štev. 88.
V Unblianl, t torek, dne 11. aprila 19U.
Leto XXXIX.
m FeMa po pošti: ==
oelo leto aapre] . K 26'— za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 6*50 za en meseo „ . „ 2'20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 12'— za četrt lota „ . „ 6'— za en meseo „ . „ 2 —
V	opravi prejeman mesečno K 1-30
===== Inseratl: —■—■
Enostolpna petltvrsta (72 mm): sa enkrat . . . . po 15 T za dvakrat . . . . „ 13 „ sa trikrat . . . . „ 10 „ sa večkrat primeren popust.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petltrrsta (T2 mm) 30 vinarjev.
: Izhaja: i
vsak dan, Izvzemal nedelje ln praznike, ob 5. url popoldne.
Uredništvo je v Kopitarjevi nllol fitev. 6/m. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo - Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Opmvnlštvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6. tcu Avstr. poštne hran. račun št 34.797. Ogrske poštne bran. račnn št 26.511. — Opravnlškega telefonist. 188.
Volilci! Volilke!
Kandidatje »Slovenske Ljudske Stranke" za občinske volitve v mestni zastop ljubljanski dne 23. aprila 1.1. so:
9. 10.
11.
12.
13.
14.
15. Ki.
17.
18.
19.
20. 21. 22. 2.1.
24.
25. 20.
27.
28.
29.
30.
za I. volllski razred:
Kregar Ivan, hišni posestnik, pasar, predsednik dež. obrtno-pospeše-valnega zavoda in podpredsednik trg. in obrtne zbornice, Dr. Detela Fran, c. kr. vladni svet.
in gimnazijski ravnatelj v pok., Baliovec Josip, trgovec in posestnik, Rojina Anton, mizar in posestnik, Srebot Ivan, črevljar in posestnik, Večaj Alojzij, pečar in posestnik, Škof Franc, posestnik, Lampert Martin, prevoznik, trg. in gostilničar,
Leskovic Franc, posestnik, Toman Feliks, kamnosek in posestnik,
Kump Matija, c. kr. stotnik v p., Pnst Franc, tesarski mojster in posestnik,
Slmončič Leopold, mokar in posestnik, Sedmak Josip, posestnik, Zoreč Franc, trgovec in posestnik, Zalar Rudolf, zelja,r in posestnik, Sušnik Ivan, stolni kanonik, Peterca Franc, posestnik, čeč Karel, tiskarniški upravnik in
posestnik, Kalan Andrej, prelat, Pezdir Matija, posestnik, Mesar Ivan, posestnik, Terdina Ivan, izvošček in posestnik, Velkavrh Pavel, mokar in posestnik, Kranjc Andrej, kramar in posestnik, Kante Kajetan, posestnik, Povše Franc, posestnik in deželni
poslanec, J Dr. Pegan Vladlslav, odvetnik in
deželni odbornik, Jarc Evgen, c. kr. profesor in posestnik,
Dr. šusteršič Ivan, odvetnik, dež. poslanec.
za II. volilski razred:
1.	Lilleg Makso, c. kr. višji davčni
upravitelj,
2.	Novak Tomaž, posestnik,
3.	Štrukelj Josip, c. kr. višji poštni
oskrbnik,
4.	Ložar Jernej, krojač in najemnik
gostilne,
5.	Jevc Ivan, posestnik,
6.	Jeglič Janko, mestni nadučitelj in
posestnik,
7.	Zupančič Josip, c. kr. fin. prok.
oficial in posestnik,
8.	Pengov Ivan, podobar,
9.	Dr. Dolšak Fran, zdravnik,
10.	Weibl Josip, ključavničar,
11.	Sadar Adolf, mestni učitelj,
12.	Zajec Albin, c. kr. rač. oficial,
13.	Terpin Matevž, podobar in slikar,
14.	Dr. Pogačnik Lovro, dež. zadružni
komisar,
15.	Jevnikar Alojzij, posestnik,
16.	Trink Alojzij, mizar in posestnik,
17.	Močnik Ivan, c. kr. žgal. načelnik
v pok.,
18.	Tomec Franc, pozlatar,
19.	Milavec Ivan, izdelovalec orgelj,
20.	Meden Ivan, odvetniški uradnik,
21.	Rus Franc, društveni tajnik,
22.	Podboj Ivan, trgovec in posestnik,
23.	Pipp Ivan, skladiščni mojster,
24.	Dr. Mantuani Josip, c. kr. profesor
in muzejski ra.vnatelj,
25.	Rakovec Ivan, tiskamiški upra-
vitelj,
27. Remec Bogumil, c. kr. profesor in ravnatelj slov. trgovske šole,
27.	Kralj Anton, tajnik Zadružne zveze,
28.	Kastelic Josip, krojač,
29.	Dr. Žitnik Ignacij, stolni kanonik,
30.	Dr. Lampe Evgen, dežel, odbornik.
0.
7.
8.
9. 10. 11. 12.
13.
14.
15.
10.
17.
18.
19.
20. 21.
22.
23.
24.
26.
27.
28.
29.
30.
za III. volllski razred: Dr. Zajec Ivan, zdravnik, Kos Fran, delavec, Štefe Ivan, časnikar, Šerjak Jernej, trg. poslovodja in
posestnik, Marinko Josip, c. kr. sod. sluga in
posestnik, Kolesa Anton, žel. sklad, paznik, TerSinek Fran, žel. pristav, Jeglič Anton, pris. del. paznik in
posestnik, Bizjak Peter, mizarski pomočnik, Globelnik Franc, strojni pomočnik. Pavšek Makso, tov. delavec, Fras Ivan, deželni sluga, Tomažič Ivan, strojnik, Krušič Karol, livar, Lukman Alojzij, inkasant zav.
druž. Foniks. Jereb Valentin, kamnoseški pomočnik,
Žnidaršič Anton, ključavničarski
pomočnik, Poženel Franc, strojnik, Kunstelj Andrej, paznik pris. delavnico, Lenčič Anton, postrešček, Savenc Josip, mizarski pomočnik, Burkeljc Alojzij, želez, pisar, sluga, Golmajer Jakob, sluga slov. trgovske šole,
Korenčan Lorenc, krojaški pomočnik,
Zabukovec Vinko, sluga, Golobič Matija, tov. delavec, Palovec Lovro, tov. delatvec, Gostinčar Josip, posestnik itd., Ogrič Josip, tov. ključavničar. Dr. Krek Jan. Ev., prof. bogoslovja in dež. poslanec.
Kdor hoče, da v Ljubljani nastanejo redne razmere in kdor želi urejeno gospodarstvo na mestnem magistratu ljubljanskem, naj voli s »Slovensko Ljudsko Stranko"!
Osrednji odbor Siposhe Ljudske Stranke«
Opomba. Na glasovnici, katero dobite od stranke, zadošča samo prvo ime kandidata dotičnega razreda in na glasovnico drugili kandidatov ni treba pisati. Tudi se na glasovnico ne sme nihče podpisati. Glasovnico denite v kuverto in jo zalepite ter jo nc kažite nasprotnim agitatorjem! Volitev je tajna!
Dr. Krek Ljubljani.
Brez šunme reklaimc prirejen, je bil shod naših volivcev na velikonočni ponedeljek v Ljubljani ena najsijaj-nejših manifestacij Slovenske Ljudsko Stranke. Velika »Unionova« dvorana bi bila za te množice postala kmalu premajhna. Pokazalo sc jc bolj kot kdaj, da je Slovenska Ljudska Stranka še čila in mlada, da njena politika ni od danes do jutri in da Ljubljana mora preje ali sleje priti v njen tabor. Zmagoslavno pot j našo stranke ne more nihče več na svetu ustaviti. Ljubljana more postati srečna, bogata in velika le v okrilju S. L. S., Ljubljana se more povzdigniti do politične prvostolicc in gospodarskega emporija na slovanskem jugu le pod vodstvom tiste stranke, ki na Slovenskem edina kaj pomeni in ki zavzema v celi državi Pozicijo, kakor malokatera druga. Dr. Krekov govor pomeni višek v sedanjem volivnem boju; tako velikopoteznega programatičnega govora Ljub-!iana šc ni slišala in kot rdeča nit sta
vezali vsa izvajanja ti dve misli: Mi smo tisti, ki smo liberalno Ljubljano naskočili, mi smo boj izzvali, mi smo tisti, mi mladi in zdravi, ki nimamo nič izgubiti, a vse pridobiti, liberalcem pa se gre za žvljenjc, za biti ali nebiti — kar bodo še dobili, bo manj kot to, kar so imeli; še se ni bitka začela, so že premagani! Druga misel pa je ta: Mi nikogar nič ne prosimo! Ljubljana bo naša, ker mora biti, ker je njena bodočnost mogoča lo pod mogočnim praporom S. L. S.!
Shod se je vršil takole: Profesor Jarc otvori zborovanje, nato pa nastopi
DR. KREK,
ki izvaja .sledeče misli:
Volivna vojska, ki se zdaj bije v Ljubljani, je jako zanimiva. Najprej je treba tole poudarjati: da jc naše stališče v tem boju popolnoma, drugačno kakor stališče takozvane narod no-na-Drednc stranke. Liberalci, ki st; ime-
nujejo napredna stranka, so na vsej črti, najprej po deželi, zdaj pa colo v Ljubljani, šli tako nazaj, da jim jo ostalo edinole slabo upanje, da vzdržc tisto edino stopnjo, ki jo šc imajo na Slovenskem. Pri nas pa so nc gre za to, da bi branili, kar nam kdo vzeti hoče, arapak mi gremo v boj z zavestjo, da kolikor bomo dobili, bo več kot to, kar že imamo, mi smo tisti, ki naskakujemo sovražnikovo edino postojanko (Tako je!), mi smo tisti, ki gremo naprej (Veliko pritrjevanje), zato vlada pri nas lc veselje in kora jža! (Burno pritrjevanje.)
Naša prva zasluga.
Volitve bodo topot jako zanimive: volilo sc bo prvič brez magistrata in drugič, kakor upam, brez golaža. (Veselost in pritrjevanje.) Ta reč me najbolj veseli. (Veselo pritrjevanje.) Ljubljana je imela dozdaj to posebnost, da jo takrat, ko se je šlo za najvažnejšo zadevo javnosti, ko je bilo treba ljud-
stvu zbrati svoje zastopnike, prišla rta; dan vsa .sodnga (Res je!), kar jo jo Ljubljana imela; prilezli so iz vseh kotov na dan tisti agitatorji, plačevali so jih s kroncami, z golažem, pijačo, vozili po kočijah in naizivljali jih: vo-lecenjeni, visokorodni, visokospošten vani, predragi, vcizaslužni, (Velika veselost.) in jili na vse pretoge častili.
To je zdaj minulo. Volitve bodo r nedeljo, nobeden ne bo nič zamudil, kdor bo šol volit, nobeden ne bo zato mogel zahtevati, da se ga za njegov glas odškoduje. Potem pa je volivna dolžnost, zato no bo treba, agitatorjev, da gre volivcem kakor bolnim konjem prigovarjal (Veselost.), naj se vzdignejo in grejo volit. Ljubljansko razmero so bodo žo samo s tem tako oči-i stile, da Ivodo temne eksistenco agitatorjev izginilo, da bodo volivci svojo dolžnost prostovoljno in brezplačna storili. (Zelo veliko odobravanje.)
Jaz sem že te dni imel čast tako žejne ljudi sprejeti. (Velika veselost.^
So prišli in so rekli, da »o zdaj volitve in da bi tudi oni radi pri tem sodelovali. (Burna veselost.) Jaz sem jim pa vrata, odprl in sem jih vun vrgel. (Velikanska veselost in odobravanje.) Mi stojimo na tem stališču: Ljubljančani naj volijo, kogar satni hočejo, nas nične briga, ali dobimo kak glas ali ne od takih ljudi, ki gredo samo za gro-šem! (Veliko odobravanje.) Strankina resna volja je, izpeljati volitve brez denarja, voliti ima vsak le iz prepričanja! (Burno odobravanje.) če bi mogli Ljubljano le za 5 goldinarjev kupiti, nobeden od nas ne bi dal pe-taka, da bi mi na magistratu zmagali! (Viha rn o pri t'r j e vanje.)
Mi smo moški!
Mi smo moški! Jaz vprašam: ali ima večjo korist stranka ali Ljubljana, ako voli naše zastopstvo? (Viharni klici: Ljubljana!) Naša stranka je po-vsodi zmagala, zmaguje dalje in bo zmagovala (Tako je!); zmagala je po celem Slovenskem in bo še bolj zmagala, naša stranka zmaguje sama po sebi in če 1 »i tudi s prvim naskokom ne zavzela zadnje pozicije sovražnikove, je le vprašanje časa, kdaj Ljubljana kakor zrelo jabolko pade v naše naročje! (Viharno pritrjevanje.) Zato mi ne prosimo, ne rotimo in ne kupujemo, mi le pojasnjujemo, kaj srno in kaj hočemo — vi pa, kakor hočete! (Veliko dolgotrajno odobravanje.)
Ljubljančanom je tekla kmečka zibelj.
A' sedanji volivni vojski slišim nasprotnike ponavljati najbolj tole, da je Ljubljana v nasprotju s kmečkim ljudstvom. In zato poudarjajo, da mora v Ljubljani zmagati tista stranka, ki samo meščanske interese zastopa. Vsi pametni ljudje pa vedo. da mora v našem narodu in v državi končno zmagati tista stranka, ki zna koristi vseh stanov združiti, tista stranka, pri kateri sta samo lenuh in oderuh izključena. ki na tuje stroške živita! (Burno odobravanje.)
Ljubljana naj je v nasprotstvu s kmečkim stanom! Poglejmo vendar in .si oglejmo vrste liberalcev, od Tavčarja gori pa doli do kakšnega Reisnerja in vprašajmo, odkod so doma ti ljudjev V poljanskih hribih so zibali Ivana Tavčarja. (Klici! Tako je! On pa kmete imenuje zabite!) in tam v Trzinu bomo našli bajto, v kateri se je nekoč zasvetila luč, ki je potem žarela po celem slovanskem jugu, pa jo je končno hudobni kajfeš liberalnega mežnarja ugasnil. (Burna, nepopisna veselost). Pa vprašajmo Reisnerja. kod se na njegov dom pride — pot nas vodi v Janževe hribe. (Veselost). Nikar torej ne postavljajmo stvari na glavo! V Ljubljano se venomer in brez pres-tanka steka vse slovenstvo, semkaj so napeljana iz vseh strani dežele pota, po katerih hodijo v to belo Ljubljano kmečki fantje in dekleta, tu napredujejo in si premoženje pridobijo — koliko pa je stalnih družin v Ljubljani.- Ni li Ljubljana najbolj spremenljivo mesto? (Res je!) Danes kvišku, jutri navzdol, rodbine, ki so bile pred desetimi leti visokospoštovane in poznane. ne štejejo danes več in novi ljudje iz kmečkih zibeli prihajajo na na dan. (Pritrjevanje). Potem pa naj kdo tudi. da je Ljubljana v nasprotju s kmečkim ljudstvom! Meso od kmečkega mesa, kost kmečke kosti, kri od kmečke krvi je tudi naša bela Kjub-tjana! Viharno odobravanje). In to je tudi dobro in prav je tako. Ravno ker se v Ljubljanskih žilah pretaka vedno frišna in zdrava kmečka kri, zato je še za velik napredek sposobna.
Ljubljano je treba trgovsko dvigniti.
