Lfg 22. AVGUST 1974 — ŠTEVILKA 33 — LETO XXVIII — CENA 2 DIN
SaSILO občinskih organizacij SZDL celje, laško. slovenske
r konjice. šentjur. šmarje pri jelšah in žalec
Z UREDNIKOVE MIZE
r
V današnjem NT objanljamo samoupravni sporazum o ustanovitvi vodne skup-
nosti na našem območju. Vabimo tudi k javni razpravi, saj nam ne more biti
vseeno, kakšna bo usoda naših voda.
Ne zamudite prebrati NT akcije — Nočne ptice Celja. Pripravljamo ^e nekaj
zanimivih novinarskih akcij.
In sedaj pomembno sporočilo — v redakciji smo izžrebali 79 stalnih naročni-
kov NT. Povabili vas bomo v uredništvo. Ogledali si boste naše delovne prostore.
Malo se bomo pogovorili, malo pa se pobliže spoznali. Pričakujte naše vabilo.
Poslušalce RC naprošam, da skrbno spremljajo radijski program. Oglasite se
s kritikami programa. Med našimi poslušalci bomo izžrebali skupino zvestih pri-
jateljev RC in jih popeljali v studio. Na ta način želimo utrditi naše poznanstvo
in sodelovanje. Pišite!
Vaš urednik
pOČJEPOPOTR^
OTŽAŠTOJ
j)otok sredstev je prepočasen. Njihovo koriščenje prav
fo. Nemudoma moramo šentjurski in šmarski občini
0igati z gradbeno operativo, zato naj republiška gospo-
f^jca zbornica uresniči pobudo o sestanku gradbenih de-
cnih organizacij Slovenije. Gradbeniki bi lahko za krajše
gopno obdobje poslali na kozjanska gradbišča strokovne sku-
■fiC, ki bi neposredno pom.agale prizadetemu prebivalstvu,
giovo delo naj bi finančno pokrile matične delovne orga-
učije ah pa bt oragnizirale delo po velenjskem zgledu,
j^avedimo še nekaj drugih ugotovitev in podatkov s po-
^Ijkovepa srečanja treh koordinacijskih odborov (šent-
nkega. šmarskega in celjskega), ki so se sestali v pro-
jjrih Kmetijskega kombinata v Šentjurju. Pogovora se je
fjtiezil tudi Sergej Kraigher. Tema — kako poteka akcija
I odpravo posledic potresa. Splošna ocena, ki smo jo lahko
ftuzeli na seji, ni razveseljiva. Akcija za pomoč prizadetim
ftUvalcem in za ureditev šolskih in drugih objektov ne
Diefca dovolj hitro in učinkovito. Na Kozjanskem bi rhorali
liaj peti krampi na okrog 4700 delomščih.
Denarja pa m. Solidarna sobota 13. fuJija je dala okrog
i milijarde starih dinarjev. Na šentjurskem posvetu so
mli, to misel pa je odločno podprl Sergei Kraigher, da
mta obe občini nemudoma dobiti v uporabo vsa doslej
\ma sredstva. O tem so včeraj sklepali na seji repub-
Vcega koordinacijskega odbora v LmhUani. S solidarno
mnimi sredstvi morata upravlajti prizadeti občini. Vsa
tostala sredstva pa naj Kozjansko dobi do sredine ok-
ira, ko naj bi v Sloveniji zbrali skupno 11 starih miliajrd
\ desetino vseh potrebnih sredstev.
Na seji so pozvali k še večji soUdamosti. Prizadeto ob-
tije bo poiskalo pomoč v slovenskih razvitih središčih.
Ibt prevzeli po velenjskem (Zibika) in ljubljanskem (Po-
fba; zgledu, gradnjo osnovnih šol. Podprli so celjsko po-
tio. da delovne organizacije, ki zaposlujejo delavce s Koz.
'mkega, omogočijo na osnovi ugotovljene škode stano-
fijske kredite vsem prizadetim. To je njihova ustavna
Mrica in dolžnost delovnih organizacij, je naglasU Sergej
tmigfter. V občinah morajo poenostaviti postopke za izdajo
ftdpisanih dovoljenj za gradnjo. Poleg solidarno zbranih
ndstev in posebnih solidarnostnih akcij se morajo vklju-
Stt v akcijo za ublažitev potresnih posledic republiške sa-
^pravne interesne skupnosti (kultura!) in drugi samo-
9nmi osebki. Sredstev je premalo Kmetijski kombinati
"ij s krediti pomagajo pri ureditvi poškodovanih stanovanj
^čkih proizvajalcev.
Osnovna misel, ki je prevevala ponedeljkov posvet, je
®® — ne smemo več Čakati. Prizadeti občani si\ morajo
^ — ne smemo več čakati.	Jože VOLFAND
Občani Šentjurja so svoj občinski praznik proslavili v Planini, ki je pred 30 leti dočakala svobodo in
kjer je bil pred 30 leti ustanovljen Kozjanski odred. Proslave se je poleg uglednih gostov udeležilo
več tisoč ljudi, nekdanjih aktivistov, borcev Kozjanskega odreda, teritorialnih enot, brigadirjev in
drugih. Na proslavi je zbranim spregovoril predsednik predsedstva SRS Sergej Kraigher.
mjE
^leg obrtnega sejma in zlatarske razstave tudi razstava igrač
^jub vročemu poletju in
^^ manj i>očitniškemu
^loženju v pripravah na
t^l^o sejemske prireditve
L^^u ni počitka. In še več
^(leiovno vzdušje je celo
jijj®' saj gre letos za razši-
Celotnega programa, če
^^ bili doslej navajeni, da
^^ imeli konec septembra
DjjP^e dni oktobra v mestu
Ui^vinji dve tradicionalni
J^arski prireditvi — se-
^rt in zlatarsko, razsta-
letos priče še eni
Jrij^^^ije celjske sejemske
l^^itve bodo od 27. sep-
1(1^ clo 6. oktobra. Zaje-
sedmi sejem obrti,
lo^. ^3,tarsko razstavo m
^ 5e prvo razstavo Ig-
>»j' ^fog prireditev se je to-
tiL^^iril in prav tako
Sav '^^P^srednih organiza-
• P«iIovnemu združenju
Formator in kolektivu zla-
tarne se je zdaj pridružil Se
kolektiv trgovskega p>odjetja
Tkanina, ki je prevzel skrb
za organizacijo prve razsta-
ve igrač.
Četudi bo tudi letošnji se-
jem obrti na atletskem sta-
dionu Kladi varja — upajmo,
da tokrat v resnici 2iadnjič
— so že prve priprave nanj
pokazale, da je postal sestav-
ni del vsega obrtniškega do-
gajanja na širšem celjskem
in slovenskem območju. Na-
vzlic sedmi improvizaciji, zar
radi prostorov namreč, je bil
razpoložljivi razstavni pros-
tor v izmeri nad 3.000 kva-
dratnih metrov razprodan ta-
koj. Udeležba na obrtnem
sejmu je postala sestavni del
življenja skoraj slehernega
obrtnega kolektiva.
Obrtni sejem bodo tudi le-
tos spremljale nekatere pri-
reditve ob stalnih modnih
revij, do posvetovanj, ocenje-
vanja razstavljenega blaga in
podobno.
Vtem ko ima zlatarska raz-
stava že močno mednarodno
in svetovno obeležje, si bo
letos svojo pot skušala ubra-
ti prva razstava igrač. Vidi-
ki so namreč takšni, da bi
z izgradnjo turistično rekre-
acijskega središča pod Golov-
cem tudi ta prireditev pre-
rasla v samostojno celjsko
razstavo. To tembolj, ker je
to prvi poskus pri nas, da bi
na tak način skušali opo2X)-
riti na tisti svet, ki razvne-
ma otroške glavice. Zato je
možnosti za uveljavitev takS-
ne razstave več kot dovolj.
Otroci z vseh vetrov pa bo-
do tudi hvaležni obiskovalci
in potrošniki.
MB
AKCIJA
VARŠAVA:
OBVESTILO
POTNIKOM
Naša nagradna igra Z
Novim tednikom. Radiom
Celje in Izletnikom v Var-
šavo se počasi bliža kon-
cu. Najprej moramo spo-
ročiti, da tistim, ki ste
bili že izžrebani, ni potre-
bno ponovno pošiljati ku-
ponov. To je odgovor na-
ši brailci Ani Vrenko iz
La.stniča. Resda nekoliko
pozen, a se je dopisnica
skrila v urednikovi mapi.
Vprašujete, kdaj bomo
odšli na pot in koliko do-
pusta si morate pustiti za
Varšavo. izletnik, ki je
prevzel organizacijo izle-
ta, nam je obljubil, da bo
akcijo izpeljal v zadnjih
dneh septembra aH v za-
četku oktobra. Prihranite
si teden dni dopusta.
Do tega časa si pripra-
vite tudi 150 din, ki jih
boste vplačali kot vaš pri-
spevek za izlet Kdaj bo-
ste morali poslati denar,
to je 15 starih tisočakov,
vam bomo še napisali.
Priskrbite si tudi potne
liste. Pogle.ite, če morate
potni list podaljšati. Nič
ne bo tudi slabo, če boste
do odhoda zvedeli kaj več
o Poljski in Varšavi. Če-
prav l>omo Imeli vodiča.
Za danes toliko. Kdor
pri žrebu še ni Imel sreče
— še vedno Je možnost.
OBMOČJE: VODNA
SKUPNOST
Danes objavljamo na 15. in 16. strani Novega ted-
nika samoupravni sporazum o ustanovitvi območne
vodne skupnosti za vodno območje Savinje in Sotle.
Zakon o vodah namreč zahteva ustanovitev samoup-
ravne interesne skupnosti za vode. Vodne skupnosti
morajo začeti z delom že prvega januarja 1975. V
skupščini samoupravne interesne območne vodne
skupnosti, imela bo dva zbora, bodo delegati v zboru
uporabnikov vode in vodnogospodarskih storitev in v
zboru delavcev vodnogospodarskih organizacij. Javna
razprava o samoupravnem sporaziunu bo trajala do
15. septembra. Ker gre za pomembno temo, iniciativ-
ni odbor pričakuje živaimo sodelovanje vseh zaintere-
siranih v javni razpravi.
2. stran — NOVI TEDNIK
St. 33 — 22. avgus, ,,
VPISI v VRTEC
NIČ
GRDEGA
GLEDANJA
Ko v teh vročih poletnih
dneh vlada na &olah dokaj
spokojen mir — otroci ima-
jo počitnice — je v pred-
šolskih vzgojno varstvenih
zavodih, tistih oddelkih, ki
so odprti, zelo živahno. Cim
starši odpravijo dopust ali
del dopusta, so otroci spet
naši O ur. Nemalokrat tu-
di nekaj tistih, katerih star-
ši preživijo dopust doma.
Po uvodnem vpisovanju od
1. do 15. junija, so vsi vrtci
napolnili svoje kapacitete,
menim pa, da je največ pro-
blemov v zvezi s sprejema-
njem in odklanjanjem otrok
prav v vrtcu Anice Cerneje-
ve. Kljub temu, da smo lani
v decembru pridobili z no-
vozgrajenim vrtcem v Simon-
čičevi ulici 4.156 novih mest
in smo vpisali letos maksi-
malno število, to je 530 ot-
rok, že od 15. junija letos
dalje odklanjamo nove kan-
didate. Zelo težko je o tem
prepričati starše, ki se naha-
jajo pred odprtim proble-
mom, kdo bo varoval njihove
otroke v času njihove za'
poslenosti. Mnogo je mladih
družin, ki se vseljujejo v
nova stanovanja, ki se zadnje
leto množično gradijo prav
na območju novega vrtca, na
Otoku III.
Problem, kje, v katerem
oddeiku v našem VVZ, bo
^predšolski srečnik dobil st^j
prostor, v taki situaciji ne bi
smel imeti takšnega pomena,
kot mu ga nekateri starši
pripisujejo. Nekaterim je
pač težko dopovedati, da je
glede na lokacijo novega vrt-
ca več prošenj za tega, kot
za druge oddelke, da imajo
ob sprejemu v ta vrtec, ki je
grajen pritlično, prednost
mlajši otroci, ki jih je letos
čredno veliko. Posebno pri-
zadeti se čutijo tisti starši,
katerih otroci so od decem-
bra lani že hodili v to usta-
novo, po novem razporedu
pa jih bo nekaj moralo od-
stopiti mesto mlajšim tovari-
šem. Očitki, da se je pri raz-
porejanju otrok gledalo po
osebnih vidikih, glede na to,
da je o sprejemu otrok od-
ločala 9-članska komisija, p-^č
niso na mestu. Zato naj se
mame iz iste ulice ali celo
bloka, ki po naključju vodijo
otroke ene v ta, druge v
drugi objekt, prav nič grdo
ne gledajo.
Res je, da bo pri naglici
odhajanja v službo in odda-
janja otrok v varstvo nekaj
metrov oziroma nekaj minut
razlike, ki pa ob dejstvu, da
bo otrok v varnem in vzgoj-
nem okolju, izgubijo po-
membnost. Pomisleki, ki jih
nekateri tudi prinašajo, da
je v novem vrtcu bnliSe. so
(po mojem) neumestni. Kaj-
ti osnovna skrb in naloga ce-
lotnega kolektiva je, da se
bo vsak otrok pri nas kar
najboljše počutil. To je od-
visno prvenstveno od vzgo-
jiteljic, ki so za svoje delo
strokovno usposobljene in
prav tako dobro delajo med
starimi kot novimi stenami.
Vse ostalo, vzgojni material,
prehrano in drugo oskrbo,
imano vsi otroci enako. S či-
sto osebno nostalgijo po
»starem vrtcu« v Kaiuhovi
ulici, kjer je prej bil moj
sedež, lahko povem, da nam
tu. zaprtim med bloke^ ob
dane s prometom, manjkata
zrak in mir.
Saj jih po svoje, v tem div-
jem tekmovaniu s časom, či-
sto razumem. Ker delimo z
njimi živlienj'sko pomembno
nalogo, skrb za zdrav in vse-
stranski razvoj njihovih ot-
rok, pričakujemo in želimo
razumevanju tudi mi.
RAVNATELJICA VVZ
ANICE CERNEJEVE
PLANINA
Občani šentjurske občine
so letošnji občinski praznik
svečano proslavili v Planini,
kjer so se spomnili tudi na
30 letnico osvoboditve Plani-
ne in 30 letnico ustanovitve
Kozjanskega odreda. Osred-
nje proslave so se med dru-
gim udeležili tudi: predsed-
nik predsedstva SRS Sergej
Kraigher, častni predsednik
republiškega odbora ZZB
NOV Franc Leskovšek — Lu-
ka, predsednik ustavnega so-
dišča dr. Jože Brilej, pred-
sednik republiške konference
ZMS Ljubo Jasnič, predstav-
niki pobratene občine Užiške
Požege, preživeli borci Koz-
janskega odreda, nekdanji
aktivisti, pripadniki enot te-
ritorialne obrambe, brigadir-
ji in mnogi drugi.
Na proslavi je govoril Ser-
gej Kraigher ,ki je najprej
spr^ovoril o osvobodilnem
gibanju na Kozjanskem in
pomenu, ki ga je to imelo za
razmah in uspešen Iconec
NOB. Sergej Kraigher je po-
udaril, da je bilo celotno Ko-
zjansko eno samo partizan-
sko oporišče, ki ni klonilo
niti pred najhujšim terorjem
okupatorja.
V nadaljevanju je Sergej
Kraigher opozoril na nujnost
hitrejšega razvoja manj raz-
vitih območij, ki so v sploš-
nem razvoju Slovenije zaosta-
la. To se kaže tako pri pri-
dobivanju družbenega stan-
darda kot pri . nizkem narod-
nem dohodku, zaostalosti
kmetijstva itd.
Prav razvoju kmetijstva je
treba posvetiti največjo skrb,
je poudaril Sergej Kraigher,
saj smo z rezultati doseda-
njega razvoja in še posebej
z novo ustavo ustvarili vse
pogoje za hitrejši razvoj
manj razvitih. Sergej Kraig-
her je opozoril še na naraš-
čajoči interes za gosi>odarska
vladanja na Kozjanskem, kar
prispeva k vse hitrejšemu
razvoju manj razvitih. Pohva-
lil je tudi akcije brigadirjev,
ki na Kozjansko prinašajo
novo življenje.
V nadaljevanju je opozo-
ril na solidarnostno akcijo
za pomoč prizadetim od po-
tresa, ki je prizadejal hud
udarec temu področju. Akci-
jo je treba pospešiti in čim-
prej odstraniti i)Osledice po-
tresa.
ireaseamic . predse*
SRS je še posebej p^
iniciativo nekaterih obči^
so poleg pomoči pričej^^
di s soliaarnostno grao^j^'
Kozjanskem.	'
Ob koncu svojega gyvQv
Sergej Kraigher zor^
spergovonl še o neW
zunanjepolitičnih dogO(iw'
vpliv:h mednarodnih raaJ
na našo politiko. ^
Proslava občinskega prj.
ka in 30 let osvoboditve^
nine se je nadaljevala s?
delitvijo nagrad. Letos so»
prejeli: Prostovoljno gasUjj
društvo Šentjur, Pevski zjj,
bratov Ipavcev — šentjj;
Stana šeško m Karel Pj'^
Več tisoč ljudi, ki so j
udeležili proslave v Piaiu;
je nato prisluhnilo kultum
mu sporedu, ki se je nadal,
val s srečanjem prežive;
borcev Kozjanskega odrei
V soboto, dan pred osre
njo proslavo občinskega pr,
nika, pa je bilo v šentri;
pri Planini tovariško sre<
nje, na katerem je gov«
nekdanji komandant Koz;s
skega odreda Marjan Jer
Ob tej priložnosti so na h
Mirka Kovača odkrili sp
minsko ploščo, sledila paj
še igra »Raztrganci«, ki so i
uprizorili člani prosvetaei
društva Šentvid pri Pljmin
BRANKO STAMEJCJ
SLOVENSKE KONJICE
GOSPODARSTVO DOBRO POSLUJE — ŠE SO MOŽNOSTI ZA TOZD
INTEGRACUE ŠE NA DNEVNEM REDU
Za konjiško občino ve-
lja, da se v zadnjih letih
raz\'ojno ves čas vzpenja.
Predvsem gospodarska
rast je nezadržna. ^Vse
večji obs^ želja pa zah-
teva, da v občini končno
sprejmejo srednjeročni
načrt družbenega razvoja
občine. Nekatere bele lise
v pK>krivaiiju družbenih
potreb občanov in delav-
cev ne morejo ostati ne-
izpolnjene. Kje je občina
v tem trenutku? Kaj na-
črtujejo v prihodnjih me-
secih? Na ta vprašanja je
odgovarjal Franc Ban, se-
kretar komiteja občinske
konference ZKS Sloven-
ske Konjice.
NT: različne ocene o
polletnem gospodarjenju
že kar same ponujajo
vprašanje. Kako ste zado-
voljni z gospodarskimi
dosežki v občini?
Franc Ban: Gospodarska
slika je po prvem pollet-
ju bistveno ugodnejša, kot
je bila lani. V čem? Ima-
mo večjo akumulacijo.
Storilnost dela raste.
ZboJjšali smo ekonomič-
nost, precej pa smo
zmanjšali zaloge, gotove
izdelke in trgovinsko bla-
go. V zadnj.ih dveh mese-
cih smo resda imeli ne-
kaj manjših blokad žiro
računov. Boljša izterjava
tn dosledno izvajanje ak-
cijskega programa stabili-
zacije pa so že in še bodo
pomagali, da bo takih pri-
merov čim manj. Moram
omeniti lepo rast manjših
kolektivov, predvsem obrt-
nih delovnih organizacij s
30—60 zaposlenimi. Izsto-
pajo Kovinar, Elektro-ra-
dio, Mizarstvo Skala. Pr-
ve' znake uspešnejšega de-
la kaže tudi nedavna inte-
gracija Tapetništva in
Dravinje.
NT: Kje ne boste smeli
popustiti v prihodnjih me-
secih? Katera naloga je
najvažnejša v gospodar-
skem in družbenem razvo-
ju občine?
Franc Ban: Ocenjujemo,
da se ne smemo uspavati.
Naša razvojna usmeritev
je srednjeročna in dolgo-
ročna. Vsaka delovna or-
ganizacija mora zasnovati
svoj razvojni načrt. Izvr-
šni svet občinske skupšči-
ne p^ mora postati nosi-
lec izdelave srednjeročne-
ga načrta razvoja konji-
ške občine. Tega še nima-
mo in sd te pomanjkljivo-
sti v načrtovanju ne sme-
mo več priivoščiti. Vzti'a-
jati moramo pri stabiliza-
cijskih in antiinflacijskih
pro^amih. Na aktivu di-
rektorjev smo se že pred
meseci dogovorili, da mo-
rajo vsepovsod sprejeti te
dogovore o trdnejšem go-
spodarjenju in o borbi
proti neusmiljeni inflaciji.
Žal dogovora niso vsi upo-
števali. Tam, kjer smo
stabilizacijske . programe
sprejeli (med drugim v
Konusu in Kovaški indu-
striji), smo videli, na čem
lahko gradimo boljše go-
spodarjenje. Boljšo orga-
nizacijo dela, zniževanje
stroškov, višjo storilnost.
V Koniisu so na osnovi
akcijskega programa spre-
jele operati\Tie programe
tudi vse temeljne organi-
zacije -združenega dela.
Študijski pristop in večja
vloga strokovnih služb se
nam že obrestujeta. Če-
prav v drugI polovici le-
ta ne pričakujemo težjih
problemov, morajo zlasti
izterjevalne službe dobro
opraviti njihove naloge.
NT: Kako ocenjujete In-
tegracijske procese v ob-
čini?
Franc Ban: Občinski ko-
mite je zahteval povezo-
vanje v gospodarstvu in
družbenih dejavnostih. Po-
litično gledano z doseže-
nim nismo zadovoljni.
Praktičnih rezultatov še
ni, kljub povezavi gostin-
stva in trgovme ter Dra-
vinje in Tapetništva. Vse
drugo Je odprto. Pri do-
sedanjih integracijah ko-
lektivi premalo upoštevajo
načela ustave. V intenziv-
no akcijo povezovanja us-
njarske dejavnosti Slove-
nije se bosta vključila
Konus in Kostroj. V Ko-
njicah podpiramo načrt o
združenem agroživilskem
kompleksu območja. Vanj
se bosta vključila tako
Kmetijska zadruga kot
Dravinjski dom. Vedeti pa
moramo za perspektivni
razvoj te povezave in kak-
šni bodo odnosi. Gostin-
stvo in trgovina v naši
občini računata v per-
spektivi na kak objekt.
Dalje — Kovaška industri-
ja išče partnerja v sloven-
skem železarstvu. ■ Najbrž
bomo morali razmišljati
o povezavi Cometa, C^e-
kame Loče in o združitvi
opekam na območju.
NT: Najbrž ne boste pro-
ti skoku v pproblematiko
družbene dejavnosti. Zani-
ma nas zdravstvo. Kaj ste
na tem področju dosegli
in kaj menite o nespora-
zumih v konjiškem zdrav-
stvu?
Franc Ban: Na področju
zdravstvenega varstva in
zavarovanja na območju
in v občini v zadnjih le-
tih nismo malo naredili.
Preuredili smo več zdrav-
stvenih objektov, dobili
nove, stare bolje opremi-
li, a tudi nagrajevanje je
bolj urejeno V Konjicah
imamo sedaj zadostno šte-
vilo zdravmkov. Edino Vi-
tanje, ki je upravičeno do
zdraivnika, ga še nima. A
je krivda za fluktuacijo
zdravnikov iz Vitanja tudi
na strani pacientov. Po-
vedati moramo, da priha-
ja do kadrovske spremem-
be v TOZD Zdravstveni
dom v Konjicah. Dosedar
nji vodja TOZD Franci
Znidaršič odhaja iz obči-
ne. Mi smo Francija Žni-
daršiča podpirali, ker je
bil izredno delaven in pri-
ljubljen med pacienti. Bi-
lo je več nesoglasij v ko-
lektivu ZD. A bi se s strp-
nostjo in večjim sodelova-
njem vseh zdravnikov
labko odpravila Osnovna
organi2acija ZK je bila
premalo močna, da bi
učinkovito odpravila ne-
sporazume.
NT: H katerim nalogam
se bodo v prihodnjih me-
secih usmerili konjiški ko-
munisti?
Franc Ban: S sejo ko-
miteja, bila je pred dnevi,
smo sprejeli nekatere
osnovne naloge. Akcija za
ublažitev posledic podra-
žitve že poteka. Kot osred-
nje zadolžitve so še: uresni-
čevanje ustave v gospo-
darstvu in negospodarstvu
in pregled možnosti, da
ponekod še ustanovijo'
TOZD (Ingrad IMP); sa-
moupravne interesne sku-
pnosti moramo konstitui-
rati do konca leta in ugo-
toviti, ali uresničujemo
dogovorjene programske
obveznosti o porabi sred-
stev. Omeniti je potrebno
še idejnopolitično uspo-
sabljanje sprejemanje v
ZK, izde:atvo part/.jske
ocene o gospodarskih gi-
banjih in druge. Dela n®
manjka, samo še bolj pre-
udarno, zavestno in odloč-
no se ga bomo morali
oprijeti vsi v občini.
J. VOLFANI)
- ^ 22. avgust 1974
NOVI TEDNIK — stran 3
POPIT NA KOZJANSKEM
>Icd obiskom v Zibiki se je predsednik CK ZK Slovenije France Popit pogovarjal s
jglavniki šmarske občine, domačini in člani republiškega koordinativnega odbora o
Loravljaoj" posledic potresa. Ko je zveilel, kaj vse so že naredili, je dejal, da je treba
pj,novo pohiteti in do zime narediti čimveč. Za šole ^ stvar verjetno že rešena, saj jih
Ldo verjetno zgradila večja slovenska mesta in območja, eno pa tudi Ljubljanska banka,
pohiteti pa je treba z reševanjem dodeljevanja kredita posameznikom. Popit si je ogledal
tudi gradbišče nove osnovne šole v Zibiki, ki. o gradijo občani velenjske občine. Dejal je,
^ je gesta Velenjčanov vredna pohvale in posnemanja, ,
popoldne je France Popit obiskal še brigadirje v Šentvidu pri Planini in se pogovarjal
, delil- Predvsem pa je stekla beseda o oživljanju mladinskih delovnih akcij, saj je med
-šo mladino čutiti vse več pripravljenosti za delo. To se je pokazalo letos, ko so morali
^onit okoli 4000 mladih, ki bi se radi udeležili dela na Kozjanskem.	(fk)
OSISK VKOVINOTEHNI
Četudi datirajo začetki že-
^narske trgovine v Celju
aa začetek 19. stoletja in če-
pav so korenine sedanje
[ovinotehne pognale takoj po
Jrag^ svetovni vojni, praznuje
kolektiv Kovinotehne letos
Jrajseto obletnico novega
mena, se pravi Kovinotelma.
ra pa je tudi obdobje, ki je
a razvoj in afirmacijo kolek-
ira najbolj značilno
»Kovinotehna je pojem za-
panja poslovnih partnerjev
I solidnega poslovanja. Naš
»lektiv se je v tem času
»Ijavil ne le doma, marveč
»di v tujini. Povsod nas po-
Bajo in cenijo. Mi se zave-
toio teg?» dejstva, ki .je za
»as velik kapital za nadalj-
Bje delo,« je med drugim de-
i»l glavni direktor Bernard
Irivec.
Sodelovanje Ko^vinotehne Je
široko. Samo v naši
ima okoli 2500 doba-
viteljev, okoli 6.000 kupcev. V
fajini so navezani na okoli
poslovnih partnerjev,
^cer pa sodi Kovinotehna po
^-i-tatih poslovanja med naj-
•^je trgovske delovne orga-
•^ije v Jugoslaviji. Po tej
je na osemnajstem me-
Cu.
^ I>\'aisetletnica imena Kovl-
t'^hne pa je letos med dru-
■''1 povezana z nekaterimi
^embnimi delovnimi zrna-
ti- V sam vrh te^i dosež-
^ sodi otvoritev prve faze
^^^a skladišča na Zgornji
pinji ter začetek dela naj-
r^emejšega računalnika.
[»Sedanje skladišče ob Ma-
P"®rski cesti ne ustreza več
r nitna tudi zavol.jo urbani-
' "'h razlogov nobene per-
JP^ktive. To in pa dejstvo, da
"10 potrebujemo moderna
^ladišča, ie narekovalo, da
se odločili za graditev
na Zgornji Hudinji. V
JjfazI, ki jo bomo izročili
konec tcffa meseca,
odprli halo s novršino
'»a	V končn!
v Pa bodo imela skladišča
^Jej Inkaciii 40 000 kv. me-
j,^' Njihova prednost je
djj ^'setn v visoki mehaniza-
fljj: * odnravl.ianin te/kecra
"^"^fa dela na tem podroo-
KfJ ziian.išanlu skladiščnih
j^^^Kov in dnu^em. Končno
""'oL-T	skladiščni teh-
Ht še štiri elektronske
^Itlill- ' ^^	pnzne.le
W	v elektronski een-
llf, '-^lotni invf-st?rh"ski s+rn-
H,?®	obSf^kt 7n;»šaio
»^»rt mSifinnov
^ skladi.šče izdelkov
črne metalurgije, in prav za-
to za nov korak naprej v po-
vezovanju med industrijo in
trgovino. Kovinotehna je v
tem pogledu na čelu prizade-
vanj z lepimi rezultati.
»In novi računalnik?«
»Tudi tega smo spričo ne-
nehnega razvaja, i>ovečanja
poslovanja m zato nuje, da
sproti spremljamo vsa doga-
janja, morali formirati. Do-
slej smo te podatke Obdelo-
vali na računalniku v EMO,
ki pa zaradi preobremenjeno-
sti ni zmogel vseh naših za-
htev.
Nova naprava je Iz najno-
vejše serije IBM in po kapa-
citeti takšna, da bomo vanjo
lahko vključili ne samo de-
lovne organizacije, ki sestav-
ljajo našo organizacijo zdru-
ženega dela, se pravi ITC,
marveč še koga.«
»Kako ocenjujete rezultate
polletnega poslovanja Kovi-
notehne?«
»Z rezultati prvega polletja
smo zelo zadovoljni. Celotni
obseg poslovanja oziroma re-
alizacija se je povečala v pri-
merjavi z lanskim letom za
36 odst. in je tako z interno
realizacijo dosežen promet v
višini 140 milijard starih di-
narjev, Po ostanku dohodka
je rezultat ugodnejši od pre-
teklega leta in Je v indeksu
celo višji, kot je obseg poslo-
vanja. Moram pa žal reči, da
bo sorazmerno manjši doho-
dek v drugem polletju. Gre
iza dejstvo, da se zaradi ne-
likvidnosti zmanjšuje obseg
poslovanja.
Poseben problem so zaloge.
V fizičnem obsegu se sicer
niso povečale, zato pa so več-
je po vrednosti. Vrh tega
ugotavljamo, da Je čedalje več
kupcev takšnih, ki teže pla-
čujejo blago. Poslabšal se je
sorazmerno tud^ odnos do do-
baviteljev, Razilika med kup-
ci in dobavitelji gre v škodo
Kovinotehne kar za 15 mili-
jard starih dinarjev.
Polletna analiza je tudi po-
Jcazalo, da rastejo vsi stroški
in prav tako ix)godbene ob-
veznosti. Se pravi, da bo go-
spodarstvo bolj obremenjeno
kot lani. Ne glede na vse to,
so ocene za letošnje poslova-
nje ugodne, seveda pa je po-
ložaj v prvi vrsti odvisen od
naše prilagodljivosti novim
pogojem,«	M. BOŽIČ
VZORČNI
STATUT
Komisija za družbeno-
politična in statutarna
vprašanja celjskega izvrš-
nega swta (komisijo vodi
Ivan Mravlje), Je poslala
vsem krajevnim skupno-
stim osnutek vzorčnega
statuta krajevne skupno-
sti. Vse krajevne skupno-
sti morajo namreč še do
konca leta sprejeti nove
statute, usklajene z usta-
vo.
Celjski vzorčni osnutek
bo krajevnim aktivistom
in komisijam zelo poma-
gal kot osnova za kon-
kretna iskanja najboljše
vsebine statuta. Take pač,
ki najbolj ustreza potre-
bam, interesom in zahte-
vam občanov na določe-
nem terenu. Vzorčni osnu-
tek ima osem poglavij.
Nakazuje področja dela
in naloge KS, samouprav-
ne organe krajerae skup-
nosti, družbeno-ekonomske
odnose,'samoupravno spo-
razumevanje in družbeno
dogovarjanje na terenu in
druge ravni življenja v
KS.
Med posamesmimi nalo-
gami ali novostmi v vzor
čsnem osnutku je naglaše-
na naloga KS v orgai-^izi-
ranju odbora za splošni
ljudski odpor, civilne za-
ščite in družbene samoza-
ščite. Nadrobno je ovred
notena vloga poravnalnih
svetov, ki doslej niso za-
živeli. Kot oblike samo-
upravljanja na terenu so
navedene: zbor delovnih
ljudi in občanov, leferen-
dum, delegacija stalnega
območja, svet krajevne
skupnosti, komisije, odbo-
ri in drugi, organi tei de-
legacija krajevne skupno-
sti.
Na terenu bodo prve
razprave o statutih orga-
nizirali v septembru. V
nekaterih krajevnih skup-
nostih doslej niso omaho-
vali in so del nalog pri
pripravi statuta že opra-
vili.
JAVNEMU
DELAVCU
Tovariš BRANKO MARTIČ, sekretar ko-
misije za življenjske in delovne pogoje
pri občinskem sindikalnem svetu
v Celju
Poletje se počasi izteka,
s tem pa prihaja tudi že
čas, ko je treba razmiš-
ljati o ozimnici, nakupu
premoga in podobno. Za-
to gotovo ne bo odveč, če
vas zaprosim za odgovor
na vprašanje, kako so se
celjski sindikati letos pri-
pravili na akcijo »ozimni-
ca«. Vemo namreč, da la-
ni ni bilo vse v redu, še
posebej kar zadeva pre-
mog. Mnogo Je ljudi, ki
se sprašujejo, ali bo letos
kaj bolje. Kako je s pre-
mogom, kako s ponudba-
mi prehrambenih izdelkov,
ki sodijo v ozimnico?
