UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 liskama I uadetr.). Uradne uro za stranko so od 10. do 11. ETnldne in od 5. do C. r>oi oldne vsak dan razen nedelj in MiDikov Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne ».prejemajo : : : tiBfiPNlNA ' celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Stofko in Bosno K 21-60, polletna K 10-80, četrtletna I 6'40, n esečiia K 1-80; za Nemčijo celoletno K 26-40; za ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 3(>—. Posamezne številke po 8 vin. Z, AR J A izhaja vsak dan razen nedelje in prazn*W •* •* •* ob pol 11. dopoldne. •. ■ • UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburorovi ulici štev. C, II., it uraduje za stranke od 8. do j Z dopoldne in cd 2. do 7. z veda Inserati: enostopna petitvrstici. 80vin., pogojen prostor, poslant ::: in reklame 40 vin. — Inseinte sprejema upavništvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo ——— Reklamacije lista so poštnine proste. —■ Stev. 619. V Ljubljani, v ponedeljek dne 30. junija 1913. Leto III. Stiirgkh v gosposki zbornici. Dunaj, 28. junija. Člani gosposke zbornice so se včeraj izredno močno potrudili. Za razprave tega vrhovnega parlamenta navadno ni mnogo zanimanja v javnosti in če se ne bi gosposka zbornica pre-nogostoma odlikovala z oviranjem dela poslanske zbornice in s tem izzivala srd prebivalstva, bi imela v javnem življenju Avstrije prav toliko comena kolikor kakšen aristokratičen klub za domače diskuzije. Včeraj pa so se visokorodm zakonodajalci bavili s proračunskim provizo-riiem in grof Stiirgkh je podal napovedano izjavo o zunanjem položaju. Preden ie pa prišel do teh ocvirkov, ie govoril o notranji politiki. Potem se je razvila debata, ob kateri bi bil človek tupatam celo pozabil, da jo vodijo gosposki zborničarji. Prvi vtisk za naso persko zbornico izredno dolgih govorov je ta, da niso niti aristokratje avstrijskega zakonodafstva navdušeni od oficielne politike —- ne od notranje Stiirgkliove, ne od zunanje Berchtoldove. Knezi in grofi ne govore tako naravnost z jezika kakor kakšen socialist; kritika grofa Czermna se bo vedno razlikovala od Adlerjeve in ^var-cenbereova od Leutnerjeve. Ali s svojim ptemenitaškim taktom, ki nikoli ne sleče rokavic. so povedali gosposki zborničarji toliko, da ie rezultat za grofa Sturgkha in grofa Berch-tolda enako porazen, kakor izza velike politične debate v poslanski zbornici. Drugače pa tudi ni mogoče; kajti v noti a-nji politiki ie gospod Stiirgkh priznal bankrot v najbolj perečem vprašanju, o zunanji P°lrti > Je pa govoril, ne da bi bil kaj povedal Česko-nemška sprava — to je bila točka, okrog katere se je v domačem okviru sukalo vse. \ lade, ki ne razumejo problema te države, so mislile in nemara celo verjele, da je na Češkem avstrijsko vprašanje m da bo v crno-romenih mejah naenkrat sama idila, ce sc pobotata Kramaf in Urban ah pa celo Choc in Wolf. Oautsch je prišel reševat cesko-nemsko vprašanje, Stiirgkh je nadaljeval reševanje, grof Thun ie postal knez. da bi pospesil reševanje, jn konec reševanja ie fiasko brez primere. Ne enega uspeha ne more Stiirgkh pokazati v do-Zči politiki; na Češkem pa napoveduje iz-Lno stanje in hoče nadomestiti deželni od-‘roT z nekakšnim gerentstvom v podobi kdove lafešne komisih kakor v kakšni neznatni ob- ^n' Ta rezultat seveda tudi v gosposki zborni np mnro izgledati kot StUr^kliova zmaga. E le na OaliSm sprava prav tako v zraku, 'da se spor na štajerskem ne gane ne naprej ne nazaj, da je ves notranji položaj le skupina nerešenih vprašani — to je posledica politike, katero vodi grof Stiirgkh kolikor mogoče brez parlamenta. To ie čutila celo gosposka zbornica in zato ni slišal ministrski predsednik niti tam resnično prisrčne besede. Njegovo izjavo o zunanji politiki je pričakovala javnost izza Tiszinega govora in izza zadnjih dogodkov na Balkanu s precejšnjo radovednostjo. Ali to. kar je Stiirgkh povedal v Berchtoldovem imenu, bi bilo preslabo celo za stilistično nalogo petošolca. Bajke o prijateljstvu Berchtoldove »Avstrije« do balkanskih narodov, do »vseh« balkanskih narodov se ponavljajo kakor pondeljek za nedeljo; s tem postajajo pač dolgočasneiše, ne na pomembnejše. Če imamo na Balkanu res interese — in imamo jih gotovo — bi radi slišali iz oficielnih ust, kaj je s prijateljstvom balkanskih narodov do nas. In grof Stiirgkh bi bil lahko povedal, da nam je prav pred njegovim govorom zadnja prijateljica. ki smo jo pitali s svojo ljubeznijo kakor vrabica svoje mladiče, obrnila hrbet. O Albaniji je Berchtoldov tolmač previdno molčal in imel je prav; starejša naša ljubljenka pa je bila Rumunija. In grof Berchtold vendar ne sme imeti nikogar za tako neumnega, da ne bi opazi! vihrajočih zastav, s katerimi je Rumunija odkorakala v tabor Rusije in njenih zaveznic. Politika grofa Berchtolda se kruto maščuje. Bil je čas, ko bi bil balkanskim narodom lahko pokazal dejansko prijaznost. Ruski vpliv se je tam skrčil tako, da niso ne v Sofiji ne v Belgradu zaupali dobrotam batjuške v Peterburgu. Takrat bi bila Avstrija lahko pridobila zaupanje Balkancev na korist svojih narodov in svojega gospodarstva. Pridobila bi ga bila lahko z odkritosrčnostjo in z razumevanjem njihovih interesov. In sedaj ne bi bila postavljena na stran, ampak bi nemara s svojo besedo laže potolažila razburjene duhove v Srbiji in na Bolgarskem kakor ruski car. Ali tega ni Berchtold