Ene stvari pa pozabiti ne smemo, če gledamo na kmetih grunte in na njih rodbine, ki so se že sto in sto let in šc več zdržale, potem pa pomislimo, kako hitro v Ljubljani izginjajo tolike družine — tega namreč, da moramo tudi v Ljubljani dobiti jedro stalnega prebivalstva, stalnega delavstva in z njim podlago za obrtni stan, da ne bo Ljubljana samo velik kolodvor, kjer se ljudstvo le ustavlja, pa ne ostane. (Pritrjevanje.) Če hočemo Ljubljano vzdigniti, moramo z vsemi silami delati na to, da postane Ljubljana drugo trgovsko središče na jugu za Trstom, (Veliko pritrjevanje) treba nam je pota k morju odpreti in izpopolniti — in naša stranka jih že odpira — le tako bo Ljubljana sposobna, da se visoko dvigne.
Danes pa tega ni. danes nimamo pravega svojega trgovstva. Talentiran kmečki fant gre za komija, si nekaj soldov prihrani in napravi štacuno. velikega trgovstva pa nimamo, to je v rokah tujca. (Res je!) Prvi, ki je prišel do tega, da je napravil resni korak k izboljšanju in koreniti preosnovi teh razmer je S. L. S., ki je ustanovila slovensko trerovsko šolo. (Veliko odobra-
vanje.) Iz te trgovske šole se bodo razvili še višji zavodi; mi moramo naše mlade talente do tega spraviti, cla nebo vsak hotel biti samo pisar ali gospod, ampak bo svoje zmožnosti skušal porabiti v trgovini in obrti, Kdor bo tu z nami sodeloval, ta bo spravil Ljub-: ljano na višino, kakor jc ni imela še nikoli! (Viharno pritrjevanje.)
Kaj pa so liberalci spričo toga storili? Liberalci so proti nam zabavljali | in to zabavljanje jo bilo silno jalovo. In medtem ko so liberalci zabavljali, jc rastel na slovenskih tleh Nemec s svojim kapitalom in trgovino. (Tako je!) Zdaj pa berem po plakatih: Črni klerikalizeni steza roke po beli Ljubljani. (Veselost.)	/
Na adreso Nemcev.
Ker smo ravno pri Nemcih, naj se
pa čisto mimogrede —■ dotaknem tudi teh naših someščanov. Nemce nam liberalci podtikajo vselej, kadar kaj drugega ne vedo. (Klici: Sami so pa imeli z njimi pogodbo!) Čc liberalca vženete, da ne more nikamor, pa pravi: Ampak vi ste z Nemci zvezani. (Veselost.) Stvari pa stoje čisto drugače. Vodstvo nemške stranke na Kranjskem je najprej e slovenskemu ljudstvu tako sovražno, (Veliko pritrjevanje.) da še besede Slovenci nc zapiše, ampak vedno le „Windische", obenem pa ti ljudje tako sovražijo našo vero, da jim katoliško" niti iz peresa ne uide, ampak smo jim „Windischklerikale". Vodstvo nemške stranke na Kranjskem je tako daleč od nas, da ne poznam nobene poti, ki bi od nas tja in od tam k nam peljala! (Viharno pritrjevanje.)
Kdor bere glasila, ki jih oskrbuje s članki in dopisi * vodstvo nemške stranke na Kranjskem, ta ve, da lažejo ravnotako predrzno in brez sramu kakor „Jutro" in „Narod"! (Res je!) Naj se zleze kjerkoli in kakršnakoli laž ali proti našim zavodom ali proti našim možem, takoj pride v graške liste in od tam daleč po svetu. Tako smo mi zvezani z Nemci! (Dolgotrajno veliko pritrjevanje.) Tako smo mi zvezani z Nemci, da ne najdejo njihovi listi nikdar nobene, čedne besede za našega voditelja clr. šusteršiča (Viharno vzklikanje: Živio dr. šusteršič!) da z naj umazan ejšimi besedami blatijo tudi mojo malenkost. Vse gnusne in lopov-ske laži proti Zadružni Zvezi so ponovili nemški listi in zato delamo odgovorno vodstvo kranjskih Nemcev in mu napovedujemo neizprosen boj, kakor se spodobi proti lažnjivcem, sovražnikom našega naroda in vere! (Burno odobravanje.)
Zdaj pa poglejte slovenske liberalne liste. Večina člankov „Naroda" in „Jutra" se lahko v nemščino prestavi in jaz resno predlagam, da se ta dva lista, da bo manj stroškov, izdajata v obeh deželnih jezikih, potem nc bo treba Nemcem o nas nič več pisati. (Burno pritrjavanje in velika veselost.)
Zakaj imajo liberalci v Ljubljani še pristašev?
Čudno sc zdi marsikomu, če gleda Ljubljano in vidi, da je Ljubljana kljub temu, da so jo liberalci toliko oblatiti in oškodovali, šla dozdaj vev-clno le za njimi. Odkod to? Ta prikazen je za tistega, ki rad premišlja in išče na dan stvari vzrokov, jako zanimiva. Korenina temu pojavu tiči prvič v tako zelo menjajočem se značaju Ljubljane. Nič stalnega ni v gospodarskem oziru, in to vpliva tudi na duha, na mišljenje. Kdor gospodarsko skače, tega duh tucli ni v ravnovesju, da bi stvari trezno presojal in se postavil na določno stališče. Ljubljana jc na vulkaničnih tleh, zato je bila dozdaj na liberalno plat nagnjena. V tem obstoja vse jedro liberalizma: Misli, kar hočeš, delaj, kar hočeš, da le zoper farje zabavljaš! (Pritrjevanje.) Programa ni nič, ne gospodarskega, ne socialnega. Ta duh jc tičal do danes v našem meščanstvu. Ni bilo zmisla za edinost v političnem oziru, nasprot-stvo proti vsakemu stanovskemu združevanju, ker jc v Ljubljani bilo vse razbito, ker je tu divjala in žalibog še divja borba za vsakdanji kruh hujše kot katerikoli drugod. (Res je!) Kje so naši samostojni obrtniki — samo po imenu so samostojni vsi ti mali, ubogi mojstri — naši trgovci brez kredita in naši delavci se vsake štirinajst dni menjajo. In tukaj naj mimogrede omenim: Kaj smo ravno mi naredili iz tobačne tovarne? (Veliko pritrjevanje in ploskanje.) Ali nismo bili mi tisti, ki smo to naše najštevilnejše delavstvo, ki ga imamo, ki jc bilo pred 15. loti tako zaničevani, dvignili da danes najpreprostejšo našo tobačno delavko brez skrbi lahko pošljemo v vojsko s kakim dr. Tavčarjem! (Viharno pritrjevanje.) In mi smo bili, ki smo prvi ustanovili stalne domove za nošo delavce, da ima in streho za vse
večne čase — to le mimogrede omenim — zato ker smo ml moški, ker nobenega za nič ne prosimo, zakaj ne na nas, ampak na Ljubljani je, da premišljuje kaj bi Ljubljana dobila, če bi svojo opravo našim možem poverila! (Živahno odobravanje in pritrjevanje.)
Naloga S. L. S. je, osvoboditi Ljubljano terorizma liberalnih laži.
Rekel sem, da je menjajoči se gospodarski značaj Ljubljane kriv, da se mnogi ne morejo povzpeti višje kakor do liberalizma, potem pa je to, da so naši ljudje ponosni, kakor se za Slovence spodobi. Naše ljudstvo ni za hlapca rojeno, tudi naš delavec je živ, brihten, priden in želi kvišku, da bi vsaj njegovi otroci bili srečnejši kakor je on. Zato sc tem ljudem noče na tisto stran, o kateri jim liberalci neprenehoma noč iu dan trobijo, da hoče vse ljudi napraviti nesamostojne. To je dejstvo: liberalno časopisje vlada v Ljubljani, to časopisje daje Ljubljančanu navodila, kako naj misli, zjutraj »Jutro«, za popoldan in ponoči pa »Narod«. (Veselost.) Ti listi samo to rjo-vejo in vpijejo, da je .klerikalec' najbolj sirov, najbolj zabit, najbolj zago-veden, najbolj nazadnjašk najbolj neumen; da bo vse zapravil oni, kdor bo šel z nami, da bo pri nas tako kakor na Španskem, s celega sveta znašajo ilustracije, Ljubljančan pa bere in tu dobi misel: pri ,klerikalcih, je hudir (Veselost.), tam je nazadnjaštvo, tam so rimski trinogi, bo prišla inkvizicija, bodo prišle grmade, če ne bom škofu šolna poljubil, me bodo živega odrli. (Velika veselost.) Tega se boji marsikateri ljubljanski purgar (Veselost.), da bi take smrti nc storil. (Velikanska veselost.)
Laž ima kratke noge, toda dolga je pot, ki jo potrebuje, da se izkadi iz možgan, kamor se je vselila. Da je kaj laž, se da hitro dokazati, ampak jo komu docela iz glave izbi ti, to stane truda in časa. Z lažjo prepojeni možgani so podobni možganom, ki so z alkoholom impregnirani — in liberalne laži so z alkoholom v tesni zvezi — in kakor je treba dolgih let abstinence, cla ves alkohol izpuhti iz glave tako je treba truda in časa, da se zbrihta tisti, ki je srkal vase laži liberalizma. (Res je!) Dolžnost naše stranke je, da bo s tistim številom naših mo ki bodo prišli na magistrat, zdravila možgane tistih ubog h meščanov, ki trpe pod lažmi »Jutra« in »Naroda«, (Živahno pritrjevanje) in da osvobodi Ljubljano tistih grmad, na katerih se vsak dan cvrč pamet marsikaterega našega meščana! (Veliko pritrjevanje.) To bodo naši ljudje dosegli!
Treba pa bo izpodkopati tla tuli onim lažem, ki krožijo o naši Ljubljani med tujimi naredi, po širnem svetu.
Kako so liberalci Ljubljano oblatili.
Prva laž je ta, da je ljubljansko prebivalstvo divje, sirovo in sovražno. Naš meščan je miren, ,fleten' in prijazen. (Res je!) Ali ni Ljubljančan veliko bolj prijaznejšega značaja : a or marsikateri drugi meščani po neslovenskih mestih v naši državi? (Veliko pritrjevanje.) Krotko jc življenje v Ljubljani in celo če sc krega, sc Ljubljančan zares ne zjezi, ampak vse obrne na dovtip in šalo. Poglejte, kljub temu, da so politične razmere tako napete, ni hudih sovraštev po Ljubljani (Res je! Nič resničnega sovraštva ni!), naše meščanstvo jc dobro kot kruh in skrajno miroljubno. Vsakega imajo radi, če jc le količkaj za kaj, in mu pomagajo.
Liberalci pa, kaj so U napravili? Par pobičev so nagnali), da so okna pobijali. (Tako je!) Tako so napravili, da cel svet govori, da je ljubljansko prebivalstvo sirovo, da je tu pri nas gnezdo razbojnikov in da v Ljubljani tujec ni življenja in lastnine varen. Seveda je h tej laži veliko pripomogla tudi zloba nemškega vodstva na Kranjskem, ampak liberalci imajo tega tudi velik del na vesti. (Veliko pritrjevanje.) Laž, da je ljubljansko prebivalstvo sovražno, mora pasti, in padla bo, če bo padla liberalna stranka! (Burno pritrjevanje.) Če ne, smo zmirej v nevarnosti, da bodo zopet pobiči začeli razbijati. Liberalci so tako otročji, da jc ni neumnosti pod solncem, da bi je liberalci nc naredili. (Tako je! Res!) Če hočemo, da Ljubljana zopet dobi svoje staro dobro ime, cla napreduje v obrtnem in trgovskem oziru, je treba, da to laž, ki jo je liberalna stranka v svet spravila, spravimo zopet s sveta, in sicer tako, da liberalcem pokažemo pot z rotovžal (Viharno, dolgotrajno, navdušeno pritrjevanje.)
Naše avstrijsko domoljubje.
Druga velika laž, če je sploh mo-sroče večio očitanio jn tudi aieclc te
laži niso naši liberalci nedolžni — je ta, da je Ljubljana v državnem oziru nevarna. Ta misel živi celo v visokih krogih, da se v Ljubljani koti misel, kako Slovence odtrgati od našega ce-sarstva. V tem oziru so pomagale nam sovražne vlade, predvsem tudi tisti baron Hein (Klici: Dr. Tavčarjev zaveznik!), ki je preganjal študente, ki so se rusko učili (Klici ogorčenja), pa tudt drugo vlade so rade povsod vohale izdajstvo. Rekli so, da smo Slovenci z Rusom zvezani ali saj s Srbom, da komaj želimo trenutka, kdaj bi Ljublja-na prišla pod slavni prestol srbskega kralja. (Ironičen smeh.) Nobena izmišljotina ni hudobnejša od te, kajti Ljubljana je cesarju zvestejša kakor marsikatero veliko mesto v naši državi! (Viharno pritrjevanje.) Laž, da je Ljubljana avstrijski državi nasprotna, se širi najbolj od tistih strank, ki so vladale Avstrijo s pomočjo tistih Lahov, ki se nikdar niso v Avstriji čutili domače in se ne bodo, in s pomočjo tistega Wolfa in njegovih radikalnih Nemcev, ki bi rajši danes kot jutri priklopili Avstrijo Prusiji. (Veliko pritrjevanje.) Da sc tako hudobna in ne-umna laž more po celem svetu raz-širiti, tega so tudi naša liberalci krivi, (Res je!), ki so si vsakovrstne trapaste otročarije izmisili, da so našim sovražnikom dali še večjo korajžo sc o nas in o Ljubljani lagati. (Viharno pritrjevanje.) Tudi ta laž se bo dala le na ta način premagati, da liberalcem pokažemo pot z rotovža! (Burni klici: Tako je!)
Naša stranka je avstrijska stran« ka (Navdušeno odobravanje.), ona ho*.a veliko in močno Avstrijo! (Klic: Iz ka-tere se »Narod« vedno nočuje!) Mi vemo, da^sc v gospodarskem oziru vzdržijo danes le močne države. (Veliko pritrjevanje.) Mi se ne moremo majhne državice igrati, norec jc, kdor na kakršenkoli način propagira idejo malih državic na našem jugu! (Res je!) Kdor hoče veliko, bogato in srečno LJubljano, kdor hoče močan in zdrav slovenski narod, ta mora želeti, da Ljubljana ostane za vse večne čase v zvezi z močno in veliko državo, z močno in veliko Avstrijo! (Vihar navdušenja in pritrjevanja.) To nas pa ne ovira, da hočemo zvezo s Hrvati (Navdušenj živio-vzkliki in ploskanje.), da hočemo edinost z našo Dalmacijo, z Istro, z Bosno (Viharno navdušenje.), to nas ne ovira, da pokažemo svoj moški ponos tudi pred cesarskim prestolom (Burno dolgotrajno nepopisno odobravanje), zakaj dvorna politika ni vedno istovetna z državno politiko (Veliko pri trjevanje.) in zato radi včasih pretrpi mo in prenesemo marsikaj, če je treba braniti pravdo narodu. (Velikanska odobravanje in navdušenje.) Mi se nikomur in za nobeno ceno ne prodajamo, mi verno, da je Avstrijo treba šele roditi. (Viharni vzkliki: Tako je!) Avstrija mora postati krepka in velika država, ki bo mogla v trgovinskem oziru konkurirati z drugimi, tako da bodo tudi našemu narodu na razpolago obilna sredstva za njegov gospodarski napredek in izpopolnitev! (Veliko pritrjevanje.) Zato je avstrijska državna misel nekaj, kjer bi se morali srečati vsi pametni ljudje, tudi socialni demokrati, zakaj delavcem se bo dobro godilo le, če bo država mogla razviti vse svoje gospodarske sile. (Pritrjevanje.)
