TRST, petek 31. oktobra 1958 Leto XIV.. Št. 259 (4104) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-63». 93-808, 37.338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI št. S. II. nad. — TELEFON »MO* IN 94-03* — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št 2* — OGLAinv38 — Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico 1-IL — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE - Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir. celoletna 4900 ur — Nedeljska številka mesečno 100 Ur, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780, polletno 390, četrtletno 195 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 34.. tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-37o Danes se v Ženevi začne konferenca o prekinitvi vseh jedrskih poizkusov Seje bodo tajne - Sovjetska vlada ponavlja svoje že znano stališče - Poziv znanih osebnosti, naj se dokončno prekinejo jedrske eksplozije - Zaključena splošna razprava o razorožitvi v političnem odboru OZN Jkvf^ A’ 30. — Jutri se začne v Ženevi konferenca BofeL A, Veliko Britanijo in SZ o prekinitvi jedrskih tort °V 311 ° m°rebitni uvedbi mednarodnega nad-r^tvenega £iStema V okviru priprav za konferenco i Bil danes na sedežu sovjetske delegacije prvi se-"leK med delegati ZDA, SZ in Anglije. "»vzoč je bil tudi Indijec Narajanan, ki je prišel kot j®®! predstavnik tajnika OZN Hammarskjoelda. sestanku so se spora-ten &J1’ da k° delo konfe- ta taino. Konferenca se Dal -Za®ela ob !5- uri v t rpi Združenih narodov. -^marskjoeidov predstav-nav d^ec Narajanan, bo seiiK° na Prvi seb- Na tei vrvL ..° Vneli kratek govor j,.|rltelji treh delegacij in jem se bo delo nadalje-i.i, ha tajnih sejah. Vodi-r ' ?ovjetske delegacije Ca-'PKm b0 predsedoval prvi seji Vije kusov z jedrskim orožjem pod mednarodnim nadzorstvom. Poziv poudarja potrebo o-krepitve OZN, ki naj dobi potrebno oblast, da lahko doseže izvajanje univerzalnega zakona. Podpisniki opozarjajo tudi na nevarnost' radioaktivnih ostankov za človeštvo. V Foreign Officeu so nocoj potrdili, da je Sovjetska zveza poslala novo noto britanski vladi in jo obvestila, da zavrača angleški n ameriški predlog za prekinitev' jedrskih hi Vsak dan se bodo | poizkusov za eno leto. je voditelji na tem mestu iSh • PozneJe sta* se ame-roTu® britanski delegat še |,usebej posvetovala Aan nevo .ie prišel danes ia «-Ci z thhgimi svetovalci jhokovnjaki tudi britanski Iijavjj Vn*k Ormsbv - Gore. Vg; Ni ik Ormsby - Gore '‘Saši* 'e’ ha britanska de-• CI)r ne pričakuje čudežev, JSeli UDa rino . Prišla da bodo razgovori Pozitiven rezultat, vsaj ia °:.p°dal je, da je Angli-ij, Phsla v Ženevo v upanju, int.f|° Sovjetska zveza spre-***ii • sv°i sklep o nadalje-ijr jedrskih poizkusov, ven-namerava eadaljevati N v, °vet tud' če se sovjet-H,stflišče ne bo spremenilo. N ®tem pa je skupina znalo j0Sebnosti, med katerimi 0tr • Max Born, lord Boyd-l(ap ._rrygve Lie. Francois ’5C in Bertrand Russell, ZDA, v 2e- 3 predstavnikom e Britanije m Sz ‘lik, ‘vo Nt' v>. na.l se začne reji 1 vprašanje miru v sve-,1 slalno ustavi tvijo poiz- '■iiiiiiiiiiiiiiiiiiihi m m n m ii umili red kronanjem Dovega papeža 30. — Zanimanje o-iiVoti^rU Pij a XII. in okrog Ntn Janeza XXIII. se je Vfjj. zmanjšalo. Sedaj se "‘vis Priprave za kronanje v‘#lh PaPeza. ki bo 4. no-lyt ra- Iz vseh glavnih mest ***tay Prihajajo poročila o l«ga j1 delegacij. Doslej so de-Avst_J.® imenovali v Angliji, hin 'h, od koder bo prišel IPlli ,.ancler Raab. Franciji tin J*1", Portugalski (zun. tanje .?rcel° Matias), Švice, V alškove Formoze itd. N 'Jen z vestjo, da bo pa-ez XXIII. obiskal *ailskiaS’ se ie danes iz vati-Nt . krogov izvedelo, da V- bi j “es , .resnična. Papež je ‘in, obiskal vatikanski ra- se je tudi, da bo kot i" P° :?1Ca sestre Pasqualine Vstika Pr*'*13 nečakinja se-i 1Ivni-, Papeža, redovnica in N»j , ka sestra Angela. Do Ca v ti1*'.'3 kirurška pomoč- kliniki «Villa Domelia«. Pozneje je TASS objavil sovjetsko noto vladama ZDA in Veliki Britaniji, v kateri se predlaga, naj se zunanji ministri udeležijo ženevske konference za prenehanje a-tomskih poizkusov v »NJENI NASLEDNJI FAZI«. V noti se izraža obžalovanje, da so bili odbiti predlogi, naj bi bila konferenca na ravni zunanjih ministrov. Spričo privolitve ZDA, da pride Dulles v Ženevo med določeno fazo razgovorov, predlaga sedaj SZ, naj se vsi trije zunanji ministri udeležijo konference v tej fazi, kar bi prispevalo k hitrejšemu izvajanju sklepov za prenehanje jedrskih poizkusov. Vlada SZ misli, da mora v Ženevi priti do sporazuma o prekinitvi poizkusov za vedno in da mora biti hkrati določeno nadzorstvo nad izvajanjem sporazuma. V Foreign Officeu ne komentirajo sovjetske note. Ugotavljajo pa, da samo ponavlja že znano sovjetsko stališče. Ugotavljajo udi, da je izjava, ki jo je danes objavila agencija Tass, mnogo o-strejša kakor nota, izročena v Foreign Officeu. Izjava agencije Tass pravi, da sovjetska vlada zavrača a-meriške in ngleške predloge za prekinitev jedrskih poizkusov za eno leto. Izjava dodaja, da bodo sovjetski predstavniki v Ženevi storili vse, da pride do takojšnjega, splošnega in dokončnega prenehanja jedrskih poizkusov. Izjava dodaja, da Velika Britanija in ZDA skušajo s svojim predlogom doseči enostransko vojaško nadmoč nad Sovjetsko zvezo. Dalje pravi izjava, da ravnanje zanodnih držav daje Sovjetski zvezi vso pravico nadaljevati jedrske poizkuse, dokler ne bo napravila tolikšnega števila poizkusov, kakor so jih napravili Angleži in Američani od 31. marca dalje. Nota nadaljuje; »Tako se bo obnašala sovjetska vlada v skrbi za varnost Sovjetske zveze, dokler bosta vladi ZDA in Velike Britanije kršili sporazume in ustvarjali vedno nove ovire na poti, ki vodi vim orožjem. Vlada Sovjetske zveze izjavlja, da, če sta vladi ZDA in Velike Britanije pripravljeni podpisati tak sporazum, tedaj bo Sovjetska /veza, ki bo podpisala tak sporazum skupno z njima, takoj ustavila svoje poizkuse, ne da bi upoštevala dejstvo, da je Sovjetska zveza napravila manjše število poizkusov od drugih dveh držav«. Izjava dodaja, da so povsem nesmiselne trditve, čej da je Sovjetska zveza zgubda interes v prekinitvi poizkusov, ker so jo zahodne države prehitele na področju jedrskih raziskovanj. V ZDA pa te dm še bol) hitijo z jedrskimi poizkusi. Komisija za atomsko energijo javlja, da so včeraj napravili tri nove poizkuse v Nevadi. Danes pa so napravili poizkus z eksplozijo ped zemljo v globini 250 metrov. Do sedaj je bila to najmočnejša podzemeljska eksplozija. Moc bombe je bila enaka bombi, ki so jo leta 1945 odvrgli na Hirošimo. Ob eksploziji so kosi skalovja leteli v višino 300 -emlja stresla. Kakor poroča norveški list «Lofotposten», so sovjetske o-blasti opozorile norveške ribiče, naj se izogibajo vzhodnega dela Barentskega morja zaradi jedrskih poizkusov. Raziskovalni zavod za o-brambo na Švedskem pa je sporočil, da se je zadnje tedne na Švedskem močno povečala radioaktivnost v zraku in to verjetno zaradi sovjetskih jedrskih poizkusov na Novi zemlji. Radioaktivnost se je povečala za 6 do 8-krat nad normalno višino. V višini 10 km pa je za petkrat večja. Do sedaj niso na Švedskem še nikoli registrirali tako visoke radioaktivnosti, V New Yorku se je v političnem odboru OZN nadaljevala razprava o razorožitvi. Predstavnika ZDA in Velike Britanije sta izjavila, da sta njuni vladi v dobri veri ponudili enoletno prekinitev jedrskih poizkusov. Lodge in Noble, ki sta odgovorila na zadnje obtožbe rovjetskega delegata Zorina, sta pripomnila, da angleško -ameriška ponudba o prekini- metrov 7 km naokoli pa se je f tvi se dejansko nanaša nalluciji. dvoletno prekinitev, ker predvideva, da bo sporazum o nadzorovani prekinitvi sklenjen v prvem letu in da bo nadzorstveni sistem uveden v drugem letu. Ce bo nadzorstveni sistem zadovoljiv” deloval, ne bo nobenega vzroka, da se poizkusi ne bi prekinili za nedoločen čas. S tem je bila končana splošna razprava c razorožitvi in razprava o predloženih resolucijah je bila odložena na poznejši čas, zato da se medtem končajo posvetovanja. Švedski delegaciji pripisujejo namen, da bo predlagala, naj se o nobeni ■ esoluciji ne glasuje, zato da se ne bi zaostrila nasprotja prav pred začetkom ženevsk:h razgovorov. Omejijo naj se samo na to, da pošljejo konferenci poročilo o razpravi v političnem odboru. Nocoj je sovjetska delegaci ja zavrnila skupno indijsko -jugoslovansko resolucijo. Zaradi tega so ZDA in druge države sklenile, da bodo jutri zahtevale, naj se pri glaso\ a-nju da prednost njihovi reso- CK PSI odklonil Nennijevo ostavko Andreotti na čelu vse desnice v KD? Nenni ostal pri glasovanju svojega poročila v manjšini s 26 glasovi, levica je prejela 38, Basso pa 19 glasov (Od našega dopisnika) RIM, 30. — Med razpravo o proračunih ministrstev za finance, za zaklad in za državne udeležbe so danes govorili v senatu pristojni ministri: Preti, Andreotti in Lami-Starnuti. Minister Preti je med dru- gim povedal, da nameščenci v redu prijavljajo dohodke, vsi drugi državljani pa «se o tem še niso popolnoma prepričali, ker se morda bojijo natančnejših poizvedb«. Navedel je naslednje podatke: leta 1957 je bilo prijavljenih za 8,2 odst. več dohodkov za komplementarni davek, 5,7 odst pa za dohodninski davek tR.M.). Preti je rekel, da ti odstotki niso zadovoljivi, ker bi morali doseči najmanj 10 odst. spričo znatnega povečanja nacionalnega dohodka. Rekel je dalje, da bi morali državljani imeti več zaupanja v finančno upravo. Povedal je še, da vlada proučuje možnost zvišanja najmanjšega obdavčljivega dohodka za komplementarni davek na 720.000 lir ker bi se na ta način osredotočili napori na tiste državljane, ki imajo večje dohodke. Ce hi se pa odstranilo zatajevanje dohodkov, bi komplementarni davki vrg. li prav gotovo eno tretjino več kot doslej. Napovedal je da- Pripravljalni razgovori v New Yorku pred začetkom razprave o Alžiriji Danes sestanek afriško-azijske skupine - Gladovna stavka v Franciji zaprtih alžirskih voditeljev - Burgiba poziva De Gaulla, naj izpusti Ben Belo NE\V YORK, 30. — Zvedelo se je, da se je predsednik skupščine OZN Malik včeraj na svojo zahtevo poldrugo uro razgovarjal z alžirskim ministrom za informacije Mohamedom Jaziaom. Zatrjuje se, da sta govorila o zadnjih izjavah generala De Gaulla in Fer-hata Abasa. Baje je hotel predsednik skupseine osebno pregledati možnosti zblizanja stališč in ureditve alžirskega vprašanja izven OZN. Poleg tega se je Malik informiral o smotrih, ki jih Alžirci imajo, ko zahtevajo, da se v skupščini OZN začne razprava o Alžiriji Jazid je na vprašanja Malika izjavil, da hoče alžirska vlada doseči, da skupščina priporoča začetek splošnih pogajanj, t. j. vojaških in političnih, med francosko in alžirsko vlado. Jazid bo ponovil to zahtevo na sestanku afriške in azijske skupine, ki je določen za jutri. Predsednik skupščine Malik je nocoj objavil izjavo, v kateri zanikuje, da misli posredovati med Francijo in Alžirijo. To izjavo je objavi1, potem ko se je sestal s francoskim predstavnikom. Francija ni namreč zadovoljna, ker do sporazuma ter do takojš-ise je Malik dolgo razgovarjal nje in dokončne ustavitve po- z Jazidom. Malik ie hitel za-izkusov z atomskim in vodiko-1 trjevati, da njegov razgovor "'"tttiiiiiiiiiniDiiintiiiniiiiiiHiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiMtiiMiiitiniiiiiiiiimimMHiiimmiiinnnMiiHiiiKitHMinm Govor Selwyna Lloyda v spodnji zbornici Razdobje razgovorov o Cipru Vloženo in ne zaključeno Kovan o zunanji politiki vlade - Oster napad laburistične *franke proti Makariosu - KOK 1 pripravljena prekiniti akcije, če popusti tudi Velika Britanija šit^PON 1( V J‘"hnister Selwyn Lloyd I jo v povsem drugo kategori- POfiti 12 .. : •• J n la 1eriti»irul Kriton. 