PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1 maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. O rn o z: i e) SSSMSrKSr"1 Cena 600 lir - Leto XL št. 280 (12.003) Trst, nedelja, 25. novembra 1984 Sodelovanje za prihodnost VLASTA BERNARD Slovenci v Italiji predobro vemo, da Je naša prihodnost usodno povezana z dvema dejavnikoma, za katera si brez premora prizadevamo v vsem Povojnem obdobju. Ne moremo si je Predstavljati brez ustrezne in celovite iščite, prav tako kot se ne more u-rosničiti brez sodelovanja in poveza-nosti preko državne meje. Če se na toliko področjih družbenega dogajanja prepogosto srečujemo s Primeri miselne zamejenosti, je najmanj prostora zanjo prav tam, kjer vjadajo objektivne gospodarske zako-n*tosti. Na voljo v gospodarstvu na-mreč nujno vplivajo dolgoročni intensi in daljnosežnost. s katero morajo0 računati pri današnjih izbirah. Do-k?j kratko življenje je na tem področju odmerjeno tistim, ki zastopajo ozka politična gledišča v skrbi, da bi z ojimi poceni iztržili čimveč. V novem J®tu sc bodo iztekla tri desetletja, odkar so ljudje, ki take ozkosti ne po-™?j», z ustanovitvijo mešanih trgovinskih zbornic v Milanu in Beogradu gospodarsko presegli italijansko - jugoslovansko državno mejo. Njihova skrb je postalo gospodarsko sodelovanje med jadranskima sosedama z različnima političnima ureditvama, ki so mu na tokratnem letnem zasedanju v Poreču znova izmerili življenjski utrip. Zadovoljstvu spričo v|soke stopnje uresničene blagovne menjave so se sicer pridružile ugotovitve o vrsti odprtih vprašanj, ka-terih rešitev je spričo njihove premeno administrativne narave vprašaje časa in dobre volje. Podčrtati pa yelja odkritost, s katero sta si italijanska in jugoslovanska stran našteli ovire pri pretoku oseb in blaga preko meje, pri plasmaju in sestavi izmenjanega blaga na obeh tržiščih, in z,a*sti pri uresničevanju višjih oblik Sospodarskega sodelovanja. Zaupanje Jo tudi tokrat utrjevalo odločenost za •jadaljnje širjenje sodelovanja, za obe ™Jzavi preveč dragocenega, da bi ga Prehodne težave mogle zavreti. Da je gospodarstvo in medsebojna odvisnost, ki jo ustvarjajo njegove ojektivne zakonitosti, eden najtrdnej-m Povezovalcev med bližnjimi drža-m organizacijam. Na včerajšnji slovesnosti, 20. po vrsti, so podelili 33 Bloudkovih Plaket in 10 Bloudkovih priznanj. Med prvimi sta priznanje dobila tudi Peter Brleč iz Domžal (kotalkanje v zamejstvu) ter Cveto Hvala iz Noue Gorice za razvoj planinstva v Novi Gorici in zamejstvu. Letošnje Bloudkove nagrade pa so dobili padalska reprezentanca Jugoslavije 'ysi so člani kluba iz Lesc), Jure Franko (smučanje), Filip Gartner lsmučanje), Janko Grošelj (atletske panoge), Franc Knez (alpini-*eTn). Dušan Novak (namizni tenis), Mitja Prešeren (plavanje), Dušan enčar (smučanje), Dagmar šušter (organizacijsko delo) in Stane Urek IPropagandno delo). Uvodoma je prisotne pozdravil predsednik občinske skupščine No-® Gorica Danilo Bašin, slavnostni govornik pa je bil Tone Florjančič, Predsednik telesnokulturne skupnosti Slovenije, ki je v začetku podčr-a ologo Stanka Bloudka RUDI PAVŠIČ Sinoči v namiznoteniški A ligi Krasu odločilni točki Krasova dekleta sinoči niso zapravila edinstvene priložnosti, da bi zasedla prvo mesto v skupini, da bi bila tako njihova pot v boju za državni naslov mnogo lažja, saj bi njihovega najnevarnejšega tekmeca Stetan iz Neaplja srečala komaj v finalu. Sinočnja žrtev Miličeve in tovarišic je bil Focolare Coccaglio iz Brescie, ki jim je v prvem delu prvenstva zadal edini poraz. Sinočnja tekma je bila za krasovke dvojnega pomena. Na vsak način so morale premagati lombardijskega nasprotnika vsaj s 5:3 ali v najslabškem primeru s 5:4, a niso smele prepustiti nasprotnicam več kot 9 setov. Povsem so uspele v tem namenu in z zbrano igro strle odpor solidnih igralk iz Brescie. Med sinočnjo zmagovito potjo je prva stopila za zeleno mizo Sonja Doljak. Prvi set je krasovki služil le za ogrevanje. Naravnost dramatičen je bil drugi set. Tudi v odločilnem setu je bila domačinka vedno v vodstvu, v zaključnih potezah si je privoščila nekaj atraktivnih udarcev, ki so navdušili publiko. Miličeva je v drugem srečanju zaigrala kot že dolgo ne. Povsem je onemogočila udarce nasprotnic s svojimi silo- Košarka: na gostovanju v Vidmu Jadran praznih rok VIDEM — Jadranovi košarkarji se z gostovanja v Vidmu vračajo praznih rok. Naši košarkarji so namreč sinoči v 9. kolu košarkarskega prvenstva C-l lige izgubili proti drugouvrščenemu moštvu Udine Nord in tako po devetih kolih je njihov izkupiček štiri zmage in že pet porazov. Eden od vzrokov včerajšnjega poraza v Vidmu je gotovo veliko število izgubljenih žog (kar 24). Naši fantje so bili namreč v velikih težavah proti conskemu pressingu Videmčanov, saj so le ti prav z agresivno obrambo povsem onemogočili naše košarkarje, ki so zelo dobro začeli (6:1, 14:11, 16:13), da bi nato zapravili vrsto žog in dovolili domačinom, da so prevzeli vod- NADAUEVANJE NA 2. STRANI Spodbudna zmaga Mebla NADALJEVANJE NA 2. STRANI • V ospredju manjšine NADALJEVANJE S 1. STRANI dveh dneh. Srečanje je bilo predvsem tehničnega značaja in je zadevalo dejavnost evropskega parlamenta. Udeležili so se ga trije evropski poslanci, predstavnik sardinske akcijske stranke Michele Columbu, izvoljen na skupni manjšinski listi na letošnjih volitvah in dva poslanca flamske ljudske stranke narodnostne organizacije Flamcev v Belgiji. V okviru evropskega parlamenta namreč poslanci narodnostnih manjšin sestavljajo posebno skupino, ki naj bd se ukvarjala •predvsem z manjšinsko problematiko. K tej skupini so že povabili predstavnika škotske nacionalne stranke in severnoirske stranke Fianna Fail, ki zaenkrat uradno nista pristopila, a sodelujeta kot opazovalca. Z vstopom Španije v EGS pa bi morali k tej skupini pristopiti tudi predstavniki Baskov in Kataloncev, kar bi seveda pomenilo znatno številčno o-knepitev. Govor je bil predvsem o sodelovanju in o številnih pobudah, med katerimi je na prvem mestu predlog o listini o sodelovanju za sestavo E-vropc narodov, o kateri bo v bližnji bodočnosti razpravljal evropski parlament. Za boljšo koordinacijo te in drugih pobud so ustanovili tudi koordinacijski biro, v katerem so omenjeni evropski poslanci in predstavniki nekaterih drugih manjšinskih organizacij. Povsem drugačno pa je bilo vzdušje na okrogli mizi avtonomističnih gibanj, na kateri je pisana druščina pisano govorila o pisanih problemih, pa tudi o takih problemih, ki jih ni. Priča smo bili tako nadvse živahni razpravi o tem, koliko jih je in katere so »manjšin« v Italiji. Začel je predstavnik združenja Lega Padana Sonaglia, ki je dejal, da obstajata poleg znanih dvanajst jezikovnih in narodnostnih manjšin še dve: »Veneti« in »Pada- ni«, ki sta edini dve obstoječi manjšini severno od črte La Spezia - Senigallia. S tem je soglašal predstavnik Leghe Venete Gardin, ki je govoril o tisočletnih beneških tradicijah na področju politike, diplomacije, jezika in kulture. Dejal je, da je treba sprožiti diskusijo o državi, ki oškoduje njegovo deželo, in kot primer zapostavljanja navedel dejstvo, da v številnih italijanskih filmih hlapci in dekle tudi če so zamorci, govorijo beneško narečje. O tem, da sta v severni Italiji samo ti dve etniji, seveda ni sta soglašala predstavnika Leghe Lombarde in Unione Fhemonteisa, ki sta seveda vsak zase, zastopala svojo izvirnost in sta še pristavila lonček : južnjaki so kolonizirali Sever. Sploh je bilo o kolonizaciji veliko govora. Predstavnik skupine »Movimento meridionale« Tassone je tako dejal, da je združitev Italije pravzaprav samo srednjeevropska kolonizacija Sredozemlja in severne Afrike in da je Sever kriv za zaostalost Juga, na drugi strani pa, da je Sever s svo jo politiko gospodarja, prisilil ljudi h korupciji in tako sprožil nastanek in razvoj mafije; lonček je pristavil še predstavnik sicilskega avtonomističnega gibanja Mario Solina, ki je dejal, da v filmih vsi mafijci govorijo v sicilijanskem narečju, kar je dodatni dokaz negativnih odnosov do Sicilije. Tu pa je nekdo pripomnil, da si mafije menda niso izmislili fil-ski režiserji. V vsej tej pisani druščini je tržaški avtonomist Marchesich pravzaprav izpadel še kar dostojno. Dejal je, da si njegovo gibanje prizadeva samo za izvajanje mirovne pogodbe in torej za ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja. Anahronistično in utopistič-no stališče torej, vendar nič bolj nestvarno kot ostali posegi. BOJAN BREZIGAR V žariščih napetosti piše Pavel Stranj Nova razpoka v indijskem velikanu KITAJSKA ARUNACHAL INDIJA PRADESH NEPAL A S S A M .NAGALAND MEGHALAYA INDIJ* /1ANIPUI B A N G L A DEŠ ZAH. BENGALA TRI PURA Kalkuta BURMA —j /É_Z Indijski -=~7ocean'EE Napetost, ki je nevarno zamajala Indijo, ob nedavnem umom njene predsednice, se je sprostila v deželi Sikhov, na skrajnem zahodu države. Vendar ima indijski velikan podobne etnične in družbene razpoke še na drugih koncih, med drugim tudi na skrajni vzhodni meji, v tistem čudnem, skrotovičenem- ozemlju, med Bangladešem, Burmo in Kitajsko. Tudi pri nas so še živi spomini na pretresljive prizore lanskih množičnih pokolov v Assamu, ko je bilo pobitih nad 3 tisoč oseb, v glavnem priseljencev — beguncev iz prenaseljenega Bangladeša. Stalni močni priliv teh naseljencev, ki so ob naselitvi prevzeli nekaj zemlje in določeno družbeno vlogo, je sprožil naraščajočo napetost ne le v indijski zvezni državi Assari, ampak tudi v ostalih državah tega indijskega »konca«. Tokrat, pred nedavnim, je počilo v zvezni državi Tripura, ki je po indijskih merilih majhna in ne prav gosto naseljena, saj na površini, ki je polovico sloven- ske, živita »le« dva milijona prebivalcev. Jedro tega prebivalstva so domača plemena, ki so pod pritiskom priseljencev postala slaba tretjina celote. Kot v sosednjem Assamu se je tudi tu del domačinov odločil, da sam poskrbi za »končno rešitev« problema. Ustanovljena je bila organizacija Tripurski narodni prostovoljci (TNP) z izrazitimi separatističnimi težnjami. TNP je do oktobra letos povzročila v spopadih že preko 50 smrtnih žrtev, od tega 19 policajev, v južnem delu zvezne države je začela graditi lastno, vzporedno oblast, ki pobira davke in kaznuje »izdajalce« ter nezaželene priseljence. To ustrahovanje čutijo seveda v največji meri bengalski priseljenci. Zaveznik in »strokovna opora« organizacije TNP je sorodno uporniško gibanje v sosednji zvezni državi Mizoram. To je Narodna fronta Mizo, ki je podobno kot TNP naslonjena na rodovno etnično strukturo prvotnega prebivalstva. Deželna vlada Tripmre je v rokah marksistične stranke, kateri načeluje Bengalec Nripen Chakravarty. Ta je bil proti neposredni uporabi vojske; trdil je, da je problem predvsem političen in da se ' da rešiti z zakonskimi ukrepi, predvsem z zagotavljanjem zemljiške lastnine izvirnemu prebivalstvu. Chakravar-tyju je lani uspelo, da je politično prepričal druge uporniške organizacije, Tripursko ljudsko osvobodilno organizacijo, da je odložila orožje; TNP, pa zavrača vsak komprromis. Smrt Indire Gandhi in narodnostni nemiri, ki so sledili, so problem Tripure postavili še bolj v ozadje, kot je že prej bil. Indijska vlada si gotovo ne more dovoliti preveč notranjih »front« vojaškega poseganja, kar posredno verjetno (trenutno) krepi tripurski separatizem. A to je le prrehodna situacija. Bodoči razvoj tega žarišča napetosti je odvisen tudi in predvsem od zunanjih dejavnikov. Tod je že pred 20 leti divjala prava državljanska vojna, ki jo je podpirala Kitajska. Indijska obveščevalna služba trdi, da za današnjimi uporniškimi organizacijami stoji Bangladeš, kar pravzaprav ne preseneča. Revni Bangladeš, kjer se na površini kot je polovica Italije tre 87 milijonov prebivalcev, bi krvavo potreboval širše zaledje. Na zasedanju palestinskega nacionalnega sveta Federacija z Jordanijo preuranjena PLO računa predvsem na lastne sile «LINEA» ... LODEN «Seiko» — najbolj znani lodni na svetu. Bogato izbiro klasičnih modelov in izrednih novosti v vseh barvnih odtenkih, doublé face tkanin, z usnjenimi vložki in odstranljivo podlogo iz kožuhovine za ženske in moške vam nudi trgovina «LINEA», Ul. Carducci 4, Trst. AMAN — Dialog med PLO in Jordanijo se mora nadaljevati, časi pa niso še zreli za skupno pobudo, ki jo je predlagal kralj Husein. To je v bistvu med vrsticami povedal v poročilu na zasedanju palestinskega nacionalnega sveta vodja političnega oddelka PLO Faruk Radumi. Po njegovih besedah ostaja PLO zvesta sklepom iz zasedanja nacionalnega sveta v Alžiru leta 1982, in sicer o ustanovitvi federacije z Jordanijo, potem ko bi Palestinci ustanovili svojo samostojno državo. »Ne smemo varčevati z napori, je vztrajal Radumi, da določimo smernice jasni jordansko - palestinski politiki, ki naj se postavi po robu cioniističnim poskusom zadušitve naše nacionalne identitete.« Kljub taki izjavi pa je vodja političnega urada PLO dal razumeti, da se trenutno ne strinja s Huseinovo »jordansko - palestinsko formulo«, ki se opira na resolucijo št. 242 generalne skupščine OZN in po kateri bi se uveljavilo načelo »ozemlje za mir«. V bistvu, da bi Palestinci in Arabci priznali obstoj I-zraela, v zameno pa bi se Tel Aviv umaknil z vseh zasedenih arabskih ozemelj, na katerih bi nastala z Jor- danijo povezana palestinska država. Radumi in z njim Arafat ne moreta sprejeti take rešitve, saj bi to še poglobilo razkol z radikalnimi palestinskimi silami. Prav zato je Radumi v svojem poročilu poudaril potrebo po aktiviziranju palestinske nacionalne fronte na zasedenem ozemlju s stopnjevanjem oboroženega odpora. Glede disidentskih palestinskih skupin, ki bojkotirajo sedanje zasedanje, je bil Radumi precej spravljiv. »To je najhujši problem naše revolucije, je dejal Radumi in pozval vse Palestince, naj nadaljujejo z dialogom, da PLO poišče svojo pot iz sedanje krize.« V svojem poročilu pred »parlamentom v izgnanstvu« je Radumi ponovil zahtevo po sklicanju mednarodne kon ference o Bližnjem vzhodu, ki bi se je udeležile vse zainteresirane strani ter ohe supersili. Radumi je včeraj zagovarjal tudi zbliževanje z Egiptom. Po vsem sodeč je prišlo v Amanu do prave streznitve. Palestinci zaupajo sedaj predvsem v lastne sile in se dobro zavedajo nevarnosti »arabske solidarnosti«, ki jih je do sedaj le izrabljala za ozke interese posameznih arabskih držav. Kosmina Sergij Barvni TV SPREJEMNIKI — vse, kar najboljšega nudi nemška In Italijanska tehnika ITT SCHAUB-LORENZ, TELEFUNKEN, PHILIPS, REK NABREŽINA CENTER Telefon 20012? • Jadran praznih rok NADALJEVANJE S 1. STRANI stvo in povedli kar s 36:26. Bili so to verjetno usodni trenutki tega srečanja za naše košarkarje, ki so v nadaljevanju s požrtvovalno igro tudi zmanjšali zaostanek (v 28’ 55:60), jasno pa je bilo, da Videmčanom zmaga ne more uiti. Videmsko moštvo ni namreč naključno na drugem mestu lestvice. Trener Delvio IJori razpolaga s homogeno ekipo, ima na razpolago lepo število enakovrednih menjav (in to je bil drugi vzrok Jadranovega poraza), moštvo je tudi zelo izkušeno. Proti taki ekipi je tudi na dlani, da bi lahko naši košarkarji zmagali, le ko bi igrali zelo dobro. Res je, jadranovci so pokazali napredek glede na srečanje v Trevisu, preveč pa je še bilo napak, da bi lahko presenetili Fabbricatoreja in tovariše kar sredi Vidma. »Preveč je bilo oscilacij v igri, preveč izgubljenih žog, da bi lahko presenetila nasprotnika,« je po koncu srečanja dejal Jadranov trener Andrej Žagar. V Jadranovem moštvu je tokrat ob običajno dobrem Marku Banu zadovoljivo igral tudi Sandi Rauber. (B. Lakovič) Udine Nord — Jadran 85:80 (46:34) UDINE NORD: Romania 2 (2:7), Lodalo (0:1), Torello 15 (3:4), Man-zano 2, Nobile 10 (2:3), Zaggia 11 (3:4), Romanello 12 (0:3), Fabbricatore 12 (0:1), Bcrzanti 9 (3:4), Za-varesco 12 (0:1). JADRAN: K. Stare 2, I. Stare 11 (1:3), Ban 26 (9:11), Rauber 16 (2:6), Čuk 15 (3:3), Žerjal 8 (1:2), Gulič, Vremec 2, Sosič, Daneu. SODNIKA: Ceccarelli (Pesaro) in Rossi (Ancona). PM: Udine Nord 13:23, Jadran 16:25. ON: Udine Nord 25, Jadran 23. PON: Žerjal 40. 