V tem oziru se mi ne igramo, to svojo misel branimo proti vsakomur! Zato pa nočemo nič slišati o tistih, ki takrat, kadar jih odzgoraj vidijo, igra« jo patriote, če pa jih odzgoraj ne vidijo, se grejo revolucijo. (Pritrjevanje.) To so sani o taki ljudje v stanu, ki nimajo nič poštenja, nobene odgovornosti, nimajo nič izgubiti in ki nič drugega ne zaslužijo, da se jih pošlje v arost ali pa na Studenec! (Viharno pritrjevanje.) Le taki se morejo igrati z narodovo srečo! (Viharno pritrjevanje.) Pri nas je korajža nasproti vsakomur, t.udi nasproti najvišjim mestom, tega pa nc bomo delali in tega se nikoli od nas ne sme pričakovati, da bi vzbujali strasti, da bi pehali ljudstvo v revolucijo, da bi mu slikali, kar ni mogoče, da bi ga tirali v pogubo — tega nikoli ne bomo! (Grorno-vito odobravanje.)
Kakšen Je naš »klerikallzem«?
Tretja reč, katere bo treba Ljubljančane osvoboditi, je strah pred »kle-rikalizmom«. Vprašam ali je res, da se kaže, kakor da bi naša duhovščina imela namen, da vse podjarmi in da bi ljudje kakor ovni in jarc.i v vsakem oziru za duhovnikom hodili ?
Duhovni smo začeli za ljudstvo de> lati ker drugega ni bilo! (Viharno pritrjevanje.) Zakaj pa niso začeli llbe-ralni učitelj ? (Veliko pritrjevanje.) Zakaj pa ne liberalni dohiarji? (Gro-movito pritrjevanje.) Jaz tu konštati-
ram, itn je ljubljansko dahovništvo [iržalo slovenski prapor Ljubljane pokonci, ko so bili liberalci zvezani z Nemcem! (Vihar pritrjevanja.) ln duhovniki so začeli pri nas zahtevati demokratične pravice, duhovniki so zahtevali splošno in enako volivno pravico! (Burni pritrjevalni vzkliki.) Ali jc to znamenje gospod stvaželjnosti, ali pomeni to pravice ljudi tiščati, ali se to pravi hoteti imeti ljudstvo nezavc no, neumno in ga imeti na špagi? ('h hi bili slovenski duhovni hoteli res ljudstvo imeti na špagi, bi se bili zvezali z nemškimi graščaki (Tako je! Liberalci so se!), potem bi mi ne delali za splošno in enako volivno pravico za državni zbor, ne za razširjenje volivne pravice za deželni zbor in hi turli ne bili odprli vrata na magistrat doslej brezpravnim slojem! (Viharno odobravanje.) In če očitajo našemu duhovni-štvu, da hoče ljudstvo napraviti brezpravno tisti, ki so se upirali z vsemi silami splošni in enaki volivni pravici, je to še veliko grše. (Tako je!)
Resnica je ravno nasprotna! Mi duhovniki se čezdaljebolj odtegujemo ocl javnega življenja! (Res jc!) Naša stranka se bo mogla kmalu imenovati stranka katoliških laikov. (Veliko pritrjevanje.) Koliko pa je nas? Jaz in Žitnik sva na Dunaju v državnem zboru, v deželnem zboru pa še clr. Lampe in trije clrugi župniki. Mi moramo ljudi držati nazaj, cla niso sami duhovni izvoljeni (Tako je!), mi duhovniki se moramo boriti, da ni preveč duhovnov v naših političnih zastopih, pa, kolikor nas je, to lahko rečem, da smo tudi za kaj' (Viharno, navdušeno in dolgotrajno odobravanje in ploskanje.) Takega talenta, tako veščega, pridnega in kot zlata vaga zanesljivega delavca kot je n. pr. naš clr. Lampe, ga ni. (Navdušeno pritrjevanje in vzkliki: Živio dr. Lampe!) Ali je, to vprašam, to kakšna škoda za stranko, za naše ljudstvo, za mesto? (Ponovni navdušeni vzkliki.) O sebi pa ne bom govoril, to pa vem, da tudi jaz nisem ravno največji osel! (Veselost. Navdušeni vzkliki: Živio naš Krek!) Jaz le pravim: Bog daj, da bi se mi duhovni mogli vrniti popolnoma k svojemu dušnopastirskemu poklicu; kakor dolgo - pa bo liberalizem tako troval naše ljudstvo, bomo vedno na svojem mestu, cla ga pobijamo z vsemi silami (Navdušeno odobravanje), kakor hitro pa sc pokaže še več sposobnih ljudi, katerim bomo z mirno vestjo Sahko zaupali naše ljudstvo, pa bomo izstopili iz vrst političnih bojevnikov!
Naš klerikalizem obstoji v tem, da nočemo ln da ne dopustimo, da bi kdor stopi v duhovski stan, veljal za manjvr»»»!ufcfl.-i 3n da bi ne smel dobiti ljubezni in .zaupanja ljudstva! (Veliko odobravanjo!) Če bi kak liberalec videl po dežo!" Tia:-o mladino, zbrano okoli kaplanov, Ivi ljudstvo, kako gre za svojim duhovnom., ko bi videl liberalec, kako gicboi.o ljudstvo svoje duhovnike ljubi in spoštuje, kaj bi neki rekel, kako bi bilo takemu-le liberalcu pri srcu? Zato ,ker sta ljubezen in zaupanje stvar srca in ker ni nobene postave, da bi ljudstvo duhovnika, ki to zasluži, ne spoštovalo, ljubilo in zaupalo, zato liberalcem njihovo zabavljanje nič ne pomaga. Oni grizejo tu v granit in si bodo na nJem tudi zobe polomili! (Viharno prirtrjevanje.)
Ljubljana je še globoko verna (Res je!), cerkve so polne in ogromna večina ljubljanskega prebivalstva hoče živeti v miru z duhovnikom. (Veliko pritrjevanje.) Če pridem jaz v Ljubljani a- kako družino, o kateri se pravi, da je liberalna, kako so z menoj vsi prijazni! Ampak jaz pravim: Če sem jaz tak slepar, tak tat, lump, kakor dan na dan piše liberalno časopisje, če hočem jaz začeti po Ljubljani zažigati grmade, kakor trdita »Narod« in »Juiro«, potem morajo Ljubljančanje ali nas duhovne s trnjevimi šibami pognati iz Ljubljane ali pa, če io res ni3 potem pa poženite liberalce! (Viharno pritrjevanje) Eno ali drugo! (Gromovito pritrjevanje!)
V imenu kruto razžaljenega, tako opsovanega duhovništva, tistega stanu, kamor hodijo še vedno najbolj odpirati vrata ljubljanski reveži, kličem: Kdor je poštenjak, ta mora delati zdaj na to, da se ali cerkve po Ljubljani po-der6 ali pa, da se tisti, ki lažejo, pože-nejo tja, kamor spadajo! (Bravo! Navdušeno pritrjevanje. Klici-: Doli z laž-njivci! Proč z liberalci!)
Res je, da je Ljubljana, kar se vere liče, v zadnjem času nekoliko padla. Res je, pravim, žalostno je, da so liberalci svoje brezbožne in nizkotne misli začeli sejati tudi med dekleta. (Klici: Zelo žalostno!) Ampak jaz se ne čudim taki-le punčki, ki vsak dan bere tisto Umazano »Jutro«, da zaviha nosek, če vidi duhovnika, ampak zaničujem in na sodbo kličem tistega, ki je to nare-lil (Vihai 'ui klici pritrjevanju in ogor-
čenja) ki je začel svetišča dekliških src
podirati, ki zastruplja in v blato vleče ta mlada srca! (Ponovno pritrjevanje in ogorčeni vzkliki!)
Fante na rotovž, ne pa stare šembilje!
Laž o »klerikalizmu«, ta laž bo padla, padla ho slej ali prej, kakor mora vsaka laž pasti. (Veliko pritrjevanje.)
Lepa stara narodna pesem pravi: Stoji, stoji Ljubljanca, Ljubljanca dolga vas. To pesem, ki tako lepo kaže vez, ki je med našim mestom in kmečkim ljudstvom, ja zapel kmečki fant, ko je po beli cesti šel proti Ljubljani. In videl je sredi te Ljubljanice lipico zeleno, okoli te lipice pa kamnato mizo, okoli te mize pa stolce. Ta miza jc rotovž, stolci so pa stolci ljubljanskih svetovalcev (Velika veselost). Ko je tisti fant prišel v Ljubljano, je bil najbolj vesel tega, cla je okoli te mize videl same fest fante na listih stolcih. (Veselo pritrjevanje.)
Če bi pa tisti fant prišel v Ljubljano pred nekaj časom, bi ne bil na istih stolcih videl same fest fante, ampak same stare šembilje (Veselost. Klici: Bravo! Tako je!), in če bi prišel zdaj, hi videl okoli gostilniških stolov same »kartenšlagerce«, (Viharna veselost) ki ugibajo, kam bo Ljubljana prišla, če voli »klerikalce«, bi videl — babe, ciganke nočem reči, ker nočem nikogar razžaliti — ki veclo samo, kaj bo. (Veselost.)
Cestni zakon — kartenšlagerce! (Burna veselost). Melioracijski zakon — stare ciganke! (Nepopisna veselost,). Desetmilijonsko posojilo — šembilje! (Bučen smeh.) Oni lie vidijo zakonov, kakršni so oni le vejo, kakšni bodo! (Veselo pritrjevanje.)
Te šembilje so dobre za kratek čas, za šalo, to je le zabava, če kdo zna vse prorokovati, ampak magistrat, ta pa ni zato, cla bi se na njem karte »šlagale« (Veselost in pritrjevanje), to je resna stvar, tam je treba delati, cla bo kdaj kaj! (Viharno odobravanje!)
Na teh stolcih so sedeli sami božjastni ljudje (Bučna veselost), ki jih semintja meče, ki jih zdaj meče na nemško, zdaj na srbsko plat (Viharen smeh). Božjastnih ljudi pa nc na rotovž, taki ljudje so za špital (Nepopisna veselost in burno pritrjevanje), taki ljudje potrebujejo varha( Bravo!), na magistrat pa morajo zdravi ljudje, brez varuha, šc žena ne sme z možem na rotovž! (Velika veselost!)
Če bi danes tisti fant gledal liberalce, kaj so in kaj hočejo, bi spoznal, da jih je mecl njimi največ takih, ki jih luna nosi. (Gromovit smeh.) V nočeh, polnih groznih sani, jih spravi luna pokonci, da hodijo po strehah, delajo nerazumljive stvari, da po dnevi ne veclo, kaj so počeli, potem pa nadaljujejo . svoje norčije — luna jih nosi! In ker delajo naši liberalci v politiki, ali ni to tako, kakor da hi jih luna nosila? (Veselost in pritrjevanje!)
Ljubljana pa rabi na magistratu zdravih ljudi, ki ponoči spe, podnevu pa jasno vidijo, in kar vidijo, tudi jasno znajo povedati! (Bravo-ldici!) Naj hi na belo nedeljo mogli zapeti Slovenci o Ljubljani:
Na stolcih sede — fantje!
Govornik jc končal mecl ploskanjem in odobravanjem, kakor smo ga le malokdaj culi na naših lepih shodih. Dr. Krek je s tem svojim govovom zadel žebelj na glavo; liberalizem se je pokazalv vsej svoji nagoti in neumnosti. Bil je ta govor pogrebna pesem staremu Jiberalnemu magistraiovsivu v Ljubljani!
Po dr. Krekovem govoru dobi besedo gospod Ivan Štefe, živahno pozdravljen. štefe razloži z ozirom na dejstvo, da se sleparji najdejo vedno le v liberalnih vrstah, nekatere važnejše stvari glede volitev in prebere neko pesem, ki opeva — konec liberalnih korit, kar je vzbudilo veliko veselost in pritrjevanje.
Nato nastopi med viharnimi in dolgotrajnimi aklamacijami načelnik S. Li b.
»R. ŠUSTERŠIČ,
ki izvaja:
Ljubljano so umazali liberalci!
Na vseh vogalih po Ljubljani Citate na kričavih plakatih, da mora ostati L ju bij •ana bela in da steza, po njej ro-ke črni klerikalizem. (Veselost in ironični vzkliki!)
Ljubljana je res bela, ampak liberalna stranka je zadnja, ki ima pravico se nato sklicevati, kajti ves omikani svet ve, da so bili liberalci, ki so Ljubljano pomazali (Veliko pritrjevanje), pod liberanim vodstvom je Ljubljana umazana postala (Burni klici: Res je!) in volivci bodo zdaj za to skrbeli, da bo Ljubljana zopet čista postala in da se bo svobodno dihalo po Ljubljani! (Klici: Bomu skrbeli !j
Scptemberske žrtve vpijejo zoper liberalno gospodarstvo!
Liberalci se ošabno ponašajo, kaj j so v Ljubljani storili. (Klic: Same lum-parije!) Zaman se povprašujemo, kje so pa tista slavna dola? (Klici: nikjer!) Ali so tista slavna dela dogodki septembra leta 1908? (Kl'ci: Da, ti so njihovo delo!) Tisti septemberski dogodki, ko so liberalni kolovodje gnali ljudi v silovitosti, ko so uboge ljudi na-hu j skali! (Klici: Sam sd se pa skrili!) Kri septemberskih žrtev vpije do neba zoper liberalno gospodarstvo! (Gromovito pritrjevanje!) Liberalni kolovodje, ki so te škandale vprtzorili, so v prvi vrsti krivi! (Viharno pritrjevanje in burni vzkliki ogorčenja.) Kdor se tako vede, da mora vojaštvo priti na ulico in potem pride do konflikta z vojaštvom, kdor je to povzroči, ta jc pravi krivec. (Tako je!) Reveži so zavoljo tega po ječah sedeli, dva nedolžna sta dala svoje življenje, liberalni kolovodja pa, ki imajo vse to na vesti, ti pa hodijo prosti okoli (Klici: Ribnikar!) in apelirajo na Ljubljančane, naj jim dajo glasove! (Viharni vzkliki: Škandal! Fe j!)
Jaz mislim, cla je Ljubljana toliko ponosna .da ho te ljudi nagnala in da se bodo razmere temeljito zjasnile! (Klici: Se bodo!)
Najboljše znamenje, kaj so liberalci naredili v Ljubljani, so spomeniki, ki so jih postavili. (Tako je! Prešernov!) Mene je sram, če jih pogledam! (Klici: Vsakega mora sram hiti!) Nekaj tako skrajno grdega in neokusnega nisem videl na celem svetu,-koderkoli sem bil, liberalci pa se ponašajo, kakšna »inteligentna« stranka da so!
