Leto m. stev. 2i GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA RUDNIKA LIGNITA VELENJE i962
29. XI.
rojstni dan
republike
Devetnajst let je minilo, ko je bila v mrzli jesenski noči leta 1943 v plamenu velike narodne revolucije ustvarjena prva socialistična republika na Balkanu. V teh dnevih je bilo v mestu Jajcu, ob bregovih rek Flive in Vrbasa uzakonjen organ, ki je združil vse socialistične in narodnoosvobodilne cilje in težnje ter jih bo varoval za vse večne čase. Rodila se je republika!
Devetnajst let krvavih naporov za svobodo in boljše življenje je za nami! S ponosom zremo nanje. Niso bila lahka! Vsi vemo, da nam je le v novih pogojih — v svobodi in napredku — zagotovljena lepša bodočnost.
Ob letošnjem prazniku se vse naše misli še prav posebno zadržujejo ob pojmu človeka, ki se iz dneva v dan sam ustvarja, vpleten v nove družbene odnose, človeka novega obdobja, drilžbe-nega delavca, ki je sam zase -popoln individuum, hkrati pa zavesten člen kolektiva. Stare oblike odmirajo in nastajajo novi, svobodni odnosi povezovanja državljanov v skupnost. S preprostimi besedami imenujemo to samoupravljanje. Nova ustava bo uzakonila prav ta širok mehanizem samoupravljanja ter ga hkrati pognala v nov revolucionarni zalet.
{
I'
K DNEVU REPUBLIKE (( ISKRENO ČESTITAMO NAŠEMU KOLEKTIVU, <> VELENJCANOM, SODELAVCEM IN BRALCEM
Uredništvo »Rudarja-« '[
\
1» 1»
!» J
MESTO JAJCE — ROJSTNI KRAJ NAŠE REPUBLIKE
Ustavne razprave v naši komuni
Predosnutek ustave Federativne socialistične republike Jugoslavije je sprožil že v sredini letošnjega oktobra veliko zanimanje med našimi občani, oziroma prebivalci šoštanjske občine.
Da bi se naši ljudje seznanili s celotnim predosnutkom in posameznimi spremembami, ki jih predosnutek predvideva in da bi k temu dali svoje mnenje in pripombe, je Občinski odbor SZDL občine Šoštanj organiziral aktiv predavateljev, ki že ves mesec vodijo javne razprave na območju komune v delovnih organizacijah in na vasi.
Vsi udeleženci javnih razprav so pokazali precejšnjo zaintere-
siranost za novo ustavo, čeprav udeležba ni bila vedno najboljša, toda zanimanje ljudi za posamezne določbe predosnutka se je zadnje čase povečalo, kar je razvidno iz vedno živahnejših diskusij na samih razpravah.
V okviru Rudnika lignita Velenje je angažiranih kar 9 predavateljev oziroma vodij razprav, ki po posameznih ekonomskih enotah in obratih ter etažah vodijo diskusije in je bilo do sedaj že preko 25 takšnih sestankov.
Člani rudniškega kolektiva se predvsem zanimajo za tista določila predosnutka ustave, ki se nanašajo na gospodarske organizacije kot so spremembe v zvezi
z uvedbo volilnosti in o postavitvah direktorjev, o statutu podjetja, ter o pravicah in dolžnostih delavcev v delovnem razmerju. Zanimiva so bila tudi razpravljanja o lastniških vprašanjih, o družbeni in osebni lastnini ter o socializaciji na vasi.
Nov delegatski volilni sistem po katerem izhajajo na volilna telesa višjih družbeno-političnih enot iz občinske skupščine, so udeleženci razprav pozitivno ocenili. Prav tako je na ugoden odmev naletel spremenjen sestav zbora proizvajalcev, v novi zbor delovnih organizacij v občinskih skupščinah, prav tako pa tudi izvedba štirih zborov, tako ime-
novanih strokovnih zborov v republiški in zvezni skupščini. Ta sprememba bo vsekakor ugodno vplivala na zakonodajno dejavnost, saj bodo pri tem pravni akti s posameznih področij družbenega življenja bolj strokovno oziroma kvalificirano obravnavani.
Ustavne razprave se še nadaljujejo skupaj z obravnavanjem osnutka republiške ustave in občinskega statuta, ki bo v bližnji prihodnosti tudi dan vsem občanom šoštanjske občine v presojo in oceno. V pripravi pa je že izdelava novega statuta Rudnika lignita Velenje, ki bo zamenjal že precej stara pravila RLV ter bo v skladu z občinskim statutom ter republiško in zvezno ustavo zajel vso dejavnost našega podjetja.
Valter Končan
Rudarsko - tehnični in gospodarski rezultati
o uporabi jamskega jeklenega oporja v velenjski jami
1. Uvod
Da odpravimo napake v uporabi jamskega lesa pri podgraje-vanju širokih čel in prog tako iz gospodarskega ter rudarsko-teh-ničnega vidika, smo pričeli uporabljati jekleno jamsko oporje. S tem so povečali koncentracijo proizvodnje, odkopno in jamsko storitev ter znižali postopoma stroške proizvodnje. Omogočili so tudi izvršitev poizkusov strojnega dobivanja premoga na širokem čelu in pri izdelavi prog. Jeklene stojke smo pričeli uporabljati leta 1954, jeklene stropnike pa v letu 1958. Jamski les smo pričeli nadomeščati v progah z jeklom leta 1955.
2. Uporaba jamskega lesa
2. 1. Lesena tesarba na širokem čelu.
Podgrajevanje širokih čel z jamskim lesom je zahtevalo
3. Uporaba jeklenega jamskega oporja
3. 1. Jekleno odkopno oporje. A) Jeklene jamske stojke Z uporabo jeklenega jamskega oporja se je normativ lesa v pri-
<
Uporaba jeklenih stropnikov olajša delo rudarja, poveča se storilnost dela in nadalje zmanjšuje porabo jamskega lesa
dovalo, od 1 do 1,2 m na dan.
Proizvodne stroške smo znižali za 102 din na tono; v letu 1962 pa predvidevamo znižanje stroškov za 158 din na tono v primerjavi z letom 1954, kjer pa ni všteto znižanje stroškov zaradi koncentracije proizvodnje. S povišanjem odkupne storitve se je namreč povečala koncentracija odkopavanja, kar seveda ugodno vpliva na znižanje proizvodnih stroškov.
V letu 1961 je bilo v popravilu 13,2 % jeklenih stojk, a odpisanih skupno od leta 1955 le 7,33 % in je tehnični pokazatelj na njihovo uporabnost v težkih pogojih uporabe zelo dober. Izkoristek jeklenih stojk v letu 1961 je bil 66,8 %.
B) Jekleni stropniki
Pri uvedbi jeklenih stropnikov pa se je nadalje zniževal norma-(Nadaljevanje na 3. strani)
znašal okrog 10 do 12 m3 na 1000 ton. Gostota stojk pri podgraje-vanju v lesu je bila 0,66 st/m2 in je bila tako višina čela majhna zaradi odkopnih pritiskov, kar je vplivalo na neugodne pogoje povečanja storitve.
