PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Leto V - Cena 15 lir - 10 jugolir - 2.50 din
»Legali i partigiani iIlegali i prelei/amenti"
★
R3
TRST sobota 2. julija 19^9
Bidovcevim	„zaščitnikom
Narod vas bo izpljunil	Strune brez našega glasit!
kot zavrelico.	Zvite strune brez glasu!
O, skaženo vino!	Prazni, počeni vrči!
O, vi počeni vrči!	Vino zavrelica!
	OTON ZUPANČIČ
poštnina plačana v gotovim	,	1 rz	/10/ A\
Spedizione in abbon. postale	016 V.	100
V borbi proti tržaškemu demokratičnemu gibanju se italijanska reakcija popolnoma nemoteno zaganja v osvobodilno gibanje, v partizansko borbo, in v vse, kar je količkaj v zvezi z oboroženo borbo tržaškega delovnega ljudstva. Metoda ustrahovanja z uprizarjanjem procesov proti onim, ki so zaradi predanosti antifašistični borbi zavzemali vodilna mesta v oboroženi osvobodilni borbi slovanskega in italijanskega delovnega ljudstva, spada v okvir proti-Ijudskih ciljev italijanske reakcije, ob dobrohotni nevtralnosti tistih predstavnikov anglo-ameriške vojaške uprave, ki bi imeli prvi dolžnost zavzeti se za svoje bivše vojne zaveznike in prisiliti v meje dostojnosti svoje sedanje zaveznike, ki so za časa borbe stali onkraj barikade. Ce tega ne storijo, vemo zakaj, in ne bomo zaradi tega točili solza.
Kljub temu pa — in da ne bo nepotrebnih nesporazumov — smatramo za potrebno povedati odločno svoje mnenje tudi glede najnovejšega načina, s katerim skuša italijanska reakcija «opravičiti» Postopanje proti antifašističnim borcem.
Oni pravijo: Partizanom priznavamo legalnost, nelegalne pa so aretacije fašistov. Tiralico za njihovo aretacijo bi mogla izdati le sodna oblast !
S tem bi italijanska reakcija hotela dati neko juridično opravičilo za postavljanje partizanov na zatožno klop. To pomeni, da bi se borba proti fašizmu (in s tem proti fašistom) morala voditi iz sodne palače !
Sedaj pa k stvari.
Najprej glede ((legalnosti«. Partizani so bili legalni, pravijo. Za koga? Morda za sodno oblast, ki jih je pošiljala na morišče, kadar je kakšen imel toliko ttsrečeit, da je prišel pred njeno obličje ? Čigava je bila takrat sodna oblast? Sodna oblast je bila takrat sodna oblast fašističnega režima, in kakor je partizanska borba veljala fašizmu, tako je veljala tudi njegovi sodni oblasti, ki ni bila nič drugega kakor orodje v njegovih rokah. Za to sodno oblast partizani niso bili legalni, ampak BANDITI !
Za koga so bili torej partizani legalni? Za partizane same in za vse antifašistično delovno ljudstvo, ki jih je podpiralo in v interesu katerega so se oni borili proti fašizmu in njegovi ulegalnia sodni oblasti.
In kakor so strli fašizem, tako so partizani strli tudi njegovo sodno oblast. Partizani so imeli svojo sodno oblast in samo od te so mogli prejemati ukaze in jih izvrševati. Smešno je misliti, da bi partizani mogli prejemati ukaze od tiste sodne oblasti, ki bi jih bila postavila pred zid, če bi jih bila dobila v svoje kremplje. .
Tako stoji zadeva z (ilegalnostjo)) partizanov.
Kaj je bilo legalno in kaj nele-talno v narodno-osvobodilni borbi
ne more presojati obstoječa sodna oblast, ki je orodje vladajočega razreda, ampak more o tem presojati le tista sodna oblast, ki je zrasla na ruševinah fašističnega državnega aparata in njegove sodne oblasti. In ta sodna oblast je znala tudi lakrat postopati z vso strogostjo proti pojavom nelegalnosti, predvsem v prvih dneh po osvoboditvi.
Partizani so bili legalni in popolnoma legalne so bile tudi aretacije fašistov. To je nesporno, tudi če se s tem obstoječa sodna oblast ne strinja. In kakor so bile aretacije fašistov takrat legalne, in ne bi bil zaradi njih nihče sodno zasledovan, tako je danes »legalno« sodno postopanje proti partizanom samo zato, ker so v Trstu partizani (in z njimi delovno ljudstvo) izgubili oblast in s tem tudi sodno oblast.
Sodna oblast pa, ki more danes soditi partizanom, je sodna oblast le v toliko, v kolikor sloni na tistih zakonih, ki jih je buržoazija skovala v svojo obrambo, in ki so jih pri nas imperialistične bajonete rešile pred popolnim uničenjem.
To smo povedali, da ne bo nesporazumov.
Vsem tistim doslednim antifašističnim borcem, ki so že postali in ki bodo še postali nujne, a nedolžne žrtve te »legalnosti«, p< velja naša brezpogojna solidarnost.
L. D. H
TBITII BM Billi HBMEHISA SUHIMI SIMII« IVHt II MM
40 sindikalnih organizacij
raznih držat je zastopano na kongresa
ki predstavljajo čez 71 milijonov organiziranih članov -Na kongresu sodeluje 440 delegatov in njihovih namestnikov
MILAN, 1. — Tretji dan mednarodnega sindikalnega kongresa se je nadaljeval pod predsedstvom predstavnika francoskih sindikatov L. Leapa. Nadaljevali so diskusijo o poročilu generalnega tajnika SVETOVNE SINDIKALNE ZVEZE Saillanta. V diskusiji so sodelovali:
Predstavnik ALBANSKE delegacije Kristaq, ki je govoril o gospodarskih težavah svoje države, ROMUNSKI delegat Apostol, ki je govoril o razvoju gospodarstva v Romuniji in poudaril program o pomoči delovnemu ljudstvu ter svoj govor zaključil s pozivom, da je treba zediniti vse napore vsega delovnega ljudstva sveta proti poskusom imperialistov in za zagotovitev miru.
Tajnik Delavske zbornice iz Ge-
ARGENTINSKI delegat Iscaro je govori! o političnem položaju v svoji državi, pri čemer je dejal, da «peronisti» ovirajo socialni razvoj delavskega razreda. Pri tem je položaj še slabši zaradi gospodarske krize in delavstvo čuti posledice politike Peronovih fašističnih hie-rarhov, ki bi hoteli rešili krizo, tako da bi pri tem glavno težo nosili delavci.
Delegat CEYLONA je dejal, da mnogi delegati delavstva iz Indije, Indonezije, Birmanije niso mogli priti na kongres v Milan zaradi ovir, ki so jim jih delale tamkajšnje oblasti. Dejal je dalje, da je glavna industrija na Cejlonu, industrija kavčuka, pri kateri je zaposleno okoli 4 milijone delavcev, ki živijo v bednih pogojih in ki se
nove in član izvršilnega odbora ne smejo oddaljiti iz kraja dela.
Splošne konfederacije dela De Fran-ceschi je v imenu ITALIJANSKE delegacije govoril o delu, ki ga je izvršila Svetovna sindikalna zveza v teku 45 mesecev svojega obstoja ter poudaril, da bodo italijanski delavci za vsako ceno ohranili svojo sindikalno enotnost.
Podoben položaj je tudi v ostalih državah obeh Indij. Svoj govor je zaključil z obljubo, da bodo indijski delavci ostali zvesti Svetovni sindikalni zvezi.
Delegat države ČILE Ocampo je govoril o stanju čilskega delavstva in odnosih do severnoameriške po-
Prva sovjetska petletka bo z. uspehom zaključena
Članek ,,Izvestij‘‘ o izvršitvi prvega polletnega plana za industrijsko proizvodnjo v letu 1949
PARIZ, 1. — Radio Moskva jav-lja na predvečer objave uradnih statistik o rezultatih sovjetske proizvodnje v teku prvih šestih mesecev leta 1949 članek objavljen v «Iz-vestjih», v katerem poudarja, da je bil plan uspešno uresničen.
«Razni rezultati, ki so že znani, pišejo «Izvestja», potrjujejo velike uspehe našega narodnega gospodarstva in ponovno dokazujejo nedvomno prednost socialističnega gospodarskega sistema. Zmanjšanje industrijske proizvodnje v ZDA, poslabšanje gospodarskega položa-ja v Angliji in v maršaliziranih državah zapadne Evrope, še prav po. sebno poudarjajo industrijsko produkcijo Sovjetske zveze, razvoj našega prpmeta in našega kmetijstva, procvit sovjetske znanosti in kultu. re.» Mnoge pokrajine so prekosile znatno polletni plan in cele pokrajine so že dosegle produkcijsko ra-
Prve posledice krivičnih sklepov
Slovenske Koroške
CELOVEC, 1. (Tanjug) — Koroški Slovenci doživljajo prve posledice krivičnih sklepov štirih ministrov. Avstrijske oblasti so začele z besno kampanjo proti koroškim Slovencem, ki imajo namen poslati v Jugoslavijo svoje otroke na počitnice. Tem otrokom odklanjajo izdajanje potnih listov.
Dalje: Spored radijskih oddaj za Slovence je zadnje dni postal bi-stveno germanizalorski. Celovški j škof je že dal svojo podporo avstrijskim oblastem glede nepriznavanja pravic koroških Slovencev. V številnih cerkvah Slovenske Koroške se vršijo pridige samo v
nemščini.
Proces v Skopju
proti bolgarskim ovaduhom
k->KuFjiš, i (Tanjug) v teku sodne razprave prot; skupini spijo-nov, ki jili je bolgarska državna policija poslala v Jugoslavijo, je prvi obtoženec Nikolov izjavil, da je sprejel sodelovanje v špijonskib *n diverzantskih akc.jah proti Jugoslaviji z bolgarskim polkovnikom Nikolajem Račevim. ki je Nikolo-\a tudi poslal v Jugoslavijo.
Na vprašanje predsednika o nalogah, k: jih je imel izvršiti v ju. goslaviji, je Nikolov dejal: «Po mo. jejn prihodu v Jugoslavijo bi moral zbirati informacije o stanju ob. otoženih sil. o oborožitvi in drugo. Razen tega mi je polk. Ročev naročil, da preučim politično in gospodarsko situacijo v Makedo-nij:.»
Obtoženi je pot: m izjavil, da mu je poik. Račev naročil za primer, da bo aretiran, naj pred jugoslovanskimi oblastmi izjavi, da ga je v Jugoslavijo poslala neka ilegalna organizacija, ki dela na priključitvi bolgarske Makedonije k Jugoslaviji.
Ko ga je predsednik vprašal, kakšni so bili razlogi, da je pristal na spijonažo, je Nikolov izjavil: *iPp objavi resolucije IU so trdili,
da je Jugoslavija prešla v imperialistični tabor, da so v Jugoslaviji Angloameričani in da se v FLRJ ne gradi socializem. Toda po prehodu meje sem spoznal, da gre za laž in da se v Makedoniji gradi mnogo več kakor v Bolgariji)).
Proces se nadaljuje.
Kostov izključen
(udi in Oomovinsk e fronte
sOIIJA, i. - Resolucija glavnega odbora Domovinske fronte zahteva na podlagi sklepa plenuma centralnega komiteja UP Bolgarije, ki je zasedal v dneh 11. in 12. junija, da se TRAJCO KOSTO1 • izključi iz izvršnega odbora in tz i glavnega odbora Domovinske fronte. Razen tega predlaga resolucija, naj se na dnevni red prvega dne prmodnjega zasedanja Sobranja postavi odvzem parlamentarnega mandata Kostova.
Umor princa
PALERMO, 1. — Danes popoldne je neki neznanec ubil italijanskega princa Giuseppe Tortici, starega 85 let.
Paul Van Zeeland
novi predsednik belgijske vlade
BRLXELLES, 1. — Senatni Paul Van Zeeland je odrejen za predsednika nove belgijske vlade. Novi predsednik je član krščansko socialne stranke. Izjavil je, da je zaprosil za sodelovanje socialistično in liberalno stranko.
LOSANNA, 1. Pogajanja med Izraelom in arabskimi državami za sklenitev miru na Srednjem vzhodu so bila odložena danes za 18 dni. Pogajanja se vršijo pod okriljem komisije za premirje OZN.
ven določeno za leto 1950. List zaključuje: «Lahko trdimo, da bo prva povojna. petletka z uspehom zaključena.«
cijska agenta. To se je dogodilo v Tairi, ki je 200 km severno-zapad-no od Tokia.
M sporazum v suelu BEGE
PARIZ, 1. — Pretekle noči je bil v svetu OECE končno vendarle sprejet načelni sporazum v bitki med dolarjem ir. šterlingom. Dokončni tekst bo vseboval navodila odboru zg plačila glede notranjih evropskih plačil.
Čete ZDA zapustili: Južno Korejo
VVSHINGTON, 1. — Tajništvo za državno obrambo je objavilo, da so ameriške čete, ki so imele zasedeno Južno Korejo, popolnoma izpraznile to deželo. Tamkaj bo ostala le vojaška misija s posvetovalno pravico. Izpraznitev je baje prišla kot posledica resolucije sprejete v OZN, kj priporoča, naj tuje čete zapuste Severno in Južna Korejo. Sovjetska zveza je javila že 1. 1948, da so njene čete zapustile Severno Korejo.
Policijske agente so zaprli
TOKIO, 1. — V četrtek zvečer je prišlo do nemirov med 400 ljudmi, ki so se zbrali, ko je policija zahtevala, da se odstrani neki komunistični plakat, na eni strani in policijo na drugi strani. Množica je zasedla neko policijsko postajo, osvobodila enega od komunistov in zaprla namesto njega dva poli-1 tarife.
V London« se stavka nadaljuje
LONDON, 1. — V Sestanek predstavnikov direkcije železnic in pa železničarjev ni dal nikakih zadovoljivih rezultatov .verjetno zaradi nepopustljivosti direkcije. V londonskem pristanišču stavka čez. sedem tisoč delavcev in 69 parnikov čaka, med temi jih je 12, ki so natovorjeni s pokvarljivim blagom.
ZDA nočejo nekatere ozhodne držaoe postaviti na zatožno klop
IVASHINGTON, 1 — Vlada ZDA je poslala sovjetski vladi noto, v kateri jo vabi, da se udeleži z Veliko Britanijo in Združenimi državami v preiskavi o tem, kar zapadni velesili smatrata za kršitev mirovne pogodbe z Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo.
Kolesarska Dirka v Franciji
BRUNELLES, 1. — Uradna klasifikacija druge etape Reims-Bruxelles j.e naslednja:	1. Lam-
brecht (Belgija); 2. Marinelli (Francija); 3. Teisseire (Francija); j 4. Kint (Belgija); 5. Ricci (Italija); 6. Ochers (Belgija); 7. Joumaux (Belgija); 8. Tassin (Francija); 9. Dupont (Belgija).	'
PARIZ, 1. — V Parizu se vrši mednarodno konferenca za brzojav in telefon, ki bo pregledala mednarodne dogovore iz leta 1938. Glavni direktor UNESCO je zahteval za tisk privilegije ir. znižane
litike, ki hoče podjarmiti južnoameriške države direktivam ZDA.
AVSTRALSKI delegat Thorer.-hom, je prečital med mnogimi pozdravnimi brzojavi, ki jih je prejelo .tajništvo kongresa tudi brzojav mednarodnega sindikata delavcev usnjarske industrije iz ZDA in Kanade.
Delegat ARABSKIH delavcev iz PALESTINE Jarsuha je izrazil hvaležnost arabskega delavstva za dosedanje delovanje Svet. sindikalne zveze. Dejal je, da palestinsko delavstvo živi v težkih pogojih, ker brezposelnost rasle, a reakcionarna vlada Izraela jih preganja.
Zadnji govornik dopoldne je bil BOLGARSKI delegat BLAGOJEV, ki je poudaril napredek Bolgarije, kjer je delavstvo na oblasti, s posebnim ozirom na izvršeno nacionalizacijo.
Ob zaključku seje je predsednik verifikacijske komisije sporočil, da se je kongresa udeležilo 40 sindikalnih organizacij raznih držav, ki predstavljajo čez 71 milijonov organiziranih članov. Na kongresu je prisotno 440 delegatov in njihovih namestnikov.
Popoldne je govoril na kongresu predstavnik krščansko - enotne struje v okviru CGIL Rossi, ki je poudaril, da so njegovi pristaši sklenili obdržati enotnost akcije sindikalnih organizmov v državi in na mednarodnem polju. Južnoafriški delegat IVolfsohn, holandski de. legat in tržaški delegat Radich so govorili o pogojili, y katerih delujejo njihove organizacije.
Nato je diskusijo povzel glavni tajnik SSZ Saillant, ki je obžaloval nasilno odsotnost nekaterih delegacij ter poudaril navzočnost nemških delavcev. Nato je dejal, da na kongresu lahko govori predstavnik katere koli sindikalne struje, če ima namen sodelovati v SSZ. Nato ie kritiziral sektaštvo razbijaških organizacij in izjavil, da sprejema predlog Solovjeva, da se pošlje apel tistim delavcem, ki so člani sindikatov toda so izven SSZ, s pozivom, da se vključijo v SSZ.
Saillant je zaključil z besedami: Ce bo SSZ uspela biti vedno prva v borbi za obrambo pravic delavstva bosta njen vpliv in moč na-rastla kljub odpadnikom, kar dokazuje kongres sam, ki predstavlja delegate 71 milijonov delavcev vseh držav«.
Sovjetski delegat Solovjev je predložil imenovanje posebne komisije za izdelavo omenjenega apela delavcem tistih držav, kjer se je pojavilo sektaštvo. Po pozdravu, ki so ga prinesli kongresu delavci Alfa-Romeo je govoril predstavnik svetovne demokratične mladine Williams, ki je izjavil, da bo njegova organizacija sodelovala in podprla SSZ.
Nadaljevanje kongresa bo jutri zjutraj. Govoril bo vodja sovjetske delegacije Kuznecov o temi: «Splo.šna politika in delovanje SSZ za mednarodno sindikalno enotnost v prid miru in obrambe demokra-tiičnih pravic narodov«.
Papežev izzivač
nuncij Verolino v ČSR
PRAGA, 1. — Uradno javljajo, da je vlada odklonila protest apostolskega nuncija Genr.ara Veroli-na zaradi postopka policije med njegovim potovanjem na Slovaško.
V službenem poročilu je rečeno, da v danih pogojih predstavlja Ve-rolinovo potovanje r-a Slovaško demonstrativno dejanje, in vmešavanje v notranje zadeve CSR.