Poglejmo cesarjev spomenik! Če hi bil jaz vlada, bi bil prepovedal, da se našemu cesarju tak spomenik postavi! (Res je! To jc škandal!) Ta spomenik je razžaljenje cesarja! (Tako je! Res je!) Ali je to cesar? Jaz sen&cnkral poznal nekega starega postreščka, ki je bil podoben tistemu »cesarju«, ki so ga liberalci postavili pred justično palačo. (Velika veselost.) Če bodo naši vnuki ta spomenik gledali, bodo imeli čisto napačno predstavo o tem, kakšen jc bil naš cesar. Eclen prvih predlogov v bodočem občinskem svetu bo moral biti, cla se »cesarjev« kip, ki se zdaj nahaja pred justično palačo, odstrani in postavi v muzej. (Klici: Čemu bo pa t$m?) To ho Hribarjev kot v muzeju! (Burna veselost.) Pod kip bo pa treba postaviti tablo z napisom: Tega »cesarja« so v Ljubljani napravili, ko jc bil župan Ivan Hribar. (Velikanska veselost.) V tistem Hribarjevem kotu pa naj še izpostavijo slike zgradb bivše liberalne večine. Tako 11. pr. ljudske kopeli, tega pajzelna (Bučna veselost, gromovit smeh), potem sliko »Tivolija«, te kolibe (Velikansk smeh), skozinskoz pokvarjene, potem »Mestni dom« in tisti vodomet pred njim, v katerem so kmetje krave napajali, (Nepopisna veselost) listo korito, (Klici: Magistrato-vo! Velik smeh), ki so je podrli. (Klic: So že vedeli zakaj! Veselost.) Ali pa sliko Valvazorjcvega spomenika! Ta tucli nc spada pred muzej, ampak v muzej notri (Veselost.) in sicer kot znamenje popolne liberalne dekadence v Ljubljani. Tisti Valvazor stoji nagnjen na desno, ravno tako, kakor čc hi bil ravnokar komu kakšno klofuto pripeljal. (Buren, gromovit iu viharen smeh.) Tega Valvazorja bi bilo 23. aprila treba posnemati, (Velika veselost) cla hi ljubljanski volivci liberalcem pošteno klofuto prisolili! (Velikanska veselost in veliko odobrava n je.)
Potem hi spadal v tisti Hribarjev kot jubilejski most, tiste zverine, ki so jiii postavili, da ga vahtajo. (Veselost. Klic: Ti liberalce vahtajo!) Če ga od spredaj pogledaš, je velik tič, ocl zadaj pa krokodil (Velik smeh), vse skupaj pa brezmejno grda. žival. (Nepopisen smeh.) Te zverine so prava podoba liberalne stranke (Gromek smeh), kako je nepopisna grda, in čisto prav je, da so zraven : : M, da ko je Hribar županova I, so se te zverine naredile. (Gro-movita veselost.)
Zadnji teden imamo pred seboj. Naše geslo jo zdaj bolj kot kdaj: Agiti-rati, agitirati in agitirati! (Tako je!) Zmaga je čisto lahko mogoča, če vsi svojo dolžnost storimo! (Viharno odobravanje.) 23. aprila bo za javni red popolnoma preskrbljeno,' preskrbljeno ho za volivno svobodo, tiste strahovlade ne bo nikdar več! (Klici: Nikdar!) 111 če bi liberalci zopet skušali uganjati silovitosti, je preskrbljeno, da se zopet prekucnejo kakor so selani! (Viharno odobravanje.)
Bela nedelja naj bo še enkrat dan Vstajenja, vstajenja našega lepega mesto, središča vesoljne SlovRinije. v-anje nja slovenskega ljudstva! Naprej v bo do zmjagcl
Govoru ljubljenega načelnika S. L.
S. je sledilo gromovito ploskanje in odobravanje. Nato je po pojasnilih za
volitve, katere je podal Ivan Štefe, g. Ivan I\ r e g a r, ki je bil med tem prevzel predsedstvo, shod zaključil in po-zval k marljivi agitaciji.
To je bila naš« manifestacija v beli Ljubljani!
Kje se ho volilo v Ljubljani?
Vse ženske - volilke volijo v poslop« ju mestnega dekliškega liceja, Bleiwei-sova cesta št. 23, v treh voliščih, za kojih vsako se postavi ena volilna komisija, in sicer po sledečem redu:
Ženske • volilke začetnih črk volijo: A do J
v telovadnici v pritličju,
K do P
v učilnici v I. nadstropju,
R do Ž
v risalnici v II. nadstropju.
Vsi ostali volilci - upravičenci, t. j. oni moškega spola — bodisi da izvršujejo volivno pravico osebno ali kot zastopniki, oclnosno pooblaščenci, volijo po skupinah v naslednjem določenih na nastopnih voliščih: Volilni upravičenci začetnih črk volijo:
A in B
v vrtni dvorani hotela »Ilirija«, Kolo« dvorska ulica.
C, Č inD
v telovadnici I. drž. gimnazije, Toma-, nova ulica.
E, F in G
v telovadnici II. državne gimnazije Poljanska cesta.
H, I. potem J do všteto št. 2700 imenika
III. volilnega razreda v dvorani »Rokodelskega doma«, Ivo-
menskega ulica št. 12, I. nadstropje. J (vsi ostali, vštevši vse dodatne vpisane) in K do vštevše št. 3400 imenika III.
volilnega, razreda v veliki dvorani hotela »Union«, vhod skozi duri v Frančiškanski ulici.
L
v šolski dvorani mestne dekliško osem-razrednice pri Sv. Jakobu, Sv. Jakoba;
4	trg.
%
M
v pritlični veliki učilnici mestno dekliške osemrazrednice pri Sv. Jakobu, Sv. Jakoba trg.
N, O, potem P clo vštete št. 5400 imenika III. volilnega razreda v telovadnici 1. mestne dekliške ljudske šole, Ivomenskega ulica. P (vsi ostali, vštevši vse dodatno vpisane) v pritlični učilnici 1. mestne deško ljudske šole, Komenskega ulica.
v mali dvorani v »Narodnem domu«, pritličje, dvorana, trgovskega društva »Merkur«. S do vštete št. 7000 imenika
III. volilnega razreda v veliki dvorani v »Mestnem domu«, vhocl od Streliške ulice.
S (vsi ostali, vštevši vse dodatno vpisane) in š v veliki dvorani v »Mestnem domu«, vhod nasproti mestni ledenici.
T inU
telovadnici II. mestne deške ljudsko šole, Coizova cesta.
V in W
pritlični učilnici IT. n ves t no deške ljudske šole, Cojv.ova cesta.
Z in Ž
mali dvorani v »Ljudskem domu«, Strcliška ulica št. 12, i. nadstropje.
v
v
dobro idoča, z mešanim blagom, na lepem prostoru, poleg cerkve, v prijetnem trgu v Ljutomeru se zaradi bolezni na več let da v najem.
Za prevzetje blaga treba 25 do 30.000 kron. Zaloga bo znašala okoli 80.000 kron. Več pove lastnik
Franc Seršen v Ljutomeru.
1254
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Bim iti
Vča/bol/. kostn. Zobo-či.siil. sreJ-
Izdelovatel)
O. <Seydi
Lintiljaia, StriarltM niha ?

Pokažimo starim magistratovcem vrata z rotovža!
Glasovnice, ki jih dobite od na-sprotnih ov, strgajte in vržite proč!
Volilne izkaznice pobirajo volilcem nekateri liberalni sleparji. Volllci, ne dajajte iz rok ne i^ka^nic ne kuvert. Pazite na sleparje. Naznanite nam tiste sleparje, ki pobirajo izkaznice!
lj Volilnih kuvert nekateri volilci z izkaznicami niso dobili. Kdor nima volilne kuverte dobi v pisarni poleg »Slo-veučevega« uredništva, Kopitarjeve ulice, poslopje »Katoliške Tiskarne, III. nadstropje novo kuverto. Ondi se dobe tudi glasovnice za vse razrede!
Kdo je naprednjak? Volilno gibanje v Ljubljani je v polnem razvoju in lahko si sedaj po nastopu strank marsikdo napravi sodbo o vrednosti in kakovosti strank. Miren, trezen nastop Slovenske Ljudske Stranke imponira tudi nasprotnikom. Tako nastopa stranka, ki ve, kaj hoče. In liberalna stara magistratna stranka? Ta je s svojimi oštarijskimi valilnimi shodi, kjer se ljudje valjajo v pravem pomenu besede, in s svojimi starokopitnimi govorniki, ki vedno eno gonijo, naravnost komična. Vse drugače učinkujejo resni volil ni shodi Slov. Ljudske Stranke, katerih vsak poda nove misli, nove načrte. Nasprotniki na oštarij-skih shodih ponavljajo venomer že večkrat ovržene laži. svoja neumna prerokovanja, ki so taka, tla očividno kažejo, kako hočejo poncumnjevali in kako imajo ljudi za norca, Slovenska Ljud. Str. pa nastopa s svojo jasno, odkrito besedo, vsak dan delujoč na izobrazbo ljudstva, vsak dan dvigajoč narodovo politično izobrazbo. Za poštene ljudi res ni težka sodba! Na eni strani dr. Krek in dr. Šusteršič pred množicami treznega, za narodov boj navdušenega, požrtvovalnega ljudstva — na urugi strani žalostna podoba: »general« dr. Tavčar v barjanski šnop-sariji, pred njim pa poslušavci: pred vsakega se je postavilo za primerno navdušenje frakelj šnopsa. Srce preleti ob takem prizoru mrzlota, pomilovanje, gnjus. Potem pa srce zopet vz-kipi v nadušenju za delo Slovenske Ljudske Stranke! I11 v takem navdušenju se bodo 23. aprila dvignila vsa srca, ki hočejo narodu dobro, ki verujejo v njegovo bodočnost in jo hočejo! Pravo naprednjaštvo bo korakalo dne 23. aprila pod zastavo Slovenske Ljudske Stranke! Nazadcjaštva mi ne poznamo! Vsak naš korak je korak naprej, korak k napredku, izobrazbi, moralni gospodarski povzdigi narodovi! Edino v aaših vrstah ima prostor, ki hoče v svojem življenju narodu res kaj koristiti. Proč od strupenih sap k zdravemu narodovemu življenju!
Ljudstvo se vzbuja! Dva sijaj-na shoda je imela Slov. Ljudska Stranka včeraj v Ljubljani. Dvakrat je bila napolnjena »Unionova« dvorana, ki je parkrat večja kot »Mestni dom«. Množicc ljubljanskega ljudstva so pokazale, v čegavem taboru jc ogromna večina Ljubljane. To da marsikomu misliti. Tc množice se z vsakim dnevom bolj organizirajo, z vsakim dnem naraščajo, stara magistratna klika pa se pred koraki naših razprševa kot sitna nadležna megla pred vzhajajočim solncem. Poročilo o dopoldanskem shodu prinašamo na drugem mestu. Na popoldanskem shodu so se zbrale volilke in somišljenice S. L. S. Ogromni množici je krasno govoril dr. Š u-steršič: Krščanska žena in javno življenje. Navdušene so se podale zboroval ke na delo, da prerodimo Ljubljano, da postane bela, zvesta hčerka matere Slovenije, ki je že povsod pomoti la s tujim in neznačajnim liberalizmom. O tem shodu bomo še poročali.
lj Naš shod na Barju. Včeraj se je vršil shod S. L. S. v Črni vasi na Barju pri g. Iv. Jevcu. Shod je bil izborilo obiskan. Dr. M. Božič je govoril o duhu liberalizma, ki ubija vsako versko življenje in se v boju proti katolištvu veže z najhujšimi narodnimi sovražniki, če to kaže. Zavračal je napade časopisja, zlasti nesramnosti »Jutra« in eksistence okoli toga lista, ki jc nam Slovencem v največjo sramoto. — Deželni odbornik dr. Za jec je v ostrih besedah zavračal liberalne laži, ki jih prinašajo posebno sedaj pred volitvami liberalni časopisi o naši stranki in vodilnih osebah o njej. Mod burnim odobravanjem jo odgovarjal na letak, ki so ga izdali liberalci proti dr. Šusteršiču in je v jedernatih besedah opisal delovanje poslancev S. L. S. v državnem in deželnem zboru. No ostudno naoadc liberuluega časopisju na mojo
osebo odgovarjam sledeče: Liberalci mi očitajo, da sem kot začasni ravnatelj deželne bolnišnice pregnal dr. Šlajmerja in da se pasem kot ravnatelj bolnišnice pri koritu. To jo naj-ostudnejša laž, s katero so me oblatili liberalci. Resnica jo le, da sem našel, ko sem prevzel deželnoodborniško mesto, odpoved prejšnjega ravnatelja, ki je iz tehtnih vzrokov odložil vodstvo bolnišnice. Ker pa nobeden primarij vsled obilih poslov, ki jih ima vsak na svojem oddelku, ni mogel prevzeti vodstva, sem prevzel sam začasno vodstvo, in sicer brezplačno. To je torej tisto korito, ki mi ga očitajo liberalci. Seveda liberalec sploh ni v stanu misliti, da bi mogel kdo v javnem interesu kaj brezplačno storiti. Kar se pa tiče vpokojitve dr. Šlajmerja, naj bodo liberalci tiho; sicer jim zagodemo, da jim bo brenčalo po ušesih do sodnega dne. Dr. Šlajmerju jo naredil spričevalo vladni svetnik dr. Zupane, ki velja za liberalca. To spričevalo pravi, da je dr. Šlajmer popolnoma nesposoben za službo v bolnišnici. Tucli dr. Šlajmer sam mi je osebno izjavil, da se čuti tako izmučenega in opešanega, da pri najboljši volji ne more več opravljati službo. Če bi bilo res, kar trde liberalci, potem bi bilo Zupančevo spričevalo laž, česar pa ne verjamem. Tudi o dr. Šlajmerju imam boljše mnenje kot liberalci. Če bi bil on zdrav, gotovo ne bi oškoclil dežele, saj je poštenjak, in še! zdrav v pokoj. Koncem govora poživlja clr. Zajec barjane, da volijo po pameti! Govorili so še kaplan Gostiša, J. Gostinčar in kandidat bar-janov Jevc, nakar sc je krasni shod zaključil.
Shod S. L. S. v Tomačevem. Včeraj se je zbralo v prostorih Kovačevt gostilne lepo število mož-volilcev, katerim sla gg. deželni odbornik dr. Pe-gan in prof. K. Dermastia v Krepkih besedah pojasnila liberalno ljubezen do kmeta in brezmejno liinavščino in predrznost liberalne stranke. Prišla sta na shod tucli vodmaška kandidata Praprotnik in Lušin. Nekaj sta stokala od zunaj v veži in pamagal jim je pri tem od žganja poln revček. Najbolje je Praprotnika zabolelo, ko se je povedalo zbranim možem, da tisti človek, ki raznaša v vrečah »Narod« in »Slovenski dom« po Posavju, sila rad dela za šentpetersko cerkev in cerkve sploh. Tako ga je zabolelo, cla se jc oglasil k besedi, a povedal ni nič pa motnega, kakor to, da je pri šentpeter-skj cerkvi res zaslužil lepe krajcarje, kar je zbudilo med možmi veliko ogorčenje. Slišal jc tudi Praprotnik od mož-volilcev, da je bil njegov sobotni trud, ko je raznašal liberalne časopise, aman, ker so le Posavke malo lažje v soLoto zvečer zanetile ogenj, ko so imele dosti papirja na razpolago. — Zbrani možje-volilci so sklenili do zadnjega prikorakati in pripeljati se v njega prikorakati v Ljubljano na volišče.
