Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld.. za pol leta S eld., za četrt leta 4 gl(l., za en mesee 1 gld. 40 kr. " V administraciji prejeman vel j i: Za eelo leto 12 gld., za pol leta gld., za četrt leta 3 gld., za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Seiueniške ulic-e št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna potit-vrsta: S kr.. če se ti«ka enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma so ne sprejemajo. Vredništro jo v Seraeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzeinši nedelje in praznike, ob 1 a6. uri popoludne. 164. 7 Ljubljani, v petek 22. julija 1387. LetniJ* XV. Dnižbe sv. Cirila in Metodu II. velika skupščina v Trstu (1 n e lO. julija IfK^r. leta. I. Ob 10. uri je bila slovesna si u žb a B ožj a v veliki cerkvi sv. Antona novega. Sv. mašo z asistenco je daroval p. n. g. kanonik Mihael Debelak. Petje so oskrbeli cerkveni slovenski pevci. Ker je bilo mnogo vernega ljudstva v prostorni cerkvi, pripravile so se prve vrste klopi samo za zastopnike družbo sv. Cirila in Metoda ter za mnoge goste. II. Krog 11. ure pričelo se je zborovanje v »Slovanski Čitalnici" (Monte Verde, ulica Corso). 1. Prvomestuik profesor Tomo Zupan spregovori nekako tako-le: »Glavno vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda stoluje v Ljubljani — in vendar se velika skupščina naše družbe danes ni zbrala v Ljubljani, ampak tu v Trstu; mislil bi kdo: bolj na tujem — a, kaj pravim, bolj na tujem; saj »Slovan povsod brate ima!" Povsod brate! (Dobro, dobro!) — A tu v Trstu pa bivajo prav pravcati prvorojeni naši bratje; tii cvete velika podružnica družbe sv. Cirila in Metoda; tii je niknil iz slovenske zemlje prvi otroški vrtec naše družbe. In tii ne bivajo samo prvorojeni naši bratje, tii imamo tudi prvorojene svoje sestre!: Tržaške Slovenke (Živele!) namreč so si tii osnovale prvo žensko podružnico sv. Cirila in Metoda ter s tem postale mogočen vzgled Slovencem od Adrije do Drave in Mure ter od Kolpe do tam, kjer pesnik Soči gleda v »valove bodre — Valove te zeleno-modre." V našem Trstu toraj drugo veliko skupščino morda najimenitneje slovenske družbe otvarjajoč — naj Vas, častite sestre in ljubi bratje, prisrčno pozdravljam. Da bi me vladal to uro Vodnikov duh, mislil bi — gledajoč vse ljubo Slovenstvo po svojih zastopnikih zbrano v tej sobani — kakor da bivam na Vršacu in videl bi od tii »tamkaj ravno Furlanijo"; ob njej Goriških pokrajin »planinski raj" in Vas bivalce »dežele rajskomile" in klical bi Vam: pozdravljeni naši Goriški mejaši! In zVodnikom bi govoril nadaljevaje: »Orat' vidim Stajarca". Oj, to orjejo na celini slo- ve n s k e g a š o 1 s t v a naši bratje na Štajarskem; zato dobro došli Stajarski domoljubi tii v našem Trstu! Z Vodnikom bi nadaljeval: ..Bližnji sosed mi Ljubljana" — iz bližnje Ljubljane ter z vsega Kranjskega bi pozdravljal tii zastopnike družbe sv. Cirila in Metoda in bi jim klical, naj vstrajajo žilavo tudi zanaprej uprav na Kranjskem v srci slovenskega telesa. v duši slovenskega delovanja. In z Vodnikom na Varšacu bi končal: »Bližnji sosed mi Ljubljana — Ziljska . . . majerca". In ko bi mi dano bilo še ljubeznipolno Tomanovo srce, njegove besede bi Vodnikovim pridejal, ljube Slovence s »polja Gora-tana" pozdravljajoč: ..Kviško, bratje, duše mile! — Slovom, djanjem vsi za dom !" Zastal pa bi s svojimi pozdravi v mestu, kjer biva nad 26.000 Slovencev, ob kojem buči Jenkovo »morje Adrijansko" danes obseljeuo svojemu Bogu in svojemu cesarju zvestega slovenskega rodu. Zato Vas, častite Tržaške Slovenke in A"as, ljubi Tržaški Slovenci, imenom družbe sv. Cirila in Metoda pozdravljam izmed vseh najgorkeje — zahvaljujoč se Vam, da ste nas sprejeli danes pod svoje okrilje in Vas proseč, da ostanete družbi sv. Cirila in Metoda vdani od slej prav tako, kot ste jej bili do sedaj. Poživljam Vas vse, častite zastopnike družbe sv. Cirila in Metoda, ki ste zbrani v tej slavni skupščini iz vseh slove 11 sih pokrajin, toraj sedaj na zborovanje. Iz tajuikovega in blagaj-nikovega poročila, ki sledi koj tem mojim uvodnim besedam, pa ste uvideči, je li vodstvo, v zvezi z vsemi podružnicami po vseh slovenskih pokrajinah, od 5. julija 1SS6. leta pa do danes storilo svojo dolžnost; ali je ni? (Dolgotrajno odobravanje »živio!") Prvomestnik nato predstavi skupščini kot vladnega poverjenika Rajka Vidic-a, c. kr. policijskega svetnika. Potem konstatuje, da je po § 15. družbinih pravil pričujočih več kot 20 opravičenih glasovalcev ter pozove tajnika, naj poroča o družbinem delovanji. 2. Tajnik Anton Zlogar naznanja, da so po §. 14 (lozdaj zglašeni s posvetovalno in glasovalno pravico: Izmed pokroviteljev: Banka »Slavija" po svojem glavnem zastopniku: Ivanu Hribarji. Prof. Tomo Zupan. Anton Žlogar. Mihael Vošnjak, državni poslanec iz Celja. Ivan Plantan, c. k. notar iz Zatičine. Od vodstva: Prvomestnik, tajnik, Gregor Ein-špieler iz Celovca. Ivan Hribar. Dr. Ivan Tavčar. Od nadeomištva ■. Ivan Zagorjan. Od podružnic: Prva Ljubljanska: Dr. Ivan Tavčar, pooblaščenec. Šentjakobsko-Trnovska v Ljubljani: Peter Bohinjec, Anton Šmid, Ivan Nemanič, pooblaščenci. Š e n t p e t e r s k a v Ljubljani: Ivan Zagorjan, Oroslav Dolenec. Turjaška (na Kranjskem): Jakob Gruden, Janko Kalan. Naklo na Primorskem: Ivan Praprotnik. Celovec in okolica: Gregor Einšpieler, m. kapelan. B r d s k a 11 a Kr a n j s k e m: Janko Krsnik, gra-ščak, dež. poslanec. Beljak in okolica: Simon Incko, Matija NVutti, posestnik, J. Wuherer, I. Lapuš, I. Ernejec. Tržaška moška podružnica: Ivan Valenčič, M. Živic, Lovro Žvab, Mnsgr. Debeljak, profesor Legat, Ivan