3 TOČKE: I. Starc 2, Ban 1, Žerjal 1. GLEDALCEV: približno 600. OSTALI SINOČNJI IZIDI: Basket Ravenna - Pali. Vicenza 65:86; Servo-lana Leasest - Italmonfalcone 85:88; Caveja Forlì - Stefanel Treviso 93:113. • Krasu odločilni NADALJEVANJE S L STRANI vitimi napadi popolnoma zmedla nasprotnico. V. naslednjem nastopu sta bili na vrsti najboljši igralki — Cer-gol in Andreone. Igralki sta upravičili svoj sloves, saj smo bili na trenutke priča res kakovostni igri. Težave pa je nasprotnica povzročila krasovki le v prvem setu. Med Doljakovo in Corbettovo ni bilo bistvenih razlik Cergolova je v naslednjem srečanju potrdila dobro formo. Odločilno točko je Krasu priborila Sonja Milič. (Z. Skupek) Kras — Focolare Coccaglio 5:1 Doljak - Maccalli 2:1 (12:21, 21:19, 21:13); Milič - Corbetta 2:0 (22:20, 21:11); Cergol - Andreone 2:0 (21:19, 21:12); Doljak - Corbetta 0:2 (20:22, 14:21); Cergol - Maccalli 2:0 (21:9, 21:12); Milič - Andreone 2:1 (18:21, 21:15, 21:14). SDGZ pred jutrišnjim protestom Z& celovitejši pristop k obrtni problematiki NADALJEVANJE S 1. STRANI Oglejmo si le nekaj nerešenih problemov. Pred dvema letoma so krajevne obrtniške organizapije pripravile po svet. Na posvetu so se izluščili določeni pereči problemi, . ki so še danes odprti. Med prvimi bi omenili problem vajenstva. Med tem čase m je sicer dežela odobrila znesek 5 milijard lir za podporo vajenstva, a ta sredstva so neizkoriščena, ker upravni organi niso še dobili oblike, kako naj se_ ta sklad izkoristi. Po drugi strani smo doživeli sicer skromen poskus tržaške Trgovinske zbornice, ki je razpisala 25 štipendij na vajence. Ti so dobili delo v roku enega tedna. Tu je tudi problem strokovnih tečajev, katere dežela po nekem nelogičnem ključu odobrava ali zavira. Na teh strokovnih tečajih bi morali predavati — vsaj praktične predmete — obrtniki, tako da bi potencialne vajence seznanili z razmerami v delavnicah. Nerešen je tudi problem stanarin, kar ponovno otežuje delovanje v tej veji gospodarstva. Vsem tem težavam — navedli smo le nekatere — se danes pridružuje še osnutek zakona Visentini z vsemi upravnimi in finančnimi bremeni. Predlagana reforma davčnega sistema je dejansko korak nazaj od današnjega načina obdavčevanja. Kot glavna institucija je predpisano induktivno določanje dohodka. Od dohodka bi se odtrgali pavšalni stroški, ostanek bi pa predstavljal obdavčljivi del dohodka. Seveda je to izredno poenostavljen prikaz sklopa določil zakona. Važno pa je, da se ponovno uvede sistem pavšalnega določanja dohodka, torej pridemo do ponovnega dogovarjanja med davčnimi zavezanci in davčno upravo, dogovarjanja, ki je v bistvu lahko podvrženo izredno subjektivnim ocenam. Važno je še tisto zakonsko določilo, ki predvideva, da bodo uslužbenci davčne uprave imeli gibljive dohodke. Gibljivi del bo pa odvisen od njihove storilnosti, ki jo bodo ugotavljali na podlagi odkritih utaj. To pomeni, da bodo uslužbenci zainteresirani za čimvišji davčni priliv ne glede na dejansko stanje oziroma finančne zmožnosti podjetja. Obrtnik, ki bi se želel ogniti takemu načinu obdavčenja, bo moral Uvesti dvostavno knjigovodstvo, kar pa predstavlja preveliko organizacijsko in finančno breme predvsem za manjše družinske obrate, ki so pri nas v večini. Zaradi vseh teh nerešenih vprašanj je prišlo do oklica vsedržavnega Protestnega dneva. Odbori treh organizacij se bodo sestali v ponedeljek dopoldne na skupni seji, kjer bodo razpravljali o celotni problematiki tržaškega obrtništva. Od tod bodo delegacije odšle na srečanje z deželnimi parlamentarci, na Prefekturo in na deželo. Množični sestanek obrtnikov je predviden za !■>. uro. Na njem bodo podani zaključki dopoldanskih srečanj, a istočasno bodo odbori poslušali predloge članov za nadaljevanje akcije. Zaradi tega bi bilo umestno, da se vsi obrtniki zberejo na popoldan skem zasedanju in učinkovito pripomorejo k uspehu manifestacije. ODO KALAN Vzpon idrijske Iskre SPODNJA IDRIJA — Pričetek praznovanja Dneva republike so na Idrijskem včeraj obeležili z novo delovno zmago. 650-članski delovni kolektiv Iskre je slovesno predal namenu proizvodno halo s 4100 kvadratnimi metri uporabnih Površin investicijske vrednosti 120 milijonov dinarjev, ki je plod skupnega vlaganja Iskre Spodnja Idrija in podjetja Brodoimpex iz Beograda. V novih proizvodnih prostorih že poteka proizvodnja komprvsorskih elektromotorjev, ki jih ^Pesno prodajajo na zahodna konvertibilna tržišča. Že letos v devetih mesecih je Iskra izvozila za 74 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju in je tako Pajvečji izvoznik in eden od stebrov nadaljnjega gospodarskega razvoja v Idriji. Uspešno pa sodeluje Iskra tudi s Konzorcijem slovenskih obrtnikov Godeta! iz štandreža pri Gorici in dansko firmo Danfos. V novem objektu Iskre 80 tudi laboratoriji s sodobnimi aparaturami, kar omogoča Iskri visoko kvalitetno proizvodnjo in načrtovanje še zahtevnejših proizvodov. Včerajšnje svečane «tvoritve so se udeležili številni poslovni partnerji iz Jugoslavije in tujine ter «gledni gostje, med katerimi je bil tudi France Popit, predsednik predsedstva S.R Slovenije. Pripravili pa so tudi bogat kulturni program, ki so ga ob otvo-ritvi izvedli mladi iz Spodnje Idrije in šolskega centra iz Idrije. SILVO KOVAČ Odlikovanja SFRJ 22 borcem iz Verone VERONA — Jugoslovanski generalni konzul v Trstu Drago Mirošič in konzul Aleksander Nikolič sta včeraj dopoldne podelila v Veroni spominske medalje in plakete 22 bivšim italijanskim borcem, oziroma svojcem za njihove zasluge v jugoslovanskih enotah v času boja proti nacifašizmu. Omenjena priznanja je bivšim borcem podelilo predsedstvo SFR Jugoslavije. Slovesnosti je prisostvovalo večje število bivših partizanskih borcev, aktivistov in bivših deportirancev v nacističnih taboriščih navzoči pa so bili tudi predstavniki krajevnih oblasti in vojske. Jugoslovanski generalni konzul Drago Mirošič je imel ob tej priložnosti kratek govor, v katerem je poudaril pomen, ki ga je imela v tistem času skupna borba antifašističnih sil proti nacifašizmu in v povojnem času za graditev in utrjevanje dobrososedskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Slovesnost sc je zaključila v tovariškem in prijateljskem vzdušju, ob o-bujanju spominov in utrjevanju prijateljskih vezi, ki še danes povezujejo vse bivše borce in aktiviste. Bodočnost mladine v strokovnem usposabljanju VIDEM — V Furlaniji se je bodočnost pričela takoj po potresu leta 1976, ko so industrijci svoje uničene tovarne prenovili upoštevajoč najmo dernejše tehnološke dosežke. Zato lahko furlanski industrijci danes s svojimi izdelki konkurirajo na vseh svetovnih trgih. To so ugotavljali tako poročevalci kot diskutanti na včerajšnjem srečanju z naslovom »Srečanje z bodočnostjo«, ki ga je priredila Zveza furlanskih industrijccv in na katerem so sodelovali znani strokovnjaki ter uspešni industrijci iz vse severne Italije. Veliko pozornost so posvetili uvajanju novih tehnologij, ki spreminjajo naš način življenja. Diskutantje so poudarili, da bo morala šola posvetiti več pozornosti strokovni vzgoji mladine, upoštevajoč novosti, ki jih uvajajo razni produktivni sektorji. (mw) Osnovna šola »Vojka Šmuc« v Izoli prireja 27. t.m. ob 17. uri v šolskih prostorih SPOMINSKO SVEČANOST OB 40-LETNICI VOJKINE SMRTI NA BOJIŠČU PRI KNINU Vabljeni tudi njeni tržaški mladostni prijatelji in znanci in soborci v prekomorskih brigadah. Kdo je 1. maja 1945 ubil poročnika Laga ? ,. Tov. Dušan Košuta nam je poslal daljši prispevek, Oa objavljamo v skrčeni obliki. V govoru, ki sem ga imel pri odkritju spomenika Padlim žrtvam v Prečniku, sem 28. 10. 84 med ostalim Ugotovil, da z zadovoljstvom sprejemamo, kar je rekel PTOdsednik vlade Craxi med proslavo priključitve Trsta «aljji na Trgu Unità dobrega in utemeljenega. Glede «jegovega odnosa do slovenske manjšine sem poudaril Prodvsem, da se je prav gotovo z njo in njenimi pro-'«mi bolje spoznal po srečanju s slovensko enotno de-«gacijo. Nisem pa se moral strinjati z nekaterimi zgodovinskimi netočnostmi o partizanstvu na našem Krasu u o dogodkih ob osvoboditvi maja 1945. leta Znano je, da pri govorih državnikov, posebno ti-1 ob raznih slovesnostih, sodelujejo znanstveniki in ,rugi sodelavci : zaupanje ministrskega predsednika gle-e zgodovinskih ugotovitev v govoru, katerega je imel 0 Trgu Unità, v svoje sodelovce pa ni bilo povsem Pravičeno. Najboljši primer in utemeljitev za tako trdi l®v in kritiko je dramatična usoda Vinicia Laga, ki naj .i ga ubili jugoslovanski partizani 1. maja 1945, ker se otIK) t°h trditvah — s tankom iztrganim Nemcem in kl’ašenim z italijansko trobojnico skušal vrniti v Trst. Verzije o njegovi smrti so različne, a nobena ne odgo-krja z omenjeno. Po pisanju B. Marini ja, je Laga ubila ‘ 1 Vidmu edinica »Garibaldincev«, ker je na njegovem temohilu plapolala italijanska zastavica s sabaudskim ? hom. Msgr. Aldo Moretti navaja dve pričevanji,^ ki t h' trdita, da so Laga (enkrat na kamionu, drugič v .Pelinu) ubili »Garibaldinci«. Angelo Baxiu, znani od Sv . (resistente), lastnik podjetja v Vidmu, ki je v «jem stanovanju v Viale Firenze — skrival angleško : 81 jo — z radio sprejemno-oddajno postajo — ki ji _ Pačelnoval polk. Nicholson — kot tudi Vinicia Laga a, * je bil oficir ital. vojske pri imenovani misiji — . *’ med ostalim, sledeče: »Ob 10.00 zjutraj 1. 5. 1945 sem v iilrcčal z Lagom, ki mi je sporočil, da mora nujno tj«*, za važen problem. Pustil mi je neke beležke za -, Marca in se napotil proti Viale Palmanova, kjer l-jjj Je čakal kamion. Ker ni bilo več sledu za njim, sem 1 . Paprošen iz strani angleške misije, da poizvem, blii-Se te zgodilo. Tako sem zvedel, da ko so prišli v mostu pri Pierisu, je iz kolone Kozakov počilo strelov v kamion, ki ni imel nobene zastave, na katerem sta bili poleg šoferja, še dve osebi. Nepoškodovan šofer je bliskovito obrnil kamion in odpeljal oba ranjenca — od katerih eden huje —- z istim kamionom v Civilno bolnico v Videm, kjer je Lago s ponarejenim priimkom Bartoli — umrl v noči med 1. in 2. majem 1945.« V motivaciji srebrne medalje, ki mu je bila podeljena 8 . 3. 1947 piše: »Attraversate le linee di combat-mento per raggiungere, nellTtalia meridionale, i comandi militari ricostituiti dopo l’armistizio dell’8 settem bre 1943, si offriva volontario per una missione di guerra, A violandolo nel territorio occcupato dal nemico, affrontava con grande coraggio difficili situazioni, assolvendo brillantemente i compiti ricevuti. Zona d’operazione del Veneto orientale (19 gennaio 1944 - 31 marzo 1945)«. Torej nikjer ni govora ne o nemškem tanku z italijansko zastavo, ne da bi ga ubili Jugoslovani, ki so pri njegovi smrti popolnoma nedolžni! To je seveda en sam, čeprav zelo zgovoren primer zgodovinskih netočnosti, o katerih bomo tržaški partizani pismeno obvestili predsednika vlade. Predvsem nam reč gre za pravilno zgodovinsko vrednotenje dogodkov po 8. septembru 1943, ko so se proti Nemcem hrabro borile v Pivki, Bazovici in v Divači cdinice sestavljene iz italijanskih državljanov slovenske narodnosti, ki so bile organizirane v partizanske skupine in čete že v začetku 1942. leta pod vodstvom OF in NOV Jugoslavije. Poudariti je tudi treba izreden prispevek italijanskih tovarišev v skupni borbi proti nacifašističnim hordam, od katerih je približno 20 tisoč padlo na teritoriju Jugoslavije. Pravilno bi bilo treba osvetliti, kako so Kraševci, Vipavci in Brkinci pomagali bežečim italijanskim vojakom, jim dajali civilne obleke in hrano, da so se lahko vrnili v domače kraje. To je bil boj tukajšnjega prebivalstva, Slovencev in Italijanov, proti okupatorju in proti fašizmu. In prav zato ne smemo izkriviti preteklosti, rnoramo graditi mostove sožitja, za kar smo tudi Slovenci, ki živimo v Italiji, mnogo naredili in mnogo žrtvovali. Samo tako bomo gradili, razvijali in utrjevali prepotrebno kulturo miru in sožitja v medsebojnem spoštovanju in prijateljskem vsestranskem sodelovanju. DUŠAN KOŠUTA Zenski nonet Vitra sili v slovenski vrh Ženski nonet Vitra iz Ribnice je preteklo soboto praznoval 10-letnico u stanovitne; na jubilejnem koncertu v . avli osnovne šole France Prešeren v Ribnici je poleg okteta Donit iz Sodražice sodeloval tudi Tržaški ok tet. Jubilejnemu koncertu Viter je prisostvovalo več kot dvesto pozornih poslušalcev, ki so akustično avlo napolnili do zadnjega kotička. Nonet Vitra sestavlja devet brhkih in priljubnih deklet z zelo izrazitimi glasovnimi sposobnostmi, kar omogo ča ansamblu poseganje po najbolj zahtevni zborovski literaturi, ljudske pesmi pa zazvenijo v njihovi interpre taciji sveže, sproščeno in pristno, ka kor mora pač zazveneti pesem na vasi, ko odrešuje človeka od vsakdanjih skrbi in težav. Marjana, Mirjam, Martina, Eda, Irma, Mira, Mojca, Iva in Viktorija so v desetih letih skupnega petja, vodenja in nastopanja postopoma preplezale strmi lok kakovostnega vzpona in iz začetniške skupine osnovnošolskih dekletc zrasle v komorni ansambel, ki orje vse vidnejšo in pomembnejšo sled na polju zborovskega petja v Sloveniji. Levji delež pri vsem tem pa ima prav gotovo njihova dirigentka prof. Ber nardo Kogovšek, osebnost, v kateri sta združeni visoka strokovnost in zasvojujoči človeški žar, s katerim svoje Vitre spodbuja in zanesljivo vodi 'na umetniški poti in mimo vsakdanjih življenjskih pasti. Nonet Vitra je v prvi vrsti družina, v kateri se poleg smeha, občasnega krega, sijajnega razpoloženja in drobnih ženskih nevoščljivosti oglaša tudi petje; a ka dar se oglasi, se oglasi tako, kot bi bilo petje podeveterenega enega, z vsemi čutili uprtega v zanesljivo ved nico Bernardo. K uradnemu licu jubilejnega koncerta noneta Vitra mo ramo še pripisati skupen nastop deklet najprej z vsakim oktetom pose bej, nato še zaključni pesmi vseh treh ansamblov, podelitev pronastih Gal iusovih značk pevkam noneta Vitra in srebrne Gallusove značke dirigentki Bernardi Kogovšek, izmenjavo daril, čestitke predstavnikov kulturnih or ga nizacij ribniške občine ter izdaje jubilej ne brošure in pa kasete. Prav tako pomemben, človeško zavzet in prijateljsko topel in prijazen je bil družabni del večera v znameniti gostilni Pri Cenetu v Ribnici. V nadvse sproščenem vzdušju se je vrstila pesem za pesmijo Viter, okteta Donit in Tržaškega okteta in prav v. žal, prekratkih urah, ko se je vzdušje razgrelo in je vse prevzela spontana domačnost, so pevci Tržaškega okteta občutili, koliko pomeni njihovo umetniško in človeško 'poslanstvo ne samo po Italiji temveč tudi med ljudmi v matični Sloveniji. Tržaški oktet, ki je sicer v Ribnici nastopil že drugič, si tudi med slovenskim občinstvom širi krog poslušalcev, ki ne štedijo s kritičnostjo, po drugi strani pa cenijo njegovo pesem, in to še toliko bolj, ker je v sedanjem težavnem političnem trenutku to pesem upora in potrjevanja narodnostne obstojnosti Slovencev v Italiji. Poslušalci v ribniški šoli in gostje na družabnem večeru so z zanimanjem navezovali stike s posameznimi pevci, ob donenju oktetovih pesmi pa so z razumevanjem spoznavali. iz kakšne situacije izhajajo člani Tržaškega okteta in v kakšnih razmerah delujejo, vedno pa v strogi skrbi za umetniški vzpon, za utrjevanje zavesti med svojimi ljudmi in v želji, da bi se poznavanje o Slovencih v Italiji širilo in utrjevalo čim dlje od rodnega Trsta. Tržaški oktet je v Ribnici našel svoj drugi dom, nanj pa ga že veže neminljiv spomin na čudovit večer z Vitrami, z oktetom Donit in z živahnim in iznajdljivim Cenetom... Pevski zbor Slavec danes v Povirju Mešani pevski zbor KD Slavec iz Ricmanj bo danes popoldne gost KUD Franc Žiberna v Povirju pri Sežani, kjer bo na proslavi Dneva republike pod vodstvom Draga Peta rosa zapel vrsto partizanskih in ljudskih pesmi, (k.b.) rAGENCIJA Edi Prelec1 ZAVARUJE • pred nezgodami • avtomobile • potovanja z letalom • blago na kamionih, vlakih, ladjah • jamstvo v carinskem poslovanju • poroštvo (iva, invim, itd.) • pred požari • pred tatvinami • kredite • stavbe • penzije NUDI brezplačno konzulenco in pravno pomoč v slučaju avtomobilske nesreče v Italiji in v tujini. ul. Cicerone 8/A 34133 TRST Tel. (040) 630674 1872* UT ITALIA ASSICURAZIONL »CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE« MANJŠIM PODJETJEM IZPLAČILO TRINAJSTE PLAČE Upravni svet bančnega zavoda »Cassa di Risparmio di Trieste« je pod predsedstvom odv. Alda Terpina sprejel sklep, da se obnovi »pobuda za izplačilo trinajste plače« in tako odobril prošnjo srednjih, malih, obrtniških in trgovskih podjetij in tistih, ki se ukvarjajo s terciarno dejavnostjo. Ta pobuda je namenjena podjetjem, ki nimajo več kot 150 uslužbencev. Višina posojila je sorazmerna številu uslužbencev in ga bo treba poravnati v teku petih mesecev začenši s februarjem 1985. Za določitev točnega števila uslužbencev bodo morala podjetja izdati potrdilo, ki ga bo moralo podpisati tudi združenje oosamezne kategorije ali pa predložiti fotokopijo seznama, ki so ga predložila zavodu IN RS. Morala bodo tudi jasno navesti, da niso zaprosila in da ne prejemajo podobnih olajšav od drugih denarnih zavodov. Podjetja lahko predložijo prošnje direktno ali