Poštnina plačana ▼ gotovini. Leto X, št. 165 LJubljana, četrtek 18. julija 1929 Cena 2 Din mrar fao 26 Dtv ■ taotenoM« 40 Okk UrednHtvoi Kmfifeva rito* &. Teteteo tt»r. 9122, 9123, 9124. 9125 ta 9126. Maribor: Aleksandrov« cesta u. Teleta« ft. 440. Celje i Koceoor« i*. 1. Teiete« Itor. 1M. BokopM m m vračajo. - Oj&l4 po t*um. Uprrvalitvei UuUtau. Pre4emo»» «U Telefon it. 1122, 9123, 1124, 9125, 912«. iMeratai oddelek: Uuhtiaaa, Preierao« oBca 4. Telefon to 2492. Podražili ca Maribori Aleksandrova eeal it 19. Teieioo to 45& FodroArica CeUei Kocecov« riica It t Telefon it. 190 pri po it- 6et cavod-ibi Ljubljana it 11^42; Praha &sk> 78.180; W'lea Hr. 105 241. Ljubljana, 17. julija Zadnje dni se mnogo piše o bodočih Združenih državah Evrope. O tem vprašanju se je dozdaj že neštetokrat razpravljalo, saj iščejo nekatere stranke v raznih državah rešitev iz gospodarskih in drugih težav baš v evropski konfederaciji. Obstoji celo organizacija, razpredena po raznih deželah in ki ji načeluje znani grof Coudenhove-Ka-lerghi, ki z vso vnemo vodi propagando za Združeno Evropo. Ideja je velika in do sedaj se je zdelo, da ni baš izvedljiva. Tem večjo senzacijo pa je vzbudilo dejstvo, da so zagrabili za problem aktivni in odgovorni državniki. Poroča se, da namerava nastopiti francoski zunanji minister na septem-berskem zasedanju Društva narodov s senzacionalnimi predlogi. Zlasti srednjeevropsko časopisje ve povedati, da izdeluje Briand že podroben načrt za ustanovitev evropske konfederacije po ameriškem vzorcu. Poročila so v tej obliki fantastično pretirana. Briand je prerealen državnik, da bi s svojega odgovornega mesta ubiral take čarobne melodije bodočnosti. Dobro mu je znano, da bi v sedanjem času in v sedanjih razmerah naletel poskus za ustanovitev politične Panevrope na velika nasprotstva in nepremagljive ovire. Niti v Nemčiji niti v Angliji, niti v Franciji, še manj pa v Italiji niso danes zanjo podani pogoji. Gotovo tudi ne misli na Coudenhoveovo Panevropo, ki sumljivo sliči vsenemški »Mittelevropi« iz svetovne vojne in ki se zdi nekam preveč naperjena proti Angliji. Briand ima skoro gotovo druge, realnejše, bližje načrte. Iz onega dela francoskega časopisje, ki često tolmači misli zunanjega ministra, izhaja jasno, da gre za gospodarsko preureditev Evrope. Pariški »Temps« piše v svojem očividno inspiriranem uvodniku o tem vprašanju taJtole: »Briandu pripisujejo namen, da izkoristi prihodnje zasedanje Društva narodov, ki se bo vršilo začetkom septembra v Ženevi, in izda apel za novo gospodarsko organizacijo Evrope. To je ne glede na način realizacije in na politično reakcijo take pobude, ki io pokažejo šele izkušnje, velika zamisel, ki bi bila v stanu, če bi se jasno izražala v dejanjih, iz evropske solidarnosti ustvariti v prenovljenem svetu fakt, sposoben zagotoviti rešitev naše civilizacije. Tak osnutek niti najmanj ne ogroža nobene druge mednarodne skupine in nobenega drugega kontinenta. Nasprotno, on je le logično nadaljevanje lokarnske in ženevske politike na zgolj gospodarskem polju. Države stare Evrope se morajo sporazumeti, če si hočejo zagotoviti boljše pogoje produkcije in obstoja s tem, da zmanjšajo, kolikor je to mogoče, carinske ovire, ki jih ločijo danes in vzbujajo med njimi prepogosta nasprotstva.« Gre tedaj za nekaj podobnega, kar je že pred tremi leti pripravilo francoskega delegata Loucheurja, da je na zasedanju Društva narodov predlagal v imenu Francije sklicanje svetovne gospodarske konference. Tedaj je Lou-cheur poudarjal, da se je iz ekonomskih vzrokov rodila večina dosedanjih vojn in da grozi kaos v svetovnem gospodarstvu izzvati tudi prihodnjo, še strašnejšo katastrofo. Zalibog dosedanje gospodarske pred-konference in zborovanja, ki so se vršila pod okriljem Društva narodov, niso rodili posebno zadovoljivih rezultatov. Preko teoretičnih razglabljanj se ni prišlo. Praktičnih sklepov ni bilo. To je povsem razumljivo. Države s staro in razvito industrijo bi hotele prisiliti mlade industrije, ki se z muko porajajo v novih deželah, da likvidirajo, ne glede na to, da je samostojna industrija važen pogoj za ohranitev državne neodvisnosti. Popolnoma naravno je, da se prizadeti z vso silo upirajo smrtni obsodbi. Še večje od težav na evropskem kontinentu so ovire, ki jih za smotreno ureditev svetovnega gospodarstva delajo severnoameriške Ze-dinjene države. V Washingtonu kažejo bore malo smisla za ekonomske križe in težave Evrope. Skoro ni pretirano trditi, da hočejo Američani iztisniti zadnji življenski sok iz izmučenega starega kraja. Ameriški gospodarski imperijalizem je dejstvo, ki se vsak dan manifestira z vedno novimi postulati in često z naravnost ci/nično okolnostjo. Če noče Evropa popolnoma podleči v vsiljeni tekmi z novim svetom, mora napraviti red najprej doma. Iz tega prepričanja izhaja Briand s svojo plemenito namero, ki ji pa do danes še ne vemo konkretne oblike. Dokler francoski zunanji minister ne pride s svojim programom na dan, je nesmiselno delati prognoze o uspehu ali neuspehu. Vsekakor je problem, ki se z njim sproži, mnogo globlji in težji in se stavljajo njegovi rešitvi dokaj mogočnejše ovire, nego bi človek sodil, če bere opti-mističrie in fantastične članke v inozemskem, pa tudi v domačem časopisju. Dr. Pavelic in Gustav Perčec obsojena na smrt Včeraj se je nadaljevala 11. t. m. prekinjena razprava Oba obtoženca sta zaradi veleizdaje obsojena na smrt in povračilo pravdnih stroškov Beograd, 17. julija, m. Danes je bila pred Državnim sodiščem za zaščito države zaključena razprava proti bivšemu zagrebškemu odvetniku dr. Anti Paveliču in bivšemu uredniku »Hrvatskega prava« Gustavu Perčecu, ki sta bila obtožena zaradi veleizdaje po zakonu o zaščiti države. Prva razprava se je vršila že 12. t. m. ter je bila odgode-na v svrho zaslišanja prič, ki so bile navzoče pri njunem sprejemu v Sofiji in ki so slišale njune govore, ki tvorijo predmet obtožnice. Razpravo je tudi danes vodil predsednik dr. Ogorelica. državni tožitelj pa je bil dr. Ucovič. Obtoženca je zagovarjal ex offo beograjski odvetnik Rinaldo Čulič. O poteku razprave je bilo izdano naslednje poročilo: Na današnjo razpravo so bile pozvane priče iz Sofije, ki so bile navzoče pri sprejemu v Sofiji in ki so slišale govore obeh obtožencev povodom sprejema in na balkonu hotela Union. Pozivu se je odzvala samo ena priča, ki je bila tudi že prej zaslišana v Sofiji. Po 15 minutnem odmoru se je razprava nadaljevala ter bili pregledani dokumenti in drugi dokazi, ki so bili najdeni povodom hišne preiskave na stanovanju Gustava Perčeca. Govorila sta državni tožitelj Ucovič, ki je predlagal smrtno kazen in brani-telj dr. Čulič, nakar je bila razprava zaključena. Zvečer ob 7. je sodišče razglasilo razsodbo: Dr. Ante Pavellč, i>iv$l odvetnik v Zagrebu la Gustav Perčec, bivši novinar v Zagrebu, sta spoznava krivim zločina po § 1. točka 1 in 5 in po § 4 in 5. zakona o zaščiti države, ter po čl. 68. in 69. srbskega kazenskega zakOna obsojena na smrt, in po § 330. kazenskega reda za Hrvatsko in Slavonijo na povračilo stroškov kazenskega postopanja ter plačilo takse po 500 Din. Gustav Perčec pa Je zaradi žalitve Veličanstva oproščen. Prazni bolgarski izgovori Neuspeli atentat v Štipu je spravil bolgarske kroge v veliko zadrego - Intervencija angleškega odpravnika poslov pri Ljapčevu - Kaj pišejo bolgarski listi Soiija, 17. julija, p. Sinoči Je odpravnik poslov angleškega poslaništva ponovno posetil ministrskega predsednika Ljapčeva ter je imel z njim daljši razgovor, ki se je tikal predvsem posku-šenega atentata v Štipu. Bolgarski krogi so zaradi tega atentata v veliki zadregi ln g. Ljapčev je napram angleškemu odpravniku poslov odločno zanikal, da bi bil ta atentat v kakršnikoli zvezi z Bolgarijo ali makedonstvujtiščiml. Označil ga Je celo kot »inscenaCiJo Jugoslavije« (!), kl da hoče na ta način odvaliti od sebe težke obtožbe, ki Jih ie iz-nesla proti njej Bolgarija. Kakor se do-znava iz poučenih diplomatskih krogov, si prizadevajo oficijelni bolgarski krogi na vse načine, da bi odvrnili od sebe vsako odgovornost za ta dogodek v Štipu. Bolgarski tisk se obširno bavl z atentatom v Štipu in odklanja vsako krivdo Bolgarije. List »Zora«, ki je docela v službi sedanjega režima, zatrjuje, da bombe, kakršne so bile najdene pri obeh ustreljenih atentatorjih, niso v rabi pri bolgarski armadi. V ostalem pa slika atentat kot čin maščevanja vojnih beguncev, bi da ni v nikakl zvezi z akcijo makedonstvujuščih. Očividno Je, da le ta akcija makedonstvujuščih precej pokvarila bolgarske račune in v znatni meri izpodbila bolgarsko propagando proti Jugoslaviji. Tekom današnjega dne je posetil Ljapčeva tudi grški poslanik, ki je zahteval čim prejšnjo obnovo pogajanj glede regulacije finančnih vprašanj tned Grčijo in Bolgarijo. Ministrski predsednik Ljapčev je dal zagotovilo, da se bodo pogajanja nadaljevala, čim se bo vrnil iz inozemstva^ zunanji minister g. Bu-rov. Energičen angleški demanti sofijskih senzacij Londoiv 17. julija, S. Uradno m de-mantira vest, da U bila angleška vlada vplivala na Jugoslavijo in Bolgarsko, naj se imenuje kontrolna nevtralna komisija, kl bo Izvrševala nadzorstvo nad Jugoslovensko-bolgarsko mejo. Angleška vlada v tej stvari ni podvzela nika-kega koraka, ker Je prepričana, da bodo v kratkem odobrene pirotske konvencije in imenovana kontrolna komisija, kakor Je to bilo predvideno v Pirotu. Bolgarskim komitašem se pridružujejo še albanski kačaki Albanski roparji v struškem srezu - Solidarnost med makedonstvujuščimi in kačaki - Politični cilj njihovih akcij Beograd, 17. julija, č. V torek opolnoči je tolpa 17 kačakov napadla v Na-bunišču v struškem srezu pastirsko stajo. Kačaki so pastirje povezali, čredo ovac. v celem kakih 700, pa so gnali s sabo. Čeprav je kačaška tolpa izvedla svoj napad v temni noči, se je vest o tem razbojniškem podvigu brzo razširila po vsem srezu. Orožništvo je organiziralo številne zalezovalne oddelke, ki jih je podpiralo tudi prebivalstvo. Orožniki so imeli dokaj sreče in so kačake kmalu izsledili, ker kačaki niso utegnili tako brzo odgnati ovac na albanski teritorij. Med kačaki in orožniki se je razvila borba, ki je končala s tem, da so kačaki pustili čredo na cedilu ter pobegnili v Albanijo. Taki napadi z albanske strani so se v poslednjem času še opetovano ponovili. Opaženo je bilo, da obstoja na albanski strani organizacija, ki skrbi za sistematično vpadanje na naš teritorij. Tako so oblasti ugotovile kačake in bolgarske komitaše v prespanskem srezu vzhodno od Resna. Iz nekih znakov se da sklepati, da ne gre le za razbojniške in tatinske akcije, temveč da imajo ti pohodi tudi svojo politično ost. Po pripovedanju oseb in očevidcev iz obmejnih krajev se zbirajo kačaki in bolgarski komitaši v Beratu in Korči ter okolu Podgradca. Posebno zbirališče obstoja v Belišču. Tolpam bolgarskih komitašev in albanskih kačakov nače-Ijuje znani bolgarski revolucionarni vodja Petar Šandanov. Z neprestanimi vpadi naj se izvaja - revolueijonaraa akcija istočasno iz dveh smeri, iz Bolgarske in Albanije, Cilj teh akcij je jasen: naša država naj bi prišla v svetu na glas kot država nemirov in stalnega nezadovoljstva ljudstva. Nj. Vel. kralj v Beogradu Beograd, 17, julija č. Vel. kralj Aleksander je prispel v Beograd točno ob 12. Kralj ostane v Beogradu 7 do 8 dni, nakar se vrne na Bled. Kraljica mati Marija na potu v Bukarešto Subotlca, 17. julija č. Danes ob 11.20 je prispel na postajo v Subotici posebni dvorni vlak z rumunsko kraljico-mati Marijo in princeso Ileano. Visoke rumunske goste so na postaji sprejeli oficirji ^konjeniškega polka v Subotici, ki nosi ime kraljice Marije. Po 10-minutnem postanku je dvorni vlak odbrzel proti Rumuniji. Vojvoda Gjuro Petrovič Njegoš f Beograd, 17. julija p. V Nikšiču le umrl zadnji črnogorski vojvoda, 76-letni Gjuro Petrovič Njegoš, sovrstnik Marka Milanova in eden najodličnejših predstavnikov slavne črnogorske rodbine Petrovič-Njegošove. Pokojni vojvoda je bil po krvi in čustvovanju pristni Črnogorec, ponosen, hraber in plemenit. V vojni v letih 1876—1878 je sodeloval kot oficir -ter se je s svojo hrabrostjo izkazal zlasti pri osvojenju Nikšiča. V balkanski in svetovni vojni je poveljeval črnogorski armadi iit je bil zelo spreten vojskovodja. Po prevratu je živel zelo skromno v svojem rojstnem kraju. . Amerika bo posredovala v sporu med Rusijo in Kitajsko? Moskva bi bila pripravljena sprejeti ameriško posredovanje, če bi bil kitajski odgovor na ruski ultimat negativen Moskva, 17. julija d. V tukajšnjih diplomatskih krogih se uporno širijo vesti, da je prišlo zavoljo predaje ultimata Kitajski med namestnikom zunanjega koinisarjj Lit-vinovom in Karananom, bivšim sovjetskim poslanikom na Kitajskem do velikega spora. Litvinov stoji na stališču, da je bil sovjetski korak prenagljen in tudi v nasprot-stvu z duhom Kelloggove pogodbe, ki jo ie tudi Rusija podpisala. Kara.ian pa stoji na stališču, da je bilo dovolj popuščanja napram kitajskim nacijonalistom in da za-Htevaio življenjski interesi Rusiie odločnih korakov proti Kitajski. S Kelloggovo pogodbo se po njegovem mnenju Rusija še daleko ni odpovedala pravici do vojne, kadar je ta edini izhod za rešitev na drug način nerešljivih vprašanj. Iz vseh krajev sovjetske Rusije prihajajo poročila o protikitajskih demonstracijah prebivalstva, ki zahteva od vlade, da energično nastopi proti Kitajski in vzpostavi ruske pravice na Daljnem vž.iodu. V vseh gar nizijah rdeče vojske so se vršila impozant-na zborovanja. Sovjetska vojska zahteva v svojih resolucijah, naj vlada vztraja na svoji dosedanji liijiji. Armada je pripravljena tudi z mečem v rokah braniti interese sovjetske Rusije. Neke garnizije, kakor v Kronštadtu in drugod, so poslale vladi resolucije, v katerih zahtevajo napoved vojne in takojšnje vojne operacije proti Kitajski.. V