2. Bodgra je vanje prog z jamskim lesom.
Bri dolžini širokih čel okrog 30 m je znašal normativ pripravljalnih del 5,94 m na 1000 ton od-nosno 7,85 m na 1000 ton. Uporaba jamskega lesa za podgrajevanje in vzdrževanje prog je znašala okrog 7 m3 na 1000 ton in normativ vzdrževalnih dnin je bil dosežen 44,2 dnin na 1000 ton.
1961 nabavili 9840 jeklenih stojk tipa Alpine z zavornim trakom in tipa CST — patent Schwarz z dvojno zavorno objemko ter 3465 jeklenih stropnikov z veznim členkom tipe Vanwersch ter 15.720 jeklenih ločnih opor za proge, tipa Alpine E-21 in Alpine TH 58/21.
kopna storitev že 9,27 t na dnino, kar je posledica tudi boljše organizacije dela in uvedbe dvove-rižnih transporterjev.
»Ropanje« jeklenih spojk je nekoliko otežkočeno, če je znašal dnevni napredek le okrog 0,8 m na dan. Normalni odkopni pritisk ;e bil, če je odkopavanje napre-
Vgrajevanje lesenih stropnikov in podvlek v stropu širokega čela je bilo težavno in precej zamudno
okrog 6,8 % koristnega delovnega časa vseh zaposlenih na odkopu za dostavo lesa. Tudi pogoji dela na dobivanju premoga so bili te-žavnejši. Tako na obvladanju odkopnih pritiskov in povečanju hitrosti odkopavanja. Koncem leta 1954 je znašala odkopna storitev le 6,5 t na dnino. Normativ porabe jamskega lesa je
mer javi z letom 1954 v letu 1961 znižal na 4,9 m3 na 1000 ton ali za 270 %. S prehodom na odkopavanje s širokimi čeli dolžine okrog 60 m pa se je normativ pripravljalnih del znižal na 4,86 m na 1000 ton ali za 18,3 %. Da smo postopoma dosegli gospodarske in rudarsko-tehnične rezultate, smo od teta 1955 do leta
Tako smo v 7 letih prihranili okrog 86.400 m3 jamskega lesa. Skupni stroški nabavljenega jeklenega oporja s priborom znašajo okrog 83 din za tono in bremenijo materialne stroške proizvodnje. Materialni stroški so bremenili stojko od 4,77 do 46,74 din za tono, stropnike od 2,09 do 20,91 din za tono. Oporje za proge pa od 3,66 do 110,41 din za tono v odvisnosti števila in letne proizvodnje. Skupni stroški popravil so se gibali med 0,11 do 12,91 din za tono.
Pri uporabi jeklenih stojk se je gostota povečala pri kombinirani tesarbi na 1,11 st/m2 in znižala uporaba lesa na 4,65 m3 na 1000 ton ali za 46,5 %. Vgrajena stojka prihrani letno Okrog 2,9 m3 jamskega lesa in se izplača v približno 2 letih. Pogoji dela so se na širokem čelu izboljšali in se je odkupna storitev povišala na 7,48 t na dnino ali za okrog 14 %. V letu 1958 je znašala od-
r rodaja malic na RLV se je pričela 1. 2. 1960 za ceno din 50, ki. jo je plačal koristnik sam, RLV pa je le deloma kril stroške režije (uslužbence). Koristnikov ni bilo dosti. Prve 4 mesece je koristilo malice dnevno povprečno samo 170 članov kolektiva. Po 4 mesecih se je število koristnikov nekoliko dvignilo in doseglo v letu 1960 največje povprečje 707 malic dnevno.
V letu 1961 je v prvi polovici leta ostalo povprečje še isto, v drugi polovici pa se je dvignilo nekoliko nad 1000. V oktobru 1961 je bilo najvišje povprečje v letu, in sicer 1367 dnevnih obrokov. Povprečje 1000 obrokov je ostalo vse do februarja 1962, ko je bilo uvedeno regresiranje malic s strani podjetja z din 50 na obrok, tako da se je količina, odnosno
Zap. štev.
Artikel
-»vrednost malic dvignila za 100 %. Ze v prvem mesecu se je število koristnikov zvišalo na skoraj 3000 dnevnih obrokov, od takrat naprej pa koristijo malice visi člani kolektiva, saj znaša dnevno povprečje izdanih malic od 1. 2. 1962 do 31. 10. 1962 že 3125 obrokov.
Z uvedbo regresiranja malic se je izboljšal tudi asortiman malic. V zadnjih mesecih je bilo na razpolago 31 različnih artiklov.
Zanimiva je ugotovitev, katerih artiklov se je največ porabilo. Kaže, da izbira ni bila slaba, saj so koristniki jemali največ artikle, ki imajo veliko kalorično vrednost in take, ki so količinsko največji.
Pregled porabljenih artiklov v dnevnem povprečju v času od 15. 2. 1962 do 31. 10. 1962 je naslednji:
Povprečno obrokov dnevno
1. ribe v olju (konzerve
2. debrecinke (klobase)
3. jetrna pašteta (konzerva 150 gr.)
4. Prekajeno svinjsko meso
5. slanina hamburger
6. sir vseh vrst
7. svinjski haše (konzerve)
444 361 359 284 233 204 169 140
Nekaj o malicah na RLV
V navedenem času je bilo uporabljeno tudi 3.835 kg belega in 131.704 kg črnega kruha ter kave divke 14.600 kg Za 702.000 lit. kave, ki jo uporabljajo rudarji za pitje v jami. Ker kava po svoji vsebini nima skoraj nobene kalorične ali hranljive vrednosti, se je v septembru začel kuhati šipkov čaj, nekoliko osladkan. Ta čaj ima kalorično vrednost, ker je sladkan, je bogat na vitaminih in učinkuje kot poživilo. Za 83.200 litrov šipkovega čaja v mesecu septembru se je porabilo 864 kg sladkorja in 624 kg šipka.
Kljub temu, da je šipkov čaj več vreden, je cena skoraj enaka. 1 liter grenke kave (divka) stane 3.30din, 1 liter nekoliko sladkane-ga šipkovega čaja pa 3.70.
Za zavijanje malic se porabi precej papirja, ki precej stane.
V navedenem času je bilo upo-
rabljeno 5600 kg ovojnega papirja, ki stane 840.000 din in 300 kg »havana« papirja za meso, ki stane 114.000 din. Vsega skupaj je bilo izdano 954.000 din.
Ker je tudi to pomemben izdatek, ki gre na račun količine obrokov malic, je vredno razmisliti o zahtevi nekaterih, naj bi zavijali malice v znatno večji papir ali celo v boljše kvalitete.
Ko smo pred 10 meseci razpravljali o regresiranju malic, smo trdili, da bodo kvalitetne in obilnejše malice posredno vplivale tudi na zmanjšanje bolniškega staleža, na kondicijo delavcev in na saplošno razpoloženje. Prekratek je še čas, da bi lahko dokazovali vpliv regresiranja malic na tem področju. Resnica pa je, da se je stalež bolanih v zadnjih mesecih v tem letu znatno zmanjšal v primerjavi z letom 1961.