»Manifes'acijska« — blamaža je
bil včerajšnji »manifestacijski shod« narodnorakovske stranke v »Mestnem domu«. Cel teden so zoret bohnali po »Narodu«, podpisavali uradniške, go-stilničarskc, ženske itd. »organizacije-«, kričali, da mora »vsak zaveden Slovenec in vsaka zavedna Slovenka« na shod, da mora biti poln tudi trg pred »Mestnim domom«. Če je pa človek včeraj prišel v »Mestni dom«, je pa videl, da jo v Ljubljani, če bi veljalo »Narodovo« mnenje, da mora vsak Slovenec in vsaka Slovenka na shod narodnorakovske stranko, le oko-lu 500 Slovencev, pa še od teh 100 socialnih demokratov in mnogo drugih radovednežev nevolivcev. Niti popolnoma polne dvorano »Mestnega doma«, v katero gre, ako ni v njej nobenega stola in ako je natlačena do zadnjega kotička, 800 oseb! Pač res: Ljubljančan naj jim kaže fige! Govorili so na shodu štirje govorniki: dr. Tavčar, clr. Triller, Ribnikar in Reisner. dovolili so samo stare stvari, tako da so res ni izplačalo, za to posušene govore napravi jati shoda. Vse kar so govorili, je bilo tako resnično, kot trditev, da sedanja deželnozborska večina ni nič storila za uslužbence, škof jo bil seve glavni predmet napadom, kakor bi škol stal sredi volivnega gibanja in bi škol imel kaj opraviti z mestnim gospodarstvom. Svojo plitvosti so govorniki hitro stresli. Shod so je pričel ob četrt na 11. in je bil končan ob četrt na 12. Ljudem, ki so bili na shodu, je odleglo, tisti, ki niso šli za tako, revščino »manifestirat«, so pa lahko veseli. Ker jc bilo premalo ljudi ju o trg prod »Mostnim domom« prazen ,0 izostal nameravani sprevod z /.a.-i;-'
mi po mestu. Pripravijo naj se raje na pogreb staro magistralne klike dne ti. aprilu!
— Veliko revščino je pokazal dr. Tavčar na tistem liberalnem »manife-stacijskem« shodu v Ljubljani na velikonočni ponedeljek, ki je bil tako reven, da bi ga bilo bolj kazalo prirediti na veliki petek. Dr. Tavčarju so naša očitanja, kako se je bratil z Nemci in kako je sovražno pisal v svojem »Narodu« o nižjih slojih, popolnoma usta zamašila, tako da je revež — lovil same zajce. Zajec in zaje in zaje, to je bila vsa modrost velikega lovca liberalne stranke, ki je pa ves čas lovil s svojo stranko samo — muhe. Dr. Tavčar je na polomljeno harmoniko svoje nekdanje slave in duhovitosti zahreščal naj-preje pesem o Anastaziju Zelencu, očitajoč dr. Zajcu in dr. Lampetu, da še nikoli v svojem življenju nista brala Grunovih nemško - nacionalnih pesmi kakor jih je z največjim navdušenjem bral Hans Tavčar, katerega so Nemci kot svojega najboljšega zaveznika in pridnega bralca Grunovih velenemških pesmic imenovali Deutscherja, ker so bili prepričani, da se po njegovih žilah pristna nemška kri pretaka. Nato je Hans Dcutscher — po razbiti pogodbi zopet Ivan Tavčar — imenoval prizadevanje naših poslancev, da bi se cipe iz-vzele iz novega zakona v Varstvo koristnih tičev ,da bi Trnovčani ne prišli ob zaslužek, oslarijo, kar naj si Trnovčani dobro zapomnijo. Ker drugače ni mogel, jo Tavčar potem začel govoriti o tistih delavcih, ki jim je svoje čase v »Narodu« grozil, kadarkoli so stopili upravičeno v štrajk, in jih na vse načine zmerjal ter nasprotoval splošni in enaki volivni pravici. Tem delavcem je dr. Tavčar v »Mestnem domu« obljubil, da jim ničesar ne obljubuje! Če bo delavstvo od tega sito, to je vprašanje. Najbolj pametno je bilo to, da je priznal, cla bivši mestni svet za delavce res ni nič storil, ker tiste delavske hiše, ki bi jih imel zidati, še danes ne stoje1. Potem se je Tavčar lotil hudiča, kakor da bi tudi ta v Ljubljani plačeval davke in s hudičem tucli končal. Upajmo, cla. ta Tavčarjev hudir res vzame liberalno stranko 23. aprila!
Liberalni shod na Barju jc zbral celili 25 volivcev, pa ne z Barja. Dr. Tavčar je igral komedijo, z miz je pa tekel — šnops. Berce je po svoje govoril od maš, Pustoslemšek sc je pa igral liberalnega »Kriegsministra« ter se je jezi) na — kanone. Naposled je venec liberalnih obljub, ki vedno prihajajo na dan pred volitvami, zaključil »knedel-fabrikant« in najnesposobnejši uradnik mestne zastavljalnice Bergant z velikansko obljubo: Če bodete imeli kaj težav, pa meni povejte, pa bomo sklicali shod. Z liberalnimi shodi pač nikomur nič odleglo no bo!
Zgražajo se celo pametni liberalci nad topovskimi napadi v liberalnem časopisju, na clr. Zajca. Kar šest. kori-tov mu očitajo. Najbrže živi podla duša, ki jc pisala te ostudne reči, od zraka, ali pa vsaj od goljufije in tatvine. Dr. Zajec no bi smel niti več izvrševali svojega poklica! Na drugem mostu prinašamo, da opravlja dr. Zajec vodstvo deželne bolnišnice brezplačno, za delo v deželnem zboru pa ne dobi dr. Zajec niti ficka več, kakor (ja dobi dr. Tavčar za svoje »delo«. Lažejo se celo te liberalne podle dušo, da dobiva dr. Zajec bogati honorar kot upravnik »Uniona«. Liberalne laži smrcle do neba! Doli s stranko lažnjiv-cev, obrckovalcev, sleparjev in goljufov!
S. L. S. nasprotnica slovenskih obrtnikov! Liberalci pripovedujejo okolu, kaka nasprotnica slovenskih obrtnikov je S. L, S. in navajajo za dokaz dejstvo, cla Wanek ni clobil doba-vanje čepic za mestne uslužbence, am-paii Kasig. Resnica pa je, da Wanek pri oddaji sploh v poštev ni mogel priti, ker ni stavil nobene ponudbe, ker sploh oferiral ni.
ij Narodove laži. Stara magistratna klika operira samo z volilnimi lažmi. Tako so smrdini v »Narodu" nesramno napadli nadpazniki gosp. Jegliča, kateremu so podtaknili dejanje, katerega nikdar storil ni. hej lažnikom!
Reisner — falitni gospodar. Lih. kanci. Reisner, ki hoče nositi zvonec mcci uradništvom kot čisti značaj, ki se je za. službo plazil okolu naših poslancev iu katerega ljubezen do očeta in svojcev je dovolj znana, je tudi načelnik uradniškega konsumnega društva. To društvo je sedaj v silni zadregi in Reisner tolaži uradnike, ki bodo pri toni prizadeti, da bode država pomagala. Iz najzanesljivejšega viru smo polz-vrdrdi. dn dritavn n« bo nit*, dala in da
je vse tozadevno Reisnerjevo govoričenje navadna farbarija. Liberalni uradniki bodo svojega Reisnerja šc lahko veseli!
+ Kako je stari liberalni občinski svet skrbel za cena delavska stanova« nja. Ravnatelj državne železnice dvorni svttnik Ruif je pred nekako dvemi leti iel k županu Hribarju in ga vprašal, je li v Ljubljani preskrbljeno za cena delavska stanovanja, ako bi se ustanovile železnične delavnice, in bi li hotel občinski svet hotel poskrbeti, da se zidajo delavske hiše, ako tega ni. Ivan Hribar mu je odgovoril, da delavskih hiš ni treba zidati, češ stanovanja v Ljubljani niso draga I Tako je bivSi občinski svet skrbel za poceni stanovanja!
-f- Kako liberalci sodijo o sebi. Liberalci danes povzdigujejo sebe, da se bolj ne morejo. Bahajo se, kako so vsi pošteni, čisti, nesebični in poživljajo Ljubljančane v imenu resnice in pravice, naj jih grejo 23. aprila volit. Liberalna stranka je bila vedno stranka vzor-mož, tako razglašajo po svojih shodih! Ni pa še dosti več kot pol leta, ko jc dr. Oražem v .,Jutru" očital, dr. Tavčarju, da Je lažnik, dr. Triller pa je v ,,Narodu" v istem času odgovoril, cla Ribnikarju, Reisner ju in drugim liberalnim veljakom „nikoIl ni bilo nič na tem, kar oni imenujejo čast Ljubljane in slovenskega naroda!" Torej taki možje, ki so clrug drugemu metali v obraz, da jim nikoli ni bilo nič na časti Ljubljane, vpijejo seclaj, da hočejo čast Ljubljane rešiti!
-f- Stranka hijen. »Jutro« je septembra lanskega leta imenovalo voditelje liberalne stranke »plemenite hijene.« Zato je pač preveč zahtevano, cla naj zdaj ljubljanski volilci gredo take vrste ljudi volit.
-j- Liberalno mestno gospodarstvo. »Jutro« je septembra lanskega leta zapisalo, da »takih voz za smeti, kakor jih ima Ljubljana, ne premore niti naj-zanikernejša mažarska vas, ceste pa so uprav cigansko zanemarjene.« Danes pa ti ljudje liberalno gospodarstvo na vse pretege hvalijo.
-j- Stranka figamož. „Juu o'" je septembra lanskega leta pisal«, da se „med liberalno stranko nahaj veliko mož, ki so marsikatero svojo besedo požrli in pozabili." Velika pre >'znost je, če zdaj ti ljudje od ljubljansl vh volivcev zahtevajo, da bi volilo v cvčin-ski svet zopet take figamože!
-j- Stranka propalic. ..Slovenski a-rod" je 26. septembra lanskega leta , pisal, cla ,,je v narodno-napredni strau ki žal veliko propalic." Take stranke pač ne bo noben človek, ki ni propa-lica, volil.
-]- Stranka korit. „Jutro" je septembra meseca lanskega leta zapisalo, da so marsikateri liberalni veljaki „pri-šli bogveodkocl in da sedaj sedijo pri polni mizi." Liberalci so sami sebe označevali za koritarje. Zdaj pa bi radi, cla bi jih Ljubljančani zopet k koritom spravili!
-j- Okužena stranka. Liberalna stranka
razglaša sedaj, da hoče Ljubljano ohraniti čisto. Septembra lanskega leta pa je »Slovenski Narod" dobesedno zapisal: »Na« rodnonapredna stranka Je okužena«. Jutro" pa je na io odgovorilo, da je res okužena, in sicer cla jo najbolj kuži tisti dr. Triller, ki zdaj po shodih povzdiguje liberalno stranko. Trillerju, zastopniku Ljubljane v deželnem zboru je »Jutro" očitalo, da je .njegova politika osebna in Ljubljani v škodo." — Ali naj zdaj Ljubljančani volijo okuženo stranko?
Liberalni proroki. Liberalci nc
morejo pustiti prerokovanja. So res kakor stare šemibilje in ciganke, ki karte »šlagajo«. Bogve katera liberalna coprnica je zdaj liberalcem proro-kovala, da bodo, kakor zdaj »Jutro« z vso gotovostjo piše, imeli liberalci v bodočem občinskem svetu v najslabšem slučaju — 27 občinskih svetnikov, v najboljšem pa kar — 32! Te številke si bo treba dobro zapomniti, se bo kmalu videlo, koliko so liberalne šem-bilje zanesljive. Dozdaj so se vedno — uračunali in kadar so liberalci najbolj o »zmagah« vpili, takrat so bili najbolj nabiti. Da ti ljudje niti računati ne znajo, kaže to, cla je v njihovih računih občinskih svetnikov, vseh skupaj je pa v resnici 45. Tako se bodo uračunali tudi dne 23. aprila!
lj Za politično neomadeževanega hoče veljati Gustav Dolfe Koritnikar v včerajšnjem ,,Jutru". Mari nas hoče prisiliti, da ponatisnemo iz lanskega .,Naroda", ,.Jutra" in „Narodnega delavca", kako sodbo imajo njegovi pristaši o njegovem političnem delovanju. Pred 2. letoma je šo uprizarjal la Čudni značaj lib. stranko »aerarm« ullmi-i
karjenje", da govorimo g. dr. Tavčarjem; ko se je na to vado premalo ribic ujelo, j c naenkrat začutil v sebi srce za trpeče delavstvo; to je organiziral in pognal v boj za — svoje zlato korito. Od sedaj pa pozna samo fra-karsko buržoazije in se prelevlja v ošabnega plutokrata. Dočim vleče ab-solviranega visokošolca, ki si je vhra-nil še nekaj mladeniških idealov, v domovino med svojce, je Dolfek, do-končavši kakih 14 semestrov, poskušal na Dunaju na več mestih si mehko postlati. Da so ga na dunajskem magistratu pustili „brez izpita do korita", bi Dolfek zdaj več slovensko ne znal.
lj Tržni nadzornik. Po september-skih dogodkih, ki so našemu narodnemu razvoju prizadejali tolikanj še danes nezaceljenih ran in katerih gospodarska škoda je še danes nepregledna, se je razpisalo preje tri leta nezasedeno mesto tržnega nadzornika v IX. činovnem razredu. Župan je že poprej mesto obljubil dr. Lampretu, ki je položil doktorat baš iz živiloznan-stva („Lebensmittelkunde") in se izka-lal z vsemi potrebnimi izpiti in praktično vajo. Res je 3 leta za Ribnikar-jem prišel na Dunaj toda le malo je manjkalo, da ni Ribnikarja pustil še na šoli. Mesto se je podelilo R—u, katerega so bili drugod že siti, in sicer v VIII. činovnem razredu, dasi se ni izkazal z nikakimi spričevali. Ako Hribar ni hotel vzeti dr. Lampreta, ker je imel preveč izpitov, bi lahko poslal »pega ali dva izmed tržnih organov Jnižjih mestnih uslužbencev), ki so sami več let popolnoma zadovoljivo opravljali tržno nadzorstvo, v tozadevni par-tedenski kurz. Ako bi jima povišal plačo vsakemu za 500 kron, bi mestu še vedno prihranil celih 4000 kron. Tržni nadzornik je za trg to, kar je policijski nadzornik za policijo in se njegova služba nikakor ne da spojiti z gostilniško agitacijo. Ribnikar je torej s svojimi »izpiti in praktično opremo" pojedel mestnim tržnim uslužbencem skromen priboljšek.