prek združenja posamezne kategorije. Sprejemanje prošenj se zaključi 16. decembra 1984 pri glavnem sedežu zavoda, pri podružnicah in agencijah. Od 10. decembra ddlje začne zavod izplačevati posojila. CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE Sklad M. Cuk pripravil vrsto prireditev za popularizacijo svojega delovanja Odškodnina za srenjsko zemljo oškodovanim vaškim skupnostim Sklad Mitja Čuk pripravlja v tednu, ki je pred nami, celo vrsto prireditev, ki naj bi pripomogle k po polarizaciji tega sklada. Danes bodo ob 10. uri odprli v Prosvetnem domu na Opčinah razstavo izdelkov vzgojnega zavoda Elvire Vatovec iz Strunjana in fotografij iz poletnega centra. Razstava bò odprta do 2. de cembra. Predvidene pa so tudi prireditve, na katerih bodo imeli glavno besedo otroci. Nastopili bodo v sredo v Prosvetnem domu na Opčinah z veselim prizorom v trebenskem narečju ob pesmih pevskih zborov Vesele pomladi z Opčin. Tudi četrtek bo posvečen mladim gledalcem. V Finžgarjevem domu na Opčinah bodo lahko preživeli urico ob predvajanju risank. V petek bo na sporedu v Finžgarjevem domu celovečerni film, v soboto pa bo v Prosvetnem domu koncert, na katerega so se velikodušno odzvali slavnostni govornik dr. Pavel Fonda, Tržaški oktet. in solisti Vilma Padovan, Moj ca šiškovič, Marko Bitežnik in Ta tjana Ražem. Sklepna prireditev bo v Finžgarjevem domu v nedeljo, 2. decembra. Prikazani bodo razni plesi, od folklornih izraznih, do profesionalnih, v ta okvir pa se bo vpletla lutkovna skupina iz Doline in sre-čolov otrok z Opčin. Seveda je pomembnost tega tedna prikazana tudi z večeroma, ki bosta neposredno pred prireditvami. V ponedeljek bo namreč v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti srečanje vseh skladov, ki delujejo na Tržaškem. V torek pa bo sklad Mitja Čuk gost Slovenskega kluba v Gregorčičevi dvorani, da bi orisal namen svojega delovanja. Predstavniki tega sklada bodo skušali občinstvu prikazati nastanek sklada, kaj jih je do ustanovitve privedlo, kateri so nameni in cilji te organizacije in kakšna je dejavnost, ki so se je že lotili ' ali izvršili. Podrobneje bo prikazan na men pobud in sestava svetovalcev, ki v okviru sklada delujejo. Območje, ki ga želijo člani sklada zajeti in na njem delovati, seveda ob nenehnem sodelovanju vse naše javnosti, posebej organizacij, ki so v stiku z otroki in mladostniki od šole do društev in specialnih služb. V torek, 27. novembra, se bo sestal zahodnokraški rajonski svet, ki bo med drugim ponovno razpravljal o namembi izkupička (400 milijonov lir), ki ga je tržaška občinska uprava pred kratkim prejela v odškodnino za prodajo srenjskih zemljišč za gradnjo novega avtocestnega priključka. Po zakonu mora namreč občina ta denar porabiti v vaseh, katerih vaške skupnosti so bile lastnice omenjenih srenjskih zemljišč. Na to obvezo sta na petkovi seji tržaškega občinskega sveta opozorila tudi komunistična svetovalca Spetič in De Rosa, ki sta zahtevala, naj u-prava ta denar nameni za tista javna dela, ki bodo v skladu z načrti za-hodnokraškega rajonskega sveta. Svetovalca pa sta izkoristila priliko in opozorila tudi na problem protivrednosti za razlaščena zemljišča, ki jih je nakazala dežela preko Kraške gorske skupnosti. Spetič in De Rosa sta poudarila, da tržaška občinska uprava zavira in krepko zavlačuje izgradnjo nekaterih kulturnih objektov, za katere je Kraška gorska skupnost že pred letom namenila finančna sredstva, in ki so med drugim namenjena tudi izgradnji kulturnega doma v Lonjerju in popravilu Ljudskega doma v Trebčah. • Rajonski svet za Sv. Ivan se bo sestal jutri ob 19.30. Na dnevnem redu bo med drugim razprava o organiziranju rajonskega praznika ostarelih, r?a seji pa bodo tudi zamenjali dva svetovalca, ki sta odstopila. Danes v Saležu občni zbor KD Rdeča zvezda V osnovni šoli Lojze Kokoravec - Gorazd v Saležu bodo kulturni delavci KD Rdeča zvezda danes ob 17. uri delali na sedmem občnem zboru obračun opravljenega dela v minuli mandatni dobi. Potek občnega zbora bo nekoliko drugačen kot običajno, saj so vsem članom že prej odposlali na dom poročila o delovanju, tako da bo danes več časa za analizo in poglabljanje problematike. Zaželeno je, da bi člani kritično posegli v razpravo in iznesli predloge za določitev smernic bodočega kulturnega delovanja na območju zgoniške občine. Na svoj račun bodo prišli tudi ljubitelji zborovskega petja, saj bo po začetnem vokalnem pozdravu domačega moškega zbora Rdeča zvezda, na sporedu koncert ženskega pevskega zbora KUD Jože Pahor iz Sežane, ki ga vodi Majda j?krlj. Ratinar a: različna tolmačenja obstoječih varnostnih predpisov Katinarski starši nadaljujejo svoj neumorni boj, da bi svojim otrokom priborili primerne učne prostore. V petek zvečer so na skupščini ocenili sedanji položaj in se nato udeležili občinske seje, da bi slovenske izvoljene predstavnike še enkrat pozvali naj podprejo njihova prizadevanja. Včeraj so naj prej posegli na prefekturi, nato pa na občini, da bi ugotovili, zakaj so se popravljalna in preurejevalna dela tako zavlekla. Občinski odbornik za javna dela Bari jim je zagotovil, da dela napredujejo in da sam ni kriv, če niso bila še v celoti opravljena. Nato jih je arhitekt Sello seznanil z opravljenimi deli v policijski kasarni, kamor bi morali preseliti enega od italijanskih razredov. Delavci podjetja, ki mu je občina oddala dela v zakup, bi morali opraviti vrsto del, ki jih je bil ob pregledu prostora naročil vodja higienske službe pri KZE dr. Botteghelli. Zaradi bolezni odgovornega za dela (!) pa je preure-jevanje zastalo. Od petnajstih »del«, ki so na spisku dr. Botteghellija, so doslej delavci le prepleskali prostor in namestili na hodniku protipožarne naprave. Da bo zadoščeno predpisom higienskega urada bodo morali še pobarvati ograjo, potencirati razsvetljavo, povečati število obešalnikov, popraviti higienske naprave, pregledati električno napeljavo pri ogrevalnih napravah, popraviti ključavnico, opremiti vhodna vrata z neprebojnimi šipami in avtomatično ključavnico, namestiti na cesti pred vhodom varnostne naprave in postaviti primerne opozorilne cestne oznake pred kasarno. Kaj reči o takem pikolovskem spoštovanju varnostnih predpisov? Šolske in politične oblasti lahko le opozorimo, da sledijo slovenski otroci že poldrugi mesec pouku na hodniku, brez table, brez primernih klopi, razsvetljave, obešalnikov, omar... SSG vabi na srečanje z Jurijem Součkom in Kosmačevo Balado o trobenti in oblaku Slovensko stalno gledališče nas ponovno vabi v svojo sredo in sicer na srečanje z znanim slovenskim igral cem Jurijem Součkom, članom ljubljanske Drame, ki bo v sredo, 28. novembra, to it na predvečer Dneva republike, nastopil v Kulturnem domu v Trstu s Kosmačevo Balado o trobenti in oblaku. Najprej beseda o igralcu. Zakaj in kako Souček? Souček zato, ker je ljubljanski igralec že nekaj tednov član našega ansambla. Jurij Souček namreč nastopa kot gost v Paracel su, drami slovenske pisateljice Ivan ke Hergold, ki bo sredi decembra doživela prav v našem gledališču svojo krstno izvedbo, v režiji Borisa Kobala. Souček torej zato, ker je tako rekoč maš« in seveda ker ima v svojem repertoarju priljubi je no novelo Cirila Kosmača, s katero Dva razreda osnovne šole France Bevk bosta imela začasno pouk v Trebčah Jutri bodo začeli prenavljati električno napeljavo v šolskem poslopju pri tramvaju na Opčinah, kjer imata svoje prostore italijanska osnovna šola in slovenska o-snovna šola France Bevk. Dela bodo povzročila obema šolama nemalo preglavic. Italijanske razrede bodo namreč do zaključka del (predvidoma do polovice januarja) preselili v italijansko osnovno šolo na Mandriji, dva slovenska razreda pa bosta imela začasno pouk v prostorih tre-benske osnovne šole Pinko Tomažič. Podjetje bo začelo najprej prenavljati napeljavo v pritličju in v prvem nadstropju, med božičnimi in novoletnimi prazniki pa se bo lotilo še drugega nadstropja, kjer ima (z izjemo dveh razredov) svoje prostore slovenska šola. O vprašanju začasne preselitve dveh slovenskih razredov v Trebče je v petek zjutraj razpravljal medrazredni svet, ki je sprejel predlog o preselitvi obeh četrtih razredov, vendar le pod pogojem, da se otrokom zagotovi varen prevoz z Opčin do Trebč. Tržaška občina je doslej le ustno zagotovila, da bo nudila brezplačen prevoz u-čencev z linijskim avtobusom št. 39 (odhod z Opčin ob 8.20, povratek iz Trebč na Opčine ob 12.40), vendar le od 1. decembra dalje. Kaj pa od jutri do 1. decembra? Didaktična ravnate- ljica je predlagala staršem otrok nekaj možnih rešitev : ali bodo starši v tem času sami poskrbeli za prevoz otrok do Trebč (z avtobusom ali zasebnimi avtomobili) ali pa bodo (v skrajnem primeru) sledili otroci pouku v drugem nadstropju, pri čemer pa vsekakor ne bo zagotovljen reden pouk. Možna je tudi uvedba popoldanskega pouka, kar pa ne bi bilo najbolj primemo za pouk, saj bodo delavci v popoldanskem času opravljali najbolj hrupna dela. Ravnateljica je poudarila, da bodo v teh prvih dneh preverili tudi možnost uporabe šolskega avtobusa, kar bi bila vsekakor še najboljša rešitev, saj bi bil tako otrokom zagotovljen varen prevoz do Trebč. Jutri bodo imeli učenci obeh četrtih razredov zasilno pouk v poslopju pri tramvaju. Ravnateljica je sklicala za 12.30 srečanje s starši otrok obeh razredov, da bi se domenili za najboljšo rešitev. Zadeva openske šole je v petek odjeknila v tržaškem občinskem svetu. Komunistični svetovalec Stojan Spetič je namreč naslovil na župana in pristojnega odbornika vprašanje, v katerem sprašuje, zakaj niso opravili dela v poletnem času in, nadalje, če bo slovenskim otrokom omogočen prevoz do Trebč s šolabusom, ki že pelje o-troke v celodnevno šolo pri Banih. V tem primeru bi šo-labus le za en kilometer podaljšal svojo vožnjo je nastopil malone že po vseh slovenskih odrih in povsod požel izje men uspeh. Namreč, čeprav je Kosmačeva Ba lada o trobenti in oblaku dobila po leg knjižne tudi svojo filmsko, ra dijsko in gledališko varianto, njene vizualno slušne sporočilne možnosti očitno še niso izčrpane. In to vsekakor potrjuje tudi Součkova prired ba in njegov pretehtan, pomensko uglašen nastop. Jurij Souček je iz Kosmačeve Balade izbral Temnikarjevo zgodbo. S krčenjem, oziroma izborom besedila, je uveljavil v pripovedi problemsko najtehtnejši del novele: ob pobalin skem bahanju »domačih izgubljen cev«, kako da bodo poslali skupino ranjenih partizanov »v Betlehem«, se v Temnikarju zdrami naravni človekov občutek za pravičnost, da po tem sam postane morilec. Toda »ridoni bo po zveri in ne po človeku«. Pred nami zraste monumentalna po doba junaštva in žrtve, kajti če je na začetku Součkova interpretacija Temnikarja, ko se ta odloča ali bi ali ne bi vstopil v boj, mehka, lirična in ironična, se v drugem delu, ko pripoveduje o spopadu in še posebej o uničenju domačih in doma čije dvigne v prikaz pretresljive tra gedije. Skratka, lepa povest v interpretaciji odličnega igralca. Jurij Souček bo nastopil v sredo, 28. novembra, ob 20.30 v Kulturnem domu, v petek, 30. novembra, pa v Trebčah. V TRŽAŠKEM KULTURNEM DOMU V četrtek proslava jugoslovanskega državnega praznika Kot vsako leto se bodo tudi letos aktivisti, pa tudi bivši partizanski borci in vojni invalidi spomnili s posebno prireditvijo najpomembnejšega jugoslovanskega državnega praznika, 29. novembra. informacije SIP uporabnikom i Plačilo telefonskega računa Opozarjamo abonente, da je že pred časom zapadel rok za poravnavo telefonskega računa za VI. dvomesečje 1984 in da so objave v časopisih trenutno edini način terjatve. Opozarjamo vse, ki računa še niso poravnali, naj to store čimprej po možnosti pri naših lokalnih sedežih. Na ta način se bodo izognili takojšnji prekinitvi, ki jo predvideva pravilnik. m'?sSlP 1 Società battana per l'Esercizio Telefonico p. a N1 j Organizatorja tokratne proslave sta Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje in odbor Zveze vojnih invalidov NOV, vabljeni pa so seveda vsi prijatelji in somišljeniki. Na proslavi, ki bo v četrtek, 29. t. m., torej prav na dan jugoslovanskega državnega praznika, ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma, bo o pomenu te proslave spregovoril predsednik SKGZ Boris Race, z recitacijami in petjem pa bodo sodelovali pevski zbor KD Primorec iz Trebč, mladinski pevski zbor Slovenec iz Boršta, z recitalom dramske skupine KD Tabor z Opčin. Danes v Križu razstava in koncert V Križu se danes obeta bogato kulturno popoldne. Ob 17. uri bodo v foyerju doma Alberta Sirka odprli razstavo izdelkov domače kovačnice, pol ure kasneje pa bo koncert Vrabčevih pesmi v izvedbi moškega in ženskega zbora Tabor z Opčin, ki ju vodi dirigent Sveto Grgič. Razstava, ki jo prireja KD Vesna, bo iz tehničnih razlogov odprta samo do srede med 20. in 21. uro. Prireditelji se priporočajo za ogled. Obvezna prijava vin: kmalu zapade rok Občina Dolina in Kmečka zveza obveščata vse pridelovalce grozdja in vina, da morajo prijaviti najkasneje do 29. novembra 1934 količino pridelka letine 1984. Prijave sprejemamo na županstvu, soba štev. 3, v uradnih urah in v občinskih hišah naslednjih krajev : Dolina (sedež društva Valentin Vodnik), 26. 11. 84 — v ponedeljek od 17.30 do 18.30; Boršt, 27. 11. 84 — v torek od 17.30 do 18.30; Ricmanje, 28. 11. 84 — v sredo od 17.30 do 18.30; Prebeneg 29. 11. 84 — v četrtek od 17. do 18. ure; Mačkolje, 29. 11. 84 — v četrtek, od 18.15 do 19. ure. Pridelovalci, ki imajo številko (partita IVA), so jo dolžni navesti pri prijavi, ostali pa davčni kodeks (codice fiscale). Uprava občine Devin - Nabrežina obvešča, da morajo vsi, ki predelujejo lastno ali kupljeno grozdje v mošt in vino, predstaviti na Županstvu, soba št. 2, od 9. do 11.30, do 29. novembra 1984, posebno prijavo o celotni proizvodnji trgatve 1984 na obrazcih, ki jih predvideva zakon in ki so na razpolago na Županstvu. Občina ne bo izdala spremnega izkazila za prodajo tistim, ki niso izpolnili obvezne prijave. Kdor bi prijave ne izpolnil v omenjenem roku tvega globo, ki jo predvideva zakon. ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA tik fotokino kontaktne leče Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-28-96 d KRZNA — JOPE — NAŠITKI PELLICCERIA CERVO Trst, Drev, XX. septembra 16 Telefon: 796-301 PELLICCERIA ALBERTI Ulica delle Torri 2 Priporočeni trgovini za vaše nakupe. mmmm ORVISI bogata izbira vsakovrstnih igrač TRST UL. PONCHIELLI 3 ram železnina M STROJI — TEHNIČNI ARTI*1-1 zo Industrijo, obrtništvo, kmetljštvo In za dom TRST (Industrijska con«) DOM JO 132 - Te«.: »1*** Bruno Longo je novi deželni tajnik KD SSk napoveduje celo nastop pri notranjem ministru Tržaška občina naj spoštuje obveze glede postavljanja dvojezičnih tabel K Pl polemizira s predstavnikom SSk v občinskem odboru Vprašanje dvojezične toponomastike je po nedeljski veliki in enotni manifestaciji v Trebčah v središču pozornosti ter je predmet polemičnih izjav, se posebno na račun nesprejemljivih stališč, ki jih je v občinskem svetu izrekel župan Richetti. Slovenska skupnost je v tej zvezi objavila polemično noto, v kateri naglasa, da ne more pristati na toliflače-nje obstoječih zakonov, kot ga je zagovarjal Richetti, saj člen 5 posebnega statuta, katerega vsebino je osvojil 8. člen Osimskega sporazuma, daje krajevnim ustanovam pravico in dolžnost, da na svojem ozemlju izvaja določila posebnega statuta, ta pristojnost pa po mnenju SSk pripada krajevnim upravam tudi po sami u stavni ureditvi italijanske republike. *To je tržaška občina že začela izvajal pred leti — piše v tiskovnem, po-ročiiu SSk — ko je postavila dvoje-jočne krajevne napise v Bazovici, Trebčah in Križu. Zato ni nobene o-'dre, da ne bi nadaljevala s postavljanjem dvojezičnih tabel v vseh kra-J'h, kjer je splošno znano, da živijo Slovenci.« SSk napoveduje, da bo storila vse korake, da bi krajevne uprave s tr-žaško občino na čelu spoštovale o- menjene norme, v tej zvezi pa napoveduje tudi, da bo zaprosila za sprejem svojih predstavnikov pri no tranjem ministru v Rimu, da ga o po zori na zadnji razvoj dogodkov pri nas. Vprašanje dvojezičnih napisov je SSk postavila tudi na pogajanjih med tajniki strank, ki sestavljajo večino na tržaški občini in pokrajini, za razširitev zavezništev še na PSI. Na koncu svojega poročila pa SSk še dodaja, da bo na teh pogajanjih postavila tudi vprašanje revizije PEEP na Opčinah. Druga polemična nota pa prihaja iz vrst KPT. Občinski svetovalec Sto jan Spetič je namreč na petkovi seji tržaškega občinskega sveta naslovil na upravo vprašanje, s katerim želi zvedeti, če je bil župan že seznanjen j. vsebino pisma, ki ga je odbornik Lokar (SSk) poslal tisku, rekoč, da se iz protesta ni udeležil seje, na kateri je Richetti odgovarjal r.