Primerjava izgleda tako: Mesec
bolnih po podatkih ZD Velenje
9. svinjska pašteta (konz. 100 gr.) 119 v letu 1960 1961 1962
10. carsko meso 104 I. 6,8 7,3 7,1
11. tirolska salama 101 11. 7,8 7,2 8,2
12. surovo maslo 97 III. 7,8 6,7 8,8
13. napolitanke 91 IV. 7,2 6,1 8,8
14. čokolada 77 V. 7,0 6,6 7,5
15. prekajena rol-šunka 72 VI. 8,4 7,1 7,5
16. mortadela tsalama) 64 VII. 7,0 8,0 6,2
17. marmelada 35 VIII. 7,2 7,2 6,1
18. turistična pašteta 25 IX. 8,2 6,9 6,0
19 vikend salama 20 X. 7,3 6,8 5,8
20. lovska salama 17 XI. 7,7 6,7 5,2
21. 11 raznih artiklov 79 XII. 8,3 7,9
Dnevno je povprečno izdano
3.125
(Nadaljevanje na 4. strani)
tiv lesa. Pogoji dela na širokem čelu so se izboljšali in nadalje zniževali proizvodni stroški. Jamski les se je z uvajanjem jeklenih stropnikov zmanjšal na 3,25 m3 na 1000 ton ali znižanje stroškov za 44,5 din na tono v odnosu na leto 1954. Gostota stojk se je povečala na 1,64 st/m2; v stropu se ne pojavljajo več razpoke. Konvergenca širokega čela,
Pogled vzdolž širokega čela pod-grajenega v popolnem jeklenem oporju in z dvoverižnim transporterjem za odvoz odstreljenega premoga
t. j. ponižanje stropa zaradi pritiskov je manjša in tudi »potovanje« jeklenega podporja proti »starem delu« je manjše pri dnevnem napredku večjem od 1 m na dan.
Tudi »ropanje« stojk je hitrejše in ni posebnih težav razen v skrajnem talninskem predelu odkopnih etaž.
V letu 1961 je bila dosežena odkopna storitev 10,17 t na dnino in dosežena proizvodnja 2,4 milijone ton lignita. Da se je razvila takšna koncentracija proizvodnje in visoka odkopna storitev, je omogočila poleg ostalega, t. j. izpopolnjene tehnike odkopa-vanja in boljše organizacije dela, uvedba jeklenega odkopnega opor j a.
V letu 1961 je znašal izkoristek števila jeklenih stropnikov 71,4 %, v popravilu pa je bilo 12 % stropnikov, odpisanih pa je bilo povprečno letno zaradi napak 2.6 % in izgubljenih do konca leta 1961 6,8 %.
S popolnim jeklenim oporjem smo sploh omogočili poizkuse pridobivanja premoga z Eickhoff dobivalno nakladalnim strojem, kjer smo dosegli že precej ugodne rezultate.
3. 2. Jekleno ločno opor je za proge.
Z uporabo jeklenega ločnega oporja smo nadalje zniževali normativ jamskega lesa, ki je bil dosežen v letu 1961 4,9 ms na 1000 ton. Znižali smo vzdrževalne dnine v letu 1961 na 23,2 dnine na 1000 ton v primerjavi z letom
Proge, podgrajene z jeklenim ločnim oporjem, kar mnogo doprinaša k znižanju porabe jamskega lesa, znižanju šihtov na vzdrževanju, povečanju jamske storitve ter skupnemu znižanju proizvodnih stroškov
1956, ko je znašal normativ 45,2 dnine na 1000 ton in so se temu sorazmerno znižali tudi vzdrževalni stroški.
Pri postopni uporabi jeklenega oporja, izpopolnjene dobivalne tehnike na širokih čelih in boljše organizacije dela, se je jamska storitev v letu 1961 napram, letu 1954 dvignila na 5,231 na dnino ali za 83 %.
Koncem leta 1961 je znašal iz-
koristek jeklenega oporja za proge 88,5 %. V popravilu je bilo le 5,76 %, a odpisanih zaradi neuporabnosti 4,74 % jeklenih lokov in so ti pokazatelji z ozirom na težke pogoje uporabe, predvsem v talninskem predelu, zadovoljivi. Koncem leta 1961 je bilo pod-grajenih v jeklu 31,6 % prog od skupne dolžine 29 km odprtih jamskih prostorov.
V naše uredništvo smo prejeli sestavek z naslednjo vsebino:
Tovariši rudarji ter ostali člani kolektiva
Ni še dolgo, odkar še je na RLV zasnovala nova denarna pomoč, ki jo' imenujemo — samopomoč.
Res, hvale vredno je to tovariši, da si pomagamo drug drugemu, oziroma prizadetim družinam.
Tovariši, položimo roko na srce in pomislimo tudi na tiste družine, ki so prav tako potrebne pomoči, pa čeprav se jim oče ni ravno ponesrečil pri delu, ampak je umrl za kakšno drugo boleznijo. Po mojem mnenju so tu prizadeti vsi otroci ponesrečencev oziroma umrlih pa naj le-ti umr-jejo na kakršenkoli način. Vem, tovariši, da je vsak dinar krvavo zaslužen, prepričana pa sem tudi v to, da ga ni med vami, ki bi bil pripravljen še kaj dodati tem 100 dinarjem, ki jih plačujete za samopomoč. Človek nikoli ne ve,
kako se bo tudi z njim poigrala usoda in bodo lahko tudi njegovi otroci med tistimi, ki bodo potrebni pomoči. Res, srečen je lahko vsak, ki je zdrav in čvrst in mu ni treba čakati na pomoč drugih.
Po mojem mnenju ni prav, da delamo tako razliko med tistimi, ki umrjejo pri izvrševanju službene dolžnosti in pa tistimi, ki so umrli zaradi bolezni ali kakorkoli pa so bili prav tako člani kolektiva. Prepričana sem, da so oni prav tako doprinesli svoj delež družbi in z vso resnostjo in marljivostjo izpolnjevali svoje dolžnosti. Za otroke le teh je izguba skrbnika in očeta prav tako velika kot od onih, ki umrjejo pri nesreči.
Vem, da ne boste očitali temu mojemu članku, saj se, upam, vsi zavedate, da nesreča nikoli ne počiva in boste prav tako tudi vi oziroma vaši otročički željno čakali na pomoč.
Srečno tovariši!
Fidej Albina
Sestavek smo izročili socialnemu delavcu, ki je nanj odgovoril v naslednjem članku.
Nekaj o malicah na RLV
(Nadaljevanje s 3. strani)
Ti podatki so sestavljeni po poročilih ZD Velenje in so nekoliko nižji kot podatki na podlagi počil obratov o izostankih, vendar pokažejo pravo razmerje po letih. Za letošnje leto je značilno možno zvišanje staleža od februarja do junija, nato pa kar znaten padec v primerjavi z letom 1961 in še bolj v primerjavi z letom 1960.
Porast staleža v letošnjem pr-
vem polletju pripisujemo v veliki meri izredno močni epidemiji gripe, ki je ne samo v našem kolektivu, pač pa v državnem merilu močno razsajala in in povzročila prepih po skladih sicialnega zavarovanja. Posledice tega so bile razgibane akcije po kelektivih in ustanovah v borbi za znižanje izdatkov socialnega zavarovanja.
