ŠltV. 43. v LJUBLIANI. DNE 28 OKTOBRA 1931 L ti 1 O 41 Cena 58 Din za celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka t Din. V inseratnein delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor <0 Din. Izhaja vsako sredo. Spisi in dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljuba« v Ljubljani. Kako je z denarno krizo? Nikogar ni, ki ne bi poznal danes besede »gospodarska kriza«. V 1. 1929 so začeli v Ameriki zapirati tovarne, omejilo se je delo v raznih drugih delavnicah in rudniki niso imeli kam prodajati izkopanih zemeljskih zakladov. Kupcev za izdelano blago ni bilo. Vrednostni papirji raznih družb, ki so lastnice tovarn, rudnikov, bank itd., so začeli izgubljati na vrednostih, ker niso več nosili nobenih obresti ali pa čisto malenkostne. Kmet ni mogel prodati svojih pridelkov in delavec je postal brezposeln. Počasi je objela ta gospodarska stiska ves svet. Prav nobena dežela ni bila izvzeta. Dolgo se je branila mogočna Francija, toda končno so prišle ludi nad njo iste gospodarske težave kot nad druge. Te gospodarske težave pa so imele za posledico veliko denarno krizo. Tisti, ki so posojali velikim tovarnam in drugim podjetjem, so prišli v težave, ker niso vedeli, ali bodo mogli ta posojila kdaj izterjati ali nikoli. Niso dobivali več obresti od teh posojil in nastalo je splošno neza-uoanje in vpraševanje, komu naj se še varno posodi denar. Tudi ta denarna stiska ni prizanesla nobeni državi. Razumljivo je, da je tudi naša država prišla v podobne gospodarske in denarne stiske kot druge. Prišla je pri nas gospo-darskr stiska do izraza zlasti v kmetijstvu, ker je Jugoslavija v prvi vrsti kmetska dežela. O tem govoriti bi se reklo nositi vodo v Savo. Vsak kmet danes to strašno stisko živo občuti. Prav tako je prišla nad našo državo tudi denarna kriza. Pokazale so se denarne težave sicer kasneje kot v drugih državah, toda danes je med seboj ves svet tako zvezan, da so se morale pokazati nazadnje tudi pri nas. Ravno na denarnem polju smo v naši državi od tujcev silno odvisni. Ti so v veliki meri umaknili svoj denar, prisiljeni po razmerah, iz naše države. Tudi pri nas je nastalo vprašanje, komu naj se denar še posodi. Ker se ni dala nobena stvar prodati, ker so začele tovarne manj delati kot poprej in ljudje manj kupovati, se je pokazalo tudi pri nas, da je mnogo takih posojil, ki se sicer štejejo za varna, ki pa se jih ne da izterjati. Iznašli so zato nov izraz zamrznjena« posojila. Pri najboljši volji jin ni mogoče izterjati. Vse to se je končno pokazalo tudi pn obtoku denarja. »Zamrznjena« posojila so Povzročila, da so nI dobivalo več redno obresti, da mnogi niso vedeli, kaj je še varno in kaj ni varno? vse to pa je povzročilo počasi medsebojno nezaupanje. Mnogi so začeli držati denar doma in razmišljati, kaj bi kupili, da bo denar najbolj varno spravljen. Ko so morali pred dobrim mesecem Angleži odpraviti zlato vrednost svojega denarja, da so se izognili še večjim težavam, je to vznemirilo vso Evropo, zlasti pa manjše države. Tudi v naši državi se je ta zbeganost v veliki meri pokazala. Mnogi so hiteli dvigat denar iz denarnih zavodov v strahu za bodočnost. Mnogi niso pri tem prav nič mislili, kaj bi z denarjem doma, toda v splošni zmedi dela navadno veliko ljudi brez glave. Pokazala se je zato tudi pri nas posledica vse te zbeganosti, namreč pomanjkanje gotovine. Le računajmo! V Jugoslaviji je 13 milijonov ljudi, ("'e bi držal vsakdo doma samo 100 Din, je že to 1 milijarda in 300 milijonov. Vsega denarja pa je v obtoku samo 5 in pol milijarde. Kakor hitro začno ljudje v večji meri držati denar doma, ga mora zmanjkati v obtoku. Tega niso krive posojilnice, kajti nobena posojilnica ne moro držati denarja v svoji domači blagajni, ker bi Sicer ne nesel nikakih obresti. Vsa krivda je na tistih, ki drže denar doma, da ne pride v obtok. Zanimivo je pri vsem tem to, da pri velikih narodih kljub vsem krizam vendarle ostane veliko zaupanje v domač denar. Da Amerikanec svojemu dolarju zaupa bolj kot vsaki drugi denarni vrednosti, je dobro znano. Prav tako zaupa Francoz le svojemu franku. Tudi mala država kot Češka, ki je sicer morala prebiti mnoge težave, ni pokazala nikakega nezaupanja svoji valuti. Da, celo Nemčija, ki je v 1. 1923 popolnoma izgubila svoj prejšnji denar in ki je letošnje poletje preživela silne viharje v svojem gospodarstvu, vendarle kaže silno zaupanje v nemško marko. mesecev V tem kratkem času je bil z redno uporabo Kalo-donta v enem težkem slučaju zobni kamen po-polnoma odstranjen. Samo Sargov Kalo-d o n t vsebuje učinkoviti dodatek proti zobnemu kamnu (Sulfo-ricinoleat po Dr.Braun-lichu). Tako si more sedaj vsakdo ohraniti zdravje in lepoto zob. 28.X,-192^ kfai-------prilog. Tudi pri nas je a* daj pričakovati, da se bo hitro obrnilo na bolje, ko je Francija dala 300 milijonov francoskih frankov posojila. Pokazalo se je, da ta velika država, ki ima danes največ zlata v Evropi, ne pusti, da bi padel na vrednosti katerikoli denar v srednji Evropi. Celo 5iling, ki je denar uboge Nemške Avstrije, je podprla Francija radi tega z močnim posojilom. Zato danes lahko mirno rečemo, da so postali vsi strahovi, da dinar pade, prazni. Tisti, ki so s tem špekulirali, so se za enkrat urezali. Tisti, ki so stali ob strani in Čakali, so sedaj uvideli, da nimajo ničesar več čakati, ampak pametno in hladnokrvno naprej gospodariti in varčevati. To po-mirjenje sedaj polagoma nastopa. Naš kmet je ostal pri vsej tej zbeganosti še precej miren. Vendar pa so se pri nekaterih posojilnicah pokazali dvigi denarja za čisto nepotrebne stvari. Kaj sedaj? Pameten gospodar bo nesel denar mirno v posojilnico nazaj. Z vso odločnostjo moramo na tem mestu poudariti, da radi pretrganega obtoka denarja ni nobena posojilnica manj varna kakor je bila poprej. Posamezne posojilnice, kot smo že rekli, ne morejo držati velikih vsot denarja v svojih blagajnah in bi bile naravnost nespametne, če bi ga. Denar v posojilnicah je torej tako varen, kot ni varen nikjer drugod. Sedaj, ko ni prav nobenega pa- motnega razloga, da bi kdo držal denar doma, naj pride takoj zopet ves denar v obtok. V posojilnici jo varen, doma ni. Prav te dni smo doživeli, da je bil izvršen v Ljubljani vlom v blagajno, v kateri so radi sedanjih razmer držali večje vsote denarja, ko ga drugače niso imeli veliko. Še lažja je tatvina iz domače skrinje. V posojilnici nese dalje denar obresti. Nikjer po evropejskih naprednih deželah ne drže mnogo denarja po žepih in po domačih blagajnah, ker vedo, da je to nespametno postopanje. V posojilnicah denar tudi drugim koristi. Dobi ga tisti, ki ga res trenutno nujno potrebuje. In še nekaj! Gospodarska kriza še ni premagana in morda še ne bo kmalu. Z njo računajmo čisto mirno. Zato pa je potrebno varčevanje in spet varčevanje. Ne kupuj ničesar, česar res nujno ne potrebuješ. Dajati nauke je sicer nehvaležen posel, toda prav se nam zdi, da »Domoljub« svojim bralcem to določno pove in jih tako obvaruje v teh že tako težkih časih še večje škode. Kdaj bo denarne krize konec? Težko je reči kaj določnega, ker nismo preroki. Toda gotovo je, da je to odvisno tudi od naše mirnosti in preudarnosti. Ves denar v domače posojilnice, pa bo spet prišel do njega tisti, ki ga res nujno potrebuje! tri četrtine pa bi plačala država* J 20 letih. Radi te vesti je nastalo v bančnih in drugih krogih, ki so poeodili kmetom denar, nemalo razburjenje. »Adeverul«, ki žago-varja povedani način razbremenitve kmeta, pravi, da je Romunija agrarno reformo izvedla brez usmiljenja in hoče prav tako rešiti brez usmiljenja kmeta težkih dolgov. Grčija s Upor na Cipru. Ciper je precej velik otok v Sredozemskem morju. Prebivalci so po narodnosti Grki, ki hočejo združitev z Grčija. Gospodarji otoka so pe Angleži. Te dni so se prebivalci otoka uprli angleškim oblastem. Na čelu upora je ta-mošnja pravoslavna duhovščina. Puntarji so zažgali vladno poslopje, so obmetavali policijo s kamenjem in podobnim. Pa so prišle angleške bojne ladje in angleški aeroplani in zapeli svojo pesem. Ko to pišemo. porcča časopisje, da je punt zadušen. S puntarji vemo, kako bo. Resnica pa je, da z vsem tem vprašanje združitve Cipra z Grčijo še davno ni rešeno. Španfta s Zapustili bodo državo in ji ostali zvesti. Framazonska večina v španskem parlamentu je sprejela, kot smo-že poročali, razne proticerkvene zakone, ki med drugim zahtevajo izgon jezuitov in zaplembo njihovega premoženja. Ob tej priliki so izdali španski jezuiti obširno spomenico, ki med drugim pravi: »Mi smo Španci in ljubimo svojo domovino in zato se nočemo odpovedati pravicam, ki jih zakoni priznavajo španskim državljanom. — Naše hiše in naše delavnice so plod naše varčnosti in osebnega požrtvovanja ter darov dobrodelnih ljudi in družb, ki so s svojim premoženjem ustanovili prosvetne in druge naprave ter jih zaupali nam. Ti ustanovitelji imajo pravico zahtevati od oblastev, da spoštujejo njihovo voljo. — Delovanje jezuitskega reda je javno. 