Nabrgoj, Franc Žitko. Novomeška: Dr. Josip Marinko, za-se in pooblaščenec za Ivana Krajca. K r o p i 11 s k o - K a m n o g o r i š k a: Valentin Bernik, pooblaščenec. Postojnska: Ivan Lavrenčič, pooblaščenec za Dr. Ivan Pitamica. Šaleška doliua v Šoštanj i: Ivan Kačič, notar. Goriška: Anton mejni grof Obizzi. Sempaška: Ivan Batič. Bledska: Riliard Šraj. P r e 111 s k a na Notranjske 111: Nikolaj Križaj. Celjska: Drd. Dečko, prof. M. Žolgar po pooblaščencu Mih. Vošnjaku. Gorenjska dolina: Valentin Bernik. Senožeška: Ignac Okoren. Kranjska: Valentin Alijančič. Zatiska: Ivan Plantan. LISTEK. Nekoliko misli z Lurdskega potovanja. IV. 14. avgusta 1886. Predragi, premili prijatelj! Zjutraj ob 6. uri. Pred glavo sv. Tomaža Akvin-skega. — Hevreka, prijatelj, hevreka ! To ti je »lapis philosophorum!" V Tolozi sem, v cerkvi sv. Sa-turnina v kripti pod velikim altarjem. In tu stoji pred menoj — nič mauj kakor glava Tomaža Akvin-skega. Hevreka! Ti si menda doktor lilozolije in si se, da si to dosegel, učil ter noč iu dau glavo belil, dve leti — ka-li! Jaz pa, glej, šel sem ua-ravuost k viru, iz kterega je izvirala do sedaj še nedosežena tilozofija, iz kterega zajemajo že nekaj stoletij najviši veleumi! Glava sv. Tomaža! Pa vprašaj Galla in drugove, ali ni resnično v črepinji človeške glave vtisnjeua njegova učenost, njegove dobre iu slabe lastnosti ? Da, cela »Summa" je tii zobražena in jaz jo pri njenem početku gledam od obličja do obličja! Toda na stran s šalo. Lahko mi verjameš, predragi, kake misli in občutki so se mi budili v srci o pogledu te glave. Pač pod to črepinjo koliko vzvišenih idej se je spočelo, idealni svetovi bili so stvarjeni, izpod nje zažarila je svetu nova zvezda. Zdelo se je sicer, da je luč te zvezde otemnela, a bili so le črnotemni oblaki, ki so jo začasno zakrili; glej, v našem času so se že jeli razganjati, in Tomaževo ime zopet blišči ua obzorji intelektualnega spoznanja, začuden gleda svet iu strmi v daljno preteklost, v mračni srednji vek, čegar sin je Tomaž. Nismo li nedavno slišali, kako se je temu katoliškemu velikanu poklonila sicer toliko ponosna protestantska učenost? Da predragi prijatelj, kako živo mi v tem tre-uutku pred dušo stopajo podobe starih školastikov, in še nikdar v življenji nisem tako jasno uvidel razlike med vero iu zuanostjo, med naravnim in čezuaravnim spoznanjem, med školastiko in mistike; a tudi nikdar nisem bolje občutil vse prešiujajoče, zmagovalne moči Kristusove vere, tako, da tii nehote vskliknem: Ta je naša zmaga, vera naša! Kako sijajna zmaga tebe še čaka, angeljski doktor! Kako željuo se resnice žejni um človeški po toliki blodnji k tebi povrača. O kako bodo še po evropskih vseučiliščih glavo si belili s tvojimi tezami in kakor pridue čebele srkali oživljajoči med resnice iz teh cvetk, ki tako obilno rasto ua tvojem vrtu! Oglejmo si največega lilozofa, in videli bomo ob enem, na čem mi sami najbolj bolehamo. Ta učena glava je glava velikega svetnika, kterega je Bog po svoji cerkvi z mnogimi čudeži pred svetom poveličal. Odlikoval se je pred vsem po neoskrunjeni čistosti srca in občutkov, tako, da so mu zarad tega nadeli priimek angeljskega učeuika. Čuj le, kaj o njem koj po njegovi smrti spričuje večletni mu prijatelj Raynald: »Ego istius doetoris totiua vitae et conscientiae testis sum et nune generalein eius coufessionem audivi; quem ita semper puruin reperi sicut puerum quiuque aunorum. de Thoco X. 64." Velika resnica ta za mislece iu učenjake vseh časov. Hočeš, da ti resnica razodeue svoje nebeško lice, imej sam čisto oko. Stoji pisano: »Blagor jim, ki so čistega srca, ker oni bodo Boga gledali". In katoliška cerkev dejansko pripozmi resnico tega stavka s tem, da nikomur ne podeli časti cerkvenega učeuika, bodi si še tako učen, ako se ui odlikoval po svetosti življenja. Od druge stran: pa potrjuje nas K obari d sk a na Goriš ko m: Anton Pipan. Litijska: Franc Podkrajšek, Jftntfs Batis. Pivka na Krasu: Ivan Podboj. Zidani most: Matej Pintar. T r /. a ska ženska: Vekoslava Valenčič, J ustina Michelli, Ivanka Kalister. Vrhniška: Ivan Lavrenčič, pooblaščenec. Toraj jili prisustvuje obilno število, veliko več, kakor zahteva $.15. ' (Da,je P**-) V o t o <• i. Večkrat to leto bila nam je žalostna naloga, poročati svojim čitateljem, kako je tii in tam »vihar strašim čez drn iu stm grme prikrul, ledeno zrnje v setje vsul", večkrat morali smo sočutno s pesnikom klicati: »Gorje ti ubogi kmet, gorje! — Itadi bi bili tolažili, a utešiti globoko rano z besedo je v tacih slučajih težko. Danes smo Šo v hujšem položaji. Poročila nam je telegrafska žica iz Celovca, da je naš neumorni rodoljub, prvoboritelj slovenski v svojem stanovanji bil zavratuo s kamenjem napaden. T a toča pa je zadela nas Slovence vse! Nismo mogli s prva verjeti brzojavu. A ker do danes ue čitamo nikjer preklica, nam je ta vest tem globlje v srce se zajedla, čem bolj spoštujemo ča-stitega starčka, uajodličnejšega prvaka v sivem Go-rotanu. Kaj je zakrivil Andrej Einspieler? Čemu s kamenjem grozite njegovi srebrobeli glavi? Tako se po pravici poprašujemo. Cist mu je značaj kot bistri \relec izvirajoč v pogorji, neumorno je deloval vse svoje življenje po vzvišenem geslu: »Vse za vero, dom in cesarja!" Vse svoje moči posvetil jo človeštvu, blažil je z besedo in peresom; še v sivi starosti ni jenjal delovati na korist Avstriji, v slavo ožje svoje domovine . . . Vprašamo, kaj je zakrivil? Spominjamo se, da so nekdaj naroda najboljši sinovi prisegali slovenskim knezom Karintije svojo zvestobo na Gospesvetskem polji, sedaj pa najpieme-nitejšim možem naroda ondi kamenje krog trudne glave