«a razne interpelacije o dvojezičnih tablah. Lokar utemeljuje svojo odsotnost, ker se ni strinjal z odborovo odločitvijo, piše v Spetičevem vprašanju, ki jo je on sam anticipiral tisku dan prej s poudarkom, da je sam prispeval pri oblikovanju te odločitve v razgovoru z županom. Zato Spetič želi zvedeti od Richetti-ja v kakšni obliki je Lokar nastopil proti od borovemu sklepu in kakšen je pravzaprav ta sklep, ne glede na nesprejemljivo županovo izjavo v občinskem svetu. Predstavnik KPI obenem sprašuje župana, kako občinski odbor ocenjuje Lokarjevo trditev, da mu je kot odborniku onemogočen poseg med občinsko sejo. Meni se zdi, zaključuje Spetič, da so doslej odborniki, ki nimajo svojih strankarskih somišljenikov v občinskem svetu, lahko vedno in svobodno posegli v razpravo. V Vidmu se je včeraj sestal deželni odbor KD, ki jc razpravljal o politično programskih sporazumih, sprejetih ob sestavi nove deželne vlade. Deželni odbor je tudi izvolil Bruna Longa za novega deželnega tajnika stranke. Dramska skupina KD Tabor gostuje v Mačkoljah KD Primorsko iz Mačkolj odpira danes vrata srenjske hiše v novo kulturno sezono. V goste prihaja dramska skupina SKD Tabor z Opčin s komedijo Pekel je vendar pekel Josipa Tavčarja v režiji Draga Gorupa. Predstava bo ob 17. uri. Openski igralci so z omenjeno igro obredli že številne kraje na tej in oni strani meje. Škof Bellomi na zavodu Žiga Zois Včeraj zjutraj je tržaški škof Bellomi obiskal državni tržaški tehnični zavod Žiga Zois. Dijaki, ravnatelj, predsednik zavodskega sveta in profesorji so škofu pripravili topel sprejem z zborovskim petjem, pozdravi ravnatelja in predstavnika dijakov ter še z igranjem harmonike. V svojem govoru, ki ga je podal v slovenščini, je škof Bellomi izrazil svoje zadovoljstvo nad prisrčnim sprejemom, ki ga je bil deležen in poudaril vlogo šole pri vzgoji in formiranju dijakov. Osrednja točka pa je seveda bila pogovor, ki se je razvil med škofom in dijaki, saj so ti postavili škofu vrsto zanimivih vprašanj, katerih teme so bile najrazličnejše: od politike, do življenjske etike, medsebojnih odnosov, vprašanja globalne zaščite in še marsikaj drugega, škof Bellomi je s svojimi odgovori pritegnil popolno pozornost prisotnih dijakov. V petek so se sestali s predstavniki tiska Enoten nastop predsednikov rajonskih svetov za uveljavljanje načela decentralizacije . Kaj se dogaja z rajonskimi sveti in kaj stortiti, da bi zaživeli in izpolnili tisto funkcijo, za katero so bili ustanovljeni. Tako bi lahko naslonu srečanje, ki so ga v petek zvečer priredili na sedežu rajonskega sveta za Kolon jo škorkljo Predsedniki dvanajstih sosvetov (prisotni so bili v osmih) s predstavniki tiska. Srečanja rajon skih predsednikov sicer niso nekaj novega. Po Pekaterih skupnih sestankih, ki so glasno odjek-^fi v občinski palači, tako da so jih nekateri Proglasili za nergače, so se 30. julija letos se-stali z županom Richetti jem ter ga seznanili s svojim nezadovoljstvom zaradi neobčutljivega od ^0-s in tov. GIUSEPPE MAURO, član tajniške sekcije. Sledilo bo; razvitje zastave celice PCI-KPI Boršt - Zabrežec; koncert dekliškega pevskega zbora PD Slovenec iz Boršta - Zabrežca. Vabljeni! KRIŠKI MLADINSKI KROŽEK prireja tečaj v BREACK in DISKO PLESU ter tečaj v STANDARDNIH PLESIH Informacije vsak dan od 18.30 do 20.30 v Domu A. Sirk v Križu, tel. 220-505. mali oglasi SAMA GOSPA iz Gorice zaposli postrež-nico. Telefonirati na št. 0481/86349. FIAT 693 KIPER, letnik ’70, prodam. Cena po dogovoru, registracija do junija. Tel. 003861/573001 po 19. uri. V ZAGRADCU pri Miličevih je osmica. Točijo belo vino in teran. DEKLE z diplomo učiteljišča ; vešča dela z otroki, v uradu ; z znanjem slovenskega, italijanskega, angleškega in srbohrvaškega jezika išče zaposlitev. Telefonirati zjutraj na št. 818067. FELICE KRAŠOVEC, Ricmanje 53, je odprl osmico ter toči belo in črno domačo kapljico. PRODAM motocikel benelli 125 sport 2C, letnik maj 1983, v dobrem stanju. Cena 1.700.000 lir. Tel. na 040/228-695 popoldan. URADNIK, z veliko dobre volje in z opravljenim vojaškim rokom išče zaposlitev. Tel. 0481/78127. PRODAM golf diesel v dobrem stanju. Tel. 040/211-158. KUPILI bi rabljeno šolsko knjigo »Prvi koraki v naravoslovne vede«. Tel. na št. 213-921 ali 211-678 po 19. uri. ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna ulica 44, Opčine - Trst. V samozaložbi je izšla nova pesniška zbirka Irene Žerjal ALABASTER V prodaji v Tržaški knjigami, Ulica sv. Frančiška 20 - Trst OBVESTILO Urnik sprejemanja oglasov in raznih objav za PRIMORSKI DNEVNIK: — razni oglasi in objave : Oglasni oddelek — Ul. Montecchi 6/HI. nadstr. — telefon : 775275 vsak dan od 8. do 13. ure — samo osmrtnice in sožalja — do 20. ure — Redakcija Primorskega dnevnika — telefon 794672 — božična in novoletna voščila — Oglasni oddelek — do vključno 1. decembra 1984 — od 8. do 13. ure (po tem datumu ne moremo jamčiti objave) včeraj - danes Danes, NEDELJA, 25. novembra KATARINA Sonce vzide ob 7.20 in zatone ob 16.25 — Dolžina dneva 9.05 — Luna vzide ob 11.10 in zatone ob 19.28. Jutri, PONEDELJEK, 26. novembra KONRAD Vreme včeraj: temperatura zraka 13,5 stopinje, zračni tlak 1011,3 pada, brezvetrje, vlaga 87-odstotna, nebo oblačno s slabo vidljivostjo, morje mimo, temperatura morja 14,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Roberta Apollonio, Maurizio Rocco, Gaia Barone, Virginia Stocovaz, Enrico Cervini. UMRLI SO: 70-letni Quinto Barbanera, 77-letni Giovanni Poropat. 71-letni Giuseppe Posedel, 81-letna Emilia Abra-movich vd. Ballarin, 72-letna Daria Revolt, 73-letni Oreste Bari, 88-letna Vittoria Fonzari, 93-letna Orsola Sabaz, 73-letni Danilo Milkovič, 88-letna Amalia Orca, 73-letni Danilo Bottini, 75-letna Lea Giberti vd. Amoroso, 68-letni Ernesto Grimalda, 77 letni Giuseppe Bra-juha, 83-letna Valeria Maruzza, 80-letni Mario Macor, 81-letna Paola Pangos vd. Slavik. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel 228-124, Bazovica: tel 226-165, Opčine: teL 211-001. Zgonik: teL 225-596. Nabrežina: teL 200-121. Sesljan: teL 299-197. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure teL 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3). DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Settefontane 39, Trg Unità 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV. aprila 6, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4. loterija BARI 85 75 52 62 811 CAGLIARI 87 66 77 88 47 FIRENCE 62 6 58 22 31 GENOVA 50 54 67 78 70 MILAN 58 1 27 30 59 NEAPELJ 43 47 83 55 84 PALERMO 61 79 63 3 57 RIM 37 68 88 22 26 TURIN 38 75 6 35 80 BENETKE 56 78 52 ENALOTTO 31 60 2 2 2 X X X 2 X X X X 2 KVOTE: 12 — 41.937.000 lir 11 — 1.000.000 lir 10 — 96.400 lir Pomagajmo otrokom! Teden sklada »Mitja Čuk« do 2.12. — PROSVETNI DOM - OPČINE Razstava izdelkov Vzgojnega zavoda Elvira Vatovec - Strunjan Fotografije z openskega Poletnega centra. Urnik: nedelja 10.00 - 12.00, 15.00 - 18.00, delavniki: 16.00 - 19.00. jutri ob 20.30 — PETERLINOVA DVORANA - Ul. Donizetti 3 TRST Srečanje slovenskih skladov na Tržaškem. 27.11. ob 20.30 — GREGORČIČEVA DVORANA - Ul. sv. Frančiška 20 - TRST Predstavitev sklada »Mitja Čuk«. 28.11. ob 20.00 — PROSVETNI DOM - OPČINE »Veseli večer v trebenskem narečju« s sodelovanjem OPZ in MPZ »Vesela pomlad« z Opčin in trebenskih otrok. 29.11. ob 17.30 — FINŽGARJEV DOM - OPČINE TJfcI risank 30.11. ob 20.30 — FINŽGARJEV DOM - OPČINE Celovečerni film. 1.12. ob 20.30 — PROSVETNI DOM - OPČINE Koncert s Tržaškim oktetom, Vilmo Padovan, Mojco šiškovič, Markom Bitežnikom in Tamaro Ražem. Slavnostni govornik dr. Pavel Fonda. 2.12. ob 17. uri. — FINŽGARJEV DOM - OPČINE »S pesmijo in plesom med nami«: folklorna skupina SKD »Tabor« z Opčin, Skupina za izrazni ples iz Sežane, Lutkovna skupina KD »V. Vodnik« iz Doline, Circolo isontino amatori ballo standard iz Tržiča, IV. a. raz. osn. šole »F. Bevk« z Opčin. Iz političnih ved je v Ljubljani uspešno diplomiral DAVID MALALAN Iskreno mu čestita družina Rismondo - Padriče A------------------------------- Danes praznujeta zlato poroko JUSTINA in FRANC MEZGEC Ob tem lepem jubileju jima iz srca četitajo in želijo še mnogo skupnih let Laura, Zorko in ostalo sorodstvo. Danes praznujeta, zlato poroko PETER in ANA FERLUGA Čestitata jima in želita še mnogo srečnih in zdravih skupnih let hčerka Nives z možem Savinom in sin Silvano z ženo Ksenijo. A Na filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani je na oddelku za slovanske jezike in književnosti z od liko diplomirala PATRIZIA PETAROS z nalogo: Opis govora vasi Boljunec pri Trstu. Iskreno ji čestitajo stric Avguštin, teta Lojzka ter sestrični Silvana in Rossana s Sandijem. Dne 13. novembra je na filo zofski fakulteti ljubljanske uni verze z odliko diplomirala PATRIZIA PETAROS s tezo o boljunskem narečju. Ob tem življenjskem dogodku ji iskreno čestitajo odbor Mia dinskega doma Boljunec in cerkvene pevke. Na filozofski fakulteti v Lju bljani je z odliko diplomirala PATRIZIA PETAROS Iskreno ji čestitajo vsi, ki jo imajo radi. Združenje staršev osnovne šole F. Bevk čestita gospe DRAGI LUPING in LOJZETU ABRAMU ob prejemu zlate značke Zveze prijateljev mladine Slovenije. Obenem čestita prof. JOŽIJU PETERLINU za priznanje Odbojkarske zveze Slovenije. SPDT vabi eventualne udeležence hi malajskega trekkinga aprila '85, da se udeležijo pripravljalnega sestanka v torek, 27. t. m., ob 20. uri na društvenem sedežu. Foto Trst '80 in Fotografski odsek društva uslužbencev 1RET priredita jutri, 26. t. m., ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20) VEČER S FILMI MARJANA JEVNIKARJA IN OTVORITEV FOTOGRAFSKE RAZSTAVE ČLANOV FOTOGRAFSKEGA ODSEKA IRET Vabljeni! __________čestitke____________ 21. t. m. je praznoval ALEN KER-MAC 6. rojstni dan. Vse najboljše mu želijo mama, očka, nonoti in teta. LIDIJA in FERDINANDO BLOKARI od Sv. Ivana praznujeta danes, 25. t. m., zlato poroko. Z najlepšimi željami jima čestita sestrična Viktorija. Danes praznujeta na Konkonclu 50 let poroke ANA in PETER, še mnogo skupnih srečnih let jima želita Ivanka in Ivan. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij SKD Barkovljc priredi v nedeljo, 2. decembra, od 9. do 13. ure v društvenih prostorih, Ul. Cerreto 12, SEJEM NOVE IN RABLJENE SMUČARSKE OPREME. Zbiranje opreme bo v društvenih prostorih v soboto, 1. decembra, od 15. do 17. ure. F’oto Trst ’80 in fotografski odsek društva uslužbencev IRET priredita jutri, 26. novembra, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani (Ulica sv. Frančiška 20, II. nad.) VEČER S FILMI MARJANA JEVNIKARJA IN OTVORITEV FOTOGRAFSKE RAZSTAVE ČLANOV FOTOGRAFSKEGA ODSEKA IRET. KD Rdeča zvezda - Salcž sklicuje svoj 7. občni zbor, ki bo danes, 25. t. m., ob 16.30 v 1. sklicanju in ob 17.00 v drugem sklicanju v telovadnici osnovne šole L. Kokoravec - Gorazd v Saležu. Sodelujeta domači moški pevski zbor in ženski pevski zbor KUD J. Pahor pod vodstvom Majde Škrlj. , KD Vesna prireja danes, 25. t. m-, ob 17.30 v Domu A. Sirk v Križu koncert Vrabčevih pesmi v izvedbi zborqv Tabor z Opčin. Ob 17. uri bo odprtje razstave izdelkov domače kovačnice. KD Primorsko - Mačkoljc sporoča, da bo danes, 25. novembra, ob 17. uri v srenjski hiši v Mačkoljah imelo v gosteh dramsko skupino SKD Tabor z Opčin s komedijo Josipa Tavčarja »Pekel je vendar pekel«. Režija Drago Gorup-Vabljeni! Rod modrega vala — taborniške družine z Opčin, iz Repna in Bazovice " vabi starše svojih članov na razgovor v Prosvetni dom na Opčinah v torek, 27. t. m., ob 20.30. Srečno. KD I. Cankar priredi v petek, 30. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih v Ul. Montecchi 6 (IV. nad.) VEČER Z DR. ADRIJANOM SANCINOM, ki b° predvajal dokumentarec »Čar Sahare i° njenih ljudstev v 5.000 letih zgodovine*-Vabljeni! KD I. Cankar sporoča, da bo seja odbora v sredo, 28. t. m., ob 19.30. KD Lipa obvešča, da se je začela rekreacija za odrasle. Zainteresirani se lahko javijo v Bazoviškem domu vsak ponedeljek ob 19.30 ali pa ob 20.45. Slovenski klub v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, II. nadstr., vabi v torek, 27. t. m., na predstavitev sklada M. Čuk UJ pogovor na temo: MI IN PRIZADET» OTROCI. Vabljeni! GOSTILNA PRI DEVETIH SESTRAH Prosek 167 - Tel. 040/225146 Rezervacl|e VEČERI TORINSKE KUHINJE od 27. novembra do 1. decembra • predjedi in tipične jedi pripravlja znani turinski kuhar Felice Marra • izbrana piemontska vina radio - tv - radio -tv - radio -tv - radio - tv - radio - tv - radio -tv - radio - tv - radio -tv - radio - fv I Nedelja, 25. novembra 1984 Ponedeljek, 26. novembra 1984 ITALIJANSKA ITALIJANSKA Prvi kanal 10.00 Kmetijska oddaja 11.00 Sv. maša 11-55 Tednik o verski aktualnosti 12.15 Linea verde 13.00 Dnevnik - Ob 13. uri 13.30 Dnevnik 1 - Vesti 14.00 Domenica in. . . 14.15 in 15.25 Športne vesti 15- 45 Discoring 16.30 športne vesti 17.15 Fantastico bis - Nagradno-glas-bena oddaja 18.20 90. minuta 18.50 Italijansko nogometno prvenstvo Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 La padrona del gioco - 5. nadaljevanje 21-50 športna nedelja 23.05 Sulle strade della California -TV film 24.00 Dnevnik 1 - Zadnje vesti -Vremenske razmere Drugi kanal 9.50 Veliki izvajalci 10-25 Zimski šport: Slalom za moške 11.20 Tedenska oddaja o zdravju in estetiki 11.50 Charlie Chan e i morti che parlano - Film 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30 Piccoli fans - Oddaja za otroke J4.30 n preferito - TV priredba 16- 10 športne vesti l6-10 športne vesti TELEVIZIJA lom za moške 17.00 Due e simpatia - Nadaljevanka dneva 17.50 'Italijansko nogometno prvenstvo 18.20 Komični filmi 18.40 Dnevnik 2 - športne vesti 18.50 Inšpektor Derrick - TV film 19.50 Dnevnik 2 - Vesti 20.00 športne vesti 20.30 Storia di un italiano - Vodi Alberto Sordi 22.00 Dnevnik 2 - Nocoj 22.10 Za ljubezen in za čast - TV film 23.00 Tedenska oddaja o medicini 23.35 Dnevnik 2 - Zadnje vesti 23.40 šolska vzgoja Tretji kanal 11.55 D soffione d’oro 12.15 Grifestivai ’84 - Glasbena od daja 12.45 Europarade - Glasbena oddaja 13.45 Poseben večer v Castelsardu 14.20 Športne vesti 16.15 Starš - Julio Iglesias na Japonskem 16.55 Gunga Din - film Nastopa : Cary Grant 19.00 Dnevnik 3 19.40 Koncert kantavtorja Rona v Sulmoni 20.30 Športne vesti 21.30 Donna di cuori - 3. del 22.05 Dnevnik 3 22.30 Italijansko nogometno prvenstvo A lige 23.15 Glasbena oddaja Prvi kanal 10.00 Televideo - Poskusni program 11.55 Vremenske razmere 12.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 12.05 Pronto... Raffaella? 13.30 Dnevnik 1 13.55 Dnevnik 1 - Tri minute o... 14.00 Pronto... Raffaella - Zadnji poziv 15.00 Srečanje z umetnostjo 15.10 Risanka 15.30 Šolska vzgoja 16.00 Športni ponedeljek 17.00 Prigode Toma Soyerja -Risani film 17.45 Vesti iz zoološkega vrta - 18.10 Osmi dan 18.40 Risanka 18.50 Italia sera - Dogodki in osebnosti Vodita E. Bonaccorti in P. Badaloni 19.35 Almanah in Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 1 20.30 La stangata - film Nastopata P. Newman in R. Redford 22.35 Dnevnik 1 22.45 Srečanje s kinematografijo 22.50 Posebna oddaja Dnevnika 1 23.45 Dnevnik 1 - Zadnje .vesti. Danes v parlamentu in Vremenske razmere Drugi kanal 10.00 Televideo - Poskusni program 10.25 Evrovizija : Zimski šport Veleslalom za ženske 11.55 Che fai mangi? TELEVIZIJA 13.60 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30 Gapitol TV nadaljevanka 14.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 14.35 Tandem Aktualnosti, igre in zanimivosti 16.25 šolska vzgoja 16.55 Due e simpatia - Nadaljevanka dneva Anna Karenina - 1. nadalj. 17.