0 tem govorijo stotisoči obiskovalcev njihovih šol in udeležencev njihovih duhovnih vaj, poslušalcev njihovih pridig in predavanj ter članov njihovih organizacij. — Mi zahtevamo dokaze za obdolzitve proti nam in z dokazi naj naši nasprotniki nastopijo proti nam pred sodiščem- Vzeti Jezusovi družbi pravno osebnost, oropati jo lastninske pravice, razpustiti jo, ugrabiti njeno premoženje in izgnati jo iz države, to so kazni, ki se smejo naložiti edino na podlagi dokazanih in najtežjih pregreškov, ki jih more sploh zagrešiti kaka korporacija. V zaključku poudarja spomenica, da ne zahteva jezuitski red nikakih predpravic zase, temveč samo tiste pravice, ki jih uživajo druge ustanove in drugi državljani, in ako balo radi trenutnega hujskanja izgnani iz države, bodo odpustili svojim nasprotnikom in zanje molili ter pokorno zapustili državo in ji ostali zvesti. 40 let že obiskuje slovensko mladino »Angelček«, list za najmlajše in za otroke v Marijinem vrtcu. Za vse leto stane Din 5.—• Naroča se: Uprava »Angelčka« Ljubljana, Kolezijska ulica 1. Poravnajte naročnino/ PO SVETU Katoliška cerkev s Dajo naj tisti, ki imajo. Nadškof John Nicholas v Cincinattiju je izdal pastirsko piano, tikajoče se pobijanja brezposelnosti, ki je vsak dan večja. Nadškof ostro biča čezmerno kopičenje bogastva kot hudodelstvo napram domovini. Nadškof je mnenja, da ni prav, ako država vso težo brezposelnosti nalaga na ramena milosrčnosti. Nadškof poudarja, da ima vsak, ki ne trpi pomanjkanja po svoji krivdi, pravico do življenja in s tem zvezane pomoči. Nadškcf je za ta da se sredstva v pomoč potrebnim vzamejo tam, kjer so, to je pri čezmerno bogatih. To načelo — poudarja nadškof — popolnoma soglaša z zapovedjo krščanske pravičnosti. Vera največje bogastvo. Neka angleška protestantinja, ki je umrla 1. 1915., je zapustila v oporcki nad en milijon Din svojemu vnuku pod pogojem, da kadar postane polnoleten, ne sme pripadati katoliški veri, v kateri se je rodil. Leta 1929. mu je dalo sodišče še tri leta na razpolago v svrho premisleka. Ako bi tekom treh let mladenič ne izstopil iz katoliške vere, bi zapuščina v smislu oporoke pripadala vseučilišču v Osfortu. Tri leta so te dni minula, mladenič je ostal zvest katoliški veri, denar je oni dan prejela imenovana univerza. Ta za današnje težke čase izreden dogodek je napravil silen vtis med angleškimi katoličani in protestanti. s Razno. Okrog 380 katoliških duhovnikov, redovnikov in redovnic je sedaj v Mandžuriji. — Tridnevne duhovne vaje je vodil nedavno jezuitski pater Charbonnet v Tandrokazi na Madagaskarju (otoku na vzhodu Afrike), ki »e jih je udeležilo 900 mož. — Kar bomo sedaj povedali, se ni zgodilo morda v Rusiji, ampak na Čehoalo- vaškem: 79 lelna veleposestnica Karolina Junker je plačala 18. avgusta t. 1. v Plznu za sv. mašo, ki naj se daruje za dušni pokoj umrlega cesarja Franca Jožefa. Pri okrožnem sodišču v Plznu je bila za ta greh obsoiena na 14 dni težke ječe ravno tako je bil kaznovan dekan Jožef Marek, ker je prošnji Junkerjeve ugodil. Albtiniio s Gospodarski napredek. Belgrajski časopis »Pravda« prinaša poročilo o gospodarskem napredku Albanije in med drugim piše tudi sledeče: Socialno, politično in gospodarsko je Albanija popolnoma odvisna od Italije. Tako se izvozi iz Italije v Albanijo vsako leto za 16 milijonov zlatih frankov (35 milijonov Din) blaga, iz Amerike samo za 6 milijonov, iz Če-hoslovaške tudi za 6 milijonov, iz Anglije za 5 milijonov, iz Grčiie za 4 milijone in iz Jugoslavije za 3 milijone franc. frankov. Amerika uvaža posebno avtomobile in poljedelske stroje. Organizirala je celo poljedelsko šolo na Favoji. Naravnost čuditi pa se je napredku Čehoslovaške, ki niti za eno paro ne kupi blaga v Albaniji, pa je dosegla v izvozu tretje mesta Pametna politika ie znala izvesti sijajno organizacijo 7H oddajo svojih izdelkov, ki so zelo priljubljeni v Albaniji. Češkoslovaška ima v Albaniji tudi monopolno predajo soli. — Čehi znajo! Romunija s Vedno nekaj posebnega. Kakor našemu, tako tudi romunskemu kmetu ne cveto rožice. Tudi njega tarejo dolgovi. Pa k£ko naj jih plača in s čim, ko pa še za sol kmalu ne bo! Kakor poročajo, namerava romunski finančni minister rešiti težko vprašanje kmetskih dolgov na kaj enostaven, a drzen način: upniki naj takoj znižajo kmetake dolgove za četrtino, ostale bu Iti j« dopolnil le dni zlatomatnik g. j Molj, župnik v pokoju v Trzinu, kje redno opravlja službo božjo. Naj ga Janez kjer še redno opravlja službo božjo. Naj ga Bog ohrani še mnogo let1 Avstrijski generalni konzul Ur. ti. 1'leinert je po Ilirih letih zapustil Ljubljano in odšel na novo službeno mesto v Bratislavo. Peni k*£0nki's*Vn . r«ov0 lvom „ //« , 9°sPoh. 6 »trip. Sn*9 in e/o "J* „ 'n 0/7) ?oe e/0_ p°stai "'ari '"o u Po , 9o*du or L« ^TERPENTINOVO MILO GAZELA pere zares čisto =i »ov švedski nadškof. Za novega protestantovskega nadškofa na Švedskem je bil izvoljen Knud vvesi-mann. doslei profesor bogoslovja v Upsan. Volivna agitacij, v dežel. P«'—^^ drugim deželam, se vrši sedanj' vohvna borba^z y ^jrmi hanu do prave. bitk. bitke dvo- Nemčija s »Znanstvena zmota«. Kot smo svoj čas poročali, je nemški profesor dr. Dey-Bke v Lttbecku cepil otroke proti jetiki. Ker pa Je rabil napačno cepivo, je mnogo otrok nevarno zbolelo, 80 pa umrlo. Radi strašne nesreče je moral dr. Deycke seveda pred sodišče, kjer je priznal zmoto. Ker pa dr. Deyckejevo zdravljenje ni bilo »mazaštvo«, ampak »znanstvena zmota*, ga najbrže ne bodo zaprli, še manj pa obesili, čeprav je poslal s svojim zdravljenjem več nedolžnih žrtev na drugi svet, kot deset mazačev« skupaj. s Kako je s svetovno brezposelnostjo. Podatki delovnih uradov pravijo^ da se zlo brezposelnosti v teku poletja ni prav nič omililo, temveč se še skoraj poostrilo. V drugih letih se običajno šele v septembru pričenjajo kazati znaki, ki napovedujejo večjo brezposelnost pozimi; letos se je pa položaj začel slabšati že v juliju. Tako je bilo n. pr. izkazanih v Nemčiji 15. avgusta t. 1. 4.104.000 brezposelnih, lansko leto pa 2 882.000; v Veliki Britaniji in Severni Irski 2,143.000 proti 1,500.000, v Italiji 693.000 proti 375.000 itd. Te številke, ki se nanašajo na najbolj ugodni letni čas, nam pravijo, da bodo morali računati brezposelni letcs s posebno neugodno zimo, če se svetovno gospodarstvo v najkrajčem času ne izboljša. 'iurčiia s Balkanska konferenca. V Carigradu so se te dni sestali zastopniki balkanskih držav in sicer Jugoslavije, Bolgarije, 1 onunije, Grčije in Turčije. Sklenili bi radi prijateljski dogovor, ki naj obsega e-edeča načela: 1. Vsi balkanski narodi enkrat za vselej sta vi ja jo vojno izven za-1 - >a. 2. Vsi balkanski narodi se zavežejo iVkati in uporabljati mirna sredstva, da 1 avnaio spore, ki bi mogli v bodočnosti nastati med posameznimi državami. 3. Vsi balkanski narodi pristanejo, da bodo drug drugemu pomagali v slučaju, da bi ena ali druga država ne spoštovala tega dogovora. Jugoslovanski odposlanec je poudarjal potrebo zveze balkanskih držav, iz katere bi se razvila pozneje ena sama velika država. Nesoglasja so nastala na konferenci glede manjšinskega vprašanja. 0 tej zadevi bedo obravnavali na bodoči skupščini. Sprejet je bil predlog takozvane obvezne arbitraže, da se morebitni spori mf d balkanskimi državami ne bodo prej reševali na bojnem polju, dokler razsodišče ne izreče svoje besede. Kitais'*a s Med kitajskimi in japonskimi četami v Mandžuriji so še vedno večji in manjši spopadi. Pri obeh prizadetih "ladah je sicer posredovalo Društvo narodov, vendar za enkrat brez vidnega uspeha. Japonska hoče, da se s Kitajsko sama pogaja in stavi za mir sledeče pogoje: 1. Kitajska prizna obveze iz zapadlih pogodb. 2. Priznanje japonskih predpravic v železniških vprašanjih. 3. Prestamek bojkota proti Japonski na Kitajskem. 4- medsebojno priznanje nedotakljivosti zemlje. 