Ob koncu morda še eno
vprašanje. Vemo, da ste
bili v sindikatu pobudni-
ki akcije »učbeniki za-
stonj«. Vemo tudi, da je
precej učencev pustilo
svoje učbenike v šolskih
knjižnicah, kjer jih bodo
lahko zastonj dobili učen-
ci iz slabše stoječih dru-
žin. Kljub temu ne bo od-
več, če tudi o tem spre-
govorite nekaj besed.
Za vaše odgovore že se-
daj najlepša hvala.
Novinar:
Branko Stamejčič
OBMOČJE
POMAGATE
o tem smo prepričani. Zato v naslovu ni vprašaja. Vrh
tega ne gre za nerešljiv problem, marveč za vprašanje, ki
je odvisno od dobre volje in razumevanja. Vašega in naše-
ga. Na^ vseh.
Za kaj pravzaprav gre?
Za celjsko bolnišnico in medicinske sestre. Tudi za ab-
surd, Bolnica ima in hkrati nima zadostnega števila medi-
cinskih sester. Ima jih dovolj, nekaj nad dvajset, ki bi
de prišle iz drugih krajev naše države. Imajo šolo. Imajo
vse pogoje, da bi lahko delale v bolnišnici. Nimajo pa sta-
novanja. Kolektiv bolnišnice jim ga t>o dal. Toda, šele čez
kakšno leto. Do tedaj pa?
In zdaj pride tisto, zaradi česar se obračamo na vas.
Lahko pomagate bolnišnici, bolnikom in mladim dekletom,
če bi za nekaj mesecev, največ za eno leto, odstopili prazno
sobo. 2rtev? Ce razumete položaj, o čemur pa ne dvomi-
mo, vas vabimo, da sporočite svoj naslov upravi celjske
bolnišnice.
Že v naprej hvala: v imenu bolnišnice, bolnikov in mla-
dih medicinskih sester.
CELJSKI SINDIKATI
z reorganizacijo sindika-
tov so narasle potrebe po
večjem številu sindikalnih
strokovnih in i>olitičnih ka-
drov. Pri predsedstvu celj-
skih sindikatov je pred mese-
ci prevzel mesto sekretarja
sindikata industrije in rudar-
stva Martin Andrejaš, ki je
pred tem več kot dvajset let
delal v Cinkarni. V celjski
občini imajo 285 osnovnih
sindikalnih orgsinizacij. Od
tega jih je v delovnih orga-
nizacijah industrije 56. Mno-
go. Torej tudi dovolj dela.
In katerim nalogam bo dal
sindikat industrije in rudar-
stva prednost?
Martin Andrejaš: Delo sin-
dikata industrije in rudarst-
va je usklajeno s programom
dejavnosti sindikata v Celju.
Lahko F>a izpostavim nekaj
nalog. Organizacijska uredi-
tev oziroma reorganizacija
sindikata je na prvem mes-
tu. Mislim, da smo večji del
nalog že opravili. Naša sre-
diščna naloga bo uveljavlja-
nje samoupravnih odnosov.
Temeljne organizacije združe-
nega dela morajo zaživeti.
Mnoge delovne organizacije
se še sploh niso registrirale.
Torej še pravna plat ustav-
nega presnavljanja ni izvede-
na. To bo treba urediti do
konca leta. Bitka za nove od-
nose se v resnici šele zače-
nja, So pa še nekatere druge
važnejše programske naloge:
na področju delitve dohodka
in osebnega dohodka, pri
razčiščevanju kategorije mi-
nulega dela, v gospodarski in
socialni politiki. Se zlasti pri
izvajanju pMDlitike trdnejšega
gosF>odarjenja,
Kako celjski sindikati oce-
njujete politično akcijo po
podražitvah, ki so močno
vplivale na življenski stan-
dard delavcev?
Martin Andrejaš: Kakor
veste, se je sindikat nemu-
doma vključil v akcijo za
ublažitev posledic i>odražitve.
V kolektivih so se odločali
za različno zasnovana povi-
šanja osebnih dohodkov. Naj-
več organizacij se je odloči-
lo za linearno povišanje —
vsak Je dobil enako. Delavci
so dobili različno visoke
zneske. V EMO največ ■ —
200 din. V eni tretjini ko-
lektivov so podelili poviške
diferencirano oziroma po de-
gresivni lestvici — tisti, ki
imajo boljše dohodke, so do-
bili manj.
Ta pritisk na plačne fon-
de zaostruje odgovornost do
boljšega gospodarjenja, do
varčevanja, V koliki meri se
je v Celju obneslo izplačeva-
nje osebnih dohodkov preko
hranilnih knjižic?
Martin Andrejaš: Sindikat
se dejavno zavzema za to
obliko izpla.čevanja osebnih
dohodkov. Resda so o tem
različna mnenja. Vendar se
delavci zelo dobro zavedajo,
koliko lahko taka sredstva
pripomorejo v nelahki borbi
za obratna sredstva. Banka
bo morala to upoštevati. Me-
nim, da v Celju akcija dob-
ro poteka. V vseh kolektivih
v občini bi se morali odlo-
čiti za izplačevanje osebnih
dohodkov preko hranilnih
knjižic. Saj bo to tudi pri-
pomoglo preprečevati nara-
ščajočo nelikvidnost. Je pa
še en vidik. Tudi na ta na-
čin se vzgajamo. Začenjali
bomo varčevati na vseh rav-
neh, Pri vsakem materialu.
In bolj zniževali stroške.
Mislim, da gre za našo za-
vest, za naš odnos do varče-
vanja.
Katera konkretna akcija
sindikatov je trenutno v os-
predju?
Martin Andrejaš: Gradnja
samskega doma. Okrog 100
delovnih organizacij je odgo-
vorilo na naš vprašalnik o
potrebnosti takega doma v
Celju. Zanimanje je. Tudi
pripravljenost. V Celju bomo
potrebovali čez 1000 ležišč.
Ze sedaj jih manjka močno
čez 200. Kadrov^ delavcev ne
bomo dobili, če ne bomo
imeli stanovanj zanje. Čuti-
mo vse hujše pomanjkanje
delavcev. Vse kaže, da borno
spomladi začeli graditi sam-
ski dom, 300 posteljni stano-
vanjski objekt za moške, in
200 posteljni za ženske. Go-
spodarske organizacije so za
gradnjo zelo zainteresirane.
J,V.
4. stran — NOVI TEDNIK
St. 33 — 22. avgus, ,,
ŠENTJUR IN ELEGANT

Danes uspevati na področ-
ju konfekcije ni lahko. Le
dober posluh za potrebe trži-
šča, modne novosti, uspešne
kreacije in kvalitetno šivanje
pomenijo prodor na sicer so-
razmerno polno tržišče. V
celjski regiji je razdroblje-
nost konfekcijskih obratov iz-
redno očitna — locirani so
skoraj na vsakih deset kilo-
metrov — in nedvomno ne
prispeva k ugodnim rezulta-
tom ,ne samo proizvodnim,
temveč tudi k rezultatom, ki
jih ix)rajajo medsebojni od-
nosi. Poti ni lahko utreti, še
manj pridobiti renome. Tega
se v celjskem Elegantu, kjer
je bila do nedavnega tenden-
ca padanja akumulativnosti
močno prisotna, dobro zave-
dajo. Elegant pa je v zad-
njem času dosegel vrsto do-
brih rezultatov, kljub neka-
terim perečim problemom, ki
pa še niso rešeni. O vsem
tem smo govorili z direktor-
jem Toprove TOZD Elegant,
inž. ZVONKOM DE2NAKOM.
»Nisem še dolgo pri Ele-
gantu. Sodelovanje med Top-
rom in nami še do nedavna
ni bilo tako tesno, kot je se-
daj in prav to pogojuje ne-
katere naše uspehe. Prvega
maja letos smo si zagotovili
tkanino iz Prebolda in vse
razpoložljive sile vrgli v pro-
izvodnjo kolekcijo Jeans, ki
je obsegala devet mode'lov.
Obiskali smo vse slovenske
kupce in jih seznanili z na-
šo odločitvijo, V desetih
dneh je bilo razprodano
5.100 kosov. Celjski obrat je
mesec dni delal samo na ko-
lekciji Jeans.«
»Kako so člani kolektiva
sprejeli nenadno preusmeri-
tev?
»Večina zeJo ugodno, so pa
bili tudi takšni, ki so zmaje-
vali z glavami. Vendar, pri-
čeli smo in uspeli. Ponaroči-
lo 3.500 kosov, kjer je sode-
loval tudi šentjurski obrat,
je potrdilo pravilnost naše
odločitve.«
»čemu gre zahvala za tak
uspeh?«
»Naše izdelke Je odlikoval
visok modni stil in kvalitet-
no šivanje. Hkrati pa smo
bili edini v Sloveniji za žen-
ske modele. Hlače zna šiva-
ti vsakdo, kompletiran mo-
del pa zahteva mnogo več.«
»Ali vaša nadaljna usmeri-
tev upošteva ta uspeh?«
»Bodočnost Eleganta vidim
predvsem v športni konfek-
ciji. Ljudje so se in se bo-
do športno oblačili. Zato bo-
mo tudi kompletirali halo v
Šentjurju, ker ima ta obrat
vse i>ogoje, da se razvije v
moderno tovarno. Letos smo
si zastavili celotno realizaci-
jo v višini 28 milijonov di-
narjev. Kot vse .kaže tega ne
bomo dosegli, čisti dohodek
pa bo v mejah planiranega.
Računamo na milijon 90.000
dinarjev. Težko bo tudi, ker
pričnemo odplačevati anuite-
te za halo v Šentjurju — mi-
lijon 200.000 letno. Povišali
smo osebne dohodke, tako
da je sedaj povprečen OD v
Elegantu Celje 2.110 dinar-
jev.«
»V Šentjurju imate težave.
Kakšne?«
»Naj najprej povem, da
imamo v vsej TOZD proble-
me s kadri. Strokovno teh-
ničnega kadra enostavno ni.
Imamo enega konfekcijskega
tehnika na 220 zaposlenih, jk)-
treboTali pa bi jih šest. Smo
brez priprave, tehničnega di-
rektorja itd. V Šentjurju je
trenutno 114 zaposlenih z
učenci vred, kapacitet pa je
220. Problem premajhnega
števila ljudi se vleče že od
ustanovitve. Zaradi pomanj-
kanja smo sprejeli na delo
tudi takšne, katerih ročne
spretnosti niso odgovarjale
zahtevam še manj pa nor-
mam. Sprejeti so bili brez
testov. Zato je bilo več pri-
merov, ko zaposleni niso do-
segli norme. Junija je delav-
ka v 26 dneh — delala je
samo na dveh operacijah —
ustvarila toliko, da bi ji
morali izplačati 367 dinarjev.
Dotirali smo jo še z 604 di-
narji. Manj občutnih prime-
rov je bilo v jvmiju kar tri-
najst in v juliju trije. Jasno
je, da tistim, ki so dosegali
noi-mo, ni moglo biti vseeno,
kam in komu gre .denar, ki
so ga zaslužili. Poprečen OD
je bil v Šentjurju junija
1.670 din, julija že 2.060. Tak-
šnih ljudi ne bomo več spre-
jemali, jasno pa je, da kapa-
citete morajo biti izpopol-
njene. Moram povedati še
to r— kvaliteta šivanja v Šent-
jurju je. izredno dobra, dela-
mo celo bunde za Toper, z
družbenopolitičnimi organiza-
cijami in skupščino občine
Šentjur pa že iščemo pot k
rešitvi. Torej, prostih delov-
nih mest je v Šentjurju do-
volj.«
Tako je pri Elegantu, kjer
prav tako težijo k združeva-
nju malih konfekcijskih ob-
ratov in za tem, da bi kon-
čno prekinili s staro obrt-
niško miselnostjo in začeli
— proizvajati.
M.Seničar
Zvonko Dežnak
GALIP ŠOŠTANJ
NOVA TOVARNA?
Današnji Galip šoštanj,
nekdanji Polii>ex, se je izvle-
kel iz težav, v katerih je bil
še leta 72, ko je nastalo vpra-
šanje nadaljnega obstoja. Z
veliko marljivostjo je uspel
delovni kolektiv — 198 zapo-
slenih izvesti sanacijski pro-
gram. Iz republiških rezerv
je pritekel kredit milijon
45.000 dinarjev za osnovna
sredstva, dva milijona 900.000
pa sta za obratna sredstva
prispevali Ljubljanska banka
in sklad skupnih rezerv obči-
ne Velenje. Najbolj nujno
strojno opremo so delno že
nakupih, tako da z omogo
manjšimi skrbni gledajo na
izvedbo proizvodnega in sa-
nacijskega programa.
Polletni rezultati so po be-
sedah direktorja Franca TE
SOVNIKA zadovoljivi, pove-
čali so produktivnost in ta-
ko tudi osebne dohodke, gle-
de na lansko leto za 22 od-
stotkov. Lanskoletno celotno
realizacijo 17 milijonov bodo
letos povečali na 25, morda
celo 27 milijonov, saj je že
polletna 13 milijonov. Skoko-
vito pa se bo povečal tudi
čisti dohodek, s 690.000 na
dva milijona 400.000. K lan-
skim slabšim rezultatom so
pripomogli znani problemi.
Za Galip je izredno pomemb-
na nafta, saj izdelujejo vse
na osnovi poliesterskih smol.
»Ce ne bi naredili sanacij-
skega programa in p>op>olne
revizije, tudi v strokovnih
kadrih — vodstvo je skoraj
IKJVsem novo —- bi bilo da-
nes podjetje v stečaju,« me-
ni Franc Tesovnik.
Prihodnje leto bodo plan
celotne realizacije povišali na
40 milijonov dinarjev pri pri-
bližno enekem številu zapo-
slenih. Banka jim je na ža-
lost odbila prošnjo za kre-
dit, ki bi ga uporabili za od-
pravo »ozkega grla« v pro-
izvodnji. Tudi odločilni fak-
torji v občini so mnenja, da
je Galipu potrebrm nova to-
varna, ne i>a »mašenje« tre-
nutnih lukenj. Vprašanje pa
je, ali bo lahko Galip kljub
ozkemu grlu zbral toliko
sredstev, da bi se pojavil z
lastnimi sredstvi kot enako-
vreden partner, ne pa samo
kot potrošnik.
Največji del proizvodnje
predstavlja galanterija kon-
fekcije, torej razni gumbi —
modni in navadni — obešal-
niki ipd., kot izdelovalci plas-
tične in kovinske galanterije
pa so eni največjih v Jugo-
slaviji. Raziskujejo tudi mož-
nosti izvoza, predvsem v
Afriko, preko svojih poslov-
nih p>artnerjev.
CELJE: ZANKE
NELIKVIDNOSTI
Ali se bo zgodovina izpred dveh let ponovila? jv
izboljšali plačilno sposobnost ali likvidnost združ^
dela. smo s posebnimi kompenzacijskimi ukrepi
poravnaU medsebojne dolgove med organizacijami 3
ženega dela. Učinki so bili dobri. Danes pa slišini^
več napovedi, da se nam bliža nelikvidnostna nevi^
V celjski občini so F>onovno začele naraščati terjau
do kupcev. V preceg večji meri kot obveznosti (jg ^
baviteljev. V šestmesečnem obdobju (do junija w
leta) so se terjatve povečale za 48 odstotkov (za 647^
tisoč din), obveznosti i>a le za 51.541 tisoč din (an
4 odstotke). Zanimiv je tudi pMDgled nazaj, kako se^
gibal presežek terjatev nad obveznostmi (v absolmJ
številki in odstotno):	^
Kljub temu neugodnemu gibanju so celjske orgau;.
zacije združenega dela vendarle uspele redno pora\Tu
vati zai>adle obveznosti. To med drugim dokazujej
sprejeti in Izvršeni sodni in akceptni nalogi, ki so s
v primeri s preteklimi leti zmanjšali. Vendar to tekofi
poravnavanje vseh obveznosti ne sme prikriti nakazj
nih nelikvidnostnih zank. Blokacij žiro računov skor^
da ni. če so bile, so trajale le nekaj dni. Tudi v juliji
in avgustu ne. Precej obveznosti so občasno rnoria
poravnati s sodnimi akceptnimi nalogi v Cinkarni, žt
lezami Store, EMO, Klimi, Libeli, Aero, Kovinotehji
In čeprav sedanje stanje še ni vznemirljivo, prva pn.
gledna ocena, ki jo je izdelal oddelek za gospodarstn
celjske občinske skupščine, ssahteva ukrepe. Najpr^
strokovnih služb, ki morajo izaostriti izterjevalno poi
tiko.
A najbrž to ni vse. Enkrat smo že videli, kak
hude so lahko nelikvidnostne zanke.
ŽALEC
TRGOVSKI CENTD
ESna prvenstvenih nalog v
bodočem razr/oju žalske ob-
čine bo hitrejše razvijanje
trgovine, gostinstva in turi-
zma. Tako so skleniU člani
izvršnega sveta in delegata
občinske skupščine Žalec.
Zanimalo nas je, kakšni so
načrti za razvoj teh panog
gospodarstva in kako se v
Žalcu pripravljajo na grad-
njo novega centra. O tem
smo se pogovarjali s članom
izvršnega sveta in načelnikom
za gospodarstvo pri občin-
ski skupščini Jožetom Cerov-
škom.
Zakaj ste v Žalcu največ
pozornosti namenili prav
gradnji trgovskega in gostin-
skega centra?
Gre predvsem zato, da se
gospodarstvo v naši občani
Izredno hitro razvija, med-
tem ko trgovina in gostin-
stvo tega razvoja ne dohite-
vata več. Posledica takega
stanja je, da se kupna moč
iz občine predava v sosednje.
Pomanjkanje sodobnih go-
stinskih in trgovskih obratov
je vse hujše, občani pa so s
takim položajem nezadovolj-
ni. Zato smo se odločili, da
v prihodnjih letih največ skr-
bi posvetimo razvoju teh pa-
nog v občim. Vzporedno z
gradnjo novih mestnih jeder
v Žalcu,. Preboldu, Polzeli In
v Šempetru bomo tu izgradili
tudi s^obne trgovske, go-
stinske in turistične objekte.
Na kratko rečeno — problem
slabo razvite trgovine in go-
stinstva bomo reševali dol-
goročno.
Z gradnjo trgovskega cen-
tra boste najprej začeli v
2alcu. Kakšen bo ta center?
Gre za novo mestno jedro,
v katerem bodo vsi objekti,
ki jih potrebuje večja kraje-
vna skupnost. Poleg gostin-
skih, trgovskih m turističnih
objektov bodo tu še upraivni,
kulturni in rekreacijski. Po-
vem labko, da je izvršni svet
na eni svojin sej že imeno-
val odbor, ki bo načrte kon-
kretiziral. Za prvo naloge
je zastavil rešitev mesO
jedra v Žalcu,
Programski načrti nm
jedra Žalca bodo vsak
izgotovljenl. Naj vas 1
vprašamo, kateri objekti
do imeli prednost?
Prednost bomo dali izf
nji gostinskega dela s I"
lom, novi avtobusni po®
podhodu in domu druži«
političnih organizacij. ^
gradnjo teh objektov t«
pričeli še letos, če bodo
črti pravočasno končani.
V drugi fazi bomo izg^'
novo blagovnico, nato ps
ostale objekte, kot so ^
stavba občinske sktip^
pokrit bazen in tako dai.^
Vemo, da so na celjsli
območju že storili pi^',
rake k združitvi kme'"'
predelovalne industrije, ^
vine in go.stinstva. Kako*
projekti vključujejo *
načrte?
Tudi glede na naše ^
so težnje po združitvi
stva in trgovine izred»o_
brodošle. Predvsem še^
ker gre tudi za združe^
v občini sami. Dejstvo J'
mreč, da nobena od se®
OZD v občini ne more ^
prevzeti investicije v ■
no hišo.
Kako pa Je s financira"^
izgradnje novega centri'
Sredstva za novo
sno postajo in podho^^j
imamo. Zagotovljena sO
že sredstva za hotel
govno hišo pa nosilca ,
sticije še ni. V izgradi« ^^
vega mestnega jedra
delno vključili tudi
samoprispevkom po ^
dumu.	^
RrankO St^'
- ^ 22. avgust 1974
33^--
NOVI TEDNIK -- stran S
\0EVI
dober mesec dni nam
((jstva javnega obveščanja
^ dan posredujejo novice
5popadih na Cipru. Toda
tax slišimo na radiu in
jjviziji in beremo v časo-
jjli^ so največkrat komen-
fij'zunanjepolitičnih novi-
iljev. Kaj _ pa o teh dogod-
il meni naš občan? Kdo je
, njegovem mnenju kriv za
5J0, ki je nastala na Cipru?
1^0 rešitev predlaga? Ali
po njegovem ti dogodki
vami, da se razvijejo v
svetovni spopad? O tem smo
vprašali v Braslovčah tri ob-
čane.
JOŽE STROZNER, upoko-
jenec: »O dogodkih na Cipru
je zadnje tedne slišati toliko,
da človek res ne more mimo
njih kar tako, brez pozorno-
sti. Za nas pa ti dogodki
sploh niso pomembni, saj
smo tako kot Ciper tudi mi
neuvrščena država. Vmešava-
nje članic NATO pakta v spo-
pade na otoku i>a pomeni
resno nevarnost .neuvrščeno-
sti. Zato se mi zdi pomemb-
no, da dajo vse neuvrščene
države na svetu moralno pod-
iX)ro predsedniku Makariosu
in njegovemu ljudstvu, ki se
bori za suverenost svoje dr-
žave. Nujno pa je tudi bolj
uspešno posredovanje Zdru-
ženih narodov.«
FRANC STRNŠEK, delavec
v Tovarni nogavic v Polzeli:
»Spopadi na Cipru nedvomno
predstavljajo nevarnost, da
prerastejo v svetovno vojno,
še zlasti zato, ker to ni več
lokalni spor med Grčijo
in Turčijo, temveč so se vme-
šale že tudi sile NATO pak-
ta, ki imajo na otoku svoje
interese! Zato se mi zdi nuj-
na intervencija sil Združenih
narodov, ki naj pomirijo spr-
ti strani, po drugi strani pa
naj preprečijo vmešavanje
drugih držav. Zdaj je torej
trenutek, ko morajo OZN po-
kazati svojo učinkovitost ozi-
roma neučinkovitost.«
TATJANA KLEMENC, dija-
jakinja: »To, kar se zdaj doga-
ja na Cipru, je gotovo nevar-
no tudi za nas, ker smo
pravzaprav v neposredni bli-
žini teh dogodkov. Sredoze-
mlje je že itak zelo kritično
področje, nekak sod smod-
nika, ki ga lahko vname že
najmanjša iskra. Tu se nam-
reč srečujejo interesi velikih
sil. Zaradi tega mislim, da
javnost teh dogodkov vseka-
kor ne bi smela gledati mir-
no, neprizadeto. Odločno je
treba obsoditi težnje nekate-
rih držav, ki imajo na Cipru
svoje interese in hočejo uni-
čiti neodvisnost otoka in nje-
govega prebivalstva. Mislim,
da je rešitev Ciprske krize
možna le na ta način, da se
na oblast vrne predsednik
Makarios, ki je edini sposo-
ben vskladiti nasprotne inte-
rese na otoku.«
MIRAN KOROŠEC
i gtrozer
Tatjana Klemene
mK PETA RADEČE
, pravi sekretarka osnov-
organlzacije ZK v radeški
ti«, Amalija Nikolič, ki
Ivlja to odgovorno funk-
)tri leta.
Naš delovni kolektiv, ki
!;« 115 zaposlenih, občuti
fcvanje osnovne organizaci-
ZK in ve, da le-ta zastopa
liišča, ki bodo prispevala
rjdaljnjemu razTOju p^jet-
■ Danes je v naši osnovni
^zaciji 16 članov. Med
90 3 vodilni delavci,
so iz neposredne pro-
^je, polovica je žensk,
so z vključevanjem
članov, kajti ženske,
:®ajo družine, pravijo, da
težko sodelovale, ker so
'»tJremenjene z delom do-
Večino zaposlenih pa se-
stavljajo pf&v one. Mislim,
da imajo tudi v drugih os-
novnih organizacij aJi ZK po-
dG'bne probleme. Sp.oh pa se
mi zdi, da je sprejemanje
novih članov kampanjsko.
Sprejmemo novega člana, ki
je neoporečen, nazadnje pa
ugotovimo, da nima smisla za
aktivno delovanje. Izgovarja-
jo se tudi, da za to nimajo
časa. Čeprav jim pred spre-
jemom razložimo pomen or-
ganizacije, Jih seznanimo s
statutom in, tako dalje, se
itii zdi, da se še vse premalo
zavedajo, kaj res pomeni biti
član ZK.
Naša osnovna organizacija
ZK spremlja delo celotnega
kolektiva, obravnava vse pro-
bleme v zvezi s proizvodnjo.
seznanjena je s proizvodnim
planom in finančnimi rezulta-
ti, obravnava kadrovske pro-
bleme, skratka nobena stvar
ne gre mimo nje. Ko smo
1973 pričeli s sanacijo pod;
jetja, gradimo novo proizvod-
no halo, je zaradi objektivnih
pa tudi subjektivnih razlogov
prišlo do izpada proizvodnje.
Med objektivnimi razlogi bi
omenila težje delovne pogoje
zaradi gradnje hale poleg red-
ne proizvodnje, potem tržne
razmere in ne nazadnje kva-
liteto surovin. Med subjektiv-
nimi pogoji pa se je pojavila
nedisciplina. V zvezi s tem
smo uvedli stimulacijo na
red in disciplino, na izvrše-
vanje sklepov, in tako naprej.
2e v prvem mesecu po tem
smo opazili velik napredek
in upamo, da bo Se večji,
kajti v podjetju je veliko lju-
di, njim ni vseeno, kako bo
s proizvodnjo in poslovnimi
rezultati naše »Pete«. Prav
zato smo tudi sklenili, da
bomo predlagali delavskemu
■svetu nov sestav članov delav-
ske kontrole, ki se kljub opo-
minjanju niso izkazali v svo-
jem delovanju.
Osnovna organizacija ZK pa
je poskrbela skupno s sindi-
katom še za šport in rekre-
acijo mlajših članov naSega
kolektiva. Pri nas je 35 mla-
dincev, med njimi je precej
kmečke mladine, ki pa se na
to našo skrb zanje niso od-
zvali, spet s pripombami, da
nimajo časa. Storili bomo
vse, da bomo našli primeren
kontakt z mladinci in Jih
tako spodbujali k aktivnosti.«
D. P.
TONE
GABRŠEK
J^torefc ne menja kože,
^ pa le naravo. Tone
^'^nek iz Zibike pa še
® Niti po potresu, še
prej. Živahni sibi-
ravnatelj šole in pred.
krajevne skupnosti
je star znanec ti-
^^ krajev ob SotU in ga
zatorej poznajo od Bistri-
ce ob Sotli do Pilštanja
in še dlje. Tone se ne
spreminja, ostaja takšen,
kot naj t>i bil šolnik, kot
je bil šolnik dvajsetih, tri-
desetih let tega stoletja:
trmasto zavzet za napre-
dek kraja, v katerem po-
učuje, narodnostno vdan
in zagnan ter dober uči-
telj, dober pedagog, zra-
ven pa seveda še deklica
za vse. Kadar se priprav-
ljajo velike proslave,
skratka, velike reči, kot
pravijo tam dol^ se od
nekje pojavi Tone in ži-
vahno zakrili z rokami,
izza očal se mu zalesketa
vnema in že organizira,
pomaga, sprejema naloge,
zraven pa še malo po-
jamra o zibiških težavah.
če ga srečaš na ulici,
zibiški Tone skorajda ni-
ma časa zate, a si ga
končno le vzame. Je raz-
trgan na kosce, kadar pri-
de v mesto: urediti je
treba to, ono, učenci so
zahtevni, kupiti je treba
kup stvari za šolo, mno-
gokaj potrebujejo tudi
kmetje in Tone teka od
Poncija do Pilata. On ni-
ma tiste navade, da bi
odrekal.
Ni še tako dolgo, ko sva
bila skupaj in spet se mu
je mudilo. Salamensko
mudilo. »Velenjčam pri-
dejo, boš prišel? Ce ne bi
imeli njih, ne vem, kaj bi
delali. . .« In že je bežal.
Ko je bil pionirski pohod
po poteh XIV. udarne di-
vizije, je hodil zraven od
Zibike do Lesičnega. Kljub
obilici dela. Ko so pripra-
vljali proslave v počastitev
obletnice velikega hrvat-
sko-slovenskega kmečkega
upora, sem imel občutek,
da obstajajo trije Tončki.
Bil je povsod.
Potem je prišel potres.
Tone je pravkar uredil šo-
lo, ki se je svetila skoraj
kot nova. To mu je bil
veliki cilj. Nekega dne je
vse skupaj zgrmelo, vse
Tončkove sanje so se raz-
blinile kot milni mehur-
ček. Od njegovih prizade-
vanj nI ostalo skorajda
nič. Ves živčen in priza-
det je nekaj časa gledal
razdrto šolsko poslopje in
skorajda se je razjokal.
Videl je, da se ne da nič
narediti, da je vse zaman.
da je dolgoletno delo uni-
čeno.
Potem so se pojavili Ve-
lenjčani in od takrat je
Tonček iz Zibike presre-
čen. Novo šolo že grade
in Tonček ve, da bo v je-
seni lahko učil, da bo ko-
nec njegovih tegob, ki so
ga mučile noč in dan do-
mala vse dni in noči po
potresu. Sedaj, ko grade
šolo, Tonček ne ve, kako
bi se ukazal hvaležnega
udarnikom iz Velenja, kaj
bi jim dal, kakšno bese-
do povedal, šola raste.
Kadar ima Tonček čas
in to je tako zelo redko,
si najde družbo. Takrat
navadno zapoje in njegov
. lepi glas se dvigne izza
okenc šmarskih hiš. Ljud-
je. vedo: naš ravnatelj po-
je, naš Tonček, domačin
iz Zibike. Poje Tonček na-
vadno takrat, ko je nekaj
že narejenega, ko se že
lahko reče: spet je nekaj
za nami. Zatorej je nje-
govo petje prijetno in pol-
no vsebine.	M. S.
OBISK PRI PRESEČNIKOVIH

Kmetija Presečnikovih leži
blizu Gornjega grada, nekaj
deset metrov na desno, ko
se pelješ po cesti proti No-
vi Štifti. Mogočnost kmetije
še bolj poudarja njena sliko-
vita okolica s travniki in z
gozdovi tiste čudovite zelene
barve, za katero ima človek
občutek, da obstaja samo
na_tem delu slovenske zem-
lje. Cisto blizu kmetije šumi
Dreta in ni čudno, da je
prav ta svet kot nalašč ust-
varjen za turizem. Tega so
se kmalu zavedali Presečni-
kovi, ki so že leta 1961, ko
so zgradili novo hišo, začeli
oddajati sobe turistom.
»Sploh ne vem, kako smo
takrat pričeli s tem«, pravi
gospodarica Presečnikova.
Njen govor, njene kretnje,
njene skrbno izbrane besede
potrjujejo, da je to ženska,
ici ve kaj hoče. »Ko smo
zgradili hišo, so k nam priš-
li ljudje iz turističnega dru-
štva v Gornjem gradu in
nam predlagali^ ,naj bi od-
dajali sobe turistom.' Sploh
nismo premišljevali, kaj naj
storimo. Pristali smo na nji-
hov predlog in mislim, da
smo storili prav. Samo lani
smo na kmetiji zabele-
žili osemsto nočitev. Mor-
da pa bomo letos dosegli
številko devet-sto. Veste, ta-
koj, ko smo začeli oddajati
sobe, so nas turisti zaprosi-
li, če lahko pri nas dobe tu-
di hrano in ustregli smo jim.
Penzion znaša letos pri nas
sedem starih tisočakov na
dan.«
Potem ji misli spet uidejo
na tisti skromni začetek pred
trinajstimi leti.
»Veste najhuje je bilo takrat,
ker nismo imel dovolj postelj-
nine. Vedno pa je moralo bi-
ti vse oprano in čisto. Vča-
sih smo morali tO storiti kar
v enem dnevu, saj so gostje
odhajali, medtem ko so dru-
gi že prihajali. Kljub temu
je nekako šlo. Takrat smo
imeli precej gostov iz Panče-
va in ti so nam potem mno-
gokrat prinesli kot darilo —
perilo. Takrat mi še na kraj
pameti ni padlo, da bomo
kdaj imeli takšne pralne stro-
je.«
Potem nas Je vrla Preseč-
nikova gospodinja vodila po
kmetiji in nam vsa ponosna
razkazovala polne hleve živi-
ne. Pred, leti so vzeli kredit
in danes jim ni žal. Vso
kmetijo imajo popolnoma
modernizirano. V kotu hleva
imajo kljub vsemu še konja.
Presečnikov oče je velik lju-
bitelj konj in kljub vsej
modernizaciji hoče imeti ko-
nja pri hiši. Pa še kot spo-
min na tiste čase, ko je bl-^
lo treba še vse storiti z ro-
kami. .. »Danes na tako ve-
liki kmetiji kot je naša, brez
mehanizacije, ne bi mogli
shajati.' če drugega ne, po-
tem bi se mogli odpovedati
vsaj kmečkemu turizmu. Ves-
te tudi to zahteva precej de-
la in ti-uda. Ampak, ko vidiš,
da so gostje zadovoljni, po-
tem kar pozabiš na vse sku-
paj. Ne bi se rada hvalila,
ampak pritožb še nismo sli-
šali. Sem kar malo ponosna
na to, še p>osebej če pomis-
lim, da prihajajo turisti k
nam predvsem iz mest. Naj-
več jih pride iz Beograda,
Zagreba in Banja Luke.
Sploh ne vem, od kod zvedo
za nas. Ampak letos imamo
rezervirane popolnoma vse
postelje, vse tja do septem-
bra. Prav tako pa imamo
zasedeno že vse za Novo le-
to.«
Še in še nam je pripovedo-
vala simpatična Presečnikova
gospodinja. Tudi to nam je
povedala, da so pri njih že
snemali za televizijo, da so
o njih že precej pisali po
raznih časopisih, ko pa smo
jo povprašali, če ji gostje
kaj pomagajo pri opravilih
na kmetiji, nam je rekla, da
jim tega sploh ne pustijo,
če pa le vidijo, da si gost-
je tega zelo žele, jim dajo
delo. če že zaradi drugega
ne, pa vsaj za to, da imajo
ljudje občutek, da znajo op-
ravljati tudi kmečka opravi-
la.