šviga. A kdo je to zakrivil? Dalje časa že smo imeli priliko opazovati, kako nemško - liberalni listi med seboj tekmujejo grditi koroške rodoljube, in osobito o načelniku gibanja slovenskega na Koroškem razširjati najgrše laži po svetu. Kar so sejali, tu sedaj žanjejo. Sramotna obrekovanja so nosili na javni trg, hujskali so iu dražili, sedaj pa žanjejo na lastno sramoto drakone surovosti, kterim so sami življenje dali. Pač se bodo umazani listovi zagovarjali, češ, ne moremo odgovorni biti za poulične škandale nekterih pobaliuov. Res, takih — priznavamo — najde so povsodi. Toda mirnega starčka napadal ne bo ni najzlobnejši lopov. Človeka, ki nikdar svojemu bližnjemu zalega ni storil, uiti nameraval, more le slepa strast in najeto razbojništvo motiti v miruem spauji. Zato pa se bodemo vedno s zaničevanjem obračali do tako podlo agitacije, kakoršuo zavzema nemško-židovsko časnikarstvo na Koroškem. V oči nam bodo metali ti prvaki nemške spravljivosti polpretekle prizore iz Križevniških ulic v Ljubljani!? A vprašamo le, kaj je bil Griiu Slo-vencem, kaj je Einspieler Nemcem? v tem le jeden površen pogled v zgodovino. Po-četek iu pravi vzrok vseh herezij najdemo veduo le v strastnem razuzdanem življenji. Česa si imamo toraj obetati od tako zvanih lilozofov in učenjakov naše dobe, pri kterih tolikokrat nahajamo pregrešno življenje? Bi ne imel že sam ta razlog dovolj biti, da se odločno obrnemo od naukov Voltaire-jevih, Rousseau-ovih, cd nazorov, ki jih najdemo vpo-dobljeue pri Goetheji in druzih? »Po njihovem sadu jih bo te spoznali." More li od Boga, večne resnice, odpadlo uravno strohnelo drevo pognati kali pravega resničnega spoznanja? Vsekako priporočal bi jaz, posebno neskušeui mladini, predno se z umom in srcem oklenejo kterega-koli filozofa ali pesnika, naj bi pred vsem vprašali, kako je živel? Toda ta glava, pred ktero stojimo, je drugič svoj razum vklanjala veri. Pismo nas uči: „Moj pravični iz vere živi". Tak je bil sv. Tomaž: mislil iu umoval je iz vere. Bilo mu je geslo: Verujem, da znam. Njegova filozofija vzrastla je iz tal večnih resnic, ki nam jih je Bog po Kristusu razodel in je zatoraj večno nepremakljiva, kakor krščanstvo samo. Tako da tudi o njej se dado nekako vpora- Mož, ki uikdar ni zauičeval uemške narodnosti, ki nikdar ni tlačil nemških kmetov, mož. ki nič druzega ni želel, kakor koristiti po postavnem potu ubogemu, zatirauemu svojemu narodu, ki je želel pridobiti mu pravice po ustavi zagotovljene vsakemu narodu v Avstriji, tak mož — polu miru iu ljubezni, pač ne zasluži, da bi ga s kamenjem pobijali ! Slovenci smo silno užaljeni zarad tega hudobnega čina. A povedati moramo očitno, da čem bolj napadajo hudobni jeziki iu strupeua nam peresa plemenitega rodoljuba in prvaka Slovencev, tem bolj ga bodemo bratje ljubili. Svesti si tega, hočemo skoro pokazati, da častimo, spoštujemo, ljubimo svoje zaslužne može, da slavimo slovenske mučeni ke! K. Politični pregled. V Ljubljani, 22. julija. Xotranje dežele. Avstrijsko finančno ministerstvo se je pogajalo z ogersko vlada, da se zniža cena soli. Obravnave so bile brezvspešue, ker ogerska vlada ui hotela potrditi dotičnih nasvetov. Ministerstvo za deželno hrambo je izdalo naredbo, da ue more noben rezervni častnik preklicati svoje objave, ako se je oglasil za črno vojsko iu nima posebno važnih izgovorov. V Pulji so v sredo praznovali obletnico slavne bitke pri Visu. Slovesnosti so se vdeležili najvojvoda Karol Štefan iu muogo občinstva. Poljski državni poslanec Kopyczinski je te dni poročal svojim volilcem o delovanji v državnem zboru. Rekel je med drugim: Ko so ceutralisti sestavljali volilni red za državuozborske volitve, gledali so v prvi vrsti na to, da potisnejo Slovane v manjšino. Pri volitvah so podpirali borzijance, brezverce in skopuhe. V mestih in velikem posestvu so si zagotovili večino, občinam so pustili primeroma le malo število poslancev. Ti poslanci so le malo skrbeli za blagor poljedelcev in rokodelcev. Skovali so nove šolske postave, ki se ne ozirajo mnogo na želje iu potrebe kmetskega stanu, akoravno mora ta stan nositi največ bremen. Gospodarili so lit let. Sedanja večina pa podpira vlado in se poteguje za avtonomijo posamezuih dežel. Poljski klub se poteguje v državnem zboru za poljedelstvo in rokodelstvo, nižje železničue tarife, vrejevanja voda, borzni davek itd. Poljaki so zvesto vdani avstrijski državi, ker Rusija iu Nemčija nameravate zatreti poljski narod. Kopvczinski upa, da bodo Poljaki v prihodnjem zasedanji državnega zbora več dosegli, kakor do sedaj. Hrvatski ban se je 19. t. m. odpeljal za štiri tedne na odpust v Hedervar. Sekcijski načelnik notranjih zadev, Stankovic, je odpotoval v Marijauske toplice. Med tem časom bo vlado zastopal dr. Spevec. Vitanje države. Iz Bruslja se poroča, da je papežev državni tajnik kardinal Rampolla poslal vsem nuucijem okrožnico, v kteri popravlja poročila časnikov o rimskem vprašanji. Prvi pogoj sprave med papežem iu italijansko vlado je, da ostane Rim papežu. Ako papež nima svoje dežele, ui mogoča njegova popolna neodvisnost in veljava. Papež potem ne more neodvisno izvrševati svoje duhovne oblasti. Okrožnica se kouča: če miuistri trdijo v zboruici, da biti besede: »Ti si skala ... iu peklenska vrata je ne bodo premogla." Kamen, ob kterem so se filozofi stare in nove dobe spodtaknili in glavo si razbili ter zabredli v labirint panteističuih zmot, bilo je vedno in menda tudi bode vprašanje o substauciji, osobnosti. poten-ciji in aktu, materiji in formi, v tej točki stekajo se več ali manj vse niti filozofije. Verni razum najde ta vprašanja jasuo in nedvomno rešena v