5. Sprejem trgovinske pogodbe z Japonsko. — Nam se vidi, da ima japomsko-kitajski spor še drugo ozadie. KAJ JE NOVEGA Cenjeno upravniitvo »Domoljuba« Ljubljana. Prav iskreno se zahvaljujem za* znesek 2000 Din (dvatisoč dinarjev), katere sem danes prejela od Vašega cenjenega lista, kot podporo za hišo, ki mi je v mojo nesrečo pogorela. Skrbela bom, da bom Vaš list po možnosti povsod priporočala. Bog plačaj! Gorenji Logatec, 23. okt. 1931. Marija Frank, s. r. d Vsem, ki se jih tiče! Ker se leto bliža koncu in menimo čim preje urediti naše račune s tiskarno, vliudno prosimo vse one naše naročnike, ki imajo še kak zaostanek na naročnini, da ga nemudoma poravnajo. Ako kdo izmed teh zamudnikov ne bi imel pri rokah položnice, naj jo zahteva od uprave našega lista. d 80 letnico svojega rojstva je obhajal -23. oktobra zlatomasnik g. Janez Molj v Trzinu. Naj g. jubilanta ohrani Bog do skrajnih mej človeškega življenja. d Avstrijski generalni konzul g. dr. Herman Pleinert se je te dni poslovil od Ljubljane in odšel na novo službeno mesto v Bratislavo. Kakor je mnogim znano, ima g. konzul Hrvatico za svojo življenjsko družica. d Novi avstrijski generalni konzul v Ljubljani je g. dr. Feliks Orsini-Rosenberg. d Vpokojen je okrožni zdravnik bivšega zdravstvenega okrožja vrhniškega g. dr. Janko Marolt. d Leiošnji ljubljanski proračun hočejo znižati napram lanskemu za 20 odstotkov. d 250 odvetnikov in 61 odvetniških pripravnikov je v naši dravski banovini. d Dolžnosti člana vrhovnega zakonodajnega sveta je razrešen minister v pokoju g. Ivan Vesenjak. d Poveljnik dravske divizijslce oblasti g. general Bogoljub Ilič je imenovan za člana osrednje mešane jugoslovansko-bolgarske ko-misije, zato odpotuje za delj časa iz Ljub. Ijane. Nadomestoval ga bo g. general Dra-gomir Popovič. d Duhovne vaje za icne se bodo pričele prihodnji teden v sredo zvečer (4. nov.) na Mali Loki pri Ihanu. Vodil jih bo g. univ. prof. msgr. Dr. Jos. Ujčič. Za dekleta pa bo pričetek duhovnih vaj 18. nov. zvečer. Pišite takoj na naslov: Usmiljene sestre sv. Križa, Mala Loka pri Ihanu, p. Domžale. d Praznik Kristusa Kralja so preteklo nedeljo po vseh župnijah kar najslovesne še praznovali. V Ljubljani je zavedno občinstvo napolnilo veliko dvorano hotela Uniona, kjer so ta dan proslavljali 700-letnico sv. Antona Padovanskega. Krasno uspelo prireditev je počastil s svojo navzočnostjo tudi g. knezoškof dr Gregor Rožman. d Blagoslovitev nove zastave Prosvetnega društva v Kranjn se jc vršila slovesno preteklo nedeljo, dne 25. oktobra. Zastavo je sprejel in zbrano množico nagovoril g. svetnik Matija Skrbeč, ki je izrekel med drugim sledeče tehtne besede: Naše društvo, Ki je dobilo zastavo, je kot armada, ki se bori za katoliško prosveto. Obljubljamo, da bomo zastavo zvesto branili v vsem svojem delu. Vse naše delo, sestanki in odseki imajo isti namen: širiti katoliško prosveto. Naša zastava, ki ima na glavni strani sliko sv. Cirila in Metoda, na drugi strani pa državne barve, govori, da se bomo borili za vero, pa tudi za našo kulturo. Naša zastava je podoba naše borbe za katolištvo, za slovanstvo, pa tudi za državo. Kdor dvomi nad našim jugoslo-vanstvom, žali našo vest. Naše načelo, za katero se bomo pod novo zastavo borili, je: Katolik sem, Slovenec sem, jugoslovanski državljan sem. V tem imenu obljubljam kot predsednik društva z vašim pristankom zve- Dro bne novice 15.000 zveid in kometov so odkrili zvezdoznanci poslednja leta. V svrho varčevanja bo čehoslovaška republika skrajšala vojaško službovanje na 14 mesecev. Enajst ameriških bank z glavnico 12 milijonov dolarjev je ustavilo izplačila. 7795 vagonov jugoslovanske in 3647 romunske pšenice je bilo 9. oktobra v pristaniščih Bratislava, Komarom in Par-kany. 8 milijonov brezposelnih je v Ameriki. 11 milijonov prebivalcev šteje sedaj ameriški Njujork, ki je s tem največje mesto sveta. Bolgarija bo priznala sovjetsko Rusijo, poroča časopisje. Vsak enajsti delavec je brez posla v Franciji, kjer bo kmalu zlato vsega sveta. Odločno je začela nastopati proti komunistom irska vlada. Znana češka gledališka umetnica Len-dova-Horikova je v 62. letu starosti umrla v Pragi. Parlamentarne volitve v Franciji se bodo vršile 17. in 25. aprila 1932. i Pol milijarde Din posojila je dobila i Avstrija v Franciji. Skladišče je pogorelo na glavnem kolodvoru v romunskem Bukareštu. Ogromna škoda Propadla je največja romunska banka ^Marmaroš . Italijanski minister za letalstvo Balbo pojde s 24 aeroplani v ameriški Njujork. Finančna politika! V Berlin je odpotoval italijanski zunanji minister Grandi. Italijani pravijo, da so v svetovni vojni zmagali pri Kobaridu. Fašisti naj ne mislijo, da so že vse težave premagane, je rekel te dni Mussolini. Italijanskega zunan. ministra Grandi-ja so v Eerlinu lepo sprejeli. Novo trgovsko pogodbo je sklenila Francija s Španijo. Petdnevni delavnik hočejo uvesti v čehoelovaški republiki v svrho omejitve brezposelnosti. »Ali morem govoriti z gospodom Prašni-karjem?« Nova služkinja: »Ni mogoče, gospod je zelo zaposlen. Naročil mi je, če ni kaj zares nujnega, ga ne smem prebuditi.« stobo praporu in načelom. Vsi drujtveniki si med seboj prisezimo kot bratje in sestre ljubezen in pomoč in če bo treba, bomo trpeli skupno za omenjene ideale. d Slovesna otvoritev palače tiskarskih delavcev v Ljubljani sc je vršila 25. oktobra. Slovenski grafiki (tiskarji) so lahko ponosni na svoj Grafični dom. Čestitamo in želimo vzgledni organizaciji še nadaljnih uspehov. d »Križ« se imenuje cerkveni list, ki je pričel izhajati v Novem mestu za novomeško, prečansko in šmihelsko župnijo. Citajte! d Enotne vozovnice za avtomobile. Kraljevska banska uprava je izdala enotne vozovnice, ki se bodo uporabljale na vseh avtobusnih progah v dravski banovini. Dočim je do sedaj vsak podjetnik imel svoje posebne vozovnice, opremljene s pečatom pristojnega sreskega načelstva, bodo po 15. novembru t. 1. dopustne le one vozovnice, ki jih je izdala kraljevska banska uprava. Avtobusni podjetniki bodo prejemali vozovnice, ki se glase na Din 0.50, L—, 2.—, 5 — in 10.—, iri pristojnih okrajnih načelstvih proti pla-ilu 10 odstotnega izrednega cestnega prispevka in posebni odškodnini Din 1.— za vsak blok. d Sama hoče v bodoče graditi tramvajske vozove Maloželezniška družba v Ljubljani . d Nagrobne spomenike v najmodernejših oblikah Vam nudi najceneje kamnoseško kiparsko podjetje Frtnjo Kanorar, pokopališče S*. Krit, Ljubljana. - Telefon St. 27-87. d Po nedolžnem zaprt. Italijani so pred meseci zaprli našega jugoslovanskega državljana Ludvika Tršarja iz Planine pri Rakeku. Zaprli so ga na podlo ovadbo nekega Slovenca, ki spada pod Italijo. Ta je obdolžil Tršarja raznih dejanj, celo umora italijanskega financarja. Preiskava sama pa je dokazala, da je bila ovadba delo maščevalnosti. Tršar je nedolžen in prost! Kdo mu povrne prestano trpljenje in stroške? Kdo poplača obupani družini strah, prelite solze? Tršar je že pri svoji družini v Planini v Jugoslaviji. d Kako je z mesnimi cenami v Ljubljani. Zadnje dni so se cene mesu na ljubljanskem trgu nekoliko znižale. Tako n. pr. je bila znižana cena za koštrunovo meso I. od 14 na 12 Din, za meso II. pa od 12 na 10 Din. Pravtako je tudi šla nazaj cena konjskemu mesu. Dočim so prodajali še pred kratkim konjsko meso I. po 8 Din in II. po 6 Din, se sedaj meso I. po 6 Din in II. po 4 Din, kar bo prišlo zlasti v prid onim slojem, ki so že sedaj komaj zmogli za konjsko meso. Govedina je prav tako nekoliko popustila in sicer prodajajo skoro vsi mesarji I. meso pitanih volov zadnji del po 14 Din, prednji del po 12 Din, dočim so prejšnje cene znašale 15 Din odnosno 13 Din. Te višje cene se drže le še izjemoma sem in tja pri drago kupljenih volih. Tudi pri prašičjem mesti m slanini se ne drže več cene tako trdovral in so v zadnjem času nekoliko padle. Takti se je na primer znižala cena za svinjski hrbet od 22 na 20 Din. Kljub temu pa to znižanje ne odgovarja nakupni ceni živih prašičev, kakor tudi ne znižanju v primeri z govejim mesom. Zato moramo ternboij pozdraviti dejstvo, da se je z današnjim dnem odločil mesar Jakob Jesih na Pogačarjevem trgu, da prodaja prvovrstno svinjino (hrbet) po 16 Din in slanino Po 14 Din, dočim prodajajo drugi mesarji nrbet še po 20 Din, slanino pa po 16, odnosno 18 Din. Pravtako smo dobili poročilo iz Šiške, da prodaja mesar Volkar v Jernejevi Jekoči Šni*awn, čudovito, Kot zlato čisto milo za pranje las za blondinke. $ixa*Km dobi SG sedaj tudi v formi Shampoona. ulici št. 42 v svoji mesnici govedino po mno- 5o nižjih cenah, kot so običajne na Ijub-anskem trgu. Govedino zadnji del prodaja po 9 Din kg, prednji del pa po 6 Din kg. Upamo, da bodo tudi drugi mesarji sledili lepemu in socialnemu zgledu vsaj mesarja Jesiha, če že ne mesarja Volkarja. d Več prodajalcev kakor kupcev je bilo na takozvanem Lukeževem sejmu v Novem mestu. Prašiči so bili zelo poceni. Prodajali so se mladiči od 25—50 Din. Tako je bil 9 tednov star prašiček 50 Din. Ako primerjamo s tem perutnino, je med tem velika razlika v ceni. Puran n. pr. velja 45 Din. d Čušperk. Naša notica v zadnjem »Domoljubu« glede Čušperka je bila v toliko netočna, da Cušperk ni dobil lastne občinske uprave, ker šteje samo 8 hišnih številk, ampak se je ta skupina hiš izločila iz vasi Mala Račna ter postala samostojna vas. I i \»| '.t.tr. '< 'ii.'