30. Britanski I ku. Toda obalni otoki spada- N.-Sp°dnji zbornici izjavil, K Urae. toda ne more spre-stališča, ki od- ISPS* - - V 0 n^^ežbo pri konferen veki. tn_ j , j.. : h.e'ika lprp- Dodal je, da je Britanija vedno pri- • sPrejeti idejo kon-^ V,'Ji* za‘o je za angle-C "dlni razdobje razgovo-■ Zeno in ne zaključe- "i^orii , K- N«. -]e zatem o Jorda-C‘WaviI je, da je Velika Vjl*U „ . Pripravljena sode-iNda tj razvoju Srednjega HjN m„0(^ 16 55. Dolžina dneva 10.13. LO" vzide ob 19.37 in zatone ob » » Jutri, SOBOTA, 1. novembra Vsi sveti, Svetko _ S seje tržaškega pokrajinskega sveta V Rimu hočejo pokopati načrt za ustanovitev avtonomne dežele Po vladnem načrtu naf bi bila avtonomna dežela Furlanija ■ Julijska krajina le nekak zemljepisni pojem Na sinočnji seji pokrajinskega sveta je predsednik prof. Gregoretti sporočil svetovalcem, da je poslal načrt statuta za ustanovitev avtonomne dežele s posebnim statutom «FurlanijaJul’jska krajina«, ki ga je pokrajinski svet odobril preteklega septembra, predsedstvu vlade, raznim ministrstvom in drugim osebnostim. Obenem pa je prof. Gregoretti dejal, da je zvedel, da so v Rimu nastale težave glede ustanovitve avtonomne dežele in da bo zaradi tega odpotoval v Rim, da osebno tolmači želje Tržačanov glede tega važnega vprašanja. Zaskrbljenost predsednika za težave, ki naj bi glede tega vprašanja nastale v Rimu, je povzel demokristjan-ski svetovalec Degano, ki je dejal, da je dobil iz Rima vesti, ki potrjujejo predsednikovo zaskrbljenost in ki u-pravičujejo takojšnje potovanje prof. Gregorettija v Rim. Svetovalec Degano je povedal, da je vlada baje pripravila takšen načrt za ustanovitev avtonomne dežele Furlanija -Julijska krajina, ki naj bi dal tej deželi samo neki zemljepisni pojem in nič drugega. Znano pa je, da republiška ustava določa ustanovitev avtonomne dežele s posebnim statutom #Furlanija-Julijska krajina«, ki naj bi dal tej deželi najširšo zakonodajno in gospodarsko avtonomijo. Obenem pa vsi tržaški krogi, razen skrajne desnice, zahtevajo tudi za tržaško področje posebno zakonodajno in gospodarsko avtonomijo v okviru avtonomne dežele. Predsednik prof, Gregoretti je odgovoril, da je pokrajinska uprava zaprosila vlado, naj ji pošlje vsaj en izvod svojega načrta za deželno avtonomijo naše dežele. Do sedaj pokrajinska uprava pa ni še dobila nobenega odgovora. Hkrati pa je sporočil snovalcem, da so ga obvestili, da je vladni načrt popolnoma negativen za deželo in da se je prav zaradi tega odločil, da odpotuje v Rim. Poudaril je, da *ne maramo takšne avtonomne dežele, ki naj bi bila zasmeh za prebivalstvo«. Zdi se je dejal prof. Gregoretti, da načrt, ki ga je pripravila vlada, nima nič skupnega z načrtom za ustanovitev avtonomne dežple. Nimamo nobenega vzroka, da bi dvomili v informiranost demokristjanskega predsednika pokrajine in demokristjanskega svetovalca, ki sta tako odločno nastopila proti vladnim poizkusom da bi popolnoma uničili dejanski pomen med Itglijo in Jugoslavijo bo od 5. do 10. novembra v Florenci konferenca zastopnikov obeh vlad. Zastopniki jugoslovanskih železnic se bodo udeležili tudi sestanka češkoslo-vaško-tržaške tarifne zveze, ki bo od 5. do 15, novembra v Rimu. Vprašanje tržnice na seji trg. zbornice Pod predsedstvom dr. Cai-dassija se je včeraj sestal na izredni seji izvršni odbor trgovinske zbornice in proučil predpise zakonskega dekreta od 17. oktobra o trgovini s sadjem, zelenjavo, mesom in ribami na debelo. Izvršni odbor je, kot to določa zakon, predlagal imena oseb, med katerimi bo prefek. tura izbrala člane nove komisije za tržnico. Izvršni odbor je mnenja, da je treba čim- prej imenovati to komisyo, zato da ne bo prišlo do zmešnjav na tržnici in različnih razlaganj zakonskega dekreta. Ta komisija bo morala čim-prej odločati o novem pravilniku tržnice pregledati obstoječe tarife in izvesti vse naloge, ki so zvezane s preureditvijo nadzorstva nad tržnico. Poleg tega je izvršni odbor podčrtal, da je treba strogo izvajati vse predpise o kroš-njarjenju, in sicer zato, da ne bodo kršili zdravstvenih predpisov. Poleg tega je odbor sklenil tudi ustanoviti tehnično komisijo za proučevanje ustanovitve predvidenih kon. zorcijev za upravljanje s tržnicami. Imenovanje članov komisij s strani izvršnega odbora trgovinske zbornice predstavlja prvi korak za praktično izvajanje zakona odnosno prvi korak za ustanovitev konzorcija, ki bo upravljal tržnico s sadjem in zelenjavo in' ribjo tržnico. Polaganje vencev v Rižarni in pri Sv. Ani Jutri ob 10. uri bodo predstavniki Zveze partizanov, bivših političnih preganjancev in Neodvisne socialistične zveze položil vence na spomenik žrtev v Rižarni. ob 10.30 pa na grobove padlih borcev na pokopališču pri Sv. Ani. Zveza partizanov in omenjeni dve organizaciji pozivata tudi svoje člane in pristaše, naj okrasijo s cvetjem spomenike in grobove padlih borcev ip žrtev na podeželju. Pogajanja za sestavo občinskega odbora Včeraj so se nadaljevala pogajanja med demokristjani, socialdemokrati in republikanci za sestavo novega občinskega odbora. Pogajanja se še nisa zaključila in se bodo nadaljevala. Zdi se, da si sedaj največje težave z repub1.1 kanci, ki niso še jasno povedali svojega stališča. Glede tega se je sinoči sestala konzuita republikanske sekcije in razpravljala o zadevi. Kaj so republikanci sklenili, pa ni bilo mogoče zvedeti pozno v noč. Tiskovna konferenca dr. Criseja 5. novembra bodo odprli knjižnico pri Sv. Jakobu Važnost knjige pri dviganju kulturne ravni prebivalstva Včeraj je imel dr. Crise tiskovno konferenco o delovanju ljudske knjižnice, in sicer ob nriliki bližnje otvoritve novega sedeža pri Sv. Jakobu, ki bo 5. novembra ob 18. uri. Knjižnica bi morala, že dalj časa delovati, toda to ni bilo mogoče zaradi pomanjkanja osebja. Sedaj pa je dalo šolsko skrbništvo na razpolago nekaj učiteljev ki bodo občinstvu na razpolago. Ljudska knjižnica bo tako imela dva sedeža- v Ul. Polonio in v Ul. Veronese. V Ulici Polonio je prostora samo še za nekaj tisoč knjig, zato je bila še bolj nujna otvoritev novega sedeža. Knjižnica pri Sv. Jakobu razpolaga z 11.553 knjigami. Od teh jih je okrog 600 znanstvenih in poljudno znanstvenih, kot so slovarji, enciklopedije’ ter podobne knjige, ki služijo v glavnem za vpogled v knjižnici in ne za izposojanje na dom. Dr. Crise je poudaril, da ni mogoče govoriti o ljudski knjižnici v pravem smislu besede («popolare»), ker gre za knjižnico, v kateri V nevarnosti sklad 6 milijard za cesto Videm-Trbiž Videmčani hoče 2 milijardi za krožno cesto Na seji tržaškega pokrajinskega sveta so obsodili poskus Furlanov ■ Pokrajinska uprava se pogaja za nakup zemljišča za gradnjo slovenske višje gimnazije Sinoči je bila seja pokra- | to je zaprosil predsednika, 1 ra, je morala včeraj v bol-*' * naj v imenu pokrajinskega j minico, ker so Ji ostra rezila sveta posreduje pri pristojnih' jinskega sveta. Najprej je predsednik • prof. Gregoretti počastil spomin pokojnega papeža Pija XII. in pozdravil izvolitev novega papeža. Nato je sporočil, da bo pokrajinska uprava v dneh 2. in 3. novembra položila vence na spomenike vseh padlih borcev. Dalj« je predsednik na kratko poročal o delovanju pokrajinske uprave V zadnjih mesecih. Sporočil je, da je pokrajinska komisija sestavila nov pravilnik -z» pokrajinsko osebje, ki ga bo v kratkem predložila v obravnavo pokrajinskemu svetu. Glede gradnje novega' šolskega po-rlppja za slovenski licej je predsednik poudaril, da so načrt: za gradnjo, ki. bo stala 18o milijonov‘lir, v proučevanju pri tehničnem uradu vladnega komisariata, k: jih mora odobriti. Obenem na te dejal, da pokrajinska uprava do sedaj ni še mogla najti ustreznega zemljišča mestu za gradnjo te šole. Povedal r__________ pa je, da Je pokrajinska upra- in učinkovitost zakonskega o- va sedaj v pogajanjih za na- snutka za ustanovitev avtonomne dežele s posebnim statutom »Furlanija-Julijska krajina«, kot to določa republiška ustava. Zato menimo, da je ustanovitev avtonomne dežele »Furlanija-Julijska krajina« v veliki nevarnosti in da je potrebno, da vse stranke in vse ustanove skupno nastopijo proti rimskim spletkam in da podprejo predsednika pokrajine ter vse tiste o-sebnosti, ki se bodo na kateri koli način iskreno zavzele za odstranitev te nevarnosti in za ustanovitev dejanske avtonomne dežele, kot jo predvideva ustava. »■— «»--- Od 5. do 10. novembra Kal. -jugoslovanska železniška konferenca Zaradi podpisa nove konvencije in sporazuma o obnovitvi železniškega prometa kup zemljišča in da upa, da se bodo pogajanja zadovoljivo zaključila. Po predsednikovem poročilu so bila na vrsti vprašania svetovalcev. Vodja demokrist-janske skupine odv. Perso-gba je dejal, da mu je h do, sporočeno, da hočdjo Videm- lir. ki so bile namenjene za gradnjo avtomobilske ceste Videm - Trbiž. Dejal je, da gradnja te krožne avtomobilske ceste, ki hij Bv stala z milijardi lir, nima nič skupnega z gradnjo nove avtomobilske ceste Videm Trbiž, ki neposredno zanima Trst in za katero je bil denar odobren v okviru 45 milijard lir za večja javna dela v korist' zlasti tržaškega pristanišča in tržaškega gospodarstva sploh. Poudaril je, da bi odtegnitev 2 milijard lir od 6 milijard prejudicirala gradnjo avtomo-bliske ceste in hkrati oškodovala tudi interese Trsta. Za- iiMiinmniiiinmmuiiiiiinHiiiii Na dražbi oddana javna dela V kratkem bodo asfaltirali še nekaj cest v tržaški okolici oblasteh, da se prepreči izkoriščanje omenjenega denarja v nepotrebne namene. Predsednik je izjavil, da je bil tudi on obveščen o teh namenih videmskih krogov. Na njegovo pobudo je bila soglasno sprejeta resolucija, ki obsoja poizkus Videmča-nov, da bi izkoristili del ti milijard lir, namenjenih za novo avtomobilsko cesto Videm-Trbiž za gradnjo krožne ceste okrog Vidma, ki nima nič skupnega z omenjeno avtomobilsko cesto. Pokrajinski svet, je rečeno v resoluoiji, zavrača ta poizkus in poziva vlado ter ustanovo za ceste A NAS', naj takoj zavrneta to zahtevo videmskih krogov. Komunistični svetovalec To-minez je predložil nokraiin-skemu svetu obširno vprašanje, v katerem je opozoril na hud položaj v tržaških podjetjih IRI. V teh podjetjih je zaposlenih od 9000 do 13.000 delavcev tržaške kovinarske industrije. Stanje v o-menjenih podjetjih je sedaj tako kritično, da obstaja velika nevarnost za celotno mestno gospodarstvo. Potem ko je omenil, da sta za sedaj najbolj prizadeti livarna IL VA in ladjedelnica Sv. Roka, je poudaril, da tudi položaj v ladjedelnici Sv. Marka, rezalnega stroja odrezala cel sredipec in del prstanca in kazalca leve roke. Dekle so sprejeli s prognozo okrevanja v 15 ali 30 dneh na -J., kirurškem oddelku. Na križišču pri Sempolaju Z motociklom v tovornik Zvečer se je sam zglasil V bolnišnici 22-letni Ivan Zidarič iz Praprota ki bo moral o-stati za 30 dni na stomatološkem oddelku. Zidarič je izjavil, da se je v jutranjih urah na križišču pri Sempolaju zaletel z motorjem v naproti vozeči tovornik. Najprej je šel po prvo pomoč v nabrežinsko zdravilišče, a ker je spoznal, da ima verjetno med drugim tudi zlom lične kosti, je sklenil priti v tržaško bolnišnico. V preteklih dneh so bila pri ravnateljstvu za javna uela vladnega generalnega komisariata oddana na dražbi naslednja javna dela; 1 Redno vzdrževanje državnih' cest, .ki naj zajamči varnost prometa: delo je bilo dodeljeno podjetju Francesco Savi iz Trsta za izklicno ceno 6.145.000 lir. 2 Popravilo, ureditev in a-sfaltiranje cestišča od Mačkolj ao državne ceste 15. Delo je za izklicno ceno 9 400.000 lir prevzelo podjetje Alfredo Vi-viani iz Trsta. 