V	V
Komemoracija ljudskega pesnika Otona Zupančiča v Skednju
Tržačani so se sinoči poklonili
spominu svojega največjega pesnika
Tržaški Slovenci in demokratični Italijani so se sinoči poklonili spominu največjega slovenskega pesnika OTONA ZUPANCINCA. Na proslavi, ki jo je organizirala SLOVENSKO-HRVATSKA PROSVETNA ZVEZA so sodelovali člani SNG. kot solista pa tov. ROŽICA KOZEM in tov. DUŠAN PERTOT ob klavirski spremljavi MIRCE SANCINOVE, dalje je sodeloval Kormoni zbor in gojenca gledališke šole tov. TEA STARČEVA ir, tov. SREČKO KOŠIR.
Pred govorom tržaškega književnika tov. BARTOLA, katerega prinašamo v celoti, je tov. RAZTRESEN STANE recitiral Zupančičevo ((GROBOVI TULIJO«. Njegovo podajanje je doseglo svoj višek v besedah.
((Imeli smo ljudi v poljani cvet, imeli smo ljudi vrhu gore hrast«. Tak hrast je bil Oton Zupančič, ki je skupno s svojim narodom kljuboval vsem viharjem, tudi tistim, ki so se v poslednjem času pripodilj na slovensko in jugoslo-nsko zemljo. Tov. JOŽKO LU-KES je podal dve recitaciji «VES POET SVOJ DOLG?« in ((VSEH ŽIVIH DAN». Obe občuteno, dojeto, za kar ga je občinstvo nagradilo s silnim aplavzom. Prav tako je tov. ŠTEFKA DROLCEVA podala dve recitaciji: «KOROTAN V SRCU« in ((PRIČAKOVANJE«. O be sta jj privreli iz globine duše in k učinku je pripomogel tudi njen krasen organ; občinstvo je čutilo, da gre spet za staro pravdo, kot pravi Zupančič in naj «peče, naj spati ne da, Korotana ne izpustim iz srca«. «NASE PISMO«, katerem je Zupančič izrazil svoj gnev do onih, ki so se izneverili svojemu ljudstvu, ki so «KOT STRUNE BREZ NAŠEGA GLASU«, je podala tov. LELJA SAN-CINOVA. Občinstvo se je vživelo vsebino recitacije tako močno, da si slišal potem glasove: «da mi je še enkrat slišati «Naše pismo«.
teh Zupančičevih besedah je gledalo kot v ogledalu odsev ter kar se danes dogaja v Trstu s tržaškimi Slovenci, po krivdi ljudi, ki so postali «počeni vrči«, da rabimo Zupančičev izraz. Tov. STA-ne RAZTRESEN je recital tudi pesem «KOVASKO», v katero je zajel Zupančič vso problematiko slovenskega delavca in zapel je tudi pesem ((POJDEM NA PREJO«, y kateri se prelivajo motivi iz Zupančičeve ožje domovine Bele Krajine. Tov. KOZEM ROŽICA je 5 svojim toplim, barvitim glasom zapela «KANGLJICO» in «KAJ BO SINKU SEN PRINESLO« ter kot vedno si takoj osvojila vse poslušalce. Dober je bil tudi baritonist DUŠAN PERTOT. ki 'e zapel pesem «ISKAL SEM SVOJIH MLADIH DNI«. Komorni zbor pod vodstvom UBALDA VRABCA je zapel tri pesmi: ((PASTIRČKE«, «KROPARJE« in ((LOČITEV«, katere je jta Zupančičevo besedilo uglasbil LAJOVIC. V izvajanju samem se je čutila lahkota Zupančičevega yerza ki je tako prijetna in ki se v glasbi še bolj uveljavi. V poslednji .točki, katera je prikazovala prizor iz zadnjega dejanja ((VERONIKE DESENISKE« sta nastopila gojenca gledališke šole TEA STARČEVA in SREČKO KOŠIR. Prizor sam obravnava globoko življenjsko problematiko in aliteva zato izkušenih igtalcev. Nedvomno je, da je od mladih u-metnikov zahteval mnogo poglobitve ir.- študija; in že to. da jima je gledališče zaupalo tako težki, vlogi, zlasti tov. TEI STARČEVI, dokazuje, koliko polaga na njuno razvojno pot.
Se nekaj je bilo, kar nas je naravnost presenetilo in kar dokazuje velik vzgojni uspeh našega gledališča — občinstvo je ves čas od prve do zadnje točke naravnost živelo z igralci na odru in vpijalo
vase vsako posamezno Zupančičevo besedo. V tem se vidi tudi njegov ljudski značaj. Zupančič je pel ljudstvu, njegovi najlepši pesniški biseri pa so bili namenjeni prav najmlajšim — Cicibanom in
ti se bodo pri nas v Trstu v nedeljo spomnili svojega največjega prijatelja. Prepričani smo, da bo-udeležba na njihovi prireditvi prav tako polnoštevilna kot je bi« la sinoči.
Govor tov. Vladimirja Bartola
Izjava bivšega zaslepljenega kominformista
Sime Balena, biv. ravnatelja agencije „ i anjug" v Beogradu
Objavljamo izjavo tov. Sime Balena, bivšega šefa agencije «Tanjug», ki jo je. poslal uredništvu «Borbe» kot dokument, iz katerega se najbolj jasno vidi. kako so nekateri zalepljeni člani KP zaradi avtoritete CK VKP(b) zagovarjali resolucijo lnformbiroja in kako so nato zaradi vseh posledic, ki iih je imela, sprevideli, na kateri strani jp resnica in pravica. Izjava se glasi:
((UREDNIŠTVU kBORBE«
BEOGRAD Po moji izpustitvi na svobodo smatram za svojo prvo dolžnost, da seznanim našo javnost s svojini dosedanjim stališčem glede pisem CK VKP(b) in glede resolucije In-formbiroja kakor tudi s svojim delom na liniji te resolucije. To smatram za tem boli potrebno, ker spadam med liste ljudi, ki so prvi v Jugoslaviji pristali na pisma CK VKP(b) in na resolucijo, ki sem jih čvrsto branil in se zanjo boril.
Prvič sem nastopil v duhu teh pisem že pred resolucijo Informbi-roja in sicer na vprašanju poročila preiskovalne komisije CK KPJ o Hebrangu in Zujoviču, ko nisem-sprejel niti tega poročila, niti odlo-
ka CK KPJ o njihovem kaznovanju.
Kot je razvidno iz moje ustne izjave od 17. V. 1948. pred tovarišem Krstom Popivodo in iz mojih pismenih izjav pred partijsko komisijo od 22. VI. 1948, je bil glavni vzrok mojega stališča prvo pismo CK VKP(b). Iz podobne ljubezni in spoštovanja do CK VKP(b) sem pristal na to pismo na nenačelen način, pod sijajem avtoritete CK VKP(b), nisem Se poglabljal v to. ali_ je to pismo točno ali ni, temveč sem ga sprejel na slepo in Začel skozi njegovo prizmo opazovati življenje naše Partije. Tedaj nisem niti slutil, da me bo to dovedlo do odtujevanja s tistim, kar mi je najmilejše — od svoje Partije do tega, da prekinem s tovariši, s katerimi sem skupno šel skozi zapore, robijo in ilegalno delo v stari Jugoslaviji,^ s katerimi sem se boril v oboroženi vstaji v narodnoosvobodilni borbi in ljudski revoluciji-Nisem niti slutil, da me bo to vrglo na pozicije sovražnikov Partije, ki me je vzgojila in mi pokazala pot v življenje. Iti me ie prežela z ljubeznijo tudi do VKP(b) in ZSSR ter do tovariša Stalina in mednarodnega proletariata. Nisem niti
slutil, da me bo to privedlo na linijo sovražnikov svojega naroda in države, ki me je rodila. Res, ves ta bolestni in tragični razvoj moje poti v zadnjem letu do neke mere ublažuje to. da moje stališče ni bilo izzvano z nobenimi špekulant-skimi razlogi, z nobenim oportunizmom. z nikakršno bolestno ambicijo ali nezadovoljstvom, temveč izključno s slepim sprejemanjem .mnenja avtoritete. To —• ponavljam — do neke mere lahko ublaži ~mojo subjektivno odgovornost, toda nima velikega pomena za vse mojo objektivno krivdo pred Par tijo in ljudstvom.
Takoj potem, ko sem zavzel to nenačelno stališče, sem ga začel širili med svojimi znanci v Partiji.
Ko sem bil poklican pred partijsko komisiji, sem obljubil, da bom prenehal s tem delom. Toda po objavi resolucije lnformbiroja, ki sem jo tudi sprejel zaradi avtoritete podpisnikov, sem obljubo dano pred Partijo poteptal in začel sem se aktivizirati posebno pod vplivom brošure ((Kam vodi nacionalizem Titove skupine». Najprej je bila ta aktivnost v ozkem krogu znancev, pozneje, posebno pod vplivom kampanje radia Prage, Budimpešte in
Moskve, se je ta aktivnost večala, dokler nisem končno začel z organiziranim delom proti Partiji, CK in tovarišu Titu, proti lastni državi in ljudstvu.
Ko sem začutil nevarnost aretacije, sem odšel tako daleč, da sem se izognil zakonom svoje socialistične države, zakonom, pri katerih izdelavi sem tudi sam nekoč sode.oval kot član AVNOJ-a in ljudske skupščine. Z eno besedo: vdiral sem se vedno bolj globoko v blato proti part ijskega in proti-l;,udskega delovanja in danes s strahoto pomišljam, da bi končal kot navaden izdajalec svoje Partije in svojega razreda, svojega ljudstva in svoje države ter socializma sploh, če bi ne bilo organov državne varnosti, ki so mi to preprečili s svojo intervencijo. Misel na to je tem bolj težka, ker imam za seboj dolgoletno preteklost poštenega ljudskega borca in komunista. Jaz sem resnično hvaležen organom UDB-e, da so to preprečil; z mojo aretacijo.
Na zaslišanjih je bilo moje stališče do organov UDB-e ne samo čvrsto, temveč mnogokrat naravnost drzno.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Vedeli smo, da je bil Oton Zupančič že dolgo telesno bolan in s strahom smo pričakovali, kdaj bo prišlo obvestilo, da so se iztekli njegovi zemeljski dnevi. Lansko leto smo ga obiskal; ob njegovi sedemdesetletnici in ga našli duševno še vsega čilega in zdravega. Posebno nas iz Trsta se je razveselil. Tržačanov in Korošcev. Kdaj je že zapisal znamenite verze: «0, kaj bo z vami, vi mejniki štirje, Celovec, Maribor, Gorica, Trst?...« Živo nas je spraševal, kako živijo naši ljudje na Tržaškem ozemlju, kako so prebrodili mrakobne dni fašizma, kako so se nam ohranili. kako napredujejo naše šole in naša kultura. S pozornostjo je zasledoval' našo politično in kulturno borbo, čital je naže časopise in, ko je bilo treba dvigniti glas v obrambo naših pravic, jb bil vselej med prvimi, ki so ga dvignili.
Z njegovo smrtjo je šel od nas poslednji iz velike četvorke, za Murnom. Kettejem in Cankarjem. Delo poeta, misleca in borca Oto na Zupančiča pa je končno prešlo v nesmrtno zakladnico slovenske kulture in kulture vsega človeštva. Danes vemo. da ne bo roka, ki je skozi pol stoletja sipala na papir blesteče bisere slovenske poezije, zapisala nobenega verza več. Veliki mojster je končnoveljavno odložil pero in čas prihaja, ko bo treba napraviti pregled čez vso neizmerno dediščino, ki nam jo je zapustil.
Ime Otona Zupančiča je spremljalo mojo generacijo že od prvih šolskih klopi in od tedaj vse generacije naprej že od prvih tipajočih korakov dalje skozi vse življenje. Kateremu izmed vas ne. zvenijo v ušesih prečudoviti verzi iz Cicibana, polni šegavosti in pristne o-troškosti? Ne vem, če ima še kak narod pesnika, ki bi bil tako neposredno izrazil mišljenje in čustvovanje otroka s tolikšno pesniško preprostostjo in dovršenostjo. V svojih baladah, kot so njegotn «Sveti trije kralji», je globoko izrazil duha ljudskega čustvovanja, ki se izraža v njegovi folklori. Zupančič je izšel iz ljudstva, pisal je neposredno zanj, a se je v svoji poeziji obenem dvignil do najvišjih vrhov človeške misli. On je s svojimi tremi prijatelji, Kettejem, Murnom in Cankarjem, dokončno prebrodil zamudništvo slovenske literature in jo dvignil na raven sodobne in najnaprednejše evropske in svetovne književnosti. Ud nastopa Zupančiča, Cankarja, | Ketteja, in Murna, od nastopa slovenske moderne, koraka slovenska književnost vštric z najnaprednejšimi literaturami drugih narodov.
V svoji prvi dobi je mledi poet Zupančič izražal kot vsak pristni poet svoja čustvena in srčna doživetja, ki jih je strnil v zbirko «Caša opojnosti». Toda ie med temi poezijami najdeš take, ki so ali zaradi svoje ljudskosti ali zaradi svoje čustvene neposrednosti, vse pa zaradi svoje oblikovne popolnosti, prešle v splošno narodovo last in jih danes prenekatere u-glasbene in pojo naši pevci in naši pevski zbori, kot na primer ((Iskal sem svojih mladih dnin, «Zabuča-
le gore«, (dl c j oblaki prtko poljan... itd.	%
Komaj je mladi poet odpel svoje prve srčne izlive, svoje prvo osebno veselje in svojo prvo osebno žalost, stopi predenj vse širša, vse splošnejša in važnejša naloga, ki ji bo odslej posvetil vse svoje sile, ves svoj blesteči pesniški dar, vse neizčrpno bogastvo svojega jezika, naloga, Ici ji bo služil in ostal zvest do poslednjega diha: Skrb za usodo slovenskega naroda, skrb za usodo svojega ljudstva.
V ((Dumi«, tej svoji najbolj goreči domovinski pesnitvi iz tiste dobe, a ki je obenem tudi najbolj univerzalno človeška, izraža Zupančič to skrb za slovenskega človeka, ki je tokrat, pod mačeho Avstrijo, moral zapuščati svojo rodno zemlžo:
«... pa so možje —
kot da se niso rodili iz matere,
kot da goram se iz bokov ižvili
so:
morajo v svet, in tujina se diči z deli njihovih rok; tamkaj v Ameriki, tamkaj v Vestfaliji
so nam izginili — več ne doseže
jih
naše oko...«
«Kje, domovina si? Ali na poljih
teh?
Se pod Triglavom, okrog Karavank
Ali po plavžih si, ali po rudnikih?
Tu? Preko morja? In ni ti meja?
V prvi svetovni vojni se ta zavest odgovornosti nasproti slovenskemu narodu pri Zupančiču še stopnjuje. Gorje slovenskega ljudstva, zlasti goriških in primorskih Slovencev, ki so morali bežati in zapustiti svoje domove, najde v Zupančičevi pesmi kristalno čist odraz. V ((Zarjah Vidovih» je zbral pesmi iz te dobe, ki izražajo vso bolest slovenskega trpečega ljudstva, kot so pesmi ((Otroci molijo«, ((Razgovoru, ((Dete čebljaš, ((Begunka pri zibeli«, ((Goriškim izgnancem# «Zemljevid» itd., a obenem tudi vso neomajno Pero v moč in zdravje slovenskega naroda in njegove besede, ki je našla svoj vrhunski izraz v ((Naši besedi«.
((Beseda je izšla, izšla med nami
res!
Slovenska misel, vzpluj, vrzi se do nebes!
Več ne zaidi r.am! Sedaj in vekomaj,
beseda, v molka noč zabresti nam ne daj! Zanos nam in obup, radost in bol obsevaj z žarki svojih aureol da vsak naš sen bo v tebi zlat vsak duh bo nosil tvoj pečat!«
V razdobju med obema vojnama, v dobi stare Jugoslavije, je takrat še mladostni in mladi poet nekako utihnil. Da, dal nam je dramo ((Veroniko Deseniško», tudi nekaj ((Ostrnic» je napisal, a v bistvu se je predvsem posvetil prevajanju, delu, ki je za nas sicer neizmernega pomena, Ici nam je dalo v krasni slovenski besedi vsa glavna Shakespearova dela in toliko
(Nadaljevanje na 4, strani)
Šime Baten
(Nadaljevanje s 1. strani)
Nasproti taktnemu mojemu stališču so pokazali zasliševalci neverjetno potrpljenje in pravo tovariško zadržanje. Zasliševanje se je redno spreminjalo v tovariške diskusije. Zaslepljen z avtoritetami, ki stojijo izza resolucije Informbi-roja sem jo v začetku dolgo in čvrsto branil. No, pozneje sem začel čutiti (čeprav to preiskovalcem nisem priznaval), kako se začenjajo v meni trd.tve pisem CK VKP(b) in resolucije majdi. Začelo se je to na vprašanju protisovjetske polili, ke. Iz svoje celice sem vsako jutro poslušal, kako koraka po cesti najelitnejša edinica naše vojske, Titova garda, in kako z zanosom poje naša in sovjetske pesmi, poj« o Titu in Stalinu, o naši in sovjetski armadi. Začel sem razmišljati o tem; Mar bi vojska — ta najbolj občutljivi organ vsake države — lahko prepevala sovjetske pesmi, če bi se vzgajala v duhu protisovjetske politike? In moral sem pošteno priznati: — ne bi! Ne samo, da se ne vzgaja v protisovjetskem duhu, temveč ravno narobe, vzgaja se v duhu ljubezni do Sovjetske zveze!
Pod vplivom resolucije in kampanje, ki se je pozneje razvila, sem sprejel in propagiral kleveto In-jormbiroja, da prehaja Jugoslavija v tabor imperializma. Medtem pa, tu, v zaporu UDB-e sem imel priliko, da se z lastnim izkustvom pre. pričam, kako organi UDB-e neusmi. Ijeno preganjajo in aretirajo imperialistične agente, ovaduhe, diverzante in ostanke ustaško-čctniških tolp. Nekega dne mi je prišel v roke članek nekega češkega časopisa o tem, kako je bolgarska armada osvobodila Jugoslavijo. Ko sem to čital, sem se spomnil svojih tovarišev iz prvih dni vstaje, d> barskih proletarcev, liških in krajiških kmetov ter dalmatinskih ribičev. Spomnil sem se, kako so 1941. leta, ko je herojska Rdeča armada vodila borbo na življenje in smrt s podivjanimi fašističnimi boi dami, ko je vsa okupiran a Evropa ležala pod Hitlerjevim škornjem, kako so ti krasni ljudje na poziv naše partije smelo vstali proti fašističnim barbarom, se herojsko borili in umirali vzklikajoč Titu in Slal-.nu-.. Skoro vsak dan sem poslusal "J svo. ji celici pesem brigad, frontovcev in mladine, ki so v bližini UDB-ine-ga zapora delale na javnih delih in tako doprinašale k čim hitrijši zgraditvi socializma v državi ~~ a resolucija trdi, da je vodstvo partije izdalo idejo socializma, da se pri nas oživljajo kapitalistični elementi.