nikdar hotel in s tem je zakrivil, da je prišla Rusija zopet do svojega vpliva. Mi smo osamljeni. Zakaj tudi Berlin ne odobrava naše politike, z Rimom smo pa tako sporazumljeni, da moramo venomer jioravnavati nesporazume. Gosposki zborničarji so govorili »taktno«. Ali če je celo marki Bacouehem dejal, da bo šele v delegacijah mogoče definitivno soditi o vaši zunanji politiki, tedaj mora biti grof Berchtold Čudovito naiven, ako smatra to za zaupnico. In grof Stiirgkh bi sebi in Avstriji najbolj koristil. ako bi porabil parlamentarne počitnice, da bi šel sam na trajne počitnice. bogočastje in nauk se vidi, da je število gimnazijcev letos zopet narastlo za 589, realcev pa za 320. Vendar definitivni prirastek letos ne bo znaten, ako ga bo sploh kaj, ker približno toliko dijakov med letom izstopi. Na Kranjskem je leta 1911/12. na 10.000 prebivalcev prišlo 43-8 gimnazijcev in 13-8 realcev. skupaj 57-6 srednješolcev, na Spodnjem Štajerskem 26-0 gimnazijcev in 5-9 realcev. skupaj 31-9, na Koroškem 26-3 gimnazijcev in 9-9 realcev. skupaj 36-2, na Primorskem 34-8 gimnazijcev in 23:4 realcev, skupaj 58-2. Za vse v državnem zboru zastopane kronovine pride letos na 10.000 prebivalcev 37-9 gimnazijcev in 17-4 realcev, skupaj 55-3 srednješolcev. Kranjsko ima relativno več gimnazijcev. nego je povprečno v celi državi. Primorsko več realcev. Relativno število srednješolcev je na Kranjskem in Primorskem večje nego povprečno v celi državi, največ vsled velikega števila nemških in italijanskih dijakov, na Koroškem in Sp. Štajerskem pa je manjše zlasti zaradi majhnega števila slovenskih dijakov. , Na teh srednjih šolah je poučevalo 658 učnih moči za glavne ali obvezne predmete in sicer 481 ravnateljev, definitivno in provizorno nameščenih profesorjev ter 177 suplentov in asistentov. Največ učencev (911), učiteljev (39) in razredov (23) je imela gimnazija v Gorici, iz katere bi se lahko napravili 3 zavodi, kar se bo v doglednem času menda tudi zgodilo. Najmanj javnih učencev med popolnimi gimnazijami je imela nemška v Ljubljani (149). tik za njo je bila gimnazia v Kočevju (157), potem hrvatska v Pazinu (160). Vsaka teh osemrazrednih gimnazij je imela inauj učencev nego samostojni gimnazijski razredi z neinško-slovenskim učnim jezikom v Celju v štirih razredih (165), nemška gimnazija v Pulju pa samo 2 več (167). In vendar ni mogoče doseči razširjenja teh celjskih razredov v popolno samostojno gimnazijo. Zdaj so ti razredi samostojni samo v pedagoškem oziru, administrativno pa spadajo pod ravnateljstvo celjske velike gimnazije. Najmanj učencev na enega učitelja je prišlo v Kočevju (8-7). potem na nemški gimnaziji v. Pulju (9-3), na hrvatski gimnaziji v Pazinu (9-4). na nemški realki v Pulju (10:4), na nemški gimnaziji v Ljubljani (11-5) itd. Najmanj iavnih učencev v enem razredu ie bilo na nemški gimnazij v Ljubljani (povprečno 18-6'j. potem v Kočevju (19-6), na hrvatski gimnaziji v Pazinu (20). na nemški gimnaziji v Pulju (20.9), na tamošnji nemški realki (22-1) itd. Na teh zavodih so torej vladale najugodnejše razmere za uspešen pouk. Najvišia povprečna števila v obeh ozirih izkazuje med gimnazijami goriška, med realkami v enem oziru nemška v Trstu, v drugem pa prva italijanska v Trstu (v Vodovodni ulici). Na gimnaziji v Gorici sta dva slovenska oddelka I. razreda imela v začetku leta 156 ja>nlli učencev, torej toliko, kakor cela kočevska gimnazija. In teh 157 učencev se je stlačilo v dva oddelka, čeravno jih je bilo skoro preveč za tri oddelke. Potem ni čudo, da ie iz enega teh oddelkov med letom izstopilo 14, iz drugega pa celo 2(1 učencev, več ko četrtina. Tako se je prejšnja leta postopalo s slovenskimi oddelki v Mariboru, kjer je leta 1899. bilo v enem slovenskem oddelku 1. razreda 80, naslednja leta pa 72, 72, 73, 64 učencev. Bolje bi bilo določiti »numerus clausus« ter sprejeti določeno število najboljših učencev izmed prijavljenih. Vsaj s temi bi se moglo uspešno delati v šoli. Zelo pojema poset idrijske realke; v šolskem letu 1909/10. je imela 243 dijakov, leta 1910/11. 209 javnih in 11 privatnih, lani 174 javnih in 2 privatnih, letos že samo 158 učencev. Vzrok ie iskati deloma v šolnini, ki se ie uvedla s podržavljenjem, dočim prej mestna občina ni pobirala šolnine. Drugi vzrok pa je ustanovitev novih slovenskih gimnazij, kakor v Št. Vidu in zlasti slovenskih oddelkov v Gorici. Iz zadnjega vzroka pojema tudi število slovenskih in italijanskih dijakov na go-riški realki. Statistika srednjih šol na Slovenskem in v Istri. Po letnih izvestjih. Splošen pregled. v o7pmliu kjer prebivamo Slovenci, fe hifo v šolskem letu 1911/12. 32 srednjih šol s 354 razredi 11.845 javnimi in 345 privatnimi učenci m učenkami. Gimnazij je 22, realk 9. en Svod (deželni italijanski v Pazinu) pa ima Ž?ve štiri razrede realno-gminaz.jske smeri, 5 šle tri razrede po realčne, Izmed g.mnazi, je ena (Beljak) na prehodu iz humamst.