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 17.35 Risanka 18.05 Programi pristopanja 18.20 športne vesti 18.30 Inšpektor Derrick - TV film 19.45 Dnevnik 2 - Vesti 20.20 Športne vesti 20.30 Iz našega žepa - Oddaja o po trošništvu 21.25 Colombo - TV film 22.35 Bil je nekdaj glasbenik -TV priredba 23.10 Protestantizem 23.40 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 15.20 Crisi e progetto: spremembe v mestih in v službi 15.50 Italijansko nogometno prvenstvo A in B lige 18.15 Glasbena oddaja 19.00 Dnevnik 3 19.30 Deželne športne vesti 20.05 Šolska vzgoja 20.30 Zgodovinski posnetki : Dogodki in osebnosti polovice stoletja : državljanska vojna v Španiji 21.55 Dnevnik 3 22.05 Ponedeljkov proces 23.10 Dnevnik 3 RADIO Nedelja, 25. novembra RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 14.00 Poročila ; 8.30 Kmetijska oddaja ; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu ; 9.45 - 13.00 Nedeljska matineja : Glasbeni potpuri; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Mladinski oder: »Starši na prodaj«; 11.10 Glasbeni potpuri; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 Glasbeni pol puri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Šport in glasba ter prenosi z naših prireditev ; 15.30 - 17.15 ca. Šport; 17.30 - 18.20 »Galeb, trideset let za otroški svet«. RADIO OPČINE oddaja na naslednjih frekvencah: 99,100, 90,600, 98,800 MHz. Do 10.00 Glasba; 10.00 Prostero intervju ; 10.15 Jutranji val Radia Opčine - nagradna oddaja, v studiu Marino in Mira; 13.00 Oddaja SKD Tabor - Knjige, knjige, knjige za vse; 14.00 Glasba po željah s telefonskimi pozivi v živo - tel. 212658; Dalje glasba. RADIO KOPER (Slovenski program) 8.00, 13.30, 15.30 Poročila; 7.15 O-tvoritev - glasba za dobro jutro, Radijski koledar; 7.30 Za zdravje: mladi in alkoholizem; 8.15 Polje, kdo bo tebe ljubil - kmetijska oddaja; 13.00 Danes na valu Radia Koper’; 13.40 Sosednji kraji in ljudje; 14.30 Glasba po željah; 16.00 Radio Koper na obisku v dvorih nad Izolo; 16.30 Primorski dnevnik; 17.30 Nedelja na športnih igriščih; 18.00 Zaključek. Evrovizija : Ženski šport - Sla- JUGOSLO VANSKA TELEVIZIJA JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 9 00 Teletekst RTV Ljubljana 9.15 Poročila 9-20 živ žav Otroška matineja 10.15 Jack Holborn - Mladinska na daljevanka 16.40 Sutjeska Nadaljevanka 11.40 625 - Oddaja za stik z gle dalci 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Znanje imanje 14.30 Prisluhnimo tišini - Oddaja za slušno prizadete 15.15 Mostovi 5-45 Otvoritev lutkovnega doma v 1RLjubljani “35 športna poročila 6.50 Kmečka hči film ,„25 Kabaret koroških Slovencev 910 Risanka ,„26 Zrno do zrna 2nn!! TV dnevnik <*1.00 Resnični obraz Anite Novak «n e TV nadaljevanka *6.55 Piranski glasbeni i fO športni pregled fi-50 Življenje ribičev *2-35 Poročila večeri Koper 15.30 Zagreb : Umetnostno drsanje 17.00 Videomix - Glasbena oddaja v živo 19.00 Skrivnosti uma - Dokumentarna oddaja 20.20 Made in Italy - Film 22.25 Operetni večeri : Lucia di La-mermor Zagreb 10.20 Poročila 10.30 Otroška matineja 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Jugoslavija, dober dan 14.00 Narodna glasba 14.30 Portret zemlje - dokumentarna serija 15.25 Nedeljsko popoldne 17.10 Filmi Jamesa Maso.na: Veseli zakon 18.55 Retrospektiva zagrebške šole risanega filma ( 19.30 TV dnevnik 20.00 Vse življenje - 1. del drame 21.20 Športni pregled 21.50 Spomenik konju - potopisna reportaža 22.20 TV dnevnik ZASEBNE POSTAJE CANALE 5 8.30 Phyllis - TV film •60 La piccola grande Nell - TV q, film ,,•*> Un posto al sole - Film Športna rubrika ....O Punto 7 - Informacijski tednik •30 Superclassifica show - Glas-14 -m *>cna oddaja 16 ^°*cc novembre - Film •30 Gli eroi della stratosfera 19 no Film •00 Anteprima - Programi prihod- 19 m (Vega tedna ÌX'30 Dallas - TV film ■25 Dio li fa, poi li accoppia - 2? le Film S?-25 Love Boat - TV film ■25 Punto 7 - Informacijski ted-n nik ■25 Woyzek - Film , RETEQUATTRO 10 m ?igs e FTeaks - Film 11 in m6 ndUe e una notte - Film 12 XX Trc cuori in affitto TV film 13 ^ Ye8as TV film Ù on 7esney * P*PP° PaPà - Risanka Alla ricerca di un sogno - TV 15Q0 P1"1 c,a squadriglia delle pecore ne- 16 00 Ev W film jilvojo e il suo pescecane -18 nn FiJm lo’«; Quo Vadiz - Variete 2<)x Arabesque - TV film 22 sn passione d’amore - Film -’*1 7W v---------- TV film Time Express 0^50 S^ata, ki jo vodi Gianni Letta Hawaii squadra cinque zero TV film ITALIA 1 Hello Špank - Risanka lq ]c U° specchio magico - Risanka Lj'ig ]’a freccia insanguinata - Film 13 nn * 1 - vse o kompjuterjih 14 nn športna rubrika Deejay Television - Glasbena oddaja 18.00 Simon & Simon - TV film 19.00 Hazzard - TV film 16.40 Masquarade - TV film 18.00 Simon & Simon TV film 19.00 Hazzard - TV film 20.00 Tom e Jerry - Risanka 20.25 Drive In - Variete 22.05 Trilogia del terrore Film 23.40 Tre come allora - Film 1.15 Cannon - TV film TELEPADOVA 14.00 Alle soglie del futuro - TV nadaljevanka 15.00 Due anni di vacanze Film 17.00 Jean e Micci - Risanka 18.00 Frankenstein - Film 19.20 Marcia nunziale TV film 19.50 Marna Linda - Novela 20.20 Tre tigri contro tre tigri -Film 23.30 Doppio gioco a San Francisco • Film TRIVENETA 9.30 La fanciulla di Avignone - TV nadaljevanka 10.00 QP Coupons 12.30 Risanke 13.00 Dražba 16.30 Dokumentarna oddaja 17.00 Dražba 20.30 Whisky si missili no - Film 22.00 I oionieri di Algoa Bay TV film 22.30 L’occhio ipnotico TELEFRIULI 14.30 Caric e briscule - Televizijski turnir v briškoli 16.00 TV film 17.00 Fogolar 3 - Varietejski spored 19.30 športna rubrika 20.30 II riposo del guerriero - Film 22.10 Combalt - TV film 23.00 Allarme a Scodanti Yard: 6 omicidi senza assassino - Film Ljubljana 8.50 in 10.35 TV v šoli 17.20 Poročila 17.25 Padec v avtu - Otroška serija 17.55 Nega bolnika na domu - Izobraževalna serija 18.10 Varnostni pas - Izobraževalna oddaja 18.25 Podravski obzornik 18.40 Pet minut za rekreacijo 18.45 Video šola - Oddaja za mlade 19.26 Zmo do zrna 19.30 Dnevnik I 20.00 Prvo tromesečje Pavla Hromiša 21.35 Spoznano neznano - Oddaja o znanosti 22.30 Dnevnik H Koper 14.00 in 16.30 Odprta meja - Oddaja v slovenščini 17.00 TVD Novice 17.05 TV šola: morski roparji - Dokumentarna oddaja 17.30 Film 19.30 TVD Stičišče 19.50 športni pregled 20.20 Jazz na ekranu 20.50 Ellery Queen - TV film 21.40 TVD Vse Danes 21.50 Trinajsta devica ZASEBNE CANALE 5 9.30 Passione gitana - Film 11.30 Tuttinfamiglia - Nagradno tekmovanje 12.10 Bis - nagradno tekmovanje 12.45 II pranzo è servito 13.25 Sentieri TV nadaljevanka 14.25 General Hospital - TV nadalj. 15.25 Una vita da vivere - TV nadalj. 16.30 Spazio 1999 - TV film 17.30 Tarzan - TV film 18.30 Help - glasbena igra 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Zig Zag - Nagradno tekmovanje 20.25 Chissà perchè... capitano tutte a me - Film 22.25 Jonathan dimensione avventu-. ra - Vodi Ambrogio Fogar 23.25 Prva stran - Vodi Giorgio Bocca 24.00 šport 01.00 Lettera al Kremlino - Film RETEQUATTRO 10.10 Alice - TV film 10.30 Mary Tyler Moore - TV film 11.20 Samba d’amore - novela 12.00 Febbre d’amore - TV film 12.45 Alice TV film 13.15 Mary Tyler Moore - TV film 13.45 Tre cuori in affitto - TV film 14.15 Brillante - Novela 15.05 In casa Lawrence - TV film 18.10 La regina dei mille anni - 17.15 Masters i dominatori dell’universo - Risanka 17.50 Febbre d’amore - TV film 18.40 Samba d’amore - Novela 19.25 M’ama non m’ama 20.25 Facciamo l’amore - Film 22.57 Vegas - TV film 23.50 Frenesia dell’estate - Film ITALIA 1 8.30 La grande vallata - TV film 9.30 Romeo e Baucis - Film 11.30 Giorno per giorno - TV film 12.00 Agenzia Rockford - TV film 13.00 Chips - TV film 14.00 Deejay Television Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA tudi naslednji prispevki: TRST — Posvet predsednikov dežel Alpe Adria SOVODNJE — Ustanovitev bančnega odseka pri SDGZ PASSAMANO — Posvet o turističnem in trgovskem sodelovanju med obmejnimi mesti TRST — Občinski svet o odškodnini za jusarska zemljišča TRST — Začetek pobud za sklad »Mitje Čuka« GORICA — Skupinska razstava slovenskih slikarjev TRST — Srečanje z Dragom Jančarjem ŠPORTNI DOGODKI REPEN — Namizni tenis Kras-F’oculare DOLINA — Odbojka Breg - Sloga TRST — Košarka CUS - Kontovel -Electronic Shop PADRIČE — Nogomet Gaja - Olimpia GORICA — Odbojka Dom - Olimpija GORICA — Odbojka Naš prapor -Jami je DOBERDOB — Nogomet POSTAJE 14.30 La famiglia Bradford - TV film 15.30 Giorno per giorno - TV film 16.00 Bim Bum Barn - Otroška serija 17.00 Wonder Woman - TV film 18.40 Charlie's Angels - TV film 19.50 I Puffi - Risanka 20.25 La montagna del dio cannibale - Film 22.15 Italia Italia - Dokumentarna oddaja 23.00 Bit - Vse o kompjuterjih 23.45 Luci d’inverno - Film TELEPADOVA 14.00 Marcia nuziale TV film 14.30 Marna Linda - Novela 15.00 Risanke 15.30 Magnetoterapia Ronefor 16.00 Daktari - TV film 17.00 Risanke 19.20 Marcia nuziale - TV film 19.50 Marna Linda - Novela 20.20 Sono fotogenico - Film 22.20 Nogomet: Campobasso - Padova 00.30 Non mandarmi fiori! - TV film TRIVENETA 10.00 La casa di campagna - Film 11.45 TV film 12.15 TV film 12.15 Horoskop 13.00 Hawk, l’indiano - TV film 14.00 Krznarstvo 15.00 Rosso e nero - Film 16.45 TV film 17.30 Occasionissima ’84 19.00 Hawk, l’indiano - TV film 20.00 Filmski program 20.30 Buckaroo - Film 22.00 Dražba TELEFRIULI 16.30 šolske vesti 16.45 Si o no 19.00 Veronica, il volto dell’amore - 19.30 TV dnevnik 20.00 Veronica, il volto dell’amore - 20.30 Nogomet: Udinese - Juventus 22.15 Košarka : Bancoroma - Austra-lian Udine RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik; 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro - Koledarček; 7.00 Dober dan; 8.45 Športna rubrika; 9.30 Lucianovi dopisniki ; 10.35 Vrtiljak motivov; 11.00 Dogodki in odmevi; 12.00 Televizijski in radijski programi; 12.10 Glasba po željah ; 14.30 Kaj je novega?; 16.00 Glasba; 17.45 Plošče; 20.00 Zaključek programov. Ponedeljek, 26. novembra RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 - 9.00 Dobro jutro po naše: Narodnonza-bavna glasba, vmes - Koledar; 7.40 Pravljica; 8.10 Nediški zvon (ponovitev) ; 9.00 - 13.00 Dopoldanski program: Glasbeni mozaik ; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Literarni listi; 11.40 Glasbeni potpuri; 12.00 Sestanek ob 12.00; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Primorska poje ’84; 13.40 Glasbena priloga ; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Otroški ko- tiček: »Naši prijatelji z repom«; 14.30 Glasbeni listi; 15.00 Iz šolskega sveta; 15.30 Glasbeni listi; 16.00 Iz zakladnice pripovedništva; 16.15 Glasbeni listi; 17.10 19.00 Zadnji sklop: Mi in glasba ; 18.00 V svetu znanosti; 18.20 Glasbena priloga. RADIO OPČINE oddaja na naslednjih frekvencah: 99,100, 90.600, 98,800 MHz. Do 10.00 Glasba; 10.00 Tedenski horoskop; do 15.30 Glasba ; 15.30 For ever joimg - vodita Sonja in Katja ; do 20.45 Glasba; ob 20.45 Revival — v studiu Davorin in Tatjana ; dalje Nočni val Radia Opčine. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30. 13.30, 14.30, 17.30 Poročila za dobro jutro, Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev Danes na valu Radia Koper; 13.40 Glasbena šola Tolmin; 14.00 Navosti naše diskoteke; 14.40 Iz kulturnega sveta. Pesem tedna RK; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 V podaljšku: Napake požirajo rekorde ; 17.35 Primorski zbori pojo: ob 50letnici Naro dopisnega inštituta v Ljubljani; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 144.30, 16.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje - Koledarček; 7.00 Dober dan; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Pesem tedna; 10.10 Zdravo, o-troci; 10.35 Vrtiljak motivov; 11.00 Glasba; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah ; 15.00 Zdravo otroci - ponovitev; 16.15 Glasba; 16.55 Pismo iz...; 18.00 Rock glasba; 18.45 Radijska priredba; 20.00 Zaključek programov. Več strpnosti in sodelovanja MARKO WALTRITSCH~ V zadnjem času opažamo čedalje več znakov poslabšanja oanosov med tu živečima slovensko in italijansko narodnostjo, to ne po naši krivdi. Slovenci si prizadevamo ne le dobiti globalne zaščite marveč prepričati nase italijanske someščane, da jim z dose go naših pravic ne bomo prav nič odvzeli. V letih ko je bila pri nas polna zaposlitev vseh teh problemov ni bilo. Sedaj, ko je prišlo do krize tako v industrijskem sektorju kot tudi v trgovinskem zaradi zmanjšanja prihoda jugoslovanskih kupcev, ko je torej težko dobiti zaposlitev, ko je veliko mladih brez dela, so poborniki apartheida in protislovenstva našli ugodna tla. Slovenska mladina še vedno z lahkoto dobi delo, zaradi svoje prizadevnosti in znanja dveh jezikov, še zlasti v trgovinskih obratih, ki imajo posle čez mejo. Kaj hočete še, da bi slovenska mladina obvezno dobila zaposlitev v javnih službah? To nam očitajo, da hočemo nova delovna mesta za naše mlade. Pri tem iščejo vse pretveze, da ne bi prišlo do dialoga. Zadnji dogodek, da se namreč zavodni svet ene itali janske višje srednje šole odloči, da dijaki lega zavoda ne bodo šli na sre Čanje z italijanskim pisateljem, samo zalo ker bodo na tem srečanju prisotni tudi dijaki sorodnega slovenskega zavoda (pa čeprav je uradna odločitev ta, da dijaki ne smejo izgubljati dragocenega časa. Sic!), nas zaskrbijo. Takih in podobnih dogodkov najdemo še tu pa tam. Jutri zvečer bo v enem servisnih klubov, v katerem se zbirajo pomembni ljudje, govor o zaščiti za slovensko narodnostno skupnost. Razne zakonske osnutke bo orisal odvetnik Carlo Pedroni, ki ga Slovenci dobro poznamo iz prvih povojnih let. Sinoči so o tem govorili na kongresu misovcev. Odbor za o-brambo italijanstva Gorice nadaljuje s svojo akcijo in plača tudi enomesečno takso zato, da so njegovi plakati razobešeni po vsem mestu. V nekaterih centrih odločanja ne gledajo več na nas s prijaznimi pogledi, kot so to delali še do pred nekaj leti, pa čeprav se potem na uradnih srečanjih z zastopstvi onkraj meje trkajo na prsi, da so za priznanje vseh pravic Slovencem. Na Goriškem ni sicer protislovenska akcija zavzela takih obsegov kot na Tržaškem. Tudi primeri obcestnih tabel nam dokazujejo, da ni tako. Medtem ko je tržaška občinska uprava odklonila postavitev dvojezičnih tabel v okolici (zaradi tega je prišlo do velike in pomembne manifestacije v Trebčah) je goriška pokrajinska u-prava prav v tistih dneh postavila nekatere nove dvojezične table in smerokaze, na območju goriške obči ne pa imamo že nekaj let dvojezične nc/pise pred našimi vasmi. Kljub temu pa so posamezni nastopi in akcije društev oziroma posameznikov zaskrbljujoči. Najhujši pa je prav primer tistih voditeljev učiteljišča, ki so preprečili, da bi prišlo do soočanja s slovenskimi učiteljiščni-ki. Pa se je našlo vodstvo italijanske realne gimnazije, ki se je pozitivno odzvalo in tudi v industrijskem zavodu Galilei so odnosi med italijanskimi in slovenskimi profesorji ter dijaki naravnost odlični. Po tej poti soočanja in spoznanja je treba nadaljevati, ne pa po poti zapiranja in postavljanja umetnih pregrad. • V Rimu bo v torek, 27. t.m., vendarle sestanek med člani ministrskega sveta ter predstavništvom sindikalne zveze CGIL, CISL, UIL in sindikata kovinarjev. Na omenjenem sestanku naj bi izdelali operativni načrt porazdelitve naročil ladjedelnicam, potem ko so bila zagotovljena finančna sredstva in tudi že izdelan okvirni načrt. Bo torkov sestanek zares odločilen? Pripravlja se poglobljena razprava o kulturni politiki pokrajine Povsem umirjeno je potekala petkova seja goriškega pokrajinskega sveta. Očitno nikomur, zlasti pa ne predstavnikom koalicije, ni bilo do tega, da bi na predvečer pomembnega sestanka med predstavniki petih strank koalicije (ki je bil včeraj dopoldne) ustvarjali pogoje za napetost v idnosih med posameznimi strankami. V tej optiki je mogoče tudi razumeti dokaj skrbno izbiro točk dnevnega reda, za katero so se domenili na sestanku načelnikov svetovalskih skupin. Iz sicer dokaj zajetnega seznama 39 različnih vprašanj, so vzeli v pretres le tri ali štiri. Eno od teh — ureditev tekočega proračuna — je zelo nujnega značaja, saj je treba prilagoditev finančnega načrta opraviti do 30. novembra. Zato tudi o tem vprašanju ni bilo velike razprave. Pač pa je bilo na petkovi seji precej besedi o kulturni politiki pokrajinske uprave. Vprašanje so spro žili komunisti, ki so že pred meseci predložili dokument z zahtevo, da pokrajina v primerni obliki finančno podpre izdajanje revije »II Territorio«, ki jo izdaja javno večnamen- sko kulturno središče v Ronkah in ki se v zadnjem času nahaja v velikih finančnih težavah. Pokrajina je prav letos sprejela ukrep o finančni podpori reviji Studi Goriziani. V obrazložitvi predloga so komunisti očitali, da ima odbor premalo posluha do dogajanj v drugem delu pokra j ine, to je na Tržiškem in da so vmes najbrž tudi ideološki razlogi. Po daljši razpravi, v katero so posegli poleg komunistov tudi načelnika demokristjanske skupine in socialistične stranke ter sam odbornik De Grassi, so po krajši prekinitvi seje vendarle dosegli nekakšno kom promisno rešitev: pokrajinski odbor sc je obvezal, da bo v začetku prihodnjega leta preučil celotno problematiko s področja kulturne politike, seveda bo v ta proces vključena tudi stalna komisija pokrajinskega sveta za kulturna vprašanja. Zadevne finančne posege pa bodo reševali v okviru finančnega načrta za prihodnje