katolški cerkveni list. /fJ V četertik 2 4. mal. travna. Velikonočna i Iz Ia(in>kifat Velikonočno Jagnje kristjani Ca*te iu hvalijo naj v sercu v/gani. Ovčic rešenjc Kristus je pripravil. \e«lol/.iii grešnike z oeetam spravil. Se čudno pred z življenjem smert vojskuje. Življenja kralj jc umeri, spet živ kraljuje Povej nam. o Marija Magdalena, kaj si na poti vidila sol/.ena. Grob Kri*tu*a, ki zopet jc v življenji. In čast njegovo, ki jo ima v vstajenji. In angele, ki dajo pričevanje In perte . ki <<0 djali truplo vanje. .le Kristus vstal, ki upanje je moje, Naprej je šel v nebo, gor jemlje svoje. l>e Kristus res je vstal smo sc učili; O kralj ki si premagal, sc nas usmili. II. P i r li. V katoliški cerkvi ima vsaka reč in vsaka šega (ceremonija) svoj pomen: tedaj tudi pirlti. ki jili cerkev o vclikonoci blagoslovi, niso brez pomena. Kaj bi le pirhi pomeniti utegnili?— Pirli jc, kakor vsak otrok vc oprežilikano (v preziliki kuhano in barvano) jajce. V jajcu sta pa rumanjak in beljak s tankimi kožicami povita in s peščeno ali persteno lupino obdana: v njima je neki kal življenja perkrit, in iz njega izleže koklja v treh tednih živo pišče. .,V jajcu, pravi s. Avguštin, jc skrito neko življenje, ki ni zdajno ampak se šc lc upa in perrakuje." Bistevne lastnosti jajca in besede s. Avguština nam dovolj umevno povejo, de pirh, ker kal noviga življenja v sebi hrani, je lahko podoba in pomen I. rstajrnia k trn runu zirtn njtr našit/a (ios/mda Jezusa Kristusa. kteriga presveto truplo, kakor vemo iz s. evangelija Mal. 27. .V.l, sta Jože'* Arimatej in \ikodem (Jan. I!l. .*!!» || ) s križa snela. tja z tli seri mi mazili mire in atoe. kukal' je hita /ter Judih sega pokoparnti. /nuna-zililtt. r le/nt tanriro pit rita in i/a r nm iz skale izsekan grob poln žita . pred it uri tj m/nt .w/ rt tik kamen za r a lita, in prer sla." — Tret ji dan je Jezus iz ograje groba castito od mertvil vst.il, kakor je bil večkrat poprej učeneam rekel Mat. IG, 21.. de ima r Jeruzalem iti. mt stara sinoe . pisma rje r in risih duhovnm• veliko terpe\i iu umorjen biti. tretji dan pa od mertrih rstafi. Svojim protivnikam je pa rekel Mat. 12. 40.: K a km- je bit Juna r trebuhu morskiga stana tri dni in tri nori. /aktt bo t uiti sin člorekor r o xerrii zeiut/r tri dni in tri nori: iu spet Jan. 2. f It. Hnzdi rile ta tempe!, in jaz- ga bom r treh d m h zopet postorit. (v. 21) O/i je pa govoril od trm prt na srojiga telesa. Jezusova presveta duša ko se je hila ud telesa ločila in v predpekel starim očakam. dušam svetili stare zaveze, šla odrešenje pridgovat 1 Pet. il. I SI., seje tretji dan spet s presv elim telesam oklenila. iu Jezus, on prcmagovavec pekla, smerti in sveta, je častitljivo iz groba vstal Mark. Hi. li.. se svojim učeneam in apostclnam perkazoval. Jan. 20, 111 2SI. in zveličavno naredho božjo dokončal po besedi apostclna Bitu. 4. 25. ..Izdan je bit zavoljo naših grehov. in rstat je zavoljo nasii/a nprari-eenjau. O veseli pomen pirliov ! Alleluja! 