekemu ameriškemu zavodu. iZa 1000 bankovcev so Amerikanci zahtevali 15 dolarjev, kar bi za 50 milijonov ko -madov (50,000.000 din.) znašalo 570 tisoč dolarjev. Potemtakem stane eden bankovec 0.005 dolarja (po sedanjem tečaju dolarja — 1:80), oziroma 1,20 jflin. Toliko stanejo samo desetcfinar -ski bankovci. Izdelovanje ostalih bankovcev bo stalo brezdvomno še enkrat toliko. V to svoto še pa niso vračunane dežurne komisije. Stroškov pa ne plačuje Narodna banka, temveč naša država, oziroma ljudstvo. Za to uprav ogromno svoto bi si lahko doma zgradili najmodernejšo tiskarno za izdelovanje bankovcev, znamk, pristojbinskih blanketov itd. Ali ni to eklatanten primer razslpovalne politike paših vla-dinoveev? (Jugoslov. Lloyd.) Koliko drž. uradnikov plačuje državna blagajna? G finančni minister *am je izjavil, da imamo pri nas nad £00.000 uradnikov-, S tem številom u-radništvo smo gotovo prekosili Polj s- ' ko. Pomislili pa moramo, da je med tem ogromnim številom uradništva en bataljon nesposobnih in popolnoma nepotrebnih, Tako se glasi glede urad-niŠtva v nagi kraljevini izjava finančnega ministra; v resnici pa bo še gotovo slabše! Dr. Kukovec zopet! za invalide. Najboljše so pač vedno pri nas nove naredbe ministri dr. Kukovca, Komaj zagleda taka nova naredba sooi-jaino političnega značaja luč jugoslovanskega sveta, že jo zopet začenjajo j preurejati, tako, daj je do danes že izdal g. dr. Kukovec bogzna koliko novih navedb, a doslej še ni menda stopila nobena v veljavo. Najbolj pa se briga g. minister s papirnatimi na-redbami za uboge invalide, vdove tn sirote- Novo invalidno uredbo je že zopet spremenil. Invalidi pod 50% tn-vabdi.osti ne bodo dobili več draginj-ske doklade, ampak samo osnovno pokojnino. Vdove padlih, v starosti pod 40 let in delasposobne dobe samo golo penzijo brez dodatkov. Družine pad lili vojakov dobe dodatek za otroke, ako plačujejo do 30 dinarjev neposred nega davka mesečno, a ne kakor do sedaj 50 dinarjev. Kje v Jugoslaviji životan družina padlega vojaka, ki plačuje mesečno 30 dinarjev neposred nega davka! G,, Kukovcu se mešajo pojmi kot: invalida zamenja z vojnim dobičkarjem, vdovte in sirote pa z milijonarkami, Politični pre«;led| KRALJEVINA SHS, Spor med našo državo in Albanijo so obravnavali dne 18. t. m. v seji Zveze narodov. Kraljevina SHS je zastopal delegat dr. Mato Boškovič. Njegov obširen ekspoze je napravil na Člane Zveze narodov precej dober vtis. V imenu Albanije je govoril predstavitelj tiranske vlade* Zdi se, da bodo ta spor rešili brez izvajanja čl. 16 proti naši državi. Vladna kriza je stopila zadnje dni v občutno fazo, Belgrajska poročila ugotavljajo, da bo min. predsed nik Pašič vsak čas podal demisijo celega kabineta. Odbor za administrativno razdelitev države imel je dne 18, t. m. svoj prvi, predhodni sestanek, kateremu je predsedoval radikalec Nastas Petrovič, V, imenu Ju-I gpslov. kluba je poslaneo Gostinčar iz ji javil, da je predlog zakona o upravni razdelitvi države rušitev plemenskega ravnotežja ter da bo vsled tega gia» soval proti. Člani Jugoslov» kluba bodo sejam prisostvovali kot poslušalci. Bančni strokovnjaki iz cele države so se v Beogradu posvetovali pod predsedstvom fin., ministra dr, Kumanudija o potrebnih ukrepih za povzdigo naše valute, NEMČIJA, Pariški „T e m p s* d o z n a v a, da bo reparacijska komisija te dni zapustila Berlin, Iz tega se da sk e ’ pati, da so pogajanja z nemško vlado končana. IV Informiranih krogih eo mnenja, da reparacijska komisija Nem čiji ni podaljšala termina za odplačilo prvega obroka, ki znaša 500 milijonov zlatih mark. Prvi obrok bi morala Nemčija plačati dne 15. januarja , drugega pa en mesec pozneje. O moratoriju se ni razpravljalo. Komisija je uverjena, da zmore Nemčija odplačati svoje dolgove, RUMUNIJA. V Rumuniji je izbruhnila finančna kriza, katero še v posebni meri pospešuje padanje var lute. Kriza izvira v izostalih inozemskih kreditih. Bukareštanski krogi si obetajo od akcije finančnega ministra, Titulesea mnogo. O parlamentarni krizi vlade se ne more govoriti, ker razpolaga general 'Avarescu z jako večino. Demisija vlade bi bila samo na micišativo krone mogoča. — Kmetske stranke so stopile v opozicijo. Za slučaj, da bi sedanja vlada odstopila, bo brezdvomno stopil v ospredje gospod Brati anu. »Beležke. Na seji Zveze narodov, ki se vrši te dni in ki bo razpravljala tudi o kršitvi mednarodnega miru po naši vladi v Albaniji, nas bodeta zastopala gg. Boškovič in Tiča Popovič. — Drugi je za Spalajkovičem prvi ar -naviski Specialist naše diplomacije , ki se je že lani in tudi letos primerno udejstvoval v albanski politiki. Večina listov je prinašala avtentično poročilo o angleški noti in o celem za-pletljaju radi prodiranja naših čet v