Ko smo se pvotem pogovar-
jali še z gosti, niso nasn be-
sed, s katerimi so poh^valili
prijaznost Presečnikovih, \pa
tudi drugih Gornjegrajčanov.
Pohvale niso nehale deževati.
Bile pa so to pohvale tiste
vrste, v katere človek niti za
hipec ne podvomi, kajti pri-
hajale so jim iz srca, niso
bili to le. vljudnostni izrazi
in fraze. . .
JANEZ VEDENIK
VIŠEKSEZONE
Po podatkih informacijske službe celjske turistične
zveze je bilo v sredini tega meseca na širšem celjskem
območju 4.090 gostov ali za 5 odst. več kot v istem ča-vu
lani. To pa je hkrati tudi rekorden podatek o številu
turistov na našem območju. Največ od teh jih je bilo
v zdraviliščih, dn sicer v Rogaški Slatini 1360, na Dobrni
850, v Laškem 410, v Atomskih Toplicah 320. Drugod pa
- so zabeležili naslednje številke: Gornja Savinjska dolma
730, Celje 150, Velenje 90 in drugi kraji skupaj 200 gostov.
6. stran — NOVI TEDNIK
St. 33 — 22. avgus, ,,
OB ŠENTJURSKEM PRAZNIKU
i! MAJHEN RAZVOJ
Delegati vse-ri zborov Šent-
jurske občinske skupščine so
na svoji slavnostni seji pred
dnevi v Planini sklenili, da
dobijo letošnje občinske na-
grade: Prostovoljno gasilsko
društvo Šentjur, Pevski zbor
bratov Ipavcev ter Stana Še-
šerko in Karel Pajk. S sled-
njima sem se pogovarjal na
proslavi v Planini.
Občinsko nagrado ste pre-
jeli kot predsednica društva
prijateljev mladine v Šent-
jurju. Povejte nam, zakaj se
tako radi ukvarjate z otroki?
S. Šešerko: Otroke imam
izredno rada, zato se z njimi
tudi rada ukvarjam. Sodelu-
jem povsod tam, kjer lahko
z delom naredim zanje kaj
dobrega. Tako sodelujem ne
le v Zvezi prijateljev mladi-
ne, temveč tudi v Temeljni
skupnosti otroškega varstva.
I*rav o problemih otroškega
varstva največ razmišljam.
Morda tudi zaito, ker sem sa-
ma poskusila, kako je, če ni-
maš otroka dati kam v var-
stvo, pa moraš v službo.
Kakšne spremembe doživ-
lja občina Šentjur in kako
jih ocen.)u,iete?
S. Šešerko: V občini se je
od osvoboditve do danes ve-
liko spremenilo, čeprav na-
predujemo počasneje kot ve-
čina ostalih občin v repiibli-
ki. Menim pa, da bomo na-
stale raizflike kmalu premo-
stili in se še bolje in tesneje
vključiili v družbeni razvoj.
Menim, da moramo največ
skrbi posvetiti razvoju otro-
škpsra varstva.
Na kakšen način?
S. Šešerko: Poskrbeti mo-
ramo za to, da bo sleherni
otrok, ne glede na to, kje
živi in kakšno je njegovo so-
cialno porekk), lahko vklju-
čen v otroško, varstvo, če-
prav je v manjših krajih tež-
ko organizirati vrtce in skrb-
stvo, bomo uu morali uspeti.
V tem nas potrjujejo tudi le-
tošnje izkušnje brigadirjev, ki
so pri nas začeli s potujoči-
mi vrtci.
Kako ste se počutili, ko
ste prejeli priznanje?
S. Šešerko: Priznanje za do-
sedanje delo mi pomeni veli-
ko, vse. Menim sicer, da ga
še nisem zaslužila. Tudi zato
ga jemljem bolj kot prizna-
nje društvu prijateljev mla-
dine kot meni osebno, želim.
da bi lahko tudi v prihodnje
namenila vse sile razvoju
skrbstva za naše otroke.
Karel Pajk je predsednik
krajevne organizacije ZB v
Planini. Kakšna je vloga vaše
organizacije?
kozjansko je bilo med NOB
srce naše revolucije. Kljub
silnemu terorju okupatorja
prebivalci niso klonili in so
z vsemi silami podpirali na-
rodno osvobodilni boj. Naša
naloga je zato danes, ia tem
ljudem nudimo čimveč. Orga-
nizacija ZB v Planini šteje
265 članov, njihova povpreč-
na starost je čez 60 let. Naši
borci od družbe ne zahtevajo
veliko, vendar Jim moramo
zato nuditi vsaj tisto, kar
morajo imeti. V Planini smo
pomagali pri obnovi kmetij,
danes se borimo za prizna-
valnine, ki so žal nizke, saj
je občina manj razvita in s
tem revnejša kot večina osta-
lih slovenskih občin. Poseben
problem v organizaciji je tu-
di zdravstveno skrbstvo. Nih-
če od nekdanjih borcev nam-
reč ni po^-sem zdrav. Naša
naloga je, da skrbimo za red-
ne zdravniške preelede, zdra/v-
Ijenla v zdraviliščih in okre-
vpiišč^h itd.
Ka.i vam pomeni priznanje,
ki ste ga danes prejeli?
Priznanje sem sprejel res
kot priznanje za svoje in ne
le svoje delo. Povem naj, da
prizn?nia nisem r^ričakoval in
tudi delal nisem zato. da bi
ga dobil. Delal sem in delam
Iz entiiziazma in zato, ker mi
tako veleva zavest, o tem, kaj
so Kozianci naredili za našo
svobodo.
BR.\NKO STAMEJCIČ
SPREHOD PO TRŽNICI
Obiskali smo celjsko tržnico in povprašali po ce-
nah. Pa začnimo pri solati. Ta je po 4 do 7 din, čebu-
lo boste dobili po 5 do 6 din, rdečo peso po 6, para-
dižnik po 5 do 8 din. Dovolj je tudi paprike po 8 din,
kumarice so po 3 do 4 din, kumarice za vlaganje po
6 do 8 din. Ne,pozabimo na stročji fižol, ki je po 6
do 10 din, krompir, ki ga boste dobili po 2,50 do 3 din
in kislo zelje, ki je po 6 din. Zeljne glave so po 3 din.
In zdaj sadje. Breskve so po 8 do 12 din, lubenice po
6, slive 3 do 6, prav tako hruške, jabolka so po 3 do
5 din in grozdje po 10 din.
Bliža se čas vflaganja, zato naj povemo gospodin-
jam, da je že zdaj dovolj paprike, ki je trenutno še
precej draga, vendar bo prihodnji teden cena prav go-
tovo nižja, ker se bodo zaloge paprike še povečale.
Petnajstega avgusta so graničarji praznovali svoj dan
in hkrati jubilej 30-letnice ustanovitve graničarskih enot,
JLA. V Logarski dolini so graničarje na karavli »Savinj-
ski partizan« obiskali predstavniki ljudske milice «
mozirske občine in Celja. Predsednik IS skupščine ob-
čine Hubert Herček je graničarjem čestital k prazniku,
se zahvalil za sodelovanje s prebivalstvom v obmejnem
področju in jim izročil za spomin knjigo o splavarjih.
Vsi pripadniki enote so bili deležni še osebnih daril.
Javni delavci so obiskali še enoto pri sv. Duhu, popol-
dne pa so se z grančarji srečali tudi domačini iz ob-
mejnega pasu.
Na gornji sliki graničar s svojim zvestim spremljeval-
cem.
IIV HMEUU
Minuli ponedeljek so v Sa-
vinjski dolini pričeli z obira-
njem hmelja. Vsako leto ga
oberejo več strojno, vseeno
pa še potrebujejo nekaj ti-
soč obiralcev, I^etos Je pri-
čelo z delom poleg 83 obiral-
nih istrojev še okrog 5000 ti-
soč obiralcev, ki so prišli iz
raznih krajev naše domovi-
ne.
Da bd zvedeli kaj o pnnh
vtisih, smo obiskali hmelji-
šče Franca Kralja iz Malih
Braslovč ter povpra.5ali Ba-
rico Vrabec, doma iz Lada-
nja prt Varaždinu, kako se
ji zdi po prvem anevu.
»Letos ne obiram prvič in
kot kaže se bo kar dobro na-
l>ralo. Upam, da bom dnev-
no nabrala od 23 do 25 ška-
lov in če bo po 4,5 dinar-
jev, bom tudi kar dobro za-
služila. Danes je zelo vreče,
skoraj neznosno. Mogoče se
bo v prihodnjih dneh ohla-
dilo in če ne bo dežja, bo
kar prijetno.«
Takega mnenja so bili tudi
drugi obiralci. Naberejo pa
eni več, drugi manj.
Tekst In foto:
TONE TAVČAR
PRIČELO SE JE OBIRANJE — Savinjska dolina Je v teh
dneh oživela, saj so sem prišli številni obiralci. Kljub hu-
di vročini, ki Je bila prve dmi obiranja, so oblralke nabrale
povprečno 18 škafov na dan. Na slild: Dragica Sobak in
Ana Biškop, kt sta prišli ioc Vratne gore in Vinice pri
Varaidinu.
Vrabec Barica iz Varaždina
Franc Glajnarič je
možak srednjih let. De-
la honorarno kot pro-
dajalec časopisov, ciga-
ret in galanterije v ki-
osku na Hudinji. Je
upokojen, toda še ved-
no rad dela. Na tem de-
lovnem mestu je od fe-
bruarja. Dela od devet
do deset ur na dan, kar
je mnogo, zato ga žena
v dopoldanskih ali po-
poldanskih urah večkrat
zamenjuje.
»V poletnih mesecih
prodam bolj malo. Zdaj
imajo ljudje počitnice.
Največ gre spomladi in,
jeseni, dnevno pa od
tretje do četrte ure. Po-
čitnic zame ni. Privoščil
si jih bom verjetno dru.
go leto. Največ prodam
časopisov in revij. Lju-
dje med drugim radi
kupujejo Novi tednik,
ker so v njem koristne
stvari. Tudi cigaret ne
prodam toliko kot hi
lahko, ker jih ljudje ku-
pujejo v glavnem v sa-
mopostrežbi ali v bife-
ju.
Prostega časa imam
bolj malo. Ker ni veli-
kega prometa, se jim ne
splača imeti dveh pro-
dajalcev. Ker pa je de-
set ur zame le preveč,
me žena večkrat zame-
nja. Zadnje mesece pro-
met malo bolj narašča,
ker so se ljudje navadili
in že raje prihajajo k
meni.
Dolgčas mi ni, saj
imam mnogo revij in
časopisov, ki jih listam
in prebiram. Rad opa-
zujem razgibano življe-
nje okoli sebe. Ker sem
tudi sam Hudinjčan, mi
ni všeč zasmetena oko-
lica niti neizkoriščen
prostor okoli samopo-
strežbe.
Svoje delo rad oprav-
ljam, a tudi moram ga,
ker sem upokojenec,
pokojnina pa je bolj
majhna«.
Marko SJEKLOČA
SPOMIN i
NOB
V začetku avgusta je krajf^
organizaci,ja ZB Griže sprti"
sklepe o praznovanju tamkajš^
ga krajevnega praznika.
praznujejo svoj praznik 24. »H
sta, to ,ie na dan, ko je Irtsjj
I. Savinjska četa nap^a m®
Zabukovico.
Na isti seji so izdelali ^
okvirni program proslav in^P^
dltev v drugi polovici letošnji
in v začetku prihodnjega
Tako bo v sredini septembra,
je ob trideseti obletnici haJ^'
okoliških krajih, srečanje n» P
nlnski postojanki Hom in P*"
mladine ob spomenikih NOB. ®
tej priložnosti bodo predali ^
jemu namenu različne koim""!
objekte, cesto in električno »
peljavo.	■
Na seji je bilo sklenjeno,
morajo obuditi spomine na ^
vojno delavsko gibanje v Gf®
in okolici. Leto 1935 pomeni »JJ
reč pomembno prelomnico » ^
gibanju, ker so bili
sprejeti v KP številni rvCj,
Le-tl so bili sprva vezani D» j
bovlje. leU 1938 pa so
lastno partijsko organizacijo-_
to nanjeravajo v začetku P''^
njega leta odkriti spominsk®
ščo na Cocejevi hiši. kjer y
pred vojno sedež Svobode.
Poudarili bodo tudi ^
predvojnega mladinskega
v teh krajih. Leta 19.38
mladi udeležili konference ^
ne iz revirjev. Takrat je " I
kraju in okolici 8 skojcvt*' ^
so pripravili med drugim t"® f
tivojni miting. Se bolj pa
stali aktivni leta 1940. ko s« jj
novili vaški aktiv, januarja j,
je bila v okolici
okrožna konferenca SKOJ- ^
Zato je bilo na seji ^^
Griže sklenjeno, da v ^'
slave vključijo mladino. ^
tako bolje seznanila z del"'^«
svojih vrstnikov pred voj
med njo.	^
ZB Griže je torej na J^^" ^
jela načrt dela, s katerim^/
predvsem obuditi spomin®
dobje naše revolucije.
FRANC
22. avgust 1974
NOVI TEDNIK — stran 7
(^lobj^
Rokopis je tu!
^ tri stoletja smo po-
Ir^l^ da smo končno le
J^'na knjižnih policah
rokopisni Kalob-
l" Itopis Knjige kranjskih
ijV 2 originalnim naslo-
Cantionnm Cami-
Dokaj pomembno
izšlo pri Inštitutu za
JijliO literaturo in lite-
^^e pn Slovenski aka-
Sj ananosti in umetnosti
^bi in s komentarjem
opombami Lina Legiše.
^ju rokopis je nastal
I 17. stoletja, vsebuje pa
^ -z molitvami in kate-
^ v slovenskem Jeziku
^ega in zahodnega tipa.
^kopisu doslej ni bilo
jj znanega, kakšne večje
Urnosti pa mu niso izka-
y niti literarm zgodovi-
^ čeprav bi to nedvom-
"^lužil. Prv. je o rokopi-
i^jregovoril Matija Majer
j^oji Pesmarici cerkveni
^ 1846. Iz Majerjevega pri-
i^a vemo, da je bil roko-
, najden na Kolobju, vasi-
[iizu Planine in po kate-
g je bil tudi poimenovan.
Ugo-Časa o rokopisu ni bilo
liu, dokler ga ni znova od-
jl v Slomškovi zapuščini
(OC Kovačič, Ki ga je prvi
lii skrbno in nadvse zavze-
;opisal 1. 1930. Rokopis pa
moral še vedno čakati, da
se ga bo kdo lotil s temelj i-
tinj literarno teoretičnim zgo-
- viiisii.m pristopom, kai
je leta 1963 končno le zgo-
dilo, ko ga je obdelal v svoji
disertaciji o slovenski cer-
kveni i>esmi Marijan Smol-
nik.
Verjetno se bomo vprašali,
čemu tako malo zanimanja
za sicer zelo pomemben ro-
•kopis sploh še z območja, od
koder takšne bere nismo bili
vajeni. Povedati je treba, da
je rokopis zelo težko čitljiv
in da Je veliko netioslednosti
v avtorjevi pisavi, kar je se-
veda pogojeno z fazvojem pi-
save, torej brez nekakšnih
trdnih pravil in 2iakonov. Po-
udarimo lahko zatorej, da je
prav to ena izmed zanimivo-
sti Kalobškega rokopisa.
Zaradi naštetih vzrokov bo-
mo lahko razumeli, da delo
Lina Legiše ni bilo ravno lah-
ko. O svojih težavah govori
Legiša v posebnem poglavju,
ki je za bra.nle takšnega tek-
sta nuino potrebno.
V Knjigi kranjskih pesmi
so poleg bolj ali manj zve-
stih prevodov in prepesnitev
latinskih In nemških cerkve-
nih pesmi tudi izvirne pes-
mi, med katere sodita tudi
legendi o Teofilu in sveti Mar-
gareti. Ti dve legendi spada-
ta med naiboliše nesmi ro-
kopisa. Pesmi sta Iz starej-
šega slovenskega ljudskega
izročila.
Knjiga kranjskih pesmi naj
bi, po ugotovitvi Lma Legiše,
služila v pretežm meri za f>o-
uk, torej nao bi bila nekak-
šen priročnik za duhovnika,
ki uči in vzgaja vernike in
tisto malo otrok, kar Jih Je
v tistih časih sploh pomisli-
lo na šolanje. Lino Legiša
tudi domneva, da je bil Ka-
lobški rokopis že tedaj name-
njen za tisk. To mu zaradi
nezaupanja cerkvenih oblasti
do slovenskega jezika, torej
do obujanja In vzbujania na-
cionalnosti, ni bilo dano.
Zanimive so tudi ugotovi-
tve Lina Legiše o avtorju tek-
t;ta. Leenša meni, da ie avtor
Liber Cantionum Camiolica-
nim Matija Kastelic v mlaj-
ših letih. Seveda Lepriša ob-
deluje tekst tudi literarno
znrodovinsko tn pa predvsem
zelo kritično, zaradi česar Je
vrednost novitete še večja.
Knjiga daje nedvomno za-
nimiv vpogled v slovensko
literarno preteklost In Je za
nas pomembna tudi zatega-
delj, ker je »zrasla« na na-
šem območju ki je, kot smo
že poudarili, ori tovrs+nihma-
terialih več kot ubogo.
MILENKO STRAŠEK
Ob loških poletnih prireditvah
To bi moral biti motto prihodnjih
loških poletnih prireditev, čeprav ne
moremo v celoti trditi, da letošnje ni-
so kvalitetne. Pa vendar bi kazalo raz-
mišljati o boljšem izboru, posebno
v tistem delu prireditev, ki morajo
skrbeti za kulturno plat in prosveti-
teljsko vlogo. Morda se bo komu že
ob četrtih poletnih prireditvah v Lo-
čah zdelo, da so se organizatorji utru-
dili na lovu za zvenečimi imem in
senzacionalnim programom. Ne, to ni
res, vsaj p>opolnoma ne. Letos je pač
manj sreče kot pretekla leta, sicer
pa je Loče obiskal Mija Aleksič, Mar- ■
Jan Kralj in drugi tribuni našega za-
bavnega življenja. V nedeljo bo na
primer nastopila sama Tereza Keso-
vija, ki bo s svojo privlačnostjo in
popularnostjo gotovo napolnila dvo-
rišče Pogleda. In tako smo bili v tej
stihiji prireditev, ki se vrstijo tudi
drugod in ne samo v Ločah priča na-
stopa skupin Dravinjske doline pod
skupnim, naslovom »Slovenec sem, ta-
ko mi mati Je dejala . .«
Ta prireditev, ki je bUa ob 15. uri
v nedeljo na loškem gradu, naj bi po
slušalcem povedala, kako lep je slo-
venski jezik In kako ni mogoče do-
puščati, da bi kdor kol: posegal po
njegovih vrednotah, ki imajo globoke
korenme v našem zgodovinskem in
kulturnem boju proti ponemčevalni
Avstro-Ogrskl (tej Se zlasti!). Pa smo
sredi sporeda čull na vsem lepem ce-
16 avstrijsko polko, takoj za njo pa
je deklica recitirala Kajiihovo »Mate-
ri treh partizanov«. Mislim, da se ta
nedopustni spodrsljaj ne bi smel pri-
meriti za nobeno ceno. Avstrijska pol-
ka nima kaj iskati na kulturni prire-
ditvi, ki naj bi se imenovala Slovenec
sem ... Sicer pa je bila nedeljska pri-
reditev razen nastopa Loškega okteta
(na sliki) na neprimerni kakovostni rav-
ni. Potrebno bo razmišljati o novih
oblikah in novih vsebinah teh pnre-
ditev, kajti ni dovolj zbrati imena
ansamblov iz bližnjih In daljnjih krar
jev ter jih postaviti na oder. Loške
prireditve so v svojem dosedanjem
obdobju opravile veliko vlogo, ki se
posebno zrcaili v ljudsko prosvetnem
delu. Nikakor ne bi smeli tega zane-
mariti v bodoče. Nedeljska prireditev
pa Je znanilec te nevarnosti. Poleg
vsega so v nedeljo v Ločah kar na-
prej poudarjali, da je ta prireditev
z naslovom Slovenec sem . pred-
vsem za starejše ljudi. Kaj pa mla-
di? Komu je danes bolj potrebna
beseda o lepem slovenskem jeziku kot
naši mladini, ki Ji na srečo še m bilo
dano neposredno bojevanje za njegov
obstoj in veličino. Takšne kulturne
manifestacije, kot se vrstijo na lo-
škem gradu, potrebujejo večjo celo-
vitost, tudi idejno. Saj navsezadnje
kmečka ohcet tega ne more nikoli
opraviti. Velika škoda bi namreč bila,
da bi program prireditev zaplavai v
neko kampanjsko »všečnost« najširšim
»množicam«, obenem pa bi pKjzabljaJ
na svoje OMiovno poslanstvo: te ta-
koimenovane široke Ijtldske množice
napojiti s čistim vinom naše bogate
kulturne preteklosti in ne navsezadnje
tudi sedanjosti.
DRAGO MEDVED
Rogaška in Celje
Razstave
V razstavnem salonu v Ro-
gaški Slatini bomo lahko do
konca mes&^a videli '•azstavo
likovnih del zamejskega ro-
jaka Andreja Košiča, ki jo je
pripravila Delavslca imiverza
in kulturna skupnost v
Šmarju pri Jelšah. Andrej
Košič se že petindvajset let
ukvarja s slikanjem, vendar
ga v naših krajih dokaj sla-
bo poznamo. Morda je temu
krivo tudi to, da je šele v
zadnjem obdobju pričel in-
tenzivneje razstavljati v Slo-
veniji (dela v Gorici). Vse
do nedavnega je bil njegov
likovni izpovedi moment v
akvarelu, šele v zadnjem ča-
su je prešel na oiJa kjer iš-
če pK)dobno barvno pretanje-
nost kot pri akvarelu.
Kaže, da so v Šmarju osta-
li kljub avgustovskim »pas-
jim dnem« aktivni in se vra-
ta razstavnega prc>stora v Ro-
gaški ne bodo zaprla med
počitnicami, ki se sicer že
bližajo h koncu. Tako je tu-
di v Celju, saj v Muzeju re-
volucije razstaivljajo svoja de-
la ljubljanski likovni samo-
rastniki. Težko tudi čakamo
na trenutek, ko se bodo od-
prla vrata celjskega Liko-me-
ga salona, ko oodo oživele
razstave v Savinovern raz-
stavnem salonu v Žalcu in še
drugod. Morda bo letos tudi
kaj novega v Laškem?
D. MEDVED
Zborovodski
seminar
v Velenju
Naa 70 glasbenih peda-
gogov-zborovodij viLadin-
skih zborov se je prija-
vilo za letošnji zborovski
seminar, ki bo od 26. do
31. avgusta v Velenju. Se-
minar organizira Mladin-
ski pevski festival v Celju
s sodelovanjem Zveze kul-
turno prosvetnih organiza-
cij Slovenije in Zavoda za
šolstvo SRS. Kot preda-
vatelji bodo sodelovali dr.
Mihalka Gy6rgy — znani
dirigent odličnega dekli-
škega zbora iz Szegeda,
prof. Branko Rajšter, di-
rigent mariborskega mla-
dinskega zbora, skladatelj
Marjan Gabrijelčič, diri-
genta prof. Egon Kunej
in prof. Anton Nanut ter
drugi. Kot študijsko telo
bo sodeloval tudi Mladin-
ski zbor Maribora.
8. stran — NOVI TEDNIK
St. 33 — 22. avgus, ,,
DOGODKI
ŽALEC: FLUOROGRAFSKA AKCIJA
Od 27. avgusta do 13. septembra bo v žal&ki občini množična
fluorografska akcija, s katero bodo zajeli preko 21.000 občanov.
Med »Kcijo bodo vsem obvanoui nad let slikali pluča, vsem ti.s-
tim, ki 90 stari nad 40 let bodo pregledali tudi ' ado in tako Iz-
vedli še akcijo za zgodnje odkrivanje sladkorne bolezni.
Skupščina občine je že izdala poseben odlok, ki odreja, da je
fluorografska akcija za vse ol>čane obvezna.
Med akcijo bo občinski odbor Rdečega križa zbiral tudi pro.sto-
voljne prispevke, s katerimi bodo nakupili nekaj najnujnejših me-
dicinskih aparatov.	—stab—
ŠMARJE: 300 PLAVALCEV
Komisija za športno rekreacijo pri ObčSS je izredno aktivna.
Sindikalne športne igre imajo že svojo bogato tradicijo. Letos npr.
nastopa v teh igrah 14 TOZD s 1400 udeleženci. Tekmovalni pro-
gram obsega 13 panog in iger. Odvija se po turnirskem sistemu,
razen v nogometu, košarki, odbojki, namiznem tenisu in kegljanju,
kjer tekmujejo po ligaškem sistemu s srečanjem vsak z vsakim.
Te tekmovalne oblike so pripomogle, da v organizacijah združenega
dela vse bolj razmišljajo tudi o športni rekreaciji, ki postaja za v.se
širši krog delavstva tudi sestavni del izkoriščanja prostega časa in
njihovega življenja. Ponekod se izvaja že redna, športno rekreacij-ska
vadba. Delovne organizacije nastopajo že tudi kot investitorji dolo-
čenih športno-rekreacijskih objektov. V SŠI s svojimi dosežki pred-
njačijo delavci iz steklarne v Rogaški Slatini.
1.400 NASTOPAJOČIH
Smarska občina se je tvorno vključila v republiško akcijo »na-
učimo se plavati«. Izobraževalna skupnost in šoie so bile nosite-
^Ijice te akcije. V počitnicih se je doslej zvrstilo v preurejenem
skromnem plavalnem bazenu v Šmarju pri Jelšah v petih tečajili
že nad 260 otrok, učencev 4. razredov. Kar iz 21 šol občine so bili
udeleženci teh plavalnih tečajev. Solidno plavalno znanje si je pri-
dobilo 210 otrok, 40 pa je še »polplavalcev«. Tej številki je prišteti
še 100 otrok, ki so 14 dni preživeli v medobčinski koloniji na
morju v Izoli. Organiziran plavalni pouk so imeli v Simonovem
zalivu. Tu se je naučilo plavati 85 otrok. Osnovna šola Podčetrtek
je imela šolo v naravi v Savudriji, kjer se je naučilo plavati nad
25 učencev. V kiatkem času, niti ne dveh mesecev, je v šmarski
občini pridobilo plavalno znanje nad 300 otrok. Res zavidanja vre-
den uspeh, če ob tem pomislimo na elementarno nesrečo (potres),
ki terja obolico dela ihI odpravljanju škode tudi od najmlajših.
KALOBJE: PRIPELJAL JE AVTOBUS
Prejšnji teden je na Kalobje pri Planini, v vasico, ki Je tako
rekoč bogu za hrbtom, » ima precej prebivalcev, vštevši zaledje,
prvič v zgodovini pripeljal avtobus. Zeljo Kalobčanov, ki jim bo
poslej to edina zveza s svetom. Je uresničil celjski Izletnik.
Povedati Je treba, da se U Kalobja In okoliških zaselkov dan
za dnem odpravlja v dolino, v bližnje industrijske centre, 70—80
občanov, ki so za{^leni v tovarnah že več let. Prenekateri med
njimi morajo prepešačiti tri, štiri in cclo več kilometrov, da pridejo
do .avtobusne postaje, od koder jih avtobus prepelje v mesto.
Kalobčani in okoličani pa tudi sedaj najbrž ne bi dobili avto-
busnega prevoza, če ne M sami uredili ceste, po kateri bo peljal
avtobus.
—ms t—
CELJE: NAKAZALI 330 MILIJONOV
v celjski občini so zbrali že čez 95 odstotkov vseh predvidenih
sredstev za solidarno pomoč prizadetemu Kozjanskemu. Na republi-
ški žiro račun, kjer zbirajo sredstva solidarne delovne sobote 13.
Julija, so nakazali čez 330 milijonov starih dinarjev. To pa ni edina
pomoč, ki Jo Celje ponuja potresnemu območju. Celjsko občinsko
sindikalno vod.stvo jti v pogovorih s 16 delovnimi organizacijami za-
htevalo podatke o pomoči, ki so Jo delovni kolektivi nudili zapo-
slenim delavcem s prizadetega območja. Štorska Železarna ^ zbrala
30 prijav delavcev, ki imajo na stanovanjskih objektih veliko ško-
do. Tudi v EMO se dogovarjajo, da bodo delavcem pomagali pri
ureditvi stanovanj. Intenzivno so k prepotrebni akciji pristopili tudi
v drugih večjih kolektivih. Vendar imajo delavci, ki želijo graditi
ali preurejevati poškodovana stanovanja, težave z gradbenimi dovo-
ljenji in drugimi zahtevnimi predpisi. V Šentjurju in .Šmarju imajo
premalo delavcev na skupščinskih upravnih službah. Postopke bodo
morali poenostaviti. Interesentom pa z dovoljenji in s krediti de-
lovnih organizacij panvigati pri ureditvi stanovanj še pred zimo.
Vodna skupnost Celje te dni popravlja strugo Savinje, ki se Je ob
lanskoletnih naraslih vodah ponekod zelo spremenila, s' tem pa tudi
tok Savinje. Zaradi tega pa je grozila nevarnost še večje škode ob
morebitnih večjih padavinah. Na posnetku buldožer ki že več dni
izravnava strugo Savinje med Polzelo In Šempetrom.'
TEKST IN FOTO: T. TAVČAR
O GOVORICAH V ŽALCU ALI
Pred meseci je v našo redakcijo priro-
malo pismo podpisano z »Bralke od Pol-
zele do Dolenje vasi«. V njem te naše
bralke protestirajo proti goloti v Novem
tedniku, nato pa opozarjajo na dve žal-
ski starki, ki ju že vrsto let nesebično
oskrbuje Ivanka Turnšek, sicer invalidka,
ki zaradi poškodbe kolka lahko hodi le
še ob pomoči bergel. Morda o tem pri-
meru sploh ne bi pisali, če ne bi pripis
k pismu, ki sicer opozarja na toplo člo-
veško skrb invalida za dve starki, pov-
zročil po Žalcu toliko prahu. Takole je
pisalo:
»Tistima dvema sestrama je ime Dora
in Ema ter stanujeta v ulici Nade Cilen-
škove, nasproti šole v Žalcu. Lahko po-
gledate, kakšni revi sta.«
Prav ti besedi — »kakšni revi sta« so
sprožile plaz namigovanj, klevet in ogo-
varjanj. Posledica globoko razočaranje
vseh prizadetih, ki žive v slogi že vrsto
let.
PRVA PLAT MEDALJE
Hišice, kjer obe druži-
ni živita, ni bilo težko
najti. Na glas zvonca mi
je odprla Ivanka Turnšek.
Povedal sem, kaj me je
pripeljalo k njim in nale-
tel na prijazen in topel
sprejem.	' •
»Da, res je,« Je pričela
svojo pripoved Ivanka
Turnšek. »Ljudje so pričeli
govoriti, kakšni revi sta
Dora in Ema Lasnik, za
katere skrbim. Pismo, ki
ste ga objavili, me je pri-
zadeLo, čeprav vem, da ti-
sti, ki so pisali, niso ho-
teli žaliti. Toda premalo
jasno so napisali in sedaj
se po Žalcu širijo govo-
rice, češ kako zanemar-
jam obe starki, v kaki
bedi da živita, umazani in
lačni ... To me je priza-'
delo.«
Upravičeno je Ivanka
Tumšek užaljena, že vr-
sto let namreč Tumškovi
živiiX) skupaj z Lasnikovi-
mi. Pred časom so se do-
govorili, da postanejo od
podnajemnikov lastniki
hiše Lasnikovih. Odkupili
jo bodo. sočasno pa pre-
vzeli tudi skrb za Emo in
Doro.
Dogovor se je pričel
uresničevati. Ivanka Turn-
šek se je kljub bolezni,
lu ji je po operacija kol-
ka namenila trdo življe-
nje invalida, zavzela za
Emo in Doro. Skrbela je
zanju, jrlma kuhala, pra-
la, stregla, delala zanju,
čeprav je bila tudi sama
potrebna pomoči.
»Veste, da res skrbim
zanju,« pripoveduje. »Tu-
dd če sem bplna, čutim
do njiju veliko odgovor-
nost. Ne le zato, ker smo
bili dolga leta F>odnajem-
niki in ker smo se dogo-
vorili, da jima pomagam.
Ne! Tako mi veleva že
človeški čut, saj vem, da
si sami ne moreta dosti
pomagati. Povem vam, da
še sorodniki ne bi tako
skrbeli zanju, kot skrbi-
mo mi'.« In res je tako.
Ivanka Turnšek vselej
skuha za obe starki ko-
silo, pospravi jima njuni
sobdci, počisiti, opere, zli-
ka pozimi Jima kuri,
skratka zanju skrbi, kot
bi bili njeni.
DRUGA PLAT MEDALJE
Ne bi bilo prav, če bi
v tem zapisu spregovori-
la le Ivanka Turnšek. Za-
nimalo me Je, kaj bosta
o vsej stvari rekli Ema
in Dora Lasnik. Počivali
sta v svojd sobi in začu-
dili sta se, kaj išče pri
njiju novinar. Ura na ste-
ni je zamolklo odbi>ala
minute, nemirne roke
stark kar niso našle pro-
stora, kjer bi se za tre-
nutek umirile. Povsod po
sobah je bilo izredno či-
sto, skromno, a prisrč-
no, lepo in urejeno. Ema
je ležala v postelji. Da
se ne i>očuti dobro, mi je
dejala. Srce ji nagaja m
komaj ga obvladuje.
Povprašam ju, kako ži-
vita.
»Se nimava kaj E>ošva-
rat,« pripovedujeta kar
ena čez drugo. »Tako le-
po že leta ni bdlo. Ivanka
tako lejK) skrbi za naju
in nič naju ni prizadelo
bolj kot te zlobne govori-
ce, ki jih je poln cel Ža-
lec. Kot da nama hočejo
Vsi slabo. Le Ivanka je
tiho, stiska zobe in nama
še naprej streže, icot da
se ni nič zgodilo. Da bi
videli, kakor dobro kuha.
Pa vse pospravi za nama,
čeprav je tudi sama siro-
ta. Stari sva, tu ona m
nič kriva.«
Moram jima verjeti.
Sleherni kotiček obeh sob
govori o skrbi, čistoči in
prijetni lepoti. Zanima
me, kaj delata ob pro-
stem času.