Pregled izostankov zaradi gripe v RLV nam pokaže naslednja razpredelnica:
Mesec
Število primerov v letu
1961 1962
izgubljenih dnin v letu
1961
1962
1. 45 38 224 313
II. 33 47 170 300
III. 23 383 83 1.786
IV. 16 124 88 1.187
v. 42 24 195 192
VI. 49 16 174 97
VII. 49 3 368 42
VIII. 6 6 64 58
IX. 20 13 141 45
X. 21 17 97 98
XI. 35 295
XI. 52 247
391 671 2.146 4.118
Na visok stalež bolnih v prvem polletju je vplivala epidemija gripe tudi posredno, to so posledica po preboleli gripi v maju in juniju, več obolenj gripe pa je gotovo bilo prikazanih pod drugimi diagnozami.
Če bi v tem letu ne bilo epidemije gripe, bi bil povprečni stalež bolnih znatno nižji od lanskega. Zaslug zato prav gotovo ne mo-
Kako posluje sklad samopomoči
Ze pet mesecev je minilo odkar je sindikalna podružnica RLV ustanovila sklad samopomoči. Ze v tem kratkem času se je pokazalo, da ni ustanovitev sklada samo humana akcija in odraz tradicionalne vzajemnosti in solidarnosti rudarjev, temveč nujna potreba. V tem času je bilo izplačano nekaj nad 1,000.000 dinarjev pomoči raznim upravičencem po določilih Pravilnika o koriščenju sklada. Ker znaša prispevek posameznega člana 100 din na mesec, znašajo mesečni dohodki sklada ca. 300.000 din. Razmerje med štirimesečnimi dohodki, ki znašajo 1,240.821 din in izdatki, ki znašajo 998.990 din v tem obdobju, pokaže, da so bila določila Pravilnika o upravičencih pravilno postavljena.
Pri sedanji stopnji prispevka ni mogoče razširjati krog upravičencev, ker bi sicer sredstva sklada ne zadoščala. Nekateri primeri celo kažejo na to, da si posamezni upravičenci ne znajo uveljaviti svojih pravic, ker določil Pravilnika ne razumejo pravilno. Ta ugotovitev velja tudi za UO sindikata v nekaterih ekonomskih enotah. Pri pravicah do pogrebnine in stalnih pomoči otrokom žrtev nesreč pri delu ni nejasnosti in so izplačila tekoča. Nejasnosti so samo pri pomoči upravičencem, ki bolujejo nad dva meseca. Osmi člen Pravilnika določa, da se v primeru daljše bolezni in težje poškodbe pri delu po dveh mesecih dodeli občasna pomoč v zneski od 3000 do ({000 dinarjev.
Iz tega izhaja, da je vsak član kolektiva, ki vplačuje prispevek v sklad, upravičen po dveh mesecih bolniškega staleža do enkratne minimalne pomoči 3000 din, ne glede na njegovo socialno
stanje, višino osebnih prejemkor ali katerihkoli drugih kriterijev. Upravni odbor sindikata v ekonomski enoti pa ima dolžnost, da odobri pomoč vsakemu upravičencu in da ugotavlja njegovo socialno stanje ter pravico, da določa višino pomoči v razponu od 3000 do 6000 din. Razen tega ima upravni odbor pravico, da podeli pomoč v tem razponu tudi večkrat (vsak mesec enkrat), če traja bolniški stalež upravičenca več mesecev.
Pričakujemo, da bodo člani kolektiva znali uveljaviti svoje pravice, če so še primeri, da BI kdo, ki je bil od meseca avgusta dalje nad 2 meseca v bolniškem staležu, te pomoči ne sprejeL
Na uredništvo »Rudarja« je prispelo pismo z namenom, da se objavi v časopisu. Avtor apelira na rudarje, naj bi razširili krog upravičencem še na družine, od-nosno otroke, katerim umre oče, ne glede na vzrok smrti. Pobuda je umestna, vendar je določila pravilnika nemogoče spreminjati do naslednjega občnega zbora sindikalne podružnice. Vsi se zavedamo, da samopomoč v sedanji obliki ni popolna, dejstvo pa je, da se pri sedanji višini prispevkov krog upravičencev ne more razširiti. Pomanjkljivosti sklada samopomoči se bodo do naslednjega občnega zbora sindikata pokazale, takrat bo pa kolektiv RLV imel možnost, da spremeni posamezna določila Pravilnika o koriščenju sklada, ali da sprejme novega popolnejšega.
Višina prispevka, ki je odločilna za določitev obsega pravic — dajatev iz sklada, se bo lahko spremenila samo, če bo večina članov kolektiva, odnosno sindikata spoznala to za potrebno.
remo pripisati samo malicam, ker so bili v tem letu angažirani pri zniževanju staleža samoupravni organi, strokovne službe, zdravstveni delavci, ZSZ in ostali zainteresirani, nekoliko so pa k znižanju prav gotovo prispevale, zato menimo, da izdatek za regresiranje malic le ni bil zapravljen denar, čeprav bi gledali uspeh samo iz tega vidika. -a -I.
V MTCSECTT NOVEMBRU SO BILI SPREJETI V RT A.LEZ PRI
RLV NASLEDNJI:
V jamo:
Breznikar Franc, nakladalec premoga; Bračič Alojz, nakladalec premoga; Draž Anton, strojni tehnik; Debeljak Franjo. kvalificiran kopač; Jakupovič Zarif, nakladalec premoga; Juharst Franc, nakladalec premoga; Klemene Franc, nakladalec premoga; Ocepek Franc, nakladalec premoga; Pocajt Franc, nakladalec premoga; Plemen Anton, nakladalec premoga; Petek Ivan, nakladalec premoga; Razgoršek Filip, nakladalec premoga; Šimek Ivan, nakladalec premoga in Zibret Franc, kvalificiran ključavničar.
V elektro strojni obrat:
Part Florjan, polkvalificiran kovač in Strnišnik Anton, nekvalificiran delavec.
V klasirnico:
Kranic Venčeslav, nekvalificiran delavec in Stvarnik Franc, nekvalificiran delavec.
T »EFE«:
Ramšak Ivan, Nekvalificiran delavec.
V MESECU NOVEMBRU SO ZAPUSTILI PODJETJE
NASLEDNJI:
Jama:
Čuk Anton, rudarski nadzornik — invalidsko upokojen; Ko-vačič Ludvik, v JLA; Okorn Franc, poizkusna doba in Skledar Franc, poizkusna doba.
Gradbeni obrat:
Rezo Stanko, v JLA; Toki6 Ivica, poizkusna doba in TokiČ Josip, v JLA.
IRS:
Ing. Mali Ludvik, sporazumno.
Elektro strojni obrat:
Deberšek Ivan, poklicna rehabilitacija.
niče obstoja te godbe. O tem uspešnem nastopu v inozemstvu smo citati poročila v prejšnjih izdajah »Rudarja«.
Po toliko uspehih, ki jih je naša godba dosegla v razmeroma kratkem času je vsakdo pričakoval, da bo godba še nadalje prospe-rirala. Ali zgodilo se je ravno obratno. Godba je prišla v takšno krizo, da je nastalo resno vprašanje njenega obstoja. Žalostno, toda resnično! Člani godbe so bodisi iz opravičenih bodisi Iz neopravičenih vzrokov začeti izostajati od vaj in nastopov, alt pa so sploh zapustili godbo. Mnogi člani delajo po tretjinah, nekateri so odšli v šolo, drugi pa slo postali za glasbo nezainteresirahi ali pa iščejo pri godbi samo materialno korist.