2. Pirli. ker je v lijem neko prihodno življenje skrito, je lahko podoba in pomen prihodnit/a rstajenja naših trupel. Mertvo truplo človeka, kakor vsi vemo, se v nekoliko oblačiliea (po različnosti stanu) povije, v trugo ali neske dene in pokrije, v grob položi iu zagrebe: — tode ne za zmirej: - ampak po večno resnični besedi vs t a liga Jezusa ^pride ura. ti kteri bmlo vsi, ki xo v gro-beh. glas sinu bozjiga slišati: kteri so dobro storili. pojdejo k vstajenju življenja, in kteri so hudo storiti, k vstajenju sodbe* Jan. 5. t£Sl. To jc, vsi bodo vstali, dobri k vecninut zvclicanjo. in hudobni k vernimi! pogubljenju tudi teles. — Kavno to piši* in terdi s. apostel Pavi v 1. listu do Korinč. v 15. postavi, iz ktere pa le v. 51 opomnim, ko pravi: (Hej te skrivnost vam povem. Mi bomo .scer rsi vstali. tode ne rti .spremenjeni." — To je vsi verni in neverni, pravični in nepravični bodo od smerti vstali, vse človeške duše sc bodo z svojimi trupli sklenile. tode ne vsili duše in trupla bodo častitljive. ponebesčene in veličastva Jezusoviga pre-svitliga trupla vdeležene. ampak le tistih, kteri so \ tem življenji, kot mladika s terto. z Jczusam po duhu. djanjii in nehanju zedinjeni bili in so to ze-dinjenje tudi o smerti, tedaj za vselej ohranili, bodo v Kristusu Jezusu poncbesčcni in poveličani vstali. Duše in trupla vsih tistih pa. kteri so v tem življenju kakor otl tertc odrezane mladike, brez prave vere v Jezusa Kristusa, l»rez čednost in dobrih del ali v sniertnim grehu bili in so se taki od tod ločili, bodo brez Kristusa t. j. v grehu, v ostudnosti greha vstali, ali njih duše in trupla bodo neznano gerde, ostudne iu ogiijusenc — smcrdljivi zapertki ! Glej drugi pomen pirhov, vesel za hrunmc, strasau za grešnike, IMrli je oprežilikan ali rudeče pobarvan. Mudeča barva ima pa v katoliški cerkvi pomen za-tajcnja, terpljenja. mertvičenja, prelivanja kervi, marternikov i. t.d.: tedej pirli tudi pomeni, de */>-tjenje l;ri. I ..Pa tudi se druga ravno tako hvale vredna šega se najde tukej. Po leti namreč se pred v^ako nedeljo in praznikam ob štirih popoldne večeriiice zvonijo, in kakor hitro zvon pervikrat vdari. pospravijo delavci na polj i svoje orodje ter se podajo domu, de se eno uro potem v cerkvi zberejo, kjer sosesk i n i župan sv. roženkranc naprej moli, k sklepu pa se svete pesmi pojejo. Soseske pa, ki so daleč proč od cerkve, so zberejo ali per kaki kapelici, ali per kakim kri/.u v vasi in tamkej to pobožnost opravijo. Po večernicah senc sme na polji vcc delati, iu kogar poljski čuvaji, ki razun tega, de nad njivami in travniki čujejo, tudi na natanjeno obhajanjc veeernir gledati morajo, še po večer- nicah per delu na polji najdejo, ta zapade brez vsiga izgovora v soseskino kazin, ki se po velikosti pregrešenja v dnarji plača.u Pobožni bravci! ali 'udi vani te dve pobožni šegi ne tdopadete? Ozri' ve pa h sklepu še nekoliko po Slovenskim. K ve šege, kakor je zgorej omenjena velikonočna, so tudi na Slovenskim sem-tertje, saj tukaj naSavinskim polji v navadi, de sc namreč ljudje ob bilali velikih praznikov, n. pr. velike noči, velike Križove i. t. d. na polje podajo, njive z žegnano vodo poškropč, tudi žegnane kri— žieesade. in per vsakim nekoliko pomolijo. Pa kaj, de ta lepa navada vedno bolj in bolj peša! Spomnim se še iz svojih otroških let, kako so bili taki dnevi za nas otroke