Albaniji, samo naša vlada je molčala kakor vedno o vseh ukrepih in pote -zah svoje zunanje politike. Nekateri „merodajni krogi“ so skušali ustvariti celo neko „javnost“, ki naj bi vedela, da ni prav nič na celi stvari in vse te zakulisne mahinacije se kronajo sedaj s tem, da nas zastopajo pri zelo važni seji baš tisti ljudje, ki so nam nakopali vso sramoto pred širnim svetom. Kaj hočemo, monopol je monopol. PorodiČarji, ki so uzurpirali državno oblast, nočejo popustiti, pa če gre tudi vse navzdol. Matjuške Rusije ni več, jadikuje beograjska „Samouprava** ko nas od ■ vseh strani odbijajo neuspehi Pašiče-ve politike. To je jasen doka?, da ßo naši proslavljeni politiki navagui samo dvorjaniti v službi kake druge sile in da se samostojno sploh no znajo j krelati, Caristična Rusija je še danes njih ideal, zato so se pa tako brezpo’ gojno pridružili ideü velikih nosilni-kov med ruskim življem — generalov Denikina* Kolčaka in Wrangela Močen je bil ruski carizem, vse mogoče elemente je imel v svoji službi, vse se je gnetilo in lovilo po razkošnem dvoru m neomejeni absolutizem je od ljudi so obširnih vladnih dvoranah zahteval prav tako malo samostojnosti in človečanstva, kot od medvedov v zimski palači, To je bilo nekdaj, ko je ru ski narod imel še druge pojme o življenju, danes pa ni več. Ruski narod se je zbudil iz suženjske otrpiienosti, neznosno žgeča bol ga je vzdignila in tudi ves ostali svet , si ustvarja nove osnovnice družabnega življenja, samo peščica naših oblastnikov si še želi prepokorne službe in diktature kakega Sazonova. — Misli, da bi bilo tedaj vse v najboljšem teku, da bi imeli . pravo filijalo ruskega carizma na Balkanu. V resnici tudi to ni verjetno — ker bi tedaj z njimi kaka črnogorska dinastija prav hudo tekmovala. V tem ima „Samouprava“ prav. ko trdi, da carske Rusije ne bo več, razvila so pa bo svobodna in narodne-demokra-tiČna Rusija, ki ne bo pozabila naših oblastnikov, ki si želijo samo ruskega j carizma, ruskemu narodu pa ne pri-; voščijo niti skorjice kruha, kakor se je izrazil Spalajkovič na mednarodni konferenci v veliko ogorčenje celega kulturnega sveta. ' Protić govori. „Remokratija“, eden naj glavne j-Šffi organov policajdemokracije, se — strahovito jezi in huduje, da je g- St, ProtiČ nazval demokratsko stranko — „nekako umetno fvorevino, ki ne predstavlja. nobene žive sile v narodu.“ — Iz jeze prihaja ta list končno na ši -rokoustno samohvalo ter drzno trdi T da je številna moč demokratske stranke „močnejša od vseh drugih.“ — G. Protič odgovarja na to prav kratko in *asno: „Gospodje, ko stopite iz vlade, bomo videli vašo silo.“ Gospod Protič prav dobro pozna svoje papenheTmov-ce Danes, ko je policajdemokraeija na vladi, ko je uzurpirala oblast in celo aržavo, se gnete,o okrog nje vsi ele -menti, ki so željni moči in oblasti, dobro vedoč, da so predstavniki te stru-e odprtih in radodarnih rok, da da -jejo še tako dvomljivim „pristašem“ vse mogoče ugodnosti in važna mesta na škodo drugih, ki nočejo pripoznati policajdemokratske države v državi sploh in posebej še Pribičevičeve di -nastije. To pa seveda ne more več tako dolgo trajati in potem bodo policaj-demokratski prvaki lahko iskali svojo „številno moč“ z lučjo ob belem dnevu. Zaščita zakona. G. Protič piše v "„Radikalu“ št. 26: „Vsak državljan 'mora imeti pravico na zakonito zaščito od stran’ oblasti in državna oblast je dolžna, dajati jo vsakemu državljanu * v isti meri* Nikomur ne sme_ in ne more dopustiti, da bi sam sebi iskal zadoščenja, Če pa kdo to poskuša, pa se " raj imenuje kakorkoli, mora biti pri-\eden v okvir zakona in državna oblast mora skrbeti, da si zakoni pridobijo vso važnost in spoštovanje. Nikakor pa si ne sme in ne more pomagati državna oblast v delu za red in za spoštovanje zakonov s kakimi pri-\ atnimi organizacijami ali pa z neodgovornim uradništvom, ker izgubi s ■ tem glavno osnovnico izpod nog in po-~ staja sama pravi boljševik, mesto da bi izpodbijala nered.“ To je napisal g, Protič povodom izgreda takozvane — „narodne obrane“ v Osjeku, Ti izrastki, ki tvorijo veliko nevarnost za spoštovanje in veljavo zakona, se pojavljajo le tedaj, Če oblastniki sami nimajo smisla za zakon in za njegovo veljavo in vrednost. Režim, ki se ne o -slanja na narodno voljo in zaupanje, zares nima druge poti pred seboj, kot to. katero ie g. Protič označil. Vsak režim, pa naj bo režim kakega Metiernicha, Tisze ali bog zna katerega reakcijonarca, je imel med svojimi organi med. večino nekultur -nih, tudi nekaj kulturnih ljudi in (Točim so nekulturni služabniki izzivali največje ogorčenje proti režimu,- so pa kulturni marsikatero stvar oblažiii in ko pripravljali in gladili mirno evolu-cijonarno pot boljšega razvoja. Kateri so bili bolji za