čne v realno, tri so realne (dve italijanski: Pazm in Pulj ena hrvatska: Volosko-Opatija), na 4 gim-naz ah na obstoje paralelke realnogimnazij-ske smerf (nemške v Celovcu in Trstu, italijanske v Oorici in Trstu.) V celem je bilo 212 humanistično-gimna-zijskih razredov s 6644 učenci, 34 realno- gimnazijskih razredov s 1160 učenci in 108 re-alčnih razredov s 3389 učenci. Na Kranjskem in Spodnjem Štajerskem ni nič realno-gimazij-skih razredov, na Koroškem jih je 10, vsi ostali so na Primorskem, zlasti z italijanskim učnim jezikom jih je 17. Celotno število gimnazijcev v tem ozemlju je bilo koncem šolskega leta 1090-10.: 6831, leta 1910/11.: 7249, narastlo za 6-12%, vi. 1911/12. pa: 7692, narastlo za 6-11%. Šetvilo realcev ne le da ni v istem razmerju narastlo, ampak je v zadnjem letu celo padlo, leta 1910/11.: 3406, leta 1911/12. pa: 3389 torej za 0-5% manj. Padanje števila realcev se lahko razlaga nekoliko z ustanovitvijo realnih gimnazij in z otvoritvijo paralelk tega tipa na starih gimnazijah. Iz naredbenega Irsta c. kr. ministrstva za Ljubljana in Kranjsko. — Seja izvrševalnega odbora je nocoj ob j pol 9. zvečer v uredništvu. Prosimo, da se vsi člani seje gotovo udeleže! — Nas zadružni parlament. V soboto se je sestal na Dunaju zvezni zbor avstrijskih kon-sutnnih društev. Na zborovanje tega zadružnega parlamenta, ki predstavlja zadružno delo vsega avstrijskega razredno zavednega delavstva, se povrnemo še z obširnejšim poročilom. Vendar se nam zdi važno, da že danes registriramo nekaj najznainenitejših momentov prvega zborovalnega dne. Predvsem moč in veselo rast konsumne organizacije med delavstvom Zvezni tajnik sodr. NVilhelm je lehko z zadovoljstvom konštatiral, da so konsumna društva v preteklem letu vzlic občutljivi politični in gospo-garski krizi delovala z osemnajstimi miljoni delavskega denarja. Kdor zna ceniti pomen lastnega kapitala v zadružni organizaciji, lehko presodi, kako velika garancija zadružnih uspehov je obsežena v tem dejstvu. In vendar: še ne sme pri tem ostati! be vedno je kon-sumno gibanje avstrijskega delavstva navezano na več nego enajst miljonov tujega kapitala in zvezni tajnik je sklenil svoje poročilo z apelom, da naj konsumna društva s povišanjem zadružnih deležev in z okrepitvijo rezerv ojačijo svoj lastni kapital. V to svrho ie nujno potrebno, da uvedejo vsa konsumna društva plačevanje z gotovini denarjem. — Posebno poročilo je bilo na letošnjem zveznem zboru posvečeno sodelovanju žene v delav- skem zadružništvu. O vplivu delavske žene v zadružnem gibanju in o njenem prav posebnem in direktnem imeresu, ki ga ima kot delavska*--gospodinja na dobri organizaciji konsuma, ni bilo nikoli spora in sijajni uspehi angleškega konsumnega zadružništva so v nemajhni meri rezultat sodelovanja ženstva v zadružnem gibanju. Tudi v Avstriji šteje konsumna organizacija lepo število predbojevnic: vzlic temu moramo priznati, da je delovno ženstvo pri nas še vse premalo zainteresirano za zadružno gibanj?. Zato je prav primerna sledeča resolucija poročevalke sodr. Freundlichove, ki je bila z velikim odobravanjem skoro soglasno sprejeta: »Da se uredi agitacija in ustvari enotna organizacij« za vse avstrijske zadruge, nalaga zvezni zbor vsem zadrugam, da izvolijo iz srede svojih članic ženske odseke, katerega načelnica bodi' članica nadzorstvenega odbora. Ti odseki naj bodo v stalnem stiku z osrednjim agitacijskim odsekom na Dunaju, ki so ga ustvarile dunajske zadruge. Zadruge so dolžne, s praktičnim delom podpirati agitacijo teh odsekov in jim dati na razpolago potrebna gmotna sredstva. Ženskim agitacijskim odsekom pa nalaga zvezni zbor, da vodijo vse svoje akcije le sporazumno in z odobritvijo zadružnega vodstva. Centralni zvezi nalaga zvezni zbor, da podpira delo centralnega odbora in mu priskoči z literarnimi pripomočki.« — Važen sklep za razvoj zadružništva je ustanovitev izobraževalnega fonda, ki jo je sklenil zadružni zbor. Angleške zadruge potrošijo na leto nič manj kot dva miljona kron v izobraževalne na- ZVON1M1R KOSEM: Tovarna, (Dalje.) rn. Ravnatelj tovarne je dvignil glavo in govoril z visokim, tresočim se glasom: »Cenjeni delavci!... Nikar se razburit zaradi tega. kar vam boniv zdajle povedal. Mene je zadela velika nesreča; glavni moj odjemalec in ktipčevalec z blagom iz moje tovarne je goljufal in mi povzročil jako izdatno škodo; to luknjo je treba zamašiti. Jaz ne bom trpel po nedolžnem take škode! Zato vam dam na znanje, cenjeno zbrano delavstvo, da vam moram pritrgati plačo; sicer pa o teni natančneje še jutri!« Morje delavcev ie tedaj zasoplo in zapretilo s pestmi. »To je krivica!... Iiran! Baiaba. Dol z n>m»Mir! Tiho!« — je miril ravnatelj srnrtno- bled razkačene delavce. . . »Ti molči!« se je zganilo morje m vise so zagorele močne pesti. . , Eden za vse je stopil iz gruče, čokat po obrazu ožgan delavec in se poklonil trebušnemu ravnatelju do pasu: . rx. »V imenu vseh vas prosim: preKncite svojo besedo!« Ravnatelj se je tresel od srda: »Jaz da bi preklical svojo besedor... Ali ste znoreli? Kar sem rekel, sem rekel: od jutri zanaprej bote dobivali manjšo plačo!« »Gospod ravnatelj, premislite se!« ie govoril delavec krepko, z rahlim posmeškom okrog usten. »Niti za las ne odstopim od svoje besede!« Poslanec se ie obrni! proti morju delavstva: »Slišali ste! Kaj torej?« »Stavka! Generalna stavka!« je zavpilo tisočero grl, tisočero rok ie zamahnilo. Ravnatelj je trepetal kakor v mrzlici; s tenkim, osornim glasom je rekel. »Kesali se bote! Kmalu se bote podali, še prosit me bote prišli za delo... « Množica ie vzvalovala: »Nikdar! Nikdar se ne bomo podali... ti tiran ...« * »Bomo videli!« je kriknil ravnatelj razjarjen in odhitel skozi vrata, da bi bil prejkoslel na varnem. »Stavka! Stavka!... On sam mora izpre-videti, da nam dela krivico!« je kričala množica. »škoda, da ga nismo vrgli ob tla, tega tirana!