Vse to — in cela vrsta drugih podobnih momentov — me je prisililo, da sem začel temeljilo raz. miiljati o pismih CK VKP(b), o resolucij’ Informbiroja, o kampanji, ki se je pozneje raatiilu, r, postopkih ZSSR in držav ljudska demokracije proti FLRJ, kakor tudi o svojem delu. In dim dalje sem razmišljal o tem, sem vedno jasneje sprevideval, kako so pisma CK VKP(b) in resolucija netočni in klevetniški kako je postopek ZSSR in Ijuasko-demokratičnth držav proti Jugoslaviji nemarksistiien in nedostojen. Kako je vsemu temu prav za prav cilj ne samo. da se onemogoči zgrad tev socializma v Jugoslaviji, temveč da se tudi med socialistične države in komunistične partije namesto popolne enako-pravnosti m tovariškega sodelovanju zanesejo odnosi ennstran koga podrejevanja. Sele tedaj sem razumel. kako veliko nalogo je prevala nase naša partija, naj CK in to-pariš Tito. Ko mm lo razumel, sem uvidel vso težino svcje zablode: Razumel sem. da sem jaz v trenutku, ko je partija Pievzemala rase to veliko nalogo, zapustil njene vrste, jo izdal in rac d razvijati delovanje. ki se je poicatajo kot pro-Vpartijsko, kot izdajalsko prot: tjnd-tvu in državi ter S"(iclittnu sploh.
Ko mi ir vse to postalo jasno sem sklenil stopiti pred Partijo. Narisal sem pismo Politbiroju CK KPJ. in Partija, take kakor nore to samo močna in resnično boliše-vlška partija. ie pokazala samn njej lastno širokogrudnost. ponudila mi j c roko. tako kakor more to samo mati zabrrdlemu smu in mi dala možnost, da svoje napake popravim na delu !
Vem, da bodo dezerterji iz sNOVe borben tipa Radonje Goluboviča. Lale Ivanoviča, dr. Milaniča in drugih, s katerih družbo sem se, p< neizprosni logiki razvoja, skoraj tudi sam porezal (in I:i so moje prejšnje stališče izkoriščali pri svo jem. propagandnem delovanju prot naši državi), ko bodo slišali zc spremembo mojega stališča dejal', da sem to napravil pOd pritiskom UDB c ali pa iz špekulantskih razlogov• Mogoče se bo našel tud: i drfaol posamezni*, ki bo to p omislil. No, to ni važno. Partija in njeno vodstvo vedo. da sem v sv on dolgoletni borbi v stari Jugoslavij bil desetkrat aretiran, da sem rc njenih raznih, zaporih i n ječali preživel skoro prt let in da sc nisem nikdar omaiol. Partlta ve. da sem v stari Jugoslaviji preživel pet let v ilegalnem delu, da srni se Utiri leta častno boril s puško v rok o narodno-osoobodilni borln in do sem i's- do pisem CK VKP (b) in resolucije pošteno in vestno vrill svoje dolžnosti.
Obsojajoč najostreje svoje delovanje na liniii resolucije, sem smatral za potrebno, da v s- to iznesem pred na!o javnost. Zadovoljen bom. če bo sprememba mojega stališča doprinesla neka i današnji borbi naše Partije in njenega vodJtva s tem, da bom pomagal svojim tovarišem, lei so sr- skupaj z mano angažirali v prolipartijskem in protiljudslcem delu, da uvidijo svoje zablode in napake in kar bo delovalo na moje znance v državi in v inozemstvu, k: so verjeli v resolucijo ali se fcoleb-Ijivo držali proti njej.
Preteklo leto je bilo za mene ogromna šola, v kateri sem se mnogo naučil. In lahko na ta način povem pred javnostjo, da ni in da ne more biti nikakršnih avtoritet ki bi v bodoče lahko omajale mojo predanost Partiji, a kai šele. da bi iz mene napravile sovražnika Partije in ljudstva . Jaz sem od KPJ, oziroma prav od njenih sedanjih voditeljev, spoznal v zaporih velike ideje znanosti Maria, Engelsa, Lenina tn Stalina. Pod njihovim vodstvom sem se boril v stari Jugoslaviji za uresničenje teh Idej: pod njihovim vodstvom sem se boril v osvobodilni borbi in ljudsk revoluciji ter pozneje Za zgraditev socializma. Pod vodstvom svoje Partije CK na čelu s tovarišem Titom želim, boriti se tud i sedaj in v bodočnosti kot vsak redni državljan FLRJ proti imperializmu, za zgraditev socializma v Jugoslaviji, za zmago resnice v delavskem gibanju za pravilne socialistične odnose med socialističnimi državami in komunističnimi partijam,£
TRŽAŠKI DNEVNIK
Proces proti članom delavskega bataljona
Državni tožilec predlagal ukinitev sodnega postopka
proti 6 obtožencem in priznal bataljon kot vojaško formacijo
Prvi govornik je bil včeruj zjutraj odvetnik Giannini. Obtožence je razdelil v dve vrsti, v glavne in stranske krivce. Za druge je celo dejal, da nima ničesar proti temu, če bi jih tudi sodišče oprostilo. Spravil pa se je nad Buliana in Lukšo. Toda tudi ta dva je razločil. Prvi je baje mislil nadomestiti eno diktaturo z drugo, in sicer z rusko. Lukša pa je imel v načrtih, da bi nrazza slava« nadvladala nad italijansko. Jasno, da potemtakem, po odvetnikovem mnenju, ni bilo tu nobene revolucije.
Državni tožilec je vseeno šel ma. lo bolj previdno naprej. Bataljonu je priznal njegov vojaški značaj in sicer po vseh mednarodnih predpisih v okviru Haaške konvencije. Govornik pa je vztrajal, da bataljon ni imel pravice aretirati oseb, in to v okviru mednarodnih pravil, češ da niso aretirane osebe ničesar takega storile proti JA, kar bi lahko opravičilo njihovo aretacijo. Prav tako še, da ni bila upravičena aretacija, ker da 3. maja ni oblast izdala nobenega izrecnega ukaza o aretaciji teh elementov. Proti koncu svojega govora je tožilec pred. lagal sodišču, naj ukine sodni postopek zaradi «sequestro di perso-na» proti vsem šestim obtožencem, razen proti Bulianu in Luksi. Sodni postopek naj bi bil ukinjen, češ da so bili prisiljeni storiti dejanje, zaradi katerega so bili obtoženi. Glede obtoženca Ricattija, še posebej obtoženega nekih groženj, ki jih je baje izrekel na račun neke. ga aretiranega, naj bi bil deležen amnestije. Za Buljana in Lukšo pa se je glasil predlog dve leti in 10 mesecev ječe vsakemu, obenem pa naj bi bila izključena vsaka oh-težilna okoliščina, a tudi možnost, da bi jima podelili amnestijo.
Po premoru je spregovoril odvetnik Annoscia, ki je za svojega klienta Ricattija predlagal popolno oprostitev.
Na popoldanski razpravi ie prVi spregovoril Lukšin zagovornik, odvetnik Kezich. Takoj na začetku svojega govora je odvetnik opozoril na nekompetentnost sodeča. Pri tem se Je naslonil na nek: člen ita. lijanskega vojaškega zakonika, ki določa, da mora soditi ital. državljane, pripadnike oboroženih sil zavezniške države ali pa take države, ki je b.'la v vojn! skupaj po. vezana z Italijo, in če so ti pripadniki takih vojsk operirali na ital!-lanskem državnem ozemlju, samo vojaško sodišče omenjenih zavezniških vojsk. V tem našem primeru, kjer je dokazano, da so bili obtoženci pripadniki vojaškega bataljona pod poveljstvom IX korpusa, seveda od sodišča JA. Poleg te. ga pa sama mirovna pogodba z Italijo določa — in to je Italija tudi sprejelo, — da ne bo sodno postopala proti onim italijanskim državljanom. ki so od 10. junija 1940 pa •lo kor-n vojne bili pripadniki oboroženih formacij na strani zavez, nikov. Dalje je zagovornik pobijal trditve odvetnika Gianninija. ki jc včeraj dopoldne hotel strupeno dokazovati, da re je Lukša na za-ll-'•-injlh hotel izmotavati trdeč, da on n: ukozal nobene aretacije To nizko podtikanj*, s katerim le ho-'el Giannini Lukšo pokazati kot Slovana, ki Je hotel utrditi oblast 'nd Italiiant. Buliana pa kol komunista. ki je hotel neV>ko rusko diktaturo. |r odvetnik Kezleh po. bil s fitanjem samega z»pi*nik»i lz-Inv. ki ji'l je dal Luksa tla policiji. iy. tega je razvidno, da ie l.uk*a u»d aretaciiami bit na nololaju pr; Sv Justo ,id koder *e je vrnil v tovarno šala popoldne, ko je bilo treba aretirance prepeljati v zupo-i e. Glede aretaci je 'e Lukin ram orlznsl da se je strinjal z njo in da je tudi podpisal zaporni nalog. Dalje je odvetnik .lokaz-l da so bili Ukazi zakoniti. Co to velja za ostalih šest obtožencev. k> naj bi no tožilčevih besedah morali le Iz. oolnltl povelle. potem mora t.< vr-Hat tudi z« prvo Iva obtoženca -u Buljana 'in Luk-o, Kvn| zagovor 'e odvetnik končal a pozivom, mj
■ vlišZe Dodeli amnestijo LukSI.
Sledil je oavetnik Zemunu, ki brani vse ostale obtožence, razen Lukšo in Ricattija. Zaenkrat se je zagovornik — od pol šestih zvečer pa do pol osmih — omejil le na zunanji opis dogodkov in na ozrač. je, ki )e vladalo prve dni maja leta 1945, ko se je dejanje izvršilo. Odvetnik je opomnil sodišče na ce. lo verigo fašističnega terorja, ki je že pred uradno ustanovitvijo fašistične stranice zajel mesto in aeže-lo. Temu terorju, ki se je začel v znaku požiganja Narodnega doma, uredništva časopisa «Lavoratore», z zažiganjem vasi, z ubijanjem itd., se je kasneje nadaljeval z delova. njem izrednega sodišča za zaščito države, ki se je proslavil z obsodbami na 15, 20, 30 let ječe, na smrt. ne obsodbe in v najboljšem primeru na oprostitve zaradi pomanjkanja dokazov in nato seveda s kon-finacijami, se je leta 1943 pridružil naclfašizem. Tu so nadaljevali z obešanjem nedolžnih ljudi, z zažiganjem v rižarni. In prav vse to so imeli 3. maja 1945, leta pred očmi Tržačani. Želeli so si svobode in samo svobode, da bo enkrat konec temu terorju.
Svoboda je res prišla s prihodom JA in anglo-ameriških čet. Za to
svobodo pa so se borili, pomagali ter riskirali svoje življenje tudi ljudje, ki so danes tu pred nami na zatožni klopi. Dejstvo je, da ti pro. cesi danes rastejo kot gobe in to samo proti komunistom in Slovencem. To je res! Ti procesi se uprizarjajo danes po štirih letih, ko so obtoženci pozabili marsikaj in med tem tudi ime svojega poveljnika. In tako se je zgodilo tu pri našem procesu. Začeli smo na tribunalu in smo mislili da bomo tudi tam končali. Toda glej, poslali so nas iz tretjega nadstropja y drugo pred poroto. Glede na to. da je bil bata-
„ Ve sela scena" v Loni er ju
V četrtek zvečer so nas obiskali člani SNG z eVeselo sceno«. Prireditev se je vršila na dvorišču županove gostilne. Vaščani so prihiteli v velikem številu in z veseljem in zanimanjem sledili programu. Kar prehitro je bilo veselja konec in vsem navzočim je bilo žal, da je moralo odpasti nekaj točk programa.
Za izvajani program pa smo vsi članom SNG zelo hvaležni in želimo, da nas iiVesela scena« odnosno SNG čimprej zopet poseti.
ljon vojaška formacija in da na drugi strani niso obdolžili ne Ing. Fortija ne bivšega čuvaja Succija, je odvetnik poudaril, da je prav to dokaz, da je treba tudi ostale obtožence oprostiti. Pravica mora biti za vse enaka. Dejanje, zaradi katerega so obtoženci tu, je treba soditi brez vsake sedanje navlake, treba ga je gledati skozi očala tedanjega časa. Treba je videti, kakšne namene so tedaj obtoženci imeli. Tu je odvetnik ošvrknil zastop. nika zasebne stranke, odvetnika Gianninija, še bolj pa odvetnika Morgero, ki sta trdila, da tu na našem ozemlju ni bilo tedaj revolucionarnega stanja. Enako seveda na strupeno sikanje glede nadvlade Slovanov nad Italijani, s katerim je žongliral Giannini, medtem ko je med procesom opustil njegovo običajno sikanje o acaccia all’1-talianol«.
Odvetnik je še opozoril sodišče, da ni kompetentno soditi te dogodke, ker je bilo tedaj ozemlje zasedeno od JA, ki je de faeto abrogirala italijanski kozenski zakonik. Proces je bil odgoaen do ponedeljka popoldne ob štirih, ko bo zagovornik Zennaro končal svoj govor, nakar 'bn sodišče izreklo sodbo.
Promet Javnih skladišč v prvem polletju
Se nedokončne številke o tranzitnem prometu preko tržaške luke v letošnjih šestih mesecih dosegajo po statistki prometa preko naprav Javnih skladišč okrog 1,3 milijona ton. V pravkar končanem juniju je dosegel tranzit 215.000 ton in sicer
165.000 ton izkrcanega blaga ter
50.000 ton vkrcane in po morju odposlane robe. V primeri z predvojnim stanjem, ko je v 1938 znašala povprečna mesečna tonaža tega prometa 138.000 ton, je letošnji tranzit bil precej večji ter je dosegel povprečno 200.000 ton mesečno, t. j.
62.000 ton več, kakor pred vojno.
V juniju je bil zlasti močan izvoz
po morju, bodisi lesa, izdelkov kakor tudi selitvenih pošiljk za drža-
AL1 SI Ve. NAROČNIK »PRIMORSKEGA DNEVNIKA«
vo Izrael. V dovozu je bilo okrog 80.000 ton žita. od tega 18.000 ton za Trst. V tenr mesecu smo imeli tudi prvo pošiljko iz CSR za Albanijo in sicer avtomobile «Skoda» ter mehanično opremo. Iz Albanije pa so prispele pošiljke bombaža ter kiomove rude za CSR.
Celokupni železniški promet v tednu od 20. do 28. junija je dosegel v dovozu 15.028 ton (1268 vagonov) in v odvozu 44.275 ton (2940 vagonov). V dovozu je prva Avstrija (6020 ton), sledi Italija (5034 ton), CSR (2487 ton), FLRJ (1375 ton), na ostale odpade pod 100 ton blaga. Odvoz je bil tudi največji proti Avstriji (28.026 ton), nato proti CSR (9459 ton), Italiji (3705 ton), FLRJ (2967 ton), ostali pod 100 ton. Dovažali so največ les (5892 ton), rude in kovine (2786 ton), živila (1175 ton), premog (1064 ton), stroje (177 ton), razno blago (3892 ton). V zaledje pa so odpremijali žito in moko (16.338 tort), rude In kovine (13.467 ton), razna živila (3954 ton), volno in bombaž (1253 ton), premog (972 ton), ies (816 ton), razno blago (7402 ton).
Pogajanja za rešitev vprašanja dejavGevSv.Marka
se bodo nadaljevala v ponedeljek
Kot smo že javili, so se vršila včeraj zjutraj na uradu za delo pogajanja za rešitev vprašanja začasno odpuščenih delavcev ladjedelnice Sv. Marka, katerim so prisostvovali predstavniki vodstva CRDE kot tudi predstavniki sindikalnih organizacij.
Na pogajanjih so predstavniki sindikalnih organizacij vztrajali pri svojih prvotnih zahtevah po pravični rešitvi tega perečega vprašanja, od katerih ne nameravajo odstopiti. Poudarili so, da bi vodstvo tržaških ladjedelnic lahko zaposlilo začasno odpuščene delavce, posebno še sedaj, ko ladjedelnicam ne primanjkuje dela. Seveda bi bilo treba prekiniti z delom nadur tn zaposliti nove delavce, s čemer bi se število nezaposlenih tudi zmanjšalo,
Vodstvo ladjedelnic je na te zahteve odgovorilo, da bi bilo nemogoče izvesti ta načrt zaradi pomanjkanja strojev, a da obljublja, da bo v kratkem sprejelo ponovno na delo 50 začasno odpuščenih delavcev ln če dela ne bo zmanjkalo, bo to število tudi povečalo.
Govora je bilo tudi o vprašanju izplačevanja podpore začasno odpuščenim delavcem, o katerem pa bodo še razpravljali na prihodnjem sestanku, ki bo prihodnji ponedeljek.
Iz prvih pogajanj seveda še ne moremo zaključiti, kakšen bo nji-
hov potek in tudi končni rezultat; toda odločno stališče predstavnikov sindikalnih organizacij kaže, da bo borba še zelo ostra in napeta. Delavci se tokrat ne bodo dali zavesti in preslepariti ter se bodo borili toliko časa, da bodo njihovi sotova-riši ponovno zaposleni, da bo tudi vprašanje plač končno rešeno, tja bodo izboljšani njihovi življenjski in delovni pogoji,
O poteku samih pogajanj bomo v našem časopisu še poročali.
Počitniški tečaji Dijaške matice
Dijaška matica bo tudi med letošnjimi počitnicami priredila za dijake a popravljalnimi izpiti počitniške tečaje, ki bodo trajali od 15. julija do 15. septembra.
Prijave bo sprejemala uprava Dijaškega doma. ul. Buonarroti 31, do 5. julija. Tam bodo dobili dijaki tudi vse potrebne informacije.
Uspela okrajna skupščina j šentjakobskih upokojencev
Včeraj zvečer je bila okrajna
skupščina za šentjakobske upoko-. jence, ki jo je sklicala Zveza enotnih sindikatov za tržaške upoko-j jence. Kot vedno, se je tudi te skupščine udeležilo veliko upokojencev kot tudi aktivnih delavcev, ki so s svojo navzočnostjo dokazali, da se dobro zavedajo, da bo z rešitvijo vprašanja tržaških upokojencev rešeno tudi njihovo vprašanje, ki je s tem tesno povezano.
Skupščino je vodil tajnik Zveze ES za upokojence dr. Žbogar, ki je v kratkih besedah orisal ves položaj, v katerem se danes nahajajo tržaški upokojenci. Ce hočemo doseči uresničitev vseh naših upravičenih zahtev, potem moramo uživati v tej borbi vso podporo bodisi upokojencev kot tudi aktivnih delavcev, ki bodo s svojo odločnostjo in vztrajnostjo prisilili odgovorne oblasti, da bodo končno odobrile načrt za povišanje pokojnin, ki so ga že pred časom predložile sindikalne organizacije«.