3. Asfaltiranje nekaterih poti na Opčinah, Kontovelu in Proseku. Delo je bilo za izklicno ceno 9.960.000 lir dodeljeno podjetju Roberto Roland iz Trsta. 4 Zaključna dela na občinski cesti Riemanje Domjo. Delo je bilo za izklicno ceno 6 670.000 lir dodeljeno gradbenemu podjetju Cesia iz Trsta. Danes skupščina uslužbencev DZ Danes ob 20. uri bo skupščina uslužbencev Delavskih zadrug na sindikalnem sedežu v Ul. Duca d’Aosta 12, kjer bodo razpravljali o pred- čani gradili krožno avtomobil »Arzenalu in v Tovarn«, stfo- sko cesto okrog Vidma z de- jev Sv. Andreja povzroča denarjem iz nakazila 6 miliiard iavcem in vsemu prebivalstvu ' velike skrbi, ker je vedno manj dela in so .naprave za rtarele. Opozoril je tudi na dejktvo, da v proračunu minu strsfva1 za državne udeležbe za izvedbo štiriletnega načrta v podjetjih IRI ni omenjena niti ena postavka v korist tržaških podjetij IRI Zato je zaprosil predsednika, naj da pobudo za sklicanje skupnega sestanka med vsemi tržaškimi zainteresiranimi ustanovami (trgovinsko zbornico, u-stanovami delodajalcev, sindi kalnimi organizacijami delavcev, ustanoVo za industrijsko pristanišče itd.), za skupno proučitev položaja v teh podjetjih in za enotno posredovanje pri vladi z zahtevo, da estavi investicijski načrt' za okrepitev in modernizacijo tržnikih podjetij IRI, da bodo lahko nemoteno nadaljevala svojo dejavnost. Predsednik _e zagotovil, da bo poskusil sklicati sestanek vseh omenjenih- ustanov. Komunistični svetovalec Luchesi pa je opozoril pokrajinski svet na dejstvo, da je prefekturui komisar na občini privatiziral občinski oddelek za lepljenje lepakov in ogrevanje novega dela občinske palače. Dejal je, da je bilo to storjeno prav sedaj, ko bi moral o teh važnih stvareh odločati novi izvoljeni občinski svet. Zato je predlagal, naj bi predsednik protestiral pri prefektur-ne.n komisarju proti takšr mu ravnanju z občinskimi u-stanovami, ki je v škodo občinske uprave. Predsednik je bil mnenja, da je za to vprašanje sedaj pristojen občinski svet, ki se bo v kratkem sestal. Nato je pokrajinski svet sprejel vrsto sklepov, ki so jih predložili posamezni od- borniki. Obenem so svetovalci vzeli na znanje, da je vladni komisariat zmanjšal predvideni primanjkljaj za le tošnje finančno leto od 680 milijonov lir na 542 837 000 lir. Odbornik za finance je sporočil, da to zmanjšanje ne bo prizadelo delovanja pokra finske uprave, ker se nanaša v glavnem na postavke, k jih ne bi izkoristili v letošnjem letu. prodajaln na drobno v družinsko upravo. «»------- Obvestilo Enalotto Glavno ravnateljstvo Enalotto sporoča, da bodo izžrebali loterijske številke po normalnem postopku, in sicer v soboto 1, novembra, zaradi česar ostanejo za sprejemanje loterijskih stav urniki nespremenjeni. «»—- Odprto stopnišče S. Maria Magjjiore Novo stopnišče pred cerkvijo S. Maria Maggiore bo od danes dalje odprto pešcem V teh dneh so namreč odstranili opaž ob desni strani cerkve, tako da je sedaj stopnišče prosto. _ . •>---- Verjetno zvišanje davčne osnove Minister za finance Preti je v senatu izjavil, da T-cu čujejo možnost povišanja naj manjše obdavčljive vv.te (davčne osnove) za plič?va Urnik trgovin ob bližnjih praznikih Prefektura je v soglasju z občinsko upravo in zainteresiranimi kategorijami določila naslednji urnik trgovin za prihodnje praznike: V SOBOTO 1. NOV. bodo trgovine odprli zjutraj po normalnem delovnem urniku zaprli pa jih bodo ob 13. uri, razen slaščičarn, ki ostanejo odprte do 21.39. V NEDELJO 2. NOV. velja normalni nedeljski urnik in bodo zaprte tudi mesnice. V PONEDELJEK 3. NOV. so odprte tudi mesnice. Vse trgovine bodo odprli zjutraj po običajnem urniku, zaprli pa jih bodo ob 13. uri, razen slaščičarn ki bodo odprte do 21.30. V TOREK 4. NOV. so zaprte vse trgovine s sledečimi izjemami: slaščičarne bodo odprte od 8. do 21.30 ure; pekarne in mlekarne od 7. do 12. ure in cvetličarne od I. do 13. ure, Slovensko gospodarsko združenje opozarja, da i-majo nameščenci navedene praznične dni pravico do normalne plače, tudi če ne delajo, če pa bodo delali, pa do dvojne plače z odstotki poviška po sindikalni lestvici. najdejo primerne knjige tudi ljudje prostih poklicev itd. Nato je prešel na razne težko-če, na pomanjkanje prostora, kar ovira razmah knjižnic. V Ul. Polonio niso imeli na razpolago niti sobe za čitanje. Na novem sedežu pri Sv. Jakobu pa bo na razpolago čitalnica s 36 sedeži, kar pa seveda še ne zadostuje. Seveda pa ne bodo mogli odpraviti dolgih vrst in čakanja občinstva kljub vsej dobri volji. Prav tako se bodo morali čitatelji, ki si izposodijo knjige na dom, legitimirati, kar se pač dogaja v vseh knjižnicah, ter tudi imeti izkaznico. Te izkaznice dobe čitatelji po 5. novembru vsak večer v knjižnici v Ul. Polonio. Urnik nove knjižnice bo od 18. do 20,15. Izposojene knjige pa lahko čitatelji obdržijo' doma največ mesec dni. Dr. Crise je tudi dejal ,da bi morali knjižnicam priznati juri-dični in upravni status, kajti le tako bo omogočen njihov razmah. Sedaj se namreč tudi dogaja, da knjižnica nima na razpolago zadnjih izdaj, ker nima sredstev za njihov nakup. Končno je dr. Crise še poudaril važno kulturno poslanstvo knjige, ki ga ne morejo nadomestiti niti kinematografi niti televizija. Tiskovni konferenci sta prisostvovala tudi ravnateljica knjižnice v Ul. Polonio gdč. Libuti in ravnatelj nove knjižnice g. Putisnia. Obvestilo prefekture šoferjem kamionov Prefektura je izdala odlok, s katerim je do 31. decembra 1958 podaljšana prepoved vožnje kamionov s prikolicami po vseh c'estah področja, m sicer ob prazničnih dneh med 6- in 24. uro. Ta prepoved ne velja za kamione s prikolicami, ki prevažajo prehrambene artikle in hitro pokvarljivo blago, kot tudi za kamione s prikolicami, ki so prišli ali so name-njeni proti mednarodnim obmejnim prehodom z Jugoslavijo in Avstrijo. _ «»—- ’ ' ... Pošla za praznike Poštno ravnateljstvo sporoča, da bodo jutri, 1. novembra poštni uradi odprti samo v dopoldanskih urah, ko bodo tudi raznašali pošto ter pakete, medtem ko ne bodo o-pravljali denarnih operacij. Glavni brzojavni urad bo posloval nemoteno. V nedeljo 2- novembra bodo vsi poštni uradi imeli praznični urnik. m ............... Za izboljšanje življenjskih pogojev Uslužbenci javnih ustanov ustanovili koordinacijski odbor Odbor, v katerem so zastopani uslužbenci državnih in javnih ustanov, bo vodil odločno borbo za dosego gospodarskih in normativnih zahtev Iz sodnih dvoran Potrjena obsodba treh Videmčanov 13 mesecev zapora cerkveni «mish Zadeva o uvoženem bencinu iz Jugoslavije Avgusta lani jponoči je bila videmska kvestura obveičena, da so pripeljali v bolnišnico ga Silvana Sabbadina iz OT. Pirago v furlanskem mestu, katerega naj bi dva mla- Ze pred dnevi smo pisali o obsodbi Alessandra Bianchija zaradi tatvine v cerkvi v Ul. Rossetti. Tedaj je moral fant ostati v zaporu, ker ga je čakal nov proces, tokrat zaradi deniča napadla, pri čemer sta 1 tatvine v cerkvi v Ul. Manzo- " ni, kjer je ukradel zlate in srebrne «ex voto« in tudi precej denarja. Bianchija, ki je že znan po tatvinah v cerkvah so zasačili med tatvino, a duhovniku, ki mu je sledil, je zbežal in se odpeljal s taksijem na Opčine. Od tu je šel peš proti Nabrežini, vendar so ga policijski organi kaj kmalu ujeli na cesti. Bianchi je tedaj ušel nekemu agentu prometne policije ter se, čeprav z uklenjenimi rokami, spustil v beg po terenu na levi strani ceste, ki je poln nizkega grmičevja. Toda s pomočjo vojakov in tudi patrulje policije na konjih so ga ujeli in ga pod dobrim spremstvom odpeljali v zapor, od koder je sedaj prišel pred sodnika. Da bi fant tajil tatvino, mu ni niti najmanj padlo na misel. Opravičeval pa jo je z izgovorom da je 20. septembra prišel iz zapora in ker ni imel denarja za preživljanje, je 7. t. m. sklenil izvršiti tat-vino. Da se mu ni izplačala, ker je moral vrniti vse ukradene stvari in tudi denar, je Mian-chi spoznal po razpravi po kateri so ga sodniki zašili na 1 leto in 1 mesec zapora ter mu izbila iz ust štiri zobe ter mu odnesla tudi listnico, vespo in drugo. Seveda se je preiskava začela z zasliševanjem Sabbadina, ki je povedal, da je o-koli polnoči srečal v nekem baru dva fanta, s katerima se je domenil, da bi se ponovno srečali v točilnici pivovarne «Moretti». Sabbadin je namreč moral spremiti domov neko znanko in ker je deževalo, si je izposodil dežnik pri slučajnih znancih. Ob povratku sta ga nova prijatelja prosila da bi ju odpeljal z vespo domov. Med potjo pa je moral zaviti na stransko cesto, kjer sta ga fanta napadla in ga pretepla. Pclicija je sicer verjela njegovim izjavam, a vseeno so hoteli preiskovalni organi izvedeti kaj več o Sabbadinu. Tako je prišlo na dan, da spada v kategorijo pederastov in na podlagi te ugotovitve so aretirali 25-letnega Giacomina Izza in 18-letnega Pietra Cus-siga, oba iz Vidma. Fanta sta tatvino priznala, trdeč, da sta Sabbadina stepla, ker ju je presenetil s spolzkimi predlogi. Po tatvini denarja in vespe sta se odpeljala do Gradeža. Ob povratku domov sta vespo pustila pred Sabbadinovo hišo, pozvonila na zvonec ter zbežala. Decembra lani je porotno sodišče sodilo vse tri, in sicer Cussiga in Izza zaradi ropa in povzročitve telesnih poškodb, •Sabbadina pa zaradi obtožbe spolzkih dejanj. Sicer so sodniki spoznali, da ni mogoče govoriti o ropu, pač pa o tatvini, in so obsodili Cussiga na 1 leto, 5 mesecev in 24 dni zapora ter na 2700 lir globe pogojno zaradi