nevtralnih diplomatičnih krogi.i prevladuje naziranje, da so sovjetske oblasti organizirale protikitajske manifestacije, da bi na ta način dokazale, da se v primeru potrebe ne obotavljajo nastopiti tudi z oboroženo silo in prisiliti Kitajsko k spoštovanju pogodb. Iz teh krogov se tudi izve, da M bila sovjetska vlada kliub vsemu pripravljena sprejeti posredovanje ZedinJenHi držav Amerike, ako bi bil odgovor Nankin-za na. ultimat negativen Pariz, 17. Julija d. Francoski tisk obširno rajpravclja o sovjetskem ultimatumu predanem na naslov nankinške vlade. Smatra pa, da si bo sovjetska vlada dobro premislila, predno bi posegla po orožju in pričela vojno, koje posledice bi lahko postale nedosledne za nadaljni obstoi sovjetskega režima v Rusiji. Listi pričakujejo, da bo sovjetska vlada popustila in našla s Kitajsko kompromisni način rešitve tega spora, ki je sedaj vznemiril ves svet. Tudi Kitajska pripravljena k pogajanjem Moskva, 17. jul. a. Sovjetska vlada je prejela iz Nankinga kratko noto kitajske nacionalistične vlade, ki sporoča, da je naročila novoimenovanemu kitajskemu od« pravniku poslov v Moskvi, da naj takoj stopi v stike z ruskim komisarjem za zu« nanje zadeve. Na sestanku, ki bi se vršil nato med njima bi obadva diplomata ob« ravnavala vsa vprašanja nastala po izbru* hu rusko«kitajskega spora. Moskva, 17. julija, g. Moskovska vlada ni zadovoljna s kitajskim odgovorom in čaka jasnega odgovora, ki bi onemogočil vsako zavlačevanje. Danes so se vršile pred kitajskim poslaništvom ponovne velikanske demonstracije. Kitajski poslanik v Tokiju je predlagal, naj se čimprej sklene kitajsko-japonska prijateljska pogodba brez predhodne rešitve gospodarskih in političnih spornih vprašanj. Vendar ne namerava sovjetska vlada storiti nobenih oadaljnih korakov v kitajsko-ruskem 6poru, dokler rusko zunanje ministrstvo ne bo dobilo popolnega besedila odgovora nankinške vlade. Zdi pa se že, da se bo rusko-kitajski konflikt zaradi pravočasnega preokreta nankinške vlade rešil mirnim potom a stvarnimi pogajanji. Kitajski odpravnik poslov je obvestil zunanji komisarijat, da j« od svoje vlade dobil instruki-ije, po katerih se morajo po njenem mnenju rešili vsi spori z razgovori med obema državama. Šanghaj. 17. julija, g. Zdi se, da bo kitajska vlada zaprosila Zedinjene države za posredovanje v konfliktu s sovjetsko Rusijo. Kljub samozavesti, da bi mogla Kitajska opraviti z Rusijo, se vendarle pojavljajo pomisleki, da bi sovjetska Rusija pričela z agresivnimi vojaškimi ukrepi. Ta bojazen 3e je povečala še zaradi tega, da se opažajo po izročitvi provizornega odgovora na ruski ultimat močne koncentracije ruskih čet ob mandžurski meji. Ideja ameriškega posredovanja pridobiva vedno bolj. Menijo, da bi tudi sovjetska Rusija ugodno sprejela tak predlog, ker pa sovjetska Rusija nima uradnih odnošajev z Ameri-ko, ne more sama staviti takega pre lloga Briandov govor o izpraznitvi Porenja Francija mora imeti jamstva za izpolnjevanje versailleske pogodbe, zato zahteva nadzorstveno komisijo v primeru izpraznitve Pariz, 17. julija d. O priliki včerajšnje generalne debate o ratifikaciji dogovorov o plačilih francoskih vojnih dolgov je povzel po Poincarčjevem govoru besedo tudi zunanji minister Briand, ki je naglasil, da je Francija pripravljena izprazniti Porenje z gotovimi pogoji in jamstvi. Eden teh je tudi uvedba stalne nadzorstvene komisije, ki bi nadzorovala Nemčijo, da li izpolnjuje določbe versailleske pogodbe o nevtrali-zaciji Porenja. Svet za.iteva od Francije vse 'n se ne . zaveda v dovoljni meri tega, da je predčasna izpraznitev Porenja za Francijo žrtev. Navzlic temu je storila francoska vlada že odločilne korake za izpraznitev druge porenske cone in prihaja na bodočo konferenco vlad z najboljšimi nameni. Kakor pri vsakem koraku z diplomatič-nim ozadjem je treba tudi v vprašanju izpraznitve Porenja računati z vsemi posledicami te velikodušne francoske geste. Francoska vlada je uverjena v dobro voljo nemške vlade in njeno pripravljenost izpolniti določbe Youngovega sporazuma. Vendar .pa je tudi znano, da se mnenja menjajo in da lahko čez leta drugače sestavljena nemška vlada odreče nadaljnje izpolnjevanje te pogodbe. V tem primeru bi ostala Francija po izpraznitvi Porenja brez proti-sredstev in bo morala morda poseči po sredstvih, ki ne bodo odgovarjala današnji njeni miroljubni politki. Pariz, 17. julija s. V nadaljevanju splošne debate o ratifikaciji dogovorov glede dolgov se Je zbornica danes dopoldne ba-vila z odgoditvenim predlogom socialističnega poslanca Leona Bluma, pa katerem bi bilo treba pred ratifikacijo dogovorv dobiti jasno sliko o mirovni politiki Francije. Ako vlada vztraja na tem, da pred pogajanji ne prevzame nobenih obveznosti, je to znak slabosti. Omenil je nato izjave Hen-dersona o saarskem vprašanju ter Je povdarjal, da se angleški minister ni skril za tajnost pogajanj in le zaradi tega, da varuje Francijo, ni hotel povedati več o saarskem vprašanju. Nato je še enkrat povzel besedo Briand ter je v improviziranem govoru dejal med drugim naslednje: Ako stojimo pred konferenco s točno določenim programom, je to zasluga francoske vlade, ki je pripravila v Ženevi novo priliko, da se doseže mir. V Ženevi bi bilo lahko zavzeti negativno stališče. Ko pa me je nemški državni kan-celar Muller vprašal, ali spreimem razgovor med šestimi osebami, sem takoj pristal nato. Končno smo bili vsi edini da se špre-eti dnevni red, ki ie v interesu mednarodnega mira, sporoči časopisju. Dejal sem državnemu kancelarju Mulleriu naslednje: Francija ne zahteva od vas nič nemogočega. V Thoirvju sva Stresemann in jaz računala z možnostjo, da odstraniva vse tež-koče med obema državama. Položaj se mora razčistiti in vsi vzroki, nasprotstva med Francijo in Nemčijo morajo izginiti Dalie sem dejal, da ni dopustno, ako bi morala Francija 62 let plačevati svojim upnikom ogromne vsote, dočim Nemčija noče ničesar storiti, da se urede ta plačila in omogoči sporazum. Treba je napraviti to za vselej, da bo nepriljubljeno in izzivalno re-paracijsko vprašanje izginilo z dnevnega reda naših konferenc. Dokler bo Francija govorila z Nemčijo z grožnjami, Nemčija pa s Francijo z odklonitvami, ne bo miru. Z državnim kancelarjem dr. Miillerjem sva se docela razumela. Briand Je končal svoj govor s tem, da Je še enkrat povdarjal, da se bo na pred-stoječi konferenci prizadeval doseči popolno in končnoveljavno ureditev med obema državama obstoječih težkoč. Zbornica je sprejela njegov govor z velikim odobravanjem, s katerim ni štedila niti desnica. Nato je poslanec Reibel priporočal previdnost pri izpraznitvi Porenja V enakem smislu se je izrekel poslanec Marin proti predčasni izprazjnitvi Porenja. V istem tonu je govoril predsednik vojnega odbora poslanec Fabry, ki pripada Marginotovi frakciji. Za predlog Leona Bluma pa se ie izjavil poslanec Daladier. Predlog Leona Bluma za odgoditev je bil nato s 350 proti 238 glasovom odklonjen. Pred glasovanjem je vlada stavila vprašanje zauoania. Poincare zaradi naporov obolel Pariz, 17. julija, s. Kakor se doznava iz parlamentarnih krogov, se ministrski pred* sednik Poincare zaradi lahkega obolenja ni mogel udeležiti današnje seje zbornice. Govori se, da je padel v nezavest. Njegov hišni zdravnik je ugotovil, zvišanje tempe* rature ter je odredil, da mora Poincare 24 ur popolnoma počivati. Javljajo pa, da obolenje ni resnega značaja in da je na* stopilo zaradi prenapornega dela zadnjih dni. Nesreča ameriške ladje Newyork, 17. julija a. Ameriška vojaška transportna ladja »Abtao« se je potopila v bližini pristanišča Valparaizo. Ladjo je zajel vihar in jo prevrnil, da je zadela s krmilom na skrite čeri. Na pomoč došlim ladjam se je posrečilo rešiti posadko in vojaštvo, ki se je nahajalo na krovu. Vendar pa znaša število pogrešanih še vedno nad 40. Sestava novega rudarskega zakona Ministrstvo za šume in rude je sklicalo za 29. t. m. anketo v svrho proučitve zakonskega osnutka - Zahteve rudarskih organizacij Beograd, 17. julija, p. Ministrstvo za šume in rude je sklicalo za dne 29. t. m. konferenco, na kateri se bo vršila razprava o načrtu novega rudarskega zakona. Na konferenco je pozvan kot zastopnik rudarjev samo delegat centralnega tajništva delavskih zbornic. Centralno tajništvo delavskih zbornic je sicer zahtevalo, naj bi se pozvali na anketo zastopniki vseh delavskih zbornic in vse rudarske organizacije, vendar pa je ministrstvo to zahtevo odklonilo z motivacijo, da je tudi s strani podjetnikov pozvan samo predstavnik centrale industrijskih zbornic. Centralno tajništvo delavskih zbornic je določilo za svojega delegata na tej konferenci tajnika ljubljanske delavske zbornice gospoda Filipa Uratnika. Da bi mogel ta delegat podrobno proučiti zahteve ru- Razprave ital.-jugosl. komisije na Reki prekinjene Sušak, 17. julija, n. Italijansko*jugoslo« venska komisija, ki ima nalog, da ugotovi škodo, ki so jo utrpeli italijanski in jugo* slovenski državljani med začasno italijan* sko okupacijo, je včeraj za nekaj dni pre* kinila delo. Do izplačila odškodnine ne bo prišlo tako brzo, kakor se je pričakovalo Te dni so v Ljubljani, Trstu in na Suša« ku popisovali škodo in ugotavljali njeno višino. Delegat naše vlade inšpektor mini* strstva za socijalno politiko dr. Krmpotič je odpotoval v Beograd, kjer bo poročal o delu komisije in prejel nove instrukcije. Po povratku italijanskega delegata iz Ri* ma, ki bo takisto poročal svoji vladi o do* sedanjem poteku pogajanj, bo komisija nadaljevala svoje delo. Komisija se bo se* stala v Trstu in zatem na Sušaku. Odtod bo komisija odpotovala v Dalmacijo. Tu ostane precej časa, ker bo morala ugoto* viti škodo v Dalmaciji. Naš delegat inšpektor Krmpotič je z do* sedanjim delom komisije zadovoljen, če* prav je mnenja, da bi lahko uspehi komi* sije bili večji. Glede efektivnega izplačila škode pa zaenkrat ni izgleda, da bi oško* dovanci prišli do svojih pravic in denarja, čeprav gre za nad 1000 rodbin, ki čakajo »a povračilo škode že več kot 5 let. Za razširjenje svobodne cone na Reki Sušak, 17. julija n. Z Reke je odpotoval v Rim reški poslanec Bacich. Spremlja ga federativni tajnik prof. Marticatti. Oba sta bila danes opoldne sprejeta od Mussolinija v posebni avdijenci. Reška odposlanca sta poročal^ predsedniku italijanske vlade o reških gospodarskih in javnih vprašanjih in stavila nujen predlog, naj bi.;se izvršila reorganizacija svobodne cone na Rekt na ta način, da se razširi do Moščenice. Težka avtomobilska nesreča pri Ogulinu Ogulin, 17. julija č. Včeraj se je pripetila v oddaljenosti 15 km od Ogulina na cesti, ki vodi k Jasenku, težka avtomobilska nesreča. Tovorni avtomobil s prikolico, last tvrdke Taprag je peljal 12 ton desk. Spotoma je srečal kmečki voz z volovsko pri-prego, ki se mu je bližal na isti strani, proti cestnim predpisom. Šofer ie hotel v zadnjem hipu preprečiti udar obeh vozil in se je izognil na levo. Prikolica ie pri tem zašla na rob ceste, kjer se je iznenada od-krušila zemlja. Prikolica je strmoglavila v prepad in v hipu potegnila s seboj tudi avtomobil, na katerem se je nahajalo poleg šoferja še 6 oseb. Prepad je 35 m globok. Pri padcu se je prikolica odtrgala od avtomobila in obstala na nekem steblu. Avtomobil je padel še 15 m globlje in se kakor po čudežu ustavil na 2 bukvah. Pri volanu je sedel šofer in neka žena. Šoferju se nI pripetilo ničesar, pač pa je žena zadobila težke notranje poškodbe. Težko ranjene so bile tudi tri osebe, ki so sedele na avtomobilu. Krivda za avtomobilsko nesrečo zadene v prvi vrsti voznike, ki se še vedno ne morejo privaditi na red in cestne predpise, pa tudi slabe ceste, ki v teh krajih ne zmorejo težkega tovornega prometa. Velik vodovod za Hrvatsko Primorje Karlovac, 17. julija č. Veliki župan pri-morsko-krajiške oblasti je sklical za 27. julij konferenco, ki bo razpravljala, o gradnji velike vodovodne centrale v Zarenovi-ci. Po dosedanjih načrtih se bo iz te centrale dobavljala pitna voda v vse važnejše kraje Hrvatskega Primorja, zlasti pa v tuj-sko-prometno pomembne Selce, Novi in Cri-kvenico. Za izvršitev načrta je potreben kredit 9 milijonov Din. Kredit se bo najel pri državi in oblasti z garancijo zainteresiranih občin. Osifek kot center komunistične propagande Osilek, 17. julija n. Policija je aretirala več delavcev, pri katerih je našla letake komunistične vsebine in komunistično propagandno literaturo. Zdi se, da so inozemski akterji komunizma v naši državi izbrali v zadnjem času Osijek kot sedež, od koder naj bi se komunistična propaganda razširila tudi po ostalih krajih naše države. Nova palača francoskega poslaništva v Beogradu Beograd, 17. julija č. Francosko poslaništvo v Beogradu je pričelo graditi svojo novo poslanl-ško palačo na Knez Mihajlovem vencu. Nova palača bo ena najbolj reprezentativnih zgradb novega Beograda. Odgodena tekma jadernic Sušak, 17. julija n. V nedeljo bi se morala vršiti na otoku Krku tekma jadernic, ki jo priredi »Jadranska straža«. Na mnogo-strano željo je bila tekma odgodena na 4. avgust. darjev, je centralno tajništvo delavskih zbornic sklicalo za 26. julij v Beograd širšo konferenco predstavnikov vseh rudarskih organizacij iz vse države. Navzoči bodo tudi zastopniki rudarskih direkcij. Na tej konferenci se bo podrobno razpravljalo o načrtu zakona ter bodo delavske organizacije precizirale svoje zahteve. Istočasno se bo vršila v ministrstvu za šume in rude predkonfe-renca rudarskih nadzornikov iz vse države. Osnovna zahteva rudarjev je, da morajo biti rudarji zaščiteni vsaj tako, kakor ostali delavci, ki spadajo pod splošni zakon o zaščiti delavcev. Zaščita rudarjev naj se podredi ministrstvu socijalne politike. Za generalno direkcijo rud, ki je največji delodajalec, naj veljajo iste obveznosti, kakor za vse ostale zasebne rudarske podjetnike. Odličen pridelek tobaka v Južni Srbiji Beograd, 17. julija, č. Po dosedanjih poročilih sodeč, bo letošnji pridelek tobaka v Južni Srbiji izredno bogat, kakor že dol* go ne. Najboljša kvaliteta je bila ugotov. ljena v skopljanskem in prespanskem sre* zu. Računa se, da bodo tobačni sadilci pri* delali do 8 mil. kg. Ako uprava monopolov odkupi ta pridelek povprečno po 20 Din, potem lahko prebivalstvo računa z okrog* lim izkupičkom 160 mil. Din, kar pomeni uprav odlično letino. Uprava monopolov je predložila ministru financ, naj bi se tobačnim sadilcem v Juž* ni Srbiji odobrila brezobrestna posojila. Minister financ je predlog osvojil in do* ločil v to svrho 30 mil. Din. Tatvine v beograjski občini Beograd, 17. julija p. Po odloku občinskega sodišča so bili danes aretirana občinski uslužbenca Miloš Mihajlovič, Miloš Stanojevič in Rado-mir Jo k 51 č, ki so obtoženi, da so kradli v občinskem hlevu konjske odeje in drugo konjsko opremo. Soobtožen Je nadzornik občinskih hlevov Božidar Nikolič, ki je osumljen, da je šel tatom na roko. 240 ur ukradel Subotlca, 17. -julija č. Policija je aretirala ura-r-skega pomočnika Aleksandra Vajsa, ki je ukradel svojemu delodajalcu, juvelirju Polaton v Beogradu, 240 ur. Aretirani Vajs se je izgovarjal, da je ure odnesel, da se s tem ispiača za dolžno mezdo. Pri Vajsu so našla le še 4 ure, ostale je prodal med vožnjo iz Beograda v Subotico. Obletnica požiga »Balkana" v Trstu Trst, 17. Julija n. »Piecolo« poroča, da je o priliki obletnice požiga 13.