človeštvo* je lahko u-ganiti, povedati je treba pa tudi to , da bi se vsak še tako nazadnjaški režim dalje časa vzdržal s kulturnimi , - kakor pa z nekulturnimi organi. TTo, kar se je v zgodovini pokazalo kot jasno in resnično, pa ne gre v glavo predstavnikom današnjega režima, ki ima najrajši take organe, ki vidij'o državo samo v gotovih osebah, v narodu pa ne. Zgodovina je zato, da se od nje učimo. Kdor ge noče učiti, bo pa drugim v dober nauk in svarilo. Dnevne novice. „Straža“ stane za oelo leto 1922: celoletno 35 din ali 140 K, polletno 18 din, ati 72 K, četrtletno S din. ati 36 K, mesečno 3 din, ali 12 K, Za vse kraje izven Jugoslavije zaradi poštnine mesečno 2.50 din, ali 10 K več. Torej celoletno 65 din. ati 260 K, polletno 33 din. ati 132 K, četrtletno 17 din. ali C8 K. Naročnina se plačuje naprej. — UpravniŠtvo, Boj kapitalističnim podjetjem! — Naša liberalna kapitalistična vlada da je Kapitalističnim bankam vse mogoče ugodnosti. Banke se prve obveščajo , kadar se dosoli kak izvoz, banke se prve obvestijo o raznih dobavah, da se morejo istih same ali pa po svojih „slam”'ti-h možeh“ udeležiti. Kako o-gromne dobičke delajo banke, kako iz- . koriščajo državo (pri investiciiskem 1 posojilu dobe banke okrog 20% na ob* ; resiih in proviziji), trgovce, tovarne« konsumente, nam najbolj osvetljuje dej stvo, da plačajo nekatere banke v Lju bljani mesečno okrog '300.000 K za te« iefonske pristojbine. Banke so v zadnjem času začele snovati podružnice na deželi, hočejo, male trgovce, obrt* nike in kmete osrečevati, Naš odgovoc na vsiljivost bank more le biti: le še bolj ko doslej se bomo v bodoče posluževali naših kmetskih posojilnic, banke pa mirno prepuščamo veletrgovcem in tovarnarjem, vojnim dobičkarjem in verižnikom. Pozor, hranilnice’ (okrajne, mestne, občinske)!( M Beogradu se pripravlja atentat na vse hranilnice. Potom zakona se hoče določiti, da se mora ves pupilaren denar vlagati le pri H» pravi fondov v Beogradu.' Ako se ta zakon sklene, potem lahko likvidirajo vse hranilnice, katerih' stanje radi — vojnih posojil in drugih obligacij in rent ni ravno najugodnejše. Koliko milijonov škode za majhne vlagatelje bi povzročila likvidacija, oziroma kon-kurz hranilnic, se sedaj ne more natančno reči, bilo bi gotovo več sto milijonov kron. Lepe sadove rodi cen -tralizactia! Skrajni čas je, davsehra nilniqe brez razlike odločno protestirajo proti nameri, denar mladoletnffi otrok itd, potegniti v Beograd. Živeli zadrugarji! .V odboru kapitalistične delniške družbe „ Vinaria -v Ptuju sedita „ravnatelj“ Zadružne zveze v Celju J. Lesničar in predsednik Zadružne zvez9 v Celju. Žalostno, da zadrugarji ustanavljajo kapitalistična podjetja in ista vodijo, a temu se ne smemo čuditi, če pomislimo* da se pri kapitalističnih' organizacijah mnogo zasluži, pri zadrugah — pa ne. Blagovne kupčije v vojnem času so ustvarile razpoloženje za akerske dru žbe, kaj ne, gospoda dr. Božič in Les ničar. ? i s ) 'j .j- v Celjska tetka od IZ. I. m. se zaganja v sangvinični onemoglosti! v na še časopisje* Izbruhala jje ves svoj rezervoar nacijonaMstično-Šddoističmh Šlagerjev: Država^ narodna vlada, naš PrMčevič, protidržavni elementi, hrvatski norec Radič, narodni zločin-, ci, Šušteršič, Korošec, grom in strela, Sodoma in Gomora!** * , Streljan-' Ј9 „Nove Dobe“ iz težkega (kalibra nas prav nič ne vznemirja. Nekaj bi sipa* gospodje okoli „Nove Dobe“ vendarle bili lahko prihranili, ' (JHrvatskega. norca Radiča“ namreč, Radič je izdajal pred vojno originalne publikacije svetovnega slovesa. Bil je autorite-ta na polju jugoslovanske publicistike že takrat, ko je gospod pri „Novi D,o* bi“ „plankalj“ pesniške proizvode in jih spustil v, javnost pod svojim imenom, Pazno oko imajo oblasti za „drža-voprevratne klerikalce“ in njihovo časopisje, ki zapade vsak trenutek zaplembi, državi nevarnih' elementov pa nočejo videti tam, kjer so v resnici« Madžaronski profesor Nikola Sandor,-je napisal v listu „Domovina“ pesmi* co, koje zadnja kitica se glasi:. „Csi eti sesemo zsiveti, к i Radoszt i blajzsensztvo meti: Primlimo vszi za oszter mecs, Gviisno krajnezov nede tü vecs.