njegove mla-doletnosti, medtem ko je bil Izzo obsojen na 2 leti in 2 meseca ječg ter na 4000 lir globe. Sabbadin pa se je re; šil obtožbe, vendar le zaradi pomanjkanja dokazov. S prizivom pa ni nihče dosegel ničesar, ker so tržaški sodniki potrdili prvima dvema logih vodstva da ukinejo raz-■ nje dopolnilnega davki n« oddelke in predajo večino!tisoč na 720 tisoč lir. Nesreča na delu 18 letna Renata lVcchbri j prvotno kazen, medtem ko so . ... .z c-ulskega taborišča na Up-I Sabbadinu zavrnili priziv ker a davka oi 24l čil)'h, ki je zaposlena v to-| ni pravočasno predložil moti- I varni aktovk v Ul. Lamarmo- I vacije. na 9000 lir globe. • • • O bencinu .ki ga avtomobilisti uvažajo iz Jugoslavije na podlagi čl. 38 videmskega sporazuma. se za sedaj ne bo razpravljalo pred spravnim sodnikom. Eden izmed avtomobilistov, kateremu je finančna upravn poslala dekret o plačilu pristojbine za u/nz je vložil tožbo na spravnega sodnika, a zadevo je pravobranilstvo spravilu na pot razpravljanja o postopku. Ker bi se razpravljanje zavleklo brez rezultata še nekaj mesecev, je odv. Terpin, ki ščiti interese avtomobilista, včeraj sklenil prekiniti diskusijo ter se je odpovedal aktom. Pravobranilec odv. Cecovini je predlog sprejel pod pogojem, da tožeča stranka plača stroške. Sedaj pričakujejo, da finančni organi pošljejo nov dekret istemu avtomobilistu in tedaj se bo začel nov postopek, vendar z diskusijo o zakonitosti uvoza bencina na podlagi čl. 38-in ne več o postopku. ■ «»------ Huda nesreča traktorista Precej huda nezgoda se je včeraj pripetila 40-letnemu traktoristu Federicu Bisiani-ju s Stare istrske ceste, ki je s traktorjem vozil po Ul. della Rampa proti Sprehajališču sv. Andreja. Iznenada pa je Bisiani opazil avto, ki je ritensko vozil, da bi zapustil prostor za parkiranje ob pločniku. Da bi preprečil trčenje, je Bisiani ostro zavil, pri čemer se je traktor prevrnil skupno s šoferjem, ki je obležal z nogo. stisnjeno pod težkim vozilom na tleh. Nekateri pešci so Bisianiju priskočili na pomoč in ga rešili bremena v pričakovanju bolničarjev, ki so ga nato odpeljali v bolnišnico. Zaradi zloma desne noge in rane z verjetnimi mišičnimi poškodbami so ga sprejeli s prognozo okrevanja v dveh mesecih na ortopedskem oddelku. zija, HADI°s.o£TE"oO. 1* Poročila v 13,30, la.00. Poročila v ital.: 7.15. 19 15, 22.30 Tri sindikalne organizacije so v zvezi s to vestjo prekinile stavkovno gibanje in so odpovedale stavko, ki bi morala biti 8. novembra. Pričakuje se, da se bo na pogajanjih rešilo vprašanje delovnih pogojev v kamnarski industriji, saj je znano, da so delavci v tej industriji zelo slabo plačani. V Trstu zanimajo ta pogajanja okoli 1000 delavcev okoliških kamnolomov. «#------ Koncert «Tržaškega tria» Zelo naravno se zdi, če pričenja sezono Koncertnega društva "Tržaški trio«, ansambel, ki je v Trstu nastal in iz Trsta začel svojo uspehov polno pot v svet. Najbrž niso tako pogosti primeri, da trije u-metniki igrajo že 25 let skupaj, toda najbrž so še bolj redki primeri, da so trije u-metniki pričeli igrali skupaj kot dečki dvanajstih, trinajstih let in potem rasli v pravi umetniški ansambel, ki je postal znan po vsem svetu kot 'trio par eicellence. Od 1. 1933, ko so na neki produkciji v konset vatonju nastopili trije dečki, Dario de Rosa (klavir), Renato Zanettovich (violina) in Libero Lana (čelo). ter skupno zaigrali neki Mozartov trio, so se zvrstili mejniki v njihovi nadaljnji rasti; 1937 prvi javni koncert, kateremu so potem sledili koncerti v drugih mestih, 1940 v Neaplju zmaga na tekmovanju mladih koncertistov, kateri slede vabila tudi iz tujine; trio začne nabirati lovorike na nastopih po največji h mestih Evrope in ZDA. V letih svojega obstoja je trio naštudiral ogromen program, ki ga je izvajal na neštevil-nih koncertih, poleg tega, do bi trajalo izvajanje vseh koncertov, ki jih je ansambel posnel na plošče, ure in ure Glavna značilnost «Tržaškega tria» je gotovo v tem, da so ti trije odlični umetniki tako spojeni v enoto, da tvorijo med izvajanjem vsi trije eno samo osebnost. Pri njih ni stremljenja po uveljavljanju posameznika, temveč jin vedno vodi zavest, da so skupina, v kateri vsak od njih z enako umetniško dovršenostjo sodeluje. Na koncertu, ki je bil včeraj v gledališču «Verdi« (o-stale prireditve Koncertnega društva bodo v Novem gledališču), je ansambel odigral po en trio Mozarta, Ravela in Schuberta. Ko po končanem koncertu ploskanje ni hotelo ponehati, so umetniki dodali še drugi stavek iz Dvorakovega tria Dumky ter menuet iz Beethovnovega tria op 1. Za koncert, ki je bil gotovo ena izmed vrhunskih glasbenih prireditev v sezoni, ki se pričenja, je v okniru manifestacij za svetovni dan štednje prispevala tudi Tržaška hranilnica. Zadnji koncert v Avditoriju 6.30. l2’30' Frenos RL; 12 0° Glw»JF 13.45 Jjah; 13.40 Kmetijski 14J0 Oc melodije “o ko- Domače aktualnosti- podjetji«; operacijo med ribiškimi *Jkomorni 14.40 Poje ljubljanski 1520 zbor p.v. Milka Skobern^^ ^ Češke skladbe lzv»la -n0S gl/ pihaja; 15 40 - 17.30 Me- 17.00 Prijetne melomje, Nat lodije za vse- 19»J^Kln«. King Cole, Marg*ret j(l 0ob Fcur Lads, Jane Kreman RL; Crosby; '9.30-22.15 P sv0j,m 22.15 Igra Ted B»tn c rkest rom. SLOVENIJA B 327.! m, 282,1 ®. 8,00, Poročila: 5.0°, 6.°<0. J*0 '19.30. 10.00, 13.00, 15,00. 17.00. 22 on. 22.55. .. g 40 va- 8.95 Uverture in arije. • ^a. r ete na valu 327.1 zapored-redne pesmi v pisaCem (0(1|{fll ju; 10.10 IiKjpoldanski wne; koncert; 11.00 Za ^°"}no val*n- 1..10 Srečanje s C at er in m0^ tv; 11.30 Slovenski narod i ^ v, v priredbah za k*a ^^nonl-Narodne ob spremljavi _ kc 12.15 Kmetijski oa^v« 12.25 že Kregar: Vrt v 2°^? esk°vic: Benjamin Ipavec-Bcigo .. ptt-Serenada za pevci nzjst minut s pauSk' g p.v Varela in ®a:llJja, j4.05 ključni prizori slavnih ^j0 -Radijska šola za nižjo.s7£j5 Z> Vojko Novak: Ankica, svetov- ljubitel ie DODevk; 15-40___ | 3CCr- .e qvist: tcncaaaaa^ . . __ . itmi; 17.30 Glasbeni in« j zbor 17.40 Poje ženski RadUsk' (-.Tine Rožanc«; ailska **■ leksikon: 18 10 Jugoslo*»Sh go-tavna glasb«; 18-30 iz Ti^nkin-lektivov; 20.00 Dimitr , 20.30 Giasba iz filma »Ut* Jltera-Mojstrska dela kcnf,e,roo Luci)s" ture - IV. oddaja; 2 za Marija Škerjanc: IIP' m<>rju 1“ klavir; 21 f 5 Oddaja o. K0Tn , tir.e); 20.15 Raiijan**8 Viola- 20.30 Poročila: 21 0° C«-«fl45 po-«Tista», igra v 3 dej., ročila Dane: ditorij stra Tržaške filharmonije, ki ga bo dirigiral Ferdinando Guarnieri ob udeležbi klavirskega dueta Franco Verganti — Gian Luigi Franz. Na sporedu so skladbe Mozarta, Bu-gamellija, Wagnerja Verdija, Martuccija in Rimsky-Korsako-va. Danes se prične prodaja vstopnic v Pasaži Protti. ljubitelje popevk; 15.w infll r.e književnosti — „.uel' 1 » qvist: Z »Kom v P^Modert;1. Kcn-cert ob štirih: ‘. ' intern>eZZ mm ruasheni 1,1B . ,Mf SNG, V torek 4. °b 20-30 VPm°aW» dvorani v RIU«1 JAN DE HARTOG SOPOTNIKA otisk* (Pod nebom zakon postelje) življenjska k0!”^h v sedmih Pos 7 iP/rcRNAGOJ dr. IVAN CR Režiser: JOŽE ® Scenograf: JOŽE ABIC ČESA* G GLEDA TEATRO NUOV° vit«v Danes ob 21. uri. P°,p»n«* Pirandellove komedije IzVfi> bomo improvizi abonmaja. Zadnji stav. rali«- teden K I N «Vsi ljiv*»' Excelsior. 16.00: m Grant in L Bergman. 1U#, Femce. 16.00. uBenetJ”-^^ ^ es ob 21. uri bo v Av- Nazive. ju zadnji koncert orke- hfJJJlh jn voja Slovenska prosvetna zveza v Trstu obvešča svoje članstvo da bo njeti občni zbdr v nedeljo dne 9. novembra 1953 ob 8.30 na sedežu v Trstu, Ul. Roma 15. DRUŠTVO SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV priredi v soboto 1. nov, ob 10. uri v Ulici Roma 15-11. deveti redni občni zbor. RADIO Vnlutp Milan Hun Zlati funt 5800 — 6.100 — Marengo 4.450,— 4.700,— Dolar . , . j 623.— 627,— frank franc. i33.— 137.— Frank Švicar | 144,— 146.— Sterllng 1.720 — 1.760.— innar 72 — 75,— Šiling 23.60 24,— Zlato . . . 706 — 708 — zah, ti. marki t 148,— | 149,— 350 lir, otroci «- -jV. Izkaznice neYe^.aV acDrcVf i* Arcobaleno 15 JO. 'f»ylor' *iV- Ijenja«, M. Clift- #DrevO g, Supercineina. *5-3v--. fay10-Ijenja«, M. CdH. • t kaznice neveljavne. «Vf*®vaii. Fllodrzmmattco. R-R> perutmi«, John ” -J, -re Variete; »Gospa J ^ stralijo«. Ana >zv P« Grattacielo. 16 °?;„hr,|!ida. Jriso"-kivna«, G. Lollobriž Ro0er p. Sira, A Nazzari, tGu;cin», lCe cristailo. 16.00: izK^ vVmter, M. Eerr prepovedan«. , pe4a®J Capital 15 30: «4- /a-K0' K. Schmeider. H* #znak Astra Hoiano. l6-^- A pe,rJLp»». na«, H. Fciiua m Alabarda. 16.00: j*11,viSion; . pd Jerry Lewls V^Sjjuie«. L,o° Aliiebaran. 16 00. «Z, Ker, sul podpis«, p. jod*. vedano mladirM- . Aurora. 16.00. « U Cocper, s { fA' prepovedane. Nisefli v pica-Garibaldi. lo-30- > N T, r v5e glione«, S. K |,rabOvi1J N*s^' Ideale. 16.00: p) n , mlrju«, J^n^užl^V1 aiv PETEK. 31. oktobra 1951 RADIO THST A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez. obvezno drobiž od vsepovsod in... Življenja in usode: «Harokl Mc Mlllan«; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Parada lahkih orkestrov; 13,30 Glasba po željah: 17.30 Plešlte z nami; 18.00 Radijska univerza: Ziv-l.enja. mislecev. (12) «Hegel»; 18.10 Mendelssohn: Simfonija št. 4 v A-duru imenovana »Italijanka«; 18.40 Vokalni kvartet »Zarja«; 19.00 Sirimo obzorja: Mladi državljan — 11. oddaja- 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Orkester Jan Langosv; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu- 21.20 Giasbct.a fantazija, 22.00 Znanost in tehnika: «Kam s smetmi?«; 22 15 Konjeit basisia Danila Merlaka — Pri klavirju Dana Hubad; 22.30 Brahms- Kvintet v f-rrotu za klavir in godala, op. 34; '23.30 Glasba za lahko noč iiaukj ritj'1 11.00 Operna glasba; 11.40 Zadnje popevke, 12.10 Popevke iz glasbenih komedij 14.30 Tretja »tran; 17.30 Spored na ploščah; 18.10 Tržaška mandolinlstlčna skupina; 18.35 Nastop orkestra Casamassima; 19.00 Oddaja o Chi-nu Ermarort; 19.29 Komer« kvarteta Radia Trat; 21.00 Simfonični koncert. II. PROGRAM 9.30 Popevke iz Pledkgrotte 1958; 1300 Vesela glasba; 14.30 Oddaja o modi: 16 00 Tretja stran; 7.00 Glasba Iz vsega sveta; 18.00 Pletite i nami; 20.30 Glasbeni M- »r Say orat**’ f. ,m,rLenerik°;in*H.“|Wlt- “SSES. * NCV*’ ,V word- .. nn- .Vetef i,«iiin!M S Marco. 16.00. g poO, dezel>’' Fsoo rfO'000 savona. 16.00. “eias, J t, sK. morjem«. K Jloo, *,u K-Vlalc 16.00: <«%!, s * jj k;»». Japonski { 0» w‘,ra- 16.00: ‘LcalS-j. Vittorlo Ven«W. j G,a ^ fr morja«. G H«*g Helvedere. t)9ot«'y. sev«. Technicolo^ož Marconi. 15-J \»a|one» „ar»»» obrazov«. D M ,sayona & Mastimo. 