»I, kaj? Stari sva in de.
lati ne moreva,« pnpove-
duje Dora. »Meni je 87,
Emi pa 89 let. Vse odkar
je umrla mati, živiva sa-
mi. Ema šiva, jaz pa se
rada sprehajam po vrtu,
se spominjam starih do-
brih časov, ko sem š«
služila pri baronici
Obe pa veliko bereva. To
nama je največje razve-
drilo.«
Ni lahko preživljati Je-
sen življenja sam v brez-
delju in samoti.
»Veste, ničesar ne po-
grešava,« se priduša Ema.
)iJje mladih let... Tako
hitro so minila.«
TRETJA PLAT MEDALJE
Ob koncu tega zapisa le
še nekaj misli. V prime-
ru, ki sem ga opisal, se
srečamo s tipičnim pri-
merom, ko sta prva in
druga ■ plat medalje po-
vsem enaki, tretja, tista
skrita, zlobna in kljub še-
petu najglasnejša pa je
izkrivljena, pod krinko
dobronamemosti zlobno
izkrivljena.
Kdo daje tem »dobro-
namernežem« pravico, da
šepetaje in po vogalih
svojim najboljšim prija-
teljem skrivnostno za-
upajo: »Ti, a veš kaki
revi sta. Ne dajo jima
jesti, v umazaniji jih dr-
žijo. Kakšna sramota! Sa-
mo pazi! Tega ne povej
nikomur.«
Takšni smo! V svoji ne-
moči smo »človek človeku
volk«, namesto da bi bili
»človek človeku človek«.
In s takim ravnanjem
pod krinko dobronamer-
nosti prizadenemo ljudem
veliko bolečin, rane, ka-
kršnih si nihče ne želi.
živeti moramo in pustiti
živeti.
BRANKO STAMEJCIC
Ivanka Turnšek lepo skrbi za Emo in Doro Lasnik.
Kljub temu, da to ni lahko, saj jo je bolezen privezala
na bergle.
Dora Lasnik me je prosila, naj Eme ne slikam. Bolehna
je bila in človek v postelji ni takšen, kot je zdrav.
- ^ 22. avgust 1974
--
NOVI TEDNIK — stran 9
POKLICNO US/VIERJANJE
PIŠE	26
ROAAAN BOBEN
iCot sem vam obljubil v
^a^jem sestavku, vam
(jom danes poskušal pove-
(jati vse, kar se je v zad-
jijem mesecu , napletlo
giioli štipendiranja di.]a-
jjov, ki so se odločili za
tehniško tekstilno šolo.
gjlo je nemalo razburje-
nja in seveda tudi razoča-
ranja. Večina teh dijakov
je bila s področja šentjur-
slce in šmarske občine pa
tudi nekaterih drugih. Za
vse te je v prvi vrsti po-
goj za vpis štipendija, ki
bi jim omogočila bivanje
v internatu. Cena vzdrže-
vanja v internatu pa je že
lani bila okoli 700 din in
bo v tem šolskem letu go-
tovo presegla 900 dinarjev.
V tej vsoti pa niso vraču-
nani stroški za knjige, ob-
leko, prevoz domov in de-
nar za ostale mile potre-
be. že iz tega je razvidno,
da si brez štipendije ne
more . privoščiti šolanja
slcoraj nobeden od učen-
cev, ki so se v mesecu
Juniju z velikim veseljem
odločili za ta poklic, ra
6unajoč na dobre štipen-
dije, ki sta jih ponujala
in obljubi Jana člana dru-
štva tekstilcev iz Ce-
lja. Po informacijah, ki
smo jih dobili pri Dru-
štvu inženirjev in teh-
nikov Celje o tem niso
sklepali na svojih sejah.
Akcija je bila sprejeta in
odobrena od Drištva tek-
stilcev, ki deluje v okvi-
ru DIT. Razlogi za tako
akcijo so baje bilv veliko
praznih mest v tehniških
tekstilnih šolah in po';'ebe
po teh kadrih. Verjetno
vsa stvar ni bila dovolj
dobro premišljena in ta-
ko ni bilo seveda od vseh
lepih obljub ničesar, šti-
pendije, ki so Jih razp sa-
la podjetja tekstilne stro-
ke na našem območju pa
tudi na ostalih so tako
maloštevilne, da sploh ne
moremo govoriti o kakrš-
nemkoli večjem vključeva-
nju mladih v to stroko.
Res je, da so se tovariši
Iz Metke pogovarjali s ka-
drovskimi službami v dru-
gih tekstilnih podjetj-h.
Toda tako v KORSU kot
v Metki za take strokov-
njake niso zainteresirani.
V teh organizacijah po-
trebujejo ljudi s poklic-
nimi šolami (teh resnično
manjka in zanje so pri-
pravljene tudi štipendije),
niso pa jim potreoni tek-
stilni tehniki (zelo malo
število, ki jih pa že ima-
jo).
Ti problemi so nam bili
že leta nazaj znani. Naša
statistična služba in evi-
denca, ki jo vodimo o
vpisu v tehniško tekstilno
šolo in seveda tudi o šte-
vilu štipendij za te šole
nam je vedno narekovala
dokajšnjo previdnost pri
usmerjanju učencev v te
šole. Zato smo bili zelo
začudeni, da je neiido mi-
mo nas, brez dovolj teh-
tne analize snubil učence
v ta poklic, ne da bi imel
resnično zagotovi,eno vse
tisto, kar je obljubAjai.
Učenci ki 30 se vpisdli v
tehniške tekstilne šole, so
bili prepričani, da je nji-
hov materialni problern
rešen. Ta pa ni. In so
zato danes postavljeni
pred dejstvo, da se mora-
jo odreči izbranemu šola-
nju. Da pa bi bUa stvar
še hujša, so za to zvedeli
takrat, ko je bil vpis na
ostale šole že zaključen.
Resnično težko bo sedaj
reševati vse te probleme.
Fantom in dekletom sve-
tujem, da se oglasijo na
naši poklicni svetovalnici
— morda bomo le še kje
staknili kakšno štipendijo
ali pa poskušali poiskati
prostor na kateri od tistih
šol, ki vam ne bodo tako
od rok in se boste lahko
k pouku tudi vozili.
Predsednika društva tek-
stilcev Janka Kmecla pa
prosim, da na primeren
način pojasni vsem fan-
tom in dekletom, zakaj se
je ta njihova akcija kon-
čala tako neuspešno. Mi-
slim, da je to njihova
pravica, čeprav pKDjasnilo
seveda ne odtehta razoča-
ranja. V prihodnje bomo
poskusi: take akcije uskla-
jevati in jih skupaj z vse-
mi stiokovnimi društv..
pri DIT izpeljati tako, da
bodo imele resničen "js-
I>eh.
ISNJARJI MED SEBOJ
Konec prejšnjega tedna je
i!o v Šoštanj ski tovarni us-
ja tradicionalno srečanje
pskojencev tega kolektiva,
fc 224 povabUenih, se je pri-
dnega srečanja udeležilo kar
B bivših delavcev tovarne
toja.
Ogled tovarne je bil za ne-
taije člane te delovne sre-
tie dogodek zase. Navduše-
* so bili^ nad kvalitetno pro-
''odnjo svinjskega usnja, zla-
ti nad oblačilnim velurjem,
^ Sa je uspela šoštanjska to-
raa izdelati po tehnologiji
^ustrije usnja Vrhnika re-
^čno kvalitetno. Zanimal jih
s oddelek, kjer izdelujejo
^jeno konfekcijo in še in
Vsi po vrsti so primer-
ih sedanje z nekdanjimi de-
•^mi pogoji, družbeno pre-
fano in drugo. Izreden na-
»eciek!
''o ogledu obratov Je bila
^'omna pogostitev, kjer jih
''najprej pozdravil predsed-
nik delavskega sveta Herman
Lešnik, eden najstarejših čla-
nov kolektiva, Pranjo Hlačer,
pa jih Je seznanil s podpisom
samoupravnega sporazuma z
OZD Industrijo usnja Vrhni-
ka, ki bo v soboto, 24. t. m.
S podpisom ,tega sporazuma
bo postala šoštanjska tovar^
na usnja sedma TOZD Indu-
strije usnja Vrhnika.
S podpisom tega sporazu-
ma i)a bodo uresničeni tudi
cilji tn želje po združevanju
sorodnih delovniih organiza-
cij. Organizacija združenega
dela Industrije usnja Vrhni-
ka, ki uživa velik ugled do-
ma in v inozemstvu, bo do
konca letos dosegla dohodek
v višini čez sto milijard sta-
rih dinarjev. V prvem pK>llet-
ju pa je bila med prvimi pe-
timi izvozniki v Sloveniji.
Udeležence srečanja je po-
zdravil tudi dipl. inž. Matjaž
Vovk, katerega je delavski
svet imenoval za vršilca dolž-
nosti direktorja.
Posebnost tega srečanja je
bila tudi udeležba šestih upo-
kojencev tovarne usnja, ki so
stari nad 80 let. . F. H,
gest nekdanjih članov tovarne usnja šoštanj, starih nad
80 let, na zadnjem srečanju upokojencev tega kolektiva.

V našem časniku smo
doslej le občasno objav-
ljali kakšen prispevek s
Področja lovstva. Ker je
lovstvo zanimivo društve-
gospodarsko-turistič-
'10 področje in ker ugo-
Ovijamo, da so naši bral-
ci radi prebirali doseda-
'ije prispevke, se >e re-
'^cija Novega tednika
'počila uvesti stalni pro-
stor »Lovski kotiček«, V
^jem bomo objavljali pri-
spevke iz življenja m dela
^<>viskih organizacij celj-
^ega območja.
V redakciji nas je pre-
malo, da bi mogU teden-
sko zbrati dovolj ma;teria-
la, ki bi nam zagotovil,
da bi bila rubrika res
stalna. Zato vabimo k so-
delovanju lovce s tega ob-
močja, dobrodšli pa bo-
do tudi prispevki drugih
občanov.
O čem želimo pisati?
Na prvem mestu naj
omenimo prispevke o do-
živetjih v naravi, s kate-
rimi se lovci pogosto sre.
čujejo. O skrbi, ki jo
imajo lovci za dobro in
varno počutje divjadi, za
njeno prezimovanje, o go-
jdtvii in naseljevanju no-
vih vrst divjadi, o dru-
štvenem delu, saj so lov-
ci nemalokrat pobudniki
in realizatorji manjših in
večjih družbeno pomemb-
nih aikoij.
Naša želja je, da bi
širšemu krogu bralcev
predstavili vse, kar spod-
buja k še večji aktivnosti
naših lovskih društev in
bomo radi pisali o pozi-
tivnih dosežkih ter se se-
veda tudi srečali z more-
bitnimi negativnimi izja-
vi.
Zelo radi bomo objavili
kak.šen prispevk v zvezi
s škodo, ki jo povzroča
divjad občanom na kultu-
rah in dajali napotke, kaj
ukreniti, da do škode ne
bi prišlo alt F>a, da bi
bila ta čim manjša.
Zelja uredništva je, da
bi bila rubrika čim bližja
našemu bralcu. To p>a bo^
mo dosegli le z vašim so-
delovanjem.
MILAN BATISTIC
10. stran — NOVI TEDNiK
St.33 -
O NAŠEM
ŠOLSTVU
Mnogo se zadnje čase
zopet govori in piše o na-
šemi šolstvu, kd se nikakor
ne more ustaliti. Pa res
velo a, da je tu nestalnost
sitalna. Enkrat pa bi že
morali priti do jasnih,
otipljivih rezultatov, ki
bodo v korist naši mladi-
ni in celotni skupnosti.
Reform smo doživeli po
osvoboditvi že več, toda
naše šolsibvo ne pride tja,
do koder bi že moralo
priti. Kljub vedno novim
in prenatipanim učnim
načrtom je znanja sicer
morda kvantitativno več,
zato pa je kvalitativ-
no slabše, bolj površ-
no, bolj nedoživeto in
manj temeljito. Tako vsaj
toži osnovno šolstvo, gim-
nazija, rassne strokovne
šole in imiverza sama.
Kaj je temu vzrok?
šolo bo treba pač bolj
približati ljudstvu in do-
mači zemlji, da jo bo
oplajala živa in sveža živ-
ljenjska modrost in ne
tuja brezkrvna učenost,
pa bodi da prihaja od za-
hoda ali vzhoda. Vsaka
odtujitev šole od ljudstva
se vsestransko maščuje.
Ljudi je treba še bolj pri-
tegniti k sodelovanju pri
dvigu našega šolstva in
vzgajanju naše mladine.
V učence Je treba vce-
piti smisel in ljubezen do
•STsakega dela. Spoznati
morajo dolžnosti, ki jih
terja danes življenje od
nas vseh. Mladina naj bo
vzgojena tako, da ne bo
silila samo v »lahke« služ-
be, da ne bo Iskala samo
lagodnega življenja, am-
pak da bo voljna prijeti
tudi za fizično delo, ki bo
Iz leta v leto zaradi razvi-
jajoče se mehanizacije po-
stalo vedno lažje.
Mladine ne smemo pi-
tati z neprebavljivo hra-
no, ker ji s tem dozoreva-
joče duševne sile samo za-
morimo. Zato je nujno po-
trebno, da bodo naži
učni načrti sestavljeni na
podlagi psihološkega učen-
čevega razvoja. Sedaj je v
naših načrtih glavne, snov,
a starost razvoja je vse-
kakor premalo upošteva-
na. In vendar ni prva
snov, ampak je najvažnej-
še razAiuti z učno snovjo
vse njegove umske in ču-
stvene sile v skladu z
dozorevajočimi silami in
telesnimi spretnostmi. Ko-
likokrat se spomnim, ka-
ko smo bili učitelji vesfeli,
ko je nekaj let pred dru-
go svetovno vojno izšel
Vranc-Dolganov učni na-
črt, ki je bil za tisto do-
bo v šolstvu res nekaj
novega. Še sedaj ga rad
vzamem v roke in ga z
veseljem pregledujem.
Marsikaj bi se dalo še da-
nes iz njega uporabiti. Ni
bilo vse staro slabo, ka-
kor tudi ni vse novo do
bro. Stalno menjavanje
učnih načrtov škodi naši
šoli, pa tudi učencem, saj
ti vendar ne bi smeli biti
nekaki preizkusni zajčki.
Nov načrt in njegovo upo-
rabnost bo moralo naj-
prej preveriti le nekaj
šol, na primer po ena
mestna. Industrijska 5n
podeželska, šele potem bi
se čez nekaj časa, če se
je ta v praksi obnesel, ta
načrt uveljavil, šolski za-
koni. učni načrti za posa-
mezne šole in učne knji-
ge naj sestavljajo tako,
da bodo v skladu s celot-
nim našim šolstvom. Ne
sme se razvijati vsaka vr-
sta šole po svoje, ampak
kot član v stavbi našega
celotnega šotetva.
Na podeželju je sedaj
preceij popolnih osnovnih
Sol. In prav Je tako. So
pa te pravzaprav izbirne
šole za prestop v gimna-
zijo ali druge srednje šo-
le, oziroma kot se imenu-
jejo: šole druge stopnje;
biti pa bi morale šole
splošnega izobraževalnega
tipa. Dvema gospodarjema
pa ni mogoče služiti.
Ker se mora praviloma
osnovna šola prilagoditi
krajevnim razmeram in
ne obratno, je važno, da
Je učitelj v svojem kraju
stalen. In to danes Je. Se-
veda če sam ne pride v
navzkrižje s predpisi. Va-
žno je tudi, da učna me-
sta razpisujejo, ker si
učitelji tako lahko izbere-
jo kraj, ki bo njihovim
zmožnostim najbolj pri-
meren.
Važna točka so kadri.
Nekje sem bral sledeče:
Dozorelost kadrov je mfj-
goča samo v šoli in prak-
si. In to drži! že stara
učiteljska generacija se je
borila za to, da bi ji bila
omogočena višja izobraz-
ba. To pa je danes še bolj
potrebno. Namesto učite-
ljišč so nastale pedagoške
gimnazije. Po mojem pa
bi moral danes že ?sak
učitelj dokončati vsaj pe-
dagoško akademijo, oziro-
ma višjo pedagoško šolo,
šele potem bi morda uči-
telj zavzel mesto, k: bi
mu po pcravici pripadalo.
Sicer pa bo do tega mo^
ralo priti, kajti čas m pri-
like, v katerih živimo, to
nujno zahtevajo. Staro
Diesterwegovo spoznanje
pravi, da šola raste in pa-
da z učiteljem.
Toda kako sem bil pred-
lanskim slabe volje, ko
sem slišal, da -se je So-
dobna pedagogika, revija,
ki je namenjena v prvi
vrsti učiteljstyu, borila za
svoj obstoj. Ali je to sp.oh
mogoče? Ali je res v uči-
teljskih vrstah šel ves ide-
alizem v pozabo? To revi-
jo bi moral imeti naro-
čeno vsak učitelj — vzgo-
jitelj. V prvi virsti bi mo-
ral biti z njeno vsebino
seznanjen upravitelj. Ob-
časno pa bi moral potipati
učiteljstvo na šoli, če je
seznanjeno z vsebino revi-
je. Pa ne samo o vsebini
revije, tudi o vsebini i>e-
dagoških del, ki jih v zad-
njem času ne primanjku-
je. Kako lep pregled bi
imel o študiju svojih so-
tovarišev na šold! Saj to
je ena njegovih prvih na-
log, ki jo opravlja na šoli.
Spominjam se, kako ne-
strpno smo včasih priča-
kovali pedagoško revijo
Popotnik in list Učiteljski
tovariš. V nekdanjem gor-
njegrajskem okraju ni bi-
lo učitelja (zakonski pari
so imeli po en izvod), ki
bi to dvoje ne imel naro-
čeno, pa tudi knjige, ki
Jih je izdajala šaleška ma-
tica. Kot večletni pied-
sednik učiteljskega druš-
tva to dobro vem. Ne ra-
zumem pa tega, da bi re-
vije zaradi pr^malega šte-
vila naročnikov morale
prenehati izhajati. Menda
Je okrog 4000 prosv-etnih
delavcev v Sloveniji. Od
tega bi moralo biti vsaj
3000 naročnikov in če ho-
čete, s šolami vred. Kaj
mislite? Poleg tega bi mo-
ral imeti vsak učitelj še
vsaj eno od literarnih re-
vij, ki izhajajo pri nas. Je
nekaj dobrih, ostale pa
podpirati ni treba. Ne mo-
rem si zamisliti učitelja
brez poznavanja novih to-
kov na literarnem polju
naše ožje in širše domo-
vine.
Na naših šolah, že os-
novnih, se najdejo tu in
tam iz kmečkih in delav-
skih vrst talenti, ki .lim
zaradi gmotnih razmer ni
mogoče nadaljevati štu-
dija. Zato Je prav, da Je
sedaj pričela tudi temelj-
na izobraževatoa skupnost
podpirati take ljudi. Pri-
znati moramo, da je bilo
tudi pred nekaj leti na
razpolago precej štipendij
In jih Je bilo deležnih
mnogo dijakov in študen-
tov. Res so bili primeri,
da nekateri štipendisti ni-
so dali od sebe tega, kar
se je od njih pričakovalo.
A večina Je svoj cilj dose-
gla in ti so v F>onos onim,
ki so Jim omogočili šola-
nje, pa tudi v ponos naši
domovini in vzgled mlaj-
šim.
Od republike danes, ko
00 potrebe povsod tako
velike, vsega res ne more-
mo zahtevati. In kulturnili
delavcev potrebujemo! V
čigavi službi pa je vsak
kulturni delavec ali bi
moral biti? V službi kul-
ture, ki je namenjena na-
šemu delovnemu človeku.
Upravni odbori zadrug,
delavski sveti in ^rugi, ki
samostojno razpolagajo s
svojimi fondi, naj tu po-
magajo. Vem, da je v ča-
su reforme, ki pa po mo-
jem že predlogo traja,
težko gospodariti, toda
kljub temu gre še mnogo
denarja v razne manj va-
žne namene (nogomet in
drugo). Zakaj bi ne bilo
več denarja tudi za šti-
pendije? Toda te nam ne
bodo dosti pomagale, če
ne bomo hkrati znali m
hoteli one, ki bodo kon-
čali šolanje, tudi primer-
no zaposliti.
Vsi oni, ki so za to po-
klicani, da omogočijo na-
ši mladini boljše razme-
re za študij in pozneje za
zaposlitev, naj z dobro vo-
ljo in dejanji pokažejo, da
se bo ta zamisel uresni-
čila. Nihče se svoji dolž-
nosti naj ne umakne.
Toda težko njemu, za
kogar bodo morali naši
mladi reči z Gorkim: Za-
mudil je pravi čas smrti.
Zorko Kotnik
POČITNICE
V PUNTIŽELl
še dober mesec počitnic
je do pričetka pouka, za-
to naši pionirji pridno iz-
koriščajo te proste dni. V
jugoslovanskem otroškem
rekreacijsKem centru v
Puntiželi pri Pulju letuje
55 pionirjev iz Slovenskih
Konjic. Pionirko Barbaro
Nagode iz osnovne šole
»Dušan Jereb« sem prosi-
la za razgovor
VPR.: Barbara, prosim
opiši mi tabor v Punti-
želi!
ODG.: Naš tabor Je sre-
di borovega gozdiča tik
ob morski obah.
VPR.: Tabor Ima res
prijetno okolje. Do plaže
je samo nekaj metrov. Iz
zadnjega šotora bi že lah-
ko skočil v morje. Kra-
sno! Kako pa poteka d«
čltniški dan?
ODG.: Poteka približno
takole: ob pol secUnih zju.
traj imamo vstajanje jjj
jutranjo telovadbo, ob os-
mih dviganje zastave jjj
zajtrk. Nato imamo od
pol devetih do enih kopa.
nje, potem pa po kosila
do dveh počitek. Od dveh
popoldne pa do pol sed-
mih zvečer, ko spustimo
zastavo, se spet kopamo.
Večerjamo ob pol osmih
temu pa sledi prosta za^
bava.
VPR.: Zanima me, kak.
šne zabavne prireditve
imate?«
ODG,: Za zabavo je do-
bro poskrbljeno. Ni veče-
ra brez kakšne prireditve.
Skupaj z ostalimi tabori
imamo razne kvize, plese
in druga tekmovanja. Po-
gosto gledamo tudi pio-
nirske filme. Poleg tega so
še razne športne priredi-
tve.
VPR.: Ob vsem tem ti
pa res ne more biti dolg.
čas. Greste morda tudi na
kakšne izlete?
ODG.: Prihodnji teden
si bomo ogledali Pulj in
njegove znamenitosti. Naj-
bolj si želim videti pulj-
sko areno kjer je vsako-
letni jugoslovanski filmski
festival. Morda si bomo
na izletu z ladjo ogledali
še Rovinj in druga istr-
ska mesta.
VPR.: Ali si po vsem
tem še želiš vrniti v Pun-
tiželo?	v
ODG.: Seveda! Saj je
tukaj zelo lepo in zanimi-
vo. Tu imaš tudi možnost,
da se spoznaš s svojimi
vrstniki iz cele Jugoslavi-
je. Trenutno je tukaj 9
taborov. Tu so pionirji iz
Siska, Novske, Murske So-
bote, Bosanskega Broda,
Dvora na Um, Petrinje in
tako dalje.
Takole potekajo dnevi
pionirjev iz Slovenskih
Konjic v jugoslovanskem
otroškem rekreacijskem
centru v Puntiželi pri Pu-
lju. Treba je izkoristiti te
sončne dni za počitek in
zabavo, saj bo kmalu na
vrsti delo in učenje. Osta-
li bodo spomini na prije-
tne F>očitniške dni ob le-
pem, modrem Jadranu.
Jožica Kokot
SI. Konjice
TUDI OTROCI SO POGUMNI
Budilka na nočni omarici je neusmiljeno drdrala.
Maja je stegnila roko in jo utišala. Tiho je vstala in se
umila ter oblekla. iKmalu za njo je v kuhinjo prikora-
cala njena šestletna hčerkica. Ko jo je oblekla v rdeče
krilce in rumeno majico,. sta sedli k zajtrku. Nista še
dokončali z jedjo, ko je zunaj pozvonilo. Maja je stekla
k vratom in jih odprla. Presenečena je obstala, saj sta
na pragu stala njena bivša sošolka in sošolec iz bliž-
njega mesta. Povabila ju je v stanovanje in ju sezna-
nila z Alenko, nezakonsko hčerko. Dolgo se le niso
videli in Maja je Milanu in Mojci vse lepo povedala:
kakso se je zaljubila v Bojana, dobila z njim otroka,
potem pa jo je Bojan pustil. »Kaj hočem, življenje teče
dalje in skrbeti moram za mojo malo.« Pogled ji je
šinil k Alenki, ki se je igrala v kotu. Nato se je na-
smehnila in znova so se zapletli v živahen pogovor.
Minilo je celo dopoldne, ko sta se Milan in Mojca
poslovila. Alenka je še vedno čepela v kotu in se igrala.
Maja je pospremila gosta do vrat, ki so bila zaklenjena,
kajti njena hiša je stala na samoti. Najbližji sosed je bil
oddaljen kakšnih 300 metrov. Ko so vsi trije stali na
širokem stopnišču in si še poslednjič segali v roke,
je Maja opazila dva moška, ki sta si ogledovala sose-
dovo njivo. Pritegnila sta njeno pozornost, čeprav sta
bila le dva običajna starca. Namignila je Milanu in
Mojci, naj nekaj časa še ostaneta pri njej, toda onadva
sta se ji opravičila, češ da imata še opravke in se
poslovila.
Maja je še enkrat pogledaal oba čudna možaka, ki
sta se počasi bližala hiši in nenadoma ji je nekaj reklo:
»Ta dva te bosta oropala!« Maja se je sprva nasmeh-
nila tej misli, toda nato si je rekla: »Nič me ne stane,
če se zavarujem!«
Dvakrat je zaklenila vhodna vrata, potem pa je šla
v sobo in pričela hladnokrvno zlagati denar in druge
dragocene stvari v škatlo, ki jo je potem skrbno spra-
vila. Napisala je tudi kratko in jedrnato pismo, v kate-
rem je opisala svoje slutnje in prosila za pomoč. Nato
je stekla v sobo, ki je imela okno obrnjeno proti so-
sedovi hiši. Tiho je poklicala k sebi Alenko. Odprla je
okno, se nagnila skozenj in opazila oba moška, ki sta
se tiho pomenkovala in gledala okrog sebe. Vsak, kdor
bi ju pozorno opazoval, bi iz njunega vedenja lahko
razbral, da imata slabe namene.
Majini možgani so mrzlično delovali. Za hip je njeno
že tolikokrat razočarano srce prešinil strah, toda takoj
nato je bila spet pogumna. Izredno tiho je postavila
skozi okno stol, dala Alenki že prej napisano pismo
in ji naročila, naj steče k sosedu kar preko njiv in
naj izroči nekomu pismo, nato pa naj odide k stari
mami, ki je stanovala v sosednji vasi. Alenka jo je za-
čudeno gledala, toda v materinih očeh je opazila čuden
lesk. Ubogala jo je in stekla proti vasi Maja je še
dolgo gledala za njo, potem pa je odšla v kopalnico in
napeto poslušala. Nenadoma je zaslišala mačje korake
po stopnišču. Vzela je s poličke lonček, natočila vanj
vode in si pričela umivati zobe; zakaj je delala prav
to, ni vedela. Prisluškovala je, da bi zaslišala kakšen
šum. »Zakaj ne pozvonita, zakaj?« Radio, ki ga je prej
vžgala, je tiho igral. Morda je bilo prav to vzrok, da
je Maja preslišala zvok drobne pile, s katero sta tujca
prepilila ključavnico. Nenadoma so se kuhinjska vrata
odprla in pred njo sta se pojavila oba moška, čeprav
je bila Maja na to pripravljena, jo je vseeno nekoliko
vrglo iz tira Stopila je proti njima in ju vprašala, kaj
želita, toda onadva sta se le neumno zasmejala in jo
potisnila k steni Pričela sta brskati po nekem predalu
in takrat se je Maja spomnila, da ima tam spravljeno
Bojanovo sliko, ki jo je tako čuvala že celih šest let.
Planila je nad enega izmed moških in skoraj bi ga
bila zadavila, toda v rokah njegovega pajdaša se je
zableščal nož. Maja je nemočno razširila roke, saj je
spoznala, da jima ne bo toos. Z ledenim nasmehom je
dejala: »Oprostita, saj ne bom več!« Nato je dvignila
roke nad glavo, vendar pa je kljub temu začutila na
vratu hladno rezilo. Takrat se je iz njenih ust zaslišal
nečloveški krik. Skoraj bi jo bil vlomilec ubil, ko je
skozi vrata stopil — Bojan. Maja je napela vse svoje
sile in planila nad tistega, ki je brskal po predalih,
Bojan pa nad tistega, ki je imel v rokah nož. Takrat
so pritekli tudi sosedje in z združenimi močmi so
ukrotili oba vlomilca. Med vrati se je nenadoma pri-
kazala Alenkina kodrasta glavica. Ko je zagledala ma-
mico živo in zdravo, ji je padla okrog vratu, iz ust pa
so ji vreli stavki. Končno je Maja le izvedela, kako je
bilo.
Sosedovi niso verjeli pismu in so se Alenki le sme-
jali. Toda dekletce, ki ni moglo pozabiti materinega
izraza v očeh, je vedelo, da je nekaj resno narobe.
Stekla je s pismom v roki iz hiše in tekla neznanokam.
Nasproti pa ji je z motorjem pripeljal Bojan in ko je
videl svojo nezakonsko hčerkico vso preplašeno, jo je
ustavil in ona mu je vse razložila. Hitro se je odpeljal
proti samotni Majini hiši in prišel zadnji trenutek.
Ko pa so drugi ljudje slišali Majin krik, so, spoznali,
da pismo le ni bilo šala in na vrat na nos so stekli
proti klicu.
Po opravljenih formalnostih s policijo so v stano-
vanju ostali le Alenka, Maja in Bojan. Alenka se je
kmalu spet zatopila v igranje. Maja in Bojan pa sta
se pogovarjala, vendar pa jima pogovor ni in ni hotel
steči Naenkrat pa se Alenka dvigne iznad svojih igračk
tn vpraša: »Mamica, kako naj bo ime mojemu dojenč-
ku? Naj bo Marko ali... Mamica, kako je ime moje-
mu očku? Da, tako bo ime tudi dojenčku.« Maja je s
široko razprtimi očmi gledala v Bojanov obraz in pre-
mišljevala, kaj naj odgovori. Ze je hotela nekaj reči,
ko je Bojan rekel: »Alenka, jaz sem tvoj očka!«
Sledil je ganljiv prizor, ki se ga ne da popisati.
Alenka je dobila svojega očka. Maja je končno našla
srečo, ki jo je čakala že celo desetletje, Bojan pa je
dobil milo in pogumno hčerkico in ljubečo ter hladno-
krvno ženo, ki jo je, ne da bi prav vedel, ljubil že
iz študentovskih let in jo potem zaradi nekaterih ne-
voščljivcev tako grdo zavrgel.
Ksenija Kozorog, Praprotno 12 a, Radeče
Ig^ 33 — 22. avgust 1974
NOVI TEDNIK — stfan 11
PROSIM
NASLOV
Lepo prosim, aa mi v
rubriki »Pisma bralcev«
napišete naslov ansambla
Vikija Ašiča. Prosim vas,
da mi hitro odgovorite,
ker ga potrebujem. Cim
prej! Že vnaprej se vam
najlepše zahvaljujem. Vse
v uredništvu prav lepo
pozdravlja
SLAVICA VOLASKO
Večje brdo 6, Dobje
Odgovor: Draga Slavica,
ker si ti tako zelo mudi,
smo takoj pričeli brskati
za naslovom, ki ga tako
nujno in čim prej potre-
buješ. Svoje pisemce lah-
ko pošlješ na ivislov Viki
Ašič, Polule 60, 6:5()00 Ce-
lje. Za<lovoljna?
NIMA VSTOPA
Podpisani Franc Vidovič,
Zadobrova 86 c, opozarjam
Martina Čatra, Zadobr »va
84, zasebnega avtoprevoe-
nika, aa nima več vstopa
k naši hiši od dne 24 ju-
lija 1974 ko je iz nezna-
nega vzroka prišel ^■■tnjpn
od sosede Štefke Zabkar
in začel razbijati po ni^ih
vratih Nato je zagledal
ženo in jo klofnil ter de-
jal: »Zakaj sosedo zafrka-
vaš?« Tega mu ne opro-
stim.
če še enkrat pristopi k
hiši, bom primoran tudi
jaz gnusno ukrepati in po-
tem stvar predati sodišču.
Opozarjam tudi Štefko
Žabkar! Če mi ima kaj
pov?dati, mi lahko z mo-
žem povesta sama, ne pa
da pošilja vinjenega člo-
veka. ker bi lahko prišlo
do uboja.
■Franc Vidovič,
Zadobrova 86 c,
škofja vas
Odgovor: To je pa malo
prercsno, se vam ne zdi?
PRIKRAJŠANI
KRAJANI
že sama narava nam nI
naklonjena, če gledamo ne-
kaj let nazaj. Večja po-
plava leta 1954 je povzro-
čila ogromno škodo ne sa-
mo bivšemu Cretu, dnipaK
celemu mestu. Nato zopet
leta 1964, ki pa ni dosegla
tiste višine kot 10 let prej.
Po tej drug! popiav; so
bile ulice precej revne ozi-
roma uničene. Kasneje je
bil baje nakazan denar za
obnovo teh našm ulic v.
Cretu. To so 7/,idj5nje uli-
ce Bratov Kresn kov, Kol-
manova, Kosovelova itd.
Ta predvideni de-iar so
uporabili za asfaltiranje
ulic na Sv. .Jožefu. Zakaj,
kako, ne vem! Vem san.-o
to, da po tej drugi popla-
vi ni bil<s več cestarja v
našem okolišu, niti gra-
moza, razen na interven-
cijo stanovalcev tega ob-
močja. Tako da so dose-
daj pripeljali vsega sku-
paj za 10 kamionov gro-
bega kot pe.^t debelega
gramoza. Prvič smo ga sa-
mi raztrosili vsak en del
cestišča, drugič v jeseni
1973 pa s strojem za rav-
nanje cestišča.
Ker sem že pri cestah
oziroma ulicah, bi pripom-
nil samo Se to Tudi v
tem območju Imajno avto-
mobile, kolesa in podobna
prevozna sredstva. Ali ni
10 kamionov gramoza brez
cestarja za 15 'et le pre
malo? Saj tudi mi plaču-
jemo davke od osebnih
avtomobilov, za mestna
zemljišča In podobno kot
ostali meščani, kateri pa
imajo lepo urejeno okolje
in ulice.