Obvestil je tudi vse navzoče, da namerava Zveza ES za upokojence sklicati glavno skupščino upokojencev, ki bo 10. julija v ul. Conti in sicer ob 9. Dolžnost vsakogar, ki se bori v težkih življenjskih razmerah in odobrava borbo Enotnih sindikatov za rešitev problemov tržaških upokojencev in brezposelnih delavcev ,je udeležiti se skupščin, da bo s svojo navzočnostjo dokazal odgovornim oblastem, da nameravajo tokrat voditi borbo do pravične zmage vseh njihovih zahtev. Se bolj svečano in uspelo pa mora biti javno zborovanje, ki bo sledilo tej glavni skupščini in ki bo 17. julija na trgu Perugino ali Ga. ribaldijevem trgu (kraj bo še javljen). Zborovanje bo ob 10 — tega se mora udeležiti tako ogromna množica, da bo že njeno število prisililo odgovorne oblasti k bolj «hitremu» proučevanju načrta o povišanju pokojnin, ki bi lahko prispeval k vsaj delnemu izboljšanju življenjskih pogojev tržaških upokojencev.
Tajnik Zveze ES za upokojence je med drugim javil, da bosta šla na kongres upokojencev, ki bo 8. julija v Rimu. tudi dva predstavnika tržaških upokojencev in sicer on sam ter Buz2i. ki bosta prikazala italijanskim upokojencem položaj, v katerem se nahajajo vsi tržaški upokojeni delavci.
Ob koncu skupščine so vsi navzo. ei odobrili protestno resolucijo, ki jo bo Zveza ES za upokojence predložila vojaški upravi in predsedstvu cone in katero smo mi že objavili v eni izmed naših številk.
Ur. Palulan a pradlogih
za nišitei/ stanoi/anjske krize
mam
Sobota 2. julija
Oton, Dragomana Sonce vzhaja ob 4.19, zahaja ob 19.58. Dolžina dneva 15.39. Luna vzhaja ob 11.11, zahaja ob 23.40.
Jutri nedelja 3. julija Leon, Nada
SPOMINSKI DNEVI 1944 je izvršil Vzhodnokoroški odred napad na Mežico.
1942 napad na Hudo jamo na Štajerskem.
S L U V fi i\l H KII'
m a i; u u iv u
r.!,ti!)U!SCI;
Redni občni zbor Dijaške matice
se bo vršil v nedeljo 10. julija t. I. v Dijaškem domu, ulica Buonarroti 31 s pričetkom ob 9. uri po naslednjem dnevnem redu;
1.) Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.) Tajniško poročilo.
3.) Blagajniško poročilo.
4.) Poročilo nadzornega odbora. 3.) Volitve.
6.) Slučajnosti.
ODBOR.
za Tržaško iiztinilj« Danes 2. t. m. ob 20.30
gostovanje v dvorani prosvetnega društva
v GABROtCl
z Gogoljevo komedijo
„ŽEN1TEV“
Razpisana so suplenlska mesta za otroške vrtce
Občina sporoča, da morajo prosilci za suplentsko mesto za občinske otroške vrtce predložiti prošnjo kolkovano s 24 lirami v občinski palači soba št. 44 do 31. julija ob 12. uri. Prošnji morajo priložiti diplomo o usposobljenosti za poučevanje in druge potrebne listine, ki so navedene v natečaju.
Za informacije se obrnite na tajništvo šolskega urada v ul. Procu-reria 2, III.
IZLETI
Planinsko društvo v Trstu javlja udeležencem izleta na Učko goro, da je odhod v nedeljo zjutraj točno ob 5 iz ul. F. Severo.
Planinska H POT na Bledli
Tudi letošnje poletje, od 1. julija do 15. septembra priredi Planinsko društvo v Trstu letovanje na Bledu v Sloveniji za člane.
Prospekti, informacije in vpisovanje v trgovini Marče) Nadlišek, ul. Giuliani št. 13.
Nočna služba lekarn
Cassa Provinciale di Malattia, viale XX Settembre 4; Godina, trg Sv. Jakoba 1; Mizzan, trg Venezia 2: Zanetti. ul. Commerciale 26; Ha-rabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo.
Men šolsKilt otrok ort lovcu
Otroci slovenskega otroškega vrtca v Rocolu in učenci slovensko osnovne šole ((Donadoni« imajo svojo zaključno lolskb prireditev v nedeljo 3.7. t. 1. ob 17. url v dvorani otroškega vrtca pri Lovcu.
Poleg prizorov, jetja in deklamacij bodo uprizorili Ribičičevo dVOdcjanko «Vrabčki«.
Vljudno vabimo starše tn prijatelje mladine, da se te prireditve udeležijo.
Tržaški Cicibani
bodo priredili v nedeljo 3. t. m. ob 10. uri v Domu kulture v Skednju
komemoracija smrti OTONA ŽUPANČIČA
s sledečim sporedom:
1. Govor (pionir).
2. Zyonovl (zborna recitacija).
3. Ciciban - cicifuj (solospev pionirke).
4. Veverica (deklamacija).
5. Ciciban posluša očetovo uro (prizor).
6. Zlata ptička (deklamacija).
7. Uspavanka (samospev).
8. Slovo (deklamacija).
9. Ciciban in čebela (prizor).
10. Dedek - samonog (solospev).
11. Zarja (deklamacija).
12. Zabc (/borna recitacija).
13. »Blm - bamo In »Ciciban sprašuje« (pojejo pionirji).
Vabimo vse pionirje in prijatelje mladine.
Pred dnevi je imel dr. Palutan, cor.ski predsednik, nekak sestanek s tukajšnjimi predstavniki kapitalizma, na katerem je med drugim poudaril smisel zadnjega poziva predsedstva cone q nabiranju prostovoljnih prispevkov za rešitev stanovanjskega vprašanja. Poudaril je, da bi morale prve vsote, ki br jih z nabiralno akcijo prejeli, služiti pri obnovi in popravilih vojašnice Cumano, ki naj bi nudila 80 stanovanj. Stroške ki bi znašali okrog 40 milijonov Mr, naj bi krila. ECA ir. seveda tržaško prebivalstvo, in sicer tako, da bi dala ECA polovico, tržaško prebivalstvo pa bi nabralo drugo polovico potrebnega denarja. Vse lepo, toda ali ne misli gospod Palutan. da bi bilo dobro obrniti se pri tej nabiralni akciji na tukajšnje velekapitaliste in sploh ljudi, ki r.e vedo, kam bi s svojim denarjem. Prepričani smo, da bi se ti kaj lahko žrtvovali ter nabrali za njihove zmotnosti kaj nepomembno vsoto milijonov? Da bi pa morali zbirali to vsoto prav tržaški delavci, brez. poselni, upokojenci in uradniki, ki prejemajo komaj toliko, da se lahko pretolčejo skozi življenje, bi bilo pa že sramotno.
Sicer smo pa že poudarili, da na ta način ne bo rešeno vprašanje
stanovanjske krize v Trstu. Ce javna uprava in zato odgovorni krogi nimajo na razpolago denarja, s katerim naj bi krili stroške za izgradnjo novih stanovanjskih hiš, potem naj si pač denar nabavijo, s tem da obdavčijo razkošna stanovanja v Trstu, ki jih ni ravno malo, da obdavčijo tudi razne prostore. kjer so velika trgovska podjetja — toda da bi vlekli iz naših tržaških delavcev tiste skromne !i-rice, ki si Jih s težkim delom prislužijo — ne!
Pa ie druge predloge bi lahko postavili za rešitev perečega problema stanovanjske krize, a mislimo, da jih tudi gospodje na predsedstvu cor.e kaj dobro poznajo, a o njih seveda nočejo niti slišati.
Zaenkrat samo poudarjamo, da je način, ki ga je predlagal predsednik cone za rešitev tega problema, najmanj primeren in to bi morali vedeti tudi gospodje, ki nas upravljajo.
Oblast naj pomaga kmetom ČRNA PRST
ki jim je toča uničila pridelke
V torek popoldne je hudo neurje I Odhodi iz Trst ob nedeljah zadelo Trst in najbližjo okolico | 8.00; iz Pirana ob 17.30. mesta. Toča je zlasti vrtnarjem ln
pri Sv. Ivanu in nad Rojanom po- Tiamvsj mu ieodrezal grste nanogl
nekod skoraj uničila trle in poljske pridelke, povrtnino in zelenjavo.
Kljub temu da Je poteklo že nekaj dni, ni oblast podvzela še ni-kakih korakov, da bi se ocenila škoda In dala prizadetim potrebna podpora. Povzročeno škodo Je treba na vsak način oceniti, prizadeti kmetje pa morajo biti oproščeni davkov za primerno dobo.
Dolžnost kmečkih sindikatov Je, da se za to stvar takoj zanimajo v Interesu svojih članov, Inšpektorat za kmetijstvo in druge oblasti pa naj čimprej pomagajo kmetom, ki jih Je zadela nesreča.
Včeraj ob 17.23 so z. rešilnim avtom RK pripeljali v bolnišnico na tretji kirurški oddelek 45-letnegu Avguština Bodolasa s Sv. Pantclej-mona 210. Omenjeni jc malo preje na Korzu v precej vinjenem stanju hotel skočiti na tramvaj št. 1. Pri tem pa je najbrže izgubil ravnotežje in z. desno nogo padel naravnost pod prednje kolo tramvajske prikolice. Pri tem je izgubil 2. 3. 4. in 5. prst na desni nogi. V bolnišnici bo moral mož ostati dva do tri tedne.
V pristanišču se je ranil
| Na tretji kirurški oddelek so
Avtobusna proga Trsl-Piran
i Josipa Paolettlja s Skoljeta št. 30
Avtopodjetje Star d.d.
TRST, ul. Moreri št. 7 • tel. 5608
Urnik, ki je stopil v veljavo 1. julija t- I-
Odhodi iz Trsta (ob delavnikih in praznikih) ob 6.00, 12.45, 16.30 in 20.30.
Odhodi lz Pirpna ob 5.45, 7.45, 17.00, 18.00.
Omenjeni je včeraj delal v prlsta-ntšču pri Sv. Andreju, kjer Je zaposlen kot težak pri vkrcevalnl družbi Huetter. Pri tem delu Je vanj udaril tovor lesenih zabojev, ki so jih z žerjavom vkrcavali na neko ladjo. Paoletll Je potolčen po vsem telesu, največ pa po stegnu. V bolnišnici bo moral ostati osem [do trideset dni.
Na koncu Baske grape, ki jo je ovekovečil najboljši slovenski umetniški film «Na svoji zemljin, začne se prav 1 greben Julijskih Alp. Tu je ono dtuno zeleno alpsko predgorje, ki ima svoja dva opevana vladarja: na škofjeloški strani Tavčarjev plešasti Bleguš, na cerkljansko - baški pa Bevkov Porozen. Na sedite Petrovo brdo nad Podbrdom sc zeleno predgorje konča in svet se tu začne vzpenjati preko h id Koble, Slatnifco na prvi alpski greben, na Crno prst (1840 m).
Od C me prsti se greben Julijcev vleče nepretrgano proti zapa-du v višini nekoliko pod 2000 m nadmorske višine, dokler tam na Širini Krna in Kuka nad dolino Triglavskih jezer ne prekorači dva tisočaka. Ta greben loči cerkljansko-tolmlnske grape in doline od Bohinjskega kota.
Ta izredna lega na meji med pravimi Alpami in zelenim predgorjem, med gričevnatim Goriškim in jezerskim Gorenjskim, med dolinami in gozdnatimi planotami Jelovice in Komne, daje razgledu s Crne prsti ogromen obseg: od Ljubljanskega barja do vrhov Kamniških planin, Karavank In skalovja Triglavskega pogorja, preko goriških gor v Furlansko nižino. Pestrost zemeljske površine, sivi alpski skalnati svet nad zelenim gričev-
natim sredogorjem z alpskimi jezeri ter furlanski nižinski svet z bleščečimi pasovi Soče, Tilmen-ta iti morjem v daljavi, zastrtim p dolinski mri, daje razgledu od tod. poseben čar in privlačnost.
Ni čuda, da je ta količek meri planinci široko poznan. Skoro pred po! stoletjem je že zgradilo Slovensko planiško društvo dt:e planinski koči, Malnarjevo in O-rožnovo kočonaseverni strani grebena. Obe sta bili na žalost v teku narodnoosvobodilne borbe požgani do tal. Tudi slaro tržaško planinsko društvo je imelo tu nakupljeno zemljišče za zgradbo planinske koče na grebenu in že odobrene načrte tik ob začetku prve svetovne vojne. A danes se zopet poživljajo razni načrti, o-lajšani z grad bo nekega vojaškega objekta na vrhu.
A kdo ne pozna slovesa flore, rastlinskega bogastva Crne prsti. Njene planike, žareči alpski sleč-rododendron, dehteče murke, žolti jegliči poživljajo korak že navadnemu planincu, ne da bi bilo treba, da je zato kaka botanična veličina, ki pride tu polno-ma na svoj račun.
Kdor hoče poznati ta čudoviti In ne naporni greben, dostopen tudI začetniku, nuj Izkoristi priliko, ki mu jo nudi Tržaško planinsko društvo s svojim izletom dna 10. julij a t. I.
TRŽAŠKA BORZA
Zlati šterling 8100, papirnati šter-iing 1775 telegrafski dolar 626, dolar 618. švicarski frank 157, 100 francoskih frankov 180, avstrijski šiling 25.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
1. julija 1949 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo je 7 oseb, porok pa je bilo 7.
Civilne poroke:	uradnik Berce
Marij in šivilja Bruno Rozalija.
Cerkvene poroke:	dijak Giro-
uard Raj-mond in gospodinja Sossi Marija, trgovski pomočnik Reiter Giorglo in Cernetich Albina, lovec Giannini Euro in uradnica Quaran-lotto Lia. mesar Tčmpcsta Fortuna-to in gospodinja Ammaturo Mafal-da, agent civilne policije Vavda-basso Giordano in gospodinja Germani Marija, mesar Leiler Duilio in šivilja Endrigo Bruna.
Umrli so: 72-letni Bacci Ivan, 63-letni Dorin Franc, 49-letna Bugatto Marija, por. Zorzutti, 55-lelna Orct-to* Orsola. 84-letni Luih Josip, 94-lelna Rioza Josipina, vd. C.enzo, 92-lelna Evangelisti Antonija, vd. Alimonda.
HM. RADIO-m
JUG. CONA TRSTA
(Oddaja na srednjih valovih 240 m ali 1250 kc)
Sobota 2. julija 1949.
6.30: Jutranja glasba. 6.45: Poročila v italijanščini in objava sporeda. 7.00: Napoved časa - Poročila v slovenščini in objava sporeda. 7.15: Jutranja glasba. 12.00: Iz opernega sveta. 12.30: Zabavni zvoki. 12.45: Poročila v italijanščini in objava sporeda. 13.00: Napoved časa-Poročila v slovenščini in objava sporeda. 13.15: Pevski koncert Tiran Mare in Pertota Dušana. 13.50: Gospodarski pregled v italijanščini. 14.00: Lahka glasba. 14.30: Pregled tiska in poročila v italijanščini. 14.45: Pregied tiska in poročila v slovenščini. 17.45: Plesna glasba. 18.00: Poročila v hrvaščini. 18.15: Narodni pesmi. 18.30. Pionirska ura v italijanščini. 19.00: Glasbena medigra. 19.15: Poročila v italijanščini in objava spored. 19.30: Samospevi za glas in klavir. 20.00: Komorni zbor. 20.30: Pester koncertni spored, 20.50: Politični pregled. 21.00: Pester sobotni večer. 21.50: Dialekt - Miče in Vane. 22.00:	Plesna in lahka
glasba. 23.00: Zadnje vesti v italijanščini. 23.05: Zadnje vesti v slovenščini. 23.10: Objava sporeda za naslednji dan v italijanščini in slovenščini. 23.15: Večerne melodije.
TRST II.
Sobota 2. julija 1949.
7.15: Poročila. 7.30: Koledar. 7.35: Jutranja glasba. 8.15: Poročila. 11.30: Simfonična antologija. 12.00: Ljudje in nazori. 12.15: Orkester Percy Faith. 12.45: Poročila. 13.00: Pestra glasba. 13.40: Pesmi in plesi raznih narodov. 14.00:	Poročila. 14.15:
Dnevni pregled svetovnega tiska. 14.28: Popoldanski koncert. 14.43: Citanje večernega sporeda. 17.30: Plesna glasba. 18.00: Iz opernega sveta. 18.30: Oddaja za najmlajše. 19.00: Razna glasbila. 19.30: Melodije z Juga. 19.45: Poročila. 20.00: Športna kronika. 20.10: Znane melodije, 20,60:	Programski periskop.
20.45:	Koncertni samospevi. 21.00:
Sobotni večer, nato Večerne Melodije. 22.30: Melodije na harmoniki. 22.45: Plesna glasba. 23.15: Poročila. 23.30: Kaj vam nudi jutrišnji spored? 23.35: Polnočna glasba.
TRST I.
Sobota 2. julija 1949.
7.15: Poročila. 7.30: Koledar in jutranja glasba. 8.15:	Poročila.
11.30: Simfonična antologija. 12.10: S sedmimi notami. 1:2.55: Danatnj.' radijski spored. 13.00:	Poročila.
13.30: Francesco Ferrari in njegov orkester. 14.00: Športne vesli. 14.10: Zdravniška rubrika. 17.30: Pes'ra glasba. 17.45: Venček plesne glasbe. 18.30: Glas Amerike. 19.00: Arije iz Rossinijevih oper. 19.45: Kočljivo vprašanje. 20.00:	Poročila. 20.33:
Komentar o kolesarski tekmi po Franclji. 20.40: Orkester pod vodstvom Maxa Schoenherja. 21.40: V Trstu pred sto leti. 21.50: Trodejan-ka «La Corsaresca«. 23.10: Poročila, 23.35: Plesna glasba.
nTalT oglasi
URADNICA išče sobo. Naslov na uredništvu ((Primorskega dnevnika« ali lelef. št. 93808.
KSFtSO
KINO OB MOHJU, 15JU: »Mlada garda«. Po romanu Tadejeva. Sovjetski velefltm.
ROSSETTI. 16.30:	«Bcla orhideja«,
Barbara Slanw.vck.
EXCELSlon. 16.30: ((Ameriške gospe«, Prgv Carner. Mona Freeman.
FILODRAMMATICO, 16:	«Da Tc
ljubim, to jc moje prekletstvo«, R. Mllland, A. Todd.
PENICE. 16.30: ((Želim bili ljubljena«, G. Montgomcry, Ana Rutherford.
ITALIA. 16: «L-3tev v raju«, David Niven, Klin Munter.
ALABARDA. 16: ((Pogum, Red«, Robert Page, N. Nav.