Res je, da bi bilo treba udej-stvovanje godbe preusmeriti, pripraviti javne koncerte, prirediti večkrat izlete in podobno. Godba naj bi igrala na pogrebu vsakega dolgoletnega člana — rudarja. Treba bo pritegniti nazaj one člane, ki so odstopili od godbe in dopolniti sestav godbe z mladinci. Število godbenikov se je namreč skrčilo na polovico, tako da ima sedaj godba komaj 33 članov. Organizirati je treba vpis mladincev in začeti z vzgojo mladih kadrov. Urediti vprašanje god-benih prostorov, dopolniti pravila godbe in še marsikaj.
Potrebno bo več razumevanja s strani članstva in odbora godbe, kakor tudi od strani uprave rudnika in sindikalne podružnice, da se vprašanje rudarske godbe enkrat reši ter zagotovi njen obstoj in napredek.
M. Trampuž
dvajseterimi od preko 400 kandidatov. Akademijo je obiskoval pet let in sodeloval na vseh njenih razstavah. Največji vpliv na njega sta imela profesor Milo Milunovič in Marko Celekonovič, pri katerem je tudi končal svoje šolanje. Njegova vzora pa sta že tedaj postala Peter Lubarda in Paul Cesanne, prvi zaradi svoje nacionalnosti, drugi pa zaradi svoje svetovljanske širine. K umetnikovi razgledanosti je v tem času mnogo pripomoglo tudi, da je lahko kot član akademskega pevskega zbora »Branko Krsma-novič« mnogo potoval po Italiji, Avstriji in Nemčiji ter si ogledal vrsto svetovnih galerij, v katerih je našel svoje vzornike Cesanna in Van Gogha ter od starejših Masaccia in Piero de La Fran-cesca. Akademijo je Zavolovšek končal leta 1956. Na svojo lastno željo je prišel v Slovenijo, kjer mu je bilo dodeljeno službeno mesto v Konjicah. Leta 1959 je prišel v Velenje in prevzel likovno vzgojo otrok na I. osemletki. Ze v naslednjem letu pa je nastopil kot upravitelj novo formiranega muzeja v Velenju. Leta 1959 je postal član društva slovenskih likovnih umetnikov, imel je več društvenih razstav v Mariboru. S formiranjem tretjega pododbora Društva slovenskih likovnih umetnikov je avtomatično postal član celjske skupine, ki ima svoj sedež razstav v Celju.
Vsaka šola oblikuje človeka po svoje, tako tudi beograjska akademija Zavolovška. Sola sicer ne ustvarja talenta, razvija pa ga
(Nadaljevanje na 7. strani)
Razstava Lojzeta Zavolovška
ter se obvezuje, da bo doprinesel svoj delež v zakladnico siplošne kulture in posebej kulture svojega kraja in časa. Tak primer imamo tudi ob razstavi akad. slikarja Lojzeta Zavolovška.
Mlad umetnik na začetku svoje poti! Koliko želja in odipovedi, šole in samo vzgoje, truda in dela, misli in čustev, hotenja in intuicij mu je bilo potrebnih, da si je lahko ustvaril svoj svet likov in barv, da je našel svoj lastni, v sublimirano materijo likovnih sredstev prenešeni izraz, da je postal sposoben razdajati samega sebe. Težka je pot do umetnosti in težko je biti pošten umetnik, ki govori ljudem vedno samo tisto, kar misli in čuti. Pri tem se mu čestokrat v njegov likovni govor prikradejo slutnje kot obljube bodočnosti, kot zarodki idej, ki bodo mogoče nekoč obvladovale svet, tihe prerokbe, katerim umetnik pogosto še sam ne ve zadnjega pomena, ker ne pozna celotnosti časa, v katerem živi. Poleg zavestnega, intelektualnega je v vsaki resnični umetnini tudi vedno mnogo podzavestnega, emocionalnega, kar se ne da z besedami razložiti. Zato je vsaka umetnostna razprava v bistvu avtobiografija zarstavljalca, je z likovnimi dosežki dokumentarni razvoj njegovega življenja, je njegova hvalnica pa tudi njegova najgloblja in zato kritična izpoved. Ta precej obsežen uvod je bil potreben, da si lahko podrob-
neje ogledamo in ugotovimo, kaj nam pripoveduje naša razstava o svojem tvorcu in oblikovalcu, umetniku in pedagogu Lojzetu Zavolovšku.
Naš umetnik se je rodil v Rad-mirju v Savinjski dolini pred 34. leti. Izšel je iz male kmečke družine, kjer je bilo več otrok kot kruha. Obiskoval je obvezno šolo v domači vasi, popoldne pa pasel krave, se igral po travnikih in raziskoval gozd. Ugajale so mu drobne skrivnosti narave, modrina neba in jarke barve poletja. Vse kar je videl je močno dojemal in čustveno prepajal, ker je živel s prirodo, v katero ga je vlekla njegova takrat še ne definirana slikarska narava. Čutil je nagnjenje do risanja, v katerem je posebno užival in z odprtimi usti je nekoč poslušal zgodbo o Michelangelu, tem silnem človeku, ki je ustvarjal z božansko močjo nove svetove in jo ni več pozabil. V času okupacije, ko je bila od leta 1943 pri njihovi hiši javka, je aktivno sodeloval v NOB, prenašal pošto in pomagal domačim borcem. Po osvoboditvi je končal leta 1949 šolo na Ljubnem, nato pa odšel služit vojaški rok v Beograd. Kot mnogim našim fantom, je tudi njemu pomagala JLA do kruha. V Beogradu je namreč hodil tri leta v večerno risarsko šolo, od koder je konkuriral na akademijo upodabljajočih umetnosti ter bil leta 1951 sprejet med
V Delavskem klubu je v počastitev Dneva republike odprta razstava amaterskega slikarja Lojzeta Zavolovška. Mogoče je prav, da ob tej priliki povemo nekaj več o razstavljalcu in likovni umetnosti.
Nastop kulturnega delavca je
Akad. slikar Lojze Zavolovšek pri delu
posebno zanimiv, kadar stopa sam pred javnost in njen kritični forum. Takrat pokaže svoje dispozicije, šole, hotenja in želje ter cilje v svetu znanosti ali umetnosti. S tem prikazom obljublja
tekmovanja in revije v Ljubljani, Celju, Rogaški Slatini in Novi Gorici Kot ena izmed najboljših godb v Jugoslaviji se je naša mladinska godba udeležila tudi amaterskega festivala v Nišu. Letos pa se je odzvala povabilu rudarskeg odbe iz Fohnsdorfa v Avstriji ob praznovanju stolet-
Mladinska godba je krenila na pot. Prvi večji uspeh je dosegla na republiški reviji v Ravnah na Koroškem leta 1958. Nastopila je v polni zasedbi s šestdesetimi
Rudarska godba v Ravnah leta 1958
RUDARSKA GODBA
na razpotju
Naša godba je bila ustanovljena leta 1919, torej obstoja že 43 let. V teh letih je delovala včasih bolj, včasih manj uspešno. Na njen uspeh in napredek so vplivali razni činitelji, kakor način ln organizacija, finančno vprašanje, vodstvo godbe in drugo. Kakšnih vidnih uspehov pa godba ni pokazala vse do leta 1956, ko je mesto kapelnika prevzel tov. Ivan Marin, bivši kapelnik šo-štanjske godbe. Uvidel je, da bo treba začeti znova in predvsem vzgojiti mlade godbenike. Te naloge se je lotil z veliko vnemo in uspeh ni izostal. Po šestmesečnem teoretičnem tečaju z mladinci je nadaljeval s praktičnimi vajami in po enoletnem delu, je godba že nastopila v polni zasedbi. Stare godbenike so zamenjali mladi, ki so igrali že na novih inštrumentih.