leto. Naj omenimo še, da je predsednik pokrajinske uprave Silvio Cumpeta na začetku seje poročal o srečanju, ki ga je imel na deželi, kjer je predstavil osnutek triletnega razvojnega načrta, o čemer bo sicer razprava na eni prihodnjih sej pokrajinskega sveta. Komunisti pa so na petkovi seji prebrali daljšo izjavo, v kateri opozarjajo na vrsto nerešenih vprašanj, na številna nesoglasja, ki prihajajo do izraza med predstavniki večinske koalicije, na pomanjkljivosti in zamude v delovanju pokrajinske uprave. Pokrajinski svet se bo spet sestal v torek, 27. t. m. Slavnost ob 29. novembru V Kulturnem domu bo v četrtek 29. novembra ob 16. uri pomembna slovesnost, ki jo skupno prirejata društvo slovenskih upokojencev in Združenje aktivistov OF. Razvili bodo prapor našega društva upokojencev, sledilo bo pobratenje goriškega društva s sorodnim solkanskim. Zatem bodo približno sto aktivistom narodnoosvobodilne borbe iz vseh krajev Goriške podelili priznanja OF. Koncert črnskih pesmi v Kulturnem domu Tokrat malo drugače. Tako bi lahko napisali o prireditvah, ki bodo v Kulturnem domu ob obletnici začetka delovanja v njem in za katere je skrb prevzel upravni odbor doma. Prireditev bo pravzaprav več, tudi v priredbi drugih društev oz. organizacij. Kot poročamo na drugem mestu je že odprta razstava zamejskih likovnikov. V telovadnici bo v petek, 30. novembra, ob 20.30, prikaz vzhodnih borilnih športov, kot so karaté, judo in jujitsu. Osrednja prireditev pa bo v soboto 1. decembra ob 20.30. Koncertiral bo The New Swing Quartett iz Ljubljane. Gre za zelo priznan vokalni ansambel, ki uspešno nastopa že več let v domovini in tujini s črnskimi duhovnimi pesmimi. Za goriški koncert so pevci pripravili 18 takih pesmi iz bogate zakladnice pesmi črncev, na a-meriški celini, ki so nam bile posredovane v številnih filmih. Kvartet je doslej večkrat nastopil na raznih televizijskih postajah, koncerte s programom sličnim goriškemu pa je imel širom po svetu. Vstopnice bodo predprodajah v četrtek in petek zvečer med 17. in 19. uro v Kulturnem domu. Občni zbor bančne sekcije SDGZ Goričan Ksavcrij Leban, predsednik upravnega odbora Kmečke banke in letošnji predsednik deželnega konzorcija ljudskih bank je bil v petek zvečer izvoljen za prvega predsednika bančne sekcije pri Slovenskem gospodarskem združenju, ki so jo ustanovili isti večer v Kulturnem komu v Sovodnjah. O poteku ustanovnega občnega zbora smo že poročali v naši včerajšnji številki. Bančna sekcija SDGZ v kateri so včlanjene posojilnice iz Sovodenj, Doberdoba, Nabrežine in z Opčin, Kmečka banka iz Gorice in Tržaška kreditna banka, bo usklajevala akcijo teh slovenskih kreditnih zavodov na o-zemlju naseljenem s Slovenci. Iz goriške in tržaške pokrajine bodo segli tudi v videmsko. Vsaka od omenjenih bank oz. posojilnic bo seveda ohranila svojo operativo in avtonomijo, seveda bodo kreditni zavodi še vnaprej sodelovali vsak s svojimi sorodnimi italijanskimi zavodi. Razstava zamejskih likovnikov Ob tretji obletnici odprtja Kulturnega doma v Gorici je Upravni odbor pripravil vrsto kulturnih, športnih in glasbeno - zabavnih prireditev, ki se bodo zvrstile v glavnem do konca prihodnjega tedna. Tako so v petek zvečer v preddverju Kulturnega doma odprli skupinsko razstavo članov Društva zamejskih likovnikov, razstavo, ki naj bi bila prikaz umetniškega likovnega snovanja v našem zamejskem prostoru. Gre za dovolj raznoliko in bogato snovanje, kakor je na predstavitvi povedal prof. Milko Rener, saj društvo združuje ustvarjalce različnih starosti in različnih umetniških usmeritev. Zelo neposredno in Segavo je o pomenu razstave in o likovni ustvarjalnosti v zamejstvu spregovoril umetnosti kritik Milko Bambič. Udeleženci so si zatem ogledali še tri filmske zapise. Razstava bo odprta do 5. decembra, vsak večer od 17. do 19. ure. Jutri protestna akcija obrtnikov z zaporo obratov in delavnic V Trstu bo jutri s pričetkom ob 9. uri protestno zborovanje obrtnikov, članov treh obrtniških združenj v naši deželi. Zborovanje bo v prostorih Trgovinske zbornice v Ul. San Nicolo 5. Kasneje se bodo predstavniki obrtniških združenj sestali s predsednikom deželne vlade Biasuttijem in vladnim komisarjem za Furlanijo - Julijsko krajino Marrosujem. V zvezi z jutrišnjo protestno akcijo obrtnikov, ki protestirajo proti Vi-sentinijevemu zakonskemu osnutku, smo od SDGZ za Goriško prejeli sledeče tiskovno poročilo: »Obrtniška sekcija SDGZ Gorica u-gotavlja, da je zakonski predlog 923 -A T.I. zakon Visentini, tudi po vseh dosedanjih predlaganih popravkih krivičen in nekorekten do kategorije o-brtnikov. Zaradi tega poziva vse svoje goriške člane, da se jutri v ponedeljek, 26. t.m. udeležijo celodnevne protestne akcije z zaporo svojih obra- tov in delavnic. Predstavniki naše sekcije, se bodo udeležili, skupaj s kolegi tržaške sekcije obrtnikov SD GZ, enotne deželne manifestacije vseh obrtnih združenj, ki bo v Trstu, jutri zjutraj. Skupno delegacijo obrtnikov bosta brez dvoma sprejela vlad ni komisar dr. Marrosu in predsednik deželnega odbora Biasutti«. Maxi proces zaradi gradbenih dovoljenj Po daljšem zatišju bo v prihodnjih mesecih na Goriškem spet veliko besedi o nepravilnostih, ki naj bi se dogajale na županstvu v Tržiču, v zvezi z izdajanjem gradbenih dovoljenj. Preiskovalni sodnik je namreč zaključil postopek: 24 oseb se bo moralo zagovarjati pred sodiščem, 22 pa jih je bilo oproščenih že med preiskavo. V TRSTU v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete priredi GOSTOVANJE DRAME SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ MARIBORA v Kulturnem domu v GORICI Drago Jančar DISIDENT ARNOŽ IN NJEGOVI jutri, 26. t.m., ob 20.30 — ABONMA RED B v torek, 27. t.m., ob 20.30 — ABONMA RED A in C kino Prednaročnina za Primorski dnevnik za leto 1985 CELOLETNA.......................... 80.500 lir MESEČNA............................ 10.000 lir Celoletna prednaročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 80.000 lir + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 28. februarja. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 120.000 lir + 500 lir kolka. Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE. NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Trst, Ul. Montecchi 6 — Tel. 794672 Urnik od 9. do 12. ure Uprava: Gorica, Drev. XXIV. mala 1 - Tel. 83382 Urnik od 9. do 12. ure Raznašalcl Primorskega dnevnika Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: Tekoči račun št. 1192 Hranilnica In posojilnica na Opčinah: Tekoči račun št. 1718 Kmečka banka - Gorica: Tekoči račun št. 8333 Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini: Tekoči račun št. 756/03 Kmečko-delavska posojilnica - Sovodnje ob Soči: Tekoči račun št. 269/03 Kmečko-obrtna hranilnica - Doberdob: Takočl račun št. 654/23 Manifestacija v torek v Trstu Delavci tekstilne tovarne v Podgo-rd, bivše tovarne Tecfriuli in tovarne Detroit SEM bodo v torek zjutraj protestirali pred sedežem deželne u-prave v Trstu. Zahtevajo, da deželna vlada izprolni obveznosti, ki jih je sprejela pred meseci. Gorica VERDI 15.30—22.00 »A tu per tu«. VITTORIA 16.00—22.00 »Body love, la p>omosexy«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 15.30—22.00 »Strade di fuoco«. Tržič PRINCIPE 15.00-22.00 »II Bounty«. EXCELSIOR 14.00-22.00 »Emanuelle 4». Prepovedan mladini pod 18. letom. COMUNALE 16.00-18.30-21.00 »Jim-my Dean«. Nova Gorica in okolica SOČA 10.00 »Robinsonove pustolovščine«, 16.00, 18.00 in 20.00 »Prevarant«. SVOBODA 16.00 »Robinsonove pustolovščine«, 18.00 in 20.00 »Zvezdne proti«. DESKLE 16.30 »Maček na Divjem za-padu«, 18.00 »Galiploje«, 20.15 »Zadnja ameriška devica«. razna obvestila SPD Gorica priredi tudi letos tečaj smučanja na Nevejskem sedlu. Vpisovanje ob delavnikih od 17. do 19. ure na sedežu društva, Ul. Malta 2, do vključno 30. novembra. Na sedežu SDGZ v Ul. Morelli 14 (vhod z dvorišča) bo jutri ob 18. uri seja malotrgovinske sekcije. Rrazpravljali bodo o zakonskem predlogu Visentini ter o predlaganih propravkih. Zaradi aktualnosti teme so vabljeni na sejo tudi nečlani združenja. V torek, 27. novembra, ob 19. uri bodo v Katoliški knjigarni na Travniku predstavili najnovejšo knjigo dr. Rafka Dolharja »Vabilo v Julijce«. Odlomke iz knjige bo brala gledališka igralka Bogdana Bratuž. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Villa S. Giusto, Korzo Italia 244, tel. 83538. POGREBI JUTRI Ob 13.40 Anton Križanac iz splošne bolnišnice v cerkev in na prokopa-lišče v števerjan. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega Antona Ferfolja (Tonita) se iz srca zahvaljujemo vsem, ki s° na katerikoli način počastili njegov spomin in ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala ŠD Sovodnje, sojetnikom, zdravniku dr. Cijanu, župniku, provcem in vsem tistim, ki so prokri-li njegov grob s cvetjem. Svojci Sovodnje, 25. novembra 1984 J Pred občnim zborom SD, ki bo v sredo Za oživitev Slavističnega društva in izdelavo njegovega pravega obraza V sredo, 28. novembra, bo v Gregorčičevi dvorani tretji občni zbor Slavističnega društva Trst. Iz sobesedila smo namenoma izpustili oznako »redni«, ker je strokovno organizacijo slavistov s Tržaškega, Goriškega in Videmskega že več let prevevalo popolno mrtvilo. Mlajši rod šolnikov pa je 'Ponovno začutil potrebo po organiziranem delovanju in ponovno razgibal stoječe vode. Misel, da se Slavistično društvo ponovno oživi. Pa je naletela na ugoden sprejem tako pri tistih, ki so v njem kdaj delovali kot pri tistih, ki želijo za svoje delo na šoli, odnosno na področjih, na katere sega slavistična in slovenistična zavest, zastaviti v nekem smotrnem organizacijsko in strokovno funkcionalnem okviru. Zato je občni zbor, ki bo v sredo, pomemben mejnik v nadaljnjem obstoju Slavističnega društva. Bodisi na shodu, kot pozneje, pri izpolnjevanju obvez, kar bo naloga novega odbora, bo potrebno začrtati jasne smernice delovanja in zakoličiti meje vsebinskega obsega društva. Res je, da se je v preteklosti v prvi vrsti spoprijemalo s šolskimi vprašanji, toda ta vsebinska podlaga se bo morala v prihodnosti razširiti in dopolniti. Vzporedno s šolstvom spada v pristojnost slavističnega društva tudi jezikovna problematika in njena znanstvena obdelava ; vznemirjujoč in aktualen argument je prav gotovo tudi raziskovanje in vrednotenje kulturne in literarne dediščine vidnih besednih ustvarjalcev od Milj do Trbiža, pa ne samo ustvarjalcev, temveč tudi vseh kulturnih in literarnih spomenikov v taki ali drugačni obliki, ki bogatijo lesk besede in dela v domačem ognjišču tokraj državne meje. V Slavističnem društvu bi morale dobiti podporo vse tiste spodbude, ki jim je glavna skrb uveljavljanje enakopravnosti našega jezika v družbi, v kateri živimo. Problemskih in dejanskih raznolikosti v našem ožjem okolju, iz katerega raste in za katero se tudi oblikuje Slavistično društvo, je toliko, da bi morale same po sebi razgibavati članstvo in dohitevati (če ne celo prehitevati) organizacijske zmogljivosti in strokovni posluh vodstva. Med pripravami na občni zbor je bilo zaznati med šolniki in med tistimi, ki se dnevno ubadajo z jezikom in književnostjo, precejšnje zanimanje za ponovno oživitev Slavističnega društva in za njegov novi profil. Zato lahko pričakujemo, da bo organizacija ponovno našla svoje mesto v zavesti vseh, ki jih jezikovna, knjižna, in kulturna danost pri nas vznemirja in preko katere želijo poseči na občutljivo polje jezika, bodisi kot pisnega bodi si kot govorjenega medija. To je potrebno posebej poudariti, kajti zmotno je mnenje, da v Slavistično društvo spadajo samo šolniki. Preporod Slavističnega društva Trst prihaja ravno v času, ko se v Trstu snuje Svet za kulturo Slovencev v tržaški, goriški in videmski pokrajini; aktivirata se torej dve organizaciji, ki bosta lahko skladno posegali v najbolj boleče rane jezikovnega in kulturnega značaja v našem prostoru. Stanje na tem področju je vse prej kot rožnato; vendar, če se za izboljšanje ne bo storilo ničesar, bo še hujše. Zato je treba poprijeti za delo, oborožiti se z optimizmom in zavihati rokave; mnogo svežih voda čaka na ugoden pretok, da sprosti svoje moči. Napisi in nadpisi Navaden petek in znana gostilna Dolenc v Devinščini. Nič takega, kar bi opominjalo na »dogodek«, saj je bila tudi me gla dovolj običajna za ta čas. Nenavadno je bilo samo to, da smo se za mizo posedli književniki. Prišli smo, da praznujemo Marka Kravosa in njegovo pravkar izšlo miniaturno knjižico (v prosti prodaji do 3. decembra), da se pomenkujemo o literaturi, prijateljstvu, odnosih, ki so ali niso vzpostavljeni med različnimi središči. Priložnost za odkrit pogovor torej, priložnost za prvo srečanje z novo knjigo satiričnih, krvavih, življenjskih verzov, priložnost, da se ob »Napisih in nadpisih« križajo besede Cirila Zlobca, Mermolje, Fritza, Predana, Jančarja, Mikelna, Bujona, 1. Verča, Hergol-dove, Mihaliča, Palčiča, Quaglie in drugih. In zavest, da literatura še vedno šili svoja kopja, ki lahko razsekajo tudi novembrsko kra-ško meglo, da je literatura vendar literatura in ne priložnost za diletantsko izživljanje. MARIJ ČUK Knjiga ob 80-letnici Branka Rudolfa Pri mariborski založbi Obzora je te dni izšla druga izdaja Žvcgle po tepuhove, saj je prva iz leta 1960 že davno pošla. Knjiga je izšla ob avtorjevi osemdesetletnici. Enkratne pesmi zbrane v tej knjigi nosijo takle pod naslov: »Muzika tega gmajn folka plajšarjov, komediantov, godcev, mame žov, sejmskih pevcev, želarov, težakov, študentov, hromakov no sromakov vsake sorte. Po zgledi stare, ali dobre navade potešupke no lajnarske bala de vkup spravil Branko Rudolf iz Konjic doma.« Napisane so v arhaični štajerščini in v marsičem spominjajo na Krleževe Balade Petriče Kerem-Puha, čeravno so nastale iz povsem drugačnih pobud. V njih ima resnično besedo »gmajn folk«, kar dovolj zgovorno pričajo že naslovi. »Čarovnica kli de«, »Godec no mlad fant«, »Od obešanca«, »Posem vojaka z leseno nogo«, »Stara zeliščarica ropoče«, »Kovač sem bil« itd. itd. Vsega petinštirideset Pesmi. Druga izdaja je dopolnjena, njen urednik Slavko Jug je dodal tudi nekatere prešerne in nekoliko spotakljive pesmi, med katerimi zavzema zagotovo posebno mesto Konjiški rokopis, prava »renesančna« in pastoralna hvalnica telesu, v kateri fant opeva »mamivna stegna no veseličko«. Pesmi so zvečine vedre, vendar tudi trpke in socialno poantirane. Prav osemdesetletnica pa je priložnost, da vendar nekaj več spregovorimo o avtorju Branku Rudolfu, ki je menda zadnji veliki slovenski polihistor, saj je na področjih v katerih je »doma« kot strokovnjak, skoraj brez števila, študiral je biologijo v Zagrebu in Ljubljani in potem dalj časa po nčeval na gimnazijah v Celju, Novem mestu in Mariboru. Od leta 1933 je bjl organiziran borec za proletarske pravice in napreden publicist, ki je Pisal tudi o vojni in fašistični nevarnosti, bil pa je tudi neke vrste strokovnjak z-a Daljni vzhod in za Kitajsko. Ob tem se je aktivno ukvarjal z glasbo m •gral na flavto. Pisal je o Lisztu in Li Taj Poju, japonskem lesorezu, kitajski liriki, flori na Dolenjskem, gledališču, Cankarju, Piitefiju itd. Med vojno je Učiteljev al v Prekmurju, po vojni pa je bil novinar, profesor, direktor in ravnatelj Drame SNG Maribor, urednik založbe Slov. knjižnega zavoda v Ljubljani, glavni urednik nove založbe Obzorja in potem dalj časa ravnatelj umetnostne galerije v Mariboru, vse do upokojitve. Ves čas je bil tudi akti-Ven kulturni delavec, ki je s svojo originalnostjo in značilnimi visokimi merili veliko storil za kulturni in politični razvoj zlasti severovzhodne Slovenije. "nun pa je tudi kot izredno oster polemik. V mariborski univerzitetni knjiž-riici so pripravili ob osemdesetletnici razstavo Rudolfovega dela, ki zajema štiri najznačilnejša delovna področja, in sicer literaturo, biologijo, filozofijo, Politiko. Skoraj nepregleden je njegov že omenjeni publicistični delež. Mislim, ,a ni slovenske revije ali časnika, kjer bi Branko Rudolf ne sodeloval. Naštejmo še vsaj njegove knjižne objave: Svet in jaz in Odmevi v času sta l^leg Žvegle potepuhove njegov pesniški opus. Za otroke je izdal pesniške zbirke Zamorček in ladjica, Huda mravljica, Čudno jezero (pravljica). Med Publicističnimi in esejističnimi deli zavzemajo posebno mesto Maske in časi (kratka kulturna zgodovina za gledališča), Dialektika (dve izdaji!), Gmot Uost in družb itd. Rudolfov prispevek k slovenski književnosti in kulturi ter Politiki je tako obsežen, da zasluži večjo pozornost vse slovenske javnosti. 