včlovečenji Sinu Božjega in v resnicah, ki se neposredno ali posredno izvajajo iz te skrivnosti. Iu tej skrivnosti podvrgel je Tomaž svoj razum ter oborožen z živo vero lotil se je z aksijomi uarav-nega razuma razjasnovati in tuhtati razodete resnice; in res on je ta vprašanja iz vere toliko pojasnil in tako nedvomno utemeljil, da je enkrat za vselej presegel vse veleume; stare popravši, kar so grešili, novim pa varno pot odmerivši, po kteri jim je hoditi, da ne zabredo. In oh, te varne poti, da bi je ue bila zapustila filozofija zadnjih stoletij! Toda proglasila se je v 10. stoletji osamosvojila kakor v veri, tako dosledno tudi v filozofiji. Izneverivši se človeštvo staremu gaslu, povzdiguilo je vedo uad vero, um nad nezmot- Italija ne potrebuje sprave s papežem, na-protujejo občnemu mnenju Italijanov. Ako italijanska vlada ue posluša teh nasvetov, bo sama odgovorna. Pristaši prejšnjega srbskčgu ministerstva še veduo napadajo Ristica in njegove tovariše. Raznesli so že pred tedni glas, da bo kralj Milau Kristica poklical na krmilo, akoravno so dobro vedeli, da to ni takoj mogoče. Naprednjaki bi radi uajpred poskusili s Krističem, da vrže sedanjo vlado iu zopet Garašaniuu pripravi pot do ministerstva. To se je enkrat že zgodilo. Kristič pa je gotovo toliko previden, da drugič ne bo za Garašanina pobiral kostanja iz ognja. — Angleški časnik »Times" je 18. t. ni. objavil pogovor svojega dopisnika s kraljem Milanom. Kralj je najprvo priznal, da so ga na Dunaji zelo prijazno vsprejeli. Sprva sicer niso bili zadovoljni Dunajski krogi z novim srbskim mini-sterstvom, sedaj so se sprijaznili z novo vlado. Ga-rašauinovo ministerstvo so je preživelo. Kralj dvomi, bo li Rističevo ministerstvo pri prihodnjih volitvah dobilo večino. Vnauja politika se v zadnjem času ni spremenila. Ristič je zmeren iu se ravnil po sedanjih razmerah države. Srbski narod noče biti odvisen ue otKRusije, ne od Avstrije. Kralj pri teh besedah vzdihne in nadaljuje: Pogoji, s kterimi životarijo male državice vzhodne Evrope, so skoraj neizvršljivi. Ne moremo naprej brez Avstrije ali Rusije. Obema državama ne moremo vstreči. Če se uaslaujamo na eno, žalimo drugo. Vladarji teh dežela so bili pravi mučeuiki. V Srbiji so odstavili Miloša, Karadjordjeviča, umorili Mihajla. V Črnigori so umorili Danila, v Grški odstavili Otona, v Ru-muniji Kuzo, v Bolgariji princa Aleksandra. Jaz sem, nadaljuje kralj, 19 let ua prestolu, in kdo ve, ktere nevarnosti me čakajo. Glede princa Koburškega misli kralj Milan, da ga Rusija ne bo potrdila. Tudi princ ne pojde po njegovih mislih v Bolgarijo, ako ga Rusija ue potrdi. Ko dopisnik kralja opomni na govorico, da so njega iuieuovali kot kandidata za bolgarski prestol, odgovori kralj, da je vedno pospeševal misel o balkanski zvezi. Močna balkanska država bi bolj pospeševala evropejski mir, kakor sedanje male državice. Ko bi Bolgari njega volili, šel bi v Trnovo. Kot slovanski vladar bi ne odbil povabila slovanskih bratov. Zveza balkanskih držav bi bila mogoča le pod turško pro-tekcijo. Dotični dopisnik se je razgovarjal tudi z Risticem. Ta mu je priznal, da je v Srbiji škodljiva politika proti Avstriji. Srbija si mora pomagati iz finančne zadrege, in to je mogoče z varčnostjo in mirno politiko. Ristic upa, da bo pri prihodnjih volitvah dobil večino. JiolgarskU deputacija je končala svojo nalogo. Princ Ivoburški ji je odgovoril, da se bo v 14 dneh odločil. Kaj bo potem princ odgovoril Bolgarom, je skoraj že gotovo. Rusija ga ne potrdi, in princ ostaue doma. Kakor se poroča z Dunaja, vrnili so se v Bolgarijo štirje člani deputacije: Stojlov, Stojauov, Šišmanov iu Mehemed Efendi. Drugi ostanejo še na Dunaji, da počakajo odgovora. Dunajski »Fremdenblatt", ki ima zveze z ministerstvom vnanjih zadev, pisal je, da so Bolgari sanjali lepe sanje, ko so volili princa Koburškega. In v resnici so bili koraki bolgarskega sebranja le sanje. Bolgari se bodo morali vdati iu sprijazniti z Rusijo. Stam-bulov in tovariši bodo morali odstopiti. Francoski senat je sklenil nujnost predloga o poskusni mobilizaciji in ga izročil finančui in vojaški komisiji, da se posvetujete o njem. Finančna komisija je že izrekla svoje mnenje o predlogu. S finančnega stališča bi ga zavrgla, z oziroin ua armado bo zanj glasovala. — Zuani Sehnaebele, o kterem je bilo pred tedni toliko govorjenja, ima že svojega naslednika. Nek Nemec, Zangerle, je bil pred leti pek v Parizu. Te dni se je vrnil v Pariz, da umori kacega francoskega uradnika. Ker so ga zapodili, gre v Pagny in tukaj trikrat ustreli na komisarja. Ta dogodek sam na sebi ni velicega pomena, vendar imajo francoski sovražniki Nemcev ljivo avktoriteto Božjo in katoliške cerkve. Iu kam smo prišli? Do nihilizma v spoznanji, v nravi, v življenji. Ali čudo toraj, da se že spet oziramo po rešilni zvezdi, po sv. Tomaži?! Toda vem, nekaj našim modrijanom no more v glavo. Nedostojno je za človeški razum, da se vklauja verskim skrivnostim : »Glauben heisst nichts vvissen !" Tako pridiga nemška učenost. Toda kaj mislite vi, ki tako oporekate, o katoliškem spoznanji, kaj je pred — verovati ali vedeti. Mi sicer verujemo iu iz vere živimo, a pri tem vendar tudi vemo in znamo, zakaj verujemo. Tudi mi poznamo, ko nam je odgovor dati za našo vero, razloge, ki uas k veri uagibljejo; zovemo jih razloge ali opravičbe verovnosti, kterim pred vsem prištevamo čudeže. S tem dokažemo, da se je Bog resnično pravi veri razodel in jo ozuauuje po svoji cerkvi, s ktero vedno biva, tako, da kar ta uči, je gola resnica, da si razumemo ali ne. Potem takem ne more nič bolj umno biti, kakor besedi sv. cerkve