VIALE. 16: ((Mavrična parada«, VValt Disncjr.
GARIBALDI. 16, na prostem ob 21.30: »Krik mesta«, Viclor Mature in Ri-(hard Coni c.
MAS5IMO, 16: «Vrni sc. če me ljubiš«, Robert Taylor, (Valter Pigcon.
NOVO CINE. 16: »Osvvtecsim (Ausch-wltz)», Poljski (ilm.
1MPERO. 16:	«Rldolineide», zabavni
skeči za otroke.
IDEALE. 16: «Lov na človeka«. Prizor po veledelu Viktorja Hugoja ((Nesrečneži«.
ARMONIA. 14.30:	((Prepovedane	sa-
nje«, D. Kayne.
ODEON. 16: «V imenu postave«.
MARCONI. 16, In na prostem ob 20.45: «Capocabana#, Carmen Miranda.
BELVEDERE. Zaprt.
SAVONA. 15: «Kapitari Blood«, Errol Ftynn in Otivia De Havilland.
VITTORIA. 16, na prostem ob 20.30: «Buffalo Bill«, Mc Grea, L. Darnell.
VENEZIA. «Tarzan in žena leopardl-nja«.
ADUA. 15.30: «Gospod iz Arizone«.
RADIO. 16: «Gospa In prikazen«.
KINO V LJUDSKEM VRTU. 20.45 »Kobra«, Maria Montez, Jon Hall.
NA GRADU SV. JUSTA. 21: «Cudež na 34. cesti«.
SKOLJET - na prostem 21: ((Kapitanova hči«, A. Nazzarl.
KINO NA OPČINAH. Danes In Jutri: »Vesela vdova«.
KINO V SKEDNJU. «OdllCni avanturist«, Gary Cooper; ob 20.30 na odprtem.
KINO V NABREŽINI. V soboto In nedeljo: «Mekstkand».
KOlMIil^G Sv. MIKOLA.I
Od NEDELJE 3 VII. 1949 dalje (Trst Sv. Nikolaj 49 minut):
Redne evtebusna proua TRST-Sv. NIKOLAJ-TRST
Vozni red
ODHOD IZ TRSTA (avtobusna postaja): ob delavnikih: ob 8.30 in ob 13.00; ob nedeljah in praznikih: ob 8.00 — 9.00 — 13.30 — 14.30.
ODHOD IZ SV. NIKOLAJA: ob delavnikih: ob 13.00 In 1900;
ob nedeljah in praznikih: 12.30 — 13.00 — 19.00 — 20.00. CENA Z A ODHOD IN POVRATEK: odrasli L 180. otroci L 120.
Najlepše ln najbolj upoštevano obmorsko kopalnice Gornjega Jadrana. — Kopanje, obala za sončenje, igre, restavracija, bar, bife, koncerti, ples. — Novost toeekend hišice z dvema in tremi posteljami. Informacije pri upravi kopališča. — Prodaja voznih, listkov, vstopnic za kopališče, najem weekend hišic in informacije pri potovalnem uradu «ADRIA - EXPRESS», TRST, ULICA F. SEVERO 5-b, TELEF. 29.243. - Ves mesec julij in avgust bo igral izbran orkester vsak popoldan in zvečer. Odhod parnikov in motorne jadrnice izpred pomola ribarnice. NEDELJSKI VOZNI RED:	VOZNI	RED
Iz Trsta:	Iz Sv. Nikolaja:	OB	DELAVNIKIH:
7.30*	9.15	lz Trsta:	Iz Sv. Nikolaja:
8.15	10.15	10.00*	12.30*
9.13	11.45	11.00*	15.00*
10.15*	12.30*	12.05*	17.45*
10.45	17.30	14.00*	20.00*
11.30*	18.30*	15.00*	
13.15	19.15		
13.45	20.00		
14.30*	21.15 21.30*		
CENE: vožnja tja in nazaj in vstop v	kopali:
OB N g, j j EL J AH in PRAZNIKIH:	odrasli	200	Hr,	otroc.	130	lir.
OB DELAVNIKIH: S parniki:	odrasli	200	lir,	otroci	130	lir.
Z motorno jadrnico »Levante«:	odrasli	170	lir,	otroci	120	lir.
Gornji vozni red velja v celoti ob lepem vremenu, dočim velja urnik označen z zvezdico ob vsakem vremenu.
GORIŠKI D IV E V N I K
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IH UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI « SVETOGORSKA ULICA 42 - TEL. 749
PRIPRAVE ZA MLADINSKI PRAZNIK
*g»»»aiwmimli i naanma-mjj-jrr-urni.11..	 ,.	„„ 11,111
Sioveiisk« iiilitiliiia iz Goriške iti Slovenske Benečije za svoj praznik - Obširen, pester športni in zabavni program
Ko je imela lani mladina svoj festival v Sovodnjah, se je pokazalo, da športno igrišče v tistem sta. nju kot je bilo, ne ustreza svojemu namenu v tisti meri, kakor bi si to želeli. Zato je mladina sklenila, da bo letos odpravila te pomanjkljivosti in z mladostnim navdušenjem so se lotili dela, da bodo v resnici napravili pravo športno igrišče tam, kjer je bil doslej prav za prav samo travnik. Delo je že zelo na-predovalo in potnik, ki ga vodijo opravki skozi Sovodnje, lahko opazi velik kup materiala nedaleč od ceste med cerkvijo in šolo, ki služi za pripravo terena. Ko bedo ta dela končana, bo igrišče vse druga, če kot lani in bo mnogo bolj nri-kladno za igranje nogometa, odbojko, košarko in za razne druge športne manifestacije.
Zato bo mladinski nastop v nedeljo 17. t. m. popoldne na tem novem igrišču nekaj svojevrstnega in mora pokazati napredek v primeri z lanskim.
Mladinci in mladinke iz raznih krajev Goriške in tudi iz Beneške Slovenije se pridno pripravljajo za ta svoj nastop. Zlasti so delovni oni iz Doberdoba in Poljan, ki se piidno vežbajo v prostih vajah po večkrat tedensko. Vadijo se ob ve-
černih urah, potem ko so že izmu. čeni od celodnevnega dela. Vendar pa jih to ne ovira, da se ne bi temeljito pripravljali za mladinski nastop. Njihova volja in vztrajnost sta nam porok, da se bodo na ma-nifestaciji prav dobro odrezali.
Tudi po drugih krajih se pripravljajo za nastop in bodo poslali na tekmovanje svoje ekipe ne samo Vsi slovenski kraji na Goriškem, ampak bodo prišle nekatere tudi iz Slovenske Benečije in morda od drugod. Program športnih manifestacij za ta dan je zelo obširen in obsega poleg nastopa s prostimi va-jami tudi še košarko, odbojko, nogometno tekmo in lahkoatletske točke, kjer bodo tekli mladinci na 100 in 3000 m (tek z ovirami), mladinke na 000 in 100 m ter najmlaj. ši na dolžino 60 m. Poleg tega bodo vse tri skupine izvajale skoke v višino in daljavo ter mladinci še met kopja, krogle in diska.
Vzporedno s športnim udejstvovanjem bo mladina organizirala tudi razstavo knjig, slik in ročnih del. iz katerih b0 razvidno življenje in delo naše mladine v preteklem letu. Po tekmah bodo tudi šaljive točke in prosta zabava s plesom.
Pri prireditvi je obljubilo svoje
sodelovanje tudi Mednarodno ba-linearsko društvo iz Gotice, ki bo ta dan na balincih v Sovodnjah organiziralo tekmovanje v tem športu.
Vse navedene manifestacije in prireditve se bodo začele v zgodnjih popoldahskih urah. Podroben program in druga obvestila bomo V našem časopisu še pravočasno objavili. Vsekakor pa že sedaj pozivamo vso mladino, da se pripravi na to svojo veliko manifestacijo in
Podgoru
Obnovljena zadružna gostilna
Pri nas imamo zadružno gostilno, ki je bila nekdaj na zelo dobrem glasu. V zadnjem času pa je začelo število gostov stalno padati. Da bi k temu odpomogla, se je uprava odločila preurediti in izboljšati gostilno v vsakem pogledu. V prenovljenih in prečiščenih prostorih in ker bo prišla menda tudi pod novo upravo, bo gostilna gotovo spet dobro obiskovana, saj pravijo, da nova metla rada pometa.
Popravila v notranjosti in na vrtu so trajala ves teden in je bila gostilna med tem zaprta. Jutri, v nedeljo jo nameravajo zopet od-
-	,.	. ,.	-	preti. Dobra pijača in postrežba
da povabi tudi starejše na ogled j bosta pripomogla gostilni k nekda-kako živi in dela v teh težavnih razmerah, ko namesto pobude in
Jutri, planinci na izlet!
Slovensko planinsko društvo v Gorici vabi vse planince, mlade in stare na zanimivi planinski izlet, ki se bo vršil jutri 3. julija.
Društvo popelje člane in nečlane z udobno opremljenem kamionom skozi vso Karnijo do avstrijske meje. Izletne točke so: Passo Monte Croce Carnico in Pal Piccolo.
Prijave se sprejemajo v trgovini Rolih na korzu Verdi št. 5. Voznina stane za člane 600 in za nečlane 650 lir.
Odhod s Travnika ob 5. uri zjutraj.
IZPRED SODIŠČA
Dve leti bo sedel zaradi cigaret
Včeraj je bil na goriškem kazenskem sodišču dan pripornikov. Na zatožni klopi je sedela cela vrsta mladih in starih mož, ki so mrko gledali izpod čela na dnevno svetlobo, ki je niso več vajeni.
Med njimi je sedel 20-letni Ziž-mund Konrad iz ul. Lunga 2, znani pripadnik bivše Pičulinove talinske tolpe. Tokrat pa ni prišel pred sodne oblasti zaradi tatvine, temveč zaradi tihotapstva. Neznanci so ga namreč prijavili orožnikom, da nu svojem domu trguje z ameriškimi cigaretami. Karabinerji so mu pretekli teden preiskali hišo in res našli okrog 2 kilograma inozemskih cigaret. Zaradi tega so ga včeraj obsodili na 2 meseca zapora in 5000 lir globe ter poravnavo sodnih stroškov. V resnici pa bo moral odsedeti 24 mesecev zapora zato, ker je bil predzadnjikrat kaznovan na 22 mesecev zapora pogojno, ki bi jih nikoli ne odslužil, če bi se pet let ,vedei kakor zakon zahteva.
*-•;:*
Zaradi tihotapstvu inozemskih cigaret so nato obsodili na 2 meseca zapora in 17.000 lir globe ter poravnavo sodnih stroškov 43-letnega 'Avgusta Stefaninija iz Bologne, Bivšega uslužbenca pri ZVU v Trstu, ki je vtihotapil v Italijo okrog
!* in pol kg ameriških cigaret.
*
1'udi s kolesom ni ušel kazni
Nato so morali na zagovor trije dolgoroki kolesarji, 28-letni Foggin Bruno iz Vidma, 28-letni Sessi Renato iz Vidma in 27-letni Pettenello Anton iz Mesere.
Foggin je bil obtožen, da se je letošnjega riiaja polastit kolesa Brandolina Antona, ki ga je pustil brez var3tvu pred neko gostilno v Krminu. Sessija in Petienella so ob-dolževali pa sodelovanja pri tej tatvini. Dejanje, ki jih je privedlo v zapor, se je odigralo takole: Anton Brandolin je pustil svoje kolo Pred gostilno, v kateri so se nahajali trije omenjeni tatiči, ki so tam najbrže popivali samo zalo. da so prežali na plen. Ko so videli, da
gin, ki se je že večkrat dobro izkazal pri takem delu, popiha s kolesom, medtem ko bosta Pettenello in Sessi pazila, da se Brandolin ne vrne prezgodaj.
Toda kakor da bi ga pičila muha, se je Brandolin, oornil proti vratom ravno v trenutku, ko je Foggin sedel na kolo in je stekel za njim. Foggin pa se tega ni prestrašil, ampak ga je še z atletsko prožnostjo brcnil v trebuh in mu zagrozil s še hujšim ter se nato z vso brzino odpeljal. Toda smola je hotela, da so ga na poti med Bor-gnanom in Medeo ustavili orožniki in ga zaradi njegovega slabega imena pridržali čez noč. Naslednjega jutra pa je že bila na orožniški komandi prijava o tatvini kolesa, katerega opis je popolnoma odgovarjal zunanjosti Fogginovega kolesa. Tako je ptič ostal v kletki in za njim sta' prišla še njegova uslužna sodelavca, ki imata prav tako mračno preteklost.
Foggina so obsodili na 1 leto zapora in 18.000 lir globe. Sessija in Pettenellija pa vsakega na 8 mesecev zapora in 6000 lir globe. Skupno bodo morali poravnati sodne stroške. Kazen je pogojna samo za Pettenellija.
Orožnihe sta zmerjala
Kakor v Gorici, tako so tudi v Stararicanu dostojno proslavili praznik syetega Petra in Pavla. Zvečer so se vaščani, zlasti mladina, zbrali na plesišču in prpžnik potegnili do naslednjega dne. Toda kakor vedno, so se ga tudi na ta dan nekateri preveč nalezli in tako vnesli preveč nespodobnosti med vesele ljudi.
Tako se je zgodilo 20-letnemu Bellu Jožetu in 24-letnemu Antonu Peeorara. Oba sla morala na ukaz orožnikov zapustiti zabavo, toda temu Bta se uprla in tako bosta kmalu prišla pred sodnijo zaradi
pomoči dobiva čestokrat polena pod noge. Toda naša volja do dela in življenja bo končno premagala te in druge težave.
Orožnika ubil iz maščevanja
Goriška kvestura je pred časom zvedela, da je v gozdu pri Gradišču, v bližini nove državne meje, pokopano truplo neznanca. Začeli so sumiti, da gre za zločin, in so zato uvedli preiskavo. V resnici so našli na označenem mestu lesen križ v gozdu med Gradiščem in Trebežem, kakih sto metrov od poljske poti. Po izjavah domačinov so dognali, da je bil neznanec Pe-ressin Virginij, doma blizu Čedada, ki pa je bival v Ločniku. Njegova družina je truplo že 1945 leta prepeljala na pokopališče v Tržiču.
Peressin je od leta 1943 služboval kot orožniški brigadir v Podgori. Pozneje pa je prevzel poveljstvo občinskih stražnikov v Tržiču Pozimi 1944 leta, ko se je peljal s kolesom preko Majnice, ga je zajel neki Ferrari Marij iz Ločnika, in ga odpeljal na Gradišče. Ob pomoči nekega Kozling Stanislava iz Podgore je odpeljal nato Peressina v gozd in ga tam s samokresom ustrelil. Truplo so popolnoma slekli in odpeljali tudi kolo. Sele čez nekaj dni so kmetje našli truplo in ga pokopali.
Glede zločina je kvestura ugotovila sledeče: Leta 1942 je Peressin aretiral Ferrarija kot nevarnega zločinca zaradi tatvine in uboja ter ga prijavil sodnim oblastem. Med vojno je Ferrari ušel iz zaporov v Portoferraio, se vrnil na Goriško in zajel brigadirja Peressina. V maščevanje za aretacijo pred dvema letoma ga je potem ubil. Ferrari je umrl leta 1945, dočim je policija Coslina aretirala in ga prijavila sodišču pod, obtožbo sodelovanja pri umoru. Policija nadaljuje s preiskavo, da bi ugotovila še morebitne druge krivce.
njemu slovesu in privabila poleg starih še nove goste.
VINO ZA ZAJTRK
Včeraj se je 55-letni Massari Henrik iz Grada št. 1 že navsezgodaj odpravil iz hiše in se za nekaj ur zasedel na stolu neke gostilne, kjer je hlastno požiral kozarec za kozarcem dišečega vina.
Ko mu je bil želodec že prenapet, se je odpravil protj severnemu delu mesta, da bi se malo sprehodil in se vrnil čil domov. Toda ko je prišel na Katarinijev trg se je njegovo omotično stanje povečalo in se je kar zavalil na tla. Udaril je z glavo ob tlak in se teže potolkel nad desnim očesom. Priti je moral rešilni avto Zelenega križa, ki ga je odpeljal y bolnico-
Slinavka v Gorici prenehala
Občinski živinozdravniški urad v Gorici sporoča, da so ugotovili zadnji pojav slinavke v goriški občini v Ločniku 3. junija. Ker po tem datumu ni bilo novih primerov obolenja med živino, bodo v sredo 6. t. m. zopet odprli živinozdravniški ambulatorij v Ločniku. Verjetno bodo v kratkem zopet dovoljeni tudi živinski sejmi v Gorici, vendar pa je za to potrebno posebno dovoljenje prefekture.
PROMETNA KAMPANJA V POLNEM TEKU
Včeraj je cestna policija s sodelovanjem mestnih straž pregledala v Gorici in bližnji okolici skupno 20 vozil in 70 oseb. Pri tem pa so naleteli samo na enega prestopnika cestnega pravilnika, kateremu so naložili globo.
Kmetje, pozor!
Pojavil se je nov škodljivec
V nekaterih občinah bližnje videmske pokrajine se je pojavila škodljiva žuželka «dorifora», ki povzroča veliko škodo na krompiri-ščih, v nasadih paradižnika in tobaka itd. Po zakonu, ki ga je izdalo kmetijsko ministrstvo 10. avgusta lani, je zatiranje tega mrčesa obvezno po vsej državi. Kmetovalci so dolžni prijaviti vsak pojav tega škodljivca na občinskem uradu, pri filopatološki opazovalnici, ali pa pri pokrajinskem inšpektoratu za kmetijstvo v Gorici in pri njegovih podružnicah.
Proti temu mrčesu jn njegovemu razširjenju imamo na razpolago številna sredstva. Cim se je kje po-javil, je priporočljivo uporabiti pripomočke proti mrčesu, ki so izdelani na osnovi arzeniatov, ali klo-ridnih zmesi po primeru DDT. Za vsa podrobnejša navodila se kmetje lahko obrnejo na fitopatološko opazovalnico, ali na pokrajinski kmetijski inšpektorat v Gorici, ozi-roma na njegove podružnice.
Goriški iznajditelj zaslužil 600 milijonov
Prejšnji mesec je bila v mnogih časopisih objavljena vest, da so a-meriške tovarne, ki izdelujejo steklenice, razpisale posebno nagrado v višini enega milijona dolarjev, za izumitelja posebnega zamaška, ki bi ga bilo mogoče odstraniti samo z dvema prstoma in brez vsakega drugega pripomočka.