14 n Tai-Hopper. kino V M1 ia n o1* Europa: »Samokres \\t J F Mc _Mg^yhuut Roma: "Tajnos^ R ^ Verdi: »v«'*a|avlor. C«? Dean ‘S FAtef ,orA Volta: »Agudba cr4w H. Hrazzl m J' MALI ° podi iz FHBA j^dajiJ® kv. in — sc r Ciambmi 3. DRYS S Maroški Julij Cezar Na m°je presenečenje mi blance _?v,t°busa iz Casa-Juiij r^el- da mu je ime Prosi n11,: Vozil je na SnS1m* “Ca ~ Fez’ ^ ^mu ne? Kaj, zanositi 56111 Arabec, moram na tvri^110 011111 imen, kot Nas®1!1 Ali ben Kuskus? toi ^^nil sem se- Nato nico osebno izkaz- r: Pogiejte. Vidite? irr^t0 J? Prav tako. Pri- Sin iuJ?ezar’ 11116: Julii-^D 0oameda Ben Moha- VM * jen leta 1912 v &emt */a!u- Pleme Ta-Polfiin’. ^?ara^eš, Maroko. Stvn- sofer- Državljan-ameriško. "Pletel? pa si vse t0 laSviTandantom področnih t>r’ ~ se je nasmeh- Poit ~ je to eden onih tiln J1Ikov, za katere bi Več rw .0, da bi jih bilo tj ‘j:?1 je smatral Maroko !e® VAH, aifantur- jaz Pa Urediti ?6’,' kak0 je treba Ho ako njegovo drob- zadevščino. ^iedal sem ga. Kako Vi> — vpraša — _ *e pa vi pišete? ^ Drys Ferdi ^suiHaj Fatmija? sin J Patmi, Ferdijev Pliif11 Alahu! ^bom116 na blatnik in z na mojo matic dČ e ni bilo videti 'ideii geSa razen oči. Ne, »tov 50 se tudl končki pr- ltr0 £0ga spremljate? Se-’ sta.ro mater? Moia mati je. stopi °n°vno pljune in nato i unt in lvj iha’'o., dyema zamišljeni-^rhoJeu °ma iz plemena ltenij„0v in ju krepko po-vipnia P° rami Ta se potu a na streho in se flcv ii a med nekaj so-hato » 611 e°ln. Mati in jaz ,5'Jur-sedeva svoja prosto-Piščj, Cezar stopi na kup btie ?°ev> katerih noge so ** Oh k° zvezane, nato ^hike6 in Premeri svoje iff j?ravoverniki, poslušaj-i^Pet mec* vami kak stra-ij s, fc’ morda kaka nosema*3’ ali kdo, ki rad tr w pe je kdo takih, naj h zstpPi in to takoj in i osebo zaupa ra- * 6ic v, trancoski družbi, ii: bo zajamčila, da jo živo ,,Ha m zdravo pripelja-jto cili- Torej, je kdo? ^ ce se niti ne zgane, »'lilij Slično! — zaključi kfcj ?zar — Zdaj pa kar |ho Obotavljanja. Poženi-is. Avtobus je za-L>10 močno je ro-Moja mati je potrto "Jojo roko in jo ki-A, :sllsnila. Pustil sem 131* f Počiva v njepi. Ukibkak ,je v sv°iib su-i. tftlt koi se drži ujeti k?r»ila a.nj° je roka po-™ vseprisotnost, pomoč. HM dekle je bila —■’ kot '. Jo je moj oče — z Or '°čeiia od sveta in ij žen*01 v samostanu. gospodar < *ačeJl!5° Tako ie bi' m ba Nato je ona ’ 'b t Svet sedmero o-ž to zelo naglo, dru-je ^.ni?im. Posledica njl% tona, da je imela \ , vz£?vravka z otroki in V »aj '"Jo in ni več vede-f( Pomenijo vrata, ki fti* °Vev di za to, da mo-% Je ludi iz hiše. Zad- pbke Potovala na dan ^ . 1 Popotnim pre-Je bila svečano V ^. karton sinje bar-iniiiei. k iz vezene svi- vsaki roki. Potovala je v Fez. V Fezu bo s čelom poljubila nagrobni spomenik svojega pokojnega očeta. Moj oče — njen edini gospodar — je izrazil željo, naj to stori. Bilo je to nekaj trenutkov pred jutranjo molitvijo. Zatisnila je oči in gornji del telesa ji je postal tog: vedel sem, da se moja mati ne počuti preveč dobro. Avtobus jo je naglo nosil v kraj, kjer je živel njen svet, ki ga je bila tako davno že zapustila. In se že zdavnaj sprijaznila, da ne bo več prelivala za njim sclz in da ne bo več prosila, da bi se smela vsaj enkrat pred smrtjo tja vrniti, kot bi hotela v Meko, tja, kamor želijo milijoni vernikov. Bila je vedno tako daleč od pravokotne bele zgradbe iz železobetona, v kateri smo živeli. Verjetno jo je sedaj radost vso prevzela. Ta zrak je drugačen od onega in ostali potniki, tisti pred njo, ob njej, za njo, so dejansko obstajali. In koliko hiš je zraslo tod, odkar je tila zadnjič tu! In ves ta živ-žav, ta novi svet. Ponovno je zatisnila oči. Pravična božja roka se bo pravočasno pojavila in vse bo izginilo vse prenehalo. Julij Cezar je bil demon, avtobus pa hudičeva naprava. Toda ona bi rada dočakala kako nesrečno naključje. V Koranu jasno piše: cKdor umre pri nesreči, gre takoj v nebeško cesarstvo!* Julij Cezar je nenadoma potegnil zavoro. Bili smo pred carinsko prečko. Narednik, ki je dvignil prečko, je bil nekoliko zaspan. Pomagal mu je tolmač. Na-, rednik je nosil uradni samokres, ki mu je visel z rame, oni drugi pa je imel le majhno usnjeno torbo. Za njima je stala tesno zbita skupina oboroženih arabskih vojakov. Spustil sem šipo na oknu in vdihnil polna pljuča toplega suhega zraka. Prodorno cvrčanje škržatov mi je. napolnilo ušesa. Glavo sem pomolil skozi okno in opazil jeep, dve motorni kolesi s prižganim motorjem in stražarnico z vihrajočo zastavo na vrhu. — Koliko piščancev? — vpraša tolmač. — Dvajset — odgovori Julij Cezar. Snel si je kapo in otepal z nje prah .Njegove oči so bile lokave z izrazom nemira in s pretnjo v pogledu. — Preveč — reče tolmač. — Mnogo preveč. Ali boste plačali carino, ali se bomo pogodili. — Bomo videli! — Dobro. Koliko potnikov? — Šestdeset. Dvainštirideset jih sedi, ostali stojijo, dva Sleuha pa sta na strehi. — Preveč — ponovi tolmač. — Mnogo preveč. Ali plačate carino, ali se pogodimo? — Bomo videli, — reče Julij Cezar. — Dobro. Kaj pa sodčki? Mel si je roke. Počasi, metodično. Nekega lepega dne je dobil diplomo. Pozneje pa je bil postavljen za tolmača na carinarnici. Imel je torej svoje mesto pod soncem. — Sedem — odgovori Julij Cezar. — In kaj je v njih? — Smodnik Tolmač se streže. — Za nacionaliste iz Se-bua, — mimo doda Julij Cezar. Nato svojo osebno izkaznico pokaže naredniku. Ta si jo ogleda. V tem kraju, ki ga je bil že sam bog pozabil, ni moglo nanj r.ič bolj vplivati kot ta izkaznica. — Vozi — reče narednik. Julij Cesar si je nadel kapo in naglo pognal. Sproti pa je polglasno pel marseljezo. Pred njim se je vila cesarska cesta. Ni se rodil kot plemič, zato pa jc plemič postal. Norčeval se je iz zakonov, iz arabskih vojakov in orožja. Povečal je brzino .Nekoč je bil šakal med šakali in i-skal mrhovino, sedaj je postal volk — v tem je vsa zadeva. Volk v čredi betežnih ovac. Sonce je obkrožal beli sij. Asfalt se je bleščal kot ogledalo. Obkrožale so ga velikanske murve in surova nepremična prostranstva, posejana z ječmenom. Nikjer niti ene hiše, niti ene ograje. Umaknil sem pogled z Julija Cezarja in začel pozorno opazovati soseda nasproti, ki je bral časopis. Bil je mlad in imel oster pogled. Ustnice so se mu stalno premikale. Bilo je v njem nekaj čudnega: če bi ne bil fakir, bi ne mogel brati. Rekel sem mu: — Brat, povej mi, so vesti dobre? Pogledaš me je, se malo odkašljal in nato spet obrnil pogled v časopis in še bolj naglo premikal ustnice. — Kot vedno, kot vsak dan — mi je odgovoril. — Ti ne bereš, kaj? — Ne, — sem rekel prijazno. — škoda. Zelo vljudno sem ga p~ slušal in nato vstal. Končno, saj sme brati časopis. Julij Cezar se mi v ogledalu nasmehne. Prijel sem ga za rame in mu s tem pokazal vso svojo simpatijo. — Poslušaj, če bi sin Haj Fatmi Ferdija kdaj potreboval pomoči, mu boš pomagal? — Seveda! — reče. — Našli me boste vsak drugi večer pri Busbiru. In čeprav je bila cesta prazna, je začel z vso silo trobiti. Vrnil sem se na svoj sedež, prosil Berbera za odpuščanje in mu obrnil časopis tako, kot bi ga' moral držati. — Držal ga jc namreč narobe. In ga tako tudi «bTal». Zmečkal ga je v kroglo in svečano potisnil v žep Nemška filmska igralka Cristine Kauffmann v novem filmu «Prva ljubezen«, ki ga snemajo v Italiji VTISI S POTOVANJA PO JAPONSKEM V deželi vzhajajočega sonca je na prvem mestu vljudnost Točnost železniškega prometa je že postala pregovor Točnost japonskega železniškega prometa je že postala pregovor; reče se,- biti točen kot japonski vlak. Ne more se namreč zgoditi, da bi vlak zamudil niti eno minuto, v kolikor bi se to ne zgodilo zaradi višje sile. Zato ni brez podlage, ko pravijo, da se na Japonskem vlaki ne ravnajo po uri, ampak da ljudje naravnajo svoie ure po vlaku. Toda to ni primer le pri železniškem prometu, ki je razpredel svojo mrežo na gosto, vzdolž in počez po vsej Japonski z vlaki vseh vrst' — čarnimi, najmodernejšimi e-lektričnimi in motornimi vla-k; — ampak tudi pri vseh prevoznih sredstvih, pri ladjah. avtobusih m celo pri tramvajih. Na vsaki avtobusni postaji obstaja vozni red in v kolikor se ne pripeti neka okvara, bo avtobus prispel vedno po urniku. Nekega jutra sem v hotelu «Kanko» v Unzenu hotel v naglici in pred ostalimi plačati račun, da ne bi zamudil avtobusa, ki ie odpeljal proti Kumamotu. — Imate še 7 minut časa — mi je rekel vratar. Bilo je 7 ur in 8 minut, in po voznem redu bi avtobus moral odpeljati iz Unzena ob 7.15. Na postajo je iz neke druge vasice z mnogimi potniki prispel avtobus nekaj trenutkov prej in odpeljal točno ob določenem času. V Kumamoto smo prispeli točno po uri. Za nekoga, ki ima morda drugačne pojme o točnosti prometa, bi verjetno izzvenele cinično besede šefa železniške postaje v Kumamotu, ki je s tonom človeka, ki se o-pravičuje, sporočil; — V Oitu nimate, na žalost, takoj zveze za Bepo. Morali boste čakati 9 minut. Potniki PREMIERO SO MORALI ZAŠČITITI S POLICIJO V Nemčiji so prvič videli « Uprava in direktor kina dobila številna grozilna pisma »Ali veste, da je bile to posneto že leta 1940?» S temi uvodnimi besedami se v teh dneh predvaja v Berlinu Chaplinov nepozabni film »Veliki diktator«. In to prvič! Do sedaj je bil ta film prepovedan. Od tedaj je minilo točno 18 let. Zaradi tega je ta Chaplinova ostra satira o Hitlerju, ki je sicer za skoro ves o-stali svet že muzejsko stara, postala za Nemce aktualen družabni dogodek in prinesla epilog, o kakršnem Chaplin ni mogel niti slutiti. Nemci niso imeli do sedaj še nikoli prilike videti razdobje nacizma, blaznega Hitlerja in vse to razdobje svoje preteklosti, podvrženo karikaturi in posmehu, ožigosano in obtoženo na način, ki ga je za to izbral Chaplin. O tem razdobju, glede katerega bi Nemci danes hoteli, da bi se pozabilo in povsem zabrisalo, je bilo izrečenih že mnogo hudih obsodb, strahotnih pričevanj v neštetih povojnih publikacijah, dramah, romanih in filmih; toda še nikjer ni ta zloglasni pojav bil razgaljen na tak način, kakor je to napravil Cha- plin. A da bi nemška publika mogla razumeti povsem ali vsaj do neke mere ta jezik, je bilo treba čakati še 13 let po padcu nacizma. Ko je Chaplin snemal »Velikega diktatorja«, je bil Hitler na vrhuncu svoje moči in je že zagazil v vojaška osvajanja -n rasistično preganjanje. Dve leti kasneje, leta 1942, ko si je dal prinesti in si je ogledal kopijo tega filma, jo je Hitler zaklenil v svojo pisalno miizo in najfetrože prepovedal že samo misel na to, da bi se ta film pokazal komur koli. Po vojni so leia 1946 prikazali ta Chaplinov film neki majhni skupini nemških politikov in novinarjev v Berlinu. Le-ti bi morali oceniti, ali je nemška javnost politično zrela, da bi prenella in razumela satiro o bivšem Fuehrerju. Po žolčni polemiki o zrelosti in nezrelosti se je nemška žirija ižjasnUa za prikazovanje ((Velikega diktatorja«. Američani iz tedanjega okupacijskega poveljstva pa so imeli drugačno mnenje o Nemcih in niso dovolili, da bi ta film predvajali v nemških kinemato- lllllimillllllflllllllllltlflllllllllllliaillillllllllMtllltlllllllltllllllllllltf Hilli,llimfltHIIIIIMItlimilllllllllllllllllllllllllllllllttllllHHIIIIItlllllllltMillimilllllll,mm,ttiiHiifiiiiiiiiiaiii,,,,,!,!,,,,!',",,, M. Bogdanovič nagrajen za življenjsko delo Paz iz zlata m zapestnic na Ko smo zadnjič poročali o letošnjem mednarodnem sejmu knjig v Beogradu, nam prostor ni