Vprašal bi v Imenu
vseh stanovalcev vzhodno
od Cinkarne, kaj imamo
mi v naši krajevni skup-
nosti? Ceste oziroma uli-
ce so, če bi jih ocenil,
za minus zadostno, kana
lizacije sploh ni. Preden
so zgradili novo cesto, se
je voda stekala le\x3 proti
bivši tovarni barvil in na-
to v staro strugo Voglaj-
ne. Delno je pa voda ob
nalivih odtekala desno ob
železnici Store—Celje v
Hudinjo. Ker je investitor
nove ceste to dvign.l za
približno 1 m više nad :ia-
še zemljišče, niso pa spe
Ijali odtočne Jarke v nove
Jaške in nato v novo'po-
ložene betonske cevi ob
novi cesti. Zdaj se voda
nima kam stekati, zato
stoji ob večjih nalivih Jn
vdira talnica v kleti.
Pustimo talno vodo, ka-
nalizacijo, cinkamiški p^in,
slabo vzdrževane ulice In
se dotaknimo vprašanja v
imenu tistih, ki uporab-
ljajo brv preko Voglajne
na Teharsko cesto. Kaj bo
z brvjo, kdaj bo nova?
Vsi tiiSti, ki se vozijo z
avtobusi do Zavorine in
so v službi v Cinkarni,
EMU in Klimi pa seveda
vsi prebivalci iz Solc, I^ur-
je vasi in tudi mi iz ureta
moramo upodabljati to
edino brv, ki je pa trenut-
no že napol podrta. V
najkrajšem možne.n času
potrebujemo novo brv. Da
bo stala brv okoli 80 sta-
rih milijono^', nam je zna-
no, da se morajo zbrati
nujno potreb'-a sredstva,
tudi. Pa čeprav s samo-
prispevkom, č3 smo že ta-
ko revni, da ne gre dru-
gače. že večk-rat sem sli-
šal, da bodo uredili ves
Cret.
Prosim meroJajne, da
se skupaj zberejo in odlo-
čijo, kako in kaj ter nam
javno odgovorijo. Do spo-
mladi 1975 nikaico- ne mo-
remo čakati.
M. G., Ceile
MOST ZA PEŠCE — Prcblvalcl vsi ob mostu čez Savinjo pri Lat-
kovi vasi, ki imajo kakršen koli opravek na levem lOi desnem
brem Savinje so težko čakali ms pomožni most za pešce in kole-
sarje. Morali so namreč opraviti dolgo pot po obvozni cesti (6 km),
če so hoteli do cilja, ki Je ^cer oddaljen le nekaj sto metrov. Te
dni pa so most postavili.
Foto In tekst: T. Tavčar
V naših vodah, posebno v Savinji ie vedno ropa veliko krivolov-
cev. Tega ne morejo preprečiti niti čuvaji, saj se te vrste tatovi
dobro skrijejo in pogosto niso siuni. Minulo nedeljo so člani RD
Šempeter našli odraslega sulca, ki je močno ranjen v bok in je
za poškodbami, verjetno je bil to strel, tudi poginil. KD pa ima-
jo veliko škode še zara^ nepazljivosti nekaterih občanov, ki v
potoke odnašajo o-stanke ali odplake strupov, ki povzročajo pogin
rib. Na sliki sulc, ki Je poginil zaradi rane, ki jo kaže puščica.
Tekst in foto: T. Tavčar
Tx»vska družina iz Rečice pri La.škem je minulo nedeljo slavila ve-
liko delovno zmago. S tekmovanjem za pokal Cirila Vezjaka se je
na novem povsem modernem strelišču na Šmohorju zvrstilo 33 ekip
Iz vse Slovenije. Novo strelišče na glinaste g<»lobe so člani lovske
družine ob pomoči delovnih organizacij in političnih organizacij zgra-
dili s pro.stovoljnim delom, za kar so prispevali prek 5500 prosto-
voljnih delovnih ur in prek 10.000 kilometrov voženj z avtomobili
za prevoz materiala ter ljudi, gmohor bo postal priljubljeno slo-
vensko rekreacijsko središče, za kar gre rečLškim lovcem nemajhna
zasluga. Na gomjl sliki »o tekmovalci na novem strelišču.
FX)TO: J. KRASOVEC
e PGD TRNOVLJE:
DRUŠTVO DELA
Kot smo že poročali, slavi letos
Gasilsko društvo Tmovlje 50 letnico
obstoja. Da bi Izvedeli kaj več o se-
danjem delu društva, smo obiskali
predsednika Ivana Runovca. Povedal
nam je, da društvo danes šteje 29 čla-
nov in 11 pionirjev. »S takim član-
stvom smo lahko kar zadovoljni,« je
dejal, »še posebno zato, ker prihajajo
v naše vrste tudi mladi. Enako lahko
trdim tudi glede aktivnosti društva,
saj sodelujemo v vseh večjih skupnih
akcijah v kraju, na primer pri asfal-
tiTanju cest in podobno. Poleg tega
se udeležujemo tudi področnih gasil-
skih tekmovanj, enikrat pa smo bEi
tudli na republiškem.«
Letošnji jubilej so tmoveljski ga-
silci počastili s prenovitvijo gasilske-
ga doma, kupili p>a so tudi nov aivto-
mobil, ki so ga ob proslavi jietdeset-
letnice društva slovesno predali svo-
jemu namenu. Pri nabavi avtomobila
so jim v veliki meri pomagale šte-
vilne delovne organizacije, občinska
gasilska zveza in Zavarovalnica Ma-
ribor, kd jim je posodila večjo vsoto
denarja. »Najbolj pa smo seveda hva-
ležni našifii krajanom,« je dejal Ivan
Runovec, »ki so nam, kot že vedno
doslej, priskočili na pomoč z denar-
no pcKlporo.«
Zdaj ko imajo boljše prostore in
nov avtomobil, bodo tmoveljski ga-
silca gotovo še uspešneje stopiU v ak-
cijo, če bo potrebno. Upajmo pa, da
bodo ljudje njihovo pomoč čimmanj
potrebovali.
Miran Korošec
• LEVEČ:
NOV GASILSKI DOM
Gasilsko društvo se je letos odlo-
čilo zgraditi nov gasilski dom. Prav-
zaprav so se za to težko nalogo, ki
jih bo stala najmanj 40 starih milijo-
nov, odločili že pred leti. že takrat
so začeli zbirati denarna sredstva in
gradbeni material. Ves gradbeni les so
darovali krajani sami, ki so doslej
opravili tudi nad 3000 prostovoljnih
delovnih ur. V tem pa niso vštete šte-
vilne vozniške ure, ki so jih opravili
sami. »Z gradnjo smo pričeli letos
spomladi in smo do zdaj spravili
zgradbo pod streho,« pravi glavni po-
budnik, organizator in vodja gradbe-
nih del. Rado Lipovšek, ki ima naj-
več zaslug za to, da bodo imeli v
Levcu nov gasilski dom. Vendar smo
doslej gradili le s svojimi sredstvi in
smo dobili od zunaj zelo malo po-
moči, tudi prosili nismo zanjo. Zato
upamo na podporo delovnih organiza-
cij, občinske gasilske zveze in morda
na kak dolgoročni kredit. Nekaj pa si
obetamo tudi od dlveh gasilskih vese-
lic, ki jih naaneravamo prirediti prav
v ta namen.«
Ko bo gasliski dom v Levcu zgra-
jen, bo bo res velika in modema
enonadstropna zgradba. V njej bodo
klubski prostori, majhna dvorana za
lokalne prireditve, kmetijska zadmga
Petrovče pa namerava tu rediti tudi
postajo za prevzem mleka.
Seveda bodo morali krajani, pre-
den bo dom zgrajen, vložiti še veliko
prostovoljnih delovnih ur, saj manj-
ka še kanalizacija, vodovod, električ-
na napeljava, okna ... »Prepričan
sem,« pravi Rado Ldpovšek, »da delav-
cev tudi v bodoče ne bo manjkalo,
ker vsi Jcrajani radi vsak po svoje
pomagajo pri gradnji. Največja ovira
je denar. Ce bi dobili pomoč od de-
lovnih organizacij, bo dom odprt že
prihodnje leto.«
M. Korošec
® ŽALEC:
ZA KOZJANSKO
Solidarnostna akcija zbiranja pomo-
či za prizadeta potresna obmcčja na
Kozjanskem se v žalski občini pribli-
žuje koncu. Doslej se je na računu za
pomoč zbralo že 1,153 223,35 dinarjev.
Večina delovnih organizacij v obči-
ni'je solidarnostno soboto že oprcvila,
tako da akcija trenutno poteka pre-
težno po terenu, kjer se vanjo s svo-
jimi prispevki vključujejo posamezni-
ki in obrtniki.
Akcija zbiranja pomoči bo predvi-
doma zaključena do konca avgusta.
—stab—
« CELJE:
PO RAZSTAVI PARK
Okoli tretje vrtnar.ske razstave od
30. avguste do 2. septembra v Celju
se bodo letos zbrali s svojimi razsta-
vami in dejavnostjo še gobarji, čebe-
larji in rejci malih živali. Torej, štiri
razstave hkrati in na enem prostoru
— pri kmetijskem zooraž'jvaln6jm cen-
tru in vrtnarstvu v Medlogu,
Približno dva nektarja zunanjih po-
vršin, na katerih bo urejena vrtnar-
ska razstava, se bosta pozneje spre-
menila v javni park. Prvo podcbo pa
bo to prijetno sprehajališče dobilo že
zdaj, saj bodo na njem zasadili in po-
sejali na stotine in tisoče dreves, cve-
tic In vse, kar sodi k takšnemu jav-
nemu prostoru. Po zaslugi vrtnarske
razstave se bo tod razvijal park, ki ga
Celje in prav tako ta predel mesta ta-
ko zelo potrebuje. Ob njegovem robu
so tudi po 200 let in več stara dreve-
sa.
Hortikultumo društvo je uresniči-
tev idejne zasnove letošnje razstave
zaupalo inž. Ireni Rojčevi, sicer i)a je
pokroviteljstvo nad razstavo prevzel
kolektiv cinkarne.
Kot posebnost letošnje prireditve
bo tudi dvodnevni seminar za vezanje
šopriccv, ki ga bo priredilo slovensko
vrtnarsko društvo. Na njem bodo ne-
katere svoje izkušnje posredovali tudi
nemški strokovnjaki. Sicer pa bodo
najlepše šopke cvetic tudi razstavili.
Glede na to, da bo celjska vrtnar-
ska razstava združila vse, ki v Slove-
niji na tem področju nekaj pomenijo,
gre v pravem jjomenu besede sta re-
publiško razstavo, na kateri bodo le-
tos prvič podelili tudi zlato, srebrno
in bronasto odličje.
V	ta okvir pisanih in dišečih cvetic
se bodo tokrat vključili tudi gobarji,
rejci malih živali in čebelarji. Tako
bodo vi>ak po svoje in na lasten na-
čin opozorili na vzgojni pomen svoje
dejavnosti.
Prizadevni organizatorji te priredit-
ve menijo, da bi razstave ne dosegle
svojega namena, če bi si jih ne ogle-
dalo čim več mladih. Zato pričakujejo,
da bodo šolska vodstva izkoristila pr-
vi dan F>ouka v novem šolskem letu
in organizirala skupinske obiske otrok
na tretjo vrtnarsko razstavo.
M. B.
• DOBRNA:
MNOGO GOSTOV
Dobrna je eno najbolj znanih in tu-
di obiskanih zdraviliških mest na na-
šem območju. Ta majhen, a precej
znan kraj loči od Celja približno 22
km, seveda pa je tudi zrak bistveno
boljši kot v Celju, zato ni čudno, da
vedno več Celjanov zahaja v Dobrno
na popoldanski izlet.
V	recepciji zdravilišča sem povpra-
šala po letošnji zasedenosti in pove-
dali so mi naslednje: v letošnji sezo-
ni je obiskalo Dobrno več tisoč tujih
gostov, od teh je največ Hrv.ntov,
Nemcev in Avstrijcev, najdejo pa se
tudi Madžari, Italijani in Francozi.
Letos jo je obiskala celo neka prebi-
valka ZDA, ki je naše gore list. Hotel-
ski prostori so vseskozi oddani z re-
zervacijami za več dni ali pa samo za
dan ali dva. Se'veda je tu največ bol-
nikov, ki prihajajo sem na zdravljen-
je revme, ženskih bolejsni itd. Pov-
prečen dnevni penzion znaša 130 ND,
od tega stane samo prenočišče 60 ND,
zato si posameznik, ki je naš držav-
ljan to težko privošči. Tem plača
zdravljenje pod nadzorstvom zdrav-
stvenega osebja socialno zavarovanje,
vedno več pa je tudi turistov, ki pri-
hajajo v Dobmo samo na oddih.
ZINKA KASEC
Kot turisti Dobrne k
nO zdravijo ginekoj,
mem centru za hip
več svojemu nam«),
vojni brez stanovaJe!
več pustiti. Zvedeli |
časa pogovore o o^
našli. Dobrnčani in
Letos je mladinski t
Planinskega društva (
pokazal i2!redno dejavna
lahko trdimp, da sodi
najaktivnejše svobodne
resne dejavnosti na P<*
ju dela z mladino.
Posebno pozornost so
dl planinci posvetUi i®
planinnske ^le, ki je'
kala po predpisanem P'
mu Planinske zveze SM
je (PZS). Imeli so pr«
nja s področja zgodc
planinstva, orientacije,
in farae, nevarnosti v I
in drugo. Nekatera pr®
nja so bila pK>pestrena s
kazovanjem barvnih <W
tivov, predavali pa so
šeni planinski mentori
kor tudi mladinski
ki že vrsto let delai«
odseku. Pomemben ^
zaključek planinske
je bil štiridnevni prvoii«
tabor v Gornjem gradi
NOVA VLECNICA
Na zadnjem sest^
Kiuba m'adih so se'
boldski mladinci dor
rili, da bodo že sef'^
bra začeli s prostovol*^
delom pri gradnji ^
smučarske vlečnice. *
vlečnica bo potekala
tekstilno tovarno
Cestnikovem hribu ^
dolga osemsto
Računajo, da bodo
lom konča.li do konc«
seca novem'bra. ^^
^ in tujini po znanem zdravilišču, kjer uspeš-
revmatične in druge bolezni, smo se v sa-
ijgdajočo kmečko hišico, ki že zdavnaj ne služi
popolnoma uničil in je že dolga leta po
I rinadeža« tik ob cesti v srcu kraja ne sme
pristojni organi z lastnikom Kasnikom že dalj
iševin, vendar skupnega jezika doslej še niso
^ si želijo lepšega okolja!	FRANJO VOH
'SI udeleženci prido-
»j praktičnih izku-
•4 drugim so obiska-
lo planino ter manj
»I«penatko. Hoja je
W neugodnih vre-
' razmer naporna,
*> mladi dokazali, da
»smagujejo tudi te
"•Jbi tabora so znat-
J^Rali: matično pJa-
j^tvo. Obrtno pod-
uka in G<ostišče
* Gornjem gradu.
Sob je kcnčalo
l^deset pionirjev in
Tudi pK) končam planmski
šoli dejavnost ni popustila.
Obdržala se je pretlvsem v
hoji v viSja gorstva, kot so
Korošica, Raduha, Triglav.
Prav tako lahko njihovo de-
javnost ocenjujemo po red-
nih enotedenskih sestankih,
kjer je udeležba tako številč-
na, da jih društveni prostori
komaj sprejmejo. V vrstah
mladinskega odseka je veli-
ko pionirjev, ki bodo, po
vseh zanakih sodeč, uspešno
zamenjali tiste, ki v njem
delujejo že več kot deset let.
DANIEL MAJCEN
tlOVNI
gasilci
^ko društvo Ločica
I se uvršča med
l^ilska društva v
občini, ki so znana
delavnosti. Pred
^ so se člani tega
ll^veliko mudili pri
gasilskem do-
^ smo poveljnika
J* Marjana Žagarja
J^ časom smo eno
preuredili v dvo-
' pa je bila pre-
majhna. Zato smo se od-
ločili, da bomo dvorano
povečali še na račun dru-
ge garaže. Sedaj imamo
precej veliko dvorano, ki
smo jo uredili predvsem
z udarniškim delom. Ker
tudi brez garaže ne more-
mo biti, smo prav tako
udarniško zgradili novo.
Že dolgo smo si jo želeli
končno le dobili. Seveda si
tudi sicer, ki smo jo letos
žeiimo, da bi ta sirena kar
največ molčala«.
Delavnost ločiških ga-
silcev bi bilo vsekakor
dobro posnemati tudi v
drugih krajih Savinjske
doline.
Tekst in foto: T.Tavčar
VOJAK NA STEZI
Januarja se je za leto dni
preselil v ilirskobistriško vo-
jašnico sedemindvajsetletni
Celjan Peter Zalokar. Lepo so
ga ostrigli m preoblekll in že
se je začelo urjenje v voja-
ških veščinah Kmalu pa so
njegovi predpostavljeni po-
stali pHDzorni na njegove at-
letske sposobnosti Ir res jih
ni. razočaral, saj je kljub po-
manjkanju treninga zmagal
na prvenstvu v Ljubljani- v
teku na 800 metrov z rezul-
tatom 2.05.0. Po posebnih pri-
pravah je sodeloval v zmago-
valni štafeti 3 x 1000 metrov
Ob žici okupirane Ljubljane,
še bolje pa se je izkazal na
»svojem« terenu v Cilju, kjer
jn zmagal v tekih na 400 in
800 metrov. To mu je odprlo
pot na Vsearmadno prven-
stvo v Zaječarju. Tudi tu ni
zatajil, saj je osvojil odlično
tretje mesto za svojo enoto
v teku na 800 metrov s ča-
som 1.57.3. To je bil tudi
vzrok za tale zapis.
Bi bilo lahko v Zaječarju
še bolje?
»Tega ne morem trditi,«
pravi, »čeprav je res, da je
moj najboljši rezultat na tej
progi 1.52.0. Imel sem smolo,
da sem tekel v slabi skupini
in me ni nihče »vlekel«, med-
tem ko sta zmagovalec Tajni-
nikar in drugouvrščeni Puač
tekla skupaj. Za končni vrst-
m red pa so samo primerjah
rezultate.«
Z atletiko si se torej aktiv-
no ukvarjal že pred priho-
dom v JLA?
»Seveda, m to pri našem
najbolj znanem klubu celj-
skem Kladivarju. Žai pa sem
se za ta lepi šport odločil ze-
10, zelo pozno, pri štiriin-
dvajsetih letih. T^o sem za
kake večje podvige že pre-
star.«
»Vseeno mi je žal, da se
nisem kraljici športov zapisal
že prej,« pravi malce resi-
gnirano. »Ko se bom vrnil
domov, bom seveda še tekel,
vendar v glavnem za rekrea-
cijo.«
Se kaj?
»Lep pozdrav vsem prija-
teljem in kolegom v Celju!«
Tekst in foto:
P. Nikolič
PETER
KOVAČ
V ponedeljek, 5. avgu-
sta, smo se zadnjikrat po-
slovili na pokopališču v
Kompolah nad štorami od
komaj 28 let starega Petra
Kovača, ki bo ostal nepo-
zaben mnogim ljubiteljem
njegovih viz in šal.
Peter Kovač se je rodil
v Prožinski vasi pri Što-
rah in se izučil za trgov-
ca. Svoje delo je opravljal
v raznih trgovinah, pri Pe-
trolu v Šentjurju in na-
zadnje v tovarni lahke
obutve. Kot delavec je bil
marljiv, skrben in natan-
čen Vpisal se je tudi v
komercialno šolo in do-
končal prvi letnik.
Vendar Peter ni bil po-
žrtvovalen in marljiv le v
.tlužbi. Zato je bil znan
in cenjen tudi v glasbi,
Itot humorist, kot organi-
zator, kot planinec in dru-
go S svojim klarinetom,
ki ga je igral pri pihalnem
o^^kestru v EMO, je razve-
seljeval mnoge mladopo-
ročence, poslušalce v dvo-
ranah in posnel tudi plo-
ščo Poskočne s Starimi
znanci.
Kot organizator je bu
marsikomu za vzgled. Bil
je ustanovitelj in predsed-
nik mladine v Prožinski
vasi. ki je pod njegovim
vodstvom neumorno de-
lala.
Z njegovo smrtjo, ki jO
je Igriva prometna nesre-
ča, je nastala velika vrzel
n vseh organizacijah, v
katerih je sodeioval. Bil je
človek poln idej in opti-
riizma. Osta' nam bo v
večnem spominu.
Franc Močnik

V industrijskem kombinatu iConiis v Slovenskih
Konjicah bodo letos praznovali 80 letnico obstoja. V
koiekuvu, ki šteje že več kot tisoč delavcev, je tudi
vei.iko takoh, ki so v kombinatu zaposleni deset, pet-
najst, dvajset, petindvajset in več let. In tak: delavci
se dobro spominjajo, kako se je Konus razvijal, kako
je rasel in se uveljavil tudi zunaj naših meja.
Obiskali smo nekaj delavcev. Povprašali smo jih o
tem, koliko se je spremenil njihov položaj in vpliv
od takrat, ko so se v Konusu .sele zaposlili ter kako
ocenjujejo hiter razvoj kombinata.
ŠTEFAN KRANJC, de-
lavec, zaposlen v Konusu
11 let: »Konus je od tistih
let, ko sem se zaposlil,
zelo napredoval In ne sa-
mo v usnjarstvu. Pred-
vsem so se razširili ostali
obrati, kot na primer Ko-
nit. Plastika m Koko. V
razvoju Konusa se mi zdi
pomembno poudariti; pred-
vsem to, da so znali vo-
dUni delavci vedno pravil-
no ukrepati glede na po-
vpraševan^je po naših iz-
delkih in temu primemo
tudi prilagoditi proizvod-
njo.«
STANISLAV GODEC, de-
lavec, zaposlen v Konusu
12 let: »S tem, ko smo v
podjetju ustanovili TOZD,
se je poiožaj delavcev bi-
stveno spremenil. Se ve-
dno smo v procesu spre-
minjanja in uvajanja no-
vih in novih stvari, toda
ti procesi so namenjeni
nam, delavcem tn mora-
mo jih pospeševati v nji-
hovem razvoju. Po sebi
vidim, da se je moj polo-
žaj spremenil, saj imam
veliko večje možnosti iz-
raziti svoje mnenje ali
stališče.«
- MAJDA KOTNIK, kroja-
)aška pomočnica, zaposle-
na v Konusu 18 let: »Ko-
nus se je v osemnajstih
letih zelo razvil. Pa ne
mislim samo na Konus
kot celoto kajti razvijajo
se tudi vsi obrati, vsak
sase. Vendar bi dejala, da
se v osemnajjjtih letih
moj položaj ni menjal,
samo izboljšal se je. De-
lavci lahko sedaj veliko
več naredimo kot včasih,
pa tudi več vpliva imamo.
Vsak lahko pove svoje
mnenje, pa tudi rajši go-
vorimo kot včasih, ker
poznamo mnogo več stva-
ri.«
NADA FRELOŽNIK,
krojaška vajenka, zapo-
slena v Konusu 3 leta: »V
Konusu so se pogoji dela
bistveno spremenili tudi
v teh treh letih, kar sem
sama zaposlena v kombi-
natu. Povečal se je vpliv
delavca. Kar poglejte
strukturo samoupravnih
organov, vedno več delav-
cev boste našli v njih.
Tudi s številčnostjo se ši-
ri vpliv delavcev. Vsak
lahko pove tisto, kar ga
teži in vsak una pravico
In tudi dolžnost, da pove
svoje mnenje.«
EDO LEGART, delavec
zaposlen v Konusu 12 let:
»V Konusu so za delavce
vedno boljši pogoji dela,
boljše so plače, boljša or-
ganizacija dela. Vse to
vpliva tudi na boljše po-
čutje delavcev, najbolj po-
membno pa je to, da lah-
ko delavec vedno pove ti-
sto, kar bi rad povedal.
Pred dvanajstimi leti de-
lavci nismo imeli takega
vpliva, sploh pa ne takšne
možnosti izražanja mne-
nja kot imamo to danes.
Veliko so v Konusu sto-
rili za delavca, z ukini-
tvijo tretje imiene pa bo
še bolje.«
Tako so dejali delavci iz Konusa. In povedali so še
veliko več, toda žal je naš prostor omejen in vsega
ne moremo zapisati. Jasno pa je, da se vsi zavedajo
hitrega in uspešnega razvoja »njihovega kombinata« in
da se tega razvoja močno veselijo. Pa ne samo to.
Zavedajo se, da se bo KONUS z boljšo organizacijo
dela, z boljšimi pogoji dela in z večjo produktivnostjo
še hitreje razvil.
Damjana Slamejčič
14. stran — NOVI TEDNIK
§t.33 —
MARIJA REKA
Marijo Reko še danes vsi najbolje poznamo kot star partizanski
kraj, kjer je med NOB sleherni partizan dobil toplo streho nad glavo,
pa nekaj za pod zob.
Zaradi tega so nas kraji, kakršna je Marija Reka, zadolžili. Ne
smemo pozabiti nanje, na njihov prispevek v najtežjih dneh. Dolg je
treba v svobodi vrniti. Ne z gostoljubnostjo, kruhom in skritim preno-
čiščem. Prebivalcem moramo omogočiti, da bodo enakopravno vklju-
čeni v našo družbo. Omogočiti jim moramo enake dobrine civilizacije,
kakršne uživamo v večjih mestih in na ta način olajšati vključevanje
tamkajšnjega delovnega človeka v današnje družbene procese. Tega
se še kako zavedajo v preboldski krajevni skupnosti, kjer so si za
osnovni cilj zastavili ureditev ceste do Marija Reke.
Viktor Dolar, kmet iz Marije Reke pravi, da bo sedaj, ko priiiaja k njim cesta,
vse drugače. Lažje bo za tiste, ki hodijo v dolino v službo, pa tudi za kmete bo
bolje. »Največ pa velja to,« je dejal, »da bo kombi, ki vozi otroke v šolo, laliko
prišel čisto do stare šole.«
Predsednik preboldske krajevne skupnosti Franc Janše dodaja: »Rečanom moramo
pomagati. To je naš dolg, ki izhaja iz časov NOB.«
Buldožer se Je že krepko zaril v strmine pri Marija
Reki nad Preboldom. Prihodnje leto bo nova cesta
že povsem izgotovljena.
307 prebivalcev je danes
v Marija Reki. Mnogi so
zapustili svoj nekdanji
dom in odšli v dolino, tja,
kjer je lažje in bolje ži-
veti. Tudi tisti, ki so
ostali, so se večinoma od
povedali kmečkemu stanu.
Postali so polproletarci,
delavci v Tekstilnr tovar-
ni v Preboldu, rudarji v
Trbovljah ... Ostali pa so
na zemlji, ki jo v popol-
danskih urah obdeiu.ejo
in tako pridelajo vsaj naj-
osnovnejša živila s^mi.
Kruh je na ta način po-
stal manj trd, zaslužek, z
njim pa tudi življenje,
boljše. Kljub temu 'še da-
nes ni lahko. Marija Reka
je visoko, čeprav je le oo-
brih 6 km oddaljena od
Prebolda, je težko dostop-
na. Hribi, ki so nudili ta-
ko varno zatočišče bor-
cem,- so le prestrmi za
vsakdanje pešačenje v to-
varno.
Končno so v žalski ob-
čini to spoznali. Z izdatno
pomočjo krajanov in kra-
jevne skupnosti so pričeli
graditi cesto, ki bo pre-
bivalcem pomenila tesnej-
šo, lažjo in boljšo zvezo s
svetom.
Do leta 1972 se je Ma
rija Reka ponašala tudi
s svojo šolo. Čeprav je
imela šola le en mešani
razred, je bila blizu m
otroci so radi in lahko
prihajali vanjo. Toda šola
je bila le prehudo eko-
nomsko breme. Ukinili so
jo, otroke pa prešolali v
Prebold. Vsak dan so ot-
roci prihajali do dolinske
ceste, od koder jih je v
šolo vozil kombi. šolaive
je nemudoma postalo na-
pornejše. Toda tudi to bj
kmalu bolje. Cesta se :e
že krepko zajedla v re-
bra in kmalu bo kombi
lahko pripeljal v Marijo
Reko.
Že leta 1972 so pričeli
graditi cesto proti Mariji
Reki. Nekaj nad 4 km bo
dolga. Delo ni bilo lahko.
Popolnoma novo traso ce- .
ste so speljali v strme
klance, čistili gozd, raz-
streljevali, kjer je bilo
potrebno in do lani jim
je uspelo povsem izgoto-
viti prva dva kilometra
nove ceste, ki je sposobna-
za vsakršen promet.
Pred dnevi so novo ce-
sto že pripeljali do bivše
šole v Marija Reki. Pri-
hodnje leto jo bodo še na-
sipali z gramozom in utr-
dili. Takrat se bo za Ma-
rijo Reko pričelo novo ob-
dobje.
Preboldski mladinci so
izredno aktivni, že pred
leti so dali pobudo za
gradnjo nove ceste v Ma-
rija Reko. Po ukinitvi šo-
le so se mladinci skupij
s Planinskim društvom iz
Prebolda odločili, da tu
uredijo planinsko posto-
janko. Zavihali so rokava,
pljunili v roke in uredili
dom, notranjost doma, fa-
sado ter okolico. Kdo bi
izračunal, koliko udarniš-
kega dela je bilo p>otreb-
nega. Uspeh pa ni ižjsuai.
Vsako soboto m nedelje
je sedaj v Marija Roki od-
prt planinski dom, ki bo
postal pravo rek.-eacijsko
središče za savinjskega pa
tudi zasavskega deloiniega
človeka. S trudom in do-
bro voljo, ki je m>adim
in planincem ne manjka,
bodo tu uredili še nekaj
rekreacijskih objektov,
dom vključili v Zasavsko
transverzalno planinsko
FK>t in odprli vrata razvo
ju kmečkega turizma.
Zanj bo dala nova cesta
naravnost idealne razmere.
Tu je ena od možnosti za
preusmeritev doslej eks-
tenzivnega kmetijstva v
teh krajih. Prva možnost
za specializacijo in boljše
izkoriščanje sicer ugodnih
razmer, ki so kot ustvar-
jene za živinorejo in kme-
čki turizem.
Z novo cesto bo torej
vsaj delno poplačan dolg
iz NOB.
Gradnjo ceste je v glav-
nem financiral cestni sKlad
pri skupšoinr občine Ža-
lec, svoj delež je primak-
nila Krajevna skupr.os*
Prebold, izredno pa so se
izkazali tudi krajani. Pri-
spevali so krepak delež v
denarju, vrh tega pa pri
udarniških akcijah nikoli
ni manjkalo njihovih krep-
kih rok.
Kako so krajani zado-
voljni s takšnim deiom
krajevne skupnosti kaže
tudi udeležba na nedav-
nih volitvah. Na volišču
v Marija Reki je volilo
98,5 odstotka vseh volil-
cev.
Nov veter je zavei prot;
Marija Reki. Možnosti bo-
do dosti lepše kot prej,
kako pa jih bodo krajani
izkoristili, je v njihovih
rokah. Sodeč po aktivno
sti in pomenu, ki ga novi
cesti vsi pripisujejo pa
bomo o Marija Reki ;n
njenem razvoju lahko kaj
kmalu spet pisali.'
Branko Stamejčič
Obiskali smo tabornike
IZ mozirske in žalske obči-
ne, ki tudi letos tabori>o
v Metliki ob Kolpi. Drago
Žlender, taborovodja, nam
je povedal, da se vedno
odločijo za Belo krajino,
ker je pK>krajina kot na-
lašč ustvarjena za tabor-
jenje. Tabor ob Kolpi se-
stavlja petindevetdeset ta-
bornikov iz žalske in šti-
ridest iz mozirske občine.
Razumljivo je, da se med
sabo razumejo in tako >e
prav!
Največ je medvedkov jn
čebelic, torej tistih naj-
mlajših. Zanimalo nas je,
kakšni so njihovi vtisi s
taborjenja, kaj vse poče-
njajo od joitra do veče-
ra. kaj jim je najbolj
všeč. Skratka, bili smo
radovedni...
Potožili so nam, da mo-
rajo vsako jutro vstati že
ob pol sedmih in gorje ti-
stemu, ki se ne zbudi. V
najbolj milem slučaju ga
poli>ejo s škafom mrzle
vode. No, pa Jim zaspano.st
k sreči popusti, potem ko
dobijo zajtrk m se gredo
gozdno šolo. Skoraj vsi
medvedki in čeblice ima-
jo od vsega najraje gozd-
no šolo, ker spoznavajo
lepoto narave, njene skri-
vnosti in ne nazadnje ne-
varnosti, ki jih lahko člo-
vek doživi. Pred kosilom
se gredo kopat v Kolpo,
žal pa so tovariši 'n tova-
rišice tako strogi, da še
na misel ne sme komu
priti, da bi lahko šel v
vodo, ki bi segala dlje kot
do pasu. To je res čudno,
sai.) b: po njihovem Tabor-
niku že morali zaupati in
mu verjeti, da je dober
plavalec. Tudi to jim ni
všeč, da morajo pojesti
prav vse, kar jim dobri
kuharici, naložita v njiho
ve menažke.
Prav zanimivo pa le tu-
di zvečer. Po večerji, ko
zakurijo taborni ogenj, po-
jejo taborniške pesmi, re-
citiran) m si pripoveduje-
jo šale, vse dokler jih ne
premaga spanec, saj šele
zvečer, po napornem delu,
občutijo, da so izmučeni.
Seveda pa so ob takih
trenutkih najbolj nesreč-
ni tisti, ki morajo na stra-
žo. Stražar j en je zahteva
precej hrabrosti, priseb-
nosti. In sploh — za kaj
takega moraš biti človek
in pol. Da bi kdo zaspal
na straži sploh ni za po-
misliti. Kako pa bi bilo,
če bi se kdo ponoči pri-
kradel v njihov tabor In
jim napravil zgago? Si
sploh lahko predstavljate,
kakšna sramota bi bila to
za stražarje? Kdor je že
bil tabornik, ta že ve, ka-
ko je s to stvarjo.
Če jih je kaj strah, smo
jih povprašali, pa so nas
pogledali, kot bi jih vpra-
šali za kakšno neumnost.
