Katoliškc-narodna dijaška miadina. NaroiJu, Ijudstvu je treba voditeljev. Katoligke- mu ljudstvu je treba katoli^kih voditeljev, mož, ki spoŠtujejo vero priprostega filoveka, a tudi sami ve- rujejo iR po veri žive. Od vpraSaiija, kakŠRi so vodi- .^elji, je nmogokrat odvispa usoda celiH strapk, celih Rarodov. Z^ato je važpa dolžnost pas vseh, da se zaRimamo za one kroge, iz katerih bodo priSli RasledRiki paših. sedaRJih voditeljev, da zasleduienK) gibajije v RaSein dljaštvu. Iz tega kroga mladili ir &e Reizkušenih, a RavduSepih fafltov, hd^O vzrastli z leti možje. ki bodo poklicapi, da bodo stopili Ha 8elo paSih političpih iR Repolitičpili organizacij, 'KJakor&ni bodo ti možje, taka bo v marsiSem tudi usoda vsega RaSega gibanja. Zato je umevpo, da vsakdo, ki mu je pri srcu bodoSpost Haroda, s pazRim in skrbnim očesom motri vrste Raših. padebudRih bodocih mož-voditeljev. Splogflo zanimaRJe je zato vzbujal v vseh paših krogili po vseH slovepsMh pokrajiRali sestapek' katoliško-parodRe dijaške mladine, ki se je vršil v dneh 1,, 2,, 3. ifl 4. avgusta v LJubljaRi. Potek tega sestanka nam daje zagotovilo, da lahko mirflega srca gledamo v bodočnost. Dijaška mladiaa, ki se je zbrala v omenjenih dneh v slovenski prestolpici, je pokazala, da je plemenitega srca in bistrega duha, da 6uti z parodom, iz katerega je izšla, ip ga ljubi, ,,Z Bogom za Rarod", je njepo prelepo ir vzviSeno geslo. Pred lcaldmi 20. leti in nekaj vec je bil pogled Ra dijaške vrste za vsakega katoliškega Slovenca žalostep in turobeR. LiberaJizera sicer še ni bil tako Ošabno dvignil svoje .alave kakor pozneje, prikrivalo se ga je s svetohlinsko hinavšičino ir po ovinkiji se ga je hotelo vtihotapiti med ljudstvo. DijaMvo, v prvi vrsti visokošolsko, je bilo pa že docela okužepo s svobodomiselRimi Rauki iR je padalo vedno globokejše v liberalno blato. V teh težkih in nevarnih časih je pa vstal dr, Mahflič, seda.iji Skol krški, in je pričel oster, a dalekovid'no zamišljen boj proti brezvernemu svobodomiselstvu. Bili so težki ip silRi boji, a rodili so lepe vspehe, pripeli so na prapor katoliške rnisli zmago. Zmago na celi črti pomenja Ramreč sestaflek katoliSko-parodRega dijaštva v Ljubljani, iR ne samo zmago pri nas Slovencih, temveč tudi pri bratih Hrvatih. Katoliška misel je prišla med hrvašk.o dijaštvo preko slovenskega. Dr, Mahničevi nauki so se bili v slovepskem dijaštvu že globoko vkoreRinili, ko je bilo med hrvaško dijaško mladino še vse mrtvo in mirno., Toda Slovenci sd prišli kmalu do prepričaRja, da je prvi pogoj smotrene hrvaško-sloveRske vzajeranosti, vzbuditi v hrvaškem dijaštvu katoli&ko-RarodRo misel. Bila je doba težkega, a važflega dela, ldo smo bili Slovenci ufiitelji Hrvatov in smo v njih budili uspavano katoliško zavest, Bog je dal svoj blagoslov in delo ^e obrodilo bogjate sadove, Danes stojita katoliško-narodRi hrvaški in slovenski dijak pred Rami kot zmagovalca. Ir vpliv Rjupili zmagujoBih Račel se širi vednlo k'repkejše na, pa&e severRe brate, Ra Celie iR Poljajce. Tudi med tema narodoma je v zadnjih letih orgaRizacija JcatoliSkega dijaštva vrlo Raprecfovala iH upati smemo, da bo tudi tukaj slavila zmago. V LjubljaRi je bilo zbraRih okoli 600 sloveRskih in hrvftških katoliških dijakov. Poiiospo Stevilo, kajRe, a še daleko pe popolno. Dr. MaJiniŽ je pa slavnostnem večeru, ki se je vrSil v soboto, v svojem nagovoru dal duška svojemu veselju nad toliko udeležbo Ra sestanku ir je vzradošfoen zatrdil, da stoji za Oflimi stotiflami dijakov, ki so bili na sestanku navzoči, do 5000 organiziranih lirvaSkih ip slovenskih katoliških dijakov, Celerau slavlju dijaštva je dala poseben sijaj lOletnica