vselej posebno veselje. Kak pametin od odrašenih, večidel oče ali mati so nas vzeli po več otrok seboj: veseli smo nesli narejene križicc seboj, smo jih po njivah sadili, jih z žegnano vodo poškropili in per vsakim nekoliko skupej iu na glas pomolili. Zdaj pa še le kak star možak ali ženka samši po polji hodi in moli: večidel pa se odrašenim to delo studi, in stariši naj raji le svoje otroke zapode, naj g rej o polje škropit. Kako pi otroci sami to delo opravljajo, vsak lahko ve: namesto dc bi molili pa norijo: in pobožna £ e g a p o s t a n c o t r o š k a i g r a e a ! Tako ljubi Slovenci! pa ni lepo ino prav: s sv etimi rečmi se noreti ne sme. Saj vemo. de zvunan j a služba božja brez z notranje nima pred Kogam nobene cene; te pobožne šege znotranjo jedro pa je ravno pobožna molitev; in žegnane reči so le tistim v prid, kteri se z molitvijo, ki je vere in zaupanja polna, božjiga žegna deležne storiti perzadevajo. Tako nam bo ostala prazna lupina, nje žlahtno jedro bomo skorej že popolnoma zgubili: llog daj, de bi z njim vred tudi nc zgubili Njegoviga žegna! De se pa to nebo zgodilo, moramo to staro in lepo šego ohraniti, pa jo tudi v duhu in v resnici, tedaj s pobožno gorečnostjo obhajati: za kar pa skerbeti in lep izgled dajati nar poprej vi morate ljulii stariši, gospodarji in gospodinje! Kako žalostno se pa, kar večeriiice zadeva, per nas na Slovenskim godi. pa sami veste, ljubi bravci! V»,černice res povsod zvoni, pa kdo sekaj na to posluša? Gospodarji. ki bolj v žulje svojih rok. kakor pa v lioga zaupajo, delajo s svojimi tudi po večernicah noter do pozne noči in kako redke so že tisti* hiše postale, kjer bi gospodar saj ob sabotah svoje domače skupej poklical, in z njimi ali roženkranc ali litanije. ali kako drugo večerno pobožnost opravil! In ako ravno so. postavim v naši škofii že mnogi goreči fajmoštri v ter-gili in večih vaseh lepo staro navado zopet k življenju obudili, de se ob sabotah in hilah vcčernice per sončnim mraku v cerkvi obhajajo, (kjer sc večidel litanije molijo in potem sv. žegen da, in je samo želeti, dc bi sc ta lepa. v cerkvenim duhu uterjena navada povsod, kjerkoli je po okolišinah mogoče, prej ko prej vpeljala j sc tudi te pobožnosti le malo ljudi v deleži. Ako v prašamo : zaka j to? bojo vsi enoglasno odgovorili: Xi časa, ni časa! — 0 ljubi Kog! ni časa? Naj bi le vsi gospodarji in gospodinje, vsi hlapci in dekle vse tiste ure, ki jih med tednaio z lenobo in postopanjem polratijo, pridno obernili, l»i bilo časa dovolj in še več kakor dovolj ! In ker so po zimi cerkve skorej ravno tako prazne, kakor po leti, ali morebiti po zimi tudi ni časa? Denimo raji roko na serce in odkriloserčno ohstnjmo : le živa vera med nami peša, ki nam jo svet posvetno-sti in mlacuosti zadušiti žuga: le zavolj tega cerkve zapušenc žalujejo. Pa kaj se bomo za večernice toliko poganjali, de bi se saj nedelje in prazniki, Bogu posvečeni dnevi, s hlapčevskimi deli in posvetnimi opravili tolikokrat ne omadežvali! Pa od tega zdaj ne govorimo in le toliko rečemo: celi teden dan na dan, in dan in noč skerbimo za posvetno, in strežemo svojimu poželjivimn mesu, kije namenjeno čez nedolgo červov