Argentinska farbarija. Kdo ne pomni, kako so liberalni gospodarski veleumi Ribnikar, dr. Novak in Triller vpili, kako bo argentinsko meso odpravilo vso draginjo in znani neizprašani koritar je celo v »Mestnem domu« o argentinskem mesu predaval. Mi liberalci smo draginjo odpravili! Tako se je bahal liberalni advokat, ki je celo sep-temberske žrtve odri. Danes pa prihajajo o argentinskem mesu od vseh strani uprav katastrofalna poročila. Tako piše sobotni tržaški »Piccolo«, da se noben Tržačan argentinskega mesa več ne dotakne in mesarji so ga do zadnjega vsi opustili. To pa zato, ker je argentinsko meso nevžitno in vsled vožnje po morju in vplivu našega podnebja postane, neglede na to, da je sploh veliko slabše kot naše, tako za nič, da danes argentinsko meso že smrdi in je postalo zdravju nevarno. V Trstu je potem, ko je po parniku došlo, le šest dni čakalo, da so ga med mesarje razdelili, pa je že imelo skrajno zopern duh. Celo mestni fizik je izjavil, da je argentinsko meso popolnoma faliralo in da se ne bo vzdržalo. Danes imamo po modrosti Ribnikarja v Ljubljani nad 17 tisoč kg argentinskega mesa, ki pomeni proč vržen denar, zakaj če izborne tržaške mestne ledenice ne morejo preprečiti, da se mast silno pokvarja in da se mesa že gnjiloba prijemlje, tudi ljubljanska ledenica ne bo naredila čudežev, če tudi sedaj še ni gnjilo, pa se bo z vsakim dnem kvarilo, ako se ga hitro ne proda. Tako odpravljajo liberalci draginjo., da mestu naredijo še večje stroške. Sicer je vsak pameten človek vedel, cla bo do tega prišlo. Meso bo poceni, ako bo naš kmet imel s čim živino krmiti, ko bodo pašniki meliorirani in se bo razcvela umna živinoreja. Liberalci pa draginje ne bodo odpravili, \er liberalni gospodi je lc zato, da jc ma sita, ljudstvu pa mečejo v oči — argentinskega peska.
lj Ubogi Kregar! Tudi izstradali bi "adi Ribnikarjevi prijatelji Ivana Kregar j a. Sedaj pišejo, da je korupcija, 5er je Ivan Kregar napravil krasne lestence v deželnozborsko poslopje. Ali je norda Kregar deželni poslanec, čast nožu - obrtniku, ki je napravil doma jekaj tako krasnega, kar so nekateri nislili, da je mogoče dobiti le v tujini. Kregar ja je pohvalil celo z jako laskavimi besedami tudi sam clr. Ivan Tavčar. Ribnikarjevega dela pa seve nihče pohvaliti ne more.
V Rudniku je bil včeraj v šolskem poslopju sijajen shod Slovenske Ljudske Stranke. Govorila sta poslanec ko-TierČni svetnik vodja Fran Povše in Ivan Kregar. Liberalni kričači na čelu im ključavničar Pust vulgo špehov-ta in knjigovez Feldstein so morali ježati!
-r Terorizem. Magister nadzor-tik (?) ljubljanskih mestnih delavcev.
je v soboto pri izplačevanju vsakega delavca pozval, da mora iti v nedeljo na „manifestacijski" shod liberalne stranke. Poživljamo g. vladnega komisarja, da Magistru odločno dopove, da Vam njegova oblast sega. državno pravdništvo pa opozorimo, da se ima Magistrovo dejanje kazensko preganjati!
Mestna hranilnica — agitacijski lokal. Poroča se nam, da nek uradnik Mestne hranilnice agitira v uradnem lokalu pri strankah, ki dohajajo v Mestno hranilnico za prcperelo liberalno stranko in se norčuje iz včerajšnjega sijajnega shoda ljubljanskih volilk, češ da je bil shod tercijalk. Tak nastop uradnika Mestne hranilnice in to v uradnih prostorih ne meče najlepše luči na mestni denarni zavod, ki mora biti nepristransk, ne pa gitacijski lokal za propadajoči liberalizem.
lj Socialni demokratje igrajo neko jako čudno in sumljivo vlogo. Socialno-demokratičnim voditeljem se nič kaj ne ljubi zbirati svoje 'staše, od katerih so nekateri tako leno organizirani, da pravijo: »Kdor r i bo več dal za glas, s tem pa bom«. To so res čedne razmere v jugoslovanski socialni demokraciji, ki vsakemu poštenemu protiliberalcu kažejo not v »Slovensko Ljudsko Stranko«. ocialnodemokra-tični shodi, ki jih je napovedal »Rdeči Prapor«, so se popolnoma izjalovili. Bili so skoro vsi taki kot pri Pocku v Florijanskih ulicah, kjer se je na. prvi shod zbralo sedem socialnih demokratov, nakar so shod radi »prepičle udeležbe« preložili na drug dan, takrat jo pa prišlo samo pet sodrugov. Gode se torej jako čudne reči. Da pa vendar nekoliko pokrijejo to značilno »nezani-manje« so prišeli okolu boljših sodru-gov pošiljati ta-le pisma: »Cenjeni so-di'ug! Zadnja dva dneva (!) prihodnji teden bo soc. dem. stranka razvila po celem mestu velikansko agitacijo za občinske volitve, za kar se bo dalo pravočasno potrebna navodila. To pa bo mogoče seveda le tedaj, če bo stranka razpolagala s potrebnimi denarnimi sredstvi, vsled česar se obračamo do Vas z nujno prošnjo, da pobirate s priloženo nabiralno polo pri sodrugih, znancih in prijateljih stranke ter po možnosti tudi sami nekaj prispevate za volilni sklad. Nabirajte povsod: v hiši, v delavnici, na ulici in v gostilni, kjerkoli občujete in kjer imate dostop. Polo morate obračunati v četrtek zvečer ocl 6. ure naprej. — V torek zvečer po 6. uri pridite v društvo v Šelenbur-govi ulici k posvetovanju. Pripeljite tudi druge seboj. Štefan Lehpamer. —• Nabiralna pola prostovoljnih prispevkov za volilni sklad! Volilni boj stane mnogo denarja, vsled česar se obračamo do Vas s prošnjo, da olajšate ta boj s tem cla žrtvujete po svojih močeh v volilni sklad jugoslovanske soc. dem. stranke. Ocl volilnega sklada je precej odvisen uspeh boja. Sprejme sc vsak tudi najmanjši dar. — Pole je oddati najkasneje v četrtek zvečer (20. aprila) v Šelenburgovi ulici št. 6 sodr. Leh-pamerju.« — Sedaj pa čakamo strme, kaka bo ta, silno pozna protiliberalna korajža socialne demokracije, ki je doslej tako v rok avica h hodila okolu tistih liberalnih kandidatov, ki so no-sitelji pravega kapitalizma in ki so bili srditi nasprotniki splošne in enake volivne pravice. Boj, ki ga je razvila socialna demokracija, je res velikansk. Par dni precl volitvami je izdala — »nabiralne pole«.
I j »Jutrovemu« »lastniku«, Mihi Plutu, se je na neki novi humoristični knjigi »Pol litra Vipavca« od Damirja Feigla, ki je to dni izšla, najbolj clo-padlo to', cla jo je pisatelj posvetil svojim upnikom in ob tej priliki se je Mihi Plutu v oceni v »Jutru« izvil prisrčni vzdih: »Upniki so vedno nevarni ljudje, treba se jim je previdno izogibati in jih primerno rešpektirati.« — Zdaj vemo, zakaj se Miha Plut gotovih ljudi v Ljubljani tako vestno izogiba in ima pred njimi primeren rešpekt. Da se Plut le ne bo ob svojem času previdno izognil tudi svojemu glavnemu upniku — »Učiteljski tiskarni« in ji svoj primeren rešpekt pokazal s tem, da bo vsled samega rešpekta neznano kam odpotoval
lj Prodajalec gramofonov Bajželj je za nekaj dni opustil prodajanje gra molonov po deželi ter se je pripeljal v Ljubljano agitirat za liberalce. Toliko, da bodo na deželi vedeli, kdo je ta mož.
I j Svarilo liberalnim sleparjem!
Nekateri liberalci se pogovarjajo, da bodo volili za one, ki so odsotni iz Ljubljano ali so že mrtvi, pa so še v volilnem imeniku. Opozarjamo te ljudi na to, da bodo imele komisije zapisnike takih oseb "n da se bo vsak nepravi volilec pošteno ujeli
Kaj naj si vsak ljubljanski volilec in volilka zapomni!
Ako bi kak volilec ali volilka ne dobila oh pravem čast po poŠti volilne izkaznico ali volilne kuverte, zglasi naj sc pri deželni vladi, Simon Gregorčičeva ulica, pritličje, desno, ali pa v pisarni Slovenske ljudske Stranke, poslopje Katoliške TIskarne. III. nadstropje.
Spravite dobro volilno izkaznico, da se ž njo izkažete preti volilno komisijo, da imate volilno pravico. K volitvi morate izkaznico prinesti seboj. Ako kdo volilno izkaznico izgubi, se mu preskrbi pri vladi novo izkaznica.
Voliti smete samo z uradnimi volilnimi kuverti. Ako kdo volilno kuverto izgubi ali pokvari, dobi lahko novo. Tudi pri volilni komisiji se lahko dobi še volilno kuverto.
Volilna kuverta je za I. razred bela, za II. razred modra in za III. razred rdeča.
Na kuverto se ne sme nič pisati, sicer je glas neveljaven.
Glasovnico dobe volilci od stranke. — Glasovnica je pravilno izpolnjena, ako
za I. prvi razred stoji na vrliu:
i.
(ako zapišeš arabsko številko: 1„ je glasovnica neveljavna)
Lista Slovenske Ljudske Stranske. Kregar Ivan,
hišni posestnik, pasar, predsednik deželnega obrtno-pospeševalnega
urada in podpredsednik trgovske in obrtne zbornice, PUizabetina cesta S
za II. razred se glasi glasovnica:
II.
Lista Slovenske Ljudske Stranke. Lilleg Makso,
c. kr. višji davčni upravitelj, Slomškova ulica 12.
za III. razred sz glasi glasovnica:
III.
Lista Slovenske Ljudske Stranke, Dr. Zajec Ivan,
zdravnik, Frančiškanska ulica 3.
Edino take glasovnice so veljavne. Na glasovnicah ni treba imen vseh kandidatov, ki jih je postavila Slovenska Ljudska Stranka, ampak samo prvo ime kandidata, ki ga je v dotičnem razredu postavila stranka.
Noben volilec, nobena volilka se ne sme podpisati na kuverto, noben naj nič ne pripiše, ker sicer postaneta glasovnica in kuverta neveljavna.
Noben naj se ne muči, da bi glasovnico sam napisal, glasovnico dobi od stranke.
Ako bi kdo g 1 a s o v n i c o izgub i 1, jo dobi v pisarni Slovenske Ljudske Stranke v »Katoliški Tiskarni", III. nadstropje.
Natančno pazite, tla daste glasovnico I. razreda v belo kuverto, gla oMiico II razreda v modro kuverto in glasovnico III. razreda v rdečo kuverto. Čc bi se zmotili in zamenjali, je glas neveijaven.
Kuv« rto, v kateri je glasovnica, sc mora zalepiti in paziti, da se kuv rta ne pokvari, ker sicer postane glas neveljaven.
Pazit«1, da Vam kdo kuverte- ali glasovnice ne zamenja!
Volitev se vrši v nedeljo 23. aprila od 10. ure dopoldne do 4. ure popoldne. Vsak volilec naj pravočasno pride na volišče z volilno kuverto, v katero naj prej že doma da glasovnico in naj kuverto dobro zalepi. Ne glasotulce, ne kuverte, ne prej, ne pozneje ne kažite nasprotnikom, da Vas ne osleparijo! Na volišču pokaže volilec predsedniku legitimacijo, nakar inu izroči zalepljene kuverte. Predsednik položi zapito kuverto v za to določeno posodo in je tako, ker so vse kuverte enake, zasigurauo, da noben ne bo izvedel, kako je volilec volil.
Volilci III. razreda oddajo samo eno glasovnico v rdeči kuverti, po dve glasovnici iu dve kuverti pa oddaš, ako si volilec I. ali II razr da, ker voliš tako tudi v III. razredu.
Vsak volilec I in II. volilnega razreda ima istočasno opraviti tudi volitev za III. razred.
Na katerem volišču kdo voli, ima vsak zapisano na volilni izkaznici.
Vsak volilec in vsaka volilka mora priti na volišče, ker je volilna dolžnost, sicer je kaznovan!
Vsak volilec pomni: ne gre sc za osebo, gre za stranko. S stranko voli!
Volitev je tajna, zato se ni nikomur nič bati. ako voli
tako. rl.i sp razmere na magistratu res temeljito izpremene !
Krancl na grob kurita.
Z Bugam rotuž, hiša stara! Z Bugam naš prelub kurit! Leberalc, ta boga para zdej te more zapestit.
Douh pr teb sma se napajal, ke sma luštn bli sami; soja Idem mudrost predajal, ked sma ja predajat tli.
Delucem zidal sma hiše, sturl več drugeh jim dubrot, ln kdur prau, da teh hiš ni še. Ta ud nas vn je falot.
Nej gre gledat le ke h Turke; poun teh hiš ma u gumazin. Deluc usak prou gvišn soja dubu u, ke u enkrat hin.
Za dubrote pa kupita uma mogl zdej pubrat; preč, oh, morma ud kurita: z Bugam lub naš gumestrat!
Ta kurit za večne čase zdej za nas je pukupan gvišn čezen trava zrase predn mine let in dan.
jest pa dans u žalast strašn krancl denem na ta grob usega tega b na blu treba če b klerkalneh na blu grdob.
r Volilci in volilke S. L. S. dobe od stranke glasovnice po pošti.
Dnevne novice,
"•f Te dni se razpolože volilni imeniki za državnozborske volitve. Povsod je treba imenike vestno pregledati in temeljito reklamirati. Za pouk naj se obračajo zanpniki S. L. S. do tajništva S. L. S., Miklošičeva cesta štev. 6.
-j- Shod zaupnikov S. L. S. ljubljanske okolice se je vršil včeraj dopoldne v ..Ljudskem Domu". Shod se je izrekel soglasno in z velikim navdušenjem za kandidaturo dr. Š u s t e r-Šičevo. Zaupniki so dr. Šusteršiču prirejali burne ovacije. Veliko, viharno veselost je zbudil po peli ljubljanski okolici liberalni letak proti dr. šusteršiču. Splošno je prepričanje, da so liberalci zblazneli.
--)- Srednje šole. Na predlog dr. Šusteršiča je sprejel c. kr. deželni šolski svet predlog na c. kr. učno ministrstvo, da se vpelje na slovenskih srednjih šolah pouk v slovenščini za matematiko in za klasične jezike.
+ Ljudsko šolstvo. Imenovani so: Na dekliški ljudski šoli v Novem mestu Ana Kilar; v Št. Vidu pri Brdu Rudolf Knez. Začasno je vpokojena učiteljica Emilija Ažman. Stalno je vpokojen nadučitelj Jožef Gregorin na Viču. Eno-razrednica v Svibnem se razširi na dva razreda. Paralelni oddelek se ustanovi na ljudski šoli pri Št. Petru v Ljubljani. — Na ugovor krajnega šolskega sveta na Vinici proti odreditvi okrajnega šolskega sveta v Črnomlju glede nabave šolskih potrebščin po šolskih vodjih, je sklenil c. kr. deželni šolski svet splošno sledeče: Vsako leto učiteljska konferenca (na enorazrednlcah učitelj 6 katehotom), sklepa o potrebi novih šolskih potrebščin. O nabavi sklepa krajni šolski svet, ki tudi sam naroči ln kupi. V slučaju, da bi kak krajni Bol. svet neopravičeno odklonil potrebna učila, jih naroči c. kr. okr. š. svet na njegove stroške. Ako učitelji samovoljno kaj naroče, sn osebno odgovorni in gre nabava na njihove stroške. — Ljudska šola pri Zidanem mostu se razširi na šestraizrednico. V Moravčah se dovoli vzporednica. — Pritožbo ženskega telovadnega društva v Ljubljani in Sokola v Postojni, zoper odlok c. kr. dež. w)lskt'ua sveta. ix> katerem se ureiKive-
duje šolskim otrokom udeležba pri telovadnih društvih, je učno ministrstvo zavrnilo. — Upokoji se učiteljica Marija Schweiger v Dolenji vasi. — Ljudska šola v Črnučah se razširi na dvorazred-nico, istotako šola v Olševku. — V Kor. Belo pride Fr. Kete.