« se je spomnil nekdo. »Drugega ne zasluži!« je menil zopet drugi. Na cesto se j« razlila množica, zobje so ‘divje Škrtati, dvigale se pesti... Skupaj sta korakala Maks in Martin. »Pod to pretvezo, da ga je njegov odjemalec in razkupoevalec njegovega blaga ogo- ljufal. nam hoče znižati že itak slabo plačo,« je razlagal Martin. »To pa ni res. Debelo ie lagal, ogoljufal ga ni nihče ...« Maks je obstal. »Tudi jaz sem te misli. Malha še ni čisto zvrhana — to ie glavna stvar...« Vojska se je valila dalje, razlila se je po vseh predmestnih ulicah, vršale in grgraje, kakor povodenj. »In ravno zdaj je treba tega? O Bog!« je zavzdihnil Maks. »Dan za dnem nova nesreča, kakor da je tako ukazano. Kaj bo z bolno Meto? Če revica umre? Ko sem prišel včeraj zvečer prazen, brez zdravnika domov, se mi niti sanjalo ni, da bom drug dan že tudi Inc. dela... In če traja stavka dolgo?« »Dolgo bo trajala, Maks!« mu je dejal Martin. »Raje poginem na cesti kakor da bi se podal za krivično pritrgano plačo!« ie sopel Maks. »Jaz tudi!« Naprej sta korakala, vedno naprej, in se pogovarjala dalje. Maks je govoril: »Vsa nesreča, ki me obdaja kakor velike nevidne peroti, prihaja iz te tovarne. Od mladih nog do zdaj, ko štejem že četvero križev, sem delal v nji kakor prikovan, točen kakor ura. Kaj imam od tega? Nič?... Plača slaba, da zadostuje komaj za enega človeka, ki je zadovoljen s kasom kruha in kozarcem žganja na dan — kako naj bi zadostovala za celo^dru-žino? Prokleto slabo je to pasje življenje! Če bi bila tovarna res kaj vredna, bi moral dobiti zdaj vsaj nekoliko podpore, ker imam ženo bol-zdaj vsaj nekoliko podpore, ker imam ženo bolno . . .« »Prav imaš!« je dejal Martin.. Maks je zavzdihnil. »Kam gre ves denar, ki ga služi na stotine trpinov v tej ječi? Kam drugam, če ne v kapitalistovo malho?! In kljub temu stradamo mi. mi, ki kopičimo bogastvo, mi. ki bi morali biti deležni tega bogastva... O bog. ali si res odvrnil svoje oči od nas revnih ljudi, ki nimamo nič drugega kakor žuliave roke?« »Prokleto življenje!« je zaklel Martin in. stisnil roko v pest. ki bi zamahnila po krivici in prinesla pravico. Vojska je hrumela naprej, paroma, posa-mez in v gručah; težkih korakov so stopali delavci; omahovale so glave na prsa — kakor železna so bila lica. v katerih je bilo zapisano trpljenje dolgih let in veselja nič. še trohice ne: Pri starinski hiši se je Martin poslovil;1 Maks pa ie hitel preko veže in nato no strmih. stopnicah navzgor v podstrešje. Hrupoma je odmaknil leso in planil v podstrešno kaibo. »Meta. zdaj sem brez službe . . .« »Kaj je?« se je oglasilo tiho in klaverno si postelje. »Stavka! Generalna stavka’« »O Bog!« — Maks je omahnil na skrinjo in si zakril obraz . . . *^5ije prihodnjič.) mene. Ustanovile so stalne učne tečaje ne le za zadružnike, temveč tudi za vajence, za funkcionarje, za člane nadzorstvenega sveta, za poslovodje, za tajnike, za višje kategorije uradništva in celo za učitelje, ki naj pozneje poučujejo na navedenih tečajih. Tudi na Nemškem so se iz zadružne samopomoči rodili tečaji za poslovodje in druge zadružnike in funkcionarje.. Navadno trajajo po osem tednov: polovico tedna se vrši pouk, polovica tedna ostaja udeležencem prosta, da v tem času opravljajo svoje posle v domačih zadrugah. Na podlagi praktičnega ‘poznanja se ie tudi avstrijska centralna zveza odločila, da osnuje zadružno šolo za poslovodje, ki ji naj pozneje slede podobne uredbe za uslužbence in člane nadzorstvenega sveta. Zvezni zbor je poskrbel za materialno podlago te ustanove s tem. da je naložil posameznim zadrugam, da odstopijo davčna povračila, ki jih dobe vsled zadružne novele za leto 1912, posebnemu pod upravo centralne zveze stoječemu izobraževalnemu fondu. Duša zadružništva so volieni in nastavljeni zadružni funkcionarji in zato je sklep zveznega zbora važen napredek v zadružnem gibanju. — Otroška beda ua Kranjskem. Prijatelj »Zarji« nam piše: Ko ste v svojem listu po pravici bičali nezmerno zanemarjanje otroškega življenja, zdravja in vzgoje v naši deželi in prijeli odgovorne krivce, sedanje in nekdanje se je rodil v klerikalnem in liberalnem časopisju uni-sono protest. Morda vam za to nesrečno poglavje naše »narodne« politike ustrežem s sledečim prizorom: ko sem se snoči po sedmih vračal z izleta na Veliko Planino v kamniškem pogorju, sem s svojim tovarišem sredi pota med Sv. Primožem in Malo planino srečal šest- do sedemletnega otroka, vsega upehanega in objokanega, ki je vlekel oprtiv koš iz doline k pla-ninarjem na Malo Planino. S tovarišem sva izpraševala otroka, zakaj joče, a ihtenje mu je zadušilo odgovor in še debelejše solze so se Inu usule iz oči. Potežkala sva koš, in ko sva ga potehtala, nama je obema omahnila roka. L.eh-ko rečem, da je tehtal tovor sedemletnega otroka petnajst do dvajset kilogramov. Mala Planina je 1505 metrov nad morjem in blizu 1100 metrov nad dolino. Pomislite, kako more končati zločin »staršev« nad nerazvitim, slabotnim otrokom, ki mora kot popoldanski pen-zum na Gospodov dan in na praznik kar dveh krščanskih svetnikov opraviti nekrščansko delo dvajsettisoč kilogramov in izvleči za odraslega. razvitega in utrjenega človeka težak tovor po strmi in deloma raztrgani poti na pet-najststo metrov visoko planino. Taki slučaji niso izjeme: na kmetih so precej v navadi in v Ljubljani so zelo pogostni. A nobena oblast jih ne vidi, nobena se ne zgane, da bi ustavila