.» • s> tir.» r * i V * ■ .r^v- f-- » r*V\v »'"s •••»' / . .iil! I ,lMl.l'll<.lll II fc I. d Kmetijsko gospodinjski tečaj na dr. Krekovi gospodinjski šoli v Zgornji Šiški, Ljubljana, se prične 2. n o v e m b r a t. I. Natančnejša pojasnila daje vodstvo. d Bencina je zmanjkalo nekemu italijanskemu letalu, ki se je zato pretekli teden spustilo na tla na vojaškem vežbališču pri D. M. v Polju. Ko to pišemo, italijanskega »ptiča« ni več. Italijanska vojaka — pilota, ki sta se v svojih uniformah po Ljubljani lahko svobodno gibala, sta namreč po dveh dneh s pomočjo ljubljanskega bencina zopet pognala svoj aeroplan v naročje blažene Italije. d Prodajalcem vina. Kmetijsko ministrstvo je predpisalo, da morajo vsi, ki se bavijo s pridobivanjem in razprodajo vina, v poslovnih lokalih na vidnem mestu nalepiti lepake: »Letak izvlečka najvažnejših odredb o vinu«. Iz tega razloga je odredilo kmetijsko ministrstvo, da se morajo ti letalu. ki se dobivajo v državnih tiskarnah za 2 Din, v najkrajšem času nalepiti, ker bodo v nasprotnem slučaju krivci kaznovani z 1 do H dni zapora ali 25 do 1000 Din denarne globe. d Občinska trošarina na mdšt. V zadnjem času krožijo r javnosti glede občinske trošarine na mošt, izprešan iz kupljenega grozdja, vesti, ki niso docela točne. Mošt, ki ga napravijo iz kupljenega grozdja osebe, ki niso točilci pijač, je ros oproščen državne in banovinske trošarine, ker mošt za državo in banovino ni trošarinski predmet, pač pa so dolžne take osebe plačati na mošt občinsko trošarino, kjer se pobira. Občinska trošarina se mora namreč po naredbi banske uprave z dne 29. avgusta 1931, VII No. 19782/2, pobirati tudi od vinskega mošta, ki ga napravijo proizvajalci iz kupljenega grozdja. Ko postane tak mošt vino, to je najkasneje 20. novembra, morajo privatne o>-ebe, ki so si napravile mošt iz kupljenega grozdja, plačati od tako pridobljenega vina tudi banovinsko trošarino. d Za pomirjenje na denarnem trgu. Pen tem naslovom je napisal g. dr. A. Gosar 1 »Trgovskem listu« z dne 22. oktobra 193 zaniinav uvodnik, na katerega opozarjamo vse, ki se za take stvari zanimajo. d Težave pri izpolnjevanju čekovnih položnic. Poštna direkcija je izdala vsem poštnim uradom strog ukaz, da morajo brezpogojno zavračati vse poštne položnice, na katerih bi bilo besedilo popravljeno ali črtano. Taka odredba je zelo težko prizadela zlasti naše trgovce na deželi, ki ne morejo držati urejenih pisarn, pa so popravila in dopolnila v dopisovanju prav često mogoča. Zgodi se pa tudi, da se položnice izpolnijo in da se odajo na pošto eden ali več dni kesneje, ker je pošiljatelj šele po izpolnitvi čekovne položnice ugotovil, da nima zadostnega de-nfcrja na razpolago. V takih primerih se mora popraviti datum na že izpolnjeni po- Velikanski požar je 21. oktobra zvečer uničil trem posestnikom v Podpeči eno hišo in šest gos|»-darskili poslopij. Slika kažt- ialr.stna pogoriSfa. Sprejemanje zlata na pariškem kolodvoru. V (ran cosko prestolico se dnevno zbirajo zaloge zlata ii v«eh delov sveta. Celo doslej tako prevzetna Amerika je prišla v stiske, ker so Francozi zahtevali svoje zlato. Dnevno prihajajo iz Amerike pošiljatve zlata v Francijo. Sr.i. , «v o.* pioznuvju. Jozel nu dobivmn in njegov« ztu* j i\0. najvažnejše. Danes je bilo »najvažnejše« zanj neki oglas, ki je v njem neki Stipo Do-brič naznanjal, da posoja po nizkih cenah za več dni najmedernejše pražnje obleke za razne svečanosti. Tema kovačnice in kovačeve duše se je razsvetlila. Svoji ženi ni ničesar omenil, zakaj, prvič je bila za take reči preveč neumna, in drugič je bila šla pravkar v gestišče »Vila Mina« ribat stopnice. Kovač je pobral ves denar, kolikor ga je imel. Zdaj je imel vedno, dosti denarja, ker je bilo v gostišču zmeraj polno gostov. Mimo tega ni nič več zapravljal v Vogelnikovi krčmi, pa ne zato, kakor da bi se mu bil nenadoma pristudil alkohol, marveč zato, ker je sovražil in zaničeval krčmarja. Gospodarsko se je kovaču dobro godilo. Pri Stipu Dobriču je razodel svojo željo. Da je povabljen za krstnega botra k zelo imenitnim ljudem in mora biti temu primerno oblečen. Mladi človek, ki je stregel kovaču, si je ogledal kupca, ki se mu je navzlic nedeljski obleki zazdel precej zanemarjen, in vprašal: »Ali naj bo kaj boljšega ali kaj preprostega?« Kar imate najboljšega!« je rekel kovač. »Tako še spodobi! Najmodernejše!« Torej za visoko družbo?« je vprašal fant »Za visoko družbo, kakopa! Koliko pa stane?« »Moram še izračunati. Torej bi nemara prišla v peštev obleka s frakom?« »I kaj pa!« je dejal Klander. »In zraven bela ovratnica, lakasti čevlji, cilinder, morda Chapeau claque?«1 »To se razume!« je rekel Klander, dast se mu niti sanjalo ni, kaj naj bi bil »Chapeau claaue«. » Cilinder, ki se da zložiti. fi' d Po cesti pri Št. Janiu na Dravskem polja je pribrzel tovorni avto lažjega tipa, visoko naložen z jabolki; na avtomobilu je bilo tudi vež oseb. Nenadoma je avto krenil pri umikanju preveč na desno, kolesa so zašla v jarek in v naslednjem trenutku se je že voz kotalil in prekopicaval po strmini kakih 10 metrov navzdol v jarek, spremljan od cele povodnji razsulih zlato-rumenih jabolk, ki so jarek kar zasula. V grapi je avto obležal pre vrnjen, izpod njega pa so »e začuti klici na pomoč. Prihiteli so očividci te nesreče, ki so izvlekli izpod ruševin težje ranjenega šoferja Andreja Žirovnika iz Studencev, ki si je zlomil levo roko ter zadobil tudi druge težje poškodbe, njegovo ženo, ki si je zlomila ključnico, dva mala otroka, katera sta po sreči zadobila samo nekaj prask, in Hen-riko Vokač, ki se je udeležila vožnje ter prekopicevanja v jarek ter zadobila več ran na glavi. d V rovu se je utrgala plast. V ponedeljek 19. t. m. se je zgodila v rudniku v Velenju težka nesreča. V rovu se je nenadoma utrgala plast, ki je zasula 31 letnega rudarja Časa Alojzija, ki je delal na mestu nesreče. Utrgana plast je Časa hudo poškodovala po vsem telesu, na kar so ga takoj odpravili z vlakom v celjsko bolnišnico, kjer so zdravniki dognali, da ima zlomljeno hrbtenico in težke rane na obeh rokah. Stanje ponesrečenega rudarja je brezupno. d Do smrti pretepena služkinja. Prebivalci neke ulice v Belgradu so oni dan dalj časa poslušali ženske klice na pomoč, ki so prihajali iz neke hiše. Sosedje te hiše so opazili, da teka po dvorišču dekle, ki s slabotnim glasom kliče na pomoč, za njo pa se vali debela ženska, ki jo tolče z bikovko po glavi in telesu. Sosedje so obvestili oblasti. Orož- nik, ki je kmalu prišel, je našel na pragu hiše napol mrtvo mlado dekle Terezo Alber, ki je služila pri Milici Kovačevič. Kmalu je dekle s slabotnim glasom povedalo, da jo je pretepla njena gospodinja, kar so potrdile tudi priče iz sosedstva. Dekle je bilo hudo poškodovano, radi česar so oblasti odredile prevoz v bolnišnico. Tam so zdravniki uvideli, da so poškodbe silno resne in vsa pomoč ni pomagala. Zjutraj ob šestih je Tereza podlegla poškodbam. Brezvestno gospodinjo so zaprli. d Dva kandidata sta umrla. Pretekli, teden je v sobi okrajnega načelnika za desni mariborski breg od kapi zadet umrl veleposestnik, gostilničar in župan Srečko Robič z Limbuša, sreski kandidat za okraj Maribor, desni breg. Robič je prišel popoldne k sreske-mu načelniku Milanu Makarju, da se z njim pogovori o raznih podrobnostih radi svoje kandidature. Nenadoma pa mu je postalo slabo, zgrudil se je nezavesten na tla in se ni več zavedel. Zdravnik, ki je bil takoj poklican, je ugotovil, da ga je zadela kap in da je že mrtev. — Bivši narodni poslanec Jeremija Pavlovič je vložil sresko kandidaturo za sreza maleški in carevoselski. Ko jc bil v kavarni, so mu sporočili, da je sodišče potrdilo njegovo kandidaturo. V tem hipu pa mu je postalo nenadoma slabo ter se je zgrudil mrtev na tla. — Gospod naj bo obema