dopuščal, da bi o-menili tudi osrednji dogodek te kulturne prireditve, m sicer podelitev najvišjpga priznanja znanemu jugoslovanskemu literarnemu kritiku Milanu Bogdanoviču za njegovo življenjsko delo. Kot vemo, sta bili doslej ob dosedanjih dveh mednarodnih sejmih knjig podeljeni dve taki priznanji. Leta 1956 je bil za svoje življenjsko delo nagrajen srbski pisatelj Ivo Andrič, lansko leto je enako priznanje dobil Slovenec J uš Kozak, letos pa že omenjeni literarni kritik Milan Bogdanovič. V mali dvorani Doma sin- aikatov v Beogradu je bila ob prisotnosti širokega kroga predstavnikov oblast< in kulture ožja slovesnost, na kateri je spregovoril predsednik Zveze pisateljev Jugoslavije Josip Vidmar, ki je opisal lik slavljenca in njegovo 40-let-no delo v prid kakovosti književnosti in njegovo borbo za to, da bi književnost odražala napredne misli tn ideje. Nato je Ivan Bratko kot predsednik Združenja založni šliih podjetij izročil slavljencu diplomo, nakar se je slavljenec zahvalil za priznanje. Njegova zahvala je bila taka, da je že sama dokazovala upravičenost visokega priznanja. Aplavz, ki ji je sledil, pa je bil spontan odgovor vseh navzočih in izraz hvaležnosti za njegovo veliko delo. Ne moremo zabeležiti vseh izjav in tiskanih ocen ter mnenj, ki so bila ob tem dogodku objavljena. Navedli bomo le nekaj besed iz govora predsednika zveze pisateljev Josipa Vidmarja: »Zaradi njegovega velikega značaja, zaradi njegovega zgodovinskega poslanstva, zaradi njegovega vsesplošnega pomena, zaradi njegove vedno objektivne misli, zaradi njegovega prodornega realističnega intelekta in morale, zaradi njegovega jasnega srbskega jezika in mnogih drugih odlik, o katerih nisem utegnil spregovoriti, smemo Milana Bogdanoviča smatrati za našega velikega literarnega ¥z. Ker »demokratični« Eaubus ne dovoli pouka črncev i belimi dijaki, nekateri profesor ji poučujejo po televiziji. Na sliki dva črnska študenta sledita predavanju kritika. Morda celo več kot to; morda je on tudi najbolj pomemben človek, ki ga slovstvo naših narodov premore. Zaradi vsega tega je on tudi dobil to nagrado, ki jo zasluži.« Prijatelj Slovencev Lebesgue umrl V francoskem kraju La N tu ville Vault v Franciji je 18. t.m. umrl francoski pesnik m prevajalec Phileas Lebesgue. Star je bil 88 let. Na seznamih literatov in sloui-tih imen bi to ime verjetno zaman iskali. Mož je bil zelo kulturen, zelo marljiv in ploden, toda živel je na podeželju in izključno od svojega kmečkega dela. Vendar je bil hkrati predsednik Akademije francoskih provinc. Zakaj omenjamo njegovo smrt? V francoski reviji »Mercure de Francev in v nekaterih obzornikih je pogosto priobčeval svoje pesmi in prozo. Študiral je tudi tujo literaturo in kot dober poznavalec vrste jezikov podrobno sledil novogrškemu, brazilskemu in portugalskemu slovstvu. Ze to je veliko, toda mi se ga spominjamo še posebej znto, ker je Phileas Lebesgue dobro obvladal slovenčino in bil prijatelj slovenskega ljudstva. Celo pisal je v sloven-čini. Sproti pa sledil slovenskemu slovstvu, ki ga je ves čas dobival iz Slovenije. Ze leta 1928 je v nekem tedniku objavil svojo poslanico Slovencem pod značilnim naslovom «Dragi Slovenci, moji prijateljih Pokojnik je dobro poznal razmere tudi primorskih Slovencev, ki so v času fašizma živeli pod italijansko okupacijo in o tem tudi pisal. grafih. Nemški filmski kritiki in drugi publicisti pravijo danes, da je bila to napaka. Nemška javnost naj bi bila zrela že leta 1940. Toda sedaj, 12 let po tem, ko so nemški javnosti dali priznanje o zrelosti, se je izkazalo, da so se za zakasnelo premiero »Velikega diktatorja« v zapadnam Berlinu morali zateči k policiji. U-prava in direktor kinematografa, ki sta že prejšnji mesec napovedala, da bosta začela predvajati ta film sta začela dobivati anonimna grozilna pisma. Ce bodo postavili na program film, ki karikira Hitlerja, bodo nastali neredi —r so napovedovali izsiljevalci. Ko se je vršila premiera, so v kinematografsko dvorano poslali večjo skupino policistov v civilu, ki so ves čas predstave pazili, da ne bi < prišlo do neredov in incidentov. Kako je publika reagirala? Ko so predvajali ta film. je publika v dvorani s krohotom spremljala nekatere prizore, kakor na primer, ko Chaplin nespretno pilotira letalo ali ko brez glave beži pred granato, ki je malo manjkalo, da ni eksplodirala; gledalce navdušuje tudi prizor, ko Chaplin v vlogi brivca iz židovske četrti nervc>zn% mili in brije soseda, hkrati pa stalno prisluškuje, kaj počenjajo pred vrati »temne srajce«; smeh v dvorani še vedno traja, ko se dva diktatorja, Hitler in Mussolini — kregata in obmetavata z makaroni in gorčico; — ko pa Chaplin začenja oponašati histeričnega hujskača, nadutega in nasršenega Fuehrer-ja in njegove izlive besa, demonskega cinizma in o-krutnosti, reagira publika zelo anemično. Neki nemški kritik je dejal, da se ne smejo zbijati šale z grozotami, ki jih pooseblja Hitler. Zanj je torej Chaplinova bolestna satira bila — šala! Nekateri drugi pa smatrajo, da se neka »svetovnozgodovinska oseba« kakor je Hitler, ne sme prikazovati kot klovn. Večina publike pa je vendarle razumela nekaj več. V ostalem je do sedaj še vedno majhno število ljudi videlo ta film (od 255 kinematografov, Kolikor jih je v zapadnem Berlinu, ta film predvajaj« le v e-nem). Ne mudi se, torej, kakor je bil to primer s 13-letnim zavlačevanjem predvajanja tega filma. Ce se je tako dolgo čakalo, da bi javnost postala zrela zanj, se zdi, da je izgubljeni čas otopil tudi zanimanje- mnogih Nemcev, da bi po toliko letih pogledali na svojo lastno preteklost z očmi ostalega sveta. predlagal, naj bi letošnjo Nobelovo nagrado za mir podelili Rudolfu Hessu, to se pravi enemu prvih Hitlerjevih sodelavcev, ki se mu je leta 1941 zmešalo in je zbežal z letalom na Angleško, kljub temu pa bil kot sokrivec nacističnih zločinov leta 1945 v Nueren-bergu obsojen na dosmrtno ječo. Sedaj mož čepi v zaporu, vendar ga določen nemški tisk pogosto omenja m ni rečeno, da ga ne bodo izpustili iz zapora in mož si bo opomogel tudi materialno. Od tod verjetno tudi »zanimivi« predlog. Toda japonski promet' se ne odlikuje samo po svoji točnosti, v čemer je celo presegel tudi določene razvite dežele na Zapadu, ampak tudi po u-služnosti in kulturi svojega osebja. Sprevodnik je na vlaku vse, nikoli ni nataknjen, ampak vedno ljubezniv. Preden bo vlak odpeljal, bo stal do poslednjega trenutka pred vrati in skrbel za potnike, ki zapuščajo vlak, kakor za one, ki vstopajo. Iz svoje kabine bo po zvočniku obveščal o naslednji postaji in opozoril dremajoče potnike, da se pripravijo za izstop. Ce je nekdo to posebej zahteval, ga bo sprevodnik pravočasno in po imenu opozoril, da se bliža postaja, na kateri mora izstopiti. Preden začne pregledovat' vozne listke, bo sprevodnik v spremstvu svojega pomočnika (oba v belih rokavicah) najprej stopil na sredo vagona, ki ni razdeljen v kupeje, se bo odkril, se priklonil in nato sporočil; «Vaš sprevodnik je prišel, da vam pregleda vozne listke in gospode potnike zelo lepo prosi, da jih pripravijo. Najlepša hvalo.« Mučno potovanje z avtobusi po neverjetno slabih 'n razdrapanih japonskih cestah že samo po sebi v neki meri o-lajšuje red na njih. Vsak avtobus, poleg tega da je čist in da ima sedeže prevlečene z belo polivinilsko prevleko, je obvezno okrašen s cvetjem in s slikami. Kondukterke nosijo, brez izjeme, bele roka-N-ice, moder jopič in poškrob-ljeno belo bluzo, hkrati pa koketno nekoliko po strani nataknjeno plavo kapo. Kon-dukterka ni tu samo za izdajanje voznih listkov, ampak je prava gospodinja v avtobusu; ona je hkrati šoferjeva pomočnica in je tu, da pomaga starejšemu potniku ali ženi z otrokom, da vstopi ali .zstopi, da napravi potniku vsaKršno uslugo, da mu na primer kupi cigarete. Na vsaki postaji ona izstopi iz avtobusa, med vožnjo pa drži v roki mikrofon in daje potnikom informacije o krajih, skozi katere se vozijo. Ona vam j recitira dve ali tri pesmi, ki lliltllliMllliillimiiilllliiliiililitiiililiiiiiiiiiiiiiiiililiiiiiiiiiiiiiiiiiliiliiliiiiimliitiiitiiiiiiiiiiillt Fižolčki 23 Frapantna «zanimivost» Ker se te dni veliko govori o Nobelovih nagradah, bomo bolj kot frapnntno zanimivost omenili, da je neki zahodnonemški časopis Spisal in narisal Milko Kambič ftS< :v ' •/ v.- - ' ■ * m) *t ’A* 'eren- so značilne za ta kraj ali posvečene gori, mimo katere »e vozite, ali cerkvi, ki jo ugledate, ali vulkanskemu vrhu, ki ga vidite. Nato vam bo te pesmi tudi odpela. Nato bo odprla radio in našla glasbo, da bi bilo potnikom zabavneje. Kondukterka jim priredi pravi majhen program v avtobusu in od nje se potniki tudi nekaj nauče. «Utrgaj mi ono cvetko* Zdi se mi, da more človek izredno dobro spoznati dušo nekega ljudstva, ce z ljudmi potuje in z njimi deli ure dolge in včasih dolgočasne vožnje, zlasti v tretjem razredu. Tu bo doživel najprisrč-nejša poznanstva in najnežnej-še epizode. V gorski železnici, ki nas počasi vleče ob gorskih obronkih od Kumamota do vulkana Aso, sedi poleg mene neki mlad učitelj iz Kiota, ki začne z menoj razgovor. — Sem učitelj iz Kiota, veste iz Kiota — ali ste bili v Kiotu? Prihranil sem nekaj, in še nisem bil nikoli na vulkanu Aso. Letos imam to v programu... — Ali greste vi v cerkev? — me vpraša. Ko mu odgovorim odklonilno, nadaljuje;» — Jaz pa, vidite, grem vsako nedeljo po dvakrat', trikrat... Sem protestant... Moji starši so bili budisti... Ko pa sem kot otrok ostal brez staršev, me je vzel neki ameriški pastor, in tako sem sedaj protestant.. Priznavam pa tudi budizem... Toda hodim v protestantsko cerkev... — In vi? — se obrnem k nekemu študentu na drugi klopi. — Ali ste vi šintoist ali budist? — Jaz? Ne vem. Sem brez vere. Na drugi strani sedita dve študentki, okrog pa sami študentje. Eden od njih, v drugi vrsti pri oknu, se je poglobil v čitanje neke knjige in diskretno dirigira z' desnim kazalcem. Pogledam platnice; Haendel — Concerto grosso. Očitno neki glasbenik. Vlak se je ustavil nekje visoko na obronkih. Majhna gorska postaja Tateni Tri prodajalke so se takoj zbrale ob vlaku. Študentka v dijaškem jopiču in beli bluzi se obrne k nekemu svojemu kolegu in kaže s prstom sknzj okno; — Utrgaj mi ono cvetko. Trojica se jih zakadi iz vlaka. — Samo pazite, s korenino — kliče ona za njimi. Eden od njih je potegnil iz žepa nož in pazljivo izruval rumeno planinsko cvetko. Študentki jo je dal skozi okno in pri tem otresel zemljo s koreninic. Lokomotiva je zapiskala, njen pisk se je razlegal po hribu v treh valih. Vlak je 'zasopihal. Študentka je tedaj iz svoje dijaške torbe potegnila kovinski kozarec, nalila iz steklenice vode in postavila vanjo cvetlico. — A kaj boste s to cvetlico? — sem jo vprašal. — Tako, rada imam to cvetlico... Vsadila jo bom v naš vrt, VOJIN SANTIC HOROSKOP Čudežna rešitev in strah, da bi v šoli padla, je Minko silno pretresel. Vsa se je spremenila- Zgodaj je vstajala, se učila in pisala prav lepe naloge. Postala je pridna. Tudi za palčki ni več stikala. Mislila si je: «Ako se sami nočejo pokazati, potem že vedo zakaj!