tem brezvestnim kanalijam, ki se še povrhu starše imenujejo, njih zločinsko početje! — Lokalna organzacija za Vič-Glince priredi veliko vrtno veselico v nedeljo, dne 6. julija 1913. na vrtu in v notranjih prostorih gostilne pri Travnu na Glincah. Godbo oskrbi tamburaški klub »Kontrašica«. — Ples s posebno godbo v velikem salonu. Začetek ob 4. popoldne. Vstopnina 20 vinarjev. K obilni udeležbi vabi odbor. — Na zadnji tajnj seji občinskega sveta je bila na vrsti cela vrsta uradniških zadev: Gutnik dobi 1. julija 1.1. prejemke Vlil. čin. razreda. V kategorijo b se uvrstita Hafner (všteje se mu rok 1. julija 1912) in Kessler. Vrtnar Hejnic je uvrščen v IX. cin. razred med skupino b in c. — Odklonijo se prošnje: Barleta za uvrstitev v skupino b. Ant. Senčarja v uvrstitev v uradniški status, Vlad. Breskvaria, da se mu všteje proviz. doba v def. nameščenje X. Čin. razreda, Poženelu enaka prošnja, Mulačku se odkloni uvrstitev v XI. čin. razred, Pavlu Skaletu se odkloni prosto stanovanje. — Pomožnima uradnikoma Rakovcu in Vičiču se določi, da se njihova leta v mestni službi vštejejo tako, kakor bi bila takrat službena pragmatika. Isto se izvrši pri Dražilu, katerega prošnja za uvrstitev v uradniški satus je bila odklonjena. — Dr. Janko Vrtmčič jei menovan za koncept, praktikanta. Boltar za rač. nadrevidenta. Iv. Naglič dobi naslov blagajnika, Iv. Vole postane rač. nadrevident v VIII. plač. razredu, Janko Svetlin postane revident v IX. čin. razredu s 1. aprilom 1912, Speilu se v službeno napredovanje vračuna dve leti. Javornik dobi naslov pisarniškega asistenta, Šviglju se všteje v službeno napredovanje doba, ko ni še bil komisar. — Ravnateljstvu mestne elektrarne se naroči, naj izdela predloge z ozirom na prošnjo nižjega teh. osobja. — Določi se nadalje: izdati se morajo dekreti in činovni razredi določiti, stanovski izkazi s kvalifikacijo se nalože. Z reorganizacijo stavb, urada se določi status mestnih uradnikov. — Prošnja Ant. Gutnika za podporo se odkloni. — Odkloni se prošnja Fr. Bradaške in komisarja Mihaliča za zvišanje pokojnine. — Nadz. dami g. Wesner se dovoli dopust, da vodi internat »Mladike«. — Strežnice na otroških vrtcih dobe plačo tudi v počitnicah. — Ana Šušteršič se imenuje za pomožno vrtnarico z ad-jutumom 840 K. — Najden mrtvec. Dne 26. t. m. so našli v »Straži«, to je ob cesti, ki drži od črnuškega mostu na Gameljne, mrtvega berača, starega krog 60 let. Pri sebi ni imel prav nobene stva-rice, zato ga ni mogoče spoznati. Spravili so ga v mrtvašnico v Smartnu. — Hipna blaznost. V petek popoldne je iz deželne bolnišnice iz medicinskega oddelka ušla 261etna omožena Frančiška Pogačnikova iz Predoslja pri Kranju. Ko je prišla do Poljanskega mostu, si je slekla bolnišnično obleko in šla v Evini podobi k svoji sestri na Poljansko cesto. Poklicali so rešilni voz, da so jo odpeljali na opazovalnico. — Nesreča. Na Savi pri Litiji se je pretekli teden ubila vdova Marjeta Vozel iz Ponovič. Božjast jo je vrgla po stopnicah tako, da je za poškodbami umrla. — Nevaren tat se klati po jeseniški okolici. Po vlomu v cerkev na Koroški Beli in po po-skušenem ropu v cerkvi na Dovjem je prišla na vrsto cerkev pri Sv. Križu nad Jesenicami, kjer je pretekli teden drzni tat razbil dve puščici in pobral nekai drobiža. Žetev ni nikjer velika, zato pa se je par dni pozneje oglasil v neki samotni hiši pri sv. Križu, kjer je dobil večjo vsoto gotovega denarja in hranilno knjižico precejšnje vrednosti, ki mu pa ne bo dosti koristila, ker je hranilnica o tem že obveščena. Baje je tudi po drugih vaseh revidiral hiše z večjim ah manjšim uspehom. Nekemu posestniku z Jesenic na je izginila kobila s paše na planini. — Tat je ušel v pondeljek orožniku na jeseniškem kolodvoru. S Koroškega ga je spremljal orožnik v Ljubljano, ga menda med potjo odklenil, na jeseniškem kolodvoru pa se mu je vzljubilo pobegniti. Tekel je naravnost v hrib in gozd proti Rovtam. Doslej ga menda še niso ujeli. — Wiily Nobel, Cowboyski miljonair se imenuje sijajna merikanska veseloigra v dveh delih, ki se bode predvajala v torek, do četrtka v Kino Idealu. Vratolomne jahalne umetnosti. Zdrav amerikanski humor. — Kinematograf »Ideal«. Danes zadnji dan dobrega vsporeda s krasno dramo »Ločen od sreče« s priljubljeno igralko Susanno Grandais »Gaumontov tednik« je velezanittiiv. Jutri >Cowboy miljonar«, sijajna amerikanska veseloigra. Petek specialni večer. »Če je sila največja ...«, drama Nordiške družbe. — Zapomnite si, da je dobrota kave v veliki meri odvisna od kakovosti kavnega pridatka! Vsaka pametna gospodinja kupuje zategadelj samo Kolinsko kavno primes, ki je znana kot najboljši kavni pridatek sploh, kajti samo ona da kavi najboljši okus, najprijetnejši vonj in najlepšo barvo. Poleg tega je tudi edini pristno domači kavni pridatek. — Pazite pri nakupovanju na varstveno znamko »Sokol«! Deželnozborske volitve na Goriškem in delavstvo. _ Dne 13. julija se prično volitve v goriški deželni zbor. in sicer voli ta dan splošna kurija, ki je bila vpeljana za takozvane »širše sloje«. Kako izpadejo^ te volitve, ni težko prerokovati; kakor vse kaže. bodo z malimi izjemami zmagali na vsej črti klerikalci, t. j. tisti ljudje, ki so privedli deželo na rob propada, v družbi z italijanskimi liberalci! Kvečjemu se položaj lzpremeni v toliko, da pridejo do znatne moči klerikalni novostrujarji; m to bi bilo deloma prav. ker, kakor