“ Ta madžaronski list prihaja nemoten® v naše Prekmurje v tolikem številu, da ga' lahko čitaš, kjer le hočeš! Prevarana policija. „Beogradski Dnevnik“ piše: Nedavno so belgraj -ski listi objavili vest, 'da je grška po« licija aretirala v Atenah pobeglega a« tentatoria Mlajdena Marinkoviča! To vest so potrdili tudi iz Pariza, M po -licijskih krogih je ta novica vzbudila veliko senzacijo* -V Atene so odposlali iz Belgrada par detektivov, ki bi naj „aretiranega** Marinkoviča privedli v domovino- M Atenah jih je čakalo veliko razočaranje. Aretiranec je bil g.; Marinkoviču sicer zelo podoben, a v resnici pa se je pisal Božidar Veljko-vič in so ga prijeli radi tega, ker se ni legitimirati Pravijo, da je grškemu policistu, ki ga je „uhvatitV dišala 20.000dinarska nagrada. Za njo se pa lahko obriše, preiskovalni oblasti v zadevi vidovdanskega atentata bo pa to povod — za nadaJjjnje odlašanje. Cinizem, ki se pri dosedanji „iztragi“ udejstvuje, bode na vse zadnje dejal, . ‘da ne more započeti z razpravo, ker ni Marinkoviča in še drugih krivcev, in tako bodo okrivljenci še bogzna kako dolgo v. „glavnjači“, najbrž tako dolgo, da današnji režim propade v svoji gnilobi in cinični brezpravnosti. Vprašanje Dalja. „Zastava“ piše* Patrijarh Dimitrij je napram vrhovnemu svetu izjavil, da se odreka prar vu na Dalj ( velikanska posesava, op. ur.). .Upravni svet je‘sklenil, da; se patriarhova plača, (katero nakazuje država, poviša s 150.000 din. iz damskih dohodkov, Vzdrževali pa bodo tudi belgrajski in karlovški dvorec tega patrijarha iz daljskih dohodkov. Organizacija protiestantovske cer-s v Jugoslaviji, V, naši kraljevini je SuO.OOO lutrovoev augsburške koniesi-je, ki so spadali poprej pod madžarsko Školijo, odnosno pod avstrijsko srn« perintenjdenturo, Nov,a( i protieštanlov-ska cerkvena ustava pri nas bo |e-piskopalna, a kljub temu bodo imele posamezne verske občine popolno av’ tonomijio, kot dolsjeđaj. Več cerkvenih srenj bo združenih v; eden takozvani seniorat, več stenioratov pa v školijo, Senioratov, je 10 in t' kole porazdeljeni: v Slavonci 2 (Of )k in. Boljev-u); v Hrvatski 1 (Zag d); v Bosni 1 (Sarajevo); v, Slovenij 1 '{Celje); v i'iekmurju 1 {Murska Sobota); v Bački 2 (Novi Vrbas, Petroveo); v Banatu 2 (Franzfeid, Kovačiča!); V. Srbiji je samo ena evangeljska občina in sicer v, Beogradu, Ti ravnokar navedeni seniorati se bodo združili, po narodnosti v ©no nemško ter. ©no slovaško škofijo, katerima bosta načelovala dva škola’luterana, Vi svrho te episkopalne organizacije se bo vršil v. Beogradu 21, t. m. poseben zbor, na katerem bodo volili seniorati delegate za osnovanje opiskopata. V teku enega leta se bo pa vršil prvi evangelijski sinod v naš) državi. Znižane vožne cene za dijake, Mi nistrstvo za promet je odobrilo ucer.-eem ljudskih in dijakom srednjih šel 75 % ni popust na železnicah in ladjah, Dofični, ki prosijo za popust, morajo predložiti legitimacije s fotografijami. Želez, nesreča. Na mostarski pro gi se je dogodila pri Zavali 14. t. m. železniška nezgoda. Nekoliko proč od postajo Z avale se je utrgal od brda velik kamen in se valil proti železniški progi v- trenutkih, ko je vozil po njej osebni vlak, Skala je k sreči zadela samo lokomotivo* katero je itak,o poškodovala,, da je postala neporabna zu nadaljno vožnjo. Med potniki je nastala velika panika, ko je zadel kamen ob. vlak, Pnedno je dospela na kraj nesreč© pomoč, Je trpelo 4 ure. Želez, premet med nami ter Madžarsko je zopet otvorjen na progi Nagy— Kanisza—Mura — Kereszturi—Ca-koveo,. Promet se zopet vrši za potnike, prtljago ter blago. Dekliški tečaj v Mariboru dne 27. novembra obeta biti dobro. obiskan. Prosimo vse naše zaupnike po vseh župnijah, kjer obstoja kako naše kršč. socijalno društvo ali ne, da takoj prijavijo vse udeleženke odboru SKSZ v. Mariboru, Cirilova tiskarna, da moremo vse potrebno pripraviti, Udeleženke* ki želijo skupni obed, naj to takoj Javijo odboru, Organizacije, ki žele letošnjo zimo prireditev tečajev za izobraževalne, delavske alf politične organizacije, naj to takoj javijo SKSZ v Mariboru, ali Tajništvu SLS.j .Članarino za Krščansko socijalno zvezo v Mariboru ni treba nobentemu društvu pošiljati v Ljubljano, ker Je SKSZ za Štajersko v Mariboru centralna organizacija za društva na Slovenskem 'Štajerskem. Gojencem državne vinarske in sadjarske šole v Mariboru priznava .vojaška oblast takozvani „dijaški rok“ t. j. 14 mesečno službo pod pogojem, ako isti to šolo dovršijo in se potem b a vi jo s kmo ijstvom na svojem 'domu. ’ Za to ugodnost/ morajo pismeno prositi. Tudi se gojencem te šole dovoli pre iožitev roka za nastop vojaške službe po zaključku šole, ako prosijo za to takoj, ko so bili potrjeni v vojake,'Tozadevne prošnje j© vlagati po ravnateljstvu tega zavoda na Komando mariborskega vojnega okruga v Mariboru* Varčevanje pri nas in drugod. Finančni odsek francoskega parlamenta ima za proračun v le;tu 1922 predlog o odpustu 50,000 odvišnih državnih u-radnikov. Tako štedijo mili zaveza ki Francozi, nam pa ne zadostuje samo preobilica domačega uradništva* ampak smo posegli še po tisočerih Rušiti samo da se plačuje iz državne blagajne! Koledarček Kmetske zveze, v fini priročni žepni obliki, s trpežnimi plat vicami in vabljivo gospodarsko in drugo vsebino, je ravnokar izšel, Dobiva se v Tajništvu SLS v Mariboru, Cirilova tiskarna in v Tajništvu