verovati. Nobena vera ni filozofičuo bolj opravičena in utemeljena, kakor katoliška. Ako je pa vera resnična, bilo bi neumno, pri naravnem urno-vauji na njene nauke se ue ozirati; vemo namreč, da um človeški je zmotljiv, zatoraj pa mora hvaležno Izvirni dopisi. Iz Ljubljane, 20. julija. (Razstava ženskih ročnih del.) V Rudolfišču so te dni izleženi umetni izdelki ženskih rok, zlasti vezuiue. Osnovala je to razstavo gospdč. Ivana Fiiderl-ova, in pripo-znati ji moramo veliko zaslugo zarad tega, kajti take izložbe mnogo vplivajo na okus, likajo ga, vabijo k posnemanju iu vzbujajo čut za dostojno okrasbo. Razstava je vravnana spretno in obsega najraznejše izdelke: od krpanja in najpreprostejšega križnega vboda do najelegantnejšega perila iu prekrasnih umetuih slik, napravljenih z iglo in barve-nimi nitkami. Oglejmo si te izdelke nekoliko natančneje, in ocenimo nektere. vsaj kolikor vkus iu oko pove lajiku v tej stroki. Težko je pri toliki raznoličuosti pričeti z natanjčnejim opisovanjem, težko je to raznovrstnost spraviti v red. da se stvari ložej ogledajo. Razdelili bomo vse te izdelke po tehniki, s ktero so zvršeue raznovrstne veznine. — Pričnimo z gladkim vbodom (Plattstich). Veziljenje z gladkim vbodom imenovali so že nekdaj in imenujejo še zdaj slikanje ali pisanje z nitkami ali pisanje z iglo (Federmalerei, Nadelmalerei) in to po pravici, kajti raznobarvene nitke se dajo všiti v platno ali svilo prav tako poljubno, kakor se di'i pobarvati z bojami. S takim vbodom so vezili že Asirci. in še današnje dni je ta tehnika ua Kitajskem in v Indiji najuavadnejša. Podobe nastanejo na ta način, da se uvrsti po več vbodov drug poleg druzega; vrste pa se vbodi tako, da se dotikajo po dolžini. Ker pa kouec jedue nitke lahko sega čez konec druge, možno je na ta način sestavljati vsa-koršue oblike, bodisi ravne ali okrožne. Ume se, da se veziljenje z gladkim vbodom mora ravnati po blagu, na ktero se vezili, in po namenu, čemu se vezili. Na lahko, prozorno blago se bo vezililo drugače kakor na močno, težko, na usnje drugače kakor na svilo. Z ravnim ali njemu sorodnim vbodom zvršenih veznin najdemo muogo v razstavi, n. pr. posteljno opravo, namizni podložnik (Tischliiufer), strogo sti-lizovau, vezen z rudečo prejo (delo gdč. Foderlove); namizni podložnik, vezen z bombažem v lepo vbranih barvah; drug tak prtič po japonskem obrisu izdelan vKusno (delo gospe Orenikove). Gospdč. pl. Reuzeu-bergova in gospa Hlavka imate izložene razne uzorke s tem vbodom; ravno tako so nahajajo iz zavoda gospe Huth-ove in iz dekliške sirotnišnice Liehteu-thuruove razni izdelki po tej tehniki. Z gladkim vbodom se res ornameutika giblje kaj prosto; toda ta prostost mora biti podrejena višjim zakonom dobrega vkusa; oblike in barve morajo biti v prijetnem ravnotežji in v pravem razmerji. Zdi se nam, da se pri nekterih vezuinah ni vselej oziralo na ta zakon; pri drugih pa so tehnika, oblike iu barve, rekli bi, skoraj dovršene in kažejo veliko ročno spretnost. Iz Rovt, IS. julija. (N o v a maš a.) Raznovrstnih slovesnosti že doživeli smo pri nas, a take slavnosti še ne pomnimo, kakoršno smo obhajali včoraj ob novi maši č. g. Ivana Nep. II1 a d n i k a, rojaka našega. Imeli smo sicer že dve novi maši v naši župnijski cerkvi, ki sta jih opravila tukajšnja rojaka, toda včerajšnja slovesnost prekosila je vse! Odkar so stopili sedanji g. uovomašnik v semenišče, radovali smo se vsi Rovtarji s svojim preč. gosp. duhovnim pastirjem vred tistega srečnega in veselega trenutka, ko bo stopil naš rojak prvikrat pred božji altar opravit Vsegamogočuemu najsvetejšo daritev. Včeraj se nam je pričakovanje izpolnilo. Zbralo se je ljudstva od vseh straui toliko, da naša za domače pač zadosti prostorna cerkev ob tej slavnosti ni mogla sprejeti vseh došlih vernikov. Pač dobro, da vreme ni bilo deževno, pa tudi ue preveč soparno, tako so lahko tudi oni, ki v cerkvi niso mogli biti, vendar lepo pobožno kleče okoli cerkve vdeležili se vseh duhovnih dobrot. Prva priprava ua novo mašo bila je, da smo po opomiuu č. g. župnika pričeli skladati za novi mašni plašč, da bi uovo-mašniku napravili nekako posebno veselje s tem, da jih tudi novo oblečemo. Pa še več! Odlični možje zložili so še posebej za šest novih svečnikov ua velik altar; žene dale so popraviti svetilnico pred svetim Rešnjim Telesom, iu č. g. župnik oskrbeli so ua svoje stroške popravo stare monštrance, in so zraveu tega še novo prekrasno uaročili pri g. Zadnikarju, ktero smo ob novi maši prvikrat občudovali. Sosedje Logačauje in tujci iz razuih krajev hvalijo ue samo zdravi Rovtarski zrak, ampak tudi ljubo iu priljudno vedenje tukajšnjih prebivalcev. Ne bom opisoval, kako radi dovaževali so fantje mlaje že teden prej za uovo mašo, kako priduo so deklice pletle vence in zastavice za-nje šivale, kako lepo ozališaua je cerkev bila znotraj iu zunaj, le rečem: storil je vsakteri po svoji moči! Ko pride zadnji dau, to je sobota pred slavnostjo, bilo je vse po konci, pokali so topiči iu oznanovali celi duhovniji. da se kaj euacega ne godi v soseski vsako leto, a še na več let ne! Vrhunec veselja bil nam je dau 17. t. m. Reči moram, da je bil to rdau, ki gaje naredil Gospod". Okoli 150 svatov zbralo se je pred 10. uro v župuij-skem poslopji ter so prejeli vsakteri svoj kraseu šopek v spomiu veselega dneva. Točno ob 10. uri jamejo pokati topiči na bližujem holmcu, prične se slovesno jako lepo vbrano zvonjenje in pritrkovanje med tem, ko se vrsta zbranih svatov napoti v svetišče božje. Kaj čem opisovati posameznosti? Vsak, ki je bil kedaj pri uovi maši, gotovo mu ui bilo žal, če je storil še tako daljuo pot. A