No. ko pa" sta jih tovari-
šici Ježeva in Marovtova
spomnili, kako je bilo
predvčerajšnjim okrog
polnoči, so le malo zar-
deli in z veliko muko pri-
znali, da včasih res ne-
koliko trepečeio in vidijo
marsikaj, pa če je še tak-
šna tema. Da jih ne bi
spravljali v preveliko za-
drego, smo pogovor o
stražarjenju prenehali in
zdelo se je, kot da smo
jim storili veliko uslugo.
In kar prav smo storili!
Ker je ravnokar nastopil
čas kosila, so nas gostili
in pri2aiati moramo, da
ne jedo slabo!
Kljub nekemu neprija-
znemu tovarišu, ki je
imel prepomembno fimk-
cijo, da bi se z nami
pogovarjal, smo iz tabo-
ra v Metliki odnesli pri-
jetne vtise in priznati
moramo, da so skoraj vsi
bili z nami zelo prijazni.
Tekst in foto:
JANEZ VEDENIK
jj ^ 22. avgust 1974
NOVI TEDNIK — stran 15
Upoštevaje ustavno določilo, po katerem je vodno
jjospodarstvo dejavnost materialne proizvodnje, v ka-
^ri delovanje tržne zakonitosti ni edina podlaga za
jjglclajevanije dela in p>otret) in za vrednotenje delov-
piji uspehov, kakor tudi, da je trajno urejanje vodne-
ga režima nujno za zadovoljevanje potreb delovnih
ljudi in njihovih delovnih organizacij, sklenejo
—	delovni ljudje in občani neposredno in po svo-
jih organizacijah združenega dela, krajevnih skupno-
gtih in drugih asociacijah, ki so po zakonu o vodah
dolžni ustanoviti interesno skupnost za vode naslednji
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o ustanovitvi območne vodne skupnosti za vodno ob-
močje Savinje in Sotle (oziroma za del vodnega ob-
močja).
SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Delovni ljudje in občani se za organizirano, traj-
no in redno zadovoljevanje osebnih in skupnih po-
treb po vodi in storitvah v zvezi z vodo združujejo
neposredno in po organizacijah združenega dela, kra-
jevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizaci-
jah in skupnostih z delavci v organizacijah združene-
ga dela, ki opravljajo vodnogospodarske storitve v
samoupravne interesne skupnosti ssa vode (v nadalj-
njem besedilu: območna vodna skupnost Sa-
vinja—Sotla).
2.	člen
V	območni vodni skupnosti Savinja—Sotla vodijo
in usmerjajo delovni ljudje in občani vodnogospodar-
ske zadeve na svojem območju, zagotavljajo in zdru-
žujejo za urejanje vodnega režima potrebna sredstva
in določajo namen njihove uporabe, urejajo vsa dru-
ga medsebojna razmerja glede pravic in obveznosti
za to, da bi dosegli namen združitve, zlasti glede ne-
motenega opravljanja tistih zadev, ki so v vodnem
gospodarstvu posebnega družbenega pomena. (4. člen
Zakona o vodah. Ur, list SRS, št. 14/74).
3.	člen
člani območne vodne skupnosti so:
—	temeljne in druge organizacije združenega dela
in skupnosti, ki opravljajo gospodarsko ali komimal-
no gospodarsko dejavnost in občani, ki opravljajo sa-
mostojno obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost:
—	krajevne skupnosti;
—	temeljne in druge vodnogospodarske organizaci-
je združenega dela in njihove skupnosti;
—	člani skupnosti so lahko tudi druge zainteresira-
ne pravne osebe,
4.	člen
Območna vodna skupnost Savinja—Sotla se ustano-
vi za del vodnega območja Save. Obsega celotno vod'-_
no območje Savinje in vodno območje Sotle od Ze-
len j aka do izvira.
Območna vodna skupnost je pravna oseba in no-
silka pravic in obveznosti, ki jih določa zakon, samo-
upravni six>razum o ustanovitvi in na njegovi osnovi
sprejeti statut.
Sedež območne vodne skupnosti Savinja—Sotla Je
v Celju.
Skupnost zastopa predsednik skupščine.
5.	člen
člani skupnosti urejajo svoje medsebojne pravice
In obveznosti s tem sporazumom, s statutom skupno-
sti, s posebnimi samoupravnimi sporazumi in sklepi
skupščine.
Določila tega samoupravnega sporazuma o usta-
novitvi skupnosti veljajo potem, ko Je sporazum spre-
jet (11. člen Zakona o vodah Ur. list SRS št. 16/74)
tudi za tiste člane skupnosti, ki sporazuma niso pod-
pisali.
6.	člen
Območna vodna skupnost se združuje z drugimi
območnimi skupnostmi na vodnem območju Savi-
nja—Sotla v širšo vodno skupnost vodnega območja
Save na podlagi samoupravnega sporazuma o usta-
novitvi širše vodne skupnosti.
7.	člen
Območna vodna skupnost je soustanovitelj zveze
vodnih skup«iosti Slovenije, ki se ustanovi na podlagi
samoupravnega sporazuma o ustanovitvi zveze vodnih
skupnosti.
II. VODNOGOSPODARSKA PROGRAMSKA
IZHODIŠČA IN NALOGE SKUPNOSTI
8.	člen
Zavedajoč se, da je vodni režim ena izmed temelj-
nih danosti za zadovoljevanje osebnih in skupnih ix>
treb delovnih ljudi po vodi in vodnogosp^arskih
storitvah, ter izhajajoč iz načela celovitosti vodnega
režima v povodju, si zastavljajo podpisniki tega spo-
razuma za gospodarjenje z vodo in urejanjem vod-
nega režima sledeča programska izhodišča in naloge:
—	vsak poseg v vodni režim opravljen iz kakršne-
ga koli razloga, naj se opravi tako, da se praviloma
ne prizadene, temveč obvaruje, po možnosti še iz-
boljša človekovo in naravno okolje in da obenem po-
meni tudi nadaljnje stopnjevanje ugodnih pogojev za
pospešen gospodarski, kulturni, rekreacijski in dru-
gi vsestranski družbeni napredek v območju;
—	skupnost bo posvečala posebno skrb za poveča-
nje varnosti življenj ljudi in živali, ter osebne in skup-
ne imovine, pred škodljivim delovanjem poplavnih
voda in erozije.
V	ta namen bo, ob skupnih in solidamiil material-
nih naporih, zagotovila trajno urejanje vodnega reži-
ma, predvsem pa redno vzdrževanje dosedaj zgraje-
nih vodnogospodarskih varstvenih objektov in naprav
v splošni rabi in takojšnjo obnovo poškodovanih na-
ravnih vodotokov.
Nadalje bo v skladu z doseženo stopnjo razvoja
stremela za trajno izgradnjo novih varstvmih objek-
tov in sistemov, kar naj postopoma odpravlja strah
pred ujmo, zmanjšuje materialne škode in ustvarja
boljši vodni standard in splošne razvojne pogoje.
V	interesu teh smotrov se bo skupnost zavzemala
tudi za čim višjo stopnjo aktivne solidarnosti vseh
njenih članov, v neposrednih akcijah pred, ob in po
poplavah in neurjih, kar se mora odraziti v načrtu
za obrambo pred poplavami, ki ga bo skupnost spreje-
la v skladu z zakonskimi določili.
—	Zavedajoč se, da je dospodarski, zdravstveni in
drugi družbeni napredek v veliki meri odvisen od raz-
položljivega bogastva vodnih količin, bodo ukrepi skup-
nosti težili za izboljšanjem odtočnih rassmer tako, da
se obogatijo zaloge vode in izdatnost podtalnice, da
se doseže boljša razporeditev vode v prostoru in ča-
su in omogoči hitrejša izgradnja vodooskrbnih in
drugih podobnih naprav za nenehno izboljšanje oskrbe
s pitno in tehnološko vodo, ter vodo za rekreacijske
in druge p>otrebe.
Demografski in gospodarski razvoj povzročata s
svojimi odpadnimi vodami in drugim onesnaženjem
voda zaskrbljujočo stopnjo onesnaženosti površinskih,
podzemnih in talnih voda, ki ogroža zlasti zdravstve-
no stanje ljudi, živali in rastlinstva, ter povzroča dru-
ge škode, kar vse otežkoča gospodarski, kulturni in
drugačni napredek. Zato bo skupnost podvzemala takš-
ne ukrepe pri urejanju' vodnega režima, ki bodo pove-
čevali minimalne pretoke za, i>ovečano samočistilno
sposobnost vodotokov, svoje člane pa bo spodbujala,
da bodo spreminjali in urejaU tehnološke postopke, ki
manj onesnažujejo vode, izgrajevali čistilne naprave
v proizvodnih obratih in skupne čistilne naprave v
naseljih in mestih, ter podvzanala druge ukrepe, ki
lahko prispevajo k večji čistoči naših voda. Za vsako
novo proizvodnjo, kakor tudi za povečano proizvodnjo,
doseženo z rekonstrukcijo, pa velja obveznost čišče-
nja odpadnih voda, do čim višje stopnje, po načelu,
da proizvodnja, ki ne prenese čistilnih naprav, ni ren-
tabilna proizvodnja.
9.	člen
Poleg nalog, ki nedvoumno izhajajo iz program-
skih izhodišč, navedenih v prejšnjem členu, opravlja
skupnost še naslednje naloge:
—	usmerja vodno gospodarstvo na osnovi dolgoroč-
nih, srednjeročnih in letnih načrtov razvoja vodnega
gospodarstva in zagotavlja njihovo izdelavo,
—	zagotavlja izdelavo izvajanje določil vodnogospo-
darskih osnov za svoje vodno območje (pride v po-
štev, če Je skupnost ustanovljena na celem območju,
sicer je to obveza širše vodne skupnosti),
—	zagotavlja izdelavo in sprejema predlog načrta
za obrambo pred poplavami (širša vodna skupnost),
—	zagotavlja in vzdržuje finančna sredstva, potreb-
na za opravljanje nalog območne skupnosti (za oprav-
ljanje nalog širše skupnosti) in zveze vodnih skupnosti
Slovenije, kakor tudi potrebna finančna sredstva za
rezervni sklad za odpravo škod povzročenih vodnemu
gospodarstvu po elementarnih nezgodah,
—	izdaja vodnogospodarske smernice v skladu z
določili 34. člena zakona o vodah in mnenju za izdajo
vodnogospodarskih soglasij in vodnogospodarskih do-
voljenj (če te naloge niso prenešene v pristojnost širše
vodne skupnosti)
—	opravlja posle upravljalca vodnogospodarskih ob-
jektov in naprav v splošni rabi, kakor tudi naravnih
vodotokov in drugih naravnih recipientov ter vodnih
zemljišč,
—	opravlja nadzor nad ftinkcionalnostjo in stanjem
vodnogospodarskih objektov in naprav v posebni rabi
in priobalnih zemljišč, ki jih upravljajo njeni člani,
—	ustanavlja organizacije združenega dela, ki so
potrebne za opravljanje nalog vodne skupnosti in za-
gotavlja potrebne strokovne službe,
—	sodeluje pri pripravi občinskih predpisov s pod-
ročja vodnega gospodarstva, ter sodeluje z organi in
organizacijami v občini v vseh vodnogospodarskih
vprašanjih in obvešča občine na svojem območju o
stanju in problemih v vodnem gospodarstvu,
—	opravlja vse driige zadeve s področja urejanja
vodnega režima, ki jih določajo zakoniti predpisi, ta
samoupravni sporazum in na njegovi osnovi izdani
samoupravni akti.
III. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA
FINANCIRANJE VODNOGOSPODARSKIH DEL
10.	člen
Skupnost zagotovi sredstva za nemoteno opravlja-
nje svojih nalog s posebnim samoupravnim sporazu-
mom o financiranju vodnogospodarskih del, ki ga
pripravi, sklenejo pa člani skupnosti, plačniki vodnega
prispevka, na osnovi zakonitih določil, tega samoup-
ravnega sporazuma o ustanovitvi in statuta skupnosti.
11.	člen
Plačniki vodnega prispevka so vse temeljne orga-
nizacije združenega dela, ki opravljajo gospodarsko
ali komunalno gospodarsko dejavnost in občani, ki
opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost in
kmetje.
12.	člen
Merila za odmero vodnega prispevka se določijo
po načelih medsebojne solidarnosti članov skupnosti
tako, da je višina njihovega prisp>evka sorazmerna
glede na:
—	gospodarsko moč in doseženi dohodek,
—	korist, ki jo imajo od upvorabljene in izkoriščene
vode ter vodnogospodarskih storitev,
—	stopnjo onesnaženja voda, ki jo povzročajo nji-
hove odpadne vode ali druge izpuščene snovi.
13 člen
Samoupravni sporazum o financiranju vodnogospo-
darskih del sklenejo člani skupnosti vsaj en mesec
pred pričetkom leta, za katerega velja, če je predlog
sporazuma sprejela skupščina območne vodne skup-
nosti vsaj dva meseca pred koncem leta.
14.	člen
Predlog samoupravnega sporazuma o financiranju
vodnogospodarskih del se sprejme v skupščini območ-
ne vodne skupnosti na osnovi globalnega osnutka let-
nega finančnega načrta območne vodne skupnosti —
širše vodne skupnosti in zveze vodne skupnosti in so
sestavni del predloga samoupravnega sporazimia o fi-
nanciranju vodnogospodarskih del.
15.	člen
Skupnost je dolžna obvestiti svoje člane pred skle-
panjem sporazuma o financiranju vodnogospodarskih
del, o višini sredstev, ki so potrebna za minimalno
vodnogospodarsko dejavnost na njenem območju, ka-
kco- tudi to določa družbeni dogovor »o višini sred-
stev, ki so potrebna za minimalno vodnt^ospodarsko
dejavnost« ozirema, če tega ni, kakor to določa tretji
odstavek 23. člena zakona o vodah (Ur. list SRS.
št. 16/74).
16.	člen
S samoupravnim sporazumom o financiranju se do-
loči višina vodnega prispevka od različnih osnov, ki so
predvidene v drugem odstavku 22. člena zakona o
vodah v skladu z načeU določenimi v 12. členu tega
sporazuma, vendar tako, da se obveznost vodnega pri-
spevka določi zavezancu v enotnem znesku, ki ga za-
vezanci plačujejo le območni vodni skupnosti.
17.	člen
Samoupravni sporazum o financiranju vodnogospo-
darskih del se smatra za "veljavnega, če ga je podpi-
sala večina članov, ki so plačniki vodnega prispevka
in če zagotavlja predpisano višino sredstev, potrebnih
za minimalno vodnogospodarsko dejavnost.
Veljavnost sporazuma o financiranju vodnogospo-
darskih del ugotovi in razglasi izvršni odbor skupšči-
ne s svojim sklepom.
Po razglasitvi veljavnosti sporazuma je podpisova-
nje sporazuma zaključeno.
18.	člen
Z družbenim dogovorom določena višina sredstev,
ki je potrebna za minimalno vodnogospodarsko de-
javnost predstavlja najmanjši znesek, ki ga je območ-
na vodna skupnost s svojim letnim finančnim načr-
tom dolžna zagotoviti, predvsem za namene, ki so do-
ločeni z zakonom.
IV. SAMOUPRAVNI ORGANI SKUPNOSTI IN
ORGANIZACIJA
19.	člen
Upravljanje območne vodne skupnosti temelji na
načelih samoupravljanja.
Organi upravljanja območne vodne skupnosti so:
a)	skupščina območne vodne skupnosti,
b)	izvršilni odbor skupščine območne vodne skup-
nosti,
c)	drugi organi, ki jih določa statut skupnosti.
20.	člen
Skupščina območne vodne skupnosti je najvišji sa-
moupravni organ te skupnosti.
Skupščina šteje .... članov, (najmanj 50 članov).
Skupščina ima predsednika, ki ga izvoU izmed de-
legatov v zborih skupščine.
Skupščino vodne skupnosti sestavljata dva zbora
delegatov:
—	zbor uporabnikov voda in vodnogospodarskih
storitev,
—	zbor delavcev vodnogospodarskih organizacij.
Zbor uporabnikov voda in vodnogospodarskih stori-
tev šteje ... delegatov (75 odstotkov).
Zbor delavcev vodnogospodarskih organizacij šte-
je.., delegatov, (25 odstotkov).
21.	člen
Del zbora uporabnikov voda sestavlja ... delegatov,
ki jih delegirajo člani skupnosti v odnosu na plačan
vodni prispevek in sicer:
a)	delavci temeljnih organizacij združenega dela, ki
opravljajo gospodarsko ali komunalno gospodarsko
dejavnost... delegatov,
b)	občani, ki opravljajo samostojno obrtno ali dru-
go gospodarsko dejavnost... delegatov,
c)	kmetje preko kmetijskih zadrug In obratov za
kooperacijo v kombinatih ... delegatov;
Del zbora uporabnikov voda sestavlja ... delegatov,
kar predstavlja eno tretjino celotnega zbora, ki Jih
delegirajo krajevne skupnosti v odnosu na število pre-
bivalcev.
22.	člen
Zbor delavcev vodnogospodarskih organizacij šte-
je... delegatov, ki jih delegirajo delavci iz podjetij za
urejanje voda, oziroma podjetja za urejanje hudour-
nikov v razmerju z višino sredstev, dodeljenih za red-
no vzdrževanje vodnega režima.
22.	a člen
Volitve delegatov zbora uporabnikov in zbor de-
lavcev vodnogospodarskih organizacij se izvedejo tako
kot imajo člani skupnosti urejeno v svojem statutu
drugih internih aktih.
23.	člen
Skupščina vodne skupnosti
1.	Sprejme statut vodne skupnosti in druge splošne
akte te skupnosti;
2.	Sklepa samouprave sporazume in družbene do-
govore v zadevah s področja vodnega gospodarstva;
3.	voli izvršilni odbor skupščine vodne skupnosti,
predsednika skupščine vodne skupnosti in njegovega
namestnika ter druge organe, ki jih določi statut vod-
ne skupnosti;
4.	potrjuje statute temeljnih skupnosti;
6. usklajuje in usmerja delo temeljnih skupnosti
in mteresnih enot skupnosti;
6.	sprejema predlog vodnogospodarskih osnov za
svoje območje;
7.	sprejema vodnogospodarske plane razvoja;
8.	sprejema predlog samoupravnega sporazuma o
financiranju vodnogospodarskih del;
9.	seznanja skupščine občin z vodnogospodarsko
problematiko na svojem območju;
10.	predpiše postop^ek in način izdajanja vodnogo-
spodarskih smernic, postopek za izdajo mnenja k vod-
nogospodarskemu soglasju in vodnogospodarskemu do-
voljenju;
11.	ustanavlja temeljne organizacije združenega de-
la in podobne organizacije, ki so potrebne za izvaja-
nje nalog vodne skupnosti;
12.	sprejema pravila in postopek za oddajo vodno-
gospodarskih del, ki Jih financira vodna skupnost;
13.	sklepa o ostalih zadevah, ki so predvidene z
zakonom ali s statutom skupnosti.
24.	člen
Skupščina skupnosti zaseda praviloma na ločenih
sejah obeh zborov.
Dnevni red zasedanja skupščine sprejemajo delegati
obeh zborov na skupni seji kot enoten zbor.
Skupščina lahko z glasovanjem v vsakem zboru
posebej sklene, da bo opravila zasedanje, ali obravna-
vala posamezne točke dnevnega reda na skupni seji
obeh zborov, vendar mora tudi v tem primeru opraviti
16. stran — NOVI TEDNIK
St. 33 — 22. avgus, ,,
glasovanje tako, da glasujejo delegati vsakega zbora o
vsakem sklepu pvosebej.
Skupščina prav tako lahko sklene, da bo obrav-
navala in glasovala o določenem vprašanju kot enoten
zbor, kadar sklepa o vprašanjih iz njene pristojnosti,
ki niso naštete v 8. in 9. členu tega sporazuma in ne
predstavljajo spremembe pogojev poslovanja njenih
članov.
25.	člen
Sklep skupščine je sprejet, kadar sta ga v enakem
besedilu sprejela oba zbora, v nasprotnem primeru po-
stavita skupno komisijo, v katero imenujeta enako
število članov.
Skupno komisijo vodi predsednik skupščine ali nje-
gov namestnik, brez pravice glasovanja. Skupna komi-
sija pripravi spvorazum in predlog. Ce se komisija ne
sporazume, ali pa, zbora ne sprejmeta sporazmnnega
predloga, se spvoma ročka umakne iz dnevnega reda,
dokler eden od obeh zborov ne zahteva ponovne
obravnave.
Ce izvršni odbor skupščine skupnosti ugotovi, da je
ureditev spornega vprašanja nujna, ker bi lahko na-
stala občutna škoda na družbeni imovini v splošni ra-
bi, oziroma bi bilo ogroženo nemoteno opravljanje
zadev, ki so v vodnem gospodarstvu posebnega druž-
benega pomena, predlaga predsedniku skupščine, da
se obravnava spKjmo vprašanje v izrednem postopku.
V	izrednem postopku sklepa o sporni zadevi pravi-
loma zbor uporabnikov, zbor delavcev na vodah pa
le, kadar gre za izrazito strokovna vodarska vpraša-
neja, ki ne morejo bistveno vplivati na dodatno finanč-
no obremenitev članov skupnosti.
V	izrednem postopku je sklep sprejet, kadar je zanj
glasovalo dve tretjini prisotnih delegatov zbora.
Ko je bil sklep sprejet v pristojnem zboru, se
mora drugi zbor z večino prisotnih delegatov izreči
za ali proti sprejetemu sklepu. Ce se je drugi zbor
izrekel proti sprejetemu sklepu, se izvrševanje sklepov
ustavi toliko časa, dokler ga ne potrdi ali o sporni
zadevi odloči drugače skupščina zveze vodnih skupno-
sti, kateri se zadeva nemudoma dostavi v obravnavo.
V	statutu aU v p>osebnem pravilniku o izrednem po.
stopku morajo biti nedvoumno našteta vprašanja, o
katerih v iziednem postopku odloča zbor delavcev na
vodah.
26.	člen
Izvršilni odbor je organ skupščine vodne skupnosti
in šteje ... (najmanj 11 članov).
Izvršilni odbor izvoli skupščina vodne skupnosti
izmed vodnogospodarskih strokovnjakov in drugih za
vodno gospodarstvo zavzetih družbeno-političnih delav-
cev, ki praviloma niso delegati v skupščini vodne skup-
nosti.
Izvršilni odbor skupščine je odgovoren skupščini,
ki ga je izvolila za dobo trajanja mandata skupščine.
27.	člen
Izvršilni odbor skupščine:
1.	pripravlja predloge in material za delo skuj)-
ščine,'
2.	pripravlja predloge programov razvoja, letni fi-
nančni načrt in zaključni račun;
3.	izvaja politiko in druge odločitve ter sklepe skup-.
ščine vodne skupnosti;
4.	usmerja delo vodnogospodarske strokovne službe
in spremlja delo organizacij združenega dela, sklepa
letne in večletne pogodbe z vodnogospodarsko orga-
nizacijo;
5.	izvaja samoupravne sporazume in družbene do-
govore, programe vodne skupnosti ter druge splošne
akte, ki jih sprejema skupščina vodne skupnosti;
6.	usklajuje delo samoupravnih organov skupščine;
7.	obravnava predlog proračuna strokovnih služb;
8.	opravlja druge naloge iz pristojnosti vodne skup-
nosti, če ni z zakonom, s tem samoupravnim spora-
zumom ali s statutom skupnosti določena pristojnost
skupščine, ali drugega organa skupnosti.
28.	člen
Za posamezne dejavnosti vodnega gospodarstva lah-
ko skupščina formira posebne odbore ali komisije, ki
v skladu s statutom opravljajo določene naloge iz
delokroga skupnosti..
29.	člen'
Skupnost ima svoj statut, ki v skladu z zakonom
in s tem sporazumom podrobneje opredeljuje zlasti
naslednje zadeve:	'
1.	delovno področje skupščine skupnosti,
2.	organizacijo, organe skupnosti in njihovo pristoj-
nost,
3.	sredstva in vire sredstev za delo skupnosti,
4.	postopek v zvezi z glasovanjem v organih uprav-
ljanja skupnosti,
5.	sestavo, usklajevalni postopek, postopek tn način
dela ter odločanje v arbitraži,
6.	način zastopanja, druga notranja razmerja in
vprašanja dela in poslovanja skupnosti, ki so pomemb-
na za člane, zlasti glede obveščanja, n,adzora in odgo-
vornosti,
7.	način volitev delegatov in organov upravljanja,
8.	družbeno ekonomski p>oložaj delavcev v strokov-
nih službah skupnosti,
9.	ugotavljanje stopnje kršitve tega sporazuma in
sprejemanje ukrepov v tej zvezi.
1. Temeljne skupnosti
30.	člen
Za popolnejše uresničevanje samoupravnih pravic
članov skupnosti se v okviru območne vodne skup-
nosti ... formirajo temeljne skupnosti in interesne
enote.
31.	člen
Temeljne skupnosti se formirajo za del območja
skupnosti, praviloma za vodozbimo območje enega
ali več pritokov (Save), čigar vodozbimo območje naj
se praviloma ne deli.
če se vodozbimo območje pritoka razprostira pre-
težno na območju ene občine, je dopustno formiranje
občinske temeljne skupnosti.
Temeljno skupnost formira skupščina območne
skupnosti s svojim sklepom na predlog večine članov
prizadetega območja temeljne skupnosti, v kolikor ni
formirana s tem samoupravnim sporazumom.
32.	člen
V	pristojnost temeljnih skupnosti spadajo vse za-
deve urejanja vodnega režima na območju temeljne
skupnosti v obsegu, ki zadeva le člane te temeljne
skupnosti in bistveno ne prizadevajo ostalili članov
območne skupnosti, razen tistih, ki so z zakonom iz-
recno dane območni skupnosti ali zvezi vodnih skup-
nosti.
S statutom temeljne skupnosti, ki ga potrdi skup-
ščina območne skupnosti se natančneje določi samo-
upravna organizacija ter pravice in obveznosti skup-
nosti.
Temeljna skupnost je pravna oseba.
33.	člen
V	območni vodni skupnosti se ustanovijo nasled-
nje temeljne vodne skupnosti:
1.	vodna skupnost Savinja—Sotla — skupnost za
Zg. Savinjo
2.	vodna skupnost Savinja^—Sotla — skupnost za
srednjo Savinjo
3.	vodna skupnost Savinja—Sotla — za spodnjo Sa-
vinjo
4.	vodna skupnost Savinja—Sotla — za Pako
5.	vodna skupnost Savinja—Sotla — za Sotlo.
2. Interesne enote
34.	člen
Interesne enote se v skladu s statutom skupnosti
ustanovijo za posamezno področje vodnogospodarske
dejavnosti (melioracije, oskrba tehnološko vodo, in
tako dalje).
Interesne enote formirajo zainteresirani člani skup-
nosti s piedhodnim pristankom izvršilnega odbora
skupnosti.
S statutom interesne enote, ki ga potrdi izvršni
odbor skupščine se natančneje določi samoupravna or-
ganizacija ter pravice in obveznosti interesne enote.
35.	člen
Temeljne skupnosti urejajo medsebojne odnose in
odnose z območno skupnostjo praviloma na osnovi
dogovarjanja in sporazumevanja, držeč se načela, da
si mora pribavlti pristanek druge skupnosti za vsak
pos^ v vodni režim, ki utegne povzročiti občutnejšo
spremembo vodnega režima v pogledu katerega koli
elementa, s katerim ^ določene značilnosti vodnega
režima v mejnem oziroma iztočnem prerezu vodotoka.
V	sporu med prizadetimi temeljnimi skupnostmi
odloča skupščina območne vodne skupnosti, oziroma
organ, ki ga ta določi.
Če nastane spor glede pravic, in ob treznosti med
temeljno in območno skupnostjo se spor odstopi v
rešitev zvezi vodnih skupnosti i>o postopku, ki je do-
ločen v statutu zveze'.
V	odnosih med interesnimi enotami, temeljno in
območno skupnostjo veljajo smiselno enaka načela.
V. RAZMERJA VODNOGOSPODARSKIH
ORGANIZACIJ IN STROKOVNIH SLL2B V
SKUPNOSTI
36.	člen
Poglavitno odgovornost v vodni skupnosti glede go-
spodarjenja z vodo in urejanja vodnega režima v
hidrotehničnem strokovnem pogledu, nosijo vodnogo-
spodarske organizacije, ki so člani skupnosti in ima-
jo svoje delegate v zboru delavcev na vodi, na čelu z
vodnogospodarsko organizacijo za urejanje voda ob
soodgovomosti organizacije za urejanje hudournikov
in drugih specializiranih vodnogospodarskih organiza-
cij, ki so čiani skupnosti.
37.	člen
Vodnogospodarska organizacija za urejanje voda
pfevzema s tem sporazumom vso oagovornost za op-
ravljanje vseh tistih strokovnih dejavnosti, ki so skup-
nosti potrebne za racionalno gospodarjenje z vodo m
urejanjem vodnega režima, zlasti pa:
—	izdelava vseh vodnogospoaarskih razvojnih na-
črtov,
izdelava vodnogospodarskih osnov,
—	aktivno spremljanje razvoja vodnega gospodar-
stva v pogledu obnašanja in spremmjanja vodnega re-
žima v vseh ozirih predvsem pa glede na varstvo pred
poplavo in erozijo in varstva količin in kakovosti vo-
de,
—	izdelovanje in dostava predlogov skupnosti za
poseganje in ukrepanje v vodnem režimu zato, da se
zagotovi izvedba programirane politike v vodnem go-
spodarstvu, kakor tudi, da se zagotovi realizacija skle-
pov skupnosti in njenih zakonitih obveznosti,
—	priprava vseh drugih strokovnih materialov, ki
naj v deiu skupnosti zagotove potreben nivo strokov-
nosti in pravočasnega sklepanja in na tej osnovi ukre-
panja v gospodarjenju z vodo in urejanju vodnega
režima,
—	neposredno oziroma sodelovanje pri izdelavi, na-
stajanju in naročanju vodnogospodarske telnične pro-
jektne dokumentacije za načrtovano ukrepanje v vod-
nem režimu,
—	opravljanje strokovnih pregledov, ki naj zagoto-
vijo pravico in dolžnost skupnosti, da nadzoruje fimk-
cionainost in stanje vodnogospodarskih objektov in
naprav v posebni rabi.
—	pripravljanje m pregledovanje tehnične in druge
dokumentacije za izdajo vodnogospodarskih smernic in
strokovnih mnenj skupnosti,
—	pripravljanje predlogov samoupravnih aktov za
skupnost in za njene organe,
—	sodelovanje z aelovmmi skupnostmi strokovnih
služb in drugih strokovnih organizacij, ki po nalogu
skupnosti ali zveze vodnih skupnosti opravljajo dolo-
čena opravila na območju skupnosti ali za skupnost,
—	opravljanje vseh drugih del, ki i2iiajajo iz tega
sporazuma, statuta ali sklepov samoupravnih organov
skupnosti.
Smiselno enake odgovornosti prevzema s t^m spo-
razumom tudi vodnogospodarska organizacija za ure-
janje hudournikov, ki mora s podjetjem za urejanje
voda sodelovati v vseh zadevah, ki se tičejo hudourni-
škega področja.
To določilo velja tudi za eventualne dmge vodno-
gospodarske specializirane organizacije.
VodnogospKKiarska organizacija za urejanje voda in
druge vodnogospodarske organizacije razmejijo s sa-
moupravnim sporazumom medsebojne pristojnosti.
38.	člen
V	prejšnjem členu omenjene vodnogospodarske or.
ganizacije se s tem s^razvimom obvezujejo, da bodo
svojo strokovno organizacijo in zasedbo s strokovnirtjj
kadri prilagodili in zagotovih tako, da bodo sposobne
zadostiti svojim obveznostim iz čl. 36. in 37. tega spo.
razuma, kar mora biti razvidno iz njihovega statuta i^
drugih aktov prizadete organizacije.
Direktor vodnogospodarske organizacije in vodja te.
meljne organizacije združenega dela, ki neposredno
vaja večino v gomjem členu naštetih nalog, so člani iz-
vršilnega odbora skupnosti po svojem položaju.
39.	člen
Vodnogospodarska organizacija za urejanje vod^ iij
vodnogospodarska organizacija za urejanje hudournikov
zaračunajo storitve, ki so jih dolžne opraviti na osnovi
tega sporazuma, vodni skupnosti.
Storitve iz gornjega odstavka obračunajo vo^ogo-
spodarske organizacije v skladu z večletno pogodbo in
na njeni osnovi sklenjenih letnih ali posamičnih po-
godb, ki jih sklenejo z vodno skupnostjo.
V	večletni pogodbi morajo biti natančno opredelje-
ni pogoji in obojestranske obveznosti ter pravice glede
medsebojnih razmerij, na podlagi določil V. poglavja
tega sporazuma.
Določila tega člena veljajo tudi za eventualne druge
vodnogospodarske specializirane organizacije, ki so čla-
nice skupnosti.
40.	člen
Strokovna dela, zlasti finančno tehnična dela nad-
zorstvenega značaja, ki jih zaradi tega ni mogoče vo-
dnogospodarskim organizacijam, poveriti, opravljajo za
skupnost skupne službe pri zvezi vodnih skupnosti.
Med taka strokovna dela je šteti predvsem:
—	strokovno revizijo vseh študij in projektov, ki jih
financira skupnost in za katera daje skupnost smerni-
ce, pristanke in mnenje,
—	gradbeni nadzor -nad vsemi deli, ki jih financira
skupnost,
—	pregled dokumentacije in izdaja vodnogospodar-
skih smemic in mnenj,
—	strokovna ocena razvojnih in finančnih načrtov
ter drugih strokovnih elaboratov, ki se obravnavajo in
na njihovi osnovi sprejemajo sklepi v skupščini,
—	računovodska služba in služba vodnega prispevka,
—	tajniška služba in služba sklepanja pogodb za od-
dajo del.
41.	člen
Natančnejša navodila oz. določila za opravljanje in
organizacijo služb iz prejšnjega odstavka se določijo v
samoupravnem sporazumu zveze vodnih skupnosti in
na njegovi osnovi izdanih a^^tov.
VI. IZVAJANJE SPORAZUMA
IN MEDSEBOJNA RAZMERJA
42.	člen
člani skupnosti so odgovorni za izvajanje programa
razvoja in letnega načrta območne vodne skupnosti ter
sprejetih sklepov, oziroma za izpolnjevanje obveznosti,
ki nastanejo- nasproti skupnosti iz drugih pravnih na-
slovov.