člani in bila priznana kot najboljša mladinska godba v Sloveniji. Sledili so razni nastopi,
RAZPRODAJA KNJIG
pri MLADINSKI KNJIGI VELENJE CENIK knjig po zelo znižanih cenah
Stara cena Nova cena
Slikanice in knjige za otroke:
Matošec: Neubogljivi robot, krt. 670 300
Fatio: Srečni lev, ppl. 420 200
Zagorski: Pisma na moj naslov, krt. 480 200
Tuwin: Lokomotiva, krt. 520 300
Maršak: Bajke iz Balalajske, krt. 800 500
Lofting: Cirkuški voz Dr. Dolittla, krt 625 300
Puškin: Pravljice, ppl. 590 300
Vitez: Beli lev, krt. 700 200
Norveške pravljice, ppl. I/II 2.000 1.600
Novogrške pravljice, ppl. 980 600
Pančantantra, ppl. 850 550
Leteča ladja, ppl. 730 500
Črnske pravljice, ppl. 830 550
Madžarske pravljice, ppl. 970 600
Kitajske pravljice, ppl. 890 600
Knjige za mladino:
Boguszewska: Za zelenim nasipom, tor. 435 200
Suhi: Medidne pasti, krt. 580 200
Stefansson: Eskimo Kek, krt. 480 200
Kenneth: Veter v Vrb ju, krt. 800 300
Sutcliff: Sčitni obroč, ppl. 650 300
Beljajev: Zvezda Kec, krt. 550 100
Peisson: Edgarjevo potovanje, br. 1.250 200
Kratky: in Sedy: Torpedovka, br. 810 200
Ocvirk: Smeh v klavzuri, br. 890 200
Lem; Magellanov oblak, pl. 790 200
Kastner: 35. maj, br. 200 100
Vrečko: Drama v vesolju, br. 190 100
Kassilj: Čarobna dežela Svambranija I/II. 400 200
Kasslj: Čarobna dežela Svambranija I/II.
krt. . 800 400
Kajzer: Mimo dnevnega načrta, krt. 380 100
Dauet: Zastavonoša, ppl. 2.200 1.500
Vošnjak: Črna kri, krt. 1.790 900
Knjige za vsakogar:
Aškenanzy: Indijansko poletje br. 340 100
Aškenazy: Indijansko poletje, krt. 540 200
Jerome: Trije možje se klatijo, krt. 580 400
Fitzgsrald: Veliki Gatsby, br. 300 200
Fitzgerald: Veliki Gatsby, krt. 500 400
Radenkovič: Politični testament, krt. 600 200
Pourtales: Chopin ali pesnik, br. 400 100
Pourtales: Chopin ali pesnik, krt. 600 200
Godina: Spomini na partizanska leta, krt. 500 300
Favreliere: Odločitev v Alžiriji, br. 350 100
Favreliere: Odločitev v Alžiriji, krt. 500 200
Wilson: Mojih šest kaznjencev, krt 800 500
Boli: Kruh zgodnjih let, br. 200 100
Boli: Kruh zgodnjih let, krt. 360 200
Tolstoj: Aelita, br. 260 100
Tolstoj: Aelita, krt. 400 200
Colette: Zeleno žito, br. 300 100
Dornemann: Jenny Marx, br. 350 100
Dornemann: Jenny Marx, krt. 600 200
Čujkov: Na začetku poti, br. 600 200
Čujkov: Na začetku poti, krt. 800 400
Cerniševski: Kaj delati?, ppl. 1.150 150
Lesage: Zgodbe Gila Blasa, ppl. 1.390 900
Poljudnoznanstvene knjige:
Ramovš: Zemlja skozi milijone let, ppl. 1.110 500
Grabrijan: Kako je nastala sodobna
hiša ppl. 2.400 1500
Kunaver: Kraški svet in njegovi
pojavi, cpl. 395 200
Camov: Rojstvo in smrt sonca, br. 590 200
Peierls: Zakoni narave, br. 800 400
Kunaver: Verkniško jezero, br. 880 200
Nikolič: Pod morsko gladino, br. 450 100
Vasiljev-Fuščev: Reportaža iz
XXI. stol. br. 520 100
Cermelj: Z raketo v vesolje, br. 370 100
Ramovš: Geološki izleti po Sloveniji, br. 290 100
Bartol: Obiski pri Slovenskih
znanstvenikih, br. 790 200
Butler: Notranjost žive celice, br. 790 200
Duhovnik: Pogled v svet kristalov ,br. 900 400
Kostič: Fizika za kratek čas, br. 990 400
Riedel: Skrivnostna bitja globokega
morja, br. 550 200
Naglič: Pomorska slovenščina, ppl. 850 400
Ramovš: Geološki izleti po
ljubljanski okolici, br. 780 200
Lehman: Živali so prišle k nam, br. 268 100
Cermelj: Človek v vesolju, br. 795 100
Polenec: Narava v muzeju, br. 390 100
Zei: Dvoživke in plazilci, ppl. 1.100 500
Vodniki:
Ljubljana v ilegali, br. 900 400
Pomniki naše revolucije, br. 980 400
M! — SE PRIPOROČAMO!
tekavec so£e
(Nadaljevanje)
Med partizani je bil močan mlad fant, vesele narave. Vse partizansko življenje je znal ok-viriti v šale. Tovariši so ga ob-stopili, on pa je zbijal šale na račun kuhinje, straže in sploh vsega partizanskega življenja. V šalah in dovtipih je znal obdelati vse borce iz njihove čete. Tudi komandirju in komisarju čete hi prizanesel. Med smehom se je oglasil France iz Kremece ter pripomnil: »Srečni ste, ker imate takega vic-mojstra med seboj, da vam z vioi in šalami dela kratek čas.«
Sale in vice je pretrgal komandir čete z naročilom, da naj vsak borec pripravi nahrbtnik in si naloži preneseno hrano. Rekel je: »•Tu imate še moj nahrbtnik in glejte, da tudi mene primerno obložite.« To delo so borci disciplinirano izvršili. Pri nalaganju
hrane v nahrbtnike ni nobeden dopustil, da bi nosili manj kot njegov tovariš, temveč je vsak gledal, da bi malce težje nosil od drugega. Borci so bili te hrane zelo veseli in marsikatera okrogla je padla vmes, ko so si jo nalagali v nahrbtnike. Hrana je bila različna: od moke, fižola, kruha, zelja pa do suhega mesa, ri-četa, riža, soli itd. Dejali so: »Dokler nas bodo ljudje podpirali s hrano, ne bomo lačni. Ljudje pa s podpiranjem dokazujejo, da se strinjajo z našo borbo. To nam je dokaz, da je naša borba pravilna.«
Ko so borci napolnili nahrbtnike, oziroma predevali hrano v sivoje (nahrbtnike, je komandir naročil, da naj se postroje, ker bo nekaj besed spregovoril komisar čete. Borci so se hitro po-strojili. Nasproti njim pa so se postavili ostali tovariši - aktivisti.