jed postati, neunicrjoča duša pa zapušena, celi teden hrez duhovskiga kruha, lakote umira! Kar pa kapelice in križe po vaseh in per potih zadeva, pa tudi vsi vemo, kako žalostno de se per nas z njimi godi. De so naši predniki te križe posebno pa kapelice zato stavili, de so se posebno per pomankanji cerkva, včasi pri njih zbrali in združeno molili, je gotovo, in ta navada, ki se semtertje še najde, nas od tega prepriča. Zdaj pa skorej vse te kapelice zapušenc žalujejo in leto iu leto mine, de nobeden prednje ne poklekne in ne moli! Pa kaj, de hi še hujši ne bilo! Serce nas more boleti, ako skoz vasi in po potih gremo, in vidimo krize in britke martre ua njih vse razrapanc in nalamane; kapelice vse ogiijiisene. napol po-derte. svetnikovske podobe v njih vse omadezvaue, razbite in poškodovane, včasi clo na tleh ležeče. Ali tako plačujemo svojimi križanimu Odreseniku za Njegovo za nas prelito kri? ali tako spoštujemo svetnike in svetnice božje? Kaj si zaniorejo popotniki. ki pogosto naše vere niso. od nase vere misliti, ako tako gnjiisobo zagledajo? (ilejte ljubi bravci ! tako je naša inlačno>tin skopost kriva, de se naša sv. vera med neverniki zaničuje, in čez vse sveto ime našiga Zve ličarja med njimi zasmehuje in preklinja! - Pa še tudi druga lepa šega lioce med nami pešati začeti. Zmiram bolj pogosto namreč žalostno perkazen gledamo, de moški in ženske memo križev in kapelic hodijo in se vozijo, hrez de bi se uni odkrili, te pa pcrklonile in pu-križale, kar je žalostno znamnje. de so per mnogih ljudeh oči. ušesa in serce za vse božje in sveto popolnama oterpnile. Kdo pa je posebno kmečke ljudi to sirovost učil. ki jo poprej niso hili navajeni? Viši stanovi so učili kmeta Hoga zaničevati, in ali se smemo čuditi, de zdaj kmet z enako mero plačuje in jih tudi zaničuje? Tako je eden stan druziga pohujšal, vsi stanovi pa so se pred Hogani zadolžili, iu so zato vsi v nadloge zabredli ter so zdaj eden drugimi« v pokoro. Kako pa hi bilo tukej pomagati? kako bi se dale ta nespodobnosti odpraviti? Ako bi seže nc bilo tolikokrat gluhim iišesam pridigvalo, in ako bi hila družba sv. križa že tudi po Slovenskim razsnovana. bi mi to družbo poprosili, naj hi se ona te reči popri jela, in zato skerbela. de hi se krizi in kapelice po soseskah v dobrim stanu ohranile, poškodovane popravile, in kterih bi popraviti ne hotli, se raji popolnoma poderle, in de hi se pred vso nečastjo in ognjiisenjem obvarovale. Kar posamesen človek ne zamore . združena moč pogosto prav lahko opravi. Pa bojimo se, de ho tudi ta glas — ostal glas v p i j o č i g a v p u š a v i. K—. Kaj sc nam žalostno zdi. Kakošin de je stan vere in življenja v kakim kraji ali v kaki deželi, nar bolj gotovo zvemo po možeh, kteri sami za vero in svetost življenja vneti, zraven s potrebno učenostjo in razumnostjo obdarovani, se tudi s paznim ušesarn iu previdnim oce- sam na govorjenje in djanje ljudi ozirajo. Kadar s slanam vere iu življenja posebne spremembe v boljši ali slabši nastopajo, takrat pa tudi oko in uho manj učeniga in razumniga človeka kaj spozna in nas tedaj podučiti zamore. Naj nam ho ciopušeno, po malih besedah taeiga človeka naše misli in