ie ljudstvo izgubilo zaupanje do starih, tako ga izgubi do mladih ■— človek se spozna po delu. O liberalcih ni dosti povedati; oni so že sami večkrat pokazali, da iz tiste moke, ki jo pridelujejo, ne bo dosti kruha. Kakor že dostikrat prej, se bo videlo tudi pri prihodnjih volitvah. da izgubiiajo vedno več tal. in dogodki nam kažejo, da bo v doglednem času narodno napredne stranke na Goriškem — konec. Prav za prav do konca ie že prišlo, samo nekaj se se drži pod novo firmo Slov. pol. društvo, katero pa se zdi, da ie mrtvo rojeno dete._ Socialno demokratična stranka gre. kakor vedno, tudi v ta volilni boi s svojim jasnim programom, na čelu katerega ima napisano zahtevo po splošni in enaki volilni pravici za deželni zbor in občine. Mandatov si socialno demokratična stranka ne pridobi — to vemo že a priori — porabila pa bode priliko za agitacijo v zmislu načel, ki jih vedno zastopa, in dokazala ljudstvu.kako so meščanske stranke vseh barv dosedaj gospodarile v deželni hiši! Da ie goriška dežela na robu propada vedo že na Kitajskem; samo za goriško ljudstvo je stvar v redu in večina še vedno misli, da zadostuje, če se razdeljujejo razne podpore, nagrade za bike, mrjasce itd. in še to samo pred volitvami. Kme-tiški element ima o socialni demokraciji še vedno zelo krive pojme, kateri so mu bili vsiljeni od nasprotnikov in ki se mu še dandanes vsiljujejo. 'I a je največji vzrok, da si ni socialna demokracija na Goriškem — posebno v slovenskem delu dežele — pridobila še tistih tal, ki bi jih sicer mogla pridobiti. Večini goriških kmetov plava še vedno po možganih zastarela fraza, da hočejo socialni demokratje razdeliti ali vzeti njih itak že razdeljeno ali — zarubljeno lastnino. Po drugi strani je industrija na Goriškem malo razvita, česar posledica je. da imamo na Goriškem malo industrijskega delavstva. Toliko pa ga je že, da bi se mu moralo dati primerno zastopstvo v deželnem zboru. Vsled krivičnega volilnega reda — še ne tristo Hudi (velposestni-kov) ima toliko pravice, kakor petdesettisoč drugih volllcev — je popolnoma izključeno, da si delavstvo pridobi najmanjše število zastopnikov, t. j. tri iz splošne kurije. Dočim bi delavstvo gotovo poslalo svoje zastopnike v deželni zbor, če bi imeli na Goriškem pravičnejši volilni red in sistem, se mora zadovoljiti s tem. da gre v volilni boi. kakor že omenjeno, z agL tacijo in zahtevo po splošni in enaki volilni pravici, za katero bode moralo prestati še dosti bojev. Da se v kratkem uvede splošna in enaka volilna pravica, je zelo dvomiti, kajti v kolikor se je dosedaj spoznalo, imajo gospodje v deželni hiši in centralna vlada malo ali nič volje dati ljudstvu to. kar mu gre. Ljudski zastopniki na stolnem trgu imajo o zahtevah ljudstva zelo čudne pojme. Slučajno nam ie prišla v roke okrožnica, ki jo je izdal deželni odbor ob novem letu, v kateri vabi širše sloje na naročbo »Samouprave?, t. j. mesečnika, ki ga izdaja deželni odbor. Ta okrožnica začenja dobesedno tako-le: »Moderni duh današnjega demokratičnega časa zahteva, da se vsakdo posredno ali neposredno deleži javnih poslov. Najširši sloji, to je tista ogromna masa, ki se je zdela do še pred nedavnim časom skoro nepoznana (sle!), je začela zavzemati dan za dnem večjo važnost v socialnem življenju in je hotela biti poučena o tem, kar se dela zanjo in v njenem imenu. Duhu časa odgovarja torej, ako se nudi vsem slojem prilika, da spoznavajo, odobrujejo ati pa kriti- zirajo delovanje javnih uprav, ki so poklicane pospeševati obči blagor in skrbeti za velike socialne potrebe sedaniosti in bodočnosti.« »Deželni odbor je hotel zadostiti teni zahtevam, zastopajoč stališče, da bodi delovanje deželne samoupravne oblasti steklena hiša. ki more vanjo vsakdo pogledati in se prepričati, kako se tam deluje.« Tako okrožnica. Samo prva dva odstavka in že se spozna, kako znajo gospodje lepo pisati. Ne glede na fraze o »širših slojih« v prvem odstavku, smo mnenja, da nam drugi krajši odstavek pove nekaj važnejšega. Gospodje pri deželnem odboru so s tem besedilom povedali, da so pokazali mačku klobaso v zaprtem steklenem loncu, iz katerega je ne more odnesti; in ne da se šalimo, se nam zdi. da so v resnici tudi mislili tako. Ro našem skromnem mnenju se to pravi, da imajo »širši sloii« pravico samo pogledati v javno upravo, ne pa pri njej sodelovati za takozvani »obči blagor«. Če mislijo gospodje iz »kristalne palače«, da so zadostili zahtevam »ogromne mase« s tem. da ji pošiljajo »Samoupravo«, se zelo motijo. Širši sloji t. j. delavstvo zahteva več; ono ne zahteva samo vpogled v deželno hišo. ampak zahteva tudi pravico, da lahko z besedo in dejanjem sodeluje v nji. Ne mislite, gospodje, da zadostuje širšim slojem samouprava, z njo si delavstvo ni pridobilo nič, tudi če je še tako lepo pisana. Delavstvo zahteva, da se mu od-pro vrata v deželni zbor. da ima tam pravico notom svojih zastopnikov do besede in do moči. Zato dajte delavstvu splošno in enako volilno pravico. V. K. Trst. — Kdo je agitiral v okolici za katnoro? Včerajšnja »Edinost« pripoveduje, kako da so nekateri socialni demokratje pri Sv. Ivanu agitirali pri volitvah v I. okoličanski volilni razred za italijanskega kamorističnega kandidata. O tem grdem činu nekaterih naših sodrugov smo bili obveščeni tudi mi in bo naša skrb, da z do-tičniki obračunamo, kakor se spodobi. Morda nosi nekoliko krivde na tem tudi volilni odbor, ki ni