zamolčali vendar ne morem iu ue smem. da smo slišali prekrasen nagovor, ki so nam ga govorili preč. gosp. profesor dr. L a m p e. Počastilo nas je tudi izmed preč. duhovščine do blizo dvajset gospodov. Vsled marljivega prizadevanja našega gosp. župnika iu po trudu g. učitelja se je vse v najlepšem redu vršilo, brez kake nezgode. Preobširno bi bilo poročilo, ko bi hotel vse prekrasne slavnostne napise ua cerkvenem, župnijskem, novoiuašuikovem poslopji in drugej naštevati, ali voščila praviti, ki so se izrekala novomašniku in došlitu gostom; rečem samo to-le: „Bog ohrani novomašnika, rojaka našega, na muo-gaja leta v duševni in časni blagor veruih vdanih mu ovčic! —r. Pri sv. Gregorji, 20. julija. Umrl je pri nas dne 18. t. m. g. Matevž B renče, bivši uradnik trgovinske zbornice v Ljubljani. Pokojni rajni bival je za časa svoje dolge bolezni pri svojem bratu, povoda dovolj, da pišejo iu govore proti Nemčiji. — Kakor smo že omenili, skleuili so radikalci zvezo, da se zopet ožive ideje velike revolucije leta 1789. Okoli 200 radikalcev je podpisalo oklic, ki se je objavil v radikaluih časuikih. V oklicu zahtevajo ločitev cerkve od države, občinske prostosti, varstvo žensk, brezplačen pouk, podporo starim ljudem, kredit delavcem, brezplačuo pravosodje, enakopravnost v vojaški službi itd. Ponoviti hočejo, kar so ustanovili njihovi očetje 1792. 1.; veliko stranko rodoljubov, ki hoče braniti francosko zemljo iu gojiti revolucijonarne ideje. Podpisaui so med drugimi: Clemenceau, bivša ministra Granet iu Lockroy, židovski senatorji Naquet, Rochefort, Vacijuerie, Basly, Dreyfus, Hugues, Isaac, Mayer. Angleški liberalni unijonisti so pretili vladi, da jo zapuste, ako ne premeni irske zemljiške postave; v prvi vrsti zahtevajo nižjo zakupnino. Konservativna stranka se je o tem posvetovala. Lord Salisbury je razložil tirjatve liberalnih unijonistov. Priznal je, da so proti konservativnim načelom, vendar jih mora vlada podpirati, da se obdrži ua krmilu. Večina zbranih poslancev je potrdila Salis-buryjev nasvet, ker v sedanjih razmerah boljša rešitev vprašanja ni mogoča. Manjšina je očitala Salisburyju, da je zatajil konservativna uačela. Nevarnost ministerske krize je začasno premagana, vendar je mogoče, da v kratkem odstopi sedanja vlada. Italijanska vlada v kratkem povabi francosko iu avstrijsko k obravnavam o novi trgovinski pogodbi. — Iz Italije se je vsako loto izseljevalo mnogo ljudi. Ker pa neizkušeni ljudje na tujem večkrat ne vedo, kje bi v potrebi iskali pomoči, hočejo laški škofje ustanoviti neko društvo, ki bo izseluikom dajalo svete iu pomoč v potrebi. Namen društva je: 1. skrbeti, da agenti ne goljufajo nesrečne ljudi; 2. ustanoviti za Italijane poseben urad, ki bi onkraj morja skrbel za delo; skrbeti, da izselniki na potovanji in v bolezni dobe potrebno pomoč; 4. skrbeti, da izselniki tudi ua potovanji niso brez verske tolažbe in pomoči.. Pravila so v Rimu že potrjena in se bodo poslala ameriškim škofom, da v svojih škofijah ustanove dotične odbore za podporo italijanskih izselnikov. V Carigradu se utegne ministerstvo premeniti. Že pred nekterimi dnevi so pisali časniki, da odstopi sedanja vlada. Turški časnik „Nizan" je ostro napadal vlado. Veliki vezir je neki hotel vsled tega odstopiti. Na njegovo mesto bi prišel predsednik državnega sveta, Aarifi paša. Tudi vnanje zadeve iu finance hoče sultan izročiti drugim osebam. Turški sultan je poslal na Kreto Malimud pašo. Takoj po svojem prihodu se je posvetoval s krščanskimi člani narodnega sebranja. Našteval jim je, koliko je Turčija že storila za prebivalce na otoku, in jim je obljubil, da bo sultan spolnil vse opravičene želje. Poslanci so potem sklenili, da se brzojavno zahvalijo turškemu sultanu. Iz Peterburga poročajo „Daily Ne\vs", da je afgansko mejno vprašanje vendar rešeno. — Nek ruski list piše: Že je preteklo več tednov, ko je ruska armada prišla v Kerki. Boharske oblasti iu prebivalci so Ruse prijazno vsprejeli. Ta prijaznost se vedno vtrjuje. Prebivalci so se privadili Rusoin. Afganci dohajajo vsako sredo v Kerki na trg in prodajajo živino, žito in drva. V zadnjem času ni bilo prepirov med Afganci in Boharci. Sprva so se Afganci bali, da pride ruska armada tudi v Afganistan; sedaj so se pomirili. Prebivalci v Egiptu niso vznemirjeni, ker sultan ni potrdil pogodbe. Večina je zadovoljna, da ostane vse pri starem. Anglija bo skoraj gotovo tirjala, da Muktar paša zapusti Egipt, ker njegovo bivanje v Egiptu je sedaj brez pomena. V pogodbi je Anglija obljubila, da zmanjša svojo armado v Egiptu; sedaj pa ostane vsa armada v deželi. Vojaški poveljnik general Stepheusou se vrne sredi avgusta v London. sprejeti dar vere, ki mu je varna voditeljica po temi človeških zmot. Ne sme so pa trditi, da katoliška filozofija ni prava, ker dasi se ozira po zvezdi svete vere, stoji vendar na lastnih, čisto naravnih uačelih. Le napuh, ki je proglasil človeka neodvisnega od Boga, vero ošabno zaiuetuje, češ, hodil bom sam, ni mi treba, da me božja roka pridržuje. Na dalje pa ne smemo zamolčati, kaj daje filozofiji sv. Tomaža pred vsem nepremično trdnost. On svojega zistema ni kar naravnost iz zraka snel, iu ne zmenivši se, kaj so drugi pred njim mislili, sezidal ga. Ne, Tomaž, kolikor se oziramo na njegovo čisto naravno umovanje, stoji na tleh starodavnih velikih prednikov Avguština in pred vsem Aristotela. In prav to jo zuak prave filozofije. Človeški rod je namreč organična celota, ki se polagoma razvija iu napreduje. Preteklost stavlja pogoje poznojšemu razvoju, in bodočnost se naravno ter varno razvije le iz preteklosti. To veljil na malem, kakor