SLS v. Celju, hotel Beli vol. Naročite ga skup no za več članov, da se prihrani poštnina. En izvod stane 18. K, Iz Maribora. Stanovanjska kriza Je občutna — na tisoče ljudi nima stanovanja ali ne primernega stanovanja, a to ne moti vlade, da ne bi zahtevala n ajd 100 sob za urade oblasti v Mariboru. Labode treba za množico novih uradnikov veliko stanovanj, katerih ni, ne pomis -lijo vladni organi prav nič. Glavno je, da se ustvari mnogo novih uradov, imenuje mnogo nepotrebnega uradništ-va v svrho utrditve centralizma; kdo bo trpel te ogromne stroške, kako bo. država, ki ima že itak preveč izdata kov za uradništvo, prenašala ogromne nove izdatke za novih 26 oblasti, ne moti gg. centraliste prav nič. Med razgrajače In divjake, ki pij svojih izgredih tako nezasiišno — •"rofanirajo narodnost ter so znani med občinstvom po nazivu „fašisti’ , spada razven Sarha, Škerjanca, Jakliča, Gorenčanov tudi „uradnik1 ma« borsko bolnice Vuk, ki je razbil trgovcu Miheliču trgovsko tablo ier pla -čal zato smešno nizko kazen 200 K , nadalje železničar Pust, ki se je dal svoj čas tako dobro „mazati“ pri stanovanjskem uradu, ki je v dobi slabe valute izmolzel celo par cekinov In ki se tako lepo „zavzema“ za ubogo vdovo nekega tovariša, da v njenem imenu, pa br.ez njene vednosti — kasira par tisockronsko posojilo. Ta junak je občinski svetovalec NSS v Lajters-borgu in že tri mesece „bolan“, da le ima več časa za pijančevanje in ob • Mkovanje sej „N. 0.“ — „Narodna O-brana“, kakor se društvo teh izgred-i ikov v še večjo profanacijo narodnosti nazivlja ter svoje sestanke tudi po „Taboru“ od časa do časa objavlja. — Pokrajinsko upravo opozarjamo na tega Vuka, obratno ravnateljstvo južne železnice pa na „velezaslužnega“ Pusta, drugič bodemo pa iznesli še nekatere druge „društvenike“, ki so se iz nepremišljenosti in domišljavosti u-mešali v to družbo, ali pa celo vsled tega, da prikrijejo razne staro grehe. Poznamo celo učitelja, ki je nekdaj v avstrijski vojski z brezprimerno nadutostjo briskjral svoje stanovske tovariše, ki so bili nižji po šarži in ki se je po raznih avanturah s tem starim duševnim zakladom znašel med — — „obranovci,“ Javni nasilnik Škerjanc je vedno še na prostem in sedaj se celo še po „Taboru“ oglaša z nekakim odgovo- rom. Sramota za list, ki sprejema reči od takega človeka! — Ta bi bila lepa, da bi mu sedaj še to in ono dokazovali, ko spada že davno na obtožno klop, da mu sodnija dokaže raz -ne izgrede ter ga tudi obsodi, prič za razna njegova divjaštva ne bo manjkalo, če že ne zadostuje ubogi Reyec s polomljenimi rebri, Nadamo se, da se to čim prej zgodi, če tudi imamo po dosedanji prizanesljivosti od strani oblasti že precej pomislekov. — Kako se je „podpisoval“ poprej, pač ni važno, ker je vsaka pomota v osebi tistega Škerjanca, ki je kandidiral kot nemški kandidat v Trstu, naray-nost izključena, Tedaj so krožili vo • lilni letaki, z „wühlet Johann; Sker. -jano“, pravopis imena je postranska stvar, ker je popis osebe točen, kar se le da: v vsakem oziru visoka in velika, neotesana sirovina, vedno pijan izzivač in razgrajač. — Sedaj obljublja ta divjaška kreatura kar po 20 tisoč K sem in tja in v sodnijski akt njegovih' divjaštev bi bilo treba vpj> sti še vprašanje, odkod ima toliko denarja, ali od razgrajanja, ali pa od hlodov, in pragov na njemu tako neprevidno poverjeni progi od Maribora do Hoč. Upamo, da se osvetli ta temna osebnost kmalu od vseh’ strani, ker res ne moremo pričakovati, da bi ob-last tega znanega škodljivca in rušilca javne varnosti pustila še nadalje kovati razne zarote in netiti nove izgrede. Pretepač Ivan Škerjanc razpisuje v „Taboru“ neke nagrade. Odgovarjamo mu, da naj raje plača gostilniš- ke dolgove, da ne bo uboge natakarice obrnažil. Faktum je, da pred družbo Škerjanc, S arh, Jaklič,, Gorenčan in drugovi ni varen nobeden miren človek več, ki ne tuli y njih divjaški pompardon, Kaznjivo je, če kupuješ na trgu mleko. Neverjietno Je, kar že vse počenjajo na mariborskem trgu. Poštena meščanka nam pripoveduje:: Pretekli petek sem kupila za svojo družino liter mleka pa 12 K. Priskočil je nek hudogiedi gospod, ki se je izdaja! za detektiva, in mi j© odvzel mleko. Tiral me fe na policijo. Ker sem poštenim potom kupila mleko, bom sedaj ,še kaznovana. (Take razmere so sedaj pri nas! Kaj vem jaz, kake najvišje cene nastavlja tisto sodišče za pobijan-, jo draginje. Cena 8 K za liter mleka ' je največja budalost, Ce židie zahtevajo za slabo koruzno moko 14 K, potem pa nihče na svetu ne more zahtevati, da bi morala viničarka ali pa mala pa sestniua prinesti mleko na trg za 8 kron. Kar lahko po celil) Jugoslaviji pišeš, to se ti v Mariboru prepove; primer: zaplemba zadnje številke našega lista. To številko so nam