naše čutila izreči; morebiti de tudi koga druziga lake obhajajo. I. Kadar je malo število cvangeljcov na Krajnskim zlasti v Ljubljani svoje bandero vzdihovati, in zraven še zidanje tempeljna pripravljati začelo: takrat je bila prav za prav vsim katolica-nain naše dežele vojska za vero napovedana. Z besedo vojska mi nočemo reci. kakor de hi bili evangeljci s tako silovitostjo na dan stopili, kakor se je nekdaj o Lutrovim iu Kalvinovim času zgodilo, z besedo vojska le to želimo na znanje dati, de se je za nas katoličane zdaj potreba začela, na zalezovanje zopernika čuti. katoliško vrro na eni strani svetleje razlagovati. terdncjc dokazovati. zoper krivo razlagovanje zagovarjati, na drugi strani pa si jo bolj globoko iu bolj živo v scrce vtiskati, jo bolj zvesto v življenji spolnovati; hočemo reči. de se je zdaj začela potreba, katoliški veri lastne čednosti prave hratovske ljubezni, ponižnosti, poterpežljivosti in čistosti bolj posebno iu bolj skerbno in bolj goreče v djan ji skazovati. in dobro paziti, de hi nasprotniki nc mogli imeli uzroka. nam zlasti temolnost. praznoverstvo iu ne-potrrpezljivost očitati: hočemo reci. de zastran ohranitve in zmage prave vere sc ni samo v besede svoje človeške modrosti, ali v pocetkc iu naredhc lastne previdnosti, ampak v Hoga. v njihovo pomoč in hrambo zanašati, iu de je le pomoči in hrnmhe tudi ponižno iu goreče prositi. Taka je namreč duhovna vojska, in tako orožje katoliškiga kristjana. Ko se nam je v naših krajih taka vojska napovedala. si; nam marsikaj žalostno zdi spoznati. Nekteri na noviga nasprotnika niso skorej porajtali, niso čutili, dc od njega se ho morebiti vonder kaj bati potreba: oni so pozabili Jezusove besede: ..Kar pa vam povem, cujte !- so pozabili navadniga pregovora : ..Začetku se vstavi!" Nekteri so hili zavoljo nove vere v strahu, menili so skorej. de bo evan-geljski tempel kmalo prepoliu iu pretesen: oni niso pogledali, de število tukejšiiih cvangeljcov jr lese majhiiio, in še ti niso edini, niso opomnili besede. Jezusove: .,Jest ostanem pri vas do konca sveta." Nekteri so se nad početki cvangeljcov zlo razser-dili. semtertje so tako besedo rekli, ktera hi znala prehuda biti: pomislili niso. de nam je Hog posvojim čudnim sklepu to skušnjo dopustil, kakor od kdaj sv. Pavel spozna: ..Tudi krivoverske ločitve morajo biti. de se razodenejo. kteri so poterjeni-; pomnili niso, kar ravno ta apostelj piše: -Prosi, opominjaj, svari, vonder v vsi potcrprzljivosti in ukii." Nekteri so inajhiuo število cvangeljcov in napačnosti njih vere pred očmi imeli, so jih tedaj za-ničljivo gledali, in so od njih in njim nasprot z nekako prevzetno besedo govorili: ozerli se niso na stari pregovor: ..Tudi slahiga sovražnika ne zaničuj": zmislili niso. de tudi tukaj velja beseda mo-driga: ..Kdor zaničuje bližniga, greši: kdor pa sc usmili revniga, blagor um." Žalostno se nam zdi. dc marsikteri šc zmirej ne spoznajo, kako je prav misliti in ravnati, ko nam je zmota vojsko zoper resnico napovedala. Tega pa ne rečemo, kakor de hi liotli kaciga človeka v tem soditi: ampak povemo, ker smo celo iz iM pri-prostiga človeka razumeli, kako de napačno rav- nanje nekterih uaspmtuikam orožje v roke daje: in to se nam žalostno zdi. \i*mo hotli posebej omeniti, kako se nam žalostno zdi. dc neprava vera v nekterim naših krajev po posebnih pocetkili cvangcljcov nekako slovitost dobuje: hočemo pa povedati, kako sc nam žalostno/di. de nesvelo življenje med nami slovito postaja l'«>r<>tna sodba v Ljubljani je pripeljala hu-d"d«-lnico nad lastnim otrokam na svetlo: jc dala priložnost. •!