na velikem. V kterisikoli stroki človeškega tvozanja ni nič bolj noTarnega in pogubnega, kakor brezmiselno pretrgati uit starih tradicij. Zatoraj imajo tudi filozofični zistemi, ki sovremeuike z začudenjem napolnujejo radi velike izvirnosti in no- vosti, večidel kratko veljavnost; kmalu se sprevidi, da so zidani na slaba tla, nepraktični za življenje, bolj proizvod saujave domišljije, nego zrele preudarnosti in resne izkušnje. Kako malo časa je trajala slava Giintherjeva iu njegovih drugov, ki so se drznili neodvisno od starih in srednjih stvariti po vsem novih zistemov krščanske filozofije? Ne tako Tomaž. Vztrajno je študiral in temeljito razlagal knjige velikega Aristotela, enega naj-slavniših svojih prednikov. Zatoraj se pa njegov filozofični zistem ue more zvati po vsem popolnoma nov. On je poslopje Aristotelovo, poslopje naravne filozofije le mojstersko dovršil. Z onim spoštovanjem in blagočestjem, ki smo ga prednikom dolžni, pridružil se je starim Peripatetikom in prižgavši luč svetega evangelija, razmotraval skrivne kote njihove filozofije. Zarujavele kamne je z nova oklepal iu zlikal, druge premestil, one pa, ki se niso prav podali duhu evangelijske resnice, je iz zida izrul in s pravimi nadomestil. Iu tako se je izpod njegovih rok vzdignila nerazdevna trdnjava — peripatetične filozofije. O da bi mi globoko v srce vtisnili si važno resuico, da je za razvoj vsakega naroda pogubno oddaljiti se od edino prave učiteljice — zgodovine iu njenih tradicij. A prav ta zgodovina in njeni nauki novejšim večkrat nič kaj niso priljubljeni. Vemo dobro, zakaj. Preteklost naša in sploh cele Evrope je krščanska, zgodovina krščanska: a zdaj hoteli bi krščaustvo zatreti iu človeštvo vsposobiti za uovo krščansko kulturo. Najzdatuiši pripomoček pa v dosego tega smotra je gotovo, da se v narodih pred ko mogoče zbriše spomin na krščausko preteklost in njene spominke, ki tako odločno obsojajo socijalizem, komunizem in druge nove doktrine, s kterimi hote preroditi in osrečiti narode. Mi pa, dragi prijatelj, oklenimo se Tomaža, kterega ime je nezmotljivi papež Leou XIII. spet proslavil pred vesoljnim svetom in nam ga priporočil v študij. Neverjetno je, koliko modrosti je skrite v onih srednjeveških zaprašenih folijantih. Tudi v pobijanje današnjih sovražnikov podaje nam Tomaž neprecenljivo orožje, da bi le spretno zuali je sukati ! Tomaž pisal je za vse veke, slava njegova ue mine nikdar! Pozdravlja Te Tvoj Samotar. preč. gosp. Iv. Brencetu, kjer ga je dohitela smrt. Danes vršil se je jako lep pogrebni sprevod, pri kterem so rajnemu izkazali poslednjo čast preč. gg. župnika Voglar iz Sodražice, iu L. Gergolj iz Velikih Lašič, istotako č. g. Dobuikar, kaplan Laški, g. deželni poslanec Pr. Pakiž, gg. učitelja M. Vrbič iu Omagaj — iu slednjič veliko občanov. V cerkvi zapela se je rajnemu Jenkova »Na grobeh" in na pokopališči .Jamica tiha". Med druzimi lepimi venci odlikoval se je zlasti krasni venec blag. g. Murnika, tajnika trgovinske zbornice. Rajni bil je v najlepši dobi. Naj v miru počiva!*) Domače novice. (Gosp. deželni predsednik) se je včeraj odpeljal ua kratke počitnice v Radovljico. (Krški knezoškof mil. g. dr. J. Kalin) pride prihodnji ponedeljek v Ljubljano. (Stritarjevih zbranih spisov) je izšel 5. snopič. (Književno naznanilo.) Natisnili in založili so Blaznikovi nasledniki »Nauk, kako pomagati živini o porodu, in kako po porodu ravnati s staro iu mlado živino in ozdravi jati porodne bolezni." Knjigo je spisal ranjki dr. Janez B 1 e i w e i s ter jo menda namenil živiuozdravuikom. Koristila bo tudi gospodarjem živinorejcem. Le toliko prosimo: naj nihče te knjige otrokom in nedoraslim ne daje v roko. (Na rajskem Bledu) je letos, kakor čujemo, manj gostov, kakor druga leta. Nekoliko je menda kriva nova taksa, ktero so vpeljali. Vsak gost, ki ostane čez pet dni na Bledu, mora plačati 3 gld. Ker se marsikteri braui plačati določeno svoto, prosili so nekteri krčmarji, da se prekliče dotična naredba. (Za župana) so si izvolili v Železnikih 20. t. m. g. Josipa L e v i č n i k a. (Strela) je udarila 20. t. m. v Dolenji vasi pri Ribnici v nek skedenj. Ljudje so bili preplašeni, ker so se bali enake nesreče, kakor je 8. t. m. zadela Ribniški trg. Požarni brambi, Ribniška in domača, ste hitro zadušili ogenj. (I)uhovske spremembe v Lavantinski škofiji.) Č. g. "\Volf, kapelan v Gornjem Gradu, pride k sv. Štefanu pri Šmarji; č. g. A. K a p u s , kapelan v Vitanji, pride v Slivnico pri Celji, iu č. g. novo-mašuik J. Sel i h v Vitanje. (Milodare) dovolil je nabirati ekscelenca šta-jarski cesarski namestnik baron Kiibeck za tiste nesrečneže po Kranjskem, kterim je dne 15. junija toča pridelke pobila. (Pogorel je) dne 16. t. m. zjutraj na vse zgodaj v Ptuji mlin Franceta Lorenčiča na reki Dravi, ki je ondi na čolneh stal. Ogenj širil se je s tako urnostjo, da je bil v malo minutah kar h krati ves mlin v ognji. Še celo čolni so zgoreli. Požar je uničil tudi žitno in močno zalogo. Sreča, da ni bilo vetra, in pa da so bili gasilci takoj pri rokah, ki so ogenj takoj omejili in pazili, da se niso goreči čolni po Dravi odpeljali proti mostu, ki bi se bil ob to-lišnjej suši brez dvojbe vžgal. (Vojaške vaje v (iraški okolici) se bodo vršile od 14. avgusta do 8. septembra. Vaj se vdeleže trije batalijoni 47. pešpolka iz Maribora, 2. in 4. batalijou 87 pešpolka iz Celja in Ptuja. (Duliovske spremembe v Tržaško-Koperski škofiji.) (j. g. J. Slapar, duh. pom. v Lanišču je premeščen v Podgorje; č. g. A. Notar, kapelan iz Klanca v Plavje; č. g. M. Dobrovec, kapelan iz Podgorja v Klanec; č. g. Mohorič iz Drage v Brezovico; č. g. Stržiuar