Če razdelitev obveznosti med posamezne člane skup-
nosti odkloni izvajanje sklepov skupnosti, ali če odkia-
merja v delitvi skupščina skupnosti v mejah svoje pri-
stojnosti.
člani skupnosti ja;mčijo _ za obveznosti skupnosti.
O obsegu jamstva se delegati dogovorijo v skupščini
skupnosti za vsak primer posebej, odvisno od narave
sprejete obveznosti.
. 43. člen .
če posamezen član, oziroma skupina članov skup-
nosti odkloni izvajanje sklepov skupnosti, ali če odkla-
nja izpolnjevanje obveznosti, nastalih iz dmgih prav-
nih naslovov, se skupščina dogovori za izvajanje sank-
cij proti takemu članu.
Uveljavljanje sankcij je mogoče šele po pravnomoč-
nosti odločitve, oziroma nastale obveznosti.
Natančnejše določbe o sankcijah za kršitev sklepov
in obveznosti skupnosti se določijo z njenim statutom.
44.	čeln
Odločitve, ki jih sprejemajo organi skupnosti, po-
stanejo pravnomočne v roKu, ki ga ti organi sami do-
ločijo, če ni to urejeno že s splošnimi predpisi.
45.	člen
Posamezen član skupnosti ne more odkloniti obvez-
nosti, ki nastanejo zanj v izvajanju tega sporazuma,
če ni uporabil pravic, ki mu jih daje ta sporazum.
Pravnomočni sklepi organov skupnosti dobijo izvr-
šilni naslov nasproti prevzemnikom naloge, oziroma
obveznosti iz naslova združevanja sredstev, na podlagi
samoupravnega sporazuma, pogodbe oziroma osebnega
akta v skladu s splošnimi prepisi.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
46.	člen
Skupnost je ustanovljena, ko je sprejet ta samo-
upravni sporazum.
Samoupravm sporazum o ustanovitvi je sprejet, ko
ga podpišejo člani skupnosti, ki predstavljajo večino
delavcev, oziroma delovnih ljudi članov skupnosti iz 3.
člena tega sporazuma.
Samoupravni sporazum o ustanovitvi podpišejo ose-
be, ki jih člani iz 3. člena tega sporazuma določijo kot
pooblaščenega organa za podpis sporazuma.
47.	člen
Ko so izpKDlnjeni pc^oji iz dmgega odstavka 47. člena,
da je samoupravni sporazum o ustanovitvi območne
skupnosti sprejet, ugotovi iniciativni odbor s svojim
sklepom, da je samoupravni sporazum o ustanovitvi
sprejet.
Ta sklep podpiše predsednik iniciativnega odbora na
izvirniku tega sporazuma.
48.	člen
Ta sporazum se lahko spremeni, oziroma dopolni
po p>ostopku, ki velja za nj^ovo sprejetje, oziroma
sklenitev.
49.	člen
Skupnost vodi posebni seznam svojih članov in
vnaša vanj vsako leto ixxiatke, ki se nanašajo na spre-
membe glede njihove pravice do zastopanosti v skup-
ščini skupnosti.
. ^ 22. avgust 1974
«--
NOVI TEDNIK — stran 17
MILIČNIKI, NOVINARJI IN CELJE PONOČI ® ODKLENJENI IN ZAPUŠČENI AVTOMOBILI, LASTNIKI PA
V .. . ^ ZASPAL Z NOGO NA SIRENI ® VSAK KLATEŽ »DELA PRI ZASEBNIKU« • »TRIDESET ČUKOV
SEM ZAPRAVIL« • PRENOČIŠČA V DRVARNICAH • DOKUMENTI SO ZATO, DA JIH PUŠČAMO DOMA
Da Celje ponoči izumre? Da nočno tišino moti tu in tam le petje pivskih bratcev? Ne!
Večina res mirno spi spanje pravičnega v belih posteljah, so pa tudi takšni, ki bedijo
načrtno vse tja do trenutka, ko sončni žarek poboža jutranje meglice Savinje.
Eni so miličniki, ki bedijo zaradi vseh, ki mirno spe in zaradi tistih, ki izkoriščajo spanje
drugih ter takšnih, ki jim lenoba in alkoholizem onemogočata normalno življenje.
Celje ponoči!
To niso le mrtve ulice, to so stotine drobnih, večini občanov skritih kotičkov, usod na
nočnem asfaltu, na mokri travi parka, v kleti, bunkerju ...
EDO VRANJEK, vodja
intervencijske skupine mi-
Uce, FRIDERIK JOHAN,
spremljevalec, ALOJZ KA-
RES, vomik »marice« —
uniformirani del pri op-
ravljanju redne »vsako-
nočne« službe m midva z
Dragom — civilni del plus
velik fotoaparat.
Pogled na uro. 20.00.
Zadnja sobota. Postaja
milice Celje. Intervencij-
ska skupina ima navodi-
la. Delo do jutra. Gre-
mo!
Na Hudinji rahlo trče-
nje v prvem mraku. Konj-
ska vprega in osebni av-
to. Malo škode in veliko
razburjenja. Onemogočen
promet na kolovozu. Av-
tomobilist se je hotel ta-
koj pogovoriti, voznici
vprege pa so to odsveto-
vali sosedje. Za neznatno
prasko, "hajd' trije milič-
niki z »marico« na Hudi-
njo. Zasliševanje, krilje-
nje z rokami in miren
glas miličnika. Le konj
pohlevno stoji in strmi v
obračaj očo se luč na mi-
ličniškem avtomobilu. Dra-
go prišepne:
»Cui), če bo taikole gle-
dal v to luč Se pol ure,
bo imel Jutri plavo gri-
žo.«
Malo šale Je potrebno v
takšnih trenutkih.
Tako se Je pričela noč,
za celjske miličnike po-
vsem običajna, za naju pa
polna neznanih ljudi, dej-
stev in dogodkov. Naj ta-
koj uvodoma F>ovem, da
me je najbolj presenetilo,
kako sO naši trije milič-
ndki izredno dobro pozna-
la, ne vseh ljudi, temveč
imena, priimke, dejanja
in nagibe tistih, ki so že
prišli v razpotje z isako-
nom. Pozneje sem se lah-
ko mnogokrat prepričal,
kako hudo vpliva milični.
kov prihod v lokal, »la že-
lezniško postajo, k izlož-
bi trgovine — na tiste, ki
nimajo CISTE VESTI.
Drugim je miličnik dobro-
došel, tisti mali del pa
se stisne vase, nedolžno
in nebogljeno, le ko mi-
ličnik obrne hrbet, dobi
zloben pogled in hinavski
nasmeh. Zato, če se to
noč ni 23godilo kaj veli-
kega, gre zahvala celjskim
miličnikom, ki z rednimi
obhodi preprečujejo na-
kane mnogim dolgoprstne-
žem.
Skratka, dela je bilo za
celo noč. Najprej sem
hotel v tem zapisu časov-
no posredovati, kje po-
vsod smo bili. Porabil bi
preveč prostora. Drobnih
pripetljajev je bilo nešte-
to. Zato samo tisti, ki
so nam povzročili največ
zanimanja.
PRESPAL DO JUTRA
Na železniški postaji me
je Edo op>ozoril na zani-
krno napravljeno žensko
srednjih let, ki se je ob
pogledu na uniformo ta-
koj pričela F>omikati pro-
ti izhodu in izginila med
množico. Pred štirinajsti-
mi dnevi je prišla iz za-
pora. Delati noče, več-
krajt pa se preživlja z de-
narjem od »odjemalcev
ljubezni«. »Kaj se najdejo
takšni,« zmaje z glavo
Drago, »ki bi ji še plača-
li?«
Dve uri ppzneje. Iz blo-
kov ob Savinji sporočijo
dežurnemu miličniku, da
na drugem bregu nekdo
jieusmiljeno pritiska na
sireno avtomobila.
Pod grmovjem je par-
kiran neosvetljen avtomo-
bil. Najprej me spreleti
srh. Močna miličniška
svetilka osvetli zleknjene-
ga moža na prednjih se-
dežih. Ko začujem smrča-
nje, sd oddahnem. Na
zadnjih sedežih spi »ose-
bica« s postaje. Težko Ju
prebudimo. Njo prej. Po-
krije si gole prsi in buta
onega spredaj: »Daj, butl,
zbud se.« Nič ne pomaga.
Sele krepke roke milični-
kov ga spravijo k. sebi.
Se dobdli ju ne bi, če ne
bi on zaspal tako. z nogo
na sireni. Po prestanem
naporu ju tuda to ni mo-
glo zbuditi.
Njemu smo odvzeli klju-
če do jutra, njo pa v ma-
rico. Se dialog pred za-
porom: »Koliko ti >e pla-
čal?« »Nič mi 5e ni dal.
Pol bi mi dal,« se zareče
ženski. Takoj popravi:
»Ne zastonj sem mu da-
la, ker ga že dolgo po-
znam!<f
Potem se mora Edo
spopriiazniti še z nekaj
psovkami. naslovljenim!
nanj in na vse miličnike.
Vrata zapora se končno
zapro.
•
Nikdar ne bi verjel, da
ljudje tako malomarno
puščamo svoja vozila v
temnih ulicah, na travi ob
Savinji, raznih kotičkih.
Nezaklenjena, opremljena
z radioaparati. Poslastica
za tatiče.
»Poglej, jutri bo prišel
pa k nam in trdil, da je
avto zaklenil. Cas in de-
nar nam kradejo.« pravi
Edo ob pogledu na odpr-
tega fička.
PRILOŽNOST DELA
TATU
Edo ima prav. Tako ma-
lomarni smo, nepazljivi m
ix>tem kritiziramo milič-
nike, ker še isti dan niso
prijeli vlomilca ali tiste-
ga, ki nam Je »odtujil«
avtomobil.
Redni obhod trgoviin
pokaže, da so zaklj en Je-
ne. Obstanemo pred klu-
bom upokojencev. Pritisk
na kljuko. Zaprto. Zvoni-
mo. Nič. Veselo petje iz
notranjosti. Zopet zvonec.
Nič. Nato pa močnejši
pritisk na vrata in. od-
pro se. Nezaklenjeno, Na-
takarica se zahvaljuje mi-
ličnikom.
Čuvaj v eni od tovarn
mimo dremlje, ko se mu
približamo.
Trgovina z uiraml. Te
men hodnik in veliko ok-
no, ob katerem stoje vr-
ste vrečk z urami. Ce za-
preš vežna vrata z ulice,
ne bo nihče slišal rahle-
ga treska razbitega okna.
In bogatejša so za 50 ur.
LJUBOSUMNOST
V centru nas zaustavi
vinjeni moški s stekleni-
co v roki.
»Tam prepevajo, še ste-
pli se bodo. Pa velik križ
so nosili skozi mesto,«
nam šepeta m priporoča
tiho hojo, da jih bomo
dobili. Liubosumni moža-
kar je tako zatožil veselo
družbo, ki proslavlja fan-
tovščino. Zakaj? Zato, ker
ga niso .pustili k mizi, ki
se je šibila od pijače.
Fantje so sicer mirni. Ve-
seli.
PRENOČIŠČE V PARKU
Z Edom greva skozi
park. Ničesar nisem opa-
zil, ko me zaustavi. Snop
iz njegove svetilke zajame
ležeči postavi.. Starejši
možak, ženska in pes so
si postlali lepenko pod
grmovjem. Zraven polne
torbice nakupljenih stva-
ri. Denarnica. »Saj nimam
veliko,« se brani ženska.
Dokumenti so v redu. av-
tobus sta zamudila, pre-
spati je bilo treba. Naj bo
za nocoj. Štiri ure pozne-
je še vedno mimo spita.
Objeta.
RUDAR
Od vseh, ki so Jih mi-
ličniki tisto noč zausta-
vili, Je bil najbolj pri-
srčen in človeški pijani
rudar iz Hrastnika.
»Zdravo, fantje,« je raz-
potegnil usta v nasmeh in
se opotekel. »Rudar sem,
pa sem se ga nalezel. Sra-
mota, kaj!« i>omodmje.
»Ja, za trideset čukov. Pa
bi ga še kar. Grem na
vlak, če ga bom dobo,
ampak laufal ne bom za
njim, hudič.« se znova na-
smeji in opoteče naprej
proti pcetaji.
Potem, ko so že po-
vsod v staniovanijih ugasni-
le luči, so bile nočne pti-
ce Celja še bolj opazne.
VeUko legitimiranih na
postaji, pred njo, pred
izložbo Zlatarne, nima v
redu dokumentov. Nepri-
javljeni, brez spremembe
bivališča in tako naprej.
Za sumljive Edo takoj
preveri, če jih ne iščejo.
Največ od tistih, ki pJma-
jo kam. je iz drugih re-
publik.
Na postaji je Edo že ob
23. uri opozoril štiri mo-
ške, naj se spravijo do-
mov. Zdaj spijo, trije na
klopi, četrti na tleh, med
pljunki in cigaretnimi
ogorki. Pod glavo luža sli
ne. ki mu teče iz odprtih
ust. Ko ga Edo dvigne,
se zmešano ozira na tisto
lužo. Kot da je nekaj po-
zabil, nekaj svojega. Kam
z njim? Pred petimi dne-
vi je prišel iz zapora. Al-
kohol in lenoba pa sta
opravila svoje. Res zanj
ni več poti? Zanj In za
mnoge druge, tiste, kate-
rih razcapana ležišča smo
videli v drvarnicah stare-
ga dela Celja, med pod-
ganami, med odprtinami
kanalizacije, v bunkerju
ob Aškerčevi cesti. Ti
ljudje so med nami, ži-
vijo svoje življenje, zanj
vedo le miličniki, sodi-
šča. Del nas so in pra\'ico
imaio do življenja. Vendar
— kakšno Je to življenje?
Prav ti ljudje so bili ti-
sti. ki so naju z Dragom
to noč nailbolj prizadeli
Miličnike manj. ker so te-
ga navajeni. Dali so pečat
tej noči. In tako žive noč
za nočjo. Umazani, raztr-
gani. podhranleni — med
podganami. Ml pa ...
•
Ko so pa-vi planinci z
nahrbtniki že hiteli prot'
postaji, je bil naš obhod
končan. Fantje so odšli
pdsat poročUo, z Dragom
pa domov. Z mislijo na
tiste, ki se jim bo znova
pričel dan bede. enak dru-
gim.
Tekst:
MILAN SENICAR
Foto:
DRACX) MEDVED
Za vsak primer, pozab-
ljivost je človeška last-
nost
Spanje pravičnega za krmilom
Kadar ne gre drugače, so dobra tudi mrzla tla železniškega perona
18. stran — NOVI TEDNIK
St. 33 — 22. avgus, ,,
26
Potem vem nekaj drugega, kar mu bo vzelo za vselej
veselje, da bi jo vzel. Le počakaj.«
»No, kaj?«
»To je moja skrivnost. Le toliko ti povem, da mi je
o dekletu nekaj takega znano, da se ho Ravnjaku želodec
obrnil, tako se mu bo studilo, ko to čuje.m
»Ha, ali je kaj zagrešila? Kaj prav hudega, kaj? Toda
Ravnjak ne bo verjel.«
»Pripeljal mu bom take- priče, da "30 moral verjeti; ali
priče so drage, denarja pa nimam.«
»Opravi to — razdvoji ju — dal ti bom denarja, da boš
zadovoljen.«
»Ne, moj ljubi, kakor zadnjič, tako se danes ne dam.
Da bi si usta že prej brisal, preden r.em klobaso pojedel
— ne! Takoj tukaj zdaj mi daj denar; drugače še z mezin-
cem ne ganem.«
»Odkod pa naj vzamem denar tu na planini^«
»Saj ga imaš pri sebi. Prerad ga imaš, da bi ga kje
puščal. Toliko te že poznam... Jaz pa brez denarja ne
opravim ničesar.«
»Prekleti cigan, koliko pa hočeš?«
»Osem tisoč, nič več in nič manj'«
»Ali si nor? S tem denarjem si kupim ie malo Kme-
tijo «
oPa SI jo kupi, če misliš, da je tako '>olje zate! ^:ene
pa pusti, dc grem svojo pot!«
Osojnik se je popraskal za ušesi in »rvidarjal. čez ne-
koliko časa je dejal:
ištiri tisoč imam pri sebi — da v>eč nimam, ti prise-
žem. Teh štiri tisoč ti dam danes; one štiri ti bom i la-
čal. ko boš med čmuljo in Ravnjakom napravil tak plot,
da ne prideta skup. če vzame Ravnjak viojo Lenčko, ti
bom kak stotak še navrgel.«
Zdaj ft preudarjal cigan.
»Veln,« je dejal čez čas. »Naj bo!«
Iztegnil Je obe roki, da mu je kmet naštel denar. Po-
tem se ie priklonil in rekel:
»Zdaj pojdem čez Kozjek pa jo bom morda mahnil na
Maribo-^, da ji že tam stopim na rep.«
»Prav! Glej, da bom kmalu kaj čul o tebi — in tudi
čutil, da si kaj opravil! če boš ti name gledal, bom tudi
jaz nate. Na škodi ti ne bo.«
Ko se je cigan že precej oddaljil od Osojnika, se je
zahehetal:
»Osel stan^ misliš, da ti bom jaz za osla... Ampak
imenitno mi je posvetil. Zdaj ju imam oba v kleščah:
Osojnika in Ravnjaka. Bom videl, kje se bo dalo več
zaslužit«
Ko je cigan odšel, se fe Osojniku obraz razjasnil in lo-
til se je novih načrtov, želel si je Ravnjaka za zeta, pa
ne zaradi tega, ker bi hotel hčerki dobro, ampak zato,
ker SI je na tak način hotel pridobiti najveljavnejšega in
najbogatejšega kmeta na Bistrici. Z vsemi silami je hotel
to doseči ...
Pred Sinsvetimi so bile na Bistrici občinske volitve
in tudi Ravnjak je bil izvoljen. Se v sanjah pa mu ne bi
bilo prišlo na misel, da bodo njega — najmlajšega — iz-
brali za župana. Toda Osojnik se je trudil na vse kriplje,
od hiše do hiše je hodil, nagovarjal, obljubljal, celo gro-
zil je in res nabral veliko večino za Ravnjaka. Seveda je
računal po svoje in zase. Na vsak način si je zaslužil Rav-
njakov hvaležnost. Ravnjak pa. ki županskih poslov ni bil
vešč, bo tudi moral večkrat k Osojniku na dom to in ono
vpraševat; obilno delo ga bo tudi odvračalo od zaljublje-
nih muk, povrh ga bo kot župana moralo biti še bolj
sram. da bi si ciganko obesil za ženo.
Ravnjak, ki je bil županske časti zelo vesel, je res ob
vsaki priložnosti kazal Osojniku svojo hvaležnost, češče
je prihajal na Osnje, z Lenčko se je prijazno menil, celo
šalil se je z njo, skrbno pa se je izog-ibal vsake besede,
ki bi ga bila zavezala. S svojim srcem je bil pri Pavli,
čeprav jo je zelo redko obiskoval in še niti enkrat ni imel
prilike, da bi bil na samem z njo govoril. Včasih ji je na-
pisal kako prisrčno pisemce
Osojnik pa je bil židane volje, kakor da so se mu vse
skrbi skadile, čeprav o ciganskem jioglavarju ničesar ni
slišal in tudi drugače ni bilo čutiti, da je ta kaj opravil.
IX
Odkar je Urška vpregla »mojstra Smolo« v zakonski
jarem, se mu je življenje vse obrnilo. V njegovi koči
je bil red kakor še nikoli prej. V skrinji ni bilo več m
nih skled in kotličkov, ampak lepo zložena in oče jem
leka; ura na steni je imela nova kazalca, čevljarsko or^
je je bilo v svojem kraju razobešeno, čevlji so bili f
klopjo razvrščeni, usnje je ležalo v kotu pod stopnico^
okna so bila svetla in čista, miza in stoli pomiti in oS"
sani. Zunaj okoli je bil nov plot, v hlevu je stala reje^
krava, pod streho je bilo sena do vrha.
Najbolj se je izpremenil čevljarski stol. Ni več
ko bolnik na tleh in molil edini dve nogi v viš, amf^
je stal trdno na tleh, kakor je prav tako; na njem P^'
čepel »mojster Smola«, pa ne le po četrt ure vsak mes^
temveč vsak teden po šest dni, od ranega jutra do
ga večera, kahor je prav tako. »Ticka« je dejala, da ^
jega moža nikakor noče kaj siliti, ampak da mu pušča ^
prosto voljo; zaradi ljubega reda pa mora biti pri /li^i^
na svojem mestu, čevljar pa je na svojem mestu te^
ako sedi na svojem stolu. Ali nikar, da bi si ona
njemu, svojemu možu, kaj oporekati — Bog varuj, ^
gospodar pri hiši je vedno mož! — le tega ne more trp
da bi tuji ljudje v njuni koči hranjevali svojo obutev,
si bo staro, ki je v popravilu, ali novo, ki so si jo na^
li. Naj se navadijo, da pridejo po stare čevlje vsako^
že po dveh dneh, po nove pa v enem tednu!
Tega tudi ni mogla od svojega Cencija zahtevati
menda vendar ne! — da bi poleg svojega težavnega
imel še skrbi z denarjem; ljudje itak ne plačajo
zato bo pač ona, Urška, prevzela te sitnosti in bo ^
sprejemala ves denar ter ga na varno zaklepala, da
vam ne pride v pest, ključ pa bo vedno pri sebi nosilo^
se kje ne izgubi.	jj
O, nikakor ne, da bi ga hotela spraviti pod svojo ^
mando in mu vzeti kakršnekoli gospodarske pravice^
kMjtr hlače naj nosi mož.' — tega pa ji ne sme branit^- ^
g:i reši te ali one skrbi in mu s tem življenje olajša
laiša, kakor je najbolj mogoče. Nje pa,.je dejala, z
mer ne more bolj razveseliti, kakor če vsak, prav ^ .
dan enkrat zapiska na svojo trobento; naj se čuje rK^-uf/t
dc bodo vedeli, da je Cencij doma in da čaka naročn*
in plačnikov.
, ^ 22. avgust 1974
--
NOVI TEDNIK — stran 19
jjsta^^''-^^ temeljne te-
skupnosti (TT
f) urejenim sistemom fi-
^nja telesne Kulture in
^ delom občinske zveze
plesno Jculturo (ObZTK),
v smarski občini vi-
, premik na področju tele-
k vzgoje in športa. O tem
' se prepričali ob rszgovo-
upri^evnim amaterskim
Mcem, pedagogom za te-
^ vzgojo na šmai-ski šo-
JcOBOM RIHrARICEM,
jjsednikom ObčZTK v
^ju pri Jelšah.
ubolj množična
jššd
f občini je 8 Š5D, ki so v
jajih letih pok.izala izred-
, razgibanost. V seki:ijah in
je v teh društvih nad
10 mladega aktivnega član-
I, Id s s-vojim delom ob
jdniii mentorjih in razu-
nanju vodstev šol in uči-
jskih kolektivov dajejo os-
mi tcn vse uspešnejšemu
ijpu na področju telesne
pje in športa v občini. Ta
gtva so se tudi tvorno
jučila v republiški tekmo-
lii program, kjer so se so-
K) uvrstila. Gonilne sile so
bkor prizadevni pedagogi
telesno vzgojo na šolah,
(naštejemo vsaj nekatere:
Viška Slatina — Peperko
Majda, Klančnik Frida in Ko-
res Polde; Podčetrtek — Ile-
mih Srečko; Bistrica ob Sot-
li — Uršič Jože; Lesično —
Kolar Andrej; Šmarje pri Jel-
šah — Rihtarič Jakob in Per-
par Vera; Kozje — Hasan
Toromanovič in Rogatec —
Poš Blaženka.
ŽIVLJENJSKA SILA
V občina je 5 partizanskih
društev (Bistrica ob Sotli,
Kozje, Rogaška Slatina, Pod-
četrtek, Šmarje pri Jelšah),
še letos pa bo ustanovljeno
še v Rogatcu. Vsebina dela v
teh društvih je pestra in se
prepleta splošna telesna vzgo
ja s športnimi akiivno^tmi.
Od športov, ki prevladujejo
v teh društvih, velja posebej
podčrtati košarko in liamizni
tenis. Usi>ehe rednega dela in
vadbe v teh društvih član-
stvo manifestira tudi na tek-
movanjih v okviru občinskih
in medobčinske Lige. V
TVD Partizan je nad 700 ak-
tivnih članov.
RAZMAH STRELSTVA
Te bogate :n pomembne ob-
like dela se iz leta v lero
bolj uveljavljajo. Strelstvo je
domala razširjeno v vseh ve-
čjih krajih v občini, kjer je
8 samostojnih strelskih dru-
žin, v Šmarju pri Jelšah pa
je sekcija v okviru TVD Par-
tizan. Težave so v ix>manj-
kanju strelišč, opreme m v
strokovnih kadiih. Izredno
prizadevni so taborniki v Ro-
gaški Slatini, Kozjem, Podče-
trtku, p>orajajo pa se nove
organizacijske enote. V ta-
borniških enotah je trenutno
nad 400 aktivnih članov.
V občini sta le 2 samostoj-
ni planinski društvi v Rogat-
cu In Rogaški Slatini, obe pa
imata svoje mladinske In
pionirske skupine planincev,
organizirane na številnih dru-
gih šolah. Vse bolj se uvelja-
vlja izobraževanje mladih pla-
nincev s planinskimi šclami
in organiziranimi planinskimi
izleti, hojo po planinskih
transverzalah in podobnimi
akcijami. Število organizira-
nih planincev je že blizu šte-
vilki 1.000! Za tako uspešen
razvoj planinstva gre prav ta-
ko zasluga prosvetnim delav-
cem, še posebej tovarišicam
v Rogatcu, Rogaški Slatini In
Šmarju pri Jelšah.
POTREBE PO KADRIH
Za nadaljno rast in razvoj
telesne vzgoje in športa so
potrebni strokovni kadri in
večje število objektov. Velika
teža strokovnega dela v dru-
štvih pada že na obstoječi
prosvetni kader, pedagoge za
telesno vzgojo. TTKS in Obč
ZTK bi za svoje strokovno in
organizacijsko delo nujno ra-
bili profesionalno strokovno
moč. V vseh dmštvih ni niti
enega profesionalca za teles-
no vzgojo in šix)rt. Vse delo
sloni na plečih amaterskih
delavcev. V občini je trenut-
no 5 vaditeljev Partizana, 2
smučarska učitelja in 6 vadi-
teljev, trije nogometni trener-
ji, 2 trenerja za košarko, tri-
je plavalni učitelji, nekaj pla-
ninskih m taborniških vodni-
kov, pa je bera strokovnih
kadrov več aH manj mimo.
šolanje novih strokovnih ka-
drov tako ostaja v občini
problem št. 1.
Izreden problem predstav-
lja pomanjkanje objektov za
telesno kulturo, kjer je naj-
bolj boleče, da v razvitih te-
lesnovzgojnih sredinah, kot
so Šmarje pri Jelšah, Roga-
tec in Podčetrtek, ni sodob-
nih telovadnic, ki bi služile
šolski in društveni telesni
vzgoji in športu. 7a razvoj
športnih iger Je v občini še
dokajšnje število urejenih ig-
rišč (7 za košarko, 6 za roko-
met, 4 za nogomet), žal pa
ni za kraljico fportov, atleti-
ko, v vsej občini smotrno
urejenega tekailišča s skaka-
Ušči in metališčem. Nujno
potrebne so investicije za ure-
ditev krožnega tekališča v
Šmarju pri Jelšah, kjer bi
uredili še osta,le atletske na-
prave. Za razvoj smučanja
bo potrebno misliti na naba-
vo opreme ob šolah m seda-
njim trem vlečnicam (Roga-
ška Slatina, Šmarje pri Jel-
šah in Podčetrtek) pridati
še nelcaj v lrup,ih sredinah,
kjer se mladi rcxl navdušuje
Za ta šport. Načrtno bodo
morali misliti na uspešnejši
razvoj plavanja (ne iz tekmo-
valnega stališča, pač pa kot
pomembne panoge telesne
vzgoje Iz zdravstvenih, prak-
tičnih in obrambnih vidi-
kov!) še na izgradnjo kakš-
nega plavalnega bazena, saj
sedanji v Šmarju pri Jelšah
ne more zadostiti vsem za-
htevam. Tu so še problerhl
izgrad^nj ustreznih s'trelišč z
nabavo strelske opreme, več-
ja materialna vlaganja v raz-
voj tabomi.štva in planinstva
in še vrsta drugih nalog.
Prepričani smo lahko da
bodo prizadevni delavci na
področiu telesne kulture v
tej občini postopoma uspeš-
no reševali posamezne pro-
bleme in težave, ki tienutno
zavirajo hitrejšo rast v teles-
ni vzgoji In športu ter se kaj
kmalu vključili v krog tistih,
ki se ne borijo več s temi
težavami.	K. .JUG
Jakob Rihtarič
20. stran — NOVI TEDNIK
St. 33 — 22. avgus, ,,
OBISK PRI ROKOMETAŠIH
če te dni obiščemo Skalno
klet, lahko vidimo, kako re-
sno delajo v rokometnem
klubu Celje. Več kot 18 igral-
cev prvega moštva marljivo
vadi. Treningi so dvakrat na
dan, pod vodstvom novega
trenerja željka Seleša in nje-
govega namestnika Toneta
Goršiča. V društvu je zavel
nov veter, ki ga nismo zasle-
dili zadnja leta. Vsi so opti-
misti in belež-.mo lahko po-
polnoma nove prijeme hi pri-
stope k delu Morda je temu
krivda v novem trenerju ali
pa tudi v sama politiki dru-
štva, ki se v zadnjih letih na-
predno usmerja k delu s ši-
roko bazo igralcev iz celjske-
ga bazena.
Predsednik Nace Knimpak
nam je po končani tekmi
proti Medvešcaku, ko so Ce-
ljani premagali renomiranega
nasprotnika, člana prve lige,
In v katerem igrata dva dr-
žavna reprezentanta, Zorko
in Miljak, ekipo pa vodi Ue-
ner državne reprezentance Jo-
sip Milkovič, dejal:
»v letošnji sezoni stopamo
v borbo za prvo mesto. Seve-
da imamo še težje delo kot
v pretekli sezoni, ko smo bili
drugi iza Slovana. Sedaj bo
težko proti Mehaniki, Kvar-
nerju in ostalimi bosensko-
hercegovskimi klubi. Toda, v
svoje fante imam zaupanje,
zlasti po prihodu trenerja Se-
leša, ki je že sedaj odlično
pripravil moštvo. Mimo tega
bomo letos s svojo mladin-
sko, perspektivno ekipK), na-
stopali v štajerski ligi pod
imenom Tehnomercator. Ka-
deti bodo nastopili v občin-
ski rokometni ligi. Tu mora-
mo omeniti, da je več kot
polovica našega moštva —ka-
detov članov republiške re-
prezenta.nce. S tem smo tudi
letos potrdih da najbolj na-
črtno delamo z mladino v
Sloveniji«.
Kaj pa Igralci I. moštva?
»Redno vadi od 16 do 18
igralcev. Te dni smo rešili
tudi vprašanje nastopanja
novinca Edija Trbovca iz Se-
vnice, ki bo velika okrepitev
za naše moštvo. V naših vr-
stah bo tudi nastopil edini
slovenski člaa mladinske dr-
žavne reprezentance Dušan
Božič in zelo dobri vratar
Milan Hudarin iz Šoštanja.
Ostali igralci so stari znanca
iz prejšnjih let. Na vratih
Marguč in Vojkovič, branilci
Levstik, Puoko, Miha Bojo-
vič, Guček, Sedovnik, ter na-
padalci in krožni igralci —
Vlado Bojovič, Pevnik Luskar,
Koren, Mrovlje, Ivezič, Sa-
mardjič, Kavčič. Iz vojske pa
prideta dva levaka Marjan m
Lubej in Tomo Kimej. Skoda
je le, da bomo izgubili Mar-
jana Gučka, ki odhaja v
JLA.«
Kaj pa Žarko Presinger?
Pri našem hotenju v letoš-
nji sezoni se nam še ni pri-
ključil edinole žarko Presin-
ger, izredno nadarjeni in ru-
tinirani vratar, eden od »zla-
tih« fantov naše rokometne
generacije. Po povratku iz
JLA se je deJnO poslovil, to-
da njega še pričakujemo!«
Pred štartom je pri Celju
torej vse v najlepšem redu,
glede igralskega kadra. Tudi
željko Seleš je zadovoljen.
Če upoštevamo, da je to eden
od najboljših evropskih tre-
nerjev rokometa, da je bil
večletni trener državnega pr-
vaka Partizana Bjelovar m
prvaka evropskega pokala pr-
vakov, smo ga predstavili do-
volj. Po zadnjih treningih in
tekmah je dejal: »Pogoji za
vadbo in igralski kader so v
Celju odlični. Mladine, ki je
osvojila roKometne veščine je
dovolj. Ves ta material je po-
trebno sedaj piliti in pripra-
viti za težja srečanja. Prvo
moštvo sedaj še ni v polni
formi in tudi rezultati zaradi
tega niso toliko pomembni.
Do prvenstva je še časa do-
volj. Sledijo številni turnirji
v Tržiču, Slovenjem Gradcu
in Mariboru in šele potem
bomo lahko ocenili naše delo
in zmožnost«.
Celjani ponovno trkajo na
vrata I. zvejme rokometne li-
ge. Med najboljše vsekakor
tudi spadajo. Zlasti sedaj, ko
se le približa čas, ko bo tudi
Celje dobilo nui]no potrebno
dvorano za športne igre. Brez
te dvorane pa tekmovanja v
I. ligi ne bo. Kajti v prven-
stvu 1975/76 se prvenstvo seli
v dvorane! Tega pa se zave-
dajo tudi pri ŽRK Celje. Do
takrat je pof.rebno pripraviti
številne mlade igralce za ve-
Uk rokometni klub, ki bo
ostal med najboljšimi v Ju-
goslaviji!
Jože Kuzma
Novi trener celjskih rokome-
tašev Zeljko Seleš
Pred vsakim treningom je delovni sestanek med trenerjem željkom Selešem in igraij
prvega moštva.
Sedem učencev in učenk neutrudno vadi na teniškem igrišču v mestnem parku
v Celju. To so ljubitelji tenisa, ki je za njih najlepši šport. Uče se zamahe in udarce
z reketom in pravilno metanje žogic za odbijanje. Vsi igrajo že na mrežo, uči pa jih
profesor telesne vzgoje Jože švegl.