milostljiv sodnik! d Dne 13. okt. je umrl na Žvabovem pri Št. Jerneju Franc Klemenčič. Bil je dober katoliški mož in nad 30 let naročnik »Domoljuba«. Položili so ga v grob poleg njegove, pred letom umrle žene. Naj počiva v miru, ostalim pa naše sožalje. d Za menoj pride .. V Krškem je umrl gostilničar Karel Harelka. — Na Pragerskem je naglo preminul Franc Goričan, kretnik državnih železnic. — V Ljubljani so pokopali trgovca Sašo Kneza. — Na Muljavi je zapustila dolino solz žena Jurčičevega nečaka Franceta. — Izdihnil je svojo dušo posestnik Ulčnik iz Dražje vasi pri Konjicah. — V Mariboru je odšla po plačilo v večnost 55 letna Marija Raunicher. — V Konjicah so pokopali tovarnarja usnja g. Lorenca Lauricha. — V Ljubljani so položili v grob fo. Ivanko Sirco, nadučiteljevo vdovo. — V jubljani so pokopali ženo vpokojenega pred-delavca državnih železnic Nežo Zabukovec. — Pri Sv. Katarini pri Tržiču je umrl gozdni pristav g. Franc Muller. —■ V Mostah pri Ljubljani je odšel po plačilo na drugi svet 80 letni Anton Celarc, zidarski mojster. -V Mariboru so pokopali trgovca in posestnika g. Franja Laha. — V Podgorju nad Sevnico so pokopali g Antona Eržena, vpokojenega šolskega upravitelja. — V Ljubljani je preminul sodnijski vpokojenec Fran Gostič. — Vsem zadnje dni umrlim, tudi tistim, ki jih ne navaja ta spisek, daj Gospod večni mir! Preostale tolaži Bog! d Iz kraljestva kralja alkohola. Iz Osjeka poročajo, da se po Slavoniji vedno bolj mno-že smrtni slučaji zaradi alkoholnega zastrup-ljenja. V vasi Bošnjaci so našli starega kmeta Ivana poleg izpraznjene steklenice za žganje, mrtvega. V isti va.->i je umrl 25-letni Janez, potem ko je v 8 dneh popil 25 litrov žganja. d Že skoro celo leto je kuhal žganje in prešal mešt neki posestnik tam okrog Litije. Pri tem je seveda zanemarjal gospodarstvo, ker je tudi sam »poskušal« več kot preveč. Te dni so ga našli obešenega. d Smrt žepnega tatu. Pri Subotici je obmejni stražnik ustrelil slovitega žepnega tatu Ivana Gibitza, ki je šele pred kratkim odsedel dveletno ječo. Gibitz je bil pijan in se je z vojakom spri ter mu hotel vzeti puško. Trgovski pomočnik ga je sumljivo premeril od nog do glave in mu povedal, koliko bi približno dal za odškodnino in koliko za kavcijo. Razumljivo, da se pomočnik ni maral po ure ukvarjati s kakšnim bedakom, ki bi mu slednjič ušel, ker ne bi imel s čem plačati. Ko je Klander zvedel z» ceno, se je globoko oddehnil. Saj se je že bal, da bo moral dati za to bo-trsko opremo vso kovačijo pa še gostišče. Pa je bil znesek prav zmeren in ga je izlahko poravnal s tem, kar je imel v denarnici. Ko se je tega zavedel, ga je pa vrag spet omrežil s prevzetnostjo. Potapljal se je po žepu in veljasko dejal: »Bo vse takoj poravnano!« Ko je pomočnik še zmeraj plaho zrl vanj, je Klander odprl denarnico, mu pokazal stotak in oholo rekel: »In mimo tega — hotelir v Loki, hotel ,Mina'!« Zdaj se je pomočnik kar cedil od vljudnosti in uslužnoeti. Zakaj trgovska vljudnost stoji povsod brez izjeme na podlagi varnosti. »Izvolite, prosim, v oblačilni kabinet, gospod ravnatelj!« »Gospod »hotelski ravnatelj« se je ogledoval v zrcalu, ki je bilo tako visoko kot on. Obleka s frakom, lakaati čevlji, »claque«, ki se je dal o ravnanju z njim bolje poučiti ko takrat o motorju, na/prsnik, bela pentlja, bele rokavice. Zanesljivo, poceni, naj-izbranejše! To so bile vzvišene minute v življenju kovača Klandra iz Loke! Čeprav se niti ne bi mogel nikjer pokazati v tej obleki — a že te blažene minute pred zrcalom so bile več ko vredne te cene. Le neka pripomba se je še zateknila v njegovo slavo: > Gospod ravnatelj naj si dajo lase estriči in s© skrbno obriti. Izvolite morda košček najboljšega toaletnega 5' mila?« Ah, kakšen bister in obsežen pogled je imel ta mali pomočnik za popolno gosposkost! 34. Življenje je več ko večna sprememba; življenje ie zlitina veselja in trpljenja, črnih, belih in raznih barv in tisočeih odtenkov. Na svetu ni ničesar, kar bi bilo samo resno, in ničesar, kar bi bilo samo veselo. Zabava ima pisano zastavo norčij, ki jo zatakne večkrai zraven prav žalostnih dogodkov. Nad odprtimi grobovi ae pozibavajo metulji, med žalostinke na pokopališču zveni otroški smeh s cistp. Neka hči, ki je bila v dno duše žalostna, ko je z lopatico trikrat vrgla prst v odprti grob svojega očeta, sp je nenadoma spomnila, kako se je oče tisočkrat v življenju pošalil: »Kdo pa meče? Pa še kravjeie?« Saj si je pozneje očitala ia spomin, a ni se mogla otresti dovtipnih besed. Ona ni bila kriva. A tudi resnoba ima svojo zastavo, temno zastavo s tajnimi znaki naših naključij. Večkrat stoji resnoba s svojo zastavo pri oknu hrumeče svečanostne dvorane, pozibava se in izteza v vse prostore radosti. Kdor vidi življenje le v eni luči, komur piha veter zmeraj od iste strani neba, naj ne govori o življenju; zakaj, ne pozna ga, pa čeprav je še tak »doktor Vseznal«. — Ko se je kovač tisto jutro pred krstom slednjič vendarle oblekel in se prikazal svoji ženi v obleki s frakom, je žena grgrajOče zakričala in dobila čeljustni krč. Kovač je videl, v kakšen slrašen položaj je s svojo gosposko obleko spravil 6vojo soprogo, slekel si je počasi belo rokavico z desnice in prisolil svoji ženi, ki je zijala vanj strmečih oči in razprtih ust, mogočno klofuto. Na ta način jI je pomagal, da so prestol, pred prestolom p» je ležala rakev iz {istega zlata. — V rakvi je bilo Aleksandrovo truplo, skrbno balzamirano in vse zalito z medom. Temu paradnemu vozu je sledila še cela vrsta drugih voz, na katerih so vozili največje dragocenosti in pa umetnine, ki jih je bil kralj zbral. Njegovo grobnico iščejo učenjaki sedaj v Alekeandriji, niso si pa edini v tem, kje da mora biti groib. Lord Caster, ki je odkri grobnico egiptovskega kralja Tutankame-na, trdi, da se nahaja Aleksandrova grobnica nekje v aleksandrinskih katakombah, toda ravnatelj grSko-rimskega muzeja v Aleksandri ji prof. Becchia meni, da se nahaja pod mošejo preroka Damela. Aleksandrov grob so videli v Aleksandriji se staro-rimski zgodovinarji Sveton in Strabon. Dvomijo pa, da bi še našli vse ogromno bogastvo, ki se je nekdaj nahajalo v grobnici, kajti večji de' zakladov je baje že potrosila egiptovska kraljica in lepotica Kleopatra za svoje razkošno življenje- Dobičkanosnost mišje-reje. Od kod toliko beim miši, katere rabijo vsako leto za razne poskuse na vseučiliščih; po labora o-rijih ter v kemičnih to- d Tudi v preteklem lodnu smo dobili več poročil o raznih fantovskih spopadih in o surovosti in podivjanosti, v zvezi s pi-janostjo. Zopet je pel nož in zopet je tekla kri. Prav nič ne bomo povedali kje, kdaj in kako se je vse to godilo. Sram nas je. Ali je tudi Vas, fantje? d 90.000 Din so odnesli nevarni uznio-triči iz pisarne Stavbne družbe na Dunajski cesti v Ljubljani. d Zdaj ga pa imajo. Znani emigrant Gruber je 12. marca 1930 zanustil našo državo in začel z delom proti političnemu redu v naši državi. Stalno je bil v zvezi s Perčecem in Paveličem. V Berlinu je izdajal časopis »Bodočnost«. Kjer je hodil, se je izdajal za predstavnika nezadovoljnih Srbov in Hrvatov. Ko je prišel v našo državo, je bil aretiran in takoj zaslišan. Gruber je dal dragocene izjave, kako je prekinil z ostalimi emigranti in se odločil za povratek v domovino k svoji družini. Podal je nova priznanja o delu emigrantov v inozemstvu. Oblasti bodo dobile od njega vsekakor dragocene podatke o lovarenju proti naši državi. d Pri motenjih v želodcu in črevih, bolečinah v trebuhu, razdraženosti, ner-voznosti, omotici, težkem snu, splošnem slabopočutju, zmanjšani moči za delo se doseže olajšanje z dnevno čašo naravne Priporoča s« prvi slovenski uvod VzaSemna zavarovalnica Ljubllana i lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti PODRUŽNICE: Celje. Palača ljudske posojilnice, Zagreb, Stafčevičev trg o, Sarajevo, Aleksandrova cesta 101. Split, Ulica XI. pukn 22. Beograd, Poincareova 2 j Primarij Dr med. VAIENTIN MERŠOL Tot. 2J-90 je za{el ordinlrati Tet. 23-M v LluDllani. Beethovnova ni. 13 od 11 — 12 dop. in od 3—4 popoldne »Franz-Josef« grenčice. Sloviti zdravniki hvalijo izborno lekovitost, ki jo nudi »Franz-Josei« voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo posebno polno-i krvnim, korpulentnim ljudem, trpečim na protinu in hemeroidih. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Pixavon-šampon vsebuje pitraL Z dodatkom pitrala učinkuje šampon Pixa-von profilaktično, ker ugodno vpliva na rast las in lasne korenine. Pixavon šampon je torej prvovrstno sredstvo za nego las. d Lepo izdelana obleka je danes bolj kot kdaj prej važna stvar za vsakega posameznika. Tudi danes še sodimo ljudi po obleki. Ako hočete biti lepo, poccni in z dobrim blagom postreženi, si morate izbrati trgovino, ki Vam vse te pogoje nudi. Izgotovljene obleke, obleke po meri, blago za obleke, čevlje, srajce in vse kar potrebujete, dobite po času primernih cenah v Trgovskem domu Stermecki v Celju. d Krojači, Šivilje, nešiviljel Nov prikrojevalni tečaj Krojnega učilišča, Ljubljana, Mestni trg št. 5/11., se prične 9. novembra. Revnejšim na obroke. Brezplačna preskrbitev služb. d Velik napredek v negovanju zob. Eden največjih sovražnikov zob je brezdvomno kamen povzročitelj mnogih hudih obolenj. Zobni kamen se v večini slučaiev odstranjuje z mehaničnimi sredstvi, kar povzroča bolečine in izgubo čar.a. Sedaj pa vsebuje priljubljeni Sargov Kaiodont dodatek sulforicinoleata po dr. Braunlichu in je poleg svojih ie znanih odlik dobil še neprecenljivo J novo svojstvo, katero odpravi zobni kamen in I prapreči njegovo tvoritev ia pri tem niti malo n* škoduj« zobem. Ta novi dodatek v Sargovem Ka-lodontu predstavlja velik napredek na polju negovanja zob. — Velika skrivnost, kako se doseže zaželjeni cil|, se najlepše izrazi z besedama: pogum ia vztrajnosti Brez teh dveh bi bili brez marsikake epohalne pridobitve. Isto se more trditi o glavnem dobitku. Brez srečke in vztrajnosti se tudi tukaj ne doseže ničesar. Bližnje žrebanje 23. drž. razr. loterije nudi zato vsakomur najboljšo priliko, da se z malim rizikom doseže velik dobitek, kakršnega zaman iščeš kjerkoli drugod. Zadevno prilogo v današnjem listu priporočamo prav posebni paž-nii našega občinstva. DOBER SVET JE ZLATA VREDEN! V kino »Croatia« so kazali pred nedavnim film »Visočanstvo zapoveduje«. V tem filmu ;'e rekel dvorni minister (Reinhold Schitnzel) ob priliki zaupnega pogovora a svojim dvornim detektivom, ki mu je zaradi hudega prehlajenja neprestano kili ' v obraz: >Pa vzemite, še enkrat ASPI-RlN-TABLiiTEt« Pazljivi Čitatelj je iz načina izražanja gotovo doumel začudenje dvornega ministra, z:,kij dvorni detektiv gosp. Pipac (Pavi Hfirbiger) ni zaužit prejšnji večer dveh ASPIRIN-TABLET v skodelic: toplega čaja, ker bi ga sicer sedaj ne bi nadlegoval z neprestanim kihanjem. Iz te črtice je razvidno, da so za sodobnega človeka pri prvem pojavu prehlajenja Aspirin-tablete nenadomestljivo obrambeno sredstvo. Varno natoztte svui cenar v ifzaiemttt posojilnici v L ubrani, poisg InteSa ,1km1. Gbresicvanjs najupdnee. Posojila pral ''kniižb; na posestva proi I "MVU ».t. d. Kmetje, pristopajte v Krnel. zvezo! 56 varnab? Večina večjih imenovanih zavodov goji lama miši, a največ jih razpošlje po svetu Berlin, kjer so posebne mišje kmetije. Po neštetih majhnih kmetijah se podijo tisoči glodalcev. Eno poletje povrže miš 5 do 6 krat in vsakokjflt 1 do 6 mladičev. Vsak mišji par se razmnoži v enem letu 15 krat. Iz ene berlinske kmetije razpečajo na leto po HO.OOO miši. Za trgovino pridejo v poštev bele in ukročene miši. Za razne zverinjake, kjer imajo roparske ptice, so dobre kot hrana tudi navadne »>ve miši. Berlinski mišji larmerji so sami bogataši, dokaz, da je neznatna miš — dobičkanosno tržno blago. Dasiravno se nahaja v Icelandiji samo 6 katoliških duhovnikov, imajo ti svojo škofijo •n tudi škofa. V Liveruoolu na Angleškem se nahaja ne-Ko pokopališče, kjer Počivajo samo oni, ki »o bili gluhi in nemi v svojem življenju. Rdeča barva kardina-!ov pomeni to, da je jardmal pripravljen oati svojo kri za sveto vero. I so se čeljusti spet sklopnile, žena pa je zagnala velik hrup. Kovač, skozi in skozi imeniten gospod, se ni zmenil zanjo, marveč si jo počasi natikal rokavico in nato dejal: »Molči! Vem, kaj se spodobi!-? Nato je stopil k mirtinovem drevescu in si zateknil vejico v gumbnico. V kovačnici je poškilil na ugaslo votlino, če morda ne ždi ondi njegov peklenšček. A ničesar se ni zgenilo. Spričo take gosposkosti se je celo peklenšček skril. ^ ... Sfeveda se je v vasi vse zgledovalo, ko so ljudje zagledali tako načičkanega kovača, ki prav za prav ni stopal, marveč stopical, ker so ga lakasti čevlji tako tiščali in skeleli. Ko je šel preko reke, ni pljunil čez ograjo, ker je vedel, da se gosposkim ljudem to ne spodobi. Ko so ga zagledali šolarji, so najprej obstali in okameneli in se nato, ko je bil kovač kakih petdeset korakov oddaljen, hrupno zagrohotali. Neka kraiva je zbezljala, vsi psi so ko nori zalajali in zbežali, vse gosi so vreščeče zagagale, celo vrabci so sforfotali na strehe. Na ovinku ceste je ogliar prevrnil voziček. Kovač je vzbujal ta dan skoro isto razburjenje, ko takrat s svojo trapasto tef-tef vožnjo. A sedaj mu je bilo lepše pri srcu. Stopal je po cesti, zavedajoč se svoje gospr.sk ost i, imenitnosti in važnosti. Zelo pa je bil razočaran, ko je videl, da Bostja-novi Mini njegova svečanostna obleka oči vidno ni bila všeč. Spočetka je cd začudenja kar onemela, nato bi se bila skoraj razhudila. Po. ji je tako preprosto povedal, kaiko da je bil pečeščen, ker mu je rekla, da bo on za krstnega botra, pa n. imel prav nobene primerne obleke za tako svečanost. In st je moral v mestu izposoditi tole obleko da se M.rn ne bo treba sramovati spričo njega. Tedaj se je Mina na v^ glas prisrčno zasmejal« in dejala, da je ze vse prav in dobro, da je gosposki in prazničen, le t.sto mirtovo vejico naj si odstrani in jo podari krščenki, ker kaj takega pač bolje pristoja punčki, ko njemu. Jože ie zapeljal lepo kočijo pred hišo in Mina :e z otrokom sedla vanjo. Kovač se je mislil navzlic svoji gosposki obleki ponižno vsesti zraven Jožeta na kozla, a Mina mu je velela v voz. In tako se je peljal kovač, ki je bil oblečen ko kak knez, v lepi kočiji zraven Mine Bc-štjanove. Te minute so bile naj-ponesnejše v kovačevem življenju. Nikoli več ni bil deležen take krasote. V cerkvi pa se je še nekaj pripetilo. Župnik je prišel iz zakristije, že od daleč je zagledal kovača* razprl oči in se vrnil v zakristijo, kakor bi bil nekaj pozabil. Ondi si je precej časa prizadeval, da je bil spet zbran in pripravljen za sveto opravilo. Nato je nastopila velika, sveta, težka resnoba. »Olga Marija, krstim te ...« Po krstu je Mina poslala kovača k vozu, sama je nesla otroka h grobu njegove matere in tiho govorila. gomili: »Gospa Olga Novakova, tvoj otrok .ie krščen. Prinesla sem ti punčko kot kristjanko. Ime ji je Olga Marija.« Nato je molče zmoilila očenaš in odšla. Pri šoli so se ustavili. Kovač je moral ostati v kočiji. Odnesla je otroka v šolo, kjer'sta bila Novak in učenik. »Gospod Novak, Vašo punčko sem Vam prinesla-Olga Marija ji je ime.« Priporočamo »Vrtca« in »Angelčka« za našo mladino. »Vrtec« stane 15 dinarjev in »Angelček« 5 dinarjev za vse leto. Uprava obeh listov ie v Ljubljani, Kolezijska ulica I. PO DOMOVINI Franjo Neubauer: Nad zvezdami Se nekaj o požaru. (Škocjan pri Turjaku.) Dopisnik v zadnji Sleviiki lista je menda po-.zabil povedali, da so bili na meslu požara prvi gasilci z Roba. Brizgalne niso vzeli s seb«, ker so vedeli, da je vas Vel. Oolnilt brez vode, pač pa so "e razvrstili po že tlečih strehah in preprečili širjenje ognja. Gorelo je pri Marinčku. Oar-b;izu in šleblarju, .Ogenj' je uničil Iri hiše, 2 svinjaka, 2 kašči in 1 skedenj. Zgorel je en prašič, veliko pohištva, obleke* in živeža. Za vzrok ognja niliče ne ve. (Opomba uredništva: Poročevalce iz vrst gasilskih društev prosimo, da naj bodo pri svojih poročilih pravični. Bahati se na račun članov svo'e organizacije ni lepo in ne možato') Smrt. (Rožno.) Dne 16. oktobra je umrl v Rožnem naš dolgoletni naročnik Janez Kranjc, posestnik, star 71 let. Bil je splošno priljubljen in znan daleč okrog. To je pokazal tudi njegov pogreb. Zapušča vzorno vzgojeno družino 6 članov. Naj uživa večni mir! Požari in drugo. (št. Jurij pod Kumom.) V enem mesecu smo imeli kar štiri požare, tako da so ljudje zelo razburjeni. Najprej je pogorela žaga venecijanka g. F. Kovaču, nato skedenj F. Zupanu na Malem Kumu, dalje kozolec J. Po-Irpina v škendrovcu, ki ima škode do 60 tisoč Din, zavarovan pa ni nič, četrti po?ar pa je uničil kozolec F. Korišku, trgovcu in gostilničarju v Šklen-drovcu, ki je bil zavarovan le za 5CO goldinarjev. Požare neti zločinska roka. Vselej je začelo goreti ob enajstih ponoči. Tudi po sosednjih občinah je bilo zadnje čise več požarov. Ljudje slražijo cele noči svoja poslopja. — Letos imamo dosti krompirja in želoda. Zato smo prašiče