zabramli prvič radii nekega polemičnega članka z ljubljanskim „Narodom“, drugič radi članka o mnenju predstavitelja hrvatske večine — preveden, in celo skrajšan po „Nevenu“1 št, 249, tretjič radi dveh odstavkov, o Bolgarih in bolgarskem posojilu, kar se lahko či-ta v vseh mogočih listih, v prav podobni obliki pa v „Hrvatu“ št, 515 od 17. t. m. In i celo v „Cillier Zeitung“ od istega dne in četrtič radi notice po „Hrvatu“ o nastavljanju in odstavljan ju ženskih .pisarniških moči pri direkciji drž, železnic v Zagrebu, kj Pravijo, da je v Mariboru 486 strank brezJ stanovanja, po večini seveda ljudje revnih) slojev, ki vsled revščine že itak, v tem slabem vreme nu brez prave strehe pa Še posebej, hudo trpijo, Ce je številka popolnoma točna, je pravzaprav postranska stvar, glavno je, da trpi mnogo, mnogo z, največjo bedo obremenjenih ljudi vsled pomanjkanja stanovanj stotero pomnoženo gorje, zato pa vprašamo, zakaj ima soproga g. dr. Vošnjaka še vedno „stanu primerno“ stanovanje v Mariboru?! — Njen mož je državni poslanik v Pragi in tam naj si poišče vse to, kar tu z raznimi priporočili odvzema največjim siromakom, j Za držav no prvake in dobro situirane je dobro vsepovsod, siromak pa mora priti itam pod streho, kjer, si z veliko muko služi svoj borni kruh. Bolezni in klima-tične zahteve dam so proti strašni be di proletariata — ničla- To bddi povedano vsem, M misijo, da Je treba pomagati najprej pri „stanu“ in ne tam, kjer je potreba največja.. Iz mariborske kaznilnice je uteklo že več kaznjencev. Dva so zajeli in pri tej priliki tudi pretepli, sedaj ijo, da je eden vsled batin umrl. Po našem mnenju bi morala biti kaznilnica poboljševalnica, ki vrača človeški družbi zopet ljuffi in ne kakšne zverine, ki vsled neznosnih, razmer glede najprimitivnejših' potreb človeškega življenja riskirajo tudi razne vra tolomne skoke in pobege. Listi so pisali, da utekajo ljudje pred svršetkom svoje kazni in pravijo, da je to ne -pojmljivo. „Nepojmljivo“ je zelo kratek in enostaven zaključek, ozirati se je pa treba tudi na to, da imamo „gtav-njačo“ in raznovrstne metode vsako -vrstnih’ eksekutivnihi upravnih' organov, pandurjev, stražnikov itd, Ce bi se v tem pravcu preiskovalo, bi izgubila marsikatera stvar svojo „nepojmljivost.* — Upamo, da bodo tudi naši višji upravni organi v toliko „separatisti", đa ne bodo pustili, da se tudi v naše kraje preselijo kalimegdanske „glavnjače“ in še razni drugi zapori po Balkanu. Za 401etm> službovanje, dobivajo delavci pri južni železnici „velikans -ko“ nagrado — 500 K, kar staremu, izmozganemu trpinu težkega dela danes toliko zaleže, kot poprej dobrih’ 5 K, in Še to ne gre tako gladko, kakor, nam kaže slučaj nekega delavca na ko roškem kolodvoru* ki ima že 45 let težke službe.. Ta delavec je bil radi fe „nagrade“ že parkrat pri svojem prod stojniku, ki pa ima za tega delavskega veterana vedno nove izgovore. Z nagrado ne bo najbrž nič, ker je ta delavec že „sijajno“ nagraden s tem , da je dobil za svojo, službo* oziroma za izvanredno dobro telesno konslitu-* cijo, ki še doslej ni odrekla, že neka* ko pohvalo od nekdanjega okrajnega glavarstva in celo neko medaljo. Ta je „velikanska časi“ in zato si misli uprava prihraniti tistih 500 K, ker Je s krpo papirja in medaljo nagrade —т več kot dovoli za 401etno muke- in tru* 'da-polno življenje. Kakšen blagoslovi nam prinese dvojna pokrajinska oblast? Kakor slišimo, so začeli predpriprave öu poizvedbe za ustanovitev oblasti v Mar. riboru. Govori se, da je uprava za-hlevala okrog 120, rodbinskih stanovanj in še celo vrsto posameznih sob. Poleg tega celo vrsto uradnih prostorov. Torej za prvo sjlo računajo, da bo treba do 200 novih uradnikov, zraven teh Še cele, vrste pomožnih rslug in drugega osobja» Veseli se davkoplačevalec! Zopet boš dobil po zaslugi liberalcev jim njih zaveznikov samo-stojnežev nova bremena! ) Ze sedaj stane v naši državi uradništvo vsako leto nad dva tisoč milijonov j Izračunajte si* kako bo narastla ta svotal Imeli bomo 26 popolnoma nepotrebnih takšn h oblasti in pri vsaki menda nad 200 novih nastavljenoev! Sedaj stanc državo samo en uradnik povprečno na leto 40 tisoč kron! Treba pa jih bo po tem računu za nove o-blasti 5—6 tisoč! Ali bomo sploh še zmogli davke za to novo armado. Nakup uradnega poslopja za pokrajinsko oblast v Mariboru, Danes* pomtoljek, dne 21. novembra je dospela v Maribor uradna komisija, ki ima nalogo, da poišče v Mariboru pri memo poslopje za pokrajinsko oblast« Dr. Irgolič ponuja v to svrho posiopje mestne hranilnice. Nakupna cena bi bila 8 milijonov kron. Komisija si bo ogledala tudi stari mapborski grad, ako bi se dal uporabili za uradno poslopje. Podkovska šola ;v Mariboru. Bivši višji vojašk veterinar Ivan Šoštarič* ustanovi skupno s podkovskim mojstrom Ivan Pečarjem v ulici Pod mostom podkovsko šolo. Mestni'; svet se je v zadnji seji izrazi, za tako ustano vitev. j, t Umrla je v soboto, 19, novembra Marija Ferk, roj. Kopše soproga gostilničarja v Tiattenbaeliövi ulici, stara 53 let. Pogreb je bil danes popoldne. Najstarejši piariborski puešjčan* krojaški mojster Jožef Leeb je umrl v. starosti 91 leit. Leeb Je bij 21 let občinski svetovalec v Mariboru, Prememba posesti.