Sedaj poročajo, da se je posrečil tak izum gosp. Gajerju Pinu iz Gorice. Izumitelj se je baje že stavil v stik z ameriškimi tovarnarji, da bi mu izplačali razpisano nagrado, kar mu bo prineslo svoto 600 milijonov lir.
jo pr
Nakup drv v Slovenski Benečiji -Predujmi občinskim uslužbencem
Dober del seje občinskega odbora pretekli četrtek zvečer so porabili odborniki za proučevanje vprašanja proste cone. Povod za to jim je dal članek, ki je nekaj dni poprej izšel v nekem milanskem dnevniku in katerega trditve naj bi imele negativen učinek po mnenju krajevnih gospodarskih ustanov. Zato so te smatrale za umestno, da se direktno vmešajo v zadevo in postavijo vprašanje takšno, kakršno v resnici je.
Sledila je debata pod vodstvom župana, pri kateri so občinski odborniki proučevali možnost, da ob: čina izrazi svoje mnenje v tisti meri, ki zadeva koristi skupnosti, za katero je dolžna občinska uprava, da se pozanima. Splošno stanje V mestu je po njihovem mnenju brez nadaljenega ugodno za gotove in mirne Ukrepe na področju proizvodnje in že se opaža zanimanje za prve investicije, ki so jih začela nekatera privatna podjetja, ki so jih pripravile do tega ugodnosti proste cone in pa ozračje miru in gotovosti, ki vlada na tem področju.
Ob koncu debate so proučili samo nekatere glavne probleme proste cone s pridržkom, da se bo občina neposredno udeležila sodelovanja in pazila, da bi se v redu razvil ta tako važen faktor za gospodarsko obnovo mesta.
Pri svojem nadaljnjem delu je občinski odbor sklenil rešiti prošnjo družbe IRCO, ki namerava postaviti na občinskem zemljišču svojo rafinerijo. Nadalje so sklenili, da bodo nabavili 5000 stotov drv za kurjavo pri gozdarski zadrugi na
Brdu v Slovenski Benečiji, ker je ta stavila najbolj ugodno ponudbo. Prav tako so odobrili sklep, da bo občina tudi za prihodnjo zimo dobavila drva svojim uslužbencem.
Na predlog sindikalne komisije je odbor odločil, da bodo izplačali občinskim uslužbencem na račun bodočih poviškov predujem v višini od 20 do 40.000 lir, ozirajoč se pri tem na službene odnose in na število družine posameznika. Ob kon-cu so sklenili, da se bo v kratkem sestal na posvetovanje občinski svet in da bo občinski odbor imel svojo prihodnjo sejo v torek.
Pregled ljudskih hiš v Krminu
Včeraj je inženir Fogar, predsednik ljudskih hiš, obiskal in pregledal v spremstvu inž. Cassinija ljudske hiše v Krminu, ki so jih pravkar dogradili. Ko sta se inženirja vrnila v Gorico, je Fogar poveril upravo krminskih ljudskih hiš goričkemu inštitutu za ljudske hiše.
ALI PODPIRAŠ SLOVENSKI NAPREDNI TISK?
KBNO
VERDI. 17: «Divja strast«, G. Pack in J. Bennett.
VITTORIA. 17: «Nov program«.
CENTRALE. 17: «Mož sive pesti«.
MODERNO. 17: »Zločin«, G. Leclerc in V. Carmen.
EDEN. 17: ((Dvoboj s črnim morskim roparjem«, D. Terry.
D N E V NI K
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTISTI 301/a PRITL.-- TIL.
70
lilo ieit je le i iler in piten
kolo dalj časa sloni na dvorišču j upora in psovanja službujočih orož-brez varstva, so sklenili, da jo F o g-1 nikov.
Čudak se je obesil na podstrešju
Ze dalj časa se je 36-letni Snide-ro Albin iz Gi-adiške, ki je zaposlen kot delavec v tržaških ladjedelnicah, zelo čudno obnašal. Mladenič se je izogibal človeške družbe in je rajši v samoti premleval temne misli in verjetno premišljal, ko bi ne bilo bolje, če bi tudi on ne sledil nekemu svojemu stricu, ki si je pred nekaj leti vzel življenje.
Njegovo čudaško in samotarsko življenje se je še poslabšalo, ko se je pred kratkim vrnil iz bolnišnice, kjer so ga operirali na slepiču. Pretekli četrtek pa se je odločil, da bo napravil konec. Na listič papirja je zapisal svoji materi nekaj besed v slovo in jo prosil odpuščanja zaradi dejanja, ki ga je nameraval storiti. Nato je vzel debelo vrv, šel z njo na podstrešje iti sc tam z njo obesil na strešnem tramovju.
Mati ga je našla šele okrog poldne, ko je bil že mrtev. Popoldne je prišla na ogled sodna komisija, ki je dala dovoljenje za pokop.
Zvedeli smo, da je 26. preteklega meseca tovarišica od Nz, ki vrši službo na pristaniškem bloku v Kopru, našla pri dveh sestrah-strežnteah 8.40 m tekstilnega blaga.
To sta Busata Ernesta, ki je imela skritega 2.80 m tekstilnega blaga, in Gledar Jakomina, pri kateri so našli prav tako skritih 5.60 m tekstilnega blaga. Obe sta zaposleni kot sestri-strežnici v koprski civilni bolnici. Blago je bilo pripravljeno, da se je zdelo kot spodnja obleka. Po izdanem potrdilu je bilo blago zaplenjeno, sestri pa sta bili po kratkem zaslišanju takoj izpuščeni. V zagovor sta obe navedli, da sla se malo bolj oblekli zaradi — nizke temperature!!!
Samo nekaj besed komentarja.
Ljudska oblast je rasla in zrasla v pogojih zelo trde borbe. Njeni člani so se vzgajali tudi v tem, da postanejo pravi, svobodni in dobri člani nove človeške skupnosti. Zato pa danes vršijo svoje r.aloge vestno in točno. Ce pogledamo prav primer teh dveh sester-strežnic — katerima niti junijsko sonce ne pride do živega, tudi če živita tu v Istri in ne nekje r.a severu, kjer bi tak zagovor kot sta ga navedli, držal, ako bi bili oblekli tudi tri maje eno vrhu druge. Mi smo tisti dan videli polno kopalcev in kopalk v samih najbolj lahkih kostimih! ,
Kako težko je biti res pošten in dober član današnje skupnosti tu, kjer se srečavata dva svetova! Resnica, da je še polno .ljudi, ki se jih drži kalup stare vzgoje, in čutijo nekako zadoščenje, če se jim posreči ((prevarati« organe NZ. S tem pa zelo slabo dokazujejo — svojo notranjo moralno poštenost-ppsebno v primeru teh dveh sester-strežnic, ki sta bili na zunaj tako nedolžno oblečeni. Slabo izpričeva-
lo si pišejo taki v teh časih, ko vsi pošteni in iskreni demokrati delajo za to, da se bo čimprej izboljšalo gospodarsko stanje in da bodo tudi ljudje sami postali boljši.
Šahovske beležke
DODATNI KVALIFIKACIJSKI TURNIR ZA VSTOP V I KATEGORIJO
Da se omogoči piacement tudi o-nim tovarišem-šahistom, ki se zaradi prezaposlenosti ali bolezni niso mogli udeležiti rednega kvalifikacijskega turnirja y marcu-aprl-lu in ki so na splošno pokazali precejšnje šahovsko znanje, je bil v juniju odigran dodatni turnir za vstop v I. kategorijo. Najboljše rezultate so dosegli:	tov. Sukljan
Stanko, Žerjal Marijan in Lovrečič Stefan, prva dva po 92 odstotkov dosegljivih točk in tretji 50 odstotkov dosegljivih točk, ter se s tem uvrščajo v I. kategorijo.
Sindikalno moštveno tekmovanje za prvenstvo okrožja. Prehodno zastavico si je priborila sindikalna podružnica pravosodnih ustanov v Kopru v sledeči postavi: I. Strah Stane, II, Kermavner Boris, III. Dr. Peterir.’ Stanko in IV. Batista Ljudevit, ki je v okrožnem finalu dne 30. junija zmagala nad skupino a Pomorskega tehnikama v Piranu v razmerju 3 proti 1. Ob prvem srečanju je bil rezultat neodločen 2:2, šele drugo srečanje je prineslo zmago pravosodnim ustanovam. Od pomorščakov je dobil partijo Majnik Zmagoslav.
Brzopotezni turnir narodne zaščite za prvenstvo okrožja bo danes, v soboto, 2. julija ob 17. uri v klubu NZ v Kopru. Nastopilo bo 30 šahistov iz vrst NZ.
Kermavner Boris
Hopt&ho gledališče IPadna
Ne pustimo se loviti
Danes 2. julija ob 20.30 bo v koprskem gledališču komedija «Lohengrin» od A. De Benedetti-ja. Nastopala bo italijanska dramska skupina iz Kopra.
Vstopnice so v prodaji eno uro pred pričetkom pri gledališki blagajni.
Boršt
Prvi uspehi novega trimesečnega tekmovanja
V Borštvu stiio takoj ob začetku novega tekmovanja zares prijeli za delo. V času od 12. do 26. junija je 41 članov SIAU napravilo 253 ur pri popravljanju sedeža krajevnega DO, čiščenju obcestnih jarkov in popravljanju poti, S tem delom smo popravili 500 metrov ceste in očistili 60 metrov jarkov. Pripravili smo tudi 32 metrov kamenja.
V istem času smo imeli za izboljšanje organizacije 3 množične in 2 sestanka za člane SIAU. Imeli smo tudi eno kulturno prireditev. Vsa ta dela smo opravili v času največjega poljskega dela. Za naprej mislimo, da bomo lahko dali še več prostovoljnih ur.
Ni še tako, kot bi moralo biti pri nas. Imamo kakšnega posameznika, ki misli le nase in na dobičke, Tak je Grego Ivan, ki hodi Po vasi in nekako škodoželjno kaže ljudem bankovce po sto ali tisoč italijanskih lir, katere je zas-služil v Trstu. Ko vidi, da bi kdo vzel, hitro izmakne roko in po-baše denar nazaj v žep.
Naj Grego nikar ne misli, da se bodo naši ljudje pustili loviti na take papirnate limanice. Niso več časi, ko smo morali naše pridelke tovoriti v Trst ir. tam čakati na milost in nemilost trgovcev, Danes oddamo lahko vse pridelke v domačih zadrugah y zamenjavo za drugo blago, ali pa za naš denar. Te velike olajšave nam je pripravila ljudska oblast z lastnimi sred-stvi-brez metrolir. ‘
Se to mu povemo, da smo na zadnjem množičnem sestanku sklenili, prispevati čim več prostovoljnih ur pri popravljanju poti, vodovoda in gradnji ljudskega doma. Vse to z veliko dobro voljo in skupno-brez njegovih metrolir in brez tistih, ki so mu naročili, naj tako dela.
Novoustanovljena VELETRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM
99
C eiment“
H. d.
v KUVItU, ul. Santoriu Sanloriu št, 2711
PRIČNE DANES POSLOVATI IN SE PRIPOROČA.
0 meisi znanih predelih prelepe Beneške Slovenije
iiiiiniiiiiiuii
Vasi in naselja na zapadnih pobočjih gorskih skupin z izhodišči pri tojdi in Ahtenu - Krajepisno-dialektološki očrt
iIlllIilllIllllID
(Nadaljevanje in konec)
Ce nadaljujemo potovanje s avtobusom od Pojde po glavni cest i, pridemo kmalu do večje furlanske vasi Rocehfnso, sloveti-sko Reklui, od koder vodi strma pot v samotno slovensko vas, dobro uro hoda, v Porčinj, ki ima 2.10 prebivalcev in je skoro 700 m nad morjem. Tu so znani kostanjevi gozdovi, neka j njiv in više nad vasjo pa travnate planine. Iz osvobodilnih bojev je tu znamenita Malga (planina) in Porzus (Porčinj), kjer so naribal. dinci uničili večje število ozopov-cev.
Od Rekluža dalje gre cesta malo v navkreber in kmalu zavozi avtobus v prostrano, v parobju Zelo obraslo globel in lepo obdelan svet. Tu je Ahten, majhen trg, ki je bil v osvobodilni borbi popolnoma razrušen Edino cerkev in župnišče sta ostal a cela. Trg, ki leži nekaj kot 200 m nad morjem, šteje nekaj več kot 1000 prebivalcev. Krasna je lega tega kraja, ose v zelenju, v bujni raščl. Desno od cerkve so na strmem, toda obraslem mestu razvaline srednjeveškega gradu Perchtenstein, italijansko Partl-stugne, ki je obstajal iz dveh ločenih poslopij: zgornjega tn spod-niega. Na vrhu je ostal masiven, ves z bršljanom obrasel ogel stol-
pa, po katerem bi bilo sklepali, da je bil grad precej zajeten. Ob niže ležečem zidovju je prizidana nova kapela m kakih 50 korakov od zgornjega gradu si je gospoda v 15, stoletju napravila stanovanjsko palačo.
Sedaj je skoro že vse porušeno tn brez streh. Na stranskem zidovju se šc vidijo koničasta okna v beneškem slouu. Drugače vlada tu mir, samotno je in tiho, le skovirji in uharice, ki tu gnezdijo, ob mraku obletavajo te samotne razvaline in napolnjujejo okolico s svojimi zlokobnimi in skovikastimi glasovi.
V 12, stoletju je bil grad last Ubeinega mejnega grofa Ulrika Toskanskega, Nato je prešel leta 1110 grad z vso okolico, torej tudi s takratnim naseljem Ahten in z vasmi Porčini, Subid, Pros-n id. Crnejo, z gradom in posestvom v Nemah, kot dar v last oglejskih patriarhov. Od tega časa so ga patriarhi podeljevali (Lebenssitz) raznim mogotcem mračnjaškega pokolenja.
Zgodovinski podatki nadalje omenjajo, da se je tedaj slovenski Živelj umaknil v bolj gorati del pokrajine, med lem ko je preje segal daleč v ravnino in celo čez Tllment (slovenske naselbine). Pred 120 leti je bi! glavni tn občevalni jezik slovenski
tudi v trgu (ali takratni vasi) Ahten samem.
Skozi Ahten ali Ahtan, kakor mu pravijo slovenski hribovci, teče reiiča Malina, čisto slovensko ime ,ki je tickak hudournik, katerega je imenoval neki nemški avtor (J. von Zahn: Die deut-schen Burgen in Frlaul, Graz 1883) celo eder bčse Bach«. Ob tem hudourniku je speljana vojaška cesta, ki je bila zgrajena pred prvo svetovno vojno in ki pelje do Prosnida, do sedanjih obmejnih vasi proti Kobaridske-mu kolu (Logje - Robedišče), Med potjo ob cesti raztresene hiše, ki se skoro držijo trga. Trg sam je ]x>polnpma furlanski in z njim tudi bližnja okolica. Toda malo više, v prvem zaselku pri vasi Malina, ki mu pravijo Pod-klanec, so razen treh družin vsi Slovenci. Kmalu dospemo do šole in cerkve vasi Malina (italijansko Forame), ki šteje 480 prebivalcev in lezi 350 m nad morjem. Ti govore vsi slovensko narečje in dokaj razumljivo, vendar s primesjo običajnih furlanskih tujk. Čeravno so imeli skoro ved-tto slovenske duhovnike, so ti morali rabiti v cerkvi le italijanski jezik. Tako je tudi danes, časi pasti ruje tu slovenski duhovnik.
Ta srenja je namreč kaplanija
župnije Ahten in mora biti tako, kot ukaže župnik. Isto velja tudi za ostale kaplanije Subid in Prosnld. Vas je raztresena v malih zaselkih, po pobočjih tn kraj ceste, ki se polagoma vije proti vrhu. Ti zaselki so Podklanec, Predrak, Celo, Zalandi (35 hiš), Njivica, Minino, Skovers, Blažiči. Druga krajevna imena so Planja, Zagori, Zavodi), Tam u kraju, Tu tl hosti, Tu u čele, U skrilcah, U ronke Ud. Običajni priimki so Matelič, Hrast, Topatič, Skubla, Grimac, Turko, Froš, Riep itd. Nekateri so podobni onim v Ko-baridskem kotu, posebno prva dva.
Da so rabili v prejšnjem stoletju duhovniki v cerkvi slovenščino, nam priča molitvica, kakor jo je sestavil, oziroma najbrže iz laškega prosto prestavil kak slovenski domačin kaplan, in to pred 80 leti. Povedala jo je stara ženica: «Začeščen bodite muoj Buje (bogec),. ke nam ste dau bujcev (božji) dan. Oče nebeške (na koncu polglasnik) nam dajte še ne-coj sveto bučevo noč. Buje nas varte od boli, od nasrejč, od na-tauniga 'rieha, od nagle smrti, od hudeh tentacijonl, od hudeh plamete (za to besedo sama ni vedela kaj pomeni) an od vsjeh hudeh reči. Arne n«.
To bi bilo deloma v narečju in
kako pravilno besedo je vrinil duhovnik pri sestavi.
Kot boljši primer lega narečja navajam razgovor z nekim starejšim kmetom: isKampir se vse je tu u žemju. Kor zraste hor, a, sa muore porut uou travu an poten lošt zemju h kampirju. Kamplr raste, an poten kor pride zdrau, a se vekopd, uon, se pobira ta u pletenac«. — «Z vinjiko (trto) je veliko dielo: se muore pomesti hnui ta h nji, se muore okopat, an potle z zemjo pokrita. Kor pride ura na mjeseca marca se muote jo postrojite, liepo jo ko-moda te’. Potle pride ura kor je velika da uon grouzdje, se muore pe j vrejče solfato a no solper 3 krat, 4 krat kar raste hor. Kor pride zdrielo na miesac otobar a se ’re brat, se parnese tu u šem-plo (čeber) a se zmuška z nohama an pride oun mošt... Vino se loše tu u karatele (sode), ma se priet muore vizitat če so zdrave«. Dalje je povedal nekdo, da»... tu u Gradce sam biu tu u lieto po štiri mjesce poliete an sam djelu ma-done (opeko) za fabrikat hiše«. — «Naš lengač je zmiješan z laško špraho». Ta poslednji izraz so prinesli iz nemških pokrajin; verjetno pa tudi iz naših krajev, kakor je bilo takrat v rabi skoro po vseh narečjih. Toda lestve so pri njih lestve, ne pa spakedran-ka «lojtre».
V splošnem se mora ugotoviti to med vsemi beneško - slovenskimi narečji, d,a so krepko ohranili svojo prvotno nepokvarjeno obliko izrazov, jih prenašali iz roda v rod, ne da bi jih pri tem ovirala italijanska šola in vpliv, razen za one besede, ki jih v domačem jeziku ni bilo. Samo v one skupine dialektov, ki so se preveč oddaljile Od prvotnega jezikovnega debla, so pod tujim vplivom pričele pronicati nepo-
e*
hlab/e, Irfafrie i
n.
•M
trebne tujke tudi za slovenske besede, n. pr. čakarat - govoriti, kapišat - razumeti, (tudi zastopiti — to je iz nemškega), plačati - ugajati itd.