—14. julija poslal centurijon Bruno Bassi-Janovec pozdravno brzojavko Fr. Giunti v Rim. Ja-novec je bil eden izmed voditeljev množice, ki je zažgala »Balkan«. Brzojavka se spominja v plamtečih besedah »prvega epičnega podviga mladega fašizma proti antinacionalni kanalji.« Velika eksplozija topovske municije v Bolgariji Sofija, 17. julija, č. V Devlijevu je te dni eksplodiralo topovsko municijsko skla* dišče, ki se je nahajalo v posebnih, daleč od človeških naselbin zgrajenih skladiščih. Eksplozija je nastala zaradi električnega kratkega spoja. Bolgarsko časopisje o eksploziji ni obja* vilo niti črke. Očividno je bolgarska vla* da prepovedala poročati o eksploziji, ker gre za municijo, ki jo Bolgarska nabavlja v inozemsvu proti predpisom mirovnih po* godb. Municijo, ki je eksplodirala, so prejkone skrivaj uvozili iz Italije. Rumunska upravna reforma Bukarešta, 17. julija, s. Pri razpravi o upravni reformi v zbornici je predsednik madžarske stranke, poslanec Bethlen, po* dal daljšo izjavo svoje stranke, da se le*ta ne bo udeležila debate o tem zakonskem na črtu. To zaradi tega, ker bi s tem škodo* vala interesom madžarskih manjšin. Mini* strski predsednik Maniu je izjavil v svo* jem odgovoru, da vodijo rumunsko poli* tiko načela širokogrudnega bratstva na* pram vsm prebivalcem dežele, posebno pa še napram manjšinam. Zakon o upravni re* formi vsebuje določbe, ki so zelo demo* kratične in ki bodo v korist vsem, tudi ma* džarskim manjšinam. Madžarska stranka hoče očividno za vsako ceno voditi opozi* ^cijo. Prišel pa bo čas, da bo morala ma* džarska stranka odgovarjati za opozicijo proti tako demokratičnemu zakonu. Stavbna katastrofa v Bukarešti Bukarešta, 17. julija, č. Pri gradnji no* vega gledališča se je pripetila v dopoldan* skih urah strahovita gradbena katastrofa Vrhnji betonski strop, ki je bil že par dni dograjen, je iznenada popustil in se zru* šil v spodnja nadstropja. Ogromne beton* ske plošče so pokopale pod seboj kakih 20 delavcev, o katerih domnevajo, da so vsi mrtvi. Gradbeni nesreči se je pridni« žila še strahovita eksplozija. Iz še nežna* nih vzrokov so eksplodirale zaloge benci* na, ki so se nahajale v kleteh. Občinstvo, ki je bilo v bližini poslopja, je pričelo be* žati na vse strani, ker se je balo, da gre za kako zaroto ali puč. Doslej so izkopali izpod razvalin 5 trupel. Reševalna dela so : zelo otežkočena, ker se vedno znova ruši zidovje velike zgradbe. Nesreča je po mne* nju strokovnjakov posledica konstrukcij* ske napake. Angleško-ruski odnošaji Moskva, 17. julija g. Norveški upravnik poslov je danes dopoldne izročil Litvinovu poziv angleške vlade, naj sovjetska vlada odpošlje v London svojega zastopnika v svrho pogajanj za vzpostavitev diplomatskih odnošajev med Anglijo in Sovjetsko Unijo. Bolgarska taktika Beograd, 17. jul. Bolgarski politiki se po pravici očita da je dvolična. Dovolj se je že nagla šalo, kako po eni strani kaže, navidezno vsaj, korektno lice, na drugi pa, na tihem seveda, podpira one elemente, ki predstavljajo pravo nasprotje korektno sti in lojalnosti. Zadosti je znano, kako j so se vsi poskusi doseči pomirjenje in j bolj iskrene odnošaje med Bolgarijo in } Jugoslavijo, izjalovili radi vmešavanja teh elementov. Ali sofijska vlada ne le da ni imela poguma, bržkone pa niti volje, elimirati ali vsaj omejiti vmešavanje, namreč je celo preko tega toleri-rala pojave in akcije, da so izboljšanju odnošajev direktno nasprotni. Sprejem dr. Paveliča v Sofiji bi v tako izzivajoči obliki prav gotovo ne bil mogoč, da ga niso vladni krogi vedoma tolerirali. Posebno čudno pa je ponašanje bolgarskih uradnih krogov v zadnjih tednih Neprestano se ponavljajo v bolgarskih listih vesti o obmejnih incidentih. Te vesti se čim najbolj mogoče lansirajo v svet in jasno se pri tem vidi težnja pokazati Evropi, kakor da gre za nekake obmejne spopade. V tem smislu skušajo oficijelni in neoficijelni sofijski krogi predstaviti tudi intervencijo angleškega poslanika. V resnici pa pri neljubih dogodkih, ki se dogajajo na jugoslovensko-bolgarski meji. sploh ne gre za »incidente« v mednarodno - političnem pomenu besede, marveč je stvar mnogo bolj enostavna. V obmejnem ozemlju na bolgarski strani so že vsa povojna leta osredotočene tolpe komitaških bojnih sil. ki zlorabljajo obmejne odnošaje dvolastnikov ter skušajo prekoračiti mejo pod raznimi krinkami. Naše mejne straže hočejo na mejni črti napraviti red in seveda ne puščajo komitaških razbojnikov na tako nedolžen način na našo stran. Posledica komitaške predrznosti so seveda pri meri s smrtnim izidom. Ne sme se pozabiti, da je bila do januarja letošnjega leta jugoslovensko-bolgarska meja sploh zaprta, ker pač ni bilo drugačnega sredstva, preprečiti komitske vpade. Takrat je bolgarski tisk neprestano črnil našo državo pred evropsko javnostjo, češ da nam ni do dobrih odnošajev, kar da se vidi najlepše iz tega, da smo mejo kratkomalo zaprli. Sedaj je meja odprta, bolgarski tisk pa zopet črni nas, češ da smo krivi »incidentov« v mejnem ozemlju. Ali da bi se odstranil glavni vir zla na meji, oni vzrok, kjer je krivda za vse neprijetnosti, tega v Sofiji kakor da ne vidijo. Pi-rotske konvencije bi na mah regulirale ves mejni promet, ako bi Bolgarija odstranila z obmejnega območja one elemente, ki kot agenti in vodje makedon-stvujuščih komplicirajo odnosno onemogočajo aplikacijo določb, dogovorno sklenjenih v Pirotu. Nemogoče se je pri premotrivanju bolgarske taktike iznebiti vtisa, da gospodi v Sofiji sploh ne gre za ureditev mejnega prometa, za mirno in normalno funkcijoniranje obmejnega aparata, marveč kratkomalo samo za propagando. Zdi se, da gre Bolgariji za to, da se Evropi vedno znova pozornost vrača na bolgarsko-jugoslo vensko mejo. Države, ki se jim svetovna vojna ni iztekla po volji iri načrtih, uporabljajo različno taktiko, ki naj jih dovede v tej ali oni obliki do revizije mirovnih določb. Madžarska dela to z demonstrativnim postavljanjem revizijonističnega programa, ki naj ga pomaga izvršiti naslonitev na domnevanje vnanje-politič-ne kombinacije. V Sofiji imajo, kakor je podoba, drugačno taktiko. Tamkaj uradno vedno povsem korektno naglašajo, da stoje na stališču mirovnih pogodb ter se oficijelno ogibajo vsemu, kar bi se moglo tolmačiti kot revizijonistična politika. Toda taktika bolgarske politike razkriva drugačne cilje; opaža se, da se dosledno napihuje vse, kar more skaliti odnošaje med sosedama, da se kolikor najbolj mogoče poveča pomen vsakršnemu dogodku, ki bi mogel v vnanjem svetu napraviti vtis. da so politične meje na Balkanu, v prvi vrsti bolgarsko-jugoslovenska. nekaj zelo slabega, kar bi bilo v interesu miru treba popraviti. Prav ta taktika odseva že iz poročil o tako imenovanih mejnih incidentih, o angleški intervenciji v Sofiji itd. Ni se mogqče znebiti vtisa, da oficijelni Bolgariji Sploh ni zato, da bi se uveljavil pirotski dogovor. Zakaj, ako bi se to zgodilo z onimi modalitetami, ki jih zahteva naša vlada, potem bi mejni incidenti zares prenehali, svet pa bi dobil vtis, da so tudi na osnovi današnjih meja mogoči mirni odnošaji. To pa šovinistični Sofiji, ki kliče nazaj Ra-doslavova. ne sodi v račun. Zadovoljni bi bili, če bi se v bližnji bodočnosti pokazalo, da smo gledali prečrno. ko smo tako pesimistično presojali zadržanje sedanje Bolgarije. Toda bojimo se. da to ni pesimizem, marveč le preveč točni — realizem. Potres v Perziji London, 17. julija s. Perzijska vlada objavlja, da je zaradi novega potresa v okraju Sirvan po-irnilo 2553 oseb in bilo porušenih nekaj stotin hiš. Pomoč angleške vlade brezposelnim London, 17. julija g. Na današnii seji angleškega parlamenta je bil odobren proračun za podporo pobijanja angleške brezposelnosti. V ta namen je votiranih 25 milijonov funtov šterlingov, s katerimi bodo pričeli graditi razne ceste in železnice na Angleškem. Rusko-kitajski spor Sovjetska politika s£ je ogromno obe tala od svoje propagande v Aziji. Po oni dobi, ko se je popolnoma jasno pokazal neuspeh komunističnega gibanja med evropskim delavstvom, se je bolj-ševiška akcija koncentrirala na Azijo. Njen smoter je bil razpaliti tamkaj nacionalizem ljudstev, ki so direktno ali indirektno trpela pod prevlado evrop skih držav, nacijonalizem pa organizi rati v kombinaciji z razrednim gibanjem. Za propagando v Aziji so organizirali boljševiki v Rusiji ogromen aparat, kjer so vzgajali mlade Azijate za bodoče delo, s katerim naj se boljševizira Azi ia in hkrati zada evropskemu kapitalizmu preko Azije usoden udarec. Res je nastalo širom Azije živahno gibanje, ki je kazalo vedno očitneje in odločneje protievropsko noto. Zdelo se je že, da bo boljševizmu Azija hvalež-nejše in rodovitnejše področje, nego je bila Evropa. Prva je bila Kitajska, kjer se je boljševiški učinek čudne kombina^ cije komunizma in nacionalizma pokazal že v jako veliki meri in zapretil prizadetemu evropskemu svetu. Toda ravno na Kitajskem je prišel prevrat najhitreje in pokazal, da so bili vsi boljševiški načrti zgrajeni na napačnih premisah. Kitajski nacijonalizem je v prvi fazi sprejemal pomoč od sovjetske Rusije v denarju in materijalu in si ravno na ta način naglo opomogel. Toda ko se je opomogel dodobra, je zatrl komunistično krilo in se nostavil popolnoma na lastno moč. Čangkajšekova vlada je pokazala že v svoji kratki dobi toliko sovražnosti proti sovjetski Rusiji, kot katerakoli izmed evropskih držav. Ali še več. Se iz dobe, ko se je mogočni mandžurski gospodar Cangtsolin bojeval s Fengjuhsiangom, gospodarjem Pekinga, je trajala druga sovjetska kombinacija na Kitajskem. Da bi oslabila mandžursko vlado, je Moskva podpirala Fengjuhsianga, zalagala ga več let z orožjem in denarjem in ta tako imenovani »krščanski« general je celo osebno posetil rusko prestolico. V politiki je kazal zelo radikalne nazore, tako da so mu nasprotniki očitali komunizem, kar pa je sam odločno zanikal. Ta mož se je pred nekaj meseci spri s Cangkajšekom in bilo je videti, da bo nova državljanska vojna razdejala tako uspešno pričeto delo regeneracije v Ki ni. Sovražnosti so že pričele med obema taboroma in s tem se je nudila zadnja možnost, da se popravi sovjetska pozicija med Kitajci. Toda — nenadoma je Fengjuhsiang sklenil sporazum z Nankingom, odpovedal se proti visoki denarni nagradi v korist njegovi armadi vsakršni nadaljnji politični vlogi ter zapustil deželo. S tem je notranji razdor nehal popolnoma; prebujajoča se Kina je bila končno zedinjena, za široko nacijonalno politiko so se odprli potrebni pogoji. Z resignacijo Fengjuhsianga pa je sovjetska Rusija izgubila v igri zadnjo karto, njen poraz je popolen in je tem fatalnejši, ker je.vendar v akcijo vtaknila ogromne vsote. Toda sedaj je pričel še hujši del zgodbe. Mlada nacionalistična Kitajska je dobro spregledala mednarodno-po-litično situacijo ter je pričela sama z ofenzivo zoper Rusijo. Zakaj njenih sa-molastnih ukrepov proti ruski upravi na mandžurski železnici ne moremo pojmovati drugače, saj nasprotujejo popolnoma pogodbi iz I. 1923. Vidi se jasno, da hoče nankinška vlada izrabiti ono sovjetom sovražno razpoloženje, ki vlada danes med poglavitnimi svetovnimi silami. Zato si upa nastopiti proti Rusiji na način, kakor bi si nekdaj proti carski Rusiji nikakor ne upala. Brahi-jalno nasilje v sovjetskem poslaništvu, preiskavanje v njem in aretacije, že to je bil zelo drzen prestopek mednarodnega prava. To, kar je sledilo na mandžurski železnici, ni nič milejše. Oboje pa kaže, da smatra danes Kina sovjetsko Rusijo za silo, ki je ni treba mnogo upoštevati. Kaj bo spričo tega storila Moskva? Časopisne vesti sicer govorijo o zbiranju čet na mandžurski meji in pripovedujejo. da se sovjeti pripravljajo na vojno. Kaj malo moremo dvomiti, da so te vesti kratkomalo izmišljene. V položaju, v kakršnem je, sovjetska vlada vendar ne bo tvegala vojne za mandžur-ske afere, za oni rajon, ki je bil r#skim množicam vedno najmanj simpatičen in za katerega bi bilo tudi v današnji dobi propagandističnega monopola najtežje razpaliti bojno razpoloženje. Vrh tega je tu formalnost Kellogovega pakta. ki določa drugačen postopek v slučaju stvarnega konflikta; brez dvoma se bo Moskva raje zatekla k njem. Rusko-kitajski spor priča, da so se boljševiški računarji zmotili tudi v azijskem področju, za katerega so jim vsi Dripisovali največjo psihiško usposob-jenost. To je zelo važna