Jože švegl je star osemindvajset let in se ukvarja s športom že od petega leta
starosti. Preizkusil ;e že vse vrste športnih disciplin. Najbolj pri srcu mu je smu-
čanje, saj je navsezadnje od člana smučarskega kluba v Celju postal diplomirani
trener za alpske discipline. Usmeril se je v trenerstvo ker pravi, da je prepozno
začel s specializacijo v posameznih športnih disciplinah za dobro uvrstUev na tek-
movanjih.
Letos julija je prevzel plavalno šolo pri Neptunu in trenerstvo tenisa za uCence
od 7 do 14 let starosti. Ze devet- let je član teniške sekcije HDK. želi si, da bi
z Rudije:n Sirnončičem prevzela trenerstvo tenisa za nekaj let, vendar pravi, da bi
morala prej iti na takšne teniške trenerske tečaje, da bi lahko svojim učencem nu-
dila več znanja. Ker nekateri mladi pri tenisu že kažejo sposobnosti in veliko volje,
bi moralo biti več igrišč in sploh več denarja za teniško sekcijo, predvsem pa, da bi
postal to rekreacijski šport, dostopen vsakemu občanu.
Mira Plahutnik
SLABA IGRA
KLADIVARJA
Nogometaši Kladivarja so
v zadnji trening tekmi pred
prvenstvom pokaaali slabo in
nezanimivo igro. V srečanju
proti Dubravi iz Zagreba so
sicer zmagali 1:0, toda to je
bilo tudi vse. Videli smo ne-
zanimivo, neborbeno m na
trenutke izredno slabo igro.
Le nekateri igralci v celj-
skem moštvu so se nekoliko
bolj trudili. To p.i žal ni do-
vcdj za večja uspeh v star-
tu letošnjega pn/enstva. Edi-
ni zadetek "je po lepi kombi-
naciji z Dobrajcem dosegel
čerrtič.
Nogometaši .^martnega pa
so igrali doma proti Merca-
torju. V odlični igri v pr-
vem pK>lčasu so p^vedli 2:1.
Pozneje jim je pošla sapa m
so srečanje izgubili z rezul-
tatom 2:3. Zadefte zia Šmart-
no sta dosegla Prašnikar dva
in Mandeljc.
PRIPRAVE
Košarkarji Kovinotehne, ki
so v spomladan-skem delu tek-
movanja v rejiubliški ko.š'.if
kar.ski li^i pristali na šestem
mestu prvenstvene lestvice z
v.sega štirimi točkami zaostan-
ka za vodečima ekipama Vrli--
nike in Triglava, se že 12 dni
pospešeno pripravljajo na na-
daljevanje prvenstva. Glavni
problem, ki pesti košarkarje
je nedvomno problem trenerja.
Potem, ko je v prvih kolih
republi.ške lige ekipo vodil še
njen dolgoletni trener prof.
Mile Cepin, je po njegovem
odhodu prevzel moštvo bivši
igralec Olampije In državni
reprezentant .\ljoša Žorga. Po
njegovem odhodu v JUV, je
ekipa spet ostala brez trener-
ja. Uprava kluba se je odlo-
čila, da razpiše mesto profesi-
onalnega trenerja, ni pa spre-
jela nobene sprejemljive po-
nudbe. Tako se .je uprava klu-
ba odločila ,da zaupa mesto
trenerja članske ekipe mlade-
mu in prizadevnemu trenerju
Zdravku Novaku, ki je do
sedaj vodil ekipo Celja v 2.
republiški ligi. V kratkem raz-
govoru nam .je mladi tre.ier
povedal, da je zadovoljen z
udeležbo na treningih, ki so v
pni fazi posvečeni v glavnem
pridobivanju kondicije in mo-
či. Ekipa bo v primerjavi s
spomladanskim delom nekoli-
ko spremenjena, saj se je
vključil v priprave moštva že
tudi njegov kap<"tan in najbolj-
ši igralcc Zmago Sagadin, ki
vsled poškodbe dalj časa ni
na.stopal. Proti nekaterim igral-
cem. ki se niso priključili
ziVJetnim pripravam ekipe, bo
klub discipIii.«ko ukrepal.
Najbolj razveseljivo pa je to,
da se bo v moštvo vključila
cela vTsta mladih in perspek-
tivnih Igralcev, ki sieor na-
stopajo Se za pionirsko ož.
mladinsko vrsto. Kljub rela-
tivno velikemu zaostanku za
vodečima ekipama. ,so nam-
reč tako uprava kluba kot
tudi Igrairl trdno otiločeni,
da poskušajo letos osvojiti 1.
mesto	J.\NEZ CEPJN
DVAKRAT
DOBOVIČNIK
Odliten celjski strelec Mar-
,jan Dobovičnik je potrdil svoj
talent v streljanju s pištolo.
Na republiškem prvenstvu v
Ljubljani je dvakrat premagal
najboljšo vrsto strelcev Olim-
plje In člane državne repre-
//•ntance Tržana, Planinca in
Peterneia. Celju je priboril dvn
naslova rcimbliškega prvaka in |
je tako postaj tudi kandidat j
za boljše mesto na državnem
prvenstvu.
Marjan Dobovičnik je naj-
prej zmagal v streljanju s pi-
štolo proste izbire. Zadel je
533 krogov In zmagal. V isli
konkurenci je bil drugi celjski
strelec Streiher de.setl. Zadel
je 500 krogov. Naslednji dan
Je bila na sporedu disciplina,
sireijanje z drullov pištolo.
Tudi tokrat je Marjan Dobo-
viinik dosegel lep uspeh in z
518 ki-ogi osvojil prva mesto
pred Tržaiiom in ostaiiaii.
Streiher je bil nekoliko slab-
ši in je s 477 krogi osvojil
dvanajsto mesto.
SKROMNO
v čiisu .Špelinega mrtvila so te
dni v (..oijii nastopili mladi aikti
repre^enianc Oeške, Veneta in Slo-
venija. Domači atleti so proti Ce-
hom in Italijanom imeli popolno
ma »oUi-fji-no vlogo in naša rep^io-
liška reprezentanca je izgubila vsa
srečanja. V vrsti slovenske repnv
zentance so nastopili tudi nekate-
ri atleti K!adi\arja ii\ Velenja.
Dane Kovaiič je bil v teku i:a
3000 metrov dru^i m je dose^tl
soliden rezultat S:4l.U. Hojaii iz
Velenja je osvojil drugo mesto na
1500 m, Cop pa je s skokom l!fJ
cm osvojil četrto mi-.sto v skoku
v višino.
.'Vtleti Kladivarja pa so gostovali
v Gradcu. V tradiciuiialiiem
čanju mestnih reprezentanc i>o
srečanje prvič po vojni izgubili
Kezultat 100:90 za vrsto Gradca.
Med moškimi so domačini zmagali
&i:j5 in med aUetinjami :>«:35.
Nepričakovan poraz! I*resenečeaje,
kljub temu, da v celj.ski vrsti ni
nastopil Peter Svet. Edina toIa-:ha
.sta nekoliko boljša rezultata Zdrav-
ka Pečarja v metu diska 59,80 in
Ou.šana Prezlja ^10 v skoku v
višino. Za Ck-lje so prva mesta
osvojili še — Lisec na 1500 me-
trov, Bezjak v kopju, Uraiikarjeva
na 800 m, Dermoljeva v skoku v
daljino in Kastelčeva v metu dis-
ka. Nata.ša trbančič je v metu
kopja izven konkurence dosegla
rezultat 56,64.
Dogovorili pa so se, da ho v bo-
doče tradicionalno srečanje obeh
ekip v krosu, dvoranskem sr';ča-
nju in medmestnem dvoboju v
krajšem atletskem programu.
VATERPOLO I.
Vaterpolisti Neptuna, ki so med
tednom igrali neodločeno 8:8 pro-
ti Kopru, so v drugem delu prven-
stva v II. republiški ligi osvojili
prvo mesto in si priborili v pri-
hodnji sezoni mesto v L repul)-
liški ligi. Ta uspeh so si priborili
z neodločenim rezultatom proti
Kamniku 12:12. Najboljšo igro v
/.adnjili dveh srečanjih so pokaza-
li — vratar Vrečko, Alujevič, Koj-
šek in Dolžan.
NON STOP ZA
ROKOMETAŠE
Trener celjskih rokometi
šev Zeljko Seleš zaJitPva o
celjske vrste vedno večji a
por. Po srečanju proti Ma
veščaku v Celju (26:23) i
celjski rckometaši v tre
dneh odigrali kar pet teka
Najprej v Slovenj Gradu
proti Varteksu ^>•ll in šoš^
nju 17:14. Na turnirju sj
osvojili tretje mesto. Poi |
nadaljevali v Trž č in ^
tam pomerili v novem tq
nirju. Tu so ■isvcjili drup
mesto pred Medveščakom. I
je imel boljšo razliko v 91
lih. Celjani so namreč prt
ti prvoligašu ponovili dobi|
igro in igrali neodlofa
15:15. Premagali so Ribni
in Tržič. Toda strelci zve
nega trenerja VTilkovča
vrstah Medveščaka so d
segli le zadetek več jn (■s^
jili pokal ookrf>v;tel'3 tu
nirja, tovarne čevljev Pei
Te dni je bilo na spored«
ietošnje slndi^talno plaval*
orveistvo v štafetnem pla^>
nju tri kr.Tt pet tekmovale«
in tri krat ti i.je tekmov.ild H
člane, starejše člane in i>
nU-p. Nastopilo je preko J
ekip. Najboljše rezultate »
aosegll predstavniki .4era, ki
so pri Članih presenetljiv'
premagali lavorl/.lrano cl^ii''
fio.svelc, dalje članice ZavoJJ
za napiedCK gospodarstva
buirej^ia vrsta .-Vera.
KLZVjI.rATI — dani:
:i:-il,0, l'rosvcia 2:50,0, ClnKir-
i.a :::5j,2, llC 2:55,6, Ziaiaf"
3:06,1, Ingrad 3:07,8, N"'
j:li,9, Avtomolor 3:21,8, »a"
Gradiš 3:41,0. Lik ^^
v.nja 3:49,0.	.
CLANICK: ZNG Celje
lus;iad 2:44,8, Aero 2:57,2, s.''
Qijo Cinkarna, Avtomotor *
t.TlO.
ftTAREJSl CLAM: Aero •
01,0, Prosv;;ta 2:07,8, Ciiik»r"»
2:10,2, Avtomotor 2:18,0, ^
viiija 2:4.1,0.
Komisija /.a rekreacijo.'J
oudiii pri oocln.skem sintiii^'
nem sve^u C-'lje je le cliil
pi.iala prvenstvo v roKoW
za dane ter 11. del prveii^''
v odoojki za članice in '
rejše dane. leUmovanJa ^^
do pričela v mesi-cu si-piet"'' .
Pri odbojki so ekliK-, k'^
sodelovale v I. delu. avto"^
tično vključene v drugi
prvenstva. Vse novo Pf'^,
IJenc ekipe p« se uvrstil" ^
nižjo ligo. Vse tekme bo««
Mestnem parku pod stre" ^
Prijave sprejemajo do
avgusta.
Prvi, ki Je Izpolnil vse
goje za .'iportno zlato
Trim v letošnjem letu, j« j,
ter Faktor, član Avtomot^^,
Celje. To je ie tretje leto^i
pored ko ta priznani
smučarski učitelj redno ^^^
prvimi odda tekmovaln' j^j;.
tonček komisiji za Trim
movanja. Osvojil je vse ^
točke in kljub svojin"
pokazal, da je v izredni f'
^ 22. avgust 1974
NOVI TEDNIK — stran 21
80 LET KONUSA
ij)pogledu na prehojenih 80 let v KONUSU Slovenske Konjice ne štejejo
Kno uspehe, izredne proizvodne rezultate zadnjih let, novo zgrajena sta-
jvanja in proizvodne objekte, gledajo tudi na tiste medsebojne odnose in
i\g zavesti delavca samoupravljalca, kar je bistveno pripomoglo k vsem
jpehom. Večanje količine znanja vsakega posameznika in dejansko odlo-
mje neposrednih proizvajalcev v združenem delu — vse to je pogojilo od-
^e rezultate. V Konusu se zavedajo pomembnosti sodelovanja vsakogar
^zaposlenih, zato z utrjevanjem vloge delavca samoupravljalca gradijo
(ginelje za še boljše delo.
Jeseni leta 1972 so v Konu-
p začeU z intenzivnimi pri-
^vaini na ustavno organlzi-
jnost .tedanjega kombinata
celote. Takratni central-
r delavski svet je imenoval
irokovno politični aktiv, ki
j naj proučeval možnosti in
iriante organiziranosti te-
jeljnih organizacij združene-
I dela. Aktiv ni delal sam.
[sodelovanju in pogovorom
1 povabil vrsto delavcev in
davk, ki so delala na naj-
Biičnejših področjih. Izre-
» aktivno so se vključile v
I dejavnost družbeno politi-
!e organizacije, predvsem
reaa komunistov, sindikat
mladina.
Pomladi leta 1973 je bila
idelana prva varianta orga-
Esiranosti TOZD. Takoj se
'jf pričela razprava v vsehte-
"Ojih obratih, sedanjih te-
"^Unih organizacijah združe-
J^a dela. Vrsta koristnih
^♦Pom, predlogov, seminar-
ustavni organiziranosti,
to je še boy utrdilo pre-
organiziranost in od-
nove možnosti. Na kon-
jj' je obveljal predlog seda-
Iorganiziranosti v Konu-
^ Osemnajst temeljnih or-
^^ij združenega dela, od
I trinajst proizvodnih tn
't- trgovskih ter ■ delovna
C!»iost skupnih služb. Pra-
danes dokazuje, da so se
j^^ojiusu dobro odločili in
P^l^ teh temeljih grade na-
j^^oupravni položaj delav-
TOZD se je nedvomno
spremenil. Možnosti
,^ljanja so se posvečala in
kažejo vedno več za-
lu^a za svoje delo in nje-
rezultate. Da je temu
joj^' je potrdil razgovor za
mizo« v KONUSU
^VENSKE KONJICE, na
so sodelovali inž.
^ ŠTERN, sekretar sve-
»tH^ Konus, KATJA S VAB,
JjJ^ TOZD Koko, MARJAN
li^' vodja TOZD usnjar-
ti^^RlL FERGOLD, vodja
tehnična konfekoija,
PAVEL OMERZA, predsednik
delavskega sveta TOZD, IRE-
NA TAJNIKAR, delavka v
TOZD Koko, ALOJZ PUŠ-
NIK, delavec v TOZD tehnič-
na konfekcija in MAJDA
GROLEGER, sekretarka sa-
moupravnih organov.
Kako v Konusu občutijo
skremembe po formiranju te-
meljnih organizacij združene-
ga dela in kakšen je samo-
upravni položaj delavca v
TOZD?
SKUPNA OBRAVNAVA
VPRAŠANJ
KATJA S VAB: Nedvomno
je ena od razlik v mnogo
večji odprtosti skupnega re-
ševanja in obravnavanja
vseh vprašanj, ki tarejo ko-
lektiv. Aktivirali smo tudi
mlajše člane kolektiva, tako
preko Zveze mladine kot Zve-
ze komunistov. Nedavno te-
ga smo sprejeli v ZK dva-
najst mladih iz neposredne
proizvodnje. S tem se veča
tudi odgovornost ne samo za
proiavodno delo, temveč tu-
di za delo v samoupravnih
organih. Na primer, naša
konfekcijska proizvodnja je
zelo specifična, pK) svetu
marsikc^ zapirajo obrate za-
radi splošnih težav. Delavci
pri nas za to vedo. V kolek-
tivu TOZD se ni težko dogo-
voriti, da bomo delali prosto
soboto, ker je pač potrebno.
Znajo ceniti in vrednotiti de-
lo skozi odnose. Mislim, da
se prav tu odraža odgovor-
nost vseh zaposlenih.
MARJAN CERAR: Morda je
marsikdo takoj po formira-
rvju TOZD menil, da bo šlo
vse pK) starem, praksa pa je
ovrgla takšno mišljenje. De-
lavci, še posebej tisti v sa-
moupravnih organih — in teh
je veliko — se mnogo bolj
zanimajo za poslovanje, za
rezultate, boljše možnosti de-
la, kot so se kdajkoli prej.
To pa omogoča kvalitetnejše
delo in napredek. Dogovori
na samoupravnih organih so \
mnogo bolj spoštovani in za-
to tudi hitreje realizirani.
Ljudje so mnogo bolj od-
prti, postavljajo vprašanja in
zahtevajo odgovore. Zaintere-
sirani so in vedo, da si sami
režejo kos kruha tn ne da bi
jim ga rezal nekdo od zgo-
raj.
CIRIL HERGOLD: Vsak
mesec se sestane delavski
svet TOZD. Razpravljamo o
mesečnem rezultatu proizvod-
nje. Zdaj je za vsako TOZD
jasno, kolikšni so rezultati,
kaj in koliko smo naredili,
kje bi lahko bilo še bolje.
Prej smo rezultate obra-vna-
vali za celotni kombinat. Me-
nim, da se s sedanjim siste-
mom mnogo bolj veča odgo-
vornost in zainteresiranost
p>osameznika, ker vidi, da
ima dejansko vse možnosti
soodločanja in upravljanja.
Ta povečana zainteresiranost
za samoupravljanje je prisot-
na na vseh področjih.
Rezultate obravnavamo vsi
skupaj. Morda je bilo na za-
četku nekoliko teže, zdaj pa
je vse več sodelovanja. Po-
membno je, da delavci raz-
pravljajo o stroških proiz-
vodnje in podobnem.
PAVEL OMERZA: Sestanki
našega delavskega sveta so
zelo plodni, tako glede pred-
logov kot vprašanju, ki po-
rajajo nove zamisli. Ljudje
hočemo imeti čisto vino. Prej
nismo nikdar opazili, da bi
delavci — člani delavskega
sveta in druge — predlagali,
katere točke oziroma proble-
me naj obravnavamo na pri-
hodnji seji delavskega sveta.
Zdaj se to redno dogaja. Iz
meseca v mesec se povečuje
zavest in prepričanje, da bo
mogoče dobro ustvarjati le s
skupnimi močmi, z združe-
nim delom. Tako mi je pred
časom delavka dejala, da bi
bilo dobro obravnavati vpra-
šanje norme, pridružil se ji
je še nekdo in stvar smo
dali na dnevni red. Skratka,
ljudje predlagajo, ker vedo,
da je vse mogoče doseči z
njihovo večjo samoupravno
dejavnostjo.
AKTIVNI KOMUNISTI
JANEZ ŠTERN: Pri formi-
ranju TOZD in volitvah čla-
nov samoupravnih organov
je bila velika pozornost po-
svečena pripravam teh ka-
drov. Želeli smo, da bi bilo
v organih samoupravljanja
čimveč resnosti in prizadev-
nosti. Pomembno nalogo so
pri tem naredili komunisti,
ki jih je izredno veliko v or-
ganih samoupravljanja. Ola-
ni ZK se že na svojih sestan-
kih pogovorijo o planih, us-
pehih in neuspehih ter tako
predstavljajo močno silo, ko
gre za reševanje t^av. Danes
delavec v Konusu ni več sa-
mo zaposlen, ki samo poslu-
ša vodstvene delavce in na
koncu samo dvigne roko,
temveč se živo zanima, kaj
se dogaja v OZD, koliko je
sam udeležen v teh dogaja-
njih, koliko lahko prispeva,
ve, da si sam reže kruh.
Pomembno je, da delavci
danes mnogo bolj razmišlja-
jo o tem, kako je mogoče še
bolje delati in samoupravlja-
ti in ne da to prepuščajo sa-
mo drugim, »tistim, ki so
poklicani za to«. K vsemu te-
mu bo pripomogla še orga-
nizacija ZK, ko bomo usta-
novili aktive komunistov' v
TOZD, saj menim, da mora-
jo biti komunisti nosilci vseh
dogajanj v posameznih
TOZD.
ZADOVOLNI SMO
ALOJZ PUŠNIK: Najbolj
sem zadovoljen, ker je vloga
delavca v sedanji organizira-
nosti podjetja mnogo po-
membnejša, kot je bila prej.
Laže je delati, če stalno veš
za rezultate svojega dela in
če lahko vedno prispevaš, da
bodo ti rezultati boljši. To
pa pomeni, da moraš imeti
vpliv ita dogajanja. In tega
delavca v Konusu imamo. Za-
to se je tudi povečala odgo-
vornost vsakega od nas. Vsa-
kdo se zaveda, da mora na
svojem delovnem mestu ust-
variti čimveč in čimbolj kva-
litetno, ker mu to še bolj
daje pravico do aktivnega
vključevanja v razpravo o
delu celotnega TOZD, vseh
uspehov in problemov, ki na-
stajajo. Pri Konusu sem že
vrsto let. Moram reči, da se
posebej v zadnjem č^u res-
nično počutim kot ' samo-
upravljalec.
Na sejah kolektiva TOZD
največkrat razpravljamo o
kvaliteti dela, o disciplini in
to vsi. Ne samo vodja TOZD.
IRENA TAJNIKAR: Pri
Konusu sem že šesto leto in
zdi se mi, da se položaj de-
lavca izboljšuje iz leta v le-
to. Ne samo glede na materi-
alne možnosti oziroma oseb-
ni standard, ampak na nje-
gove možnosti, kot člana ko-
lektiva, kot samoupravljalca.
Vedno več vemo o proizvod-
nji, prodaji. Mislim, da je to
nujnost, da poznamo vse te
številke, ker tako lahko dru-
gače cenimo svoje in tuje
delo. Vemo, zakaj zaškrdplje
tu ali tam. Danes se o kak-
šnem problemu, težavi ali ne-
pravilnosti ne razpravlja več
po kotičkih, pot je jasna.
Imamo samoupravne organe
in o vsem se lahko pogovo-
rimo. Kako pomembno je,
da lahko zapjoslene mlade
mamice sprožijo problem
otroškega varstva. Rezultat —
gradnoa novega otroškega
vrtca.
SODELOVANJE MED
TOZD
Med trinajstimi proizvod-
nimi TOZD je velikega pome-
na tudi dobro sodelovanje.
Kakšno je to sodelovanje?
KATJA ŠVAB: Nedvomno
dobro sodelujemo, si poma-
gamo med seboj. Gledamo, da
bodo rezultati doseženi pod
skupno streho čimboljši, ne
da bi težili za afirmacijo po-
sameznega TOZD na tržišču.
Kako na primer najbolj so-
deluje kot usnjena konfekci-
ja z usnjamami. Sodelovanje
bazira na mesečnem opera-
tivnem planu. Kako dela za
izvoz, roki so zelo kratki in
moram reči, da imajo usnjar-
ne kljub svojim planom dela
izredno razumevanje za naše
težave. To pa veliko pomeni.
MARJAN CERAR: Sodelo-
vanje je zelo v redu. Poma-
gamo si med seboj, posebej,
če je kdo v stiski. Brez ne-
potrebnih komplikacij, vpra-
šanj. Vsi smo OZD Konus in
tega se dobro zavedamo.
CIRIL HERGOLD: Sodelo-
vanje dobro poteka. Vedno
manj se počutim.) zapostav-
ljene nasproti zunanjim kup-
cem. V preteklosti je bilo
prisotno mišljenje, da mi kot
domači lahko p^akamo. Za-
to je izrednega jKvmena ope-
rativna priprava dela, ki na-
črtuje potrebe za mesec dni
naprej.
MAJDA GROLEGER: Na
področju uveljavljanja samo-
upravnega položaja delavca v
TOZD smo v zadnjem obdo-
bju veliko naredili. V samo-
upravnih organih je vključe-
nih več kot tretjina vseh za-
poslenih. To pa je že lepa
številka. 434 delavcev je v
delavskih svetih TOZD, skup-
nem delavskem svetu in dru-
gih orga.nih. V izvršilnih or-
ganih pa je 278 delavcev. Mi-
slim, da glede na sedanjo or-
ganiziranost naše OZD delav-
ci ne samo da lahko odloča-
jo v polni meri, ampak da
resnično odločajo. Možnosti
so in ljudje se tega zaveda-
jo. Vse to pa vodi v eno —
uspehi ob takšnem stanju in
zainteresiranosti ljudi zato
ne morejo izostati.
Tako je v organizaciji zdru-
ženega dela KONUS Sloven-
ske Konjice. Ni bilo lahko
tedaj, ko so v tako velikem
kolektivu pripravljali novo
organiziranost. Zato pa jim
je toliko laže sedaj, ko vsaka
iposamezna TOZD skupno z
zaposlenimi veže celotno
OZD v močno in trdno or-
ganizacijo — KONUS.
^rjan Oerar
Janez Štem
Alojz Pušnik
Katja Švab
aril Hergold
Pavel Omerza
Irena Tajnikar
Majda Groleger
22. stran — NOVI TEDNIK
St. 33 — 22. avgus, ,,
^ 22. avgust 1974
--
NOVI TEDNIK — stran 23
HUMORESKA
DON JUAN
Don Juan je posebno zemeljsko bitje. Samo očesna
erotika mu ne zadostuje,, ampak je njegova poglavit-
nan dejavnost obdelava karoserij in njihovih motorjev.
Je nekakšen svetilnik za ženska srca, sijajen govornik,
ki naj hitro raztopi igrano ali neigrano, vendar pre-
brisano žensko sramežljivost. Nato pa se po besedni
uverturi izkaže še kot baletni mojster na jogiju in
seveda v kostumu rajskega Adama.
Biti zna tudi izbirčen. Prednost daje pomladnemu
cvetju; le v skrajni sili mu je dober tudi kaktus. Ved
no je elegantno oblečen in daje glavni poudarek zunanje-
mu blišču, da prikrije revščino in praznino zgornje-
ga nadstropja.
Spoštovan m priljubjen je tako pri neporočenih
kot tudi poročenih ženah. V bistvu je velik strahope-
tec, ker se boji prijeti za kljuko matičnega urada.
Pravi, da ni največ katastrof na cestah, ampak na ma-
tičnih uradih.
Je kavalir z rožo, ob njem se kopriva počuti kot
nagelj v gumbnici. Kot bolha, ki ne skače samo za-
radi veselja, tako tudi naš junak ne goji radarske
koketnosti samo za zabavo, ampak je njegov smisel
življenja večni ogenj srca, goli objem in strasten
poljub.
Kar se tiče tehnike, je pravi virtuoz. Mojstrsko ob-
vlada vseh 15 stilov iz knjige »Popolni zakon«, in van
de Veldeja; fantazija pa mu pomaga, da najde še
druge ljubezenske rinese.
Ima tudi navado, da v Ijubezensko-rdeče obarvani
sobi natoči svoji Evi dragega šampanjca, zavrti
moderno gramofonsko ploščo in, ko je v tesnem obje-
mu, mu daje ta nadvse čudovita glasba nove inspiraci-
je za ljubezenski balet.
Prav tako tudi doživlja katastrofe kot specializirani
parfumerist, ki po nesreči pade s šopkom dehtečega
cvetja v gnojnico. Večkrat lovi bolj izkušeno mlado-
stno srnico m si jo pripravi za odstrel z velikim po-
klonom v obliki tatarskega bifteka, nato mu prebrisana
brotd z nekaj kozarci viskija, nakar mu prebrisana
sraka s hudomušnim smehljajem odleti skozi vrata v
objem drugega
Za Don Juana pa niso vabljive javne hiše, ker si s
svojim čudovitim talentom" zna sam pričarati opojni
mladostni model, ki potem poje po njegovih notah
nesmrtno arijo ali najdražjo simfonijo na svetu.
Torej je naš junak poseben profU, ki pravi, da je
najlepša izložba za moške oči globok in mladosten
dckolte in bi bil navdušen prostovoljec na vsaki fron-
ti, če bt jo obstreljevali s seks-bombami.
JURE SARLAH
ZARES JE VROČE
NAJEMNINA
Lastnik stanovanja
novi podnajemnici po-
kaže sobico in ji izro-
či ključe:
»Tu sta ključa v
dvojniku, kar pomeni,
da glede obiskov ni-
smo natančni.«
Nova podnajemnica
vrne lastniku en ključ
in odvrne:
»In jaz nisem iz-
birčna. Tu imate na-
jemnino!«
LA5K0
Na cesti jo je ustavila maj-
hna deklica in jo gledala:
»Zdaj pa povej, ali si pob ali
punca, šlic imaš, kaj pa po-
tem ta čopek las zadaj?«
Težko najdeš pri nas kak-
šno žensko. p>o poklicu ples-
karko. Vendar se je ravno
Ankica Džurin iz Laškega
odločila za to. Dvaindvajset
let ima in je rojena v Mosta-
rju. Poročila se je s sobo
slikarjem Tonijem. Imel je
zelo veliko dela, zato ji je
rekel, naj mu gre malo po-
magat, da bo samo »šmir-
glala«. Pa je šla, in tako se
»je začelo. Naučil jo je umet
nosti pleskanja, beljenja sob
in EK>laganja tapet. Tako .le
kmalu začela delati samo-
stojno.
Ker je dela veliko, delata
vseoovsod. Ne samo y Laš-
kem tudi v Radečah, Ce'iu,
Savinjski dolini in drugod.
In Ankica dobro pleska. Vsi
so zadovoljni z njenim de-
lom. V Laškem jo že vsi ix>
znajo in ko gre po ulici v
belih hlačah in kapici, se
nihče več ne smeji. Drugod
pa jo vsi čudno gledajo in
če ugotovijo, da je ženska, se
smejijo in nemalokrat dajo
kakšno pripombo. Ce pogle-
damo resnici v oči, pa žen-
ske dostikrat same pleskajo
stanovanje doma, pa se niko-
mur ne zdi čudno. Nihče se
ne smeji.
Ankica se ne meni za lju-
di, kako jo ocenjujejo. Delo
jo zelo veseli, malo jo boli-
jo noge, a to je ne moti, saj
je delo tako pestro. Najbolj
je vesela, če ji uspe res iz-
vrstno pobeliti kakšno sobo.
Težav pravzaprav nima. Le
če ji kaj nagaja pri delu, se
malo jezi. Tudi z zaslužkom
je kar zadovoljna, želi pa si
imeti hišico nekje pri gozdu,
kjer bi v miru živela z mo-
žem in hčerkico. In še en
hobi ima — zbira steklenič-
ke z različnimi pijačami.
Za dopust pravi, da gaj
težko imeti poleti, ker je
več dela, pozimi pa dela"
manjkuje, saj se stranke
vadno nikoli ne odločijo
beljenje stanovanj. Zato'
sta pozimi z možem k i
šem Dela je veliko zato,
se nihče od mladih noče
ločiti za pleskarja in
morajo navsezadnje tudi
ske vzeti čopič v roko.T
Mira PLAHTrt
Italijanski pisec komedij
Dario Niccodemi, avtor
Ostržka, je nekoč dobil v
oceno rokopis mladega av-
torja. čez mesec dni je
avtorju vrnil komedijo in
mu rekel:
»Dal sem jo brati tudi
gospe Veri Vergam in Lui-
gtju Cimara. Gospa Ver-
gani trdi, da bi oiLo treba
v celoti spremeniti drugo
dejanje, Cimara pa pravi
isto za prvo «
»Kakšno pa fe vaše
mnenje?«
»Po mojem bi bilo tre-
ba spremeniti tretje.«
LJUBEZEN PO SVETU
Kadar se kje pomešajo
različni življenjski nazori ah
celo verstva, pride do špas-
nih zadev.
Pri plemenu Kilja v zgor-
njem toku reke Kongo je
krik: Pičila me je kača! več-
je dražilo kot vsa mazila in
španske muhe.
Vsaka ženska, mlada
ali stara, poročena ali devi-
ca, vsaka se bo brez upira-
nja in pomisleka ponudila
moškemu, ki ga je pičila ka-
ča. To ne storijo iz strasti,
zaradi kakšne misli, da je
»pičen« moški krepkejši. To
storijo iz čistih tiumanih raz-
logov, kajti veria.mejo, da
edino seks pomaga ranjene-
mu s .strupom, da preživi.
Razlage, zakaj tako, so
različne. Eni pravijo, da so
Kililji kdaj v preteklosti
morda prezgodaj skuhali
kakšnega misi^jnarja, preden
so dodobra razumeli zgodbo
o Evi, Adamu in kači. Tako
tisti, ki običaj razlagajo jk)
sociološki plati. Medicinci pa
so prepričani, da delajo Ki-
Iji to iz izkušenj, da pove-
čana cirkulacija krvi, ki na-
stane pri six>lnem združenju,
strup porazdeli f>o krvi In
ga tako močno razredči. Na
vsak način je spolni akt po
kačjem strupu reševal življe-
nja, čeprav ne vselej.
In če piči kača žensko? Ne,
ženske nihče ne rešuje. Kaj-
ti ženska je morala kaj sto-
riti, da jo je kača kaznova-
la. In prav zaradi take raz-
lage mislijo nekateri, da je
običai pri Kililjih nekoliko
zmedena predstava svetopi-
semske zgodbe o prvem gre-
hu, zapeljivi kači, še bolj za-
peljivi Evi in nesrečnem, nič
hudega slutečem Adamu.
Na zgornji sliki •cililjevsko
dekle s steklenimi biseri
okoli vrat.u. To je znak. da
so belci imeli stike s pleme-
nom, kajti ničvredne stekle-
ne orglic« so mamljiva stvar
za divjake.
NOVI TEDNIK - Giasuo občinsuih organizacij Socialistične zveze delovnega gudstvs- Gel,ie LASko Slovensue
Sentjui Šmarje pn ieišafi m Zaiec - UredniSrvo: jeije Gregorčičeve a poštn; preaai 161; Naročnina m ogiast ,
V Kongresfi iC - Glavni a cxlgovorai urednik Jože Vouana Tehnični urednik Drage Vleavea - tteaaKcija Muac ^^
Jure KraSovec Donaimlta Po& ivluao Semčai Damjana Stamejčič Brane Stamejčič Zdenka Sropai Miienkc
Tone V rabi - Izhaja vsaK četrteK - izdaja ga OGF »Deio« Ljubljana - Elokopisov oe vračamo - Cena P^
tnezne Številke 2 dir - Celoletna naročnina 76 din polletna 37 din. Tekoči račim 50102-601-20012. CGP »DEfvO« Ljublj^^
reiei„ uredništvo 223-® ie	mah oglasa m naročnine m-ijb	>