1 rav je, da vsaj ob osemdesetletnici opozorimo na to! PARTLJIČ " Identiteta v spreminjanju V začetku junija letos je bil v Bocnu zanimiv posvet na temo, kakšna bo Južna Tirolska leta 2000. V treh dneh se je zvrstilo več referentov, ki so na kritičen in pogostoma zelo pronicljiv način obdelovali vprašanje sožitja med narodnostnimi skupinami v deželi, njegoveg-i razvoja in perspektiv. Ti referenti so bili za slovenskega poslušalca dva kratno zanimivi: bili so glasovi »z drugega brega«, kjer že velja zelo široka zakonska zaščita nemške manjšine in hkrati so kazali tudi na koristno izkustvo, ki se je izoblikovalo pri dosedanjem izvajanju zakonov. Bilo bi škoda, če bi ta razmišljanja izzvenela mimo nas, Slovencev v. Italiji, kajti če na primeren način osvojimo ta razmišljanja o južnotirolski stvarnosti, lahko zelo izostrimo tudi čut za dojemanje naših razmer. Enega izmed najbolj izzivalnih referatov je podala profesorica psihologije na tridentski univerzi Emma Baumgartner, z naslovom: »Identiteta v spreminjanju«. Tu sledi nekaj njenih osnovnih misli prepletenih v naše razmere. Narodnostno identiteto, je dejala predavateljica, lah ko pojmujemo statično, defenzivno, sestavljeno iz samih stalnih nespremenljivih sestavin. Take »stalnice« so lahko na pr. tisočletno bivanje v nekem prostoru, poreklost itd. Tako, togo pojmovanje narodnosti nujno vodi v omiljevanje vsega, kar lahko kaže na razlikovanja znotraj skupnosti in v poudarjanje vsega, kar razlikuje manjšine od večine. To notranje poenotenje ima obrambni učinek, a hkrati tudi ovira inovacijske vzgibe in tako šibi isto skupnost. E. Baumgartner je prepričana, da je narodnost ne kaj dinamičnega (to seveda ne pomeni, da se nujno na glo spreminja). Danes vsak posameznik lahko v veliki meri »izumi sam svojo podobo«; meje neke etnične skupnosti so zelo nejasne in zato je zelo iluzorno misliti, da bi popis narodnosti lahko opisal narodnostne odnose v neki pokrajini. Določati upravne pravice posameznih manjšin na podlagi takih rezultatov pa je čista prevzetnost ali celo oholost. Kako torej definirati etično skupnost? Predavateljica je navedla štiri elemente: 1. samoopredelitev posameznica, da pripada neki skupini; 2. poreklo; 3. obstoj neke lastne, specifične kulture, ki označuje skupnost; ter 4. ustanove, ki so namenjene izrecno etnični skupnosti in njeni obrambi. V tradicionalnih, statičnih skupnostih sta najvažnejša elementa poreklo in skupni kulturni modeli, zlasti jezik. V sodobni družbi pa sta bistveni avtoidentifikacija in organiziranost. To velja gotovo tudi za nas Slovence v Italiji, ki imamo le malo okolij v katerih je občutek etnične> pripadnosti nekaj neposrednega, kar se lahko prevzema kot samo po sebi umevno, brez problemov. V takih, sodobnih, razmerah je zelo važno nado meščati opešane tradicionalne vezi z novimi simboli; stalno revitalizirati etnično čustva preko informacije, kulturnih pobud, politike, vse tja do rekreacije in podobnih dejavnosti. Ogrožena manjšina je v nekakem permanentnem alarmnem stanju, ki je po eni strani naporen, po drugi pa vsiljuje neprijetno oženje lastne zavesti, v enosmerno identiteto, kar stalno buta ob meje, ki jih nastavljajo nasprotne sile v večini. V takih razmerah se krepi strah pred stikom z »drugimi«; v prilikah za soočanje z večinsko skupnostjo se vidi predvsem nevarnost asimilacije. Tem težnjam se je treba upreti, pravi Baumgartner jeva. Ustvarjalna napetost znotraj manjšine mora težiti po svojem uresničevanju v stiku z večino; doseči enakopravnost v različnosti. To pomeni sprejemanje jezikovnih in kulturnih razlik, ne da bi se jih spreminjalo v kletke ali ločevalo z novimi dodatnimi mejami. Soočanje z drugimi je za vsako kulturo izziv, a tudi nujnost. Brez tega stika se narodnostna identiteta ve dno bolj razvija v smeri neke standardizacije znotraj same skupnosti. Manjšina in večina si stojita nasproti vedno bolj, kot dva nasprotujoča bloka. Tej nevarnosti se lahko izognemo, če posamezniku dopustimo pravico, da doživi več identifikacij ali da jih zavrne. Le tako se kulturne razlike lahko ohranjajo ne da bi okostenele. Skratka, smer, ki jo nakazuje Baum-gartnerjeva je zvestoba lastni skupnosti, a brez obveze zvestobe bloku, h kateremu ta skupnost teži. Morda so ta razmišljanja za nas, Slovence v Italiji preuranjena. Morda potrebujemo še preveč »enosmernih« vzpodbud, da dosežemo svoje cilje. Vendar je vseeno prav, da se teh mehanizmov zavedamo. PAVEL STRAJN »Zgodba o Dini« na RAI 3 V -torek, 27. t.m., bo tretja televizijska mreža RAI predvajala oddajo »Storia di Dina« (Zgodba o Dini). Gre za filmski portret Pine Kalc, ki ga je pripravil in režiral Marko Sosič. Jedro filma je prijateljstvo med Pino Kale in Pier Paolom Pasolinijem. Prijateljstvo se je rodilo v Gasarsi, ko je Pasolini še tam prebival pred odhodom v Rim. Pina Kale je pesniku vzbudila veselje do glasbe, še posebno do Bacha, ki ga je Pasolini uporabljal v svojih filmih. Odnos med Pino Kalc in Pasolinijem je tako živel v intelektualnem nemiru in iskanju... TONE SVETINA Med nebom in peklom ______ 303.___ »Naj kar čakajo, mi se bomo pa sami posadili v ®edlo. Ne boga ne hudiča ni, ki bi nas spravil dol. skČan' odkar te ni bilo, smo napredovali. Vsa Primor-ka je v ljudskih rokah. Tristo petdeset partizanov 16 bilo tu proti sto tisoč Italijanom, pa je sam narod svojo Osvobodilno fronto razorožil več kot polovico ojske, in še drugo* polovico bi bil, če ne bi bili tako *tro udarili Nemci. Ali ne, Sirk? Kako ne bi želi us-jjehov, saj so celo duhovniki z nami! Še žegnajo nas, a Ram gre bolje od rok.« »Seveda smo z vami, vendar samo na Primorskem. 6 razumem cerkve in ljubljanskega škofa, da se je ^Predelil za izgubljeno stran. Še zdaj, ko se ve, kdo l° zhsagal v tej vojni, slepo vztrajajo in organizirajo ratomor.« p, »Sramota, narod jih bo izvrgel, izrul jih bo kot evel iz plodne njive,« je dejal Osojnik svetopisemsko. »Tako je!« je pribil Bolk. ^ Snidenje so potegnili do jutra, ko je napolnila Pi ùn° m°čna kanonalda in jih opomnila, da vojne še bol'°nec’ t,emveb se zdaj začenja boj — proti novemu, (J surovemu sovražniku. Z dnem je Lojze zajahal konja in zavihtel brzostrelko čez rame. Mati in oče sta gledala za njim, ko je jahal v smeri bobnenja, in milo jima je bilo pri srcu. Pavle pa je svojega konja, ki je bil močno ožuljen, pustil očetu, da bi ga pozdravil z zajčjo mastjo. Zdaj, ko so izgubili vse, bi mu konj prišel na spomlad prav, da bi z njim preoral polja in da bi z mamo pridelala vsaj toliko, kolikor bosta potrebovala zase in za mala otroka. Župnik Sirk je s prižnice opazoval svoje vernike, ki so zadovoljni sedeli v klopeh in poslušali slovensko besedo iz njegovih ust. Skušal jim. je vliti novega upanja, da bi vztrajali. Ena strahota je minila, druga se pričenja. V petindvajsetih letih so se naučili, kako se je treba upirati Italijanom, kako se bodo Nemcem, si pa še niso bili na jasnem. Vsi tisti, ki so se vrnili iz zaporov in taborišč, so se Sirku zdeli tako spremenjeni, da jih je komaj prepoznal. Nekako odmaknjeni so bili in prestrašeni. Celo Jožefa, ki jo je imel za najtrdnejšo, je bila drugačna) morda je postal tudi sam drugačen, je pomislil. »Saj smo kot žitna zrnca med kamni, ki nas meljejo silovito in neusmiljeno.« Po maši je povabil Jožefo v župnišče, da bi se pogovoril o sebi in njej, okoli katere se je zbirala vsa vas v odporu. Sedla sta in žena je rekla: »Morala bi se spovedati.« Župnik je bil presenečen, v njegovem bledem obrazu in očeh se je zarisalo začudenje. »K spovedi, Jožefa, čemu pa? Že prej sem rekel, da je ženska, ki je rodila enajst otrok, brez greha. Zdaj pa mislim — kdor je preživel leto dni v zaporih, se nima česa izpovedati, odrešil in odkupil se je s svojim trpljenjem.« »Motite se, gospod. Prizaneseno vam je bilo z aretacijo in zasliševanji, pa nimate izkušenj. Zapori niso vice, to je preddverje pekla.« Povedala mu je, kaj vse je pretrpela od sojetnic, med katerimi so bile nekatere slabše od ječarjev, in dodala: »Človek je slab. Ko je v zanki, z vrača krivdo za svojo nesrečo na tuja pleča. Jaz sem bila kriva in mi Bečani, ne Italijani, za vse zlo, ki se je skotilo po teh hribih. Gospod, zdi se mi, da sem velika grešnica. Nisem svetnica, kot me vi imenujete. Moje srce je polno pelina, misli so grenke, ne zaupam več v človeka, sovražim tudi takrat, ko bi morala odpuščati in ljubiti.« »Jožefa, od kot pa taka čmoglednost?« »Vaše besede o večni ljubezni, odpuščanju, vdanosti v usodo in zaupanju v pravico so izpuhtele iz mene kot jutranja rosa pod soncem. Pred mojimi očmi se odpira praznina. Nebo se je razpočilo, svetloba se je zlila s temo. Podvomila sem o Bogu, o kakršnem ste nam govorili, o njem, ki dobro plačuje in pravično kaznuje.« »Nesrečna ženska,« je tarnal župnik, ona pa je govorila-. »Zamajala se mi je vsa zgradba lepega, začutila sem, da je razpokana in da se sesipam sama vase. Če ne bi imela otrok, bi hotela umreti. Samo otroci me še vežejo na ta svet, dokler se borijo, da bi bilo drugače.« Šahovske olimpijske igre Jugoslavija pod vrhom Italijanska košarkarska A-l liga Stefanel proti Honkyju Šahisti so v Solunu odigrali skoraj polovico svoje olimpiade, borba za sam vrh pa ni več zanimiva. Sovjeti so namreč premočni za svoje nasproti nike, saj jih premagujejo kot za stavo. Jugoslavija je v petem kolu premagala Bolgarijo z 2,5 proti 1,5, saj je Ljubojevič na prvi deski osvojil prekinjeno partijo proti Georgijevu. Z zmago v včerajšnjem šestem kolu proti Grčiji z gladkim 3:1 se je jugoslovanska reprezentanca prebila na drugo mesto. Nekaj rezultatov 6 kola: MOŠKI: SZ - Romunija 1,5:1,5 (1 prekinjena); Jugoslavija - Grčija 3:1; Anglija - ZDA 0,5:1,5 (2); Francija -Madžarska 1,5:2,5; Islandija - Nizozemska 2:1 (1); Bolgarija ZRN 1,5 proti 0,5 (2); Filipini Kuba 0:3 (1); Brazilija Poljska 1:1 (2). LESTVICA: SZ 17 (3); Jugoslavija 16,5; Romunija 16 (1); Madžarska 16; ZDA 15.5 (2) ; Nizozemska 14,5 (1) ; Kuba 14.5 (1); Grčija 14,5; Anglija 14 (4). ŽENSKE: Kitajska - SZ 0,5:2,5; Bol garija - Indija 2:0 (1); Romunija -ZRN 2:1; Švedska Poljska 0:1 (2); Madžarska - Anglija 2:1; Španija -Jugoslavija 1:0 (v obeh prekinjenih partijah imajo Jugoslovanke realne možnosti za zmago). LESTVICA: Bolgarija 14 (1); SZ 14; Romunija 12,5; Indija 11 (1); Kitajska 10,5; Švedska 10 (2); Jugoslavija 10 (2). Karpov vodi s 5:0 V nadaljevanju prekinjene 27. partije za naslov svetovnega šahovskega prvaka med Karpovom in Kasparovom je slavil prvak, ki je svojega mladega tekmeca prisilil na predajo v 59. potezi. Karpov tako vodi s 5:0 ob 22 remijih, za ohranitev naslova pa mu manjka le ena sama zmaga. Po navdušujoči zmagi v Livornu proti Tonutovemu Peroniju se bo drevi v tržaški športni palači s pri četkom ob 17.30 Stefanel srečal z verjetno najslabšo ekipo v A l ' ligi, Skansijevim Honkyjem iz Fabriana. Jasno je, da je v tej tekmi Stefanel favorit, vendar pa se moramo s pom niti, da je prav pred tednom dni Honky v Turinu izsilil podaljške proti taki ekipi, kot je Berloni . . . DANAŠNJI SPORED A-l LIGE: Si-mac - Granaiolo ; Jolly colombani -Berloni; Indesit - Peroni; Riunite -Ciaocrem; Yoga - Mu Lat; Bancoro-ma - Australiani Scavolini - Marr; Stefanel - Honky. V A 2 ligi se bo drevi goriški Sega fredo doma pomeril s skromno e-kipo Succhi G. Ferrara, ki skupno z drugimi tremi ekipami zaseda zadnje mesto na lestvici. Goričani so seveda v tej tekmi favoriti. DANAŠNJI SPORED A 2 LIGE: La- tini - Cida; Ote Livorno - Landsy-stem; Segafredo - Succhi G.; Reyer -Brescia ; Benetton - Fermi; Am. Eagle - Mister Day ; Spondilatte -, Pepper. Včeraj: Viola - Master V 116:91 (56:38). Poraz Ljubljančanov V nadaljevanju 1. B košarkarske lige je ljubljanska Olimpija Smelt izgubila v Tuzli proti Slobodi s 83:90. Rolkarji SK Devin na »trofeji Trst 84« Danes se bodo rolkarji SK Devin udeležili tekmovanja za »trofejo Trst 84«. Tekmovanje v organizaciji društva Sci Cai se bo pričelo ob 10. uri pri tovarni Velikih motorjev v Boljuncu, udeležence pa bodo razdelili v štiri moške in dve ženski starostni kategoriji. (E. lori) SVETOVNA SERIJA Nuša Tome prva na startu SANSICARIO — Letošnjo smučarsko sezono bo otvarila Jugoslovanka Nuša Tome, ki bo startala prva na današnjem uvodnem slalomu svetovne serije v Sansicariu. Tekmovanje bi sicer morali opraviti že včeraj, vendar je nenadna otoplitev prekrižala račune organizatorjem. Za današnji slalom se je prijavilo 60 tekmovalk, med katerimi bodo vse najboljše, vključno z olimpijsko zmagovalko Paoletto Magoni. Jutri bo na vrsti moški slalom, kako bo z ženskim veleslalomom, ki je predviden za torek in moškim veleslalomom (sreda), bodo dokončno odločitev sprejeli danes. Wilander boljši od Lendla CANBERRA — V finalu teniškega ekshibicijskega turnirja v Canberri je Šved Wilander s 7:5, 7:6 premagal Čehoslovaka Lendla. V finalu za tretje mesto je Avstralec Cash s 4:6, 6:3, 6:3 odpravil Šveda Nystroma. V četrtem srečanju ženske odbojkarske B lige Dragocen uspeh Mebla V moški odbojkarski D ligi Derbi Našemu praporu Mogliano Veneto — Meblo 0:3 (10:15, 12:15, 3:15) MEBLO: L. in V. Legiša, Kralj, Maver, V. in M. Klem.še, Slavec, M. in N. Grgič, Cergol, Gadžo. TRAJANJE SETOV: 25’, 28’, 16’ POTEK TEKME: 1. set 0:1, 3:1, 3:5, 7:5, 9:7, 9:12, 10:12, 10:15; 2. set 0:3, 2:7, 4:7, 9:9, 7:10, 9:10, 10:12, 11:14, 12:14, 12:15; 3. set 1:0, 3:13, 3:15. GLEDALCEV: 100 Meblo je sinoči v Moglianu dosegel dragoceno in obenem težko priborjeno zmago. Rezultat sicer govori od ločno v prid naših odbojkaric, na i-grišču pa vendarle ni bilo vse tako enostavno. Domačinke so morale zmagati za vsako ceno, če so še hotele imeti kakšno možnost, da se potegujejo za uvrstitev med prve tri na lestvici, ki se bodo v drugem delu prvenstva borile za prestop v A 2 Ugo. Zato je prva dva seta (toliko je dejansko tekma tudi trajala) Mogliano odigral z izredno požrtvovalnostjo v obrambi, kjer je polovil nekaj res »nemogočih« žog. Sicer pa je ravno obramba glavno orožje MogUana, kajti igralke so nizke postave in pač morajo izkoristiti telesne sposobnosti, ki jih imajo. V tej uspešnosti nasprotnic v igri v polju so pripomogle tudi naše igral ke, ki so bile pri gradnji napada precej netočne in niso vedno znale izkoristiti svoje višinske prednosti. K sreči je bil sprejem Mebla tokrat precej dober, a tudi servirale so naše odbojkarice natančneje in ostreje kot običajno. Ravnovesje v rezultatu se je tako v prvem kot v drugem setu prevesilo v korist Mebla šele v končnici nizov, ko se je Moglianò za trenutek zmedel, zgrešil nekaj udarcev v napadu, pa tudi servisi mu niso šU več tako od rok (zgrešil jih je kar 16). Po drugi strani je nekaj posre- čenih menjav pri ekipi Mebla prispevalo, da so naše igralke uredile svoje vrste in strle žilav odpor nasprotnic. K temu je predvsem v prvem setu pripomogel vstop Lije Legi še na servis pri stanju 7:9, ko je ta igralka dosegla pet zaporednih točk. Kot smo uvodoma že povedaU, je tretji set potekal povsem enosmerno, saj so domačinke popustile, naše i-gralke pa so igrale sproščeno in obenem atraktivno in učinkovito. V Vrstah Mebla bi omeniU dobro igro Maver jeve v napadu, ponoven vstop na igrišče. Kraljeve, obenem pa bi sinočnji nastop naše združene ekipe sin tetizirali z oceno, ki jo je dala jugoslovanska igralka Aliča Gadžo: »Igrale smo tako, kolikor nam je bilo dovolj, da dosežemo maksimalni rezultat s čim manjšim naporom.