konstatacija, važna in fatalna za merila celotne presoje boljševiških političnih sposobnosti. Premalo zlata za plačilo vojnih dolgov Newvork, 17. jul. d. Podpredsednik banke Cleveland Trust Comp. izjavlja v mesečnem poročilu, da ne razpolaga cel svet s toliko množino zlata, da bi bilo mogoče z njim poravnati vojne dolgove. Zavoljo tega je mogoče poravnati vse vojne dolgove samo z blagovnimi odplačili in izvrševanjem gotovih velikih del. To pa pomenja za Zedinjene države to, da bodo morale navzlic prenasičenosti ameriškega trga e produkti ameriške industrije, uvažati še evropsko blago ali pa črtati vojne dolgove. Mnenje Herriota o zasedbi Porurja Pariz, 17. julija g. Na popoldanski seji se je debata o ratifikaciji nadaljevala. Kot prvi je Herriot obrazložil stališče radikalne stranke ter je med drugim izjavil, da ne oporeka niti pravni utemeljitvi niti višini ameriških zahtev. Vendar pa mora zahtevati priznanje istih pridržkov, ki so se molče priznali Italiji. Kar je ministrski predsednik Poincarč dejal glede efekta in koristi zasedbe Porurja, ni popolnoma gotovo. Na londonski konferenci leta 1925. je maršal Foch izjavil, da je bila ta akcija za Francijo z vojaškega stališča brez pomena. S tem noče nikakor kritizirati vlade, upoštevati hoče le interese Francije ter braniti njene pravice. Ko je Herriot zapuščal govorniško tribuno so mu vsi čestitali. Tudi pravosodni minister Barthou, ki zastopa ministrskega predsednika, mu je ostentativno prožil roko. Nato je poročevalec finančne komisije Chappe-Delaine podal stališče finančne komisije glede ratifikacij skega vprašanja. Dejal je, da ima sedaj zbornica dolžnost formulirati pridržke, ker je odklonila odgoditev debate o ratifikaciji ter se s tem izrekla za ratifikacijo washingtonskega in londonskega dogovora. Ako se bodo odgovori o dolgovih ratificirali, bo Francija dolžna 62 let plačevati gotove anuitete Angliji in Ameriki. Temu nasproti pa Youngovega načrta vlade še niso sprejele in predstavlja le predlog ekspertov. Zaradi tega je potrebno staviti gotove pridržke. Za njim je govoril generalni poročevalec odbora, ki je. v dolgem govoru obrazložil politične in gospodarske vzroke, glede potrebe ratifikacije dogovorov o dolgovih. Poudarjal je, da imajo Zedinjene države, ako se dogovori ne ratificirajo, pravico, brez pristanka Francije komercijalizirati francoske dolgove. Nato se je debata odgodila na jutri. Socijalistične mladinske manifestacije na Dunaju Dunai, 17. julija s. Jutri se zaključijo t« velike socijalistične mladinske prireditve, ki trajajo že od 12 t. m. V petek se je pričel mladinski socijalistični zlet. katerega glavni zunanji točki sta bili ogromna ba-kljada socijalistične mladine v soboto zvečer in v nedeljo manifestacijski obnod socijalistične mladine, ki se ga ie udeležilo nad 50.000 udeležencev. Posebno številno so bile zastopane soc. mladinske organizacije iz Nemčije, ki so poslale na Dunaj 12.000 članov, med njimi nekaj tisoč tkzv. »tiplerjev«, brezposelnih mladih delavcev, ki so po več tedenskem potovaniu prikorakali z godbami in pevskimi zbori, s katerimi se preživljajo. Skoraj 3000 udeležencev ie iz Češkoslovaške, nadalje no več sto it Poljske, Holandi.ie, Švedske, Danske in Belgije. Manjše deputacije iz Jugoslavije, Ru-munske, Anglije in Francije. Avstrijskih udeležencev je okrog 30.000. Na čelu slavnostnega sprevoda je koraka! poleg dunajskih socijalističnih voditeljev predsednik nemškega parlamenta Lfibe. Včeraj se je priče! III. mednarodni socijalistični kongres, na katerem ie zastopanih 46 socijalističnih centralnih mladinskih organizacij iz 29 držav. Letalo »Pathfinder« v Parizu Pariz, 17. julija g. Ameriško letalo »Pathfis-der« je danes ob 17. uri it Rima prispelo v L« Bourget. Letalca WAMiams in Janoey sta bila prisrčno sprejeta od ameriškega poslanika io mnogoštevilnih članov ameriške kolonije. Zdravstveno stanje angleškega kralia London, 17. julija s. Izboljšanje ▼ zdravstvenem stanju angleškega kralja stalno napreduje. Zdravniki izjavljajo, da je rana čista in da al nevarnosti recidive. Danes ni bil izdan buHetin. Princ Karel zanikuie zveze z zarotniki Bukarešta, 17. julija d. Bivši rumunski prestolonaslednik princ Karel je poslal iz Pariza svojemu odvetniku brzojavko, v kateri odločno rani kuje časopisne vesti, da je bil v kakršnikoli »vezi i nedavnim poskusom državnega udar», ki so ga hoteli izvesti nekateri bivši politiki ta častniki. Končno izraža princ svoje veliko ogn»-čen.je nad poskusi vmešavati njegovo im« v taka podjetja. Borba za kraj politične reparacijske konference London, 17. julija, g. Ker so doeedanj« izmenjave not o določitvi kraja konference vlad ostale brez uspeha, bo agleška vlada sedaj predlagala nov kraj konference, in sicer Ostende ali pa Boulogne. To zavoljo tega, ker je mogoče v oba kraja priti iz Londona v najkrajšem času. Ako bo konferenca ob pričetku zasedanja Društva narodov še trajala, se bo morala iz Ostende ali Boulogne preseliti v Ženevo. Številne žrtve poplav v Turčiji Angora, 17. julija s. Zaradi poplav pri Trarpe-ountu je utonilo 700 oseb, 3500 oseb je ostalo brez strehe. Huda železniška nesreča v Italiji Rini, 17. julija g. Na progi Taranio—Marttn* Franca se je dogodila težka železniška nesreča. Sest vagonov delavskega vlaka je skočilo s tira ter strmoglavilo v prepad. 12 oseb je bSlo ranjenih, med njimi več težko. Enega težko ranjenega še niso mogJi rešiti iz prevrnjenega vagona Filmski rekord Bremerhafen, 17. julija, a. Veliko senzacijo je vzbudilo poročilo ravnateljstva sev^ronemškega Lloyda, da bodo doigrall newyor?ki'i kmih še pred prihodom največje Lercške ladje »Bremen« »'im o njenem >dpotovanju iz Nemčije. To bo doseženo na ta način, da bo 300 km pred New-vorkom odletelo s krova ladje Bremen letalo in odneslo filmske posnetke po odhodu iz Evrope v Newyork. Divjaki pobili geološko eksp edicijo London, 17. julija a. V Venezueli so domačini napadli in pobili ameriško eksipedicijo geologov, ki je v tamošnjih džunglah iskala petrolejske vrelce. Od ceie ekspedicije, ki je štela 59 možfc sta se rešila samo dva člana, Naši kraji in ljudje Gustav Vodušek 70Ietnik Včeraj je praznoval 70-letnico svojega plodonosnega življenja eden najzaslužnejših Trboveljčanov šolski ravnatelj v p. g. flustav Vodušek. Brezdvomno je Gustav Vodušek najmarkantnejša osebnost v Trbovljah, okoli katere se je sukalo že cd nekdaj in se suče še danes vse javno in gospodarsko življenje trga. Kdor bi hotel vsaj približno točno opisati njegovo udej-stvovanje na vseh poljih, bi moral spisati celo knjigo. Opis njegovega plodonosnega dela bi bila obenem kronika razvoja trboveljske občine. Lahko rečemo, da v občini ni javne naprave, ki bi ne bilo z njo v zvezi njegovo ime. Njegovo udejstvovanje na gospodarskem polju izpričujeta predvsem posojilnica in zadružna elektrarna, pa še mnogo drugih lavnih naprav, ki jim je bil aH ustanovitelj ali pa vnet podpornik in pospeševatelj. Zlasti pa so Izredne njegove zasluge na Šolskem polju. Visoko razvito šolstvo v vseh okrajih, kjer je bil šolski nadzornik, lepa nova šolska poslopja, šolske knjižnice ln zbirke učil pričajo o njegovi veliki vnemi in ljubezni, ki jo je gojil do šolstva. Posebno pozornost je obračal g. ravnatelj Vodušek šolstvu v domači dolini. Vse šole so visoko organizirane in izpolnila se mu je tudi najsrčnejša želja, ko se mu je posrečila ustanovitev meščanske šole v Trbovljah. Hudi boji, ki jih je imel kot predsednik krajevnega šolskega odbora glede graditve novega šolskega poslopja na Vodah, žal, do sedaj še niso rodili uspeha, v tem večje zadoščenje pa mu je. da je bilo njegovo dolgotrajno prizadevanje za ustanovitev meščanske šole kljub nenaklonjenosti raznih faktorjev kronano z uspehom. Njegove izredne zmožnosti je priznala tudi vlada, ki ga je postavila v najkritičnej-žih časih na razna odgovorna mesta. Ne samo za časa vojne, ko je občini in prebivalstvu s svojim prizadevaujem in posredovanjem prihranil veliko gorja in jih oču-val po možnosti persekucij od tedanjih vla-stodržcev, kolikor je bilo v njegovi moči, temveč v enako težkih časih prvih povojnih let, ko je v prvih dneh zapeljana masa hotela gospodariti v Trbovljah, kakor tudi pozneje, ko so pogosto se menjajoči režimi prizadejali v občini težke pretrese, so merodajni faktorji uvideli potrebo, obrniti se nanj, da s svojimi izrednimi sposobnostmi uvede zopet red. Po dovršenih študijah v Mariboru Je služboval prva leta na Teharjih in v Globokem pri Brežicah, kjer se je udejstvo-val v učiteljskih organizacijah, ki so ga izvolile za svojega predsednika. L. 18S6. je bil imenovan za učitelja v Hrastniku, kmalu nato pa v Trbovljah na vodensko šolo, nekaj let zatem pa za šolskega upravitelja na šoli v Trbovljah II. Istočasno je bil imenovan okrajnim šolskim nadzornikom za okraje Brežice, Sevnica in Kozje, pozneje pa še za Laško. Kot nadzornik je služboval celih 30 let in nadzoroval 64 šol. Poleg zasluženih priznani in odlikovanj še za časa Avstrije ga je odlikoval naš kralj z redom sv. Save IV. stopnje. Ves čas svojega službovanja v trboveljski občini je imel važna mesta v občinskem zastopu ln 14 let je bil župan do prevrata, po prevratu pa gerent in podžupan. Bil je dolga leta član okrajnega zastopa, sedaj pa je član okrajne blagajne. Kakor se čuti srečnega med. svojci, jim zamore posvečati le skope minute, ker ga, kakor v uradu, tako i doma, od ranega jutia do pozne nočne ure zaposluje delovanje za javno blaginjo. Jubilanta, ki je kUub svojim častitim letom še duševno čil in svež pri krepki telesni konstituciji, želimo še mnogo srečnih let v dobrobit občine in družine. Življenje naših punčk v Omišlju na Krku že peto leto je Kolo jugoslovenskih sester v Ljubljani organiziralo v Omišlju na otoku Krku ferijalno kolonijo za slabotno deco. Deveta partija naše dece je že 2. t. m. odpotovala preko Karlovca na Sušak. Oni, ki še niso videli morja, so v nestrpnem hrepenenju pričakovali, kdaj zagledajo prelepo valujočo morsko gladino, o kateri so že toliko slišali. Ostali pa, ki so bili že dvakrat trikrat ali celo štirikrat v naših kolonijah, so težko čakali, da po dolgem letu zopet pozdravijo sinje morje, kjer so preživeli že mnogo krasnih dni. Utrujenost dolge vožnje je minila naše punčke, ko so že z vlaka zagledale Bakar-ski zaliv, še večje pa je bilo njihovo začudenje, ko so s Trsata občudovale pro stranost in krasoto našega Kvarnerja; za-kaj imeli smo srečo, da smo se ob solnč-nem dnevu pripeljali na Sušak, kjer smo izvedeli, da Je že nekaj kolonij prispelo sem v skrajno slabem vremenu. Enourna vožnja s parnikom do Omišlja Je bila našim punčkam prekratka. Niso se še nagledale širne morske planjave, ko je že zatulila sirena in nas je pozdravljal prijazni Omišalj s skalnatega griča. Ker nam je eno kojo uničil zimski vihar, smo namestili nad polovico dece v oni ko ji, ki ji [je prizanesla letošnja zima, za ostale smo pa že prej najeli 4 sobe, kamor smo postavili naše bele posteljice. Ko so otroci odložili prtljago, so najprej poiskali kopalne obleke in hajdi v morje, kar jim je bilo največji užitek tega dne. Po dobro prespani noči se je koj prvi dan v Omišlju začel po našem »kolonijskem« urniku. Pred zajtrkom hiti vsa deca v partijah k umivanju na studenec: potem pa takoj v naše kopališče, ki je v zalivu za polotokom Sv. Martina. Tu se nam nudi kaj živahna ln pestra slika. V pestrobojnih kopalnih oblekah skačejo in plavajo na vse mogoče načine naše punčke, pluta in plavalni pas pa pomagajo onim. ki še re znajo te umetnosti. In potem se pri kosilu živahno ugotavlja, koliko jih je zopet na novo »splavalo« in koliko se jih še trudi, da se temu priuče, zakaj domov ne sme nihče, ki ne zna plavati. Daleč naokrog ob obrežju in med skalami pa iščejo naše plavačice školjke in polže vseh vrst, morske ježe. rake in celo morske zvezde so že našle. Pridno zbirajo vse te morske posebndsti, da jih ponesejo sestricam, bratcem in prijateljicam v spomin na Omišali. Vse one, ki bi rade postale po barvi polti slične zamorč-kom, leže nepremično na obali, se solnčiio ln se od časa do časa mažejo z oljem ali vazelinom. Ko pa jim je tega dovolj, se na senčni trati lovijo, igraje najrazličnejše igre in žogajo ali pa polegaio v hladnem gozdiču in čltaio knjige. Toda vsaka pri-hiti z veselim krikom na določeno mesto, ko zapazi, da je že prispela južina v dveh velikih jerbasih. V prvem je vedno nagro-madenih brez števila kosov izbornega omi-šaljskega kruha, vsebina drugega jerbasa Pa je jako različna: fige, marmelada, pečene ribe ali smokvinjak. Kaj hitro je pospravljena južina, naj si bo dopoldanska ali popoldanska in znova se začne plavanje, solnčenje in igranje, kar traja vse dotlej, ko strel naznanja, da je poldan, čas obeda. Hitro se vse odpravijo po skalnati stezi proti koji, kjer je naša pridna kuharica Micka že pripravila obilno in okusno kosilo. Dnevno imajo dobro mesno juho, 2 prikuhi: krompir in poleg še kumare ali stročji fižol, sladko zelje, paradižnike, peso itd. in meso. Po obedu je čas počitka, potem pa Posedejo naše punčke po klopeh v senci za kojo in pišejo domov o doživljajih prejšnjega dne. Ko pojenja popoldanska vročina, hiti zopet vsa karavana na kopališče in Pri želodčnih in črevesnih težkočah, izgubljenem teku, zagatenju, napetosti, zgagi. vzpehavanju, tesnobi, bolečina'.! v čelu, nagnenju k bluvanju učinita 1—2 čaši naravne »Franz Josefove« vode. temeljito iztrebljenje prebavil. Mnenja bolnišnic izpričujejo, da jemljejo »Franz Josefovo« vodo radi tudi o-ni, ki morajo dolgo polegati v postelji in jim zelo prija voda. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. igrišče, kjer smo tako dolgo, da se nagiba solnce proti Učki. Tako nam poteka dan za dnem, le v nedeljo spremenimo naš urnik. Prvo nedeljo smo bili ob 10. pri službi božji, ki se opravlja tu v staroslovenskem jeziku. Popoldne pa smo si ogledali običajni nedeljski ples v dvorani »Hrvatske gostione«, kjer plešejo dekleta v slikovitih narodnih nošah, ki so našim punčkam zelo všeč. Domov grede smo se ustavili na Belvederu, kjer smo občudovali naše morje v večerni krasoti in opazovali Sušak, ki se ves koplje v lučkah. In še tam dalje proti zahodu so nam naznanjale lučice lego Reke, Voloske, Opatije, Ike in Lovrane. Prehitro nam bodo minuli v veselem razpoloženju trije tedni in treba bo zopet nazaj v belo Ljubljano. Šmarna gora Šmarna gora je po vojni postala najpri-Ijubljenejši izletni cilj za široke mase ljubljanskega prebivalstva. Zlasti spomladi in jeseni je gori ob nedeljah vse živo in po vseh potih mrgoli izletnikov. Tudi pozimi je Šmarna gora dobro obiskana in čim več je snega, tem večji je obisk, ker so izleti na druge hribe manj vabljivi. To obiskovanje Šmarne gore ni samo moda, ampak je nastalo iz potrebe, ker je mesto Ljubljana vendar že večje mesto in ljudje morajo nekam, da se izprehodijo. Pred desetletji je Ljubljančanom zadostoval izpre-hod v Šiško ali pod Rožnik, danes, ko so prednosti turistike obče znane, pa se vsakdo, če le more, odloči za gorski izlet. Če nima prilike poleteti drugam, gre na Šmarno goro, ki mu nudi vsega, česar pričakuje od gorskega izleta. Prekrasen razgjfd, razkošna flora in prijetne poti na Šmarni gori morejo zadovoljiti vsakega izletnika, zlasti ker so ugodne tudi vse prometne zveze in se tura iz Ljubljane lia Šmarno gero ter nazaj že lahko napravi v treh uraii. Samo nekaj je, kar zagreni toliko lep izlet na Šmarno goro. To je pomanjkanje primernih gostilniških prostorov in potrebne udobnosti na vrhu gore. Tam je še prav taka gostilniška naprava, kakor je bila v srednjem veku, ko so posečali Šmarno goro zgolj božjepotniki in je bila Ljubljana razmeroma še majhno mesto. Pri vsej dobri postrežbi in snažnosti gostilne občuti nedostatnost prostorov in pomanjkanje drugih udobnosti vsak izletnik, kadar se mu je boriti za skromen prostorček v temnih in nizkih sobah ter je primoran uživati slab zrak, ki napolnjuje vse gostilniške prostore. Edino poleti se more izogniti vsem tem neprilikam, ko mu ni na tem. da bi sedel v zaprtih prostorih. V vseh drugih letnih časih pa nima izbire in se mora zadovoljiti s tem, kar se mu nudi za silo. Kakšen užitek bi nasprotno imeli obiskovalci Šmarne gore, če bi našli na vrhu lepe zračne gostilniške sobe ter prostorne steklene verande in morda tudi lične terase, kjer bi se lahko solnčili ob dneh, ko so hribi v solncu, doline pa zavite v neprodirno meglo! Kakšen obisk bi Šmarna gora dočakala šele potem, ko bi se prezentiraia s takimi napravami! Če bi bila Šmarna gora v bližini kakega drugega večjega mesta, bi se vse kosalo, da jo napravijo kar najbolj udobno in priredijo za čim večji obisk. Pri nas pa tega, žal, ne uvidijo ne domačini, ne Ljubljančani, a še najmanj vodiška cerkvena občina, ki je posestnica sveta na vrhu Šmarne gore in tudi lastnica gostilne. Ker torej manjka zasebne inicijative, bi bil vendar že ča« da se pobriga za Šmarno goro Slovensko planinsko društvo, ki je poklicano, da skrbi ne samo za visoke ture, f.npak tudi za nižje gorske postojanke. Teh nikakor ni Podcenjevati, zlasti pa ne take, kakor je Šmarna gora. Tudi tu se da združiti koristno s prijetnim in urediti stvar tako, da pride društvo na svoj račun. Z vodiško cerkveno občino bi se morda dalo pogoditi v tem smislu, da bi se izvršile vse potrebne adaptacije in nove zgradbe s prispevki SPD in vseh drugih faktorjev, ki enako pridejo v poštev. Predvsem bi prišla v poštev ljubljanska mestna občina kot faktor, ki ima skrbeti za vse naprave, služeče javnemu blagru ljubljanskega prebivalstva. Na naslov domačinov iz Tacna pod Šmarno goro, ki se baie ukvarjajo z mislijo, da ti izgradili na Šmarno goro električno vzpen-jačo, pa bodi povedano, da bo njih denar mnogo bolje naložen, če ga porabijo za kateresibodi druge izboljšave na Šmarni gori nego za napravo, ki je sedaj in še za dolgo let popolnoma nepotrebna in se tudi rentirati ne bo mogla. Če bi aranžman z vodiško cerkveno občino ne bil mogoč, bo pa treba misliti na kako drugo ustanovo na šmarni geri in to Naš rojak SVETISLAV PETROVIČ najpopularnejši filmski umetnik — in EVE1TO HOLT v krasni ljubavni drami »Zdravnik za ženske bolezni" g 145 Ljudske cene Din 2, 4, 6, in 8. Telefon «i«4 »Elitni kino Matica" istotako pod okriljem SPD, če se ne javijo drugi interesenti, ki bi gospodarsko izkoristili situacijo. Toda tudi zasebnim podjetnikom bi morala priskočiti na pomoč kakor SPD tako tudi mestna občina. Želeti je, da prizadeti krogi uvažujejo to opozoritev in prav kmalu izvršijo delo v prospeh prelepe Šmarne gore. H. L. Asanacija delavskih stanovanj v Trbovljah Splošno je znano, da vladajo v Trbovljah. Zagorju in Hrastniku slabe higijenske stanovanjske razmere. Merodajne oblasti so nedavno pokrenile akcijo za izboljšanje teh razmer ter so uvedle primerne poizvedbe in začele zbirati materijal, ki naj bi pokazal kričečo socijalno in higijensko sliko. Zadnja leta so se sanitarne prilike v delavskih stanovanjih omenjenih premogovnih revirjev že precej izboljšale, vendar se nahajajo nekatera delavska stanovanja v prav obupnem stanju, tako da je asanacija teh stanovanj nuino potrebna. Kakor čujetno, se za higijenske prilike v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku zlasti zanima državni higiien-ski zavod, ki je zbral že prav zanimive podatke. Kočevsko pismo Nedelja je bila solnčna, vendar ne preveč vroča. Sokol je ta dan poletel v dveh avtomobilih, last g. Kresseta, na izlet v prelepo Kolpsko dolino na Brod ob Kolpi. Kočevski Nemci so priredili ta dan svoj javni telovadni nastop. Že predvečer so napravili v hotelu »Trst« akademijo skupno z Gesangvereinom. Telovadni nastop je bil na vrtu gostilničarja g. Petra Lacknerja. Po nastopu je bila na istem vrtu tudi veselica. Svirala je železničarska godba »Sloga« iz Ljubljane. Te dni otvori v Kočevju svojo lastno odvetniško pisarno advokat dr. Janko Lavrič, doslej odvetniški koncipijent pri dr. Češni-ku v Novem mestu. Za davčnega upravitelja v drugi skupini druge kategorije je bil te dni imenovan g. Matija Lavrovič iz Kočevja. Za novega upravitelja v zavodu za slepe je bil postavljen od oblastne samouprave g. Dovgan, doslej uradnik istotam. Direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani razpisuje za v petek 19. t. m. oddajo prevoza pošte na progi pošta Kočevje-postaja Kočevje. Začetek razprave je določen na 11. dopoldne v uradu mestnega županstva. Celoletna kavcija znaša 5700 Din, začasna 285 Din. To vsoto se mora takoj plačati. Mi bi k temu samo to pripomnili, da naj poštna uprava gleda na to, da bo poskrbela pri prihodnjem prevozniku za zaprt voz, kajti doslej je vedno obstojala nevar nost, da se iz odprtega zapravljivčka ne izgubi kak paket. Sicer pa bi spadal v mesto zaprt poštni voz, kakor je upeljan že Po mnogih mestih. Na semanji dan sv. Jakoba 25. t. m. bodo zborovali vsi župani kočevskega okraja v okrajni blagajni. Začetek zborovanja bo ob desetih v prostorih gostilne g. Gustava Verdeberja. Zlato poroko bodo doživeli Starocerkvanci v nedeljo 21. t. m. Ta dan bosta proslavila polstoletnico zakonske zvestobe Andrej Pe-tsehe in njegova žena Jožefa. Obred bo ob 10. dopoldne opravil v starocerkvanski cerkvi župnik g. Eppich. V Muhi vasi (Fliegendorf) je bilo ukradeno posestniku Matiji Verderberju iz hleva tele, staro poltretje leto. Menda so mu ukradli neznani klateži, ki so nekaj dni hodili okrog. Ker so govorili hrvatski, bi bilo sklepati, da so tele odgnali na Hrvatsko. Zadeva mestnega pokopališča še vedno ni rešena. Že dolgo let obstoja načrt, da bi se dosedanje pokopališče, ki leži na sredi med Rudnikom in mestom na Cankarjevi cesti, opustilo, ker je staro in prenapolnjeno. Poleg tega pa je še preoddaljeno za vasi Željne, Šalka vas in Cvišlerji, odkoder morajo prinesti oziroma pripeljati mrliče na več ko eno uro oddaljeno pokopališče. Tudi obzidje starega pokopališča že razpada in bati se je, da ne bi kljub začasnemu popravljanju prišlo do popolnega razpada. Mestu je potrebno pokopališče zu- naj kje, mogoče sredi med Šalko vasjo in mestom na polju. Rešiti pa bi se dalo to vprašanje tudi na ta način, da bi se razširilo že obstoječe pokopališče Mahovnika in zgornjega dela mesta ter Klinjevasi pri Corpus Christi. Vsekakor pa je vprašanje zaradi rastoče potrebe in rastočega prebivalstva aktualno in vredno ponovnega razpravljanja. Modrasa, krasen eksemplar, dolgega 80 cm. je ubil v nedeljo dijak Kralj. Šel je po borovnice nad vilo »Lassi«, pa je zagvdal tik pred seboj modrasa zvitega v klobčič. Z drobno palčko ga je udaril parkrat po glavi. Jutrovčki na morju Iz Martinšice nam poroča vodstvo »Ju-trove« kolonije, da so vsi Jutrovčki zdravi in veseli. Vreme je sedaj stalno in 'epo. Jutrovčki se pridno kopljejo na plaži in uživajo dober morski zrak in solnce. V soboto 22. t. m. napravijo Jutrovčki z drugimi kopališčnimi gojenci vred celodncvni izlet po morju s parnikom »Plav«. Odhod iz Martinšice ob 6. zjutraj. Vožnja do otoka Raba. Pamik bo vozil okoli otoka, da ga bodo lahko videli iz vseh strani. Popoldne bo vožnja do Senja, kjer si bodo izletniki ogledali starodavni Senj. Slednjič pojdejo do Crikvenice, kjer bo zopet odmor. Zvečer se vrnejo zopet domov v Martinšico. Toliko na znanje onim staršem, ki nameravajo koncem tedna obiskati svoje otroke, da jih ne bodo iskali zaman v soboto, ko ne bodo doma. Natančen dan in uro odhoda prve kolonije iz Martinšice in prihod v Ljubljano bomo pravočasno objavili v listu, da bodo lahko poskrbeli starši za prevzem svojih otrok. Istotako bomo tudi pravočasno objavili dan in uro odhoda druge kolonije lz Ljubljane, kakor smo to storili tudi svojčas pri prvi. Program kongresa JČ in ČJ lig v Sarajevu V dneh od 28. do 29. julija t. I. bo prvi kongres jugosl.-češkosl. lig iz Jugoslavije in češkosl.-jugosl. lig iz ČSR v Sarajevu. Sporazumno s praško centralo lig je Savez JČ lig v Beogradu določil sedaj sledeči program kongresa. 26. julija: prihod češkoslovaških delegatov v Maribor. Ob 14. svečan sprejem na kclod%-oru in zakuska v kolodvorski restavraciji, ki jo priredi mariborska liga s Sa-vezom. Nadaljevanje mota z istim brzovla-kom ob 14.30 preko Zagreba v Brod. S tem brzovlakom potujejo obenem tudi slovenski delegati :ig iz Maribora, Ptuji, Celja in Ljubljane ter Zagreba in Crikvenice. Odhod iz Zagreba z "brzovlakom ob 23.25. V Brodu se priključijo delegati iz Srbije. Mnogo čeških delegatov, ki že bivajo na Jadranu, so bo tudi priključilo v Zagrebu. 27. Julija: Zajutrk v Zenici, ob 13.30 prihod v Sarajevo, svečan sprejem na kolodvoru, nato odmor. 28. iuliia: Ob 10. manifestačno zborovanje. banket, popoldne izlet v Ilidže, tam večerja. 29. Juliia: Dopoldne delovna sekcija, popoldne izlet. 30. julija: Čitanie resolucij, zaključek kongresa. Za delegate, ki bodo hoteli na morje, bodo zato oskrbljeni posebni vagoni do Dubrovnika, oficijelnega izleta na morje pa ne bo. Za vožnjo na železnici je dovoljena polovična cena. Iz Češkoslovaške je javljenih doslej 76 delegatov in sicer od lig iz: Praee, Plzna. Bratislave, Brna. Olomouca, Pribrama. Čeških Budjevic. Benešova in Tabora. Med delegati so tudi dr. Anton Uhlir, narodni poslanec in predsednik češkoslovaške parlamentarne delegaciie za zbližanje z Jugo-slaviio, narodni poslanec Jan Pekarek, pred sednik domobranskega odseka češkega parlamenta. praški prof. dr. K. Paul s soprogo, znani Prevajalec slovenskih pisateljev dr. Bohuš Vybiral iz Olomouca ter še cela vrsta drueih uglednih čeških, javnih in kulturnih delavcev, zlasti Da propagatorjev iugosl.-češkosl. prijateljstva. /si svetovni znanstveni institu- J izključno le nikotinski strup, potrjujejo, da ie učinek novega nesporn. To odkritje je gotovo reparata, ki odvzema tobaku I velika mednarodna pridobitev. Kulturni pregled Ljubljana v moderni nemški literaturi V založbi »Horen-Verlag, Berlin? je Mla zbirka novel »Bestrickungen«, znanega nemškega pesnika in pisatelja Theodorja Daublerja, predsednika berlinskega »Pen-kluba«. V noveli »Siora Maddalena« opisuje pesnik svoja otroška leta v Trstu (kjer .je bil rojen in vzgojen). Ko je izbruhnila v Trstu kolera, ee je preselila njegova r*ružina v Ljubljano in je stanovala pod Rožnikom. Daubler imenuje dotično hišo .cehloss Rosenbiichek. Ko me je o priliki letošnjega kongresa »Penklubovc na Dunaju opozoril na to novelo, mi je pojasnil, da stoji ta graščina blizu strelišča. Ali je to morda sedanja Kollmanova vila? Daubler omenja v tej noveli med drugim tudi znamenite ljubljanske rake. Latermanov drevored. restavracijo Tivoli, Koslerjevo pivovarno. ljubljansko meglo, ljubljansko barje in Šiško. Morda se bo kdo od starejših I jubljančanov spominjal na to družino. Kisika gotovo ne bo smela prezreti bi-v 'a tega simpatičnega in nam naklonjenega nemškega pesnika v našem mestu. »r. X. Profesor Delbriick t. S prof. dr. Hansom Delbriickom, ki je umrl te dni v Berlinu kot 80 letni starec, je zapustil svet idejnj nasprotnik nemškega imperijalizma in pan-germanizma, ki je pobijal te škodljive iz-rodke nemške domišljije z zgodovinskimi argumenti. Dočim je zgodovinar Th. Moram-sen uprav netil germansko * vladoželjnosfc, je prof. Delbriick vztrajno branil načele demokracije in svobode. V obeh velikih zgodovinarjih se kažeta dva nemška tipa, ki ee še vedno borita za krmilo nemškega naroda. Dr. Hans Delbriick se je rodil U. novembra 1848 v Bergenu na otoku Rujani in je študiral na raznih nemških* vseučiliščih. Deloval je kot profesor zgodovine na berlinski univerzi. Spisal je lepo vrsto zgodovinskih del, med katerimi se odlikujejo zlasti naslednje: »Perzijska in bur-gundske vojne«, >Periklejeva 9trategija skozi prizmo strategije Friderike Velikega«, »Friderik. Napoleon, Moltkec, »Poljsko vprašanje«, »Zgodovina vojne umetnosti«, »Bitka