-i Izpremenjeno poveljstvo III. ar-maancga zbora. Poveljnik III. armad-nega zbora general Karel Schikofsky je imenovan za namestnika poveljniku c. kr. deželne brambe. Poveljstvo III. armadnega zbora je poverjeno pod-maršalu baronu Leithnerju, poveljniku olomuške divizije.
-j- V finančnem ministrstvu je postal finančni tajnik dr. Franc Eller ministerialni podtajnik, finančni tajnik dr. Karel Dernovšek jc pa imenovan za finančnega tajnika.
Poveljnik 87. pešpolka polkovnik Avgust Daler je iz zdravstvenih ozirov vpokojen.
-j- Iz Sorice. Na Velikonočni ponedeljek smo imeli v gostilni „pri Posti" političen shod, na katerem je poročal gospod Fr. Kerhne o državnozborskih volitvah, o kmečki in o delavski organizaciji. Popoldne se je pa ustanovilo „izobraževalno društvo", k kateremu je pristopilo 43 članov.
-j- »Jutro« in »Narod« — pa novomeška gimnazija. Razmere na novomeški gimnaziji očividno ne ugajajo našim liberalcem. Je pač konec ostudnega terorizma liberalnih profesorjev-prenapetežev in dijakov-prosvetašev. Zato napad za napadom. V današnji seji dež. šolskega sveta se je na te napade najboljše odgovorilo s tem, da se je uradno dognalo, kako lažnjiv je zadnji napad na profesorje novomeške gimnazije radi izključitve nekega dijaka. Če ima Narod pogum, naj priobči res dotični pornografični umotvor, potem bo sodba javnosti lahka. Čast pa vsem tistim profesorjem (tudi nekaterim liberalnim!), ki jim jim je več za red in za moralo med dijaštvom, kakor za dvomljivo hvalo dvomljivih liberalnih dopisnikov.
-j- O novomeški gimnaziji obeta »Jutro« novih razkritij. Čakamo jih in bomo nanje odgovorili z gromko novico, kako je ponaredil glavni dopisnik »Jutra« neko menico. G. G. je o tem podrobno informiran in prepričani smo, da bo ustavil nesramno početje dopisnikovo če se še enkrat oglasi.
—	Iz Spodnje Šiške se nam poroča, da 'e okrajno glavarstvo začasno odredilo, da vodi občinske posle prejšnji župan g. P o g a č n i k. Obenem je predlagalo okrajno glavarstvo razpust občinskega odbora ter bo deželna vlada v sporazumu z deželnim odborom imenovala gerenta. Občinski premoženje je že v petek prevzel dež. odbor.
—	Nesreča z avtomobilom. Pri Vo-loski jc avtomobil kneza Koburga podrl župana g. dr. Stangerja ter ga ranil. Boje se, da si je dr. Stanger pretresel možgane.
—	Naznanila sejmov. Slavna županstva uljudno prosi založništvo » D r u ž i n s k e P r a t i k e « opetova-lio, da mu čimpreje javljajo morebitne izpremembe v letnih sejmih ali pa opo-zore na napake v dotičnem zaznamku, ker se mora isti v najkrajšem času končno urediti in bi se na zakasnela naznanila ne mogli več ozirati.
—	Truga je ubila petinpol leta sta rega Janeza Menarda v Idriji Veliko soboto se je igral s tovarišem na cesti. Podila sta vsak svoj obroč in tekla za njim. Pri hiši je bila naslonjena težka truga za prevoz cestnega gramoza. Ne ve se, ali se je fantiček zadel ob trugo, ali jo je veter prevrnil ravno v času, ko se je obrnil. Truga mu pade na glavo, bil je takoj mrtev. Tako smo imeli veliki teden 3 nesreče, dva sta umrla, eden bo nosil nasledke zelo življenje.
Ljubljonske novice.
lj Procesije so sc na velikonočno soboto in nedeljo zjutraj vršile v najlepšem redu. V stolnici je mestno občino zastopal gosp. vladni svetnik Laschan z mestnima uradnikoma gg. Lahom in vitezom Bleivvcisom. Pri procesiji v šentpeterski fari so se prvikrat postavili naši krepki Orli iz okolice. V nedeljo popoldne se je vršila potresna procesija in se je tudi letos razvila v mogočno manifestacijo.
lj Iz kroga deželnih užitninskih nslužbencevl Da si nekoliko ogledamo dobrote, ki nam so jih delili svoječasno liberalci odnosno liberalni deželni odbor, hočem podati v tem oziru nekoliko pojasnila. A predno pišem dalje odkrito povem, da sem svoječasno liberalcem mnogo verjel. Saj so imeli za naš stam vedno polna usta obljub, — a drugega ničesar. In ti ljudje imajo še danes drzno čelo, da se na ra/nih shodih predstavljajo kot najboljši ljubitelji in dobrotniki nižjih slojev bodisi te ali one stroke. Sedaj po Ljubljani farbajo razne i mesine tisiufcbence. češ le nas volile mi smo
Vaši osrečevale!. Toda menim, da bo preklicano malo tistih uslužbencev, ki se bodo dali zapeljati s sladkimi obljubami. Nam deželnim užitninskim uslužbencem sploh, so obljubovali preuredbo in povišanje plač nad deset let. In še danes bi mi živeli v najhujšem pomanjkanju poleg plače mesečnih 64, 72 in 80 K, ako ne bi bili ti možje s svojimi obljubami vred odšli iz deželnega dvorca vun v večni penzijon. Kako naj človek v današnjih časih preživlja sebe in svojo družino z mesečno plačo kakor sem jo že opisal? A prepričan sem, da bi še danes ne bilo pri nas nič boljše, če bi ne bila v deželni dvorec Kranjski prišla do gospodarstva S. L. S. In danes so pri nas vendar boljše plače. To nam je pridobila S. L. S. Liberalci so imeli za nas le obljube, ki pa nam bodo ostale v slabem spominu, ki pa naj bodo sedaj, v zgled mestnim uslužbencem ljubljanskim. Tisti, ki hoče sebi dobro bo pri občinskih volitvah dne 23. aprila t. I. volil S. L. S.
lj Pri državnozborski volitvi dne 13. junija se bo volilo na enajstih voliščih, kakor danes razglaša ljubljanski magistrat.
lj Strašna nesreča bi se bila skoro prigodila na velikonočno nedeljo zvečer pri Ježici. Malo je manjkalo in žrtev nesreče bi bili postali trije ugledni ljubljanski meščani. Gg. tovarnar A d. II a u p t m a n , trgovca Pavel P e -t e r c a in J e se n k o ml. so se peljali na sprehod na Posavje v zaprti kočiji. Opazili niso, da jim je menda izvošček na vozu zadremal. Voz je peljal proti železniški postaji na Ježici in se je približal tiru, ko je pridrdral večerni kamniški vlak. Ustaviti voz in konja je bilo prepozno. Z veliko silo se je konj zadel v tretji voz kamniškega vlaka, se ob vozu vzpel in zlomil voj-nico. Vlak je ustavil. Vse je trepetalo pod vtiskom, da se je zgodila strašna nesreča. K sreči pa so ostali vsi gospodje, ki so bili v vozu, nepoškodovani. Odnesli so le precej strahu in spomin na velikonočno nedeljo, na katero so gledali smrti v oči. Ta dogodek je zopet resen opomin, da se vendar zgradi ondi železniška pregraja, ker to ni prva nezgoda na tem mestu. Ali čakajo merodajni faktorji, da se zgodi na tem mestu, na katerem je vedno živahen promet, res velika nesreča?
lj Vaje pijonirjev na Ljubljanici v mestu Ljubljana bodo šc letos, ker se struga Ljubljanice v mestu ne bo pričela znižavati pred 1. avgustom. Združeni pionirski oddelek se formira dne 20. t. m. Poveljnik mu bo nadporočnik 27. pešpolka Karel Kohout.
lj Umrla je hčerka mizarskega mojstra Marija Z o r m an, učenka meščanske šole stara 17 let. Svetila ji večna luč!
I j Osebna vest. Gimnazijec Karel Mlakar je imenovan za c. kr. poštnega praktikanta.
lj Mizarsko zadrugo v Solkanu prevzame baje Ljubljanska Kreditna banka.
Sreča v nesreči. V noči na velikonočni ponedeljek po 2. uri je zapazil stražnik I. ljubljanskega zavoda za stra-ženje in zaklepanje, kako se je človek s sv. Jakoba nabrežja črez škarpo zvrnil ter obležal tik pred Ljubljanico. S pomočjo mestnega redara g. Ivana Grlice sta »ponesrečenca v rožicah«, ki je imel lastnega angelja-varuha, spravila na varno, oziroma je redar vsega opras-kanega spremil na dom nekje v Rožni ulici.
lj Dražba v »Mestni zastavljalnici« zapadenih predmetov bo jutri v »Mestnem domu«. Na dražbi bodo pisalni stroji, zlatnina, srebrnina in obleka.
Merske novice.
5 Kandidatura dr. Benkoviča. Iz
Kozjega se poroča, da je včeraj shod zaupnikov soglasno proglasil za držav-inozborskega kandidata dr. Benkoviča.
š Hranilnica v Ribnici na štajerskem je izstopila iz Celjske zveze ter pristopila k ljubljanski vsled sklepa občnega zbora.
Razne slvari.
Potujoče kmetijske šole. Znano je, da se možu, ki je enkrat že star nad 25 let, ne ljubi hoditi več v šolo. To dejstvo so spoznale zapadne severoameri-ške železnice, ki so v dogovoru s kmetijskimi šolami v Coloradi in Utali vpeljale potujoče kmetijske šole. Štiri leta zaporedoma jc železniška družba Den-ver <fc Rio Grande pošiljala po državah Colorado in Utali posebne vlake, raz katerih so profesorji predavali o kmetijstvu. Tako je na primer v letošnjem februarju potovalo v posebnem vlaku po vseh progah imenovane železnice več profesorjev kmetijske šole v Utali in se ustavilo na raznih krajih. Povsem je bilo 59 zborovati i. kntorih ^ j'1 udeležilo 18.013 oseb.
Mišja past. Neki Anglež Je JznaSel
posebne vrste mišjo past, v kateri se miš ubije z elektriko. V pasti je vada, do katere drži pot po bakreni ploščici. Miš gre dalje. Ploščica se stakne vsled teže od miši z električnim tokom in miš je v g-enotku elektrizirana. Elektrike se potrebuje toliko kot za jedno luč, to je stodeset voltov.
Slovak 20 let po nedolžnem zaprt v Ameriki. V Pittsburgu, Pa., je bil pred kratkim izpuščen Slovak Andrej Toth iz kaznilnice, ko je za njenim zi-dovjem prežaloval 20 let svojega življenja za hudodelstvo, na katerem je bil ncdoižen. Toth je bil obtožen, da je umoril nekega sodelavca, in je bil obsojen v dosmrtni zapor v kaznilnici. Pred kratkim pa je bilo dognano, da je bil ob času dejanja pol milje oddaljen od prizorišča zločinstva. Iz slovaških listov povzemamo, da je nedolžno obsojeni in sedaj čez 20 let iz kaznilnice izpuščeni Andrej Toth rodom Slovak. Že od začetka je trdil, da je nedolžen. Najprej je bil obsojen na smrt in potetm v dosmrtni zapor. Zaupajoč v Boga je mirno nosil svoj križ dvajset let. Lani je v njegovi rojstni vasi zbolel na smrt neki Štefan Toth. Ko je videl, da se mu bliža zadnja ura, je poklical k sebi duhovnika in temu je izpovedal, da je pred 20 leti, ko je bival v Braddocku, Pa., umoril nekega človeka in da se radi tega umora nahaja v ječi nedolžen človek, Andrej Toth. To izpoved je umirajoči potrdil pred pričami pismeno. Kmalu potem je umrl. — Ko je to prišlo v javnost, so se štirje sinovi Andreja Totha, podali na pot do Združenih držav, da bi osvobodili svojega očeta iz zapora. V to svrho so najeli odvetnika, kateremu so plačali 500 dolarjev. Ta je denar vtaknil v žep in se za celo stvar zelo malo brigal. Zato so se sinovi obrnili na drugega in ta je celo stvar predložil guvernerju Tennerju. Guverner je stvar preiskal in se prepričal o nedolžnosti nesrečnega Totha, nakar jc odredil, tla se nemudoma izpusti na svobodo. Pred dvajsetimi leti je bil vržen v zapor kot mož v polni moči, in sedaj je bil izpuščen na svobodo kot. starec, zlomljen na telesu. —< Zopet dokaz posvetne »pravičnosti«.
Čudak. Nad 20 let je stanoval mr. Bayard. ameriški milijonar, na svoji jahti, ki je bila usidrana ne daleč od Brightlingsea na obali Essexa. Na jahti so bile vedno razvite zastave, iz dimnikov stroja se je vedno kadilo in moštvo je bilo vedno brez prestanka pripravljeno na odhod. Toda celih 20 let se jahta ni premaknila z mesta. Brown je velik čudak, s čim pa se ba-vi, nihče ne ve. Vse plačuje bogato z gotovim denarjem, samo dohodarine ni plačal. Pustil je, da so ga tožili, ter je vedno trdil, da ni na ameriških tleli, temveč na svoji ameriški jahti. Toda sodišče ga je obsodilo, da mora kot ameriški prebivalec plačati 250.000 K davka. V Brightlingseu je vsled tega vse ogorčeno proti davčnim oblastem, kajti sedaj jc Bnown zagrozil, da pusti dvigniti sidro, ter da bo odplul, kar bi bila pa velika zguba za ono mesto. —• Brown sicer ni nikoli zapravljal, pač pa je zaradi svoje stanovitnosti in jah-j privabljal mnogo tujcev, ki so dalf ondotnim prebivalcem veliko zaslužka.
ANTIKVARJAT KATOLIŠKE BUKVARNE
ima na razpolago:
Denifle, »Luther uncl Lutlicrlhum in der ersten Entwicklung«. L. 1904.
T. Bd. 1. Abth., mesto 6 K samo 3 K.
I.	Bd., Schlussabtheilung, mesto 7 K 80 v, samo 5 K.
II.	Bd., mesto 8 K 40 v, samo 4 K 80 vili.
Erganzungsband II., mesto 4 K 80 vin., samo 2 K 80 v.
»Luther in rutionalistiseher und christlicher Beleuchtung«, mesto 1 K 44 v, samo 80 v.
Stolz - Schmitt, »Nachtgebet mei-nes Lebens«, 1. 1885, mesto 2 K 80 v, samo 1 K 20 v.
Spirago, »Ausgevvahlte Beispiele zum katholisehen Katechismus«, L 1902, vez. mesto 3 K 50 v, samo 1 K 80 v.
Wiedermayr, »Erklarung des von osterreichischen Gesammtepiskopate approbierten Katechismus«, druga izdaja, 1. 1900, vez. mesto 2 K 80 v, samo 1 K 50 v.
Bobelka, »Religionsunterricht fiir das erste Schuljahr«, druga popravljena izdaja, 1. 1900, vez. mesto 1 K 60 v, samo 1 K.
Bobelka, »Beitrage zum Religionsunterricht fiir das dritte und vierte Schuljahr«, 1. 1903, vez. mesto 3 K, samo 1 Iv 60 v.
Mey, »Vollstiindige Katec.hesen fur die unteren Klassen der katolisehen Volksschule«. Zugleich ein Beitrag zur Katcchetik. Mit einem Anhang: Der be-ste Beiclituntcrrichl: 11. popra vlieua
izdaja, 1 19022 mesto 3 K 60 v, samo 1 K 80 v.