izdal gled volitev v I. okoličanskem vo-lilnemx razredu nobene parole. Kljub temu je pa bila dolžnost naših volilcev v I. okoličanskem volilnem razredu, da ostanejo pri volitvah doma, odnosno, da glasujejo z belimi glasovnicami in je zlasti početje onih sodrugov, ki so agitirali za kamorističnega kandidata, vse graje vredno in stranki škodljivo. Toliko, v kolikor se tiče prizadetih, s katerimi se bo — o tem ne dvomimo — bavil tudi naš politični odbor! Kar se pa tiče notice v »Edinosti«, bi povedali gospodom v »Narodnem domu«, naj pometajo le pred svojim pragom. Ako bi nam bilo na tem, bi objavili lahko celo vrsto imen dičnih narodnjakov, ki so v okolici agitirali za kamoro in zanjo glasovali. Objavili bi lahko celo vrsto imen narodnih delavcev, ki so v mestu prodali svoje glasove kamori. Nimamo namena, da bi s tem opravičevali početje nekaterih naših sodrugov. Rovdarjamo pa, da je vsemu temu kriva vzgoja narodnjakov. Slovenski nacionalci so v prvi vrsti krivi, da se po okolici v čisto slovensko narodnjaških in protisocialističnih vaseh šopiri kamora kakor doma. In največ je katno-rašev tam, kjer je najmanj socialnih demokratov. Pomnožitev kamoraških glasov v okolici gre tudi na račun slovenskih narodnjakov. Socialni demokratje si v okolici niso le ohranili svojih glasov, marveč so jih znatno pomnožili, bodisi absolutno, bodisi relativno z ozirom na prirastek prebivalcev in volilcev. Slovenski nacionalci so pa svoje glasove znižali in je te glasove pridobila kamora. Znamenje, da so svoje-časni bivši narodnjaki glasovali in agitirali topot za italijanske nacionalce. Da se je to resnično zgodilo, nam pričajo kamoraški glasovi zlasti na Kontovelju, Proseku, Opčinah, 1 reb-čah in drugod. Res pa je še nekaj drugega, kar smo tudi že večkrat povedali. Res je namreč, da so slovenski narodnjaki sami krivi, s svojo odiozno protisocialistično agitacijo, da ne uživajo pri slovenskih socialistih nobenih simpatij. Proti slovenskim socialnim demokratom je RUMUNIJA IN BOLGARSKA. Sofija, 29. Tukajšnji runiunski poslanik princ Ghika je podal bolgarski vladi oficiehio izjavo, da si pridržuje Rumunija popolno svobodo ravnanja za slučaj srbsko-bolgarske vojne. Rumunija še ni mobilizirala. Bukarešt, 29. Z ozirom na to, da ie po novejših vesteh opažati nekaj zboljšanja v položaju in se je povečalo upanje, da se ohrani mir, je rumunska vlada za sedaj opustila izredne vojaške ukrepe. Izvoz na Bolgarsko prepovedan. Odesa, 29. Iz Galaca poročajo ruski podonavski parobrodni družbi, da je rumunska vlada prepovedala izvoz in prevoz blaga v bolgarske luke. Tovorno blago, namenjeno za bolgarske luke, če pride po Donavi, bo rumun-ski carinski urad zaplenil. SRBIJA IN RUMUNIJA. Zveza? Bukarešt, 30. »Adeverul« poroča, da je srbska vlada na iniciativo francoske in s sogla-šanjem ruske diplomacije zadnje dni ponudila v Bukarešta srbsko-rumunsko zvezo proti Bolgarski. Izvedba tega načrta se ie poverila francoskemu poslaniku v Bukareštu Blondelu. BOLGARSKA SE PRITOŽUJE. Sofija, 29. Uradni »Mir« se bridko pritožuje zaradi vesti, da bo Rumunija mobilizirala. napeneno vse takozvano narodno delo v okolici. Častiti duševni pastirji, učitelji, učiteljice, uradniki, gostilničarji, trgovci, mežnarji in narodne dame tekmujejo med seboj v sovraštvu in v agitaciji proti socialni demokraciji. Boj socialistom, to je parola, s katero hodijo gospodje po okolici. V imenu te parole so organizirali razbojniške napade na posamezne sodruge in na socialistične shode. Proti slovenskim socialističnim delavcem so organizirali v N. D. 0. krumirstvo. V imenu te parole lazijo po Križu in Nabrežini. Rojanu, Kolonji in Vrdeli, da bi uničili delavske organizacije. V imenu te parole so uničili zidarsko posredovalnico dela, ki je imela namen koristiti najprej domačim slovenskim delavcem, zidarjem. V imenu tega boja so sc posluževali proti zidarjem policajev, sodnikov in špionov pri delodajalcih. Kako si morejo sedaj gospodje le od daleč misliti, da bi za-mogli imeti naši zidarji zlasti kaj simpatij do njih? Čestokrat smo povdarjali, da je imela tržaška slovenska narodna stranka vse predpogoje zato. da bi vživala pri socialnih demokratih simpatije in spoštovanje. Gospodje narodnjaki niso hoteli simpatij, niso hoteli spoštovanja. Hoteli so boj in sovraštvo. Sedaj ga imajo. Imajo ga na svojo škodo in nam je tudi to prav. Mi nimamo na svoji strani ne učiteljev, ne far-jev, ne gostilničarjev, ne trgovcev, ne nobenega izmed mnogih onih elementov, ki širijo narodnjaško agitacijo po okolici. Pa se kljub temu ne jočemo, ne stokamo in se tudi nikogar ne bojimo. Vemo, da bo »Edinost« uporabila in izrabila slučaj pri Sv. Ivanu v gnusno agitacijo proti socialistom. Pa to nas ne straši Svojo pot pojdemo naprej in bi šli. pa če bi imela narodna gospoda na razpolago še par »Edinosti« in še par bank, s katerimi bi silila volilce naj glasujejo zanjo. Zakaj ob zaključku bodi’ povedana da so igrale pri teh volitvah svojo vlogo tudi narodne banke in posojilnice. Socialno politični pregled. ~ Zmaga dunajskih slikarjev In pleskarjev. Izpor dunajskih slikarjev in pleskarjev je končan. Dosegli so pogodbo, ki zvišuje pomočnikom urno mezdo od 62 na 70 vinarjev Pogodba je lep uspeh organizacije. Goriško. — Med brati. Kako čislajo in ljubijo mogočneži narodnjaške m klerikalne buržvazije svoje brate Slovane, sovernike in celo najbtižnle sorodnike, nam kaže sledeči slučaj: Na Goriškem dobro znani in dobro situirani slovenski narodnjak in liberalec strojarski mojster Andrej Jakil v Mirnu je imel skozi dolgih 25 let svojega brata v svoji strojarni zaposlenega kot delavci Delavec je bratu gospodarju dolgih 25 let zvesto služil in ob času stavke strojarjev v Mirna na korist svojega brata tovarnarja celo krumi-ril. Po 25 letih se je moral podati od brata če* prag pognan iskati si zaslužka v Ameriko kjet bode morda dobil boliš! in večii košček kruha, kakor mu je dajala njegova rodna gruda in kakor mu ga ie rezal rodni brat. Iz jste vasi in isti dan se je moral i odaanov in dveh namestnikov iz zbora delodaJalcev» c) v razsodišče treh članov in dveh namestnikov iz celokupnega občnega 6. Sprememba pravil. 