slovensko-katoliškega akademifipega tehn. društva ,,Zarje" v Gradcu, ki se je praznovala ob tej prilikt ,,,Zarja" praznuje letos sicer že llletnioo ol> stoja. Svojo lOletnico je obliajala pa še-le letos, ker je lapsko leto vsled nevarnosti kolere bil prepovedan veliki sestanek' jugoslovanske mladine, ko je hotela tudi a,;Z(arjau slaviti svoje slavlje. ,»Zarja" je za nas štajerske Slovence velevažno društvo. Okrog nje se zbirajo sicer vsi štajerski katoliški visokošolci, in ona vrSi tudi v Gradcu med ondotjiim slovenstvom odlično nalogo. Pri vseh paših graškili društvili, ki so na. menjena vzgoji, probuji in \iarstvu graških Slovencev, delujejo ,,Zarjani" s požrtvovalno vnemo. Marsikaterega mladeniča, raarsikatero dekle so žc otoli, da se ni pogubila v vrtincilv nem&ko-nacionaliiega brezhožnega Gradca. Na slavnostnom zborovanju ,,Zarje", ki se je vršilo v petek dopoldne, se je veC govorpikov v toplih besedah spominjalo tega njepega ijlodonosnega delovanja. Zlasti slavnostni^ govornik gospod pravnik Hodžar je v svojih izvajanjih povdarjal, kalco blagopospo je delovala 3,Zarja" med graškimi Slovepci, ter med Slovenci v nemških krajih Stajerske, ip ob nemško-slovenski meji. Plozdrave štajerskega katoliŠfcega ljudstva je izrofial na tem zbbrovaniu ,,|Zarji" poslaneo dr, KoroŠec, ki jo je pozdravil tudi y imerni poslancev. Kakor slavnostno zborovanje ,,2|arje", tako so se tudi vsa druga Številpa zborovanja dijaštva, ki so se vršila v oznaženih dneh, zelo lepo izvrSila. Predavapja, ki so jih imeli dijaki, so bila zelo temeljita in se je navadno po vsakem razvila zelo živahpa razprava. Ker so bila ta zborovapja, med katerimi je bila tudi ve6 zborovanj hrvaškega dijaštva, bolj strokovnega in dijaskega znažaja, se pe bomo spu§5ali v podrobnosti. Omenjamo samo, da naSe dijaMvo vedno skrbi za naSo narodno mejo in je parodpi obrambi vedno posveženega m»ogo dela ip truda. Tudi pri tej priliki so se dijaki posvetovali o parodno-obrambnem delu. Na tozadevnem zborovapju je podal pa§ štajerski rojak' g. Strižig zelo zanimive podatke iz češkega narodno-obrainbnega dela ip je povedal mnogo poviK misli. Kako je sesfanek dijaštva vzbudil zanimanie cele javnosti, je najbblj pokazala udeležba odlifinega občinstva pri razpili zborovanjih. Zlasti k pozdravnemu veceru, ki je bil v cetrtek, dne 1. t. m., in potem k gledališiki predstavi, ki so ]o podali dijaki v petek ip konfeno v soboto na poslovilnem vefieru, je bil paval občinstva tolik, da je moral mpogoteri oditi. V soboto zvefeer je bila velika dvorana hotela Union mpogo premajlina za ognamne množice. Med obfiinstvom, ki je prihitelo k dijakom, je bilo vedno mnogo naših najodlidnejših političi>ih voditeljev in cerkvepih dostojanstvenikov, Škofa dr. Malinič in Jeglic sta dila Ra več zborovanjih, kjer sta govorila in podelila svoj naclpastirski blagoslov. Tržaški Skof dr, Karlin je sestanek iskreno pozdravil in zaklical dijakom, naj stopajo neustrašeno pod Slomšekovo in Dobrilovo zastavo, Izmed poslancev, ki so se udeležili sestanka, omenjamo dr, Kreka, dr. Korošca, proi. Jarca, dr. Lampeta., dr, Zajca itd. Na poslovilnem veSeru v soboto je bil tudi deželni glavar kranjski, dr. Susteršife, ki je imel pa dijaštvo krasen, plamteč govor. Konftal je: ,,Verujte, rainuli bodo oblačni dnevi in solnce zasije, Sedanjost "še ni naša, prihlodnjost pa je naša! 2ivela bodočpost hrvaško-slovepskega paroda!" In tako konSamo tudi mi s klicem: Bog blagoslovi Jčatoliško-narodpo dijaSko mladino;! Slavpostni clnevi so minuli, vzvišena in lepa katoliško-narodpa misel, ki se ji je dijaštvo posvetilo, paj prav kmalu zakraljuje preko pokrajip vseh katoliSkili Slovanoivl