dobro poredili. Pa kaj, ko nimajo nikake cene. Ponujajo zanje po 4—0 Din. če pa greš kupil slanino, jo pa plačaš po 18 Din. Za malo klobaso, v kateri dela svinjini morda kak »Ihaha« druščino, moraš dati ravno toliko, kot stane ena kila živega prašiča. — Letos smo pridelali veliko mošta, a za najbollši hruševec ponujajo dinar za liter. — Pri nas so začeli ljudje sumi klati, ptsebno teleta. Pa se dobro obnpse tistemu, ki kolje in tistemu, ki meso kupi. Napad. (Sv. Križ pri Kostanjevici.) One 25. t. m. okoli pol osme zvečer ie tukajšnjega župana g. Martina Unetiča napadel neki K. Fr. iz Stojauskega vrha na poti med Stojanskim in Vinivrhoin, ko se je g. župan vračal domov. Napadalec K. Fr. je iz nekega grma skočil proti županu in mu iztrgal puško, katero je župan kot lovec nosil s seboj. Napadalec je mislil streljati na župana. Ko je župan napadalcu le iztrga! puško in se je napadalec še boril z niim, je župan s samokresom oddal nanj pet strelov in ga ranil na prsih. Šele potem je povedal kdo ie in pristavil, da ie pijan. Napadalec K. Fr. ima kroglo v prsih in je bil oddan v bolnišnico. Nesrečna pijanost! Ko napadalec ozdravi, bo glavno besedo govorilo sodišče. Belokranjsko vino — pol zastonj! (Bela Krajina.) Težko letos je prišlo letos nad našo deželico! Vsega je jako po malo, le vina imamo v izobilju. Letošnja vinska letina bo ena izmed redkih, ki ostanejo desetletja v spominu. Letošnji vinski pridelek je dvakrat večji od običajne vinske letine. To pa je ludi vse. na kar se letos naš človek zanaša. Letos nam je dal Bog vina ne samo za to, da ga bomo pili, ampak kot se zdi tudi za lo, da se bomo oblekli in obuli in jedli in tudi živino krmili! Malo smešno se bere ta beseda, pa je vendar resnična. Za nas pa je e tem postavljena uganka, ki jo moramo razrešiti. Najbolj enoRtavna rešitev te uganke bo, da dobimo dobrih kupcev za naše vino. Mi potrebujemo denarja, drugi potrebujejo dobrega vina! Naj letos nihče ne odgovarja, da je vino predrago. Dovoljene so namreč za vinsko trgovino velike trošarinske ugodnosti. Kdor si kupi novo vino pred 20. nov. za svoje go- novembrem. Ker so le trošarine primeroma visoke, se bo to vinskemu kupcu dosti poznalo ln bo prišel do vina primeroma prav poceni. Pravi vinski kupec ne vprašuje sumo po ceni, ampak njemu gre tudi za to, da je vino dobro. Letošnja vinska letina v Beli Krajini je tudi po kvaliteti izborna. Tako dobrega vina.naše gore niso rodile že dolgo vrsto let. Tako upamo, da bodo interesenti, upoštevajoč naše težke razmere, prišli k nam kot resni kupci našega vina, da tako sebi preskrbe dobro kapljico,' nam pa pomagajo v naši veliki polrebi. Posebne ugodnosti so dovoljene tudi kupčiji na meno. Med nami je velik primanjkljaj krme in kromparja. Enega in drugega je zrastlo komaj za tretjino potrebe. Ponekod pa imajo teh in drugih pridelkov, ki jih nam tako občutno primanjkuje, v izobilju. Nam je zato kar po volji, če bi se oglasili interesenti, ki bi hoteli zamenjati za naše vino krompir ali tižo! ali krmo in drugo, česar nam primanjkuje. NAZNANILA >KARITAS< opozarja Naše zavarovance, odnosrfo njih svojce ter naše zastopnike opozarjamo, da je treba v slučaju smrti zavarovanca poslati vodstvu posmrtninskega zavarovanja KARITAS : 1. polico. 2. potrdilo o zadnjem plačanem prispevku, 3. potrdilo župnegn urada o smrti zavarovanca. 4. ime in točen naslov prejeinnugH upravičenca. Ko je vje v redu predloženo, se takoj izplača zavarovana vsota (v slučaju smrti zaradi nezgode dvojna zavarovana vsota). Ob tej priliki tudi sporočamo, da se v prvi polovici meseca novembru radi povečanja obrata preselimo v nov lokal na .Masarvkovi cesti 12 (palača Vzajemne zavarovalnice). Posmrtninsko zavarovanje »KARITAS?, Ljubljana. Poljanskn cesta 28 (Marijanišče). n Občni zbor društva organistov za ljubljansko škofijo in občni zbor zveze društva slovenskih organistov se vršita v sredo 4. novembra. Ob 10. dop. je sv. maša v stolnici, nato občni zbor v Rokodelskem domu, Komenskega ul. 12. — Vsi člani vljudno vabljeni. 11 Struge. Na Lukeževem sejmu v Novem mestu je neka vojna vdova izgubila zanjo znaten znesek denarju: 350 Din. Ako je ta denar naše! knk pošten človek, naj ga pošlje župnemu uradu v Strugah na Dolenjskem. ttadtn epodarske potrebe, mu niti po 20. nov. ne bo treba t>lačafi nikake trošarine oa preostale vinske za-oge. Privatne vinske zaloge pa so po najnovejših odredbah proste vse državne, banovlnske in občinske trošarine, ie so bile nabavljene pred 20. 8» Vsak delavnik: 12.15 Pločče, 12.4.") Dnevne vesti, 18.00 Cas. plošče, borza, 17.30 Salonski kvintet, 22 Cas in poročila. — Četrtek. 29. oktotra: 18.30 Gimnastične vaje, 19 Italijanščina, 19.30 Srbohrvaščina, 20 Prenos z zagrebške opere: (loto vac »Morana«. — Petek, 30. oktobra: 11.80 šolska ura: Pravilna izgovarjava slovenščine. 18.30 Gospodinjska ura, 19 Francoščina, 19.30 Potovanje po Nemčiji, 20 Sokolsko predavanje, 20.30 Prenos iz Belgrada. — Sobota, 81. oktobra: 18.30 Pre-ustvarjanje v kulturnem filmu, 19 Angleščina, 19.30 Narkotična poživila, 20 Govor min. Ivana Hribarja, 21 Večer resnih samospevov, poje Likovič Joža, 21.30 Duet: Klavir in harmonij (gg. Marjan Llpovšek in Heri Svetel), 22.15 Slovenski vokalni kvintet. — Nedelja, 1. novembra: 9.30 Cerkvena glasba, 10.30 Versko predavanje, 11 Salonski kvintet, 12 Cas, poročila, plošče, 19.30 Prenos iz Budimpešte: Requietn, 21.30 Slava in njeni mešetarji, igra v treh dej. (St. Jakobski gled. oder), 22.45 Cas in poročila. — Ponedeljek, 2. novembra: 18.30 Iz anatomije inr fiziologije človeškega telesa, 19 Ceščina, 19.30 Higijenska ura, 20 Samospevi g. Jože Gosliča, 20.45 Salonski kvintet. — Torek, 3. novembra: 17.30 Otroški kotiček, 18 Salonski kvintet, 19 Nemščina, 19.30 Etika in sociologija enagelijev, 20 Radiotehnik, 20.30 Prenos iz Zagreba. — Sreda, 4. novembra: 18.80 Belokrojinske pripovedke, 19 Ruščina, 19.30 Literarna ura: Juš Kozak cšent Peter«, 20 Glasbeno predavanje, 20.30 Samospevi g. Marjana Rusa, 21 Samospevi gdč. Štefke Koren-čanove, 21.30 Plošče. Ah, čuješ li moj sluh? Poj6, sladk6 pojo: »Tja gori vzplava duh, nad zvezdnato nebo. Pod zvezdami nikjer tolažbe srcu ni. Nad zvezdami je mir, slovo tam ne boli.«. Oh, pesem, stokrat že zapeta bila si, a vsakikrat srce potolažila si. Pravni nasveti Zopet služba pri policiji. A S G. K policiji bi radi vstopili- in vprašujete, kako je s prošnjo z dokumenti, ki jih je priložiti, do »katere višine jih sprejemajo«, kdaj bi Vas vpoklicali, fe bi bili sprejeli, kam je vložiti prošnjo in če je pri policiji težka služba. — O pogojih, ki se zahtevajo za .-prejem v policijsko službo, smo pred Kratkim pisali nt tem mestu. Le prelistajte nekaj zadnjih številk »Domoljuba«, pa boste našli točen odgovor na t^kc vprašanje. Ce pa tega ne morete najti, pa slepite na domače županstvo in prosite, naj Vam pokažejo 43. kos iSlužbenega lisla« z dne 12. decembra 1!>30. Tam notri boste našli zakon o policijskih uslužbencih, ki ga preberite in boste zvedeli vse, kar vprašujete. Pripominjamo še, da je minister za notranje posle odredil, da imajo pri spro,tinan|u v policijsko službo prednost kmetski sinovi. Za mladega, zdravega človeka ni noben poklic oretežnk. fe vestno in z veseljem vrši dolžnosti, ki mu jih nalaga. Pripravljalna služba policijskega stražnika, oduosno agenta, traja tri leta. Pričenja se s sprejemom v osrednjo šolo za policijske izvršilne uslužbence. Pripravniki se sprejemajo v šolo na pod-stavi natečaja (razpisa) banskih uprav s pogoji mi v številu, ki ga določi minister za notranje posle, iz lega vidite, da je prošnjo vložiti pri banski upravi, kadar bo sprejem pripravnikov razpisan. Razpis bo pa gotovo javno razglašen. Zato poglejte večkrat nn oglasno desko pri žu|»anslvu ali na glavarstvu. Prošnjo le napišite lastnoročno, ker s leni že pokažele svojo zmožnrst v pisavi Kupovanje in prodajanje božičnih drevesc, ti. M. V. Za letršnji božič nameravate nakupiti in nido prodajati božična drevesca. Ali je Ireba za ta posel kakšnega dovoljenja? Ali morajo imeti osebe, ki i i svojega gozda prodajajo drevesca, dovoljenje? — Nakupovanje drevesc v svrho prodaje je trgovinski posel, za kaleregn je potrebno dovoljenie obrlneaa oblastva 1. stopnje, to je okrajnega nnčelstva. ('* boste islo dobili, mi ne moremo vedeli. Gozdovi so pa tudi pod nadzorstvom oblasti, ki ima paziti. števati, v kolikor so javnopravnega zna-faja (to Je nevarnost ognja, zdravstveni oziri itd.). Za negovanje telesa J» jahanje u.lov In zaMtto