«* mi Ne reci. ki so s temo pokriti, očitno !"/ile. "pričevale dokazovale iu prcsojcvalc. Ilu-dodclnica je v začetku z veliko žalostjo svoj pre-gresik spoznala. ^ solzami ga je prei*kovavcain obstala' \ porotni sodbi pa je, vsa spremenjena, iiecino rilo obleccna. od svojiga nepostavniga djanja pravilniku enako hcsedovala. in ga zagovarjala. l'os|u"»avcov je taka obravnava imela obilno, in celo iz listiga spola, kteriga nar lepši čast je sramo-žljivost. in i/ >taros|i. kteri bi sc od lakosne Ii 11— dobije prav za prav sc sanjati ne moglo. Sodba jc sklenjena, budodelnica v ječo djana: v jcci pre-peva. in je \ ce govorjenja nepotrebniga od zabdične in sladkoglasne grcsnice. \ s«* io sc nam žalostno zdi. ker hudobii po takih polili nekakosiia «Jo\itost dohaja, in se njena o>tudnost iz občutka ljudstva zgublja. Tega nc rečemo. kakor dc hi sodnike hotli drugim enako pre-sojevati; oni bodo po skušnji /e previdili, kaj jc bolj prav in primerjeno. Tudi ne povemo lega. kakor de hi po govorjenji drugih koga hotli kri\iga delati, de je liudodt Inico s svojim napačnim pod-ii ka m prederzno storil: on. ako je kdo tega kriv. ima nad lastno vestjo svojiga svarivea. Tudi nc hesedamo tega. kakor de bi hrez poklica vsi mladosti in starosti v mestu učeniki hotli hiti. kaj de jc njena dol/.uost: uccnikov in oznauovavcov praviga kcrsaiiskiga življenja in spodobniga obnašanja ji ne manjka. Tudi ne govorimo tega. kakor ile hi jetniku nobeniga tolažila in hladila nc privosili. sc ptieica v j« ta v svoji hišici prepeva, in si tesno ječo bolj veselo dela: samo ile grešiti človek hi mogel bolj pri v darili. knkosno petje de sr njemu spodobi, in komu de naj petje bo namenjeno. Tudi nismo ravno za to trga pisali, kakor de hi sploh ravnanje dcr/.avc s hudodcliiiki napačno imenovali z drugimi vred: tisti, kterim jc skerb za hudodclnike iu jetnike, bodo že sami vedili prenaredili. popraviti iu poboljšati, kar je potreba. Le to smo hotli povedati. de žalostno se nam jc zdelo, iz u>t pripro-sliga človeka razumeti, kako po tem in takim hudobija pospcli dobuje. II. Ilazgleil |io kerNaiiMklm »velu. Sveti oee -o sc nušča po mestu blizo cerkve t a 11 • > ai tatrinari peljali, ko je ravno dušni pastir pre«»» tt<» rešuje Telo ubozi. ilo smerti bolni zeni v popotnico nesel. Papež sl( precej ukazali usta\iti, ho iz voza stopili, sc ljudstvu pridružili, v hišo bolnice -»Ii ter jo -a m i obhajali. Ko so bili revno ženo še prav serčno potolažili, so Jezusa v svetim zakramentu zopet nazai spremili v cerkev di Sati Carlo. To lepo obnašanje ccrkvcniga poglavarja je vse silno ginilo. V I. o nd o ii u >e toliko ptiijcov shaja, dc ni nič Yc.