« Vseeno pa jim je nastavljala drobtinice sladkarij- Te so vselej čez noč izginile. V fižolčkova Irebuščka, seveda! -\ sz No, Boštjan, kaj naj pa »daj storim..7, ZA DANES___________________ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Dan je ugoden za reševanje privatne korespondence. Popoldan boste preživeli v prijetni družbi. BIK (od 21. 4. dc 20. 5.) Prijetna presenečenja. Doživeli boste ljubezen na prvi pogled. «. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ne prepuščajte se domišljiji. Navidezno ugodne predloge trezno pretehtajte. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Nemirni boste zaradi nekega še visečega vprašanja. Potovanje odložite. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) S svojo mirnostjo boste ugodno vplivali na ljubljeno osebo. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Čustvo, ki vam ga budi neka oseba, bo za vas pridobilo na vrednosti. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Vaše pobude bodo 1-mele srečo. Naj vas ne obvlada negotovost. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Uresničile se vam bodo srčne želje. V poslovnih rečeh čakajte na ugodnejši trenutek, STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Ne vznemirjajte se zaradi neuravnovešenosti osebe, ki vam je pri srcu. KOZOROG (od 21 18- do 20. 1.) Samo s krepko voljo vam bo uspelo doseči, kar želite. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Ugodno priliko boste «• tegnili izkoristiti le, če se teste pravočasno pobrigali. RIBE (od 20. 2. do 20. 3.) Čutili boste, da vas imajo radi, in povrnilo se vam bo zaupanje vase, Gortsko-beneški dnevnik Odgovor na štiriletni vladni načrt o podjetjih IRI Predlogi goriške FIOM za rešitev krize v SAFOG Na odgovornost so poziva tudi vodstvo SAFOG Tajništvo goriške kovinar-rke zveze FIOM je poslalo vsedržavnemu vodstvu FIOM pismene predloge v obliki spomenice, ki jih bo vsedržavno vodstvo FIOM priložilo svojim predlogom ministru Star-nutiju v zvezi s štiriletnim načrtom za ureditev podjetij z državno udeležbo. V obsežnem spisu je podrobno obdelan ves razvoj SAFOG od leta 1955 dalje in preko vseh poznejših kriz,, ki so privedle do tega, da se od podjetja zahteva nič manj kot cdpust 180 delavcev, medtem ko naj bi bilo nadaljnjih 120 delavcev preveč. Zaradi tega FIOM iz Gorice predlaga, naj se zajamči, da v SAFOG ne bo prišlo do odpustov, naj *e obdrži in modernizira delavnica, naj se okrepi proizvodnja tekstilnih strojev, naj se popolnoma modernizira livarna jekla ter se preko vlade zahteva, naj SAFOG poda ebračun, kako je potrošila e-no milijardo lir, ki jih je dr- žava finansirala v zadnjih šti- trgovine zvečer lahko zapre- rih letih, opraviči naj izgubo 600 milijonov lir, obenem naj se ugotovijo vzroki in odgovornosti, zakaj se niso pravočasno napravili načrti za modernizacijo obrata in znižanje proizvodnih stroškov, čeprav ima podjetje olajšave s prosto cono in rotacijskim fondom. V jutrišnji številki našega lista bomo objavili še nekatere podrobnosti iz spomenice, kar danes zaradi pomanjkanja prostora nismo mogli storiti. Urnik trgovin za praznike Zveza trgovcev sporoča, da bo veljal v vseh občinah naše pokrajine od 31. oktobra do 4. novembra sledeči urnik trgovin, ki ga je odobril prefekt: danes petek, 31. oktobra; vse jo ob poljubni uri; mesnice bodo popoldne odprte od 16. do 20. ure; sobota, 1. novembra; do 12.30 bodo odprte pekarne in mlekarne, trgovine z zelenjavo in sadjem do 12. ure, cvetličarne do 13. ure. Vse ostale trgovine bodo imele ves dan zaprto; nedelja, % novembra; mesnice bodo odprte do 11. ure, pekarne in mlekarne do 12.30. cvetličarne do 13. ure. Vse ostale trgovine bodo ves dan zaprte; ponedeljek, 3. novem.; ves dan normalni urnik, zvečer imajo trgovine lahko odprto še pol ure, mesnice bodo popoldne odprte od 16. do 20. ure; torek, 4. novembra: razen pekarn in mlekarn, ki bodo odprte, dokler ne prodajo vsega blaga, ter cvetličarn, ki se zaprejo od 13. uri, bodo Izpred goriške sodnije Dolgojezične ženske še no sodniji niso mirovale Copassovo so zaradi poškodb, ki jih je povzročila Dolmarkovi, obsodili na 3 mesece zapora V hiši št. 1 v Ul. Baiamon-ti so si ženske bile že dalj časa v laseh. Zmerjale so se vse vprek z najbolj prostaškimi izrazi, ki so podžigali eno kakor drugo stran k vedno bolj drastičnim ukrepom. Tretjega marca pa je za dogodek izvedela tudi policija in tedaj je vsa stvar začela teči po drugih tirnicah. Rai-faela Dolmark je namreč nekaj po 20. uri prišla vsa krvava na kvesturo, kjer je nočnim policajem povedala, da jo je 34-lgtna Rosa Copasso v njenem stanovanju s tepe-njem tako hudo ranila, da ji je pritekla kri. Policija je stvar kmalu razčistila. Postavila je pred sodišče kar pet oseb, ki so bile v večji ah manjši meri udeležene v prepirih med strankami: Copasso se je morala braniti pred obtožbo, da je z drugo besedo rekla Dolmarkovi da je vlačuga ter s tem žalila nje- vse ostale trgovine, tudi mes- no čast, Copasso Rosa, Mon-nice, ves dan zaprte. j tico Giovanna in Zei Zora ••HiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiMiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiHiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiuiuiimii Konec zasedanja porotnega sodišča v Gorici Porotniki spoznali obtoženca za kriva in ju obsodili vsakega na 20 mesecev zapora Planiscig bo moral prestati Kazen v vojaškem zaporu Deseta ura. Pisar vstopi v dvorano porotnega sodišča in reče; »Sodni dvor prihaja!« Predsednik porotnega sodišča s porotniki posedejo za dolgo mizo, prevlečeno z zelenim žametom in takoj poda besedo odvetniku Deveta-gu. Nadaljevala se je razprava proti Planiscigu in Pippu, ki sta obtožena ropa v go stilni Bensa. Odv. Devetag, branilec Pla-nisciga: »Težko je začeti o- brambni govor ob 10. dopoldne, tako rekoč na tešče brez tiste zveze s procesom, ki bi lahko bila. če ne bi bilo prekinitve procesa«. Odv. Devetag je svoj govor nadaljeval z obravnavanjem zavrnitve njegove zahteve, naj se Pippa psihiatrično pregleda. Čeprav je bila ta njegova zahteva, ki jo je smatral za potrebno in nujno, zavrnjena, ni mogoče zanikati dejstva, da je Pippa večkrat padel s kolesom in motociklom in da si je pri tem povzročil možganske poškodbe, ki vedno puščajo, kakor je citiral iz neke zdravniške knjige, posledice umskega značaja. »Ali je po tej ugotovitvi — je nadaljeval odvetnik — pravilno, da stvari ne gremo do dna in hočemo vsemu navkljub obsoditi človeka na zapor. Mi se zavedamo, da bi psihiatrični pregled podaljšal razpravo, toda ali tega res ni potreba? Ali ni morda tu. di Pippova mati povedala, da fant večkrat izgublja zavest. Kaj pa njegova sorodnica, ki je hpdila z metlo po vasi in strašila ljudi? Vi. porotniki, ne boste mogli izreči razsodbe z mirno vestjo, če ne boste upoštevali vseh teh okoliščin« Branilec je nato zavrnil trditve državnega pravdnika dr. Marsija, da sta Planiscig in Pippa prišla v Gorico s slabimi nameni. «Dvakrat sem bil pri Pippu v zaporu — je nadaljeval odvetnik — in vsa-kikrat mi je obtoženec zatr znal pa je, da je zagrešil in da se bo moral zato pokoriti. Odv. Devetag je nato opisal okoliščine, v katerih je prišlo do topa. Kozarec vina. pomanjkanje bencina, brez denarja in opora, ki jima jo je dajal revolver, vse t6 ie odločilno vplivalo na razpoloženje obtoženca in na njegovo obnašanje. Prva točka obtožnice Pippu očita, da je poskušal napraviti rop. Odvetnik je zavrnil možnost ropa, ker nista obtoženca pripravila nobenega načrta in sta poleg tega u-kradla komaj 6.000 lir. Kako moreta organizirati rop človeka. ki z revolverjem v roki ne vzbujata pri ljudeh, s katerimi sta imela tisto noc opravka, nobenega strahu. Škerl se jima je smejal, ko mu Planiscig molil cev pod nos, in ju zapodil. Gostilničarka Bensa, njen mož in sin. vsi so preganjali roparja, ki sta utekla vsak^ na sgpjo stran, ne da bi se predhodno dogovorila glede alibija. «Vsa ta dejštva — je nadaljeval odvetnik — kažejo, da nimamo opravka z roparjema, ampak z otročadjo ki meče kamenje in razbija šipe ter žarnice, da pokaže svojo moč. Z otročadjo imamo opravka, ne pa z roparji, ki naj bi se morali po mnenju državnega pravdnika spraviti h kraju.« Obrnil se je tudi do porotnikov in jih vprašal, če jim početje Pippe morda ne pove. da obtoženec tisti dan ni bil v popolni oblasti svojega razuma. Ce ne moremo govoriti o ropu. ki ga zaradi prej omenjenih razlogov tudi ni bilo, tedaj ne mdremo govoriti ni*i o hudi grožnji Škerlu, ampak samo o pozivu orožnika Pla-nisciga pijani in gl(|*ni osebi, naj bo tiho in naj gre domov spat. Dogodek s Škerlom, ki' ju je ponižal, saj sta morala kljub revolverju pred njim zbežati, pomanjkanje denar- dil, da ni prišel v Gorico z) ja, rezerva beneina v rezer-namenom, da bi kradel. Pri-j voarju motocikla in še umska pa so bile obtožene, da so povzročile Dolmarkovi telesne poškodbe. Tudi Copassova se ni pustila kar tako ugnati v kozji rog. Ko je prišla vsa stvar že tako- daleč, je tudi sami vložila tožbo proti Dolmarkovi, češ da jo je tudi ona obmetavala z izrazom »vlačuga«, dodala pa je še, da je Dolmarkova žalila njeno hčer, češ da se ponoči vlači z vojaki, da je vdrla v njeno stanovanje in da je Copasso udarila z metlo. Tudi na sodniji obtoženke svojega vzajemnega sovraštva niso mogle prikriti. Tulile so druga na drugo, da je sodnik poslal dolgojezične obtoženke na hodnik, da so imeli on in odvetniki pred njimi mir. Copassovo je obsodil na 3 mesece, ostale pa oprostil. «»-------- Zaradi potrebe je kradel cement in železo Pred okrajnim sodiščem v Gorici so včeraj obsodili 33-letnega Romana Visintina iz Zdravščine na 4 mesece in 25 dni zapora pogojno, ker je ukradel 8 vreč cementa in železa za železobetonsko gradnjo. Visintin je bil že nekaj časa v dopolnilni blagajni CRDA. Ker si je doma popravljal hišo. mu je zmanjkalo denarja in je sklenil gradbeni material dobiti za- stonj. Izvedel je, da podjetje Rizzani iz Milana -gradi pn Gra"diški namakalni kanal za namakanje krminsko-gradiške-ga polja. Ponoči je odšel na gradbišče, naložil dve vreči na vespo, in ju odpeljal domov., Še preden pa je bil na varnem, sta ga srečala dva orožpika, katgrima se je Visintin zdel nekobko sumljiv. Ustavila sta ga in izvedela, da imata opravka s človekom, ki je vzel cement »tam, kjer je bil, in ga pesel tja, kjer ga ni bilo.