7. Raznoterosti. vilih 0bčni zbor ie sklepčen, ako je pričujočih vsaj 30 članov, ki se po pra- udeleževati občnega zbora. Kadar ne pride toliko udeležnikov, se vrši eno uro pozneje nov občni zbor z istim dnevnim redom; ta občni zbor je sklepčen ne glede na število udeležnikov. Okrajna bolniška blagajna ljubljanska. v Ljubljani, dne 28. junija 1913. Načelnik: Fr. Bartl. Opomba: Brez izkaznice pristop na zborovanje ni nikomur dovrr ck i |n(T nrf) j|\ Trajno delo dobi |jl §|| več sto delavcev in delavk J** v starosti od 16. do 42. leta pri podjetniku * "V A. Šuligoj, premogokop V Trbovljah, štaj. Plača za moške na dan 3 K do 3 K 30 v., v akordu tudi 5 K In več Plača za ženske na dan 2 K do 2 K 30 v., v akordu tudi 3 K In čez' © Delo je vzunaj in traja 10 ur na dan. Najlepša birmanska darila s katerimi razveselite svojce, si nabavite prav poceni, ee se obrnete takoj na največjo zalogo ur, zlatnine in srebrnine H. Suttner Blago najfinejše vrste. Cene najnižje. ■triftlk- Ljubljana, Mestni trg št. 25. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. ,1K0 4 Tovarniška znamka ,IKO‘ Naročite krasni veliki ilustrovani cenik, ki ga dobite zastonj In poštnine prosto. Moderne srajce - tenniske, lovske, hribolazke, mrežaste, in vse druge vrste z ovratnikom in brez ovratnika, spalne srajce, trdi in mehki ovratniki, zapestnice, naprsniki, dolge in kratke spodnje hlače, majice, nogavice itd. vse v največji izbiri in najboljši kakovosti po zelo skromnih in ::: stalnih cenah ::: P. Magdič, Ljul bele in barvaste, z 10°|o popustom v modni in športni trgovini bliana, g,r„^L. Potniki v severno in južno AMERIKO se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi AVSTRO AMERIKANA Trst-I\ewyork, Buenos Aires-Rio de Janeiro najnovejšitni brzoparnlkl z dvema vrtnicama, električno razsvetljavo, brezličnim brzojavom, na katerih }e za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, »vež kruh, postelje, kopelj Itd. brezllčnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, »vež kruh, postelje, kopelj itd. gr ————, Občno konsumno društvo v Idriji naznanja s tem, da jc v svoji seji dne 9. svečana 1913 sklenilo, da se hranilne vloge Članom obrestujejo od 1. januarja 1913 naprej po 5 odstotkov. Kredit do 30 dni je obresti prost. Cez 30 dni do 6 n.esecev se imajo računati obiesti po 6 odstotkov :: Od kredita nad 6 mesecev pa po 7 odstotkov in sicer že od 30 dni naprej. s:: Hranilne vloge sprejema društvo vsak d8n n ed uradnimi urami od 8. zjutraj do 12. dopoldne ter od 2. popoldne do 6. zvečer. — Odpovedni roki so pri društvu najprimernejši in varnost vlog najboljša, kajti za varnost garantira premoženjska in blagovna vrednost. Vsak član najlažje zaupa svoje prihranke svojemu zavoda. Načelstvo. n ia V m M S sl® S m S 0 0 Odhod parnikov: v sev. Ameriko vsako soboto, v jnžno Ameriko vsakih 14 dni. Trst-New-York, vsako soboto. Trst-Južna Amerika, vsakih 14 dni. Trst-Kanada, vsak mesec. Vsakovrstna pojasnila da)e drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko In Koroško: SIMON KMETETZ, Ljubljana, ------------Kolodvorska ulica štev. 26. —-----— Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev v Ljubljani £■■1 I Družinski kruh i I ■ B H ■ i H S. ■i B ■ ■ i ■ ■ B .S iz pekarne »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico* je najboljši in najcenejši. Hlebi po 1*75 kg veljajo samo 56 vin. Dobi se v vseh prodajalnah „Konsumnega društva za Ljubljano in okolico". — Člani, segajte po njem! IMRMB^niH9!!!0PRI8!!MIIH£HRMmB!iH r. z. z o. z. se priporoča cenjenemu občinstvu pri nabavi vsakovrstnega pohištva, ki ga izdeluje v lastni, uajmoderneje opravljeni tovarni na Glincah pri Ljubljani. :: Priporoča se tudi za vsa druga v mizarsko stroko spadajoča dela. :: Delo je vedno solidno, točno in prav poceni. Proračune se na zahtevo do-pošlje brezplačno v najkrajšem času. :: m S | Konsumno društvo za Ljubljano jj m okolico registrovana zadruga z omejeno zavezo naznanja svojim članom, da glasom skupne seje nadzorstva in načelstva z dne 17. januarja 1913 obrestuje odslej i od dne vloge g 0 do dne dviga. [ .. [ U hranilne vloge članov po JV,. U Dosedanje stanje hranilnih vlog 51.000K. Dosedanje stanje deležev 32.000K. y n Rezervni zaklad 8000 K. Denarni promet leta 1912.: 1,487.639 K 18 vin. || s Pisarna društva v Spodnji Šiški, Kolodvorska cesta. - || Prodajalne: v Ljubljani: Sodna ulica, Bohoričeva ulica, Krakovski || nasip; v Šiški: Kolodvorska cesta, Celovška cesta; na Viču, v Tržiču, || na Jesenicah, na Savi in na Koroški Beli. VI B Pekarna v Spod. Šiški, Celovška cesta. [| Nadzorstvo. Naielstvo. U D —-------------- —-----—..........—ijin