iz Brezovice v Drago; č. g. Grašič z Gradišča v Pičan in č. g. Kurelič iz Pična v Žminj. (Umrl je) v Trstu in bil včeraj (21. julija) pokopan prečast. gosp. Vincencij Battalia, kanonik, penitencijar, konzistorijalni svetnik itd. Star je bil 70 let, kterih je 47 v duhovniškem stanu preživel. R. I. P. (Gimnazija v Pazinu) je imela koncem t. šolskega leta 102 dijaka. Prvi red z odliko sta dobila dva dijaka, prvi red 77, drugi red 17. Po veri so vsi katoliki; po narodnosti je 56 Italijanov, 28 *) Več o ranjcem smo poročali že v štev. 162. med ,,do mačiini novicami". Hrvatov, 11 Slovencev, 7 Nemcev. Iz Pazina jih je bilo 23, iz Primorja 64, iz Kranjske 10, iz Goreuje Avstrije 1, iz Dalmacije 2, iz Ogerske 1, iz Rusije 1. Kakor vidimo iz številk, je Pazinska gimnazija slabo obiskana. (Na Koperski pripravnici) se je oglasilo k zrelostnim izpitom 16 pripravnikov, 8 Slovencev, 4 Hrvati, 4 Italijani. Vsi so naredili izpite z dobrim vspehom, Slovenec iz Tržaške okolice, gosp. Grruek, z odliko. (Umrl je) 18. t. m. ob 7,11. uri po noči v 5 a m o b o r u na Hrvaškem umirovljeni župnik Vi-uiški, g. Matija Šutej, star 72 let. Huda bolezen in velika revščina bili ste mu zadnja leta zvesti spremljevalki. Zadel ga je mrtvoud. Naj v miru počiva! (Na Zagrebškem vseučilišči) je izvoljen rektorjem profesor J. S m i č i k 1 a s, kterega je vlada potrdila. Razne reči. — »Gospod pater, kaj se Vam zdi, ko bi imeli duhovniki kako pravdo s peklenščekom pri Bogu, kdo bi pač pravdo dobil?" vprašal je nek pravdarski odvetnik zuanega P. Abrahama it sancta Clara. — »Prav gotovo satan!" se mu odreže pater. — »Kako to?" vpraša osupnjen odvetnik? — »Zato, ker ima vse pravdarje na svoji strani." — Hudomušno vpraša gost krčmarja: »Kako se pa imenuje to vino?" — »Rebula" odgovori krčmar. — »Tako?" — »Kakovo ime pa je to, rojstno ali krstno?" — Sodnik vpraša: »Koliko ste stari?" — Tožnica: »Trideset let." — Tako, pravi začudeno sodnik, ko ste bili pred štirimi leti tukaj pri sodbi zaradi neke dedščine, ste pa tudi rekli, da ste stari trideset let!" — »Vedo, gospod sodnik, jaz nisem ena tistih, ki govore pri sodniji danes tako jutri drugače." — Važni izraz. Glasoviti zdravnik Hufe-land se je prilično izrazil: Hudo je, da morajo ljudje kašljati, kadar jim kaj napačnega »v grlo" pride; ako bi pa morali tudi kašljati, kadar jim pride kaj napačnega »iz grla" — oj potem bi ne bilo bripanja niti konca, niti kraja! — Vinotržec v zadregi. Zdravnik: »Vi ste sedaj okrevali, a potrebujete še krepčave. Gosp. Hirsch izpite toraj vsaki dan dva litra dobrega, a »pravega-1 vina." — Vinski trgovec: »Prav dobro! a gospod doktor kje tacega dobim ?" — »Imaš lepo suknjo", pravi baraba fakiuu, .Koliko te pač stane?" — »Hm, odgovori fakin, najmanj tri mesece, ako pride na dan." — Dobro — slabo! »Gospii Štrukljeva, Vaša kava ima svojo dobro, a žal tudi svojo slabo stran." — »No! za vzrok bi bila radovedna?" — »Vi de-nete malo .smokovne cikorije' notri — in to je dobro; a ne denete prav nič same kave — to pa je slabo!" Telegrami. Strassburg, 22. julija. Pri volitvah v državni zbor je mesto umrlega Kable-j a izvoljen pravdnik Petri, kandidat zmernih Alzaoanov in enega dela Staronemcev z 6474 glasovi. F.M. Mol tke je dobil 1163 glasov, 2936 listkov je bilo praznih. Carigrad, 22. julija. „Reuterjevo izvestje": Turška vlada pripravlja nova pojasnila glede egiptske pogodbe; zvečer jih odpošlje Rus-tem-paši. z soprogo, iz Gradca. — Janez Mercher, mlinarjev sin, iz Kota. — Edvard Gutsclier, natakar, iz Ljubljane. Pri Južnem kolodvoru: Frane Matula in Krnil pl. Langi, načelnika postaj, iz Češkega. — K. Zagorjan, posestnik, iz Pudoba. — Skaller, Mogaci, in Malagozi, zasebniki, iz Trsta. Pri Avstrijskem caru: Simon Getzel, trgovoo, iz Gradca. — F. Vončina in J. Močnik, zasebnika, iz Idrijo. Umrli ho: 20. julija. Rudolf Strukel, delavčev sin, 3 mes., Poljanska cesta št. IS, vsled katara v črevesu. Vromeasko .sporočilo. Stanje opazovanja zrakomera v mm toplomeru po Celziju Veter Vreme Tuj c i. 20. julija. Pri Mal.iču: Leop. Aengstl, canilni komisar, z Dunaja. — Leidemaier, Novak in Seidel, trgovci, z Dunaja. — Anton Felkl, potovalec, iz Prage. — M. Lunjak, potovalec, iz Brna. — Martin Kalteneker, potovalec, iz Albe. — Franc Doser, asek. uradnik, iz Gradca. — Jožef Resol, trgovec, iz Gradca. — Ztvenkl, posestnik, iz Sevnice. — A. Spilimbergo, trgovec, iz Vičence. — Diinmer, Lindemann, Bavadona, Gattorno, Bletta in Brunner, zasebniki, iz Trsta. — Dr. Alojz Moretti, odvetnik, iz Dalmacije. — H. Sterin, zasebnik, iz Gorice. — A. Kunčič, zasebnica, iz Sežane. Pri Slonu: Otto Mosettig, zasebnik, z soprogo, iz Aten. — Jožef Jellačič, trgovec, z Dunaja. — Ana Kiihler, soproga knjigovodje, iz Zagreba. — Ed. Kraut, trg. potovalec, iz Temeš-vara. — lg. Gunsberger, trgovec, iz Vel. Kaniže. — Hanisch, ravnatelj, z soprogo, iz Gradca. — Karol Sehneider, mesar, iz Gradea. — Marija Pikart, zasebnica, z hčerjo, iz Maribora. — L. Ugrinčič, zasebnik, iz Gradiške. — Ferrazzi, Brutta in Mandel, zasebniki, iz Trsta. — Birner in Mattersdorfer, trgovca, iz Reke. Pri Bavarskem dvoru: Joaohimsthal, Parsche in Simong, učitelji, iz Niinburga. — Karol lltigolsberger, trgovec 1. u. zjut. 73o šli | +20-5T" brezv. jasno 21.2. u. pop. 735-68 +30 0 sr. j zap. „ 0-00 u. zvec. i 737-99 | +'-3 7 sr. jzap. n. oblačno Vroče in jasno, zvečer na severu oblačno, zvečer se jo na sovoru in vzhodu bliskalo. Srednja temperatura 24'7" C., za 5 2° mul normalom. JOitnajska !>«»rza. • Telegrarično poročilo. I 22. julija. Papirna renta o% pa .'00 is 16% davka) 81 gl. 40 kr. Sreberna . 5% .. 100 I (s l