Iz Maline se vije cesta mimo obdelanih njiv, bujnih trat in dobrav v širokih ovinkih proti vrhu. V pol ure pridemo po bližnjicah do večjega zaselka, ležečega pod parobljem — Kančelir-ji. To ime je baje francoskega izvora, ker ga je prinesel v te kraje Francoz iz Napoleonove vojske. Priimek je v Franciji zelo J znan, kakor so potrdili nekemu | delavcu istega priimka iz tega kraja, ko se je predstavil za delo v Franciji. Večina ljudi v tej vasici nosi priimek Cancelier. Od tod tudi ime kraja, ki ima le 75 prebivalcev ter je nad morjem skoro 600 m. Govore isto narečje kot v Malini. Se više gori, prav na vrhu pa je vas Subid, in ne Subit, kot so nekateri pisali. Domačini pravijo iz Subida in ne
iz Subita. Tukaj vidiš še danes vse grozote nacifašističnega razdejanja. Vas je bila s cerkvijo vred požgana in razdejana. To opaziš že iz vlaka in na precejšnjo razdaljo. Na ta način so hoteli uničiti zavetje partizanom, ki so vpadali iz planjav na vrhu, ko so prihajali iz gornje Soške doline, Kobarida in Bovca. Pobili so tudi nekaj ljudi in precejšnje število odpeljali v Nemčijo. Sedaj se vas polagoma popravlja, seveda najprej na stroške vaščanov samih, ki morajo poleg svojega težkega poletnega dela še popravljati in postavljati si novo domovanje. Vztrajno in potrpežljivo je to dobro ljudstvo. — Vas šteje navadno 340 duš in je nad 700 m nad morsko gladino. Ima šolo in duhovnika. Oboje je italijansko. Preje so mnogo občevali s Kobaridom in bližnjimi vasmi v Kobaridskem kolu, do koder so imeli dobre tri ure poti preko Prosnida.
S tistimi, ki so sojali in danes žanjejo smo
in komo
Ce hočeš, da te bodo naši ljudje razumeli, pojdi med nje in se na drobno pozanimaj, kako delajo, kako jim gre, kakšne so težave. Veliko napako pa bi napravil, če sc ne bi odzval, kadar te povabijo. Veš, da tedaj čutijo, da jih boš še bolj razumel!
Smo ali nismo danes borci za boljšo prihodnost?. Prav tako kot smo bili borci za svobodo — vsll In sc prav vsi borimo, da bo — ker vemo, da mora biti bolje.
Le nikar se ne odmikaj od zemlje. Prav od blizu pobožaj klasje z roko kot oče svojemu kuštrav-cu lase. Vzemi klas in ga med dlanmi zmelji, da se bo zrnje ločilo od plev, razširi dlan in odpihni pleve. Zlato zrnje bo ostalo na dlani, In še pretehtaj snop čez roko, boš nekaj opazil: Ce zmaguje klasje, jg znak, da je letina dobra.
Boš videl, kako te bodo svetlo gledali ljudje. Veliko zadoščenje občutijo, če vidijo, da tako razumeš njihove napore in delo, ki ji bilo tudi zate.
Veliki kupi soli -naokoli zlato klasja
Ne boš verjel. In vendar je res. nica. V Strunjanu in prt Sičolah so že do sedaj tipridelali» pridni
solinarji že več soli kot lani vso sezono,
V Sičolah je tam, kjer morje prehaja v soline, prava holandska pokrajina. Velike lopate se počasi vrtijo v lahkem vetru. Napravljajo vtis, da je tu polno mlinov na veter. V tistih štirikotnih ba-jarjih se prideluje sol. To je vse zelo preprosto in zelo lepo. Kako tudi ne. Sol bomo lahko izvažali tja, kjer nam pomagajo.
Sičolska dolina je vsa zelena. Tu m zemlja primerna za pšenico. Koruza, krompir, trta in zelenjava rastejo zelo lepo. Tam na višini, na Krogu, ki je bil nekdaj last kapuclttarjev, pa je že polno zrele pšenice. Novi ljudje so danes tam in so se združili v produktivno delovno skupnost. Oko objeniije tiste rumeneče se pasove pod Padno, Smarjami, Sv. Petrom in Krkavčami. Žito in žito, klasje, klasje.
Pri Sv. Luciji se ustavimo pri vinogradu tovariša De Sarda Jurija, ki škropi grozdje. Kar lepo se njegova obleka sklada z okoljem, ker jo jg vso zmočil pri delu z brozgo modre galice. Kako se mu prijetno razvleče v iskren nasmeh obraz, ko povemo, da bomo slikali. Radoveden je, če bo za. časopis. Seveda bo, če dovoli. Pa mu je nerodno, da bi takega dali med svet. No, pa mu pojasnimo, da bo slika lepa, ena pa še za njega. Kako bo z grozdjem, smo radovedni. Bo, samo bolj red. ko, ker ni cvetelo — za prave lune. Preprost je še, pa verjame, da je luna vzrok. Mi vemo, da je neugodno vreme in mogoče megla s soparo.
(Se nadaljuje)
cJi'iite in citajte
(PUmol&ki dnemihij
2. julija 1949
Komemoracija smrti Otona Zupančiča
v S k e d n ju
Govor tov. dr. Vladimirja Bartola
(Nadaljevanje s 1. strani)
drugih, mojstrovin iz svetovne književnosti, a zdelo se je, kot da bi bil Zupančičev izvirni ustvarjalni polet nekako splahnel.
Kako, ali je res že utihnil poet, ki je bil v prejšnjih dneh najne-posrednejši izraz slovenskega duha, slovenske misli, tako rekoč srce, duša slovenskega naroda?
Zakaj ob slehernem večjem dogodku, pri slehernem večjem preobratu, ki je doletel slovenski narod, se je sleherni izmed nas nehote vprašal: kaj misli, kaj pravi, kaj poreče k temu Oton Zupančič? Ali ne bo spregovoril poet, ki mu je, rekel bi, usoda naložila težko, a častno breme, biti neposredni in najvišji glasnik, srce in tudi vest slovenskega naroda? V prejšnji, stari Jugoslaviji so izhajati njegovi prekrasni prevodi iz svetovne književnosti, toda poetova misel je obmolknila skoraj popolnoma. Pesnik se je posvetil zbiranju svojih ((raztresenih udov«, izdal je več zvezkov svojega izbranega dela, napisal je nekaj živih, zanimivih in aktualnih člankov, toda njegov pesniški stvarjalni duh kot da se ni ganil in premaknil z mesta. Bogatil je naš besedni zaklad, posvetil se je izgradnji našega odra in žive, govorjene besede, toda bilo je, kot da je orlu ohromel silni zamah kril njegovega kreativnega genija.
Tesnoba okrog naše zemlje, o-krog naše domovine je rasla in naraščala, dokler ni vsesplošni konflikt druge svetovne vojne zajel tudi nas in našega naroda. $ severa, zapada in od vsepovsod so vdrli okupatorji in si med seboj razdelili našo zemljo. S stisnjenimi zobmi in pestmi smo gledali tanke in kamione, ki so drveli čez našo zemljo in prinašali s seboj strah, rop, požar in smrt.
Takrat, ko se je zdelo, da so slovenski narod in vsi narodi Jugoslavije na tleh, se je zgodilo tisto, kar se je moralo zdeti slehernemu, ki je od zunaj gledal na našo domovino, kot čudež. Silna življenjska moč vseh jugoslovanskih narodov se je strnila pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije v Osvobodilno jronto in dvignila u-por proti okupatorju.
Tisti čas je vnovič prekipelo srce poeta Otona Zupančiča, Ves v gnevu in srdu, v bolečini, obupu in upu je zadonel spet njegov mogočni verz skozi gozdove in čez gore, v zapore in internacije, med borce in talce, med hrabre in malodušne in pozival v boj, v upor, v zmago.
»Deželo svoje si Nemci in
Talijani,
razudijo zemljo kakor pobitega
vola;
On stoji na Možaklji, jn z njim njegovi zbrani, ni puške ga strah ne prokletega v Bčgunjah kola.
Gore odpro mu svoje zelene
hrame,
on brani pred tujcem njih hoj
šumečo rast zaseka prehode, preplavi premo.
gove jame, za razbojnika krščen čuva narodu last«.
narodu last«.
Tako poje Zupančič osvoboditeljem - partizanom naproti. Toda prej še, ko se zdi, da ena tleh leži slovenstva stebri stari«, se sprašuje:
«Veš poet, svoj dolg?
Nimaš nič besed?
Kaj zagrinjaš se v molk?
Vrzi pesem v svet.
pesem za današnjo rabo;
vsi jo bomo povzeli za tabo«.
In si odgovarja;
«Vem, o vem svoj dolg, v prsih tu me žge; naj se mi grlo odpre, bom zavijal ko volk. na vseh štirih bom stal vrh
planine, škripal in hlipal med pečine.
Vrh Možaklje bom stal, pesem svojo rjul,
Blegaš jo bo čul,
Krim odmev bo dal; v vse vetrove jo bom tresel, eden jo bo na Pohorje nesel.
strani od okupatorja, kontroliran in nadzorovan, a ki pošilja med borce in ljudstvo ognjevite in borbene pesmi, kakršne je pisal samo v svoji mladosti. Da, poet Oton Zupančič je v polni meri izpolnil svoj dolg do slovenskega nhroda: iztisnil je iz svojega srca vse• najvišje in najlepše, s čimer ga je bila tako bogato obdarovala narava. V najtežjih dneh njegove zgodovine mu je bil ob strani, bodril ga je in mu kazal pot v svetlejše dni, v ((Zarje Vidove«. Nikoli ni obupal, nikoli ni izgubil vere v svoj narod in nikoli ni izgubil svojega optimizma.
Po osvoboditvi je živo spremljal polet jugoslovanskih narodov, in se kakor mladenič zanimal za vse potankosti izgradnje socializma v Jugoslaviji. Niti za trenutek ni miroval njegov duh. V Akademiji znanosti in umetnosti, katere častni predsednik in prvi član je bil, je sodeloval pri izdelavi slovenskega pravopisa, dajal prepotrebne nasvete in aktivno spremljal napredovanje.
Toda še ni bilo konec preizkušenj. Prišla je bridka in zanj dvakrat grenka — resolucija informacijskega urada. Kolikšno vero in ljubezen do Sovjetske Rusije je izpričal v svoji partizanski pesmi« Tja bomo našli pot...«! Kolikšno vero in ljubezen pa je tudi izpovedal do voditeljev naše borbe, ki so nas povedli skozi vse viharje in potrese do končne zmage in osvoboditve! Kako, ali naj ne zaupa več tem slavnim partizanskim junakom, ki so prešli s svojo borbo,
svojimi ranami in krvavimi žrtvami, s svojo zvestobo narodu in stvari socialne revolucije v nesmrtnost?! On, Oton Zupančič, ki je s tolikšno ljubeznijo spremljat veliki polet izgradnje socializma po osvoboditvi, ki je dal tej veri in ljubezni tudi ponovno pesniškega izraza? Takrat se mu je, v zadnjih dneh pred smrtjo, izvila njegova zadnja pesem iz njegovega srca, pesem o naši petletki, ki teče naprej kljub vsem klevetam in'zlobnim očitkom. Da, «petletka naša teče«, kljub nerazumevanju in kljub klevetam tistih, ki so bili najbližji poleg njegovega naroda njegovemu srcu in ki jih je razen svoje domovine najbolj ljubil. Ti zadnji verzi so kakor oporoka in opomin, ki nam ju je zapustil, on, ki ga je njegov pesniški genij vse življenje nezmotljivo vodil v pravici in poštenju in v neomajni službi svoji domovini.
Večna slava Otonu Zupančiču!
C
o
SPOD IPHfO
TRGOVINA ® INDUSTRIJA • PROMET
FINANCE
V TRIGLAVOVI SOSESCINI JE PRISOJNIK, (Ki NAM TUKAJ KAŽE SVOJO OSOJNO PLAT); DOSEŽEMO GA V ENODNEVNEM IZLETU Z BLEDA. KJER JE ORGANIZIRALO LETOVANJE
PLANINSKO DRUŠTVO IZ TRSTA.
Italijansko-jugoslovanska trgovinska pogajanja
Kakor znano, trajajo razgovori med trgovinskima delegacijama obeh držav v Rimu že precej časa. Zaenkrat niso znane podrob. nosti, Pač pa je te dni v italijanskem parlamentu poslanec Ario-sto vprašal ministra za zunanjo trgovino ter ministra za poljedelstvo in šumarstvo. ali je res. da je italijanska delegacija znižala na 75.000 ton kontingent drv za kurjavo, ki je bil z jugoslovanske strani predlagan v višini 300.000 ton (600.000 m3). Poslanec Ario-sto namreč trdi, da i>i tako sta. lišče italijanske delegacije bilo škodljivo za skrbno upravljanje z italijanskim gozdnim zakladom ter bi obenem omogočalo še naprej špekulacijo z visokimi cenami za blago, ki ga potrebujejo najrevnejši sloji. List (dl Sole«
SvetBhfansko pevsko društvo J. SkaillllGrl!
je p o n e * I o našo pesem po Italinaclji
Od nekod prinaša zvoke dalmatinske pesmi.
Vrbniče nad morem, visoka planino.
trajna nina, nine na ...
Prisluhnem jim. Od časa do časa postanejo besede razločne. Iz mladih grl prihajajo. «Kdo neki poje?« «Kdo poje? Skupina štu-.dentov je na spodnjem delu krova. tam proti krmi«.
Odpravim se tja, veter, me zanaša in prinaša zvoke nove pesmi.
Kako naj začnem razgovor z njimi? V mislih že iščem primernih besed. Na vožnji končno človek, hitreje in laže sklepa poznanstva. Marsikatera ovira iz vsakdanjega življenja odpade in kaj naj' Dl me motilo, da bi se pridružila njihovi skupini? Kljub.temu mi je malee nerodno. Obstanem ob ograji, se je čvrsto primem in prislonim k njej, da sem jih imela pred seboj vse. V gruči so sedeli na svojih popotnih kov-čegih in torbah Zavijali so se v odeje, da bi jim ne bilo mraz, in zateglo peli.
'i
S KOLIKO RESNOBO SO SE ZAGLEDALI V PARTIJO SAHA.
(Slika je iz pionirskega doma v Cavtatuh
Ko so končali, me je vprašal črnolas, zagoreli lani:
«Ali vam ugaja naša pesem?«
«Da. ugaja mi, dalmatinska pesem in morje, to sta dva užitka v enem«.
((Pojemo. da preganjamo veter in dež in da ne čutimo mraza in utrujenosti. Že 14 dni smo na potovanju«.
«14 dni?« sem jih osuplo pogledala.
«Na šolskem izletu smo«, je hitelo prepovedovati neko dekle.
«Na šolskem izletu 14 dni?« sem jih pogledala še bolj zavzeto.
«Ka,i se vam čudno zdi? Nič ni čudnega. Prosili smo ministrstvo, da bi nam dalo podporo, ker nameravamo prirediti izlet po Jugoslaviji in nakazalo nam je 50 tisoč din., ostalih 50 tisoč so zbrale naše sindikalne organizacije. S 100 dinarji smo šli na pot«.
«Kaj ste maturanti?«
«Ne, obiskujemo sedmi razred gimnazije v Kotoru«.
«Kje ste bili in kaj ste videli?«
«Mnogo», se je odrezalo tisto dekle in zadovoljen smeh ji je prebegnil preko lica. Nato so začeli naštevati vsi vprek;
«Bili smo v Sarajevu, Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, na Bledu, v Postojni, na Reki, v Opatiji. Zdaj gremo še v Split in Dubrovnik«.
«Kako vam je bilo?«
((Lepo. V Beogradu smo gledali v gledališču Ohridsko legendo, v Zagrebu «Carmen», na Reki pa opero «Tosca».
«Kje vam je bilo najlepše?«
«Kako naj rečemo?« se je ozrlo po drugih tisto dekle.
Vsi so pričakovali, kaj bo povedala. Nato se je znova nasmehnila in rekla;
«Lepo je bilo povsod, samo zaradi hrane in prenočišča je bilo na Reki malo težko. Spati smo morali na tleh. Kosti so nas malo bolele, a nič zato. Iz tega smo šele napravili smeh. Tako nam je bilo povsod lepo in videli smo skoraj vso našo divno domovino.
A za vse to smo dali samo 70 tisoč. 30 nesemo nazaj domov«, se je pobahal črnolasec.
«Verujem, da vam je bilo povsod lepo. Štirinajstdnevni izlet ni šala, kaj takšnega je nemogoče pri nas. Pri nas v Trstu tega ni. Naši študentje gredo na enodneven izlet in to le tisti, katerih starši lahko plačajo. V mislih sem se preselila v Tolmin, v svoja študentovska leta. Učiteljišče je napravilo izlet v Gradež, a zaradi denarja sem morala ostati doma. Tako je bilo svoje dni in tako je še danes tam, kje ni ljudske države«.
»Kam potujete?«
«S pevskim zborom iz Trsta po Dalmaciji«.
((Zapojte kaj!« so prosili.
«Ne, ne moremo, naši pevci so trudni in se morajo odpočiti pred večernim nastopom«.
«Bomo pa mi peli. Začni, Desa«, je dregnilo tisto dekle, ki se je pogovarjalo z menoj, svojo tovarišico. Desa je začela brez ugovora. Trenutek nato se je prešerna pesem razlila preko krova.
Vožnja po Kvarneru in vzdolž obale je polna čudovite lepote, a samo tedaj, če se razliva sonce preko morja, peščenih otokov in zelenega obrežja. Ako sonca ni, te stiska tesnoba in še nam postaneš mračen in mrk. Tega sem se bala. Toda tokrat sem se bala zaman. Ne vem, kaj ju je pregnalo. Morda je bila prav pesem kotorskih študentov, njihovi nasmejani obrazi, prodorni iskrivi pogled njihovih oči, ki so vsakomur, ki se je spustil v razgovor z njimi, govorile: «Lepa je naša domovina in mi jo bomo zgradili, da bo še lepša«. «V počitnicah poj-demo na cesto Bratstva in edin-stva. Do obletnice republike mora biti gotova«, sem slišala kot refren njihove pesmi in tega, kar so mi povedali, ko sem se oddaljila od njih.
Med kosilom je jenjalo deževati. Sivina nad nami se je redčila in skozi reže je skušalo prodirati sonce. Nikogar od naših ni več strpelo v podpalubju. Vsakdo si je poiskal prostorček na krovu in prijetno zadremal na njem. Sama sem našla mesto na klopi poleg tovariša Mahkote. Ne vem, kako dolgo sem uživala sladki sen, vem le, da me je v njem motil bučen smeh, ki je prihajal kakor iz daljne daljave. Rada bi mu utekla nekam, a nisem imela zato moč; in tudi zavedala se nisem, da sem na krovu. Vse se je dogajalo neznano kje. Pozneje tudi smeha nisem slišala več. Naenkrat me prebudi nekaj rezkega. Prav tisti smeh je bil. Prestrašeno se ozrem okoli sebe,, ugotovim, da sem na ladji, in skočim s sedeža, da bi se pretegnila. Nekaj hipov je bilo vse tiho. Čakali so, kaj bom storila in kako bom nahrulila po-redneža. Jaz pa še vedno nisem razumela, kaj hočejo od mene imeti in kaj se je dogodilo.