v Tevtoburškem gozdu«, »Duh in masa v zgodovini« i. dr. O čeških naselbinah v Jugoslaviji je objavljenih več zanimivih člankov v zborniku »Naše zahraniči«, ki je izšel minule dni Zato je dobil pri nas nazvani preparat »Bonicot« nov enoten mednarodni naziv v Pragi. Posebno zanimiva je razprava profesorja Fr. Buriana o češkem narečju v Daruvarju, ki kaže značilen proces pene-tracije srbohrvaščine v češko govorico. Malo znano je, kako je jugoslovenska vlada uredila vprašanje češkega oziroma slovaškega pouka v teh naselbinah. V prvih dveh razredih se poučujejo otroci naseljencev izključno v češkoslovaškem jeziku, v višjih razredih pa se v Bački in Baaatu poučuje zgodovina v slovaščini, v Sremu pa v srbohrvaščini: srbohrvaščina in zemljepis se podučujeta na teh šolah v državnem jeziku od tretjega razreda dalje, vsi ostali predmeti pa v materinskem jeziku. S to uredbo je bilo jezikovnim pravicam češkoslovaških naselbin v Jugoslaviji popolnoma zadoščeno in referent F. Klatik pravi, da »glede ljudskega šolstva nima naša manjšina več nobenih zahtev«. Pierre Benoit je francoski mondeni pisatelj, ki je postal tudi pri nas zelo popularen in čislan. Malo imen je v sodobni francoski literaturi, o katerih bi krožile tako različne sodbe. Vzlic temu je bil nedavno izvoljen za predsednika francoskega pisateljskega društva (Socičte des Gens de I.ei-tres) in njegov zaloznik Albin Michel dostavlja k inšeratom o najnovejšem romanu »Erzomangu« pregled dosedanje naklade Benoitovih spisov, ki kaže lepo številko — 2 milijona izvodov. Avtor »Koenigsmarka« „NIC0TLESS" Za Jugoslavijo: Mr. Pb. Fr. Kuralt, lekarna Ljubljana, Gosposvetska 10 in »Atlandidei se torej ne more pritoževati zaradi današnjega nezanimanja za knjigo. Roman »Erzomangoc, ki je izšel minute dni, je dobil ime po skoro neobljudenein otoku francoskih Hebrid. Tu se naseli in-ženjer Fabre, (ia bi študiral rejo koštrunov. Živi čisto sam v izčrpavajočem podnebju, pije whisky, posluša gramofon in sam ne ve, kdaj postane alkoholik in čisto izpre-menjen človek. Bolj in bolj se ga polašča nekak strah; zlasti se boji soseda Jeffriesa, tem bolj, ker je nekoč v Sydneyu ljubil neznano ženo in se mu zdaj z bolezensko logiko vsiljuje misel, da je bila ta neznanka Jeffriesova žena, da sosed o vsem tem ve, a se dela nevednega, da Fabreja bolj muči; nekega dne pride strašno maščevanje. Benoit je dober pripovednik; piše tako, da je čitatelju zadeva ves čas zelo dvomljiva in da sledi Fabreju vse na mejo blaznosti, prisostvujoč njegovemu telesnemu in moralnemu razkroju, ki se konča s samomorom. V modernem propovedništvu je redko kdo naslikal psihopata — znan pojav, ki je razširjen po vsej civilizirani družbi in čigar silen socijalni vpliv se ne da izmeriti tako dobro, kakor ga je zadel Benoit v svojem »Erzomangu«. Virgilov jubilej. Povodom bližajočega se jubileja starorimskega pesnika Virgila. ljub« ljenca dveh tisočletij, ki e« je vzel Dante | za svojega vodnika po »Peklu«, je razpisala I lombardska Akademija znanosti in umetno sti nagrado 5000 lir za najboljšo literarne biografijo nesmrtnega poeta. Nova igra Gallsworthria. tudi pri n. upeljanega dramatika in priljubljenega r< manopisca, se imenuje »Izgnanec«. Neda-. no je bila premiera v Widham's Theatr Igra pa ni imela posebnega uspeha. O ljudskem šolstvu v sovjetski Rusiji j izšlo nedavno v moskovskem »Tednik-prosvetnega komisarijata« izčrpno statisti? no poročilo, ki kaže, da gre zanj 12 od*: celotnega državnega proračuna. Preračunje no v pravilno razmerje, pride sedaj 40 od«' ven izdatkov za ljudsko šolstvo naposame/ nega prebivalstva nego pod carjem. Tod •z te postavke se krijejo tudi številne de Javske štipendije, potem manjšinski listi v jezikih ki niso imeli pred vojno tiska Itd V splošnem priznava Vasiljev, da je > vasi Izvoru je kmet Jefta Filipovič v silobranu zabodel smrtno svojega očeta Stevana. Stari Stevan se je često napil in tedaj se je vedno prepiral s svojim sinom, kateremu je pred kratkim predal posestvo. Pri zadnjem prepiru je oče hotel sina pobiti s stolom, sin pa je potegnil nož ter zsbodel očeta v srce. Dr.Volavšek Jos. ne ordinira od 21. julija gose do 11. avgusta Originalno (Patent it. 5922). d}e aH fcrema za solnčenje in masažo, Vas obvarujeta solnčarice, potemnita kožo in jo naredita gladko in čisto. — Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. Drogerija GREGORIČ - Ljubljana _Prešernova ulica št. 5. Potenje nog, rok itd. zanesljivo odstrani »SUDOR«-mast, lekarne »Pri orlu«, Celje. * Trdovratna samomorilka. V Dobanov-cih si je vzela življenje 701etna Darink* Nikoličeva. Beg iz življenja se ji je posrečil na ta način, da si je prerezala vrat. Starka je že večkrat poskušala samomor, ali js vse te poskuse preprečil njen mož. Istega dne, ko si je z nožem vzela življenje, se je hotela obesiti, a ker jo je mož še pravočasno rešil, je čakala pozno v noč, da je mož že spal in si je potem prerezala vrst. ITO — zobna pasta najboljša! * Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. * Vse nosi le kopalne obleke znamke »IKKOLI«, ker se odlikujejo po izvrstni kvaliteti in čudovitem sestavu barv. * Ciril Metodovi družbi je poklonil dr. Pavel StrmŠek, prof. iz Maribora, mesto cvetja na grob svojemu pok. učitelju, g. prof. Suhaču pokroviteljnino 100 Din. Lepa hvala! 969 * Prostovoljno gasilno društvo Šmartno ob Savi, priredi v nedeljo dne 21. t. m. na vrtu gospe Presetnik v Šmartnem veliko vrtno veselico, spojeno z efektno loterijo. Svira godba na pihala, srečke se bodo raz-prodajale še na veselici. Začetek ob 2. popoldne. Autobus na razpolago. Odbor. 970 * Izredni občni zbor podpornega društva železniških uslužbencev v Ljubljani bo v nedeljo dne 4 avgusta ob 8. zjutraj v dvorani OUZD v Ljubljani na Miklošičevi cesti 20. 971 Sladko skrivnost je razodela gospa Mica svojemu srečnemu soprogu. Lahko bo od sedaj uživala prepotreben mir, ker ji trudapolno in neprijetno delo pranja odvzema O V RADION Iz Liubljane u— Oblastna zadruga slaščičarjev, me- dičarjev, voščeninarjev in izdelovalcev kandit v Ljubljani bo imela svoi redni letni občni zbor dne 22. t. m. ob 14. v salonu restavracije Mencinger, Kette - Murnova cesta št. 10. Udeležba je za vse člane obvezna. u— Električne naprave v Fužinah pri Ljubljani. Srezki poglavar za ljubljansko okolico ie lia podlagi vodopravnega zakona razpisal komisijonalni ogled na Fužinah pri Ljubljani, ki bo 23. tm. dopoldne na ' cu mesta ter bo ugotovil nevarno Ui izo-idje-dai.ja skalnatega terena pri vodosil ii napravi Združenih papirnic Vevče. Medvode in Goričane. u— Zlobna poškodba poštnega nabiralnika. Na Celovški cesti so neznani ponočnjaki močno poškodovali poštni nabiralnik. Poštna uprava trpi okoli 100 Din škode. Posestniku Janezu Štruklju na Celovški cesti so isti zlikovci polomili vrtno ograjo ob cesti ter trpi Štrukelj okoli 50 Din škode. Zlobnih zlikovcev ne morejo za enkrat izslediti, toda po Šiški že govore nekateri o imenih nočni.i junakov. Vesela igra! Mi stari pomorščak Pat in Patahou I Ob 4., % na 7., Vi S. m 9. u— Nezgoda na Tržaški cesti. Pri posestniku Martinu Sojerju v Notranjih goricah zaposleni hlapec Lojze Hočevar je v torek opoldne vozil po Tržaški cesti proti domu. Nasproti viške policijske stražnice je hotel prehiteti pred njim vozečega posestnika Luko Plestenjaka iz Črnega vrha. Mesto na levo, kot je predpisano, je krenil na desno stran ter zavozil z vozom na kup gramoza tako nespretno, da se je voz prevrnil. Pri padcu si ie Lojze Hočevar zlomil desno nogo v členku. Prepeljan je bil v iavno bolnico. u— Drobiž policijske kronike. Od torka na sredo je policija zaprla nekega mladec go'.ufa n nekega ponočnjaka zaradi pija-iij. ti. Policijskemu ravnateljstvu ie pi./dv-'jen slučaj odprave telesnega pioua, poneverba čevljev v škodo Bosanca Bašiča Sulje, dalje poškodba poštnega nabiralnika, 3 ponočnjaki zaradi kaljenja nočnega miru in nedostojnega vedenja, 1 prekoračenje policijske ure, 1 neprevidna vožnja in I piestopek predpisov o avtoprometu. Drugače vlada v Ljubljani splošen mir in ljubljanska kronika ne beleži nikakih večjih dogodkov in senzacij. u— Pevsko društvo »Sava« priredi v nedeljo 21. tm. ob 4. popoldne na vrtu gostilne Anžič (pri Ožbinčku) Poljanska cesta veselico s plesom. Sodeluje godba Sokola I. Vabljeni vsi pevski tovariši in prijatelji društva. 948 Iz Celja e— Zadnja Pot prof. Suhača. V torek popoldne so ob veliki udeležbi položili k zadnjemu počitku širom Slovenije znanega pokojnega profesorja Mateja Su.tača. Pred Narodnim domom, kjer je pokojnik stanoval, se je do ure pogreba zbrala velika množica pokojnikovih prijateljev in učencev, ki so prihiteli od vseh strani naše domovine, da spremijo svojega nepozabnega vzgojitelja na poti v zadnii dom. Pevci CPD so zapeli pred hišo žalosti ganljivo žalostinko »Pomladi vse se veseli«, nakar je krenil sprevod skozi mesto na okoliško pokopališče, kjer so se pevci poslovili s turobno »Blagor mu< od blagega pokojnika. Pri pogrebu so bile zastopane vse celjske oblasti in korporacije ter številna društva, katerih član je bil pokojnik. e— Srečke za II. razred so že prispele. Srečke državne razredne loterije za II. razred 18. kola so že prispele, na kar opozarjamo vse, ki so že igrali v I. razredu, da svoje srečke za igranje v II. razredu pravočasno obnove. Žrebanie II. razreda se vrši že 6. avgusta. Srečke se obnavljajo v podružnici »Jutra« v Kocenovi ulici 2. e— Letovanje sokolskega naraščaja. V ponedeljek 22. tm. ob 19. odrine pod vodstvom Kola jugoslovenskih sester in enega sokolskega vaditelja letovat na Jadran pivi oddelek sokolskega naraščaja. Kolonija šteje 10 udeležencev, katerim se ie omogočilo letovanje deloma z lastnimi, deloma pa z nabranimi prispevki, za katere se Sokol v imenu mladine vsem darovalcem naj topleje zahvaljuje. Enaka za- hvala velja Kolu Jug. sester za dobrohotno pomoč. Štirje sokolski naraščajniki pa odidejo v kratkem z ekspedicijo »Jutra« v Martinščico. Želimo vsem skupaj pra>- prijetno bivanje na našem Jadranu. e— Smrtna kosa. V celjski javni bolnici so umrli: dne 14. t. m. 47 letni sodar Mihael Vovk iz okolice Šmarja pri Jelšah, dne 15. t. m. 69 letni kočar Jakob Šelih iz Loke, občina Tolsti vr.i in 16. t. m. 40 letni posestnik Andrej Zupan iz Stenskega, občina Sv. Krištof nad Laškim. Zupan zapušča ženo in 6 nepreskrbljenih otrok. e— Ponesrečenka Ivana Pilibova umrla. Prejšnji teden smo poročali, da se je zdravstveno stanje 22-letne Ivanke Piliho-ve, posestnikove hčerke iz Gaberia pri Celju, ki se je smrtno nevarno ponesrečila pri padcu z motocikla dne 6. tm. na Bregu pri Celju, znatno Izboljšalo. V soboto je bila Pilihova prepeljana na svoj dom, ker je bilo njeno stanje prav zadovoljivo. V torek opoldne pa je Pilihova doma nenadoma preminula. Imela je počeno lobanju in je smrt nastopila zaradi otrpnenja možganov. e— Prodaja nagrobnih kamnov na mestnem pokopališču. Danes popoldne ob 16. se vrši na mestnem pokopališču prosta prodaja nagrobnih kamnov, ki so zapadli v korist mestne občine, ker niso bile pristojbine za nadaljnih 20 let doslej pri mestni blagajni plačane. Radi neplačila ie seveda nadaljna uporaba omenjenih grobov razveljavljena. e— Mlad poštenjak. Posestnik Ignac Fe-licijan Iz Lemberga pri Dobrni Je izgubil včeraj na Slomškovem trgu poleg župne cerkve v Celju svojo platneno listnico, v kateri je imel 1140 Din gotovine. Listnico je našel ubog 10-letni učenec Stanko Zor-ko s Svetine pri Celju, ki le naideno takoj oddal na policiji. Pol ure nato ie imel Fe-licijan svoj denar ž v rokah. Mladega poštenjaka so nagradili z zakonito 10% naj-denino. e— Velika sleparija. Tukajšnji lesni trgovec Ernest aMrinc ie prodal lani meseca septembra potniku Josipu Murnu iz novomeškega okraja vagon oglja za trgovca Dragoviča v Splitu. Murn je dal na račun 1400 Din, nato pa izginil. Ko se le trgovec g. Marine obrnil na Dragoviča po mesecih čakanja zaradi plačila, mu ie ta odpisal, da je že ves znesek plačal Murnu. G. Ma. rine je oškodovan za 6044 Din in je zade vo prijavil policiji. Murna zasleduje s tiralico tudi ljubljansko deželno sodišče radi hudodelstva goljufije, ki jo Je zagrešil že poprej. Razprodaja *** dam&M Četnih Mak po globoko znižanih cenah in sicer: navadne periine od Din 68.— naprej rz umetne svile » » 'S.— » damska krila in Muze » » 65.— » otroške obleke« » » 20.