Komisar čete je spregovoril:
»Tovariši! Današnji večer potrjuje, da je naša sicer maloštevilna vojska tesno povezana v ljudstvom. Ta povezava se kaže v tem, ker so nam tovariši tako daleč prinesli hrano. Zavedajo se, da je treba vzdrževati našo narodnoosvobodilno vojsko, da je ta vojska njihova, da se ta vojska bori za osvoboditev slovenskega naroda, ki je okupiran po fašističnih okupatorjih. Ta zavest je globoko zasidrana v vsem našem, ne samo slovenskem, temveč v vseh jugoslovanskih narodih od Triglava do Djevdjelije, od Primorske do Koroške. Po vsej Jugoslaviji ljudstvo zbira hrano za to vojsko. Ljudje iz dneva v dan prostovoljno vstopajo v partizane. Cela Jugoslavija postaja žarišče partizanske vojne. Stisniti moramo pesti in še krepkeje prijeti za puške, da se čimprej osvobodimo, kajti svobodo si moramo izbojevati sami, potem jo bomo znali
tudi ceniti.«
Komisar se je odkašljal in nadaljeval: »Med našo • vojsko in prebivalstvom mora biti še tesnejša povezava. Naša partizanska vojska se mora omasoviti, k nam morajo vstopiti nove sile, novi borci, seveda ti borci se bodo rekrutirali iz ljudstva, katerega boste vi s svojim političnim delom pripravili do tega, da se bo pridružil našim vrstam.
Fašistični okupatorji so mislili, da jih bo naše ljudstvo sprejelo z odprtimi rokami, sprejema pa jih z orožjem, ker noče biti podložno okupatorju. Nam mora biti vzgled Sovjetska Zveza. Rdeča armada razbija fašistično moč, čeprav trenutno fašisti zasedajo precejšen teritorij Sovjetske zveze, ni več daleč dan, ko bo rdeča armada z našo pomočjo pregnala fašistično svojat in jo dokončno uničila.
Na koncu se vam tovariši za vso hrano in pomoč, za vse to, kar ste nam nocoj prinesli v imenu narodnoosvobodilne vojske najlepše zahvaljujem. Preko vas se v istem imenu zahvaljujem tudi vsem tistim, ki so z komerkoli pomagali naši partizanski vojski.«
(Nadaljevanje prihodnjič)
Smučarji-skakalci pred sezono
V pretekli sezoni so dosegli naši smučarji-skakalci prav lepe uspehe. Največji uspeh je bil vsekakor uvrstitev mladinca Bizjak Draga v slovensko reprezentanco za troboj Koroška — Videmska pokrajina — Slovenija v Zaholm-cu na Koroškem (Avstrija). Razen tega je dosegel še na državnem prvenstvu v skokih za mladince v Delnicah na Hrvatskem pri starejših mladincih drugo mesto.
Pa tudi ostali skakalci so se v tej sezoni krepko uveljavili. Ekipa velenjskih skakalcev se je pr-
vič pojavila na metalurških tekmah na 45 meterski skakalnici v Ravnah na Koroškem. Ista ekipa je tiidi na drž. prvenstvu v skokih na 60 metrski skakalnici v Črni na Koroškem dokazala, da je na večjih skakalnicah že prebrodila prve korake. Jasno je, da se naši tekmovalci niso mogli primerjati z državno reprezentanco. . Vendar so njihovi dokaj sigurni skoki dokazali, da bodo lahko v prihodnosti dosegli boljše uspehe, seveda, če bodo pridno trenirali.
Za sezono imajo skakalci predviden kar precej obširen program. Glavna prireditev bo vsekakor meddruštveno tekmovanje v skokih, ki bo v januarju na 45 metrski skakalnici v Velenju. Po svoje bo morda še bolj zanimivo
(Nadaljevanje s 5. strani)
ter mu daje svoja izrazna sredstva, s katerimi nekaj časa govori, pa naj še tako stremi po čimprejšnji osamosvojitvi. Za beograjsko akademijo kot sploh srbsko slikarsko šolo so značilne široke poteze, sproščena pastoz-nost in site, nekoliko težke barve. Izhodiščne pozicije tega slikarstva so realistične, toda s koloristič-nimi interpretacijami, ki često meje na opaktnost. Tukaj so blizu meje barvnega fovizma ali celo ekspresionizma, katerim pa se je uradna beograjska šola znala vedno izogniti z barvitostjo, zre-ducirano često do primitivizma ali celo simultanizma. Tako so tudi Zavolovškova dela na akademiji. Izpod šolskega emajla pa se že nakazujejo stremljenja po samostojni razvojni poti. Te tendence po osebnem izrazu so dobile svojo trdno točko v slovenski zemlji, ki je Zavolovška tako prevzela, da jo je poizkusil zajeti v njenem bistvu. Tu ga ni več zanimal njen literarni detajl, ampak globalna vizija o njej, na porcialni košček njene prirode. Legenda in ep o njenem življenju! Zemlja je realna, zato so tudi Zavolovškove umetnostne pozicije ostale vezane na realizem, le da je tega poizkusil v začetku
republiško prvenstvo pionirjev v skokih, ki bo v zimskih počitnicah ponovno v Velenju in sicer za mlajše pionirje na 15 metrski, za starejše pionirje pa na 30 metrski skakalnici. Upravičeno upamo, da se bodo velenjski pionirji potrudili in da bo doma ostala tudi kakšna diploma. Zlasti pionirja Zupane Drago in Javornik Jože imata možnost, da bosta krepko posegla v borbo za prva mesta. Seveda je vse odvisno od tega, če bosta redno trenirala in si prizadevala izbolšati slog in povečati daljave.
Košarkarski šport ima v Velenju že precejšnjo tradicijo. Prvi, ki so prinesli zanimivo in dinamično igro v naše mesto, so bili nekdanji velenjski dijaki, ki so se vozili v Celje v gimnazijo, kjer so se košarko naučili igrati v šoli.
Leta 1953 so si sami na travniku pred zadružnim domom v Velenju naredili primerno igrišče in si stesali koše ter potem tudi tekmovali v celjski podzvezi. Krog ljubiteljev tega novega športa je bil takrat še majhen, vendar pristen in vnet. Mnogo ovir je bilo pred prvimi poborniki
uresničiti z beograjskim kolori-tom, sedaj pa išče preko barvnega simbolizma njegov nacionalni značaj. Ta barvni simbolizem, ki se v novejšem času tu in tam povezuje s stilizacijo in mestoma celo dekorativnimi odnosno primitivnimi prijemi, ima za končen cilj doseči nacionalno noto v tonu in barvi. »Lepota« namreč ne leži v »lepoti« amaterskega kriterija, ki še vedno prevladuje pri nas in jo išče v anekdoti, ampak v univerzalizmu humanega vrednotenja umetnosti. Taka umetnost seveda ni modna, je pa resna in globoka, ker nas uvaja v idejne in emocionalne sfere, ki pomenijb bistvo materije in življenja. Ta umetnost je antejska, svojo moč izgublja, ko se več ne dotika zemlje, pa katero je umetnik vezan po krvi svojih kmečkih prednikov. Zato bo Zavolovšek ostal vedno le njej zvest, zemlja mu je podarila slikarsko čut, on ji bo pa to vrnil s svojim delom, ki bo — tako on upa in želi — epopeja o njeni široki lepoti, ki tiho žari iz njenih mnogoličnih oblik. To mu želimo tudi mi, saj bo njegovo delo doprinos k splošni kulturi nas vseh, posebno mu pa želimo, da bi njegova druga samostojna razstava žela uspeh in priznanje kot si jo zasluži.