((Narisal te je spečo, tebe in tovariša Mahkoto. To smo se ves čas smejali«.
«Kdo me je narisal?« Gledam, gledam, nikogar ne vidim.
Tovariš Mahkota še vedno spi in ničesar ne ve o šali, ki so si jo dovolili z nama. Glava mu venomer niha na prsi in njegov trebuh je še bolj veličasten.
VAVWWU'WAWViihV.V
In tako konča z verzi, ki izražajo prav tako vero v. bodočnost kot pravičin gnev:
«Se bo kdaj pomlad,
Se bo napočil zor; takrat volčji zbor pojde lovce klat: plani čez Savo, plavaj čez Dravo • zob za zob in glavo za glavo!«
Te pesmi je pisal Zupančič, slaboten telesno in bolan iz okupirane in blokirane Ljubljane, deloma v bolnici, in jih pošiljal ven, med partizane, kjer so našle pot med tisoče borcev in aktivistov Osvobodilne fronte, kjer so bile tiskane in kjer so jih recitirale partizanske kulturniške skupine na vseh mitingih in prireditvah. Pošiljal jih je ilegalno skozi žice in pregraje, z ilegalnim imenom doktor Anton Pesnik, partizanski pesnik, ki se je v pesniški sili in mladostnem zanosu ne samo lahko meril s slavnimi poeti osvobodilne borbe, kot sta bila Kajuh in Matej Bor, marveč ju po izrazni sili tudi marsikdaj prekašM. Težko si mislim mogočnejši vtis, kot ga bodo imeli na■ ši zanamci, ko bodo brali v zgodo• vini osvobodilne borbe in v zgodovini slovenske literature o starem pesniku, ki leži bolan sredi okupirane Ljubljane, zastražen od vseh
A N G E L O V I V A N T E
JADRANSKI IREDENTIZEM
37
Ta, čeprav neiskrena odmaknjenost tržaških liberalcev od političnega dogajanja v državi, mora nujno vplivati na iredentistično miselnost in jo še nadalje širiti in krepiti. Mnogo političnih osebnosti iz vrst liberalnega razumništva, ki zaradi svojega nesodelovanja ne more izživljati svojega političnega temperamenta, si mora nujno želeli odcepitev od Avstrije. Misel začne laskati mladini in celo sinovom trgovskega malomeščanstva. Le-ti bi se namreč ali iz same težnje pc upornosti ali pa zato, da bi se uprli z nekaj idealizma brezdušnemu otepavanju s posli in plehkemu iskanju naslad, ki sta doslej med bogataši edini prevladujoči težnji, radi uprli koristolovskemu ozračju domače hiše. Priznati se za Italijana pomeni vedno bolj biti sovražno razpoložen do države. Avstrijska država pa s tem, da istoveti italijan-stvo z uporništvom, služi nehote stvari bolj nevideznega nego resničnega, notranje protislovnega, a vendar kljub vsemu živega iredei tizma. Naj navedemo v tej zvezi nekaj primerov. Ko tržaško gled; lišče prikaže na odru dogodke, do katerih je prišlo pred letom 184F in za njim v Milanu in v Benetkah, občinstvo na mah pograbi namig' na tistih mestih, ki jih je cenzura s črtanjem še bolj poudarila, policija pride v svojem kratkovidnem početju tako daleč, da izzove spopade in aretacije na goriški postaji, ko se italijanski kralj Viktor Emanuel pelje skozi Gorico na svoji poti proti Dunaju. Ko 1873 La-
.•^•.VAV.V.V.V.VAV.V.-.’,
marmora v svojem spisu ((Nekaj pojasnitev k političnim in vojaškim dogodkom iz leta 1866» na noyo obrazloži in razširi protiiredentistično misel, se pojavi v Trstu neko verjetno v Italiji sestavljeno protestno pismo Tržaškega odbora. Policija pa hoče odkriti avtorje ali vsaj pekretnike tega protestnega pisma v Trstu, Zato naredi preiskavo, ki ne prinese sicer nobenega uspeha, na uredništvu in v tiskarni časopisa «11 Progresso« ter v stanovanjih njegovega glavnega urednika Caprina in predsednika Delavske zveze Edgarda Rascovicha. Leta 1869 ustanovljena Delavska zveza se je osnovala med zastopniki obrtništva in jo predstavljala socialni program tiste dobe, to je medsebojno pomoč. Na političnem polju pa je predstavljala prvi poizkus organizacije, ki naj bi približala italijansko nacionalno misel tržaškim proletarskim slojem, ki jim je bila do tedaj ta misel popolnoma tuja in osovražena. Vendar pa se v začetku nacionalna plat zelo previdno omenja ali pa se celo staplja s socialno, seveda, dokler ne pride do spora med obema. Današnji italijanski nacionalisti bodo na primer zelo debelo in odklonilno gledali na te-le besede Giuseppeja Caprina iz nekega govora o »Združevanju, delavcu in njegovi bodočnosti«, ki ga je imel leta 1869: ((Delavec nj niti Nemec niti Italijan niti Slovan niti Francoz. Delavec je predvsem graditelj - svetišča miru, katerega temelje so postavili sužnji, katerega stene so sezidali hlapci in katerega streho bosta morali postaviti delo in. iznajdljivost svobodnih ljudi.
Ker avstrijske oblasti zaradi osnovnih zakonov ustave ne morejo rreprečevati ustanavljanja novih organizacij, začnejo te organizacije atirati s tem, da jih na široko razpuščajo. Toda ti ukrepi imajo često ie ta uspeh, da razpuščene organizacije ponovno zaživijo pod drugim imenom, in tako prispevajo k njihovi krepitvi. Pri tem so najhuje prizadeta telovadna društva. Eno teh društev, ustanovljeno leta 1862., je bilo razpuščeno že leta 1864., in sicer v času, ko so krožile govorice o neki skorajšnji akciji garibaldincev v spodnji Furlaniji. Ista usoda je zadela tri druga nadalje ustanovljena društva, ki pa zaradi tega niso prenehala svojega delovanja.	(Nadaljevanje	sledi)
«0, že vem, študentje so bili in nihče drug«.
«Da, študentje, a čim si se zganila, so zbežali zatrjuje Meri«.
«Bodo že prišli. Radovedni bodo?« Komaj sem dobro izgovorila, so se pokazali na vratih poredne-ži in obrazi so jim bili preveč resni, da bi jih človek, takoj ne odkril, da so bili oni. Skupini, ki je prej pela na krovu, se je pridružilo še vse polno drugih. Naši pevci so mi hiteli pripovedovati, da so iz Virovitice in da se tudi vozijo na izlet. Seznanili so se z onimi iz Kotora in skupaj zbijali šale.
(Nadaljevanje sledi)
junija prinaša o
z dne 25 komentar, kjer pravi, da izvira predlog 300.000 ton iz razvoja izmenjav v preteklem letu, toda v poslednjem času je italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino na pritisk italijanskih proizvajalcev drv pristalo le na 150.000 ton pod pretvezo zboljšanja notranje-gospodarskega položaja in zadovoljivega domačega trga. Milanski gospodarski dnevnik pripominja, da je tak ukrep neopravičen in upošteva le pritisk tistih, ki so zainteresirani na špekulaciji, ki jo omogočajo sedanje veVke razlike v cenah, ker je povpraševanje večje od ponudbe blaga. Tako stanje nasprotuje objektivnim interesom Italije 1.) ker je ministrstvo za poljedelstvo in šumarstvo nasprotno omejevanju uvoza drv in ga skrbi stanje italijanskih gozdov, ki jih je treba gojiti z pogozdovanjem, da se popravi škoda, ki je bila prizadejana v poslednjem desetletju; 2.) ker je bil uvoz že pred vojno, na pr. 1935, nad 100.000 m3 drv, čeprav so takrat še lahko polno izkoriščali domače gozdove, ki niso še bili izropani; 3.) povečani uvoz bi povzročil znižanje cen, ki so previsoke za blago, ki je namenjeno gmotno najšibkejšim slojem. Končno, pravi «11 Sole«, je tako stališče prav v nasprotju s splošnim zatrjevanjem, da je treba okrepiti trgovinsko izmenjavo z Jugoslavijo in olajšati izvoz izdelkov domače industrije.
r n miom
pod Mimt Blancmu?
Italijanski, francoski, švicarski in angleški tisk se že nekaj časa bavi z predlogom (ki sicer ni nov), da bi izvrtali predor ped Mont Blancom, ki bi služil predvsem turističnemu prometu. Ra-
in zgodovinsko
22. junija 1941 je fašistična Nemčija napadla Sovjetsko zvezo. Ta dan je važna prelomnica v drugi svetovni vojni. Z udeležbo Sovjetske zveze se je odločilno okrepil,, osvobodilni značaj vojne. Komunistične partije v delavskem gibanju vseh dežela so bile dolžne podpreti borbo Sovjetske zveze, prve dežele socializma, in na delu izpričati svoj internacionalizem. Komunistična partija Jugoslavije je že na sam dan napada 22. junija 1941. pozvala narode naše dežele na oboroženo vstajo, Že pred znanim pozivom Stalina 3. julija 1941, prva med vsemi komunističnimi partijami. Istega dne, 22. junija 1941, je bilo v Sloveniji ustanovljeno Glavno poveljstvo partizanskih čet.
Naša .Partija je pod vodstvom tovariša Tita na osnovi marksi-stično-deninističnega nauka pravilno ocenila nove zgodovinske okoliščine in si začrtala pravilno pot borbe. Pravilno je razumela osvobodilno vlogo Sovjetske zveze, ki je omogočala vsem zasužnjenim narodom uspešno borbo proti fašizmu, borbo za svobodo in neodvisnost. Borba proti fašističnim zavojevalcem, ki so zasedli našo deželo, je bila hkrati najbolj učinkovita pomoč Rdeti armadi in obenem sveta osvobodilna vojna naših narodov, ki so se borili za novo Jugoslavijo, domovino delovnega ljudstva. Patriotizem naših ljudi, ki se je koval med osvobodilno borbo, je bil hkrati tudi njihov internacionalizem, katerega so vsak dan izpričevali v borbah s fašističnimi zavojevalci. Naša osvobodilna Vojska je vezala v Jugoslaviji velike fašistične sile in razbremenjevala fronto Rdeče armade. Nikjer y zasužnjeni Evropi ni bilo tako mogočne osvobodilne borbe kot v naši deželi. Komunistične partije drugih zasužnjenih dežela Evrope so zaradi oportunizma v svojih vodstvih v večji ali manjši meri sicer podprle borbo Sovjetske zveze, vendar nobena ni povedla svojega ljudstva v pravo osvobodilno vojno. Naša borba je primer, kako si lahko v novih zgodovinskih okoliščinah mali, odvisni in zasužnjeni narodi izbojujejo svojo svobodo in pot V socializem. Naše ljudstvo si je v obliki borbe za narodno neodvisnost izbojevalo tudi ljudsko oblast in danes gradi socializem. Po koncu vojne so se našli v nekaterih komunističnih partijah, ki jih je težil v mednarodnem delavskem gibanju velik greh o-portunizma, nekateri teoretiki, ki so poskušali pripisati uspehe naše borbe naključju, posebnosti našega ozemlja in neki tradicionalni bojevitosti naših narodov.
Kako daleč gredo razni teoretiki. ki načrtno zamolčujejo ali pa potvarjajo zgodovinsko resnico o naši borbi, je poučen naslednji primer, ki dovolj prepričljivo govori o breznačelnosti teh tako imenovanih marksistov. Sovjetski profesor, načelnik katedre zgodovine mednarodnih odnosov na vojnopolitičn; akademiji «Lenin» v Moskvi G. A. De-
borin v svoji knjigi ((Mednarodni odnosi in zunanja politika ZSSR 1917—1941», ki je izšla v Moskvi 1946, leta, takole tolmači nastanek partizanskih odredov v Jugoslaviji; ((...Nemcem se ni posrečilo prebiti se y srbske planine. Po vsej deželi so hitlerjevski osvajalci začeli preganjati jugoslovanske oficirje in vojake in jih trpati v koncentracijska taborišča. Toda desettisoči vojakov in oficirjev so bežali v planine in gozdove, skrivajoč se pred o-kupatorjem in noseč s seboj o-rožje, strelivo in hrano. Njihove vrste so dopolnjevali delavci, kmetje, študenti in predstavniki delovne inteligence. Tako so se rodili partizanski odredi, ki so postopoma narastli in se okrepili«.
Tako je Deborin v svoji knjigi, katero je, kot poudarja v uvodu, predelal v duhu Stalinovega govora 9. februarja 1946. leta. skoraj dve leti pred pojavo resolucije Informbiroja, ((objasnil« nastanek partizanskih odredov v Jugoslaviji. Po Deborinu so organizatorji partizanskih odredov v Jugoslaviji ((desettisoči vojakov in oficirjev bivše vojske, katerih vrste so izpolnjevali delavci, kmetje, študentje in predstavniki delovne inteligence«, tisti oficirji bivše jugoslovanske vojske, ki so aprila 1941 večinoma izdali svojo deželo, položili brez odpora orožje pred fašističnimi osvajalci, potem pa se pridružili izdajalcu in vojnemu zločincu Mi-hajloviču ter ob podpori okupa-torja vodili borbo proti osvobodilnemu gibanju in partizanskim odredom. V Deborinovi «objas-nitvi« nastanka partizanskih odredov pa ni niti besede o Komunistični partiji Jugoslavije, ki je organizirala in vodila osvobodilno borbo in ljudsko revolucijo. Podobnih teoretičnih »odkritij« in zgodovinskih »resnic« so napisali po resoluciji Informbiroja teoretiki VKP(b) in drugih komunističnih partij Informbiroja že nešteto.
(«Ljudska pravica«)
tem j čunajo, da obišče letno področja, ki bi jih predor vezal, okrog 1 milijon oseb. Na švicarskem področju bi predor služil zlasti Ženevi, v Franciji pa okolici Dijana. Na italijanski strani najprej pokrajini Aosta, pa vsemu Piemontu in zapadni Lombardiji. Prepričanje, da bi se tako valorizirala mnoga področja Alp (Cha. monix, S. Gearvais les Bains, Me-geve itd.) za turizem, zimski šport in alpinistiko je splošno.. Korist pa bi imel tudi trgovski promet. Predor bi bil zgrajen v višini 1200 m nad morjem in bi tvoril najkrajšo direktno pot od Calaisa preko Pariza v Italijo. Italijanski krogi trdijo, da bi bil moral biti zgrajen že tedaj, ko so gradili zvezo za Orient-Express, toda da so takrat prevladali nemški vplivi na gradnjo evropskih železniških zvez.
Piovha v Lci/anlu
v angioameriških rokah
Genovski krogi s skrbjo zasledujejo razne razgovore, k( jih imajo poslednje mesece ameriški in angleški poslovni krogi glede plovbe v Levantu. Obisk ravnatelja ameriške ((Prince Line Limited«, ki je hkrati predsednik «Peninsular and Mediterranean Conference«, skupaj z ravnateljem «Hutchinson Line Limited» v Haifi in njune izjave palestinskim izvoznikom agrumov, vse to kaže, da mislijo ameriške plovne družbe močno okrepiti svojo udeležbo v sredozemski plovbi. Neprestano se vrste imena novih plovnih družb za Palestino, ki jih ustanavljajo z ZDA. Pred kratkim so ustanovili ((Palestine Steamship Line Inc.«, ki bo s petimi ladjami po 5000 ton (od teh dve hladilniški ladji in en luksuzni potniški parnik za turistične vožnje po Sredozemlju) vršila svojo plovbo. Po zanesljivih vesteh so finančni krogi ZDA že doslej investirali okrog 100 mili. jonnv dolarjev v pomorske družbe države Izrael.
Vsled teh ameriških posegov so se zganili tudi Britanci. Zastopniki angleških plovnih družb so ponovno obiskali Egipt in razpravljali z egiptskimi brodarji in trgovci, kako bi izboljšali britan-§ka-ej/iptsko sodelovanje v pomorski plovbi.
List «24 uMEj) pripominja v dopisu iz Genove, da se bo lepega dne znašla italijanska trgovinska mornarica v neprijetnem položaju z hudo konkurenco, ki jo napoveduje ustanavljanje novih in močnih brodarskih skupin v Levantu. Dopisnik meni, naj bi italijanski krogi prepričali Američane in Angleže, naj bi se raje p oslužili italijanskih plovnih družb (!) namesto da ustanavlja-jo konkurenčna podjetja.
Ako se te nevarnosti zavedajo t; Genovi, bi se je morali v Trstu že davno, ker je bil Trst s ((Tržaškim Lloydom« od nekdaj najbolj aktiven v prometu z Levan-tom in tudi najbolj spreten, V sedanjem položaju je težko kaj ukreniti, najmanj pa dokler ne-kateri krajevni ekonomisti, n. pr. M. P. el consortes itd., ne uvidijo, da pospeševanje tržaškega gospodarstva nima nikake zveze z raznimi negospodarskimi stališči. Skupna akcija pa bi mogla popraviti sedanje stanje.
Tečaji za kompenzacije
Zadnje čase so pokazale kompenzacijske borze, ki poslujejo pri raznih trgovinskih zbornicah (tudi v Trstu pripravljajo usta-novitev take borze odn. ustanove) sledeče tečaje:
Izvozniki Uvozniki zahtevajo ponujajo
Brazilija Danska Francija Norveška Holandija Švedska Švica Avstrija V Italiji prevladujejo izvozni posli nad uvozom. Možnosti za kompenzacije so zlasti z Dansko, Holandsko in Švico.
	580
75	77
	150
	80
138-139	140
105-110	102-103
152	
30	
■RH
TAKO POSTNO POSLOPJE IMA PIONIRSKO MESTO PRI BEOGRADU.
UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI štev.	6, III. nad. — Telefon štev. 93-808. — UPRAVA: ULICA R. MANNA št. 29 — Telefonska številka 83-51.	NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 jugolir; FLRJ: 55, 165, 330, 650 din.
OCLASI' od 8 30-12 in od 15-18 tel. 83-51.	Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 40, finančr.o-upravni 60, osmrtnice 70 lir.	Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega tiska —
Odg urednik STANISLAV RENKO. — Tiska	Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Svetogorska ul. 42, Tel. 749 - Koper, ul. Battisti 30/a, Tel. 70.	Ljubljana, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA D. Z O. Z. — TRST.