— » damsfci predpasniki » » 26— » F. I. Goričar (Sv.), Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. Iz Maribora a— Vprašanje palače okrožnega urada v Mariboru. Prihodnji teden pridejo v Maribor zastopniki okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani ter iz centi ale v Zagrebu na končne dogovore z za» stopniki mestne občine glede nameravane zgradbe palače okrožnega urada v Mariboru. V poslopju bi bilo prostora za ekspozituro okrožnega urada ter za zdravniške ambulance, fizikalne in medicinalne kopeli, lokali za razne strokovne delavske oraga-nizacije, večje število stanovanj in v pritličju trgovski lokali. Za stavbo je, kakor znano, dovoljen kredit v znesku 6 mil. Din, vendar je vprašanje zgradbe naletelo zlasti v zadnjemm času na precejšnje ovire in težkoče. Tako se med drugim razne občine za enake stavbe stavile cela brezplačna stavbišča na razpolago, v Mariboru še niti vprašanje stavbišča ni rešeno. Ali se bo OUZD končno odločil *a zgradbo palače, je seveda odvisno od interesa poklicanih faktorjev, zlasti mestne občine in upajmo, da bodo ti tudi storili svojo dolžnost. a— Delovanje mariborske rešilne postaje v prvi polovici julija izkazuje 100 primerov od katerih je bilo 32 nezgod pri delu in v prometu, 31 obolenj, 14 rojstev in splavov ter 3 poskusi samomora. V teh 100 primerih v katerih ie posredoval rešilni oddelek, je bilo 8 s smrtnim izidom. Po vseh letošnjih beležkah je delovanje rešilne postaje v prvem polmesečju julija meseca doseglo nov rekord. a— Že od petka pogrešalo posestnika Iv. Pukšiča od Sv. Lenarta v Slov. goricah Odšel je z doma s tremi otroci svoie druge žene, katerim Je bil očim in se od tedaj ni vrnil. Tudi o usodi otrok ni ničesar znano. a— Brez dokumentov je odšel na potovanje po svetu komaj 15 letni Helmut Schach iz Frankfurta ob Reni. Prekoračil je včeraj našo državno mejo, kjer pa ga je mejna straža ustavila in izročila mariborski policiji. Ker je najbrž proti volji svojih sta-rišev zapustil dom, ga bodo zopet odposlali v njegovo domovino. a— Smrten padec otroka. Iz Svečine nam poročajo: 2 lefni nezakonski sin posetni-škega sina Šerbinka Je bil izročen v varstvo njegovi materi, posestniški hčeri Štefaniji Majer iz Svečine. Otrok se ie igral na verandi. V trenutku, ko ni nihče pazil nanj, Je nenadoma zgubil ravnotežje, padel z verande in obležal takoj mrtev na tleh.. Orožniki so na kraju nesreče napravili ovadbo in bo sedaj preiskava dokazala, kdo je zagrešil otrokovo tragično smrt. a— Razne nesreče. S senenega voza Je padel na cesti ob železnici 52 letni prevoznik Anton Vogel. Pri padcu se je močno poškodoval na čelu. Rešilna postaia mu Je nudila prvo pomoč. — Na tržaški cesti je blizu Koč zletel s svojega motocikla Janko Brezigar iz celjske okolice. K sreči si Ja samo pokvaril kolo. Slično nezgodo je doživel Aleksander Dreisiebner. ki se je vozil z izposojenim motornim kolesom. Na znanem klancu pred Kamnico se ie hotel Izogniti nekemu senenemu vozu. Pri tem je izgubil oblast nad svojim vozilom in zletel v obcestni jarek. Ostal je k sreči nepoškodovan, a za poškodbo tujega kolesa bo moral plačati najmanj 1000 Din. — Z vlaka ie padel 6 letni Albert Globočnik iz Lienza. Tudi to letoviščarsko dete je imelo izredno srečo. Fantek se je poškodoval samo na levm temenu vendar poškodba ni resnejšega značaja. Rešilni oddelek ga je obvezal in oddal zopet staršem. Iz 1— Neznan utopljenec. V Ponovičah so našli utopljenca, o katerem se še ne ve, ali se je ponesrečil, ali pa je izvršil samo« mor. Truplo so prepeljali na Savo. i— Pogreba ge. Breznikarjeve, roj. Jug se je udeležilo veliko število prijateljev in znancev. Pokojnici blag spomin, rodbini iskreno ^ožalje. i— Gradbena dela v našem trgu se mno« žijo. Tako bo g. Rupar preuredil nekdanji »Kaffeehaus« v lično enonadstropno hiši. co z balkonom na ulico. Ta bo ta teden pod streho. G. Dermota gradi hišo s po« slovnim lokalom nasproti Jamškove vile. G. Potokar ima za Savo svojo stavbo že pod streho, istotako g. Okorn. Na Trtici zida neka delavska družina lično hišico, poleg pokopališča na Dobravi pa priprav, ljajo tudi tri stavbišča. i— Nesreča. G. Lojze Zidar se je odpe. ljal z motornim kolesom v bližnjo okolico. Komaj po par sto metrih vožnje pa mu je na ovinku privozil nasproti kolesar. Oba sta vozila pravilno in le nesreča je hotela, da je istočasno vozil mimo neki voz. Ka« rambol motorja in kolesa je bil neizogi. ben in vsi trije vozniki so odleteli raz vo« zil. G. Zidar je dobil težjo poškodbo na glavi in ga je zdravnik poslal v bolnišni« co. Ostala dva sta le neznatno poškodo* vana. Litije Iz Hrastnika h— Ka] bo z apoteko? Pred meseci se je živo razpravljalo, da se bo v Hrastni« ku otvorila apoteka. Zadnje čase pa je stopilo to vprašanje čisto v ozadje. Baje se je dotični g. apotekar, ki se je zanimal za našo novo apoteko, skujal. Čudno, da se nobeden drugi ne zanima za to. Lokal bi se lahko takoj dobil. Pa tudi obnesla bi se apoteka pri nas. Pri .5000 prebivalcih je naravno, da bi bilo vedno dovolj od« jemalcev. Bolniki pa prihajajo tudi iz bliž« nje in dalnje okolice. — Odkar je zaslovel kot izboren zdravnik naš g. dr. Neubergt-r, prihaja vsak dan mnogo pacijentov tudi iz drugih krajev. Tako bi se tudi s tem krog odjemalcev v apoteki povečal. h— Živina trpi v vročem poletju. Skozi Hrastnik ženeio mesarski gonjači živino iz Posavja nižje Zidanega mosta, namenjeno mesarjem v Hrastnik, Trbovlje ali celo Zagorje. Živina pa trpi v poletni vročini hudo^ žejo. Na tej progi pa živina nima priložnosti si ugasiti žeje — 12 km — da« leč, to je od Radeč do deške šole v Hrast« niku, kjer je bivši okrajni zastop na inici« jativo g. Dolinska postavil pred leti na« pajalno korito. Treba bo misliti, da bi se ob omenjeni cesti zgradilo saj še eno tako napajalno korito in tako lajšalo muke uho-* gi potujoči živini. Primeren prostor za ta« ko korito bi bil pri čuvajnici v Zlati vasi, kjer izvira ob cesti precej močan studenec. Apeliramo na novo izvoljeni cestni odbor, kateremu načeluje sedaj g. Deželak iz la« ške okolice, da o tem premišljuje. h— Ošpice. Pri nas se pojavljajo že nc« kaj časa sem ošpice. Skoraj vsako hišo je že obiskala ta drugače neopasna bolezen. Opasna pa lahko postane, če se otrok pre» hladi. Zato matere pazite, da se otroci te« kom te bolezni ne prehlade ali pa. da jih prehitro ne izpustite po ozdravljenju iz so« be, posebno v htadnih deževnih dneh in da se vam ne zgodi tako, kakor te dni neki mamici v Trbovljah, ker je nevede izpu. stila otroka prehitro iz sobe, da se je pre« hladil in umrl. Njen drugi otrok pa se ba» je bori s smrtjo. Iz Trbovelj t— Moška in ženska Ciril Metodova po* družnica v Trbovljah sta poslali od Ciril. Metodovega kresnega večera vsaka no Din 1.127.75, skupaj Din 2255.50. Iskrena hva« lat 968 Iz Laškega J_ Visok gost v naših toplicah. Že več dni se mudi v na#m kopališču kot gost g. admiral Priča z obiteljo. Prebivalstvo pozdravlja g. admirala in njegovo simpa« tično obitelj kar najiskreneje. Včeraj si je ogledal g. admiral premogovnik TPD Huda jama in bil nato povabljen v goste k g. ravn. inž. Klocu. 1— Sokolska prireditev v Laškem. So kolsko društvo v Celju priredi v petek 19. t. m. ob 20. v zdraviliškem domu radio« termalnega kopališča v Laškem telovadno akademijo z bogatim in pestrim sporedom. Čisti dobiček je namenjen za zletni fond •csesokolskega zleta v Beogradu. Laščane vljudno vabimo k mnogoštevilnemu pose* tu. — Zdravo! 1— Konstituiranje cestnega okrajnega odbora je bilo v nedeljo. Predsednikom je bil izvoljen bivši član obl. skupščine Ma» tevž Deželak, njegovim namestnikom pa šentjederski župnik Lončarič, katera je oba poleg rudn. uradnika iz Hrastnika Me» toda Jonka imenoval v cestni odbor obl. komisar, da se vzdrži ravnotežje. S tem so vspOstavljeni upravni okrajni organi. Se» stava teh upravnih organov v srezu, ki je po ogromni večini naprednega naziranja, je v temeljitem nasprotju z duhom in na« ročili kraljevega manifesta dne 6. januar« Ja t. L h Ij— Sokolska tombola, ki je bila prelo« žena, ker je ministrstvo poljoprivrede do* volilo premalo kart, se bo vršila nepreklic* no v nedeljo, 4. avgusta na Glavnem trgu. Glavni dobitki so ostali isti (2000 Din v gotovini, šivalni stroj itd.), pomnožilo pa 6e je število ostalih dobitkov tako, da bo tudi ta prireditev opravičila sloves Sokol* »kih tombol. lj— Elektrifikacija okolice. Prebivalci največje okoliške občine Coca so se odlo* čili, da vpeljejo v vse vasi, t. j. Cven, Mo* ta, Spodnje in Gornje Kraplje, električni tok. Zadruga je že ustanovljena, predsed* nik je g. Josip Mursa. Ta korak uvidevnih kmetskih mož je toplo pozdraviti. Šport Športni drobiž Kot zadnja prvenstvena tekma za prven* stveno leto 1928*29 se vrši v nedeljo v Ljubljani tekma med podeželskim prva* kom ljubljanskega okrožja LNP SK Elan iz Novega mesta in med SK Grafiko, pr« vakom H. razreda v Ljubljani. Prvo sre* čanje med njima prošlo nedeljo v Novem mestu je prineslo SK Grafiki tesno, ne do« cela zasluženo zmago v razmerju 2 : 1. Gradec je ponudil revanžno medmestno tekmo Gradec : Ljubljana, ki bi se vršila meseca avgusta v Gradcu. Kakor znano je pri zadnji medmestni tekmi zmagala Ljub* Ijana s 5 : 2. Zagrebški Hašk namerava zaradi" dogod* kov na nedeljski prvenstveni tekmi v Spil* tu bojkotirati Hajduka. Skrajni čas bi bil že, da bi JNS posvetil več pažnje šport« nim prilikam v Splitu. Prave športne ma« nire v Splitu je moralo najprej okusiti ljubljansko Primorje, sledila je sarajevska Slavija, nato zagrebška Concordija in se* daj še Hašk. Gotovo je, »da nekaj ni v redu v državi Danski«. Kar se tiče protesta Ha£ka je podpredsednik JNSa g. Krčelič potrdil navedbe Haška. Savez bo na svoji prihodnji seji razpravljal o razmerah v Splitu ter odposlal splitskemu podsavezu dopis, v katerem ga bo opozoril na vse posledice, ki bi mogle nastati za splitske klube, ako bi se slični incidenti ponovili. Razvrstitev startov k v -II- Zvezdni dirki v#Celje dne 21. julija 1929. Klub slov. koles. Celje km 20 z obratom v St. Petru start ob 6. uri. Kolesarsko društvo Vransko kim 25 start na Vranskem ob 7. uri 15 min. Vsi klubi »Pododbora Ljubljana« in »Pododbora Ljubljana mesto« start pri km 1 km 74 na Dunajski cesti (u>ri Sv. Krištofu točno ob 5. uri 50 min. Skupni crlij za imenovane klube v Celju pri »Kroni« na Ljubljanski cesti od 8. ure 50 min. do 8. ure 50 min. Vsi klubi »Pododbora Maribor« in »Ptuj« km 62; skupni start v Mariboru pri vodovodu ob 5. uri 50 min. — Skupni cilj za Mariborski pododbor v Gaber jih pri Celju od 8. ure do 8.20. Pododbor Zagreb in ostali kluba iz Hrvatske kun 100; skupni start v Zagrebu točno ob 5.30. Skupni oill za Pododbor Zagreb na Bregu pri Celju od 9. do 9.30. Pri vseh dirkalnih skupinah startiajo junaorjt pet minut pred glavno skupino. Nagrad« razpiše in razdeli vsak pododbor oziroma posamezni klub za svoje člane v lasi ne m delokrogu. Splošna določila: Dirka le odprta in oč esna za vse saveizme pododbore in v njih včlanjene klube. (Vidi Službene vest« Koturašfcega Saveza SHS v Motorsportu br. 8.) Dirkači morajo imeti vidne dirkalne števillfce, vsaka dirkalna skupina za sebe. Vse službene in kontrolne ure morajo biti uravnane točno po železniškem času. Vsaik dirkač se mora ravnati strogo po policijskih predpisih, kolo mora imeti zvonec in rabljuvo oavoro. Priredite'® ne odgovarjajo za morebitne škode, katere povzroče dirkači med dirko. Dirka in kongres se vrši ob vsakem vremenu. Vsaka skupina se ima naftoeneje ravnata po predpi- sanem časa startanja. Odredbam vodstva dlrlu se j« strogo pokoriti. Točno ob 10. uri sprevod po mestu, obvezno za vse dirkače in kolesarje turiste, kakor toid« odbornike in delegate posameznih klubov in pododborov. Saveznf kongres se vrši točno ob 11. uri ▼ hotelu »Balkan«, Gosposka ulica. Skupni maser-ski in okrepčevalni prostor je na dvorišču hotela »Bailkan«. Ob 12.30 skupni obed vseh udeležencev v hotelu »Balkan«. Vsak klub naj javi tja število udeležencev do sobote 20. t. m. Ob 15. uri izlet v okolico Celja pod vodstvom in re-diteljstvom »Kluba slov. kolesarjev Celje«. — Kotuvaškl Savez SHS, Pododbor Ljubljana mesto Juniorske tekme za prehodni pokal SK Ilirije Za nogometne tekme junlorskih moštev, fci jih je letos peto leto razpisal SK Ilirija, kažejo naši ■klubi vselej izredno zanimanje. Letos je priglasilo svojo udeležbo 17 moštev; med njimi so mariborski klubi ISSK Maribor, SK Rapid in SK Železničar ter SK Celje. Mariborski klubi bodo igrali med seboj po sistemu za točke (vsak z vsakim po eno tekmo). Tekma Maribor : Žele-zničar se je vršila že preteklo nedeljo z rezultatom 3:2 za Maribor, preostali dve tekmi se bosta vršili 21. Io 28. t. m. Trinajst ljubljanskih udeležencev žal ne bo moglo igratj po sistemu na točke — potrebno bi bik) za to 78 tekem!!, za kar ni časa — temveč bo igralo po pokalnem sistemu, t. J. vsak klub, bi tekmo izgubi, izpade iz nadaljnjega tekmovanja, zmagovalci pa igralo dalje, dokler ne pre-ostaneta samo dva najmočnejša kluba. Končni zmagovalec v skupini ljubljanskih klubov bo Igrat odločilno tekmo z zmagovalcem ▼ mariborski skupini. Ljubljanski klub; prično s tekmami v soboto fa nedeljo 20. in 21. t. m. Prijavili so sivojo udeležbo poleg SK Ilirije SK Slavija, ASK Primorje, SK Rek?. SK Svoboda, ZSK Hermes, SK Slovan, SK Jadran izmed klubov, ki so organizirani v LNP, ter neorganizirani klubi SK Rakovnik, SK Mladika, SK Mars in SK Savica. Medklubski sestanek ljubljanskih udeležencev, na katerem bo sestavljen medklubski odbor za tehnično izvedbo turnirja in na katerem bodo izžrebani nasprotniki za prvo kolo, se vrši danes, v četrtek ob 19-30 na vrtu hotela Štrukelj, Kolodvorska ulica. Vsak sodelujoči klub ima pratvtco imenovati v medklubski odbor enega odbornika, načelnika in tehnične funkcijonarje določi SK Ilirija kot prireditelj. Službeno Iz LNP. Seja upravnega odbora LNP bo v petek, 19. t. m. ob 20.30 v zadnji sobi restavracije hotela »Slon«. — Tajnik II. Ljubljanski PHvački Podsavez. (Službeno.) V petek, dne 19. t. m. seja točno ob 20.30 v restavraciji Slon. Prisotnost vseh odbornikov radi važnosti obvezna. — Predsednik. Koturaški Savez SHS. Pododbor Ljubljana mesto opozarja vse klube, da se vrši start k nedeljski Zvezdni dirki v Celje za glavno skupino točno ob 5-50, za jumiorsko skupino ob 5.45 pri km 1 na Dunajski cesti. Obvezno za vse dirkače klubov, včlanjenih v Savezu. — Predsednik. Koturaški Savez SHS razpisuje VIII. Zvezdno dirko ter S a vezni kongres v Celju za nedeljo, dne 21. t. m. Podrobna razvrstitev startov je razposlana vsem pododborom in tudi posameznim klubom ter se je točno po njej ravnati. Sa-vezni kongres se vrši točno ob 11. liri v hotelu »Balkan* v Celju. — Koturaški Savez SHS. SK Natakar. Danes v četrtek trening tekma rezerva s I. moštvom. Po® j vajo se vsi proštd' igrači ob 15. uri h »Kačiču«. Točnost! Tajnik II. SK Jadran. Danes ob 18. trening juniorjev na lastnem igrišču. Pozivam vse, da se istega sigurno udeleže. — Načelnik. Sokol Brat Vincenc Štepanek, podstarosta ČOS in veliki prijatelj našega Sokolstva je praznoval v nedeljo 60-letnico pri polnem delu in svežosti. Kot tajnik zveze »Slovansko Sokolstvo« si Je pridobi velikih zasiug za sodelovanje vseh velikih slovanskih sokolsklh organizacij, kot finančni voditelj češkoslovaškega Sokolstva pa ima neprecenljive zasluge za kirasno ureditev gospodarstva COS. Po leg tega pa je izdelal celo vrsto raznih vzornih pravilnikov za zunanje ta no. tranje poslovanje društev, žop in COS, da ga lahko smatramo kot organizatorja podrobnega dela po upravni strani v sokolskih društvih. Kot velik prijatelj našega sokolskega Tabora pa se je zlasti izkazal ob priliki akcije, ka je končno uredila zadovoljivo taborsko vprašanje. Bratu Stepanku z d ar in zdravo! Bolgarska delegacija, ki je posetila ob priliki zleta v Plzna tudi Prago, se je na p ovr atleti ustavila v Brnu in priredila lepo uspelo akademijo v telovadnici Sokola v Kr a lovem Poli, ki je odlično uspela in je dosegla i v moralnem i v gmo.tne.rn oziru velik uspeh. Vzorna vrsta COS, ki j« obiskala Ameriko, se povrne v domovino koncem meseca julija ter priredi nato še vrsto nastopov po Češkoslovaški. Uspehi, ki jih je dosegla v Ameriki, so presegli vsako pričakovanje. Velik zlet Zveze bolgarskih junakov se vrši začetkom meseca julija 1930. leta v Sofiji. Udeleži se ga med drugimi tudi češkoslovaško Sokolstvo v velikem številu, ki bo najprej posetilo zlet v Beogradu na Vidove dni, nakar odpotuje še dalje v Sofijo. Novi člani Slovanskega Sokolstva. Kakor poročajo češki listi, je priglasil poleg bolgarskih Junakov svoj vstop v imenovano zvezo tudi Lu-žiško-srbski sokolski savez. Odbor Zveze Slovanskega Sokolstva o sprejemu še n! sklepa*, toda pričakovati Je, da bodeta oba priglašenca sprejeta. V Kladnu, znanem rudarskem mestu pri Pragi, se bo vršil prihodnje leto velik pokrajinski zlet žup Budečsike, Krušnogorske, Sladkovske, Podripske in Rakovniške, ki obeta postati velika manifestacija Sokolstva na .Kladenskem. Pripravljalna dela' so že v polnem teku. Zletnemu odboru predseduje br. dr. Hajn. VREMENSKO POROČILO Meteorološki zavod v Ljubljani, 17. julija 1929. Višina barometra 308 8 m. 5 '♦*»»»««>» ......... Kraj Ca« Barom. Tetnper. Opazovanja Ljubljana Maribor Zagreb Beograd Saraievo Dubrovnik 8. 