« (I. Može) OSTALA IZIDA: AUSA Pav Cer-vignano - Orna Linea Vogue 3:2, Nervosa - Pallavolo Pordenone 3:2. Naš prapor — Ja ml je Sobema 3:2 (13:15, 9:15, 15:12, 15:8, 15:11) TRAJANJE SETOV: 25’, 29’, 25’, 19’ 25' NAŠ PRAPOR: L. Černič, F. Sošol, Bevčar, Komel, D. Klanjšček, M. Sošol, Mikluš, Mervič, G rinovero, B. Iflon icpplč JAMLJÈ SOBEMA: B. Soban, M. Gergolet, G. Ferfoglia, I. Devetak, Bagon, R. in V. Antonič, Cotič in M. Černič. Pred številnim občinstvom je šesterica Našega prapora sinoči osvojila prvi slovenski derbi z Jameljci in tako pospravila nov par točk, s katerim je utrdila prvo mesto na skupni lestvici. V prvih dveh setih so bili Kraševci boljši od Bricev, v naslednjih pa so igralci Našega prapora poprijeli in nadoknadili zamujeno. Zmago Našega prapora gre pripisati predvsem boljši kondiciji, obenem pa je treba V ženski odbojkarski C-l ligi Kljub zmagi Breg razočaral proti Slogi NOGOMETNA C-2 LIGA Spet remi Gorizie Gorizia — Rhodense 1:1 (1:1) GORIZIA : Attinia, Da Dalt, Zam-parutti, Galvani, Grillo, Zanini, Ri ghini, Modonutti, Pignottone (Berto-lutti), Cecotti, Ciani. V anticipiranem srečanju 10. kola B skupine italijanske C-2 lige je Gorizia doma remizirala s šibko ekipo Rhodense ter tako obtičala na dnu lestvice. Košarka: 1. slovenska liga Kraški zidar praznih rok Kraški zidar — Ilirija 83:92 (32:49) KRAŠKI ZIDAR: Brezec 34, šubič 5, Mervič 1, Strnad 23, Žiberna 3, Čuk 8, Počkaj 9. Domačini so tekmo začeli brez prave volje do igre. Prepričani so bili v zmago gostov, ki se prav tako niso izkazati, a so vseeno imeli vajeti igre v svojih rokah. V začetku drugega dela je bila slika enaka, vendar so gostje začeli podcenjevati domačine, ki so to izkoristili in se jim približali na same štiri točke. Za zmago pa jim je zmanjkalo časa. (M.T.) MLADINSKA KOŠARKA KADETI : Jadran Farco - Saba 99:46 (45:23); MLADINCI: Scoglie! to - Polet 112:26 (58:10); MINIBA-SKET: Bor - Sokol 7:76 (2:28). MLADINSKA ODBOJKA MLADINCI: Val - Olimpija 2:3 (15:7, 18:16, 9:15, 10:15, 12:15); DEČKI: Sloga - Nuova Pallavolo TS 3:1 (14:16, 15:7, 15:11, 15:10); DEKLICE: Sokol Breg 1:3 (11:15, 4:15, 15:4, 8:15). MLADINSKI NOGOMET CICIBANI: Breg - Primorje 3:1 (2:0); MLAJŠI CICIBANI: Inter San Sergio - Breg 3:4 (1:2). Ob prejemu odlikovanja za zasluge na odbojkarskem področju ŠD Sokol in združena ekipa Meblo čestitajo trenerjem UČU JURKIČU, IVANU PETERLINU in zlasti FRANKU DRASIČU Breg — Sloga 3:1 (15:10, 15:9, 12:15, 15:4) TRAJANJE SETOV: 18’, 16', 18' in- 14’. BREG: Žerjal, Stepančič, D., K. in V. Kocjančič, Raubcr, Furlanič, Slavec, Debenjak, Kus. SLOGA: M. in T. Križmančič, A-dam, Grgič, Malalan, Milič, Sosič, S. in V. Vidali. Slovenski tretjeligaški derbi so po napovedih dobile Brežanke, toda pot do zmage ni bila lahka. Slogašice so namreč igrale precej borbeno in proti neodločnim domačinkam, ki so verjetno srečanje vzele preveč na lahko, iztržile prvi set v letošnjem prvenstvu. Derbi tehnično ni zadovoljil niti manj zahtevnih gledalcev, saj sta obe ekipi grešili kot za stavo. Dobrih akcij je bilo malo in točke so bile bolj plod napak obeh ekip, kot pa zasluga dobro izpeljanih akcij. Kljub večji borbenosti Sloge pa je zmaga le ostala v Dolini, saj so domačinke na trenutke le zbrale toliko moči, da so izkoristile svojo tehnično premoč in večjo izkušenost. (R. Gruden) ŽENSKA C-2 LIGA Kontovel Electronic Shop — Martignacco 0:3 (13:15, 15:17, 9:15) KONTOVEL : Ban, Čemjava, Gruden. Maver, Prašelj, Mervič, Dancu, Purič, Legiša, Konestabo. Proti pričakovanju so sinoči Konto-velkc gladko izgubile proti Libertasu iz Martignacca, solidni ekipi, ki jo od li kuje predvsem zelo učinkovit blok. Naša dekleta so začela zelo samozavestno in takoj povedla 7:0. Izgledalo je, da bo zmaga lahka, pa so se nasprotnice zbrale in začele z umirjeno igro nizati točko za točko. Konto-velke so v nadaljevanju vse preveč grešile, v drugem setu pa so ostale še brez ključne podajačice Černja-ve, ki je zaradi službenih obveznosti morala zapustiti igrišče. (J. Ban) Ceramiche d'arte — Friulex-port 3:0 (15:6, 15:6, 15:8) TRAJANJE SETOV: 15’, 10’, 16’ FRIULEXPORT : Foraus, Ušaj, V. in S. Stopar, Umek, Ukmar, Žerjal, Venier, Garbini, D’Ambrogio, Mauri. V Terzu je Friulexport igral najslabše od ustanovitve ekipe sploh. Naših igralk ni bilo prepoznati in nasprotnicam, ki niso pokazale dosti, niso nudile nobenega konkretnejšega od pora. Porazen je bil sprejem servisa, kar je vse preveč pogojevalo podajačice. Skratka, Friulexport ni razvil svojega napada, sicer sinoči prav gotovo ne bi izšel tako gladko premagan iz Terza. Poleg običajne neizkušenosti smo tokrat pogrešati tudi borh^emost in samozavest, ki sta prišli na dan le v drugi polovici zadnjega seta, ko pa je bilo žal prepozno. ŽENSKA D LIGA Sloga — Bor 0:3 (8:15, 6:15, 8:15) TRAJANJE SETOV: 16’, 12’, 18’. SLOGA: Adam, Cippollino, M. in V. Dernovšček, Guštin, Kokoravec, Križmančič, Milkovič, Morpurgo, Sosič, Susič, Vidali. BOR: Centazzo, čač, Favaretto, Godina, Jazbec, Montanari, Požar, Superina, Vodopivec. Četrtoligaški derbi pri Banih ni izpolnil pričakovanj. Tekma je bila izenačena le v prvi polovici prvega niza, nakar je bilo srečanja v bistvu konec. Domačinke so začele igrati zmedeno in neorganizirano, še zlasti1 pa je pešal sprejem servisa. Prav z natančnimi servisi so izkušene bo-rovke zbrale največ točk in tudi povsem zasluženo zmagale ter s tem tudi obdržale prvo mesto na lestvici. (Inka) CUS TS - Sovodnje Centralsped 1:3 (12:15, 15:7, 1:15, 7:15) SOVODNJE: Černič, Cijan, Cotič, Pete jan, Adriana Petean, ^Gabriela in Giuliana Lopresti, Vižintini Pellegrini. V prvem setu so naše povedle, nakar so domačinke zagospodarile in celo vodile z 11:4. Potem so Sovodenj-ke zaigrale bolj samozavestno in jih dohitele ter prehitele. V drugem nizu so bile domačinke v rahli premoči, v tretjem pa so jim naše igralke pustile le točko, kar ne potrebuje komentarja. V zadnjem nizu se je poznalo, da so Sovodenjke tudi psihično dobro prpiravljene. Po tekmi je trener Karlo Bajt menil : »Na srečanje smo prišli z veliko željo, da bi dobro igrati, čeprav smo bili brez ene boljših igralk. Tekma je bila zelo rupe ta, zmagali pa smo z dobrimi servisi in požrtvovalnostjo.« (Kuzmin) V Gabrjah se ogrevajo za namizni tenis V petek zvečer so v Gabrjah v okviru domačega kulturnega društva, odprli novo sekcijo za namizni tenis. Pod pokroviteljstvom namiznoteniške komisije pri ZSŠDI so gostovale v domu v Gabrjah članice namiznoteniškega kluba iz Vrtojbe, ki z uspehom nastopajo v drugi zvezni ligi in ki so pod vodstvom trenerja Venčka Pajnterja prikazale občinstvu najprej nekatere najosnovnejše udarce, nato pa vedno bolj težke in spektakularne kombinacije. Skratka, prikaz v tem športu je pritegnil številno občinstvo, ki se je zbralo v domu in predvsem zelo navdušeni so bili najmlajši, ki so se odio čili, da se bodo posvetili namiznemu tenisu. Pred prikazom pa je bila tudi predstavitev novega trenerja Dušana Badjure iz Nove Gorice. (MAL) V Padovi turnir za miniodbojkarje Danes bo v Padovi druga izvedba »Trofeje mesta Padove« za mini od bojkarje. Turnir je neke vrste neuradno tekmovanje za društva iz treh Be-nečij, nanj pa so povabljeni v glavnem letošnji pokrajinski prvaki. V konkurenci 12 ekip, ki jih je prireditelj razdelil v štiri izločilne skupine, sta tudi ekipi Sloge in štandreškega Vala. Sloga, za katero bodo igrali Danijel Malalan, Alberto Prelec, Marjan Renčelj in Tomaž Susič, je bila vključena v skupino C skupaj z zastopnikoma iz Est in iz Tre viša. (INKA - Zip) povedati, da so se nekateri igralci Jamelj med igro poškodovali (Soban in Ferfoglia). Med najboljšimi v vrstah Našega prapora so bili tokrat oba Klanjščka in L. Černič, pri Jam-ljah pa sta se še posebej izkazala M. Černič in Cotič. (I.K.) Torriana — Sloga 3:1 (15:5, 15:9, 10:15, 15:8) TRAJANJE SETOV: 16’, 18’, 16’, 20’. SLOGA : De Walderstein, Bitežnik, Gulič, čač, Hrovatin, Krpan, A. in M. Komar, Kralj, Simonič, Zgubin, Sain. Kljub porazu so se tudi tokrat Slogi-ni fantje izkazali z izredno borbeno in požrtvovalno igro. Ekipa je slabo sprejemala zaradi neprimernega igri-« šča. Kljub temu pa je treba poudariti, da je bil nasprotnik močnejši. (Simonič) MOŠKA C-2 LIGA Olympia Terpin — NPT 3:2 (11:15, 15:6, 9:15, 15:4, 15:8) OLYMPIA TERPIN: Špacapan, Neubauer, Prinčič, Kuštrin, Dornik, M., š. in I. Cotič, D., A. in S. Terpin. Odbojkarji goriške Olympie Terpin so izbojevali tretji zaporedni par točk. Po zelo izenačenem in občasno tudi zanimivem srečanju so premagali moštvo Nuova Pallavolo iz Trsta. Domačini niso najbolje pričeli, toda na koncu je le prišla do izraza njihova premoč, saj je trener Neubauer poslal na igrišče vse razpoložljive i-gralce. Pri gostih, ki so prav gotovo eden boljših tekmecev v skupini, pa je bila opaziti na koncu odločilnih dveh setov utrujenost in poraz je bil zanje neizbežen. (Špacapan) Bor JIK Banka — CUS Trst 1:3 (17:15, 10:15, 9:15, 4:15) BOR JIK BANKA: Grilanc, Stančič, Batič, G. in D. Gasparo, Pernarčič, Budin, Zubin, Gombač, Brana, Škabar, Furlan. TRAJANJE SETOV: 40’, 28’, 22 in 18’. Odbojkarji Bora JIK Banke so morali drugič zapored poraženi z igrišča. Če so pred tednom dni izgubili povsem nezasluženo, tokrat nimajo prav nobenih opravičil. Nasprotniki so bili boljši, predvsem v zadnjih treh nizih, ko je njihova igra občutno »rasla«, borovci pa so biti slabši v bloku in obrambi, torej v elementih, ki prinašajo točke in zmage. Potem ko so domačini izbojevali prvi niz, a ne brez težav, so vajeti igre prevzeli gostje in poraz je bil neizbežen. Vsekakor treba poudarit1, da je CUS boljši kot v lanskem prvenstvu. (G.F.) ASFJR Čedad — Val 3:1 (15:8, 11:15, 15:9, 15:9) TRAJANJE SETOV: 30’, 21’, l5 in 37’. VAL: Lavrenčič, Plesničar, Muci’ Juren, Černič, Faganel, Petejan, D6' veta k, Aleš, Vogrič. Tekma je bila nekak popravni izplč za štandreški Val, z ozirom za V°. razni začetek v prejšnjem kolu. v tem so le delno uspeli. Čeprav -s° izgubili, so namreč pokazali dopadlj*' vo in na trenutke duhovito igro. žalost so delali preveč napak, posc' bno v ključnih trenutkih vsakega se; la. Proti povprečnemu moštvu bi morda tudi taka igra zadostovala zmago, proti tako kakovostni ekip1, kot je ASFJR iz Čedada pa ne. Pri Valu je tokrat najboljši vtis za pustil Aleš, medtem ko sta mlad Juren in Vogrič dokazala, da se j1 ma obrestuje vestno treniranje. (Lero) V 1. italijanski nogometni ligi V Turinu »derbi leta« V 2. ITALIJANSKI LIGI Triestina v Ceseni V nadaljevanju nogometnega prvenstva B lige bo danes Triestina gostovala v Ceseni, kjer se bo pomerila z nekdanjim prvoligašem. Cesena je v zadnjih letih nekoliko zapravila pridobljeni prestiž, nalogo, da jo izvleče iz povprečnosti pa je letos prevzel bivši trener Triestine Buffoni, ki je Po lanskem prvenstvu nejevoljno zapustil naše mesto. Triestina preživlja težko obdobje, zato je drevišnje gotovanjc pomembno, hkrati zahtevno, saj si Giaco-minijevi varovanci nikakor ne smejo Privoščiti novega poraza. DANAŠNJI SPORED: Cesena - Trie atina; Arezzo - Pescara ; Cagliari -Monza; Campobasso - Padova; Catana - Bologna; Lecce - Genoa; Parafa - Empoli; Sambenedettese - Perugia; Taranto - Bari; Varese - Pisa. Nenavadno, toda resnično : derbi prvega dela italijanskega nogometnega prvenstva A lige bo danes, odigrala pa ga ne bosta Juventus in Roma ali Inter in Milan, temveč Tori no in Verona. Če zmagajo Turinčani bodo na lestvici prehiteli Veronča-ne, ki so bili doslej absolutni protagonisti prvenstva, morda zato, ker nimajo blesteče preteklosti, saj Ra-dicejevi varovanci niso bili doslej nič slabši. Danes pa se odloča tudi o tem, kdo bo odslej glavni zasledovalec vodilnega para. Med seboj se bodo namreč pomerili Fiorentina in Inter ter Milan in Sampdoria, vse te ekipe pa računajo letos na visoko uvrstitev. Videmski Udinese bo doma igral z Juventusom. Poraz bi Turinčane spravil v zanje res neobičajen položaj e- kipe, ki se bori pred izpadom. DANAŠNJI SPORED: Ascoli - Roma; Atalanta - Avellino; Fiorentina -Inter; Lazio - Como; Milan - Sampdoria; Napoli - Cremonese; Torino - Verona; Udinese - Juventus. Sl obod a-Hajd uk brez zadetka V 'anticipirani tekmi 15. kola jugo slovanskega prvoligaškega nogometnega prvenstva sta se v Tuzli Sl oboda in Hajduk razšla pri rezultatu 0:0. DANAŠNJI SPORED: Željezničar -Dinamo (Z); Crvena zvezda - Osijek; Dinamo - Partizan; Velež - Vojvo dina; Iskra - Sarajevo; Vardar - 'Rad nički; Sutjeska - Priština. Turnir openske banke: KBG-ZTT za prvo mesto V okviru proslav ob 75-letnici Hra-Mlnice in posojilnice na Opčinah je bu včeraj v Trebčah drugi del tur-rilrJa v malem nogometu. Igrala so uioštva B skupine in zanimivo je, da Je v:jak o osvojilo po eno zmago, tako da o končni lestvici v tej skupini od-Jd'-'a razlika v zadetki (goriška ban-ka je prva, druga je tyenska, tretja Pa tržaška TKB). V finalu za 1. mesto se bosta pomerili ekipi Kmečke banke Gorice m ZTT. „ VČERAJŠNJI IZIDI TKB - HPO B 3:2 (1:0) STRELCI: Klobas, Bernetič, Novel->o. Klun 2. KBG — TKB 6:0 (3:0) STRELCI: Frandolič 2, Corva, Mar-v>n. Ferfolja, Baša. «PO B - KBG 1:0 (0:0) STRELEC : Taučer. POSTAVE kmečka banka gorica: ku stnn. Frandolič, Ferfolja, Prinčič, Quinci, Klanjšček, Baša, Berdon, Marvin, Corva. HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH B: Kante, Milkovič, Carli, Klun, Rebula, I. Čuk, S. Čuk, Taučer, Zobec. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA: Pernarčič, Novello, Timeus, Čuk, Bernetič, Klobas, Stefančič, Ferluga, Berdon. SODNIKI: Jančar, Bogdan in Henrik Čuk. LESTVICA B SKUPINE: 1. Kmečka banka Gorica 2 točki (razlika v golih 6:1); 2. Hranilnica in posojilnica na Opčinah B 2 (3:3); 3. Tržaška kreditna banka 2 (3:6). FINALNA SREČANJA (1.12.): ZA 5. MESTO: Tržaška kreditna Umka Hranilnica in posojilnica na Opčinah A (8.30); ZA 3. MESTO: IR ET - Hranilnica in posojilnica na Opčinah B (9.30); ZA 1. MESTO: Kmečka banka Gorica - ZTT (10.30). mnenje Aldo Rupel Borilne panoge Po velikih zapletih, ki so sledili resoluciji In formbiroja, mislim, da se ni skoraj nobeno naše društvo bavilo s kakršnokoli borilno športno panogo. Posamezniki so svoia zanimanja po borilnih športih zadovoljevali po drugih društvih in na reaxiti tečajih. NeKateri so dosegli tudi dobre rezultate v znanju in veščini. Toda boksa in rokoborbe nismo več vrinili v seznam številnih drugih dejavnosti v okviru trideset in več društev. Kaj šele da bi se posvetili drugim borilnim panogam, ki so se razširile v povojnem času, zlasti pa v zadnjih dvajsetih letih, po svetu in Evropi in posebej po Italiji in Jugoslaviji. Strinjam se s tistimi, ki dvomijo v upravičenost podpiranja in razširjanja borilne panoge kot je boks, kajti ve se, da kumulativni učinek udarcev skrajno kvarno vpliva na osrednji živčni sklop, čeprav pri tem odmislimo vse možnosti trenutne o-kvare zaradi močnega enkratnega u darca ali padca. Ne more pa isti dvom zaobjeti tudi tistih zvrsti dvo bojev, kjer so udarci samo nakazani ali kjer niso prijemi, padci in pori vanje nič občutnejši od tistih, ki smo jim priča pri nogometu, včasih ko šarki, akrobatiki ali evropski inačici rugby ja. Kje je torej razlog, da nismo v času rasti telesne kulture naše skupnosti našli prilike, da bi se posvetili tudi borilnim športom. Menim, da ni drugega razloga kot listi, ki mu pravi mo tradicija. Enostavno nimamo tradicije, kar pomeni, da nimamo va dišč, nimamo vaditeljev in ker se to pomanjkanje utrjuje že več desetle tij, je razumljivo, da nam primanj kuje tudi primerne miselnosti. Bor bene miselnosti nam sicer primanjkuje tudi drugod, vendar ta mnenja pišem na športni strani dnevnika in zato bom zaenkrat ostal pri vpraša- nju borilnih športov. Rokoborba in boksarska dejavnost sta se razvijali v prvih povojnih letih v okviru tistih društev, ki so nastajala in se krepila v duhu časa, zgodovinskih okoliščin, družbenih potreb, zlasti v duhu potrebe po pove zavi dveh narodnostnih skupnosti, ki sta vsaj navidezno premagali fašizem. Društva so bila nacionalno me šana in dvojezična, toda v nekaterih panogah je prevladovala ena go vorica na račun druge, ker je vodilni kader spadal pretežno v eno ali drugo narodnostno skupnost. Če je orodna telovadba »govorila« pretežno slovensko, je boks »govorih pretežno italijansko. Ob razsulu Zveze društev za telesno vzgojo so se borilne pa noge odtegnile slovenskemu okolju. Po nekaj letih so usahnile tudi v ostalih odsekih, kajti pritisk na na predne sile je bil izredno močan in zmagalo je geslo, ki je narekovalo, da je treba telesno kulturo odtujiti širokim slojem prebivalstva ter jo okviriti v več ali manj zaprte klube. Res je torej, da nimamo tradicije, res pa je tudi, da je plah povojni poskus spuhtel v družbenih nevihtah leta 1948. Ozračje ni bilo manj nepo-voljno leta 1952 ali leta 1954 ali dve leti kasneje. Treba je bilo ohraniti obstoječe, ni bilo ne mogoče ne primerno misliti na nove pobude. Vzhodni borilni športi so po svoji vzgojni vsebini, po zgodovinskem izvoru, po akrobatskih veščinah in po psihofizičnih značilnostih izredno zanimivi in privlačni. Najstniki so navdušeni nad njimi vendar je tudi res, da se kaj hitro razočarajo, ker so zahtevni: vztrajnost, sposobnost osredotočenja, duševno ravnotežje, akrobatske veščine so najznačilnejše postavke panog, ki jih večinska govorica označuje s krivičnim izrazom »vojaške veščine« (arti marziali). Kdor vabi k tem dejavnostim navadno obljublja vse in hitro, kar je v resnici treba dolgo piliti. Prikaz, ki je na sporedu v Gorici prihodnji pst ek, bo gotovo poučen za vaditelje privlačen pa za vse. Težke naloge novega atletskega odbora Bora Inf ordate Pred dnevi organizirani občni zbor atletske sekcije Bora Infortiate — sledeč smernicam ^organizacije Športnega združenja Bor — nas y razmislek o doslej prehojeni poti v živ-J^nju te sekcije. Na svoji poti k vrednotenju non i^e mt'd naso zamejsko mladino je sekcija r