« Prijavili so ga sodišču, kjer so stvar še enkrat pregledali in ga obsodili na pogojno kazen. ■iiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiimmiiiimiiiiiiiiminiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiranmiiiiiiiiiimiiiiiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii Prosta (ona na rešetu občinskega sveta V 8 letih se je uporaba elektrike za industrijo povečala od 111.000 na 2,6 milijona kVIfh Dr. Poterzio priznal, da je treba še precej napraviti, preden bo izvajanje zakona zadovoljivo neuravnovešenost, vse to je prav gotovo pripravilo Pippa do dejanja v gostilni Bensa. Branilec je zavrnil tisti del obtožnice, kjer se govori o vdoru v zasebno stanovanje. Po njegovem mnenju — prav pa mu dajejo tudi razni sodni spisi — gostilna ni zasebno stanovanje,- čeprav Benso-vim služi za kuhinjo. Te obtožbe se mora Pippa oprostiti, ker ni storil kaznivega dejanja. Prav tako naj se ga oprosti obtožbe nošnje orožja. Odv. Devetag je zahteval, naj se kot olajševalne okolnosti upoštevajo, da sta ukradla majhno vsoto denarja, da sta škodo povrnila in da Pippa doslej še ni bil kaznovan. Po govoru odvetnika dr. Blessija, branilca orožnika Planisciga se je sodni zbor umaknil v posvetovalno dvorano, od koder se je vrnil po dveurnem posvetovanju, in sicer ob 19.30. Sodišče je spoznalo Pippa in Planisciga za kriva in ju obsodilo vsakega na eno leto, 8 mesecev in deset dni zapora; Pippa poleg tega še na en mesec pripora in plačilo 133.34 lir globe. Planisciga so poleg tega degradirali, kazen pa bo morai prestati v vojaškem zaporu. Proti razsodbi imata obsojenca možnost pritožbe v treh dneh. S tem se je goriško za sedanje tržaškega porotnega sodišča v Gorici zaključilo. Prvi slovenski športni dan v Trstu Po dosedanjih prijavah prednjači lahka atletika Za danes se pričakuje še naval pingpongašev in šahistov Na pobudo pripravljalnega odbora bo v prostorih p.d. Slavko Škamperle v Ul. Guardiella 7, PRVI SLOVENSKI ŠPORTNI DAN Tej pobudi so se odzvala naslednja društva in skupine; p.d. Rade Pregare, Krožek mladih izobražencev, p.d. Slavko Škamperle, telovadni odsek SPZ, š. d. Zarja iz Bazovice, športna skupina iz Doline, p.d. v Skednju, p.d. Ivan Cankar, p.d. iz Barkovelj, Slovenski tržaški skavti, taborniki Rodu Modrega Vala, Društvo slovenskih srednješolcev in gojenci Dijaškega Doma, Program bo naslednji: orientacijski tek (v skupinah po tri tekmovalci) turnir v odbojki, šahovski brzoturnir, atletika; moške discipline; tek na 80 metrov, tek čez drn in stm, skok v višino, skok v daljino, met krogle, met diska. Zenske discipline: tek na 60 m, skok v višino, skok v daljino, met krogle, nogometna tekma Kras — Breg, ženska odbojka in istočasno izločilni turnir v namiznem tenisu, orodna telovadba za moške in ženske. Tekmovanje ni omejeno le na športnike navedenih društev in skupin, ampak se ga lahko udeležijo tudi vsi ostali slovenski atleti in skupine, ki bi hotele sodelovati. Vpisovanje samo še danes v Tržaški knjigami v Ul. sv. Frančiška, prijavnica 50 lir za vsakega udeleženca, oz. 100 lir, če nastopa v več kot eni disciplini. Zmagovalci in drugoplasirani bodo dobili spominske diplome. 2. nov. ob 14. 3 nov. ob 20. ob 20.30 4. nov. ob 9. ob 15. ob 16.30 ob 20.30 Prod važno prvenstveno tekmo v Genovi Triestina preizkusila Lonardija Ffl ¥•¥ na včerajšnjem treninguivIrMJ Trening tekma se Je za z zmago Triestine s 4:3 Na zadnji seji občinskega sveta v Gorici je odbornik dr. Foterzio v zvezi z razpravo o pravilniku proste cone, ki ga je sprejel odbor trgovinske zbornice in ga poslal v odobritev občinske’mu svetu, na dolgo poročal o vsem dosedanjem delovanju proste cone. Razprava o tem vprašanju bo verjetno trajala še 5. iri 7, novembra, ko se bo svet ponovno sestal. Dr. Poterzio je rekel, da je bilo goriško gospodarstvo takoj po vojni v zelo slabih razmerah. «Da bi odpravili to stanje, smo zaprosili pristojne oblasti, naj nam dajo v roke instrument, ki bo o-mogočil našemu mestu — in nobenemu drugemu okoliškemu kraju — da se izkoplje iz gospodarske krize«. Govornik se je nato vprašal, če jim je s prosto cono ta načrt u-spel? Prikazal je načrt, ki so ga izdelali na nekem sestanku novembra 1949, da bi dosegli sledeče smotre: pre- prečiti industrijskim in obrtniškim podjetjem, da bi zapustila Gorico ker so bila brez perspektive; zboljšati' s pomočjo proste cone ta podjetja; poiskati možnosti, da bi pričela delovati v Gorici nova industrijska podjetja, ki bi zaposlila brezposelno delovno silo; preolft-aziti našo kmetijsko in trgovsko gospodarstvo v industrijsko in obrtniško; omogočiti občini, da zmanjša svoj primanjkljaj ter vrniti meščanom in delodajalcem zaupanje. »Vsakdo mora priznati, da je bilo v tem smislu marsikaj napravljenega. Mi sami se zavedamo, da zakon ne more delati čudežev in da je treba se veliko napraviti«. Svojo trditev je govornik podkrepil tudi z nekaterimi številkami. Potrošnja električne energije za industrijske namene se je od leta 1949 do leta 1957 povečala od 111.000 kWh na 2.601.000 kWh. Prosta cona je pomagala zmanjšati primanjkljaj’občine, z njeno pomočjo se gradi hiralnica in se je okrepila podgorska tekstilna tovarna. Število brezposelnih, ki je leta 1954 znašalo 13.390 enot, se je do leta 1957 znižalo na 7.355. 11. decembra lani se je zakon podaljšal za nadaljnjih devet let, sedaj pa se proučuje novi pravilnik, da bi se usposobil za nove potrebe. Govornik je nato rekel, da se bo gospodarstvo našega mesta zboljšalo, če bo v našem mestu delovalo čimveč podjetij. Zajamčil je vsem delojemalcem pravice, ki jin? pripadajo, če bodo spoštovali tudi svoje dolžnosti. . Prvemu slovenskemu Športnemu dnevu se v Trstu o beta reš velik uspeh ki utegne preseči vsa tudi najbolj optimistična pričakovanja. V prijavno polo v Tržaški knjigarni se je do sedaj vpisalo nad 50 športnikov, med katerimi pa so od <članov društev samo «Skamperlovciy> medtem ko so vsi ostali prijavljeni individualno. Ce k tem petdesetim prištejemo še člane vseh ostalih društev, ki so se že odzvala pozivu pripravljalnega odbora in še vse tiste tekmovalce, ki se bodo prijavili v teku današnjega dneva, potem si lahko predstavljamo, da bo ta slovenski športni dan res združil veliko večino pravih in dobromislečih športnikov. Med do sedaj prijavljenimi so poleg Svetoivančanov naj-številneje zastopani Openci, ki pa bodo 'tekmovali izključno v atletskih disciplinah. Polnoštevilno je prijavljen tudi telovadni odsek SKZ. Po dosedanjih znakih sodeč, bo najštevilnejša konkurenca v krosu (teku čez drn in strn), v teku na SO m, v skoku v daljino in v metu krogle. Zanimivo je tudi. da so se skoraj vsa do sedaj prijavljena dekleta vpisala za vse atletske discipline. Manj kot se je pričakovalo pa je do sedaj prijav za namiznoteniški in šahovski turnir, verjetno pa je, da se bo število prijavljencev v teh dveh panogah prav danes povečalo, saj sta ravno ping-pong in šah najbolj razširjena med našo mladino. Zvedeli smo tudi, da organizacijske priprave uspešno napredujejo tako glede sodniškega kot ostalega vodstvenega kadra, kar tudi dokazuje, da je apel pripravljalnega odbora na starejše in izkušene športnike naletel na ugoden odmev. Slovenski mladinci in mla- • lili II lllllllllllllllllllIllMiiiiiiiiiiiiiiiiiiHii mn Kino v Gorici CORSO. 16.00: »Prgišče prahu«. Gary Cooper. Cinema-scope. VERDI. 17.00: »Ključ«. Sophia Loren in William Holden. VITTORIA. 17.15: »Obraz angela«, Mickey Rooney, mladini pod 16. letom vstop prepovedan. CENTRALE. 17.00: »Valeria, ragazza poco seria«. M. A-rena, G. Pallotta. MODERNO, diva«. ODBOR dinke, športniki! Sodelujte na tem prvem slovenskem športnem dnevu in izkoristite današnji dan za prijavo! TRŽIČ, 30. — Namesto na občinskem stadionu v Trstu je Triestina odigrala svojo običajno četrtkovo trening tekmo v Tržiču proti enajsterici CRDA. Med treningom je tržaška enajstorica preizkusila krilo Lonardija iz Palerma, ki je prvi polčas igrai v moštvu CRDA drugi polčas pa pri Triestini. Treningu je prisostoval tudi trener Padove Nereo Rocco, ki se je tudi zanimal za Lonardija, vendar pa po zaključenem treningu ni kazal zanj več nobenega posebnega navdušenja. Ker sta treningu prisostvovala tudi predsednik Triestine in svetovalec Terrazza-ni, je verjetno, da se Triestina resno zanima za tega igralca, ki pa najbrž ne bi mogel v zadovoljivi meri o-krepiti tržaške napadalne vrste. Treninga se je udeležil tudi Szoke, poškodovani Mas-sei pa je bil odsoten in verjetno sploh ne bo mogel odpotovati v Genovo. Igrala sta tudi Brunazzi in Cazzaniga. ki je v drugem polčasu nadomestil Bernardina. Vse kaže, da bo tržaška enajstorica nastopila v Genovi z na-sled.ijo postavo: Bandini (Rumlch); Brach, Brunazzi; Tulissi, Bernardin, Degrassi; Tortul, Szoke, Co-misso Rimbaldo. Santelli. Trening tekma ni povedala nič novega. Igra se je vlekla medlo vso uro in pol, zmagali pa so Tržačani s 4:3, čeprav bi bolj odgovarjal neod- ločen rezultat, ker je prvi C dosegel sam vratar c BOi^’rto. je z zogo Pfest°pl'k/ ki se Pozitiven je bil Szok - em je razigral posebno ar(jj. polčasu skupno z so jem. Izpod običajne gan, igrali Tortul. Br£"Sval s» telli ir. Comisso. ubr». je tudi Rumich, ki J ( j. nil mnogo zelo nevu® lov in potrdil svojo odlično formo. Gole so dosegli, v ,6. polčasu v 9’ Tortul ( • gzokj Fogar (CRDA). v ■ , pcf. (T.). v 27’ Szoke, V 38 . fendi (CRDA); v drug^V času v 13’ Lonardi i Bettini (CRDA). Postavi: . (BaB. TRIESTINA: Tuiis- dini); Brach Brunazzi, Tor. si, Bernardin, Degrassi is-tul (Lonardi), Bz0, so, Rimbaldo, Santei • CRDA: Perez a le ni tepec, pa lahko pride po tej poti.’« »Ah poznaš tega Kniča?« »Seveda ga poznam, saj pride večkrat k na*n.» »Misliš, da te bo lepo sprejel?« »Ne vem ... upam, da.» »Pa Ce te ne bo prijazno sprejel?« »Izdat1 naju vendar ne bo mogei, jeli? Saj je prijatelj... Tisto pa ne! Prijatelj mojega očeta ne more biti izdajalec.« »Ali veš, Maruška,« je nadaljeval sel in zapičil pogled v deklico, »ah veš, da Je po vsej deželi polno tujcev, vojakov in brezsrčnih ljudi? Ali veš, da sa bova srečala s samimi sovražniki, da se bodo na najini poti kresale sablje in bodo pokale puške? Ali veš, da vsepovsod teče kri? Ali veš vse to?...» «Da,» je odvrnila Maruška, »vse to vem.« • Vinš & »Zlobni pogledi te bodo opazovali. Odgovarjati na vprašanja, v katerih bo vsaka beseda nastaviJJ nerof in če boš nerodno odgovorila, Ce se bos le zab*e« zganila ali se premaknila, če boš kaj povedala, te.,j veš ali le kaj zatrepetala, pa je vse izgubljeno. • »O, ne bom odgovarjala nerodno, ne! Dobro ^ varjala, nič se ne bojim.« < »Morda se bo namerilo, punčka, da greva v srn • «Ne,» je dejala Maruška, »umrla bova šele P°teI^;mrls-.j moraš priti v Cigirin. Ko boš v Cigirinu, bom ze .j najP^ bo treba... Tedaj se ne bom več bala umreti.. ■ a . moraš ti v čigirin. O, tisto pa! ...» n stjSni! * Sel ni odgovoril, dvignil je deklico in jo nežno srce ter ji zašepetal: »Moja draga!« vem, d* jp »Maruška,« je spregovoril naposled, «zatrdn° ^avlj^fi, bova srečala s hudobneži. Morda te bodo vojaki te spraševali. Ce bi šli k vozu in bi ga hoteli vjdi, boš mirna, ne boš taka kot majhna 'prepelica, ko ^ej, kdo bliža njenemu gnezdu, ki je čisto zraven. ( razumeš?« ~ ' kor si »Da, razumem. Biti moram ... biti moram ■ • • ^ Taka bom!« P^Oet*' »Ce bi te kdo vprašal, kam greš, ° je dejal ^el 4 pohitiva h ^0, (Nadaljevani6