pred obolenjem, Je Fellerjev Klsafluld priznano domafe sredstvo in kozmetikam, Se K 1« »ploino priljubljen. Poskusna steklenica n )Dln, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po poŠti 9 poskusnih >|i fi dvojnih ali 2 vellkt specialni steklenici 82 Oln brez daljnih slroSkov pri lekarnarju Kuircn V Fetlcr, Ktnblit« Donjo, Elzatrg 10, Savska banovina. Vpoštevajoč*te ozire mora županstvo nato točno določili, kako «e ima nova stavba zgraditi in v kakšni razdalji od sosednjih jioslopij, da so vse nevarnosti odstranjene. O zasebno pravnih ugovorih, to je na primer odvzem razgleda in podobno, pa županstvo ne bo sodilo, ampak Ves bo zavrnilo n.i sodno pol. O izdanem Rtavbnem dovoljenju Vas mora županstvo obvestiti in, če niste z njim zadovoljni, Imate pravico, d« se v 14 dneh pritožite na okrajno načelstvo (glavarstvo). Glede onih ugovorov, ki Vas županstvo z njimi zavrne na sodno pot, pa lahko tožite soseda pri sodišču. O uspehu take pravde pa ne moremo ničesar reči. ker ne poznamo krajevnih razmer. Vsekakor pa zelo dvomimo, da bi rc Vam posrečilo, da samo radi razgledi na ceslo prisilite soseda, da stavbo postavi na drugo me-plo. Kar se tiče oddaljenosti nove stavbe od meie, »c navadno lahko postavi stavba tik ob meii. Le če sloji na drugi strani meje kakšna hiša. ki ima proti nameravani novi stavbi okna, inora bili med obema stavbama vsaj tri metre razdalje, če pa se tudi v novi stavbi napravijo okna, pa naj znaša razdalja med obema hišama vsaj Sest metrov. Vajenčev pobeg od mojstra. Prevzeli ste v Iri-letno učno dobo vajenca. Po osmih mesecih sle ga pustili za en teden domov na tnrntev. Vrnil se nI, pač pa Vam je pisal, da je bil prisiljen k učenju obrti, za katero nima nobenega veselja. Vprašale, kakšno odškodnino smele zahtevali za škodo, ker sle skozi osem mesecev dajali vajencu hrano, stanovanje in perilo. — Preden ste dobili vajenca, ste se morali z njegovimi starši dogovoriti glede pogojev učne dobe. Ta dogovor, oziroma ta po-pidba veže Vas in vajenčeve starše. Ce sami niste dali vajencu nobenega povoda za razrušitev te pogodbe bodisi s slabim, surovim ravnanjem ali s pičlo hrano ali s preobložltvijo z domačim delom itd., potem so dolžni povrniti starši vajenca vse izdatke, ki ste jih imeli ž njim, vračunati pa morate vajenčevo delo. V slučaju pravde bo sodišče dolo-iilo tozadevno odškodnino po zaslišanju izvedencev. Beli zobje olepšajo vsak obraz. Cesto že zadostuje samo enkratno čiščenje s prijetno osvežujočo Chlorodont-pasto. da se doseže lep sijaj slonovine Poskusile najprej z malo lubo za 8 Din. Velika tuba 13 Din Dobiva se povsod Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nie prostor velja /.a enkrat Din 5. Naročniki „Domoljuba" plačajo samo polovico ako kupuje o kmetijske po trebščine ali prnilaiajo svoje pridelke ali Iščejo poslom oziroma obrtniki pomočnikov ali vaiencev in narobe Valenra 28 kovaško VOjEnca 0br| sekir in poljRkega orodia iščem. Hrana in stanovanje pri mo stru. — Jane/. Pokoril, sekirni kovač, Skolja Loka. Čevljarski pomočnik dobro izvežban ludi v švanein delu se sprejme na slatn> delo. — Hrana in .stanovan e v h ši. Travnik, Trebnje. Malo posestvo ffi dvora na G renjskem naprodaj. — Nasiov se poiz>e v upravi >Do-mo'juba pod št 12.707. pridnega, poštenega učenca v manufa';turno tr«ovino. Ponudbe pod »Kran|< stev. 12.700 na upravo >Domoljuba<. Sodi in kadi 'l0JŽ Cri Fran Repič, sodar, jubljana, Trnovo. PncRtfan se od(la v rBSBSIBO llajem v rav. nini pol ure od Litije. Našlo/ pri upravi Domoljuba po i s . 12.445. Učenkam pletiljam brezplačni pouk, če si nabavi e od nas pietilni stroji „Tehna" družba, Ljubljana. Mestni trg 25/1. 500 dinarjev tedensko plačamo lg0Z osebam s številnimi poznanstvi. - Per.ssons, Ljubljana, Poštni predal 307. Znamko za odgovor I Ženini in neveste Kup'te pohištvo na ceneje iz mehkega eaa od 20(10 Din naprej, iz tidega oi 4U00 Din naprej veli o v zalogi. Strojno mizarstvo Gol-maier Janez, Breg 3, p. Križe na Gorenjskem Ilire, g poročne prstane, budilke, o6al» in drugo ilatnino dobile najceneje pri Matija Wach-diptomiri.ni nrar, Noto mesto.__ fladcvoiie V m pošlje veletrgovina T r gotski dom Sfcrincchl Ceifc um vzorce sukna in kamgarna, lilačevine iu drugih tkanin za moške obleke, suknje in zimske plašče. Bogata Izbira izbrano lepih vzorcev! Blago dobro in poceni! Krojenje oblek po meri in v lastni tovarni! V vsako hišo Domoljuba! BRINJE IN FIGE irvovrstno blago, dobite zopet pri Fran Pogačniku, jubljana, Dunajska cesta št 67 (nasproti mitnice). Pr L| Popravila vsakovrstnih kipov, križev, okvirjev izvršuje STANE VIDMAR L1UBLIA.NA, Oallusovo nabrežje 35 HUMAN IK LAK-MODA 1931 ZELO DOBRE ŽENSKE NOGAVICE ŽE OD DIN 15- TOPLI ČEVL1I IZ VELBLODOVE DLAKE PODPLATI IZ KLOBUČEVIt« IN USNJA DIN. ti S- LJUBLJANA, Dunajska cesia i. a CELJE, Aleksandrova cesta 1. MARIBOR. Gosposka ulica 17. Kmetje, oklenite se Kmet. zveze! i T "vlr'"iu- N""""" T * ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA Brzojavni nasbv^^^^ p D. V LJUBLJANI (Miklošičeva cesta tO) Telefon št. 2037, 2470, 2979 Vloge nad Din 500,000.000 SSS^^tA S^S Kapital in rezer. nad Din 16,000.000 Izvr$ufe vse bančne posle riaficulantiiefe Poslovne sveže s prvovrstnimi zavodi na vseli tržISčlh v tu- In Inozemstvu Elegantni in lepi čevlji g podplatom iz kačja kože. Imamo veliko izbiro iz laka? semiša in boksa z raznimi temnejšimi niarrsami. Laško brinje Kraško brinje nudi najceneje SEVER & KOMP., LJUULJANA Gosposvetska cesta .-te>.5 Kupujem su.ie gotte, f Sol In delelino seme >Marta ima zelo težko vlogo v igri.« Težko? Saj nima niti besedire za govoriti.« So, ali si moreš misliti zanjo težje vloge? rstane, budilke i. t. d. najceneje pri JOSIP rnm t Hmnnihu na Šutni rasproti farne cerkve. > Veličanstvo,« je poročal kuhar ljudo-žrskega kralja, leden izmed potnikov ponesrečene ladje je nulijonar.« ^Skuhaj ga za moje žene,« je odvrnil kralj, >zeme bi bil predrag.« Prekličem, kar sem dne 12. maja t. t. govoril v Kamniku o Pestotnik Antonu, in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Jožef Hočevar, posestnik. Oradiše, Šmartno pri Tuhinju. Hranilnica in posojilnica reifistro*ana zadruga r. neomejeno /ave/.o v KAMNIKU Širina 51.22 (lastna hiša) blizu postaje Sprejema hranilne vlage in jih obrestuje najugodneje. Vse davke plačuje hranilnica sama. Jamstvo presega večkratno vrednost vseli vlog. Da|e posojila na vknjižbo in proti poroštvu. Otvarja tekoče račune Itd. Ure, zlatnino in srebrnino kupite poceni in dobro pri tvrdki Koledarček KZ za 1832 je izšel. Lepa in zanimiva vsebina! Polno praktičnih nasvetov in navodil, ki bodo našemu zares naprednemu kmetu v veliko korist. Cena pa tako mala I — Za kranjski okraj se dobi v odvetniški pisarni gospoda dr. Silarja v Kranju. Prosim, da pridejo odborniki in zaupniki KZ čimprej ponj ter ga razpečajo v kar največjem številu, da ne bo izgube. — Tajnik (»KZ. Damshe plašče za zimo v veliki in krasni izbiri le od Din 220 naprej otroške od 2 let dalje v vseh velikostih od 00 nudi F. I. Goričar Ljubljana sv. Petra eegta 2S. Ker je Idago izdelano v lastnem modnem atelijeju se jamči za dober kroj kot tudi fino izdelavo. — Predno kupite drugod oglejte si pri nas brezobvezno. Uubljana 1 Prešernov« ulica SI. 4 se na vsa Europe, Amerike, Afrike. Azije in Avstralije. I.astna protokolirana tovarna ur v Švici. Ure v vseh cenah od — naprej. Kovinasta anker ura Din 44'—, s sekundnim kazalcem Din 78 —. St. 121. Ista z radijem Din 58'—, s sekundnim kazalcem Din 94'-. St. 125. Uudilna ura 16 cm visoka Din 49 —, z radijem Din 76'—. Zahtevajte veliki ilustrovanl cenik zastonj in poštnine prosto od H. SUTTNER, LJUBLJANA 1 Ona: >Neka gospa me prosi, da ji sporo-H SJITTNFD fim' kakšna je bila naša zadnja služkinja v II« JU I I It I* II službi. Napisala sem, da je bila lena, netočna in nesramna. Ali naj še kaj dodam?« On: Še to zapiši, da je dobro spala in imela izboren tek.t Glasbila za vsel Violine.....od nta M - Gilarr.....ml Oln )W— Trnmpetf .... od Hln ««•'-Harmonik« ... od Oln M'-Kromatlfnr In > Uvlrak« h«r-mnnUr, Jan-Inatrumentl. Zahtevajte brfiplačnl C E NI K • d najTfCJ« tnajrenrj it tJprma« tvrdk« »tanku Jn*MlaTlJf MEINEL & HEROLD tovarne glasbil in harmonik prod. podr. MARIBOR it. 107 Vrsta 9845-03 čevlji za vsako priliko. Imamo jih iz laka, ševroa in semiša. So jako enostavni in elegantni. Za ulico in družbo so Vam ti čevlji vsekakor potrebni. Okusni čevlji iz atlasa z elegantno in visoko peto. Bela barva je primerna Va