Razen navedenih tekmovanj bo še sindikalno prvsnstvo šoštanjsk^ občine v skokih in klubska tekmovanja, tako, da bodo velenjski gledalci res lahko uživali. Z ozirom na ugodne snežne razmere bo prvo tekmovanje v skokih v meddruštvenem merilu za počastitev dneva republike že 29. nov. na 26 meterski skakalnici na Koz-jaku.
Izven Velenja se nameravajo naši tekmovalci udeležiti vseh pomembnejših tekmovanj, posebno republiških in državnih prvenstev. Največji uspeh pa bi bil, če bi uspelo klubu usposobiti kakšnega skakalca za izbirno tekmovanje v skokih na 80 metrski skakalnici v Planici, ki bo pred poleti na 130 metrski skakalnici. Za uvrstitev v reprezentanco za polete sicer nikakor ne moremo računati. Vendar bi že sama udeležba na tem tekmovanju pomenila dovolj velik itspeh.
Ing. Jevšenak
novega športa v Velenju. Omenim največjo — materialno stran. Dobre, prave košarkarske žoge in copate so prvi košarkarji poznali samo iz raznih športnih revij in vendar so kljub pomanjkljivim rekvizitom požrtvovalno in z veliko ljubeznijo in športno strastjo metali žogo v koše — lastne domače izdelave.
Z novimi, modernimi športnimi objekti, ki so bili zgrajeni v športnem parku ob jezeru, pa so se takorekoč na stežaj odprla vrata vsem mladim športnikom, tako tudi košarkarjem, ki imajo že več let lepo in moderno igrišče in vse možnosti za razvoj te, v svetu tako popularne športne igre.
Košarkarska sekcija v društvu Partizan-Rudar je nekaj časa kar uspešno delala. Vendar pa sta z vsakim letom kvaliteta in kvantiteta pričeli upadati in košarka sama je kar nekako izgubljala tla pod. nogami.
Da bi košarka dobila tisto mesto, ki ji dejansko gre v velenjskem športu, smo sklenili, da dejavnost sekcije poživimo in začnemo sistematično delati. To mora roditi vedno večje in večje uspehe.
šžaFiuala
Ob nenadomestljivi in bridki izgubi našega dragega soproga, brata in svaka
LEONA PRAČKA
se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cveje ter tako počastili njegov spomin.
Prav posebno zahvalo izrekamo vsem prijateljem, ki so nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, z nami sočustvovali ter nam tako skušali lajšati težko bolečino.
Upravi rudnika in sindikalni podružnici iskrena hvala za pozornost in pomoč.
Preskromne so besede, s katerimi bi lahko izrazili ginjenost in zahvalo ob prelepem slovesu od dragega pokojnika, ki so mu ga priredili godbeniki, pevci, govorniki in radarji pri odhodu iz hiše žalosti in pri odprtem grobu. Prisrčna zahvala vsem organizacijam in kolektivom iz Velenja ter podjetju »SUMI« iz Zagreba za darovano cvetje, poslovilne besede in za izraze sožalja.
Dr. Zargaju, ki je med njegovo težko boleznijo storil več, kakor mu je nalagala dolžnost, saj mu je s svojimi prijateljskimi obiski vlival upanje v ozdravljenje in mu lajšal duševno gorje, naša globoka zahvala.
Hvala tudi dr. primariju Rajšpu ter vsem zdravniškemu osebju iz bolnice Slovenj Gradec.
Neutolažljivi: soproga Danica, sestra Marjana, brat Vlado s soprogo in hčerko ter ostalo sorodstvo.
Zato pozivamo vse mlade ljubitelje košarke, da se v čim večjem številu vključijo v to sekcijo, ki je že začela z rednimi tedenskimi treningi v telovadnici osnovne šole Miha Pintar-Toledo.
Valter KONČAN
TEKMOVANJE ŽENSKE STRELSKE EKIPE
Dne 3. 11. 1962 je strelska družina v Mestinju ob ustreznem slavju razvila svoj prapor. Ob tej priliki je bilo v okrajnem merilu prirejeno strelsko tekmovanje, katerega sta se udeležili tudi strelski ekipi »EFE« in »Rudar« Velenje.
Skupno je na tekmovanju sodelovalo 11 ženskih ekip. Tekmovanje je bilo prirejeno na prostem. Kljub razmeroma neugodnemu vremenu (gosta megla in zelo hladno), so bili na splošno doseženi ugodni rezultati. Razveseljiv je zlasti rezultat ženske ekipe »EFE«, ki je zasedla II. mesto, tako da ji je do pokala
manjkalo le 13 krogov, katerega je osvojila ekipa Celja. Ekipa Rudarja se je plasirala na IV. mesto.
Tekmovalke so bile z rezultati tekmovanja zelo zadovoljne, zlasti ko so za svoj uspeh prejele tudi priznanje v obliki praktičnih daril. Tekmovalke so se vrnile domov z novimi pobudami po aktivnejšem sodelovanju v okviru svoje organizacije, ki kar dobro napreduje. Obenem so se na sestanku strelskega odbora pogovorili in sklenili, da bi se najboljše strelke pridno vadile Za naslednje tekmovanje in tako tudi še za boljši plasma.
Hošatka v Uetenju
NEKAJ BESED O LIKOVNI RAZSTAVI LOJZETA ZAVOLOVŠKA
mčsČ^ci/ (i /jutfA. i fejb
riim^JL vt/Ukvvo- nraAJU. nf- nvJuK Anr&ia/rucju . Jnavn&uk- jva. /A. Acrrru}-
/rUL jiKO/ltV Ji/AaJM/lJUAcZ
ZaJbr 3e McUnr &unA ^O^MT, CZ loJkktr
■mjotJL
|
Ž*, jtovm ( Adaj^ srtftsit. /rruvrvuKU, in. čCttJki im
nJUxxA Aksujiaj io^o- Abruvuia. t 4ta. /it rtMAiL ^jiorn&uL A&tcMxiL. L ta^iMinn.L
Ueš Afr U. Jurta/h*. a a /rvaj % ^uuuv (u\io-
VFLENjski KOTALKAMI. miiiiiiuiiiiiiuiiHiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiniiiMiiiHiiuiiiiuiiiiiiiniiiiiiiiiniHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Velenjčani in okoličani!
Morda še ne vesite, da posuje pri Stanovanjski 'skupnosti Velenje že od leta 1960 Zbiralnica Kemične čistilnice in barvarne, ki nato pošilja predmete na čiščenje in barvanje v Maribor. Cene teh storitev so zelo solidne, solidna pa je tudi izdelava, saj Zbiralnica