- .Tomanovo Д« jugoslovansko prekajevalnico“1 v Pobrežju pri Mariboru, ki je v konkur-zu, je kupila družba „Mesna“,, preuredila jo bo za veliko eksportno hladilnico za meso. Nepokrita pasiva Tomanove družba znaša nad dva milijona kron. Odseku mariborskega Orla! Vi sredo, 23. 1 novembra točno ob 8. uri! zvečer, je govorniški krožek. Člani krožka naj se vsi udeležijo, Novi člani se Še vedno sprejemajo. Orlovski vestnik. Ptujsko orlovsko okrožje,. V; ne. delio, dne 27. novembra predpoldne se vrši okrožni občni zbor. Natančnejše v okrožnici. Vabljenj člani odsekov. Odseki ne pozabite' pravočasno ! pooblastiti zastopniksv. Odseke ptujskega okrožja naproša okrožni tajnik, da mu nemudoma dostavijo pismena poročila o izvršenih občnih’ zborih odsekov, ■— Bratski pozdrav! Častna zahvala. Gosp. med. svetniku dr. Kalu Thal-mannu v Mariboru, kateremu se s tem javno zahvaljujem, ker je v nujnem in jako težkem slučaju, s svojo spretno oprracijo rešil iz smrtne nevarnosti mojo soprogo. Ivan Sober. Veliki Blocknerov in mednarodni oglasni zavod se združita v delniško družbo „Interreklam“, Zagreb, Iliča št. 21, Jurjevka št. 31. Ta združitev pomeni velik korak naprej v našem trgovskem svetu. Odveč bi bilo razlagati važnost reklame za kako (podjetje. Označena družba pa je v tem oziru prvovrstna in priporočamo našim trgovcem, ki hočejo svoj delokrog razširiti, da se obrnejo na d, d. Interred klam v Zagrebu« 21. novembra 1921. jemo 5 STRAŽA". 1^МЛ«РГО!4^.*даЉ№ТЈЛ-л«.г^»Ј^ЛТОШ!>ЛвВ!ХГМаГВ6Кт?Љ’№1НГП1П»«,Ч- Dobra žena in mati ima vedno vedno nekoliko steklenic lekarnarja Fellera prijetno dišečega «Elsa-fluida» pri hiši. Dobro služi za drgnenje hrbta, rok, neg in .celega telesa, kot kosmetikum za usta, kožo in glavo. Mnogo močnejši, izdatnejši in delujoči ka-kar francosko žganje. 3 dvojnate steklenice ali 1 spe-cijalno steklenico skup z zamotom in poštnino za 48 K pošilja: Eugen V. Feiler, Stubica donja Elsa trg 329. Hrovaško. 626 be s sa-’ono mikom, pašnik, gozd, njive, vinograd in ziiana hiša se proda. live se pri Franc in Mariji Marko v Kamnici 66, pri Mariboru. 6 \l Proda se popolnoma železen ročni mila (Quatschmiifile) ar dvema jeklenima drobilcema za oljnate peške: bučno seme, mak i. dr. Mlin je še malo rabljen in uporabljiv tudi za vodno siio. Več se izve pri lastniku Antonu Zavrlu v Starem Dvoru, pošta Radeče pri Zidanem mostu. 64O pošten s 4 delavskimi močmi se sprejme. Zemovich. Cankarjeva ulica •št. 8, priti., Maribor. 639 _ kmetskih staršev se 1 sprejme v trgovino v Mariboru. Naslov v upravi lista. i —2 638 za trgovino z me- ______, šanim blagonm na deželi, se sprejme takoj pod ugodnimi pogoji. Biti mora star nad 14 let in dober računar. — Naslov v upravi lista. 642 Božična drevesa! Za božične praznike sprejema naročila za božična drevesa do i. decembra t. 1. pisarna: Jožef Tscheligi, Koroška ce3ta 2, Maribor. 1—3 636 kot sme, zajce, fazane, jerebice i. t. d? kupi vsako število Ivan Roy, Maribor, Glavni trg št. 3. 7-8 593 Ugodne prilika za ženine in neveste! Proda se s 1. decembrom kompletno spalno sobo, jedilno sobo in kuhinjo z vso pritiklino, perilom, kuhinjsko posodo, porcelanom, steklom i. t. d. Kupljeno novo pred nekaj meseci po zelo ugodni kceni; eventuelno tudi na obroke. Vpraša se pri blagajni tvrdke Pinter & Lenard, Maribor. 1—3 635 Srebrne krone, kakor tudi list jdsnar kupi pes nah ceni zlatar ч Maribora, Za vprašanja je priložiti znamko za odgovor. 648 1-3 ve se kupi več parov. Cenjene ponudbe skozi upravništvo lista na Brunon Rotter. I 1 < mm •T* Vsem župnijskim uradom Slavonske •L Štajerske! Podpisano stavbeno podjetje se uljudno priporoča za vsa stavbena dela pri cerkvah, nove stavbe, popravila, prezidavanja, pozidavanja vseh cerkvenih poslopij, kapelic, podružnic, župnišč, društvenih domov in drug:h ц poslopij. Izdelujem tozadevne načrte in proračune, ter dajem strokovna g navodila po nizkih cenah. Na zahtevo obisk proti povrnitvi potnih stroškov. Naročujte za leto 1922 še sedaj pri 1 KOROŠEC DRJK39TIN, stavbeno podjetje v Braslovčah. S Uradna Izjava. I Tvrdka Korošec Dragotin je v letu 1920 popravljala župno cerkev Sv.Mi-haela pri Šoštanju. — Izmenjava o-boka v cerkvi je bila komplicirana ter se je vse delo pravilno in natančno izvršilo, Kn. šk. žup si urad Sv. Miha .Ja pri Šoštanju, 25, junija I92I. Jos. Atteneder, župnik. Izjava. Stavbenik Dragotin Korošec iz Braslovč je 1. I92I pri tukašnji župnijski cerkvi in cerkvenih poslopjih izvršil raznovrstna popravila skrbno, tudi v malenkostih natančno, in okusno. Vse delo in popravilo splošno ugaja. — Župnijski urad Sv. Jedert nad Laškim, 9. julija 19Л. Jos, Lončarič, župnik. i i I џ i i i » i i i Џ » » I » » Vsemogočnemu je dopadlo, da je dne 54, novembra ponoči poklical k Sebi svojo zvesto služabnico 85 letno gospo Harij® Sešnksvič, roj, lak! ki smo jo dne 15. novembra spremili k večnemu počitku. Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja povodom njene dolge bolezni izrekamo tem potom prisrčno zahvalo vsem prijateljem in znancem. Prav posebno zahvala bodi izrečena č. gg. domačima duhovnikoma in čč. šolskim sestram za duševno tolažbo ob smrti blage .pokojnice, nadalje g dr. J. Tavčarju za lajšanje telesnih bolečin, isto-tako se zahvaljujemo domačemu pevskemu zboru in pevkam Marijine družbe za žalostinki doma in ob grobu. Iskreno se zahvaljujemo tudi gospej Robičevi, ki nam je ob dolgi bolezni in ob smrti nepozabne nam babice stala s tolažilno besedo in dajanjem zvesto ob strani. Končno bodi zahvala vsem tržanom in tržankam ter sploh vsem, ki so od blizu in daleč prihiteli ter spremljali predrago pokojnico na zadnji poti. — Nepozabno pokojnico pa priporočamo v molitev in blag spomin! V Središču, dne 16. novembra I92I, 643 Žalujoča rodbina Kosije?». Trgovina emajlirane, porcelanaste, steklene in kuhinjske posode iz vlitega železa . , (11Ш1Ш1111Ш111!1ШШШ111|||||Ш1;||||||1ШШ11ШШ1!Ш111|11111Ш!1ШШ1ШШ1111|1111Ш111111111111111111111Ш1М111Ш:1 o-o se priporoča cenj. občinstvu o-o ALBERT ViCEL, üaribor Glavni trg 5. ® Ženski zdravnik in porodničar Med. univ. dr. Francs Toplak bivši večletni sekundar'j dež. bolnice v Ljubljani, eleve-o-perater vseučiliške ginekološke in porodniške klinike prof. Pit h e v Pragi ord. od 11 — 12 in od 2—4 (razv. nedelj in prazn.) 6os М®в*1.1јојр, CMairiii ti?®- IB. 2-2! 91 Laza ^ T/p %u^anec •poročena. ^llaeiioe-Sfov. cBiofoica, •cine ncvem£>za 1921. I zimsko perilo I čevlje, dokolenlse (gamaše) £ dežnike, dežne plašča ’& I copate, nogavice, torbice za trg ♦ I potovalna košaro in razno galanterijska blago kap'te ž I najbolje in po zmerni ceni pri tvrdki | lör, Glavni trg Ž.t s:4‘ ima velife uspeh! Inseriralts v „Straži4 Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja povodom prenagle izgube naše zlate izrekamo vsem najtoplejšo zahvalo. Čast mi je naznaniti cenj. občinstvu, da sem . svojo gostilno «pri Angelju» v Vojašniški ulici št. 1o v Mariboru nanovo preuredila ter napeljala električno razsvetljavo. — Nudila bom cenj. občinstvu prvovrstna domača vina, izboren sadjevec ter vedno mrzla in topla jedila ob vsakem dnevnem času. Abonente na obilno in dobro opoldansko in večerno hrano sprejema po skrajno znižani ceni 12 kron. Za obilen obisk S9 uljudno priporoča 4—6f 602 Amalija Witzler, gostilničarka. v Drobtinici (Protzgersdorf) 56 oralov, med temi 22 oralov gozda, ostalo njive, travniki, sadonosniki i.t.d. 40 glav živine in vse potrebne premičnine. Proda : Janez Probst v Drobtinici (.Probtzgersdorf) p. Apače pri Radgoni. 625 ШЛ8 Stanrlbeno x>oc!Jetje FRANJO SPES IN SIN Maj?ib©3p, Težaška casta se priporoča za vsa v stavbno stroko spadajoča dela, talne in nad-talne stavbe, vsa popravila, izvršuje vsakovrstne načrte in proračune. Pojasnilo. Podpisani naznanja tem polom cenj. občinstvu in vsem onim , kateri so nam naklonili delo, nadalje vsem uradom, da se izključno poslu -žujejo naslova, označenega v Inserat-nem delu lista in sicec iz vzroka, ker se nahaja x Mariboru še ena tvrdka z imenom Ivan Špes, s katero pa nimamo nič skupnega. Da ustrežemo mnogostranskim željam, imamo teleion št. 78. Toliko v pojasnilo, da se nas ne zamenja.: — Franjo Špes in sin, stavbeno podjetje- M 1 m Ш .Ш ■Ш m Podružnica v Mar tooite cesta 1/1. - i. Pedruisslte: lialase, Sarajevo, Somber, Split, Šibenik. Ehspexllure? Blei Interesna skupnost z Sveopčo Zanatiijsko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico v Karlovcu in Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu. 'm rezerve skn агш caz Daje trgovske kredite, eSkomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni predaiilac srečk državne razredne loterije; 581 «j# POPREJ DENZELS SINOVI je zapet v obratu! Izdeluje surove liiva v vseh kovinah in zlit-virsah (bron, medenina, aluminij itd.) RELIEFS, CERKVENI SVETILNIK! Vsa oprema za žgainfca, kletarstva, pivovarn s, opreme za plin in vodovod, oprema za sevi, pip» za pivo, uteži iz msderf ie lastnega izdelka. Popravljalnih za brizgalne itd. M t hl, l & H. 158 VABILO k izrednemu občnemu zboru delničarjev Anglo