Schmitt, »Anleitung zur Ertoilung des Erstkommunikanten - Unterrich-tes«; 11. popravljena izdaja, 1. 1904, vez. mesto 3 K 60 v, sAmo 1 K 80 v.
Pichler, »Katholische Volksscliul-Katechesen«, Fiir die Mittel- und Ober-stufe ein- und zweiklassiger und fur die Mitteistufe mehrklassierer Schulen; 2. popravljena izdaja, 1. 1906, štiri deli vezani v eno knjigo mesto 6 Iv 90 v, samo 3 K 50 v.
STAVKA ŽELEZNIČARJEV V ITALIJI?
Iz Italije poročajo, da jc prišlo vprašanje splošne stavke italijanskih železničarjev v ospredje. Ko je končala min. kriza, so nastopili železničarji s svojimi zahtevami ter zahtevali od vlade, da se zavzame za iste. Ako vlada tega ne bo storila, stavijo 29. t. m. ultima-tum, v katerem bodo konečno formulirali svoje zahteve. Ako se istih ne bo priznalo, je napovedana generalna stavka.
Telefonska in brzojavna poročila?
PROTIKANDIDAT DR. DRTINI.
Praga, 18. aprila. Nasproti Masa-rykovcu dr. Drtini kandidirajo mlado-čehi kraljevograjskega župana dr. Ul-richa.	*
KRALJ PETER OBIŠČE CESARJA FRANCA JOŽEFA.
Belgrad, 18. aprila. Kralj Peter se odpelje 23. maja v Budimpešto, kjer bo gost našega cesarja. Spremljal ga bo minister za zunanje zadeve Milovanovič.
MORNARIŠKI ČASTNIK STRELJAL NA ŽENO IN NASE.
Pulj, 18. aprila. Ladjin poročnik Rudolf Bacich je iz ljubosumnosti streljal na svojo ženo in jo lahko ranil. Potem je še nase nameril, pa se tudi samb lahko ranil.
BULGARIJA IN DRUGE BALKANSKE DRŽAVE.
Sofija, 18. aprila. Min. predsednik Gešov jc imel v Rušcuhu daljši govor, v katerem je naglašal. da zasleduje Bulgarija mirovno politik j osobito s sosednimi državami. Glede na balkanske države je izjavil da hoče delati na to, da se še utrde prijateljski odnošaji s sosednima državama Rumunijo in Srbijo, a tudi z Grško in s Čmogoro.
POVODENJ V JUŽNI AMERIKI.
Bueuos Ayres, 18. aprila. Vs'cd groznih nalivov je nastala tu velika povoclenj. Več hiš se je podrlo, veliko oseb jc pod razvalinami ubitih.
ZGORELO 50 HIŠ. — ZAŽGALI OTROCI.
Eanover, 18. aprila. V Lindau u so so igrali otroci z vžigalicami in povzročili strašen požar, ki je vpepelil 50 40*. Veliko kmetov je izgubilo vsled požara celo svoje premoženje. Zgorela je tucli bolnišnica; k sreči so še bolnike rešili. Zgorelo je tudi veliko živine.
VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA V SPANBAU-U.
Spandau, 18. aprila. V Spandan u se je pripetila velika železniška nesreča. Iz tira je skočil vlak. Dve osebi sta bili nevarno, 10 pa lahko ranjenih.
AVTOMOBiLNA NESRET A.
Trcviso, 18. aprila. Tu so jc prevrnil avtomobil. Tri osebe so ubite, pot pa težko ranjenih.
PORAZ MEHIKANSKIH VLADNIH ČET.
New York, 18. aprila. Iz Los Ange-Ios so poroča, cla so vladne če le bile v veliki bitki z vstaši premagano, vrženo nazaj in zoio pobite.
BOJ S TERORISTI.
Lodz, 18. aprila. Štiri teroristi so so skrili v neki hiši, katero je policija naskočila. Razviio so je pravo obleganje, ki se je končalo šele, ko je teroristom zmanjkalo municijc. Eden izmed teroristov je hotel uiti čez streho, pa so ga policaji ustrelili. Ostali trije so hišo zažgali in tako poginili.
VELIK GOZDNI POŽAR.
Inomost, 18. aprila. Vsled neprevidnosti izletnikov se je vnel v okolici velik gozdni požar, ki je uničil 30 jo-hov gozda.
* Veseloigre in šaljivi prizori za moške in ženske vloge. Pod tem naslovom je .izdala »Narodna tiskarna« v
B r 11| a n j i po nizki ceni.
Gorici več malih iger, pripravnih za manjše odre, zlasti po deželi. Pisatelja oziroma prevajalca E. Klavžar in Soški sta podala v tej zbirki sledeče igre: Sokratov god, veseloigra; Nocoj je prav lep večer!, veseloigra; V posredovalnici, burka v onem dejanju; V hudih zadregah, veseloigra v enem dejanju; Gospa Kordula, vesela igra v dveh dejanjih. — Zvezek te zbirke stane s poštnino vred 1 K.
Takoj se odda
obsegajoče dve sobi, kuhinjo klet in pritikline. Več pove upravništvo.	1257
rl'iu	< i ,?s a-j.
Cene veliajo za "50 1,-rj.
Budimpešta, 18. aprila.
Pšenica za april 1011.....12 50
Pšenica za maj 1911......1215
Pšenica za oktober 1911 ... .	10'92
Rž za april 1911...... .	8 96
Oves za april 1911......9 68
Koruza za mai 1911.....5 97
Efektiv trdneje.
iteeteoroi gično poročilo.
Višina n morem tllfvj n. sre l irnčii tla< 7 ifi-0
	La? opa-	btanie	1 empe-		----	ta —
O				Veiruv		
3	tovania	metra	po		Nebo	| * E
		v mm	Cel zhu			a ' ' >
17	9 zveč	737 9	94	sr. izah	jasno	
18	7 ziutr	758 0	50	si. svzh.	del. obl.	00
	2. pop	736 0	20 7	si. jjvzh.	jasno	• ■

1265
f
Globoko potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, pvijatem in znancem pretužno vest, da je naša iskreno Ijubljenanepozabljena hčerka, sestra, gospodična
nčonlra meščanske šole
danes ob 11 uri dopoldne po dolgi mučni bolezni previdena s sv. zakramenti za umirajoče v 17 letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala. •»
Pogreb nepozabne rajnice se vrši v sredo dne 1'J. aprila ob 5 uri popoldne iz hiše žalosti Zabjek št. 3. na pokopališče k sv. križu.
Sv. maše zadušn.ce se bodo brale v več cerkvah.
Bodi ji ohranjen blag spomin.
jc zdravniško pr poročano
črno Dalmatinsko v,no najboljše sredstvo 2501
i steklenice (5 kg) Sraisko K 4-5 BR. NOVHKOVIC, Ljubljana,
poštenih staršev sprejmem takoj v trgovino z mešanim blagom. — Ivan
Vidmar, črnivrh nad Idrijo. H61 - _
!S:JRt in llClPtfe sprejmem takoj 1251 Leopold Grošelj, 8p. Šiška 66.
Zarad selitve se proda dobro ohranjen
prav za nizko oeno. Poizve sc Prisojna nllca St. 7, j I. nadstropje, na (Frlškovon).	1262 2
Priznano močna, lahko tekoča solidna ln neprekosljlva so 866
9,Kinta"-ko!esa.
HaioDSirnejiB jamstvo, llustrovan) ceniki brezplačno.
3 H. Csmernih, Ljubljana, Dunaiska c. 9.
Speoljalna trgovina s kolesi In posameinlral deli. Izposoje vanje koles. ■
	m				
					
V • se prodasti. Prva v bližini Ljubljane, s 4 stanovanji in lepim ogra jenim vrtom; druga je 5 minut od kolodvora Vižmarje pri okrajni cesti, pripravna na vsako obrt. Okoli hiše je velik ograjen vrt, v hiši je vodovod. Radi prijazne lege je pripravna za letoviščarje ali gospoda v pokoju. Pojasnila daje Podrekar Gregor, v Vižmarj h št. 61.	1214
Ljubljana
5
bodi vsakemu znano pri nakupu blaga
za obleko in perilo.
Naznanilo.
Usojam se opozarjati slavno p. n. občinstvo kakor tudi svoje cenj. odjemalce da sem poveril samoprodajo za Kranjske slovitoznanega pisalnega stroja
Untferuood
tukajšnji tvrdki
The Rex Co
Šelenburgova ulica štev. 7
in prosim, cla se izvolijo radi nabave ali popravil »Underwood« pisalnih strojev obračati
—»^JSS samo *
na g<5renjo tvrdko.	1261
Velespošt o vanj eni
C. L Mohovich, Trst
Glavno zastopstvo pisalnega strojo »Underwood«.
Podkovni in tovarn, kovač
se išče za takojšnji nastop v večjo tovarno za trajno delo. - Začetna plača K 100 —. Ponudbe na oskrbništvo parne žage Arnold Spitz, Rog, pošta Kočevje,
Na prodaj je
spodnji Šiški
8 ■ ^ nisa
pripravna za železničarja ali upokojenca. Hiša ima tri stanovanja in klet. zraven nov svinjak, drvarnice in 1000m'' vrta. Cena 10.000 K. — Več sc izve Linhartova ulica št. 8 v pritličju. 1227 3

•V
2-rJtvV	■'•.'■;•'
lite 70 vinarjev
v znamkah ali po poštni nakaznici in dobili bo-clete poštnino prosto takoj krasen zastor za okno 80 cm visok, 60 em širok. I)a se na mah vpeljemo damo 100.000 komadov za tako nizko ceno in dobi vsak, kdor ne bi bil presenečen od lepote in izbornosti ako je brez napake, denar nazaj. Zastori za okna okrase vsako stanovanje in zabranijo mimoidočim gledati v stanovanje. Pri vporabi zastorov zahtevajte že danes naš najnovejši cenik, ki Vam ga pošljemo v začetku meseca marca zastonj in poštnine prosto. Čudili se bodete, da dobite za tako malo denarja tako krasne - zastore. ^ j ^ ^ ^ ^
♦ ♦
Oglejte si! veliko zalogo koles z originalno znamko
19114
trgovca ¥
Prešernova ulica, samo nssprotl franciškonske cerkve.
Raznih znamk kolesa od 110 K naprej vodno v zalogi.
Zalcija šivalnih slrsje*: Sinoer, Ringscliiff. PouH za strojno vezenje ptis. Edino zastopstvo za Kranjsko!
Ceniki zastonj, poštnine prosto. — Ceniki zastonj, poštnine prosto.
se razpisuje pri mlekarski zadrugi v
Komendi, kjer se poizvejo pogoji in čas nastopa.	1258
Ravnokar je prispelo
500 kom Kmm oblek
modnih, za gospode, od K 10-— naprej. Dober nakup, brez konkurence. — Dnmska konfekcija, kakor krila in bluze po znano nizkih cenah.	12d:i
yX7N^^urar.prvana,veqa
——-*	exportna tvrdka ur.
anaMestni trg | sr

Kiepach & Omčikuš
1083 20
nova z najmodernejšimi stroji in električnim obratom urejena
tovarno žolozij, rolet, lesenih in železnih zosiorov zo izložbe, prodajalne Itd. iid.
Zagreb Marija Valerija ul. s
Telefon tev. 1324
Ceniki, prospekti in vzorci zastonj in franko!
KLOBUKI, CILINDRI
čepice, kravate, perila samo zadnje novosti v modni in športni trgovini za gospode
P.Iflagdič, Ljubljana
nasproti glavne pošte.
1046 (10)
Naznanilo in priporočilo.
Prečastiti duhovščini in slav. občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel delavnico pokojnega gosp.
Vurnika
in bodem isto obrt pod svojim imenom dalje izvrševal.
Blagohotnega zaupanja proseč z odličnim spoštovanjem
Jožef Pavlin, podobar,
Radovljica.
1241
Sprejme se spreten
1221
zmožen slovenskega in nemškega, oziroma tudi italijanskega jezika v govoru in pisavi, vajen korespondent in strojepisec, izurjen v trgovini špecerije, deželnih pridelkov in železnine. Prednost z znanjem stenografije.
Franc Dolenz, Kranj.
Stev. 11405.
Razglas.
jj || S1. junijem 1911 se odda v Kamniku vela
rtno pri »KrlŠtOf«'
obstoječa iz prostranih gostilniških sob, več na novo urejenih spalnic za tujce, dveh velikih in ene manjše kleti, zelo velike podzemeljske ledenice, obsežnega gospodarskega poslopja z dvema hlevoma. Pri gostilni se nahaja veliko dvorišče z vrtom za zelenjavo, sadnim in lepim gostilniškim vrtom. Hiša je blizu kolodvora na najlepšem prostoru in za obrt kakor ustvarjena. Podjetnemu gostilničarju s primernimi sredstvi je najboljši razvoj obrti zagotovljen. — Pojasnila daje Hranilnica in posojilnica v Kamniku na Šutni,
Modni kamoaro m mi m hir za možke obleke
najdete v največji izbiri pri
R. MIKLAUC
LJUBLJANA Stritarjeva (Spltalska) ulica št. 5.
V prvem nadstropju poseben oddelek za tovarniško skladišče sukna. — 591 — Pošiljajo se tudi vzorci na ogled.
St 12.261.
Razglas
1243 (2
Mestni magistrat ljubljanski odpošlje tudi letos 10 otrok na stroške mestne občine v pomorski hospic v Gradež. Sprejemajo se v ta hospic le škrofulozni otroci v starosti č—12 let. Prošnje, opremljene z dokazili o starosti, ubožnosti in pristojnosti ter z zdravniškim spričevalom vložiti je tuuradno do 10. majnika 1.1,
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 6. aprila 1911.
Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik:
1245
Laschan 1. r.
Iščem za tukajšnjo podružnico spretnega
1222
1»
špecerijske in železninske stroke, izurjenega v slovenski in nemški korespondenci in knjigovodstvu.
Franz Dolenz, Kranj.
Zaradi oddaje naprave
glavnih cestnih kanalov
v Nadvojvode Eugena in v Gorupovej ulici, kakor tudi radi oddaje «*-vršenja kanalizacije dvorišč državne obrtne šole vršila se bode
dne 21. aprila letos ob 10. uri dopoludne
javna pismena ponudbena razprava pri mestnem magistratu ljubljanskem v pisarni mestnega stavbnega urada.
Načrti, proračuni, pogoji in drugi pripomočki razgrnjeni so v pisarni stavbnega vodstva državne obrtne šole vsaki dan od 8. do 12. ure dopoludne in od 2. do 6. ure popoludne na vpogled.
Ponudbe opremljene s 5 °/0 vadijem od preračunjene skupne ponu* dene svote, v katerih je navesti posamezne cene in preračunjene zneske v številkah in besedah, izročiti je v zapečatenih zavitkih do določenega časa.
Na ponudbe, katere ne bodo povsem ustrezale razpravnim predpisom ali katere bi se pogojno glasile, ter na ponudbe, katere bi prekasno ali celo naknadno vložene bile, se ne bode oziralo.
Mestni magistrat si pridržuje pravico delo oddati tudi drugemu nego najcenejšemu ponudniku.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 14. aprila 1911.
Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. k r. deželne vlade svetnik:
Laschan 1. r.
Ysa £jubljatia govori o tem, da je
Ch
arol Jlaninšek -ova
pražena kava
najboljša ! ! ! !
Izdajatelj: Dr. Ignacii Žitnik.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Ivan Štefe,