«»-liga p rčakovati. Per vsim tem sc pa vunder velik.i krivovereov v katoliško cerkev povraeuje. V nedeljo ti maliga travna so triie imenitni možje krivoverstvo za- pustili in v .lezuitarski cerkvi katoliško vero očitno spoznali: stareji brat (anglikanskiga^ O k s f o r d s k i g a škofa, potem Man ni n g iu J. K. Ilope. Iz mesta Lecds se piše, de so se uni dan štirje duhovni s 7 neduhovni vred v katoliško cerkev veni Ii IO. maliga travna se jc tudi spreobernjenje \Vegg Prosser-ja uda narodniga zbora, sporočilo; ra\no tako ic pa tudi vedno veči upanje, de bo vojvoduja k en lanska t kralji«na mati) krivoverstvo zapustila. Iz skotijc se je naznanilo, dc je ondi veliko spreober-njenj perčakovati. in de sc je kraljevi svetovavec l»r. Ilope katoliški cerkvi v naročje podal. (■iraud, francoski minister uka , jc v kratkim trem ueenikam slovo dal, ker so veliko let sem dogodi\šino in modroslovstvo v prekucijo rabili in kcršansko življenje in vero očitno zasmehovali in zaničevali. To. se ve. je pa gricarje v narodnim zboru razkačilo. Zato jc minister scrcno besedo poprijel ter rekel: „Kranco.ski narod je keršansk: keršanska je izreja njegovih otrok. Ile se torej mladost po kcršansko podutuio in izredi , je naša nar imenitši dolžnost.u — Tudi za pervotne šole se ic v oziru keršanskiga življenja lepa zapoved dala. dc morajo otroci v šoli jutranjo in večerno molitev skupej opraviti. de naj se pa tudi po tem vselej nekej izduhotnih bukev bere. in de naj ob nedeljah in praznikih vsi učeniki svoje šolarje k očitni službi IJozji peljejo. I.aška. Toskanska vladija je hotla l.copoldove postave v cerkvenih rečeh tudi v l.ukanskiiu vojvodstvu vpeljati, ki je zdaj s Toskano sklenjeno. Tode l.ukan-ki nadškof je v pcijavo srečno odvernil. Slckel jc škof-ko obleko i:i v ledi Iranciškanski kuti t bil je popred ud tega reda ) se podal v Florcncio ter pred velikim vojvodam in pred ministri s scrcnostjo svoj terdin sklep na z na nje dal. dc se nič več na nad«kofski sedež nc poverile, ako povelje zastran vpeljave l.copohlovih postav v njegovi nadšksfii nc pcrklice. Ministcrstvo jc spoznalo pravičnost njegove terjavc in si ni upalo mu prošnje odreči. Tirolsko. Zgornji oddclk Tirolskih kapucinar-jev, ki sploh zlo slove, je dobil od svetiga Očeta povelje. tri očete in eniga brata v Minister poslati, kjer prečastiti škof zrli. kapucinarski samostan, v kterim en sam zastaran minih šc prebiva, spet oživiti. Tudi kardinal U iseman se je z enako pro>njo na Tirolske ka-pucinarjc obernil. dc bi tri duhovne tega reda za Angleško perdobil. Nekteri udje tega reda so se že poprej kakor misionarji v Ameriko in Azio podali. Ljubljana. Uosp. Jakob Košir, bivši kaplan v Sturii je I I. t. m. od milostljiviga knezo-škofa fajmošter za Selit-Vid na Ipavskim: gosp. Janez Sot-Icr pa kaplan za šturio izvoljen, gosp. Alojzi Košir. dozdaj kaplan v Kranji. jc lil. t. m. fajmošter za Ter žic poterjen bil. — Ciosp. Dr. Subert. c. k. profesor naravoslovja in kmetijstva v Ljubljani, jc velikonočni pondeljik, previden s sv. zakramenti, na pljučni jetiki umeri iu včeraj i»i» pčtih popoldne pokopan bil. Darila za easl. mi* i ona rja g. Dr. Ifsuacja liiioblcltcrja. Od poprej . . 259gld. 2f> kr. Iz Koprivnika na Kočevskim ... 5 gld. — kr. Skupej . . Stil gld 2ti kr.