7658 765-1 766-0 7r>5-8 766'2 20 19 19 20 16 Skopile 7. 766-0 22 Split 764-5 24 a: > 70 70 70 70 60 50 30 Smer vetra in brzina r m in sek. mirno mirno SE 2 mirno mirno E 2 NE 8 o 52 5 I S« Padavine Vr*ta T mm do 7. are Solnce vzhaja ob 4.28, zahaja ob 19.44, luna vzhaja ob 16.47, zahaja ob 0.33. Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 28.7 C, najnižja 15.1 C. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Večinoma jasno, zelo toplo Gospodarstvo Napredek nase gospodar-sko-statistične službe Gospodarska statistika Je bila v naši državi do zadnjega časa zelo zanemarjena. Statistični uradi posameznih ministrstev so mudili gospodarskim krogom bore malo in še ono, kaT se je nudilo javnosti, se je objavljalo z veliko zakasnitvijo. Do nedavna nismo imeli niti uradnega ali pol-uradnega indeksa cen, ki je za presojo konjunktur ne ga gibanja nedvomno velike važnosti. V zadnjem času pa opažamo znaten napredek. Narodna banka je že lani ustanovila poseben oddelek za ekonomske študije in gospodarsko statistiko, ki je letos priče! de lova/ti. Ta urad, ki je osnovan po vzorcu sličnih uradov inozemskih novčaničniih bank, je nedavno kakor smo že poročali, izdal poročilo za prvo tromesečje tekočega leta v francoskem jeziku. To poročilo vsebuje u-vodoma daljše poročilo o gospodarskem stanju naše države, kateremu sledi obširno statistično gradivo, ki se nanaša na stanje Narodne banke, Državne hipotekam« banke in Poštne hranilnice, na kmetijsko in rudarsko produkcijo, na razvoj zmnanje trgovin«, na gibanje insolvenc in brezposelnosti in na državne finance. Poleg tega objavlja Narodna banka v tem poročilu boszme indekse in indeks oen na debelo, ki je sestavljen na podlagi povprečnih cen v L 1926. Ta indeks nam kaže, da se gibljejo naš« cene od druge polovice I. 1927 nad povprečnim nivojem iz 1. 1926. V 1. 1927 je bil najnižji indeks een v aprilu, ko je znašal 97.5 (1926 = 100), najvišji pa v novembru, ko je dosegel 115 4. V 1. 1928 je bil najvišji indeks v aprilu (108.2), najnižji pa v juliju (103.7). Povprečni indeks cen je za preteklo leto znašal 106.2 in za preteklo leto znašal 106.2 in so bile torej lani cene za 6.2% višje kakor I. 1926. Ža januar t. 1. znaša indeks 104.4, za februar 105.5 ln za marc 106.6. Želeti bj bilo, da bi Narodna banka mesečno objavljala vsaj svoje indekse. Nedavno pa je pričela tudi Delavska zbornica za Hrvatsko in Slavonijo izdajati dobro urejevano statistično revijo pod naslovom »Indeks«. V prvi številki objavlja zanimivo teoretično razpravo o indeksnih številkah in bogat statističen materijal na podlagi indeksov. Indeksi cen Delavske zbornice so izračunani na podlagi povprečnih cen v 1. 1913. Za presojo gibanja cen objavlja kar 3 indekse, in sicer indeks ccn ▼ trgovini na debelo, indeks een r trgovini na drobno in indeks življenjskih stroškov. Za vsak posamezen važen predmet primerja cene iz 1. 1913. z današnjimi cenami, tako da je mogoče presoditi, kateri predmeti so Re najbolj podražili. Tu vidimo velike razlike. V trgovini na debelo imajo najnižji indeks (za januar t. 1.) češplje (796), domača volna (1000), pšenica (1145) in goveje meso (1148), najvišji pa grah (3205), krompir (2419), bencin (2485), petrolej (2509), usnje (2289) in drva (1964). Zanimiva je tudi razlika med posameznimi indeksi. Tako znaša za januar totalni indeks een v trgovini na debelo 1666, totalni indeks eeii v trgovini na drobno 1817 in totalni indeks življenjskih stroškov 4 -Wiao>'tTW. ' Cene v trgovini na drobno so se torej po vojni v znatno večji meri dvignile, kakor cene v trgovini na debelo. Temu je deloma krivo dejstvo, da je trgovina danes bolj obremenjena z davki in dajatvami kakor pred vojno. Zlati indeks življenjskih stroškov znaša za januar 163, kar pomeni, da se je v zlatu račnnano življenje napram predvojni dobi podražilo za 63%. Kakor znano, se pripravlja tudi država, da organizira statistično službo, po nasvetih. ki jih j^ pred meseci podal naši vladi znani strokovnjak prof. dr. Žižek. Zato lahko pričakujemo, da bo tudi naša državna uprava v kratkem uredila 6vojo etati-stično informativno službo, kar bo za gospodarske kroge brezdvomno velike koristi. = Zaključen vpis delnic Privilegirane agrarne banke. V ponedeljek je bil zak!;u-čin vpis delnic Privilegirane agrarne banke. Kakor poročajo iz Beograda se je zadnji dan prijavilo mnogo interesentov, ki so vpisali delnice. Samo Državna hipotekama banka je imela zadnji dan 150 vpisnikov. Po iziavi državnega komisarja Gju-riciča je bilo vpisanih preko pol milijarde dinarjev. Ta denarna sredstva bodo banki zadostovala za daljšo dobo, tako da zaenkrat ne bodo potrebne nikake kreditn i operacije v inozemstvu. S tem, da so vse pokrajine naše države sodelovale pri vpisu delnic, je banka dobila značaj prave narod-i-.e denarne institucije. Do 22. t. m. morajo vse banke poslati točna poročila o vpisu delnic, zato bo šele tega dne mogoče dobiti pravo sliko o višini vpisane glavnice. — Lftošnja letina. Kmetijsko ministrstvo ;ie izdalo poročilo o stanju letošnje letine koncem pret. meseca. Donos pšenice bo ie-I05 večji kakor povprečni donos zidniih let, vendar iranjši kakor lani. Koruza napreduje cdlično ter se pričakuje prav dobra letina. Pridelek ozimnega ječmena bo letos manjši, jari ječmen pa obeSa dobro b.lno. Oves se je v zadnjem času nekoliko popravil ter se pričakuje srednji donos. Tudi letina fižola in krompirja bo dobra. Letina Radia pa ne obeta baš povoljae rezultate. kar te posledica ostre zime. Letina češpelj pa bo srednja. = Osnovanje zadružne luščilnice za riž t K oč;i n ah V nedel jo je bila v Kočanah v .Tužni >rbi;i posvečena prva zadružna lu-ščilnica za riž. ki jo je postavila Kočanska zadruga za produkcijo in predelavo riž.°., Tvornica je z vsemi 6troji stala okrog tri-čftrt n:;M.:ona Din, kmetijsko ministrstvo pa je k stroškom prispevalo 560.000 Din. = Zadružna razstava na jesenski prireditvi ljubljanskega velesejma. Ker se bo v času jesenske prireditve ljubljanskega velesejma vršil v Ljubljani kongres Glavnega zadružnega saveza, so slovenske zadružne zvez« sklenile prirediti na prostorih velesejma posebno Zadružno razstavo, ki naj poda sliko našega zadružništva. = Konkurz je razglašen o Imovini Josipa Czipotta, trgovca z mešanim blagom v Murski Soboti (prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Murski Soboti 2. avgusta, oglasitveni rok do 15. avgusta, ugotovitveni narok 2. septembra). = Načrt zakona o prometu z mlekom ln mlečnimi izdelki. Naši mlekarski strokovnjaki so na poziv kmetijskega ministrstva izdelali načrt zakona o prometu z mlekom in mlečnimi izdelki, ki je bil nedavno predložen ministrstvu in ostalim kompetentnim oblastvom. Zakonski načrt vsebuje splošna avanje-pravi ženski sporL Malokatere telesne vaje pripomorejo ženi do izpopolnitve njene lepote tako kot plavanje. Dobre plavalke imajo vedno lep stas in ako so previdne tudi zelo lepo polt. Paziti morajo na to, da jim voda in prehudo solnce ne pokvari kože. — Pravilna uporaba obeh krem Elida idealno osigura vsaki ženi lepo in nežno kožo. Pred kopeljo na prostem ln zvečer preden se gre k počitku se uporablja nočna krema Elida. Ona povrne koži maščobo, ki ji je bila odvzeta. Po kopelji in vsak čas podnevi, ob solncu in ostrem vetru se poslužujte dnevne kreme Elida. Ta ščiti kožo ter ji da toliko opevano alabastru podobno barvo. krene elida določila za promet z mlekom, ureja kontrolo za izvrševanje zakona, poleg tega pa vsebuje podrobna določila glede prometa z mlekom, smetano, presnim maslom in sirom ter kazenska določila. k Vinarske zadruge in trošarina na vino. Finančno ministrstvo je odločilo, da je z vinarskimi zadrugami v pogledu trošarine na vino postopati kakor s producenti. Te zadruge potemtakem ne plačujejo trošarine na vino, tudi ne pri izkletenju, ker plača trošarino prejemnik (kupec) vina. Ostali predpisi ostanejo dalje v veljavi. Za zalogo morajo vinarske zadruge voditi skladiščno knjigo ter so pod nadzorstvom finančne kontrole. = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 19. L m. ponudbe glede dobave 200 m 3 kisika in 750 komadov listov za tračne žage; strojni oddelek do 24. t. m. ponudbe glede dobave lO.OnO kg železne pločevine; prometno-komercijelni oddelek pa do 29. t. m. ponudbe glede dobave bukovih drv. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) Direkcija državnih železnic v Su-botici sprejema do 22. t. m. ponudbe glode oddaje 5000 kg starih svinčenih plomb v prelitev; do 24. t. m. pa glede dobave 400 komadov blazinic za žige. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobave 10.000 kg tračnic, do 25. t. m. glede dobave 500 m plinskih cevi, do 29. t. m. pa glede dobave gumijastih in kokosovih preprog. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 25. t. m. ponudbe glede dobave 550 kg žebljev, 1000 kg cilinderskega olja, 60 kg jermen. 6 parov gumijastih čevljev in 10 garnitur kompletnih nepremočljivih rudarskih oblek. Dne 26. t. m. se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Subotici ofertalna licitacija glede dobave 1000 metrov plinskih cevi. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.) Borze 17. julija. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni prmet srednji. Nekaj več potrebe je bilo v devizah na Pra^o in Curih. Tečaji deviz ?o ostali v glavnem nespromenjeni. Razen potrebe v devizi na Pariz je vso ostalo potrebo krila Narodna banka. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda popustila za eno točko. Za kaso se je trgovala po 404 (v Beogradu 406 — 407.50), za december pa po 419. Med bančnimi vrednotami so bili običajni zaključki pri nespremenjenih tečajih, med industrijskimi vrednotami pa so bili zaključki v Gutmannu po 205, v Šečerani po 435 in v Oceaniji po 192.50—195. Vevče so se okrepile na 129 denar. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.8825. Berlin 13.56—13.59 (13.575), Bruselj 7.9178, Budim* pešta 9.9332, Curih 1094.4—1097 4 (1095.9). Dunaj 8.0048—8.0348 (8.0198), London 276.43, Newyork 56.87. Pariz 222—224 (223), Praga 168.20—169 (168.60), Trsi 298.06. Zagreb. London 276.03 do 276.83, \Tew-vork 56.77 do 56 97, Pariz 222.15 do 221.15, Milan 297-017 do 299.017. Curih 1094.1 do 1(W i. Amsterdam 22.8525 do 22.9125. Berlin 13.o6 do 13.59, Dunaj 8.0048 do 8.034S. Praga 168.20 dc 169, Budimpešta 9.9182 do 99482. Curih. Zagreb 9.12875, London 252225, Newvork 519.96. Pariz 20.36125. Milan 27.1925, Berlin 123.87. Dunaj 73.20, Praga 15.385. Bukarešta 3.08375, Rudimpešta 90 60. Sofija 3.7525, Varšava 58.26. Efekti. Ljubljana. Celjska 170 d. Ljubljanska kreditna 123 d. Praštediona 850 d. Kreditni 170 d. Vevče 125 d, Ruše 275—285, Stavb= na 50 d, Sešir 105 d. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 403—404, kasa 402.50—404. za december 419—421. investicijsko 86 den., agrarne 50—51 50; bančne vrednote: Praštediona 852.50—860. Poljo 16—16.50, Union 202-204. Juto 80.75—81, Ljublj. kreditna 123 den.. Obrtna 30—32. Srpska 152 den.; industrijske vrednote: Gutmann 205—206, Slaveks 96 den., Slavonija 173 bi., Nar. šumska 32—45, Drava 3?5—400, Nar. mlinska 20 den., Šečerana 435 —440, Ljevaonica (Osijek) 195—205, Vevče 129 den., Isis 17 bi., Dubrovačka 485 bi., Ocea-nia 190—195, Trbovlje 465—470. Beograd. Vojna škoda 406—406.50, za julij 406—407, za december 423—424, investicijsko 87—87.50, Narodna banka 7930. Blagovna tržišča + Živinski sejem v Ljubljani (17. t. m.) Na manašnji živinski sejem je bilo prignanih 168 konj, 41 volov, 45 krav, 16 telet in 110 prašičkov za rejo; prodanih pa je bilo: 42 konj, 30 volov, 27 krav, 13 telet in 97 prašičkov za rejo. Cene so ostale v glavnem nespremenjeno. Prvovrstni voli so se za malenkost pocenili, tretjevrstni pa so se nekoliko podražilL Kupčija je bila srednja, dogon pa je bil razmeroma slab. Za kg žive teže notirajo: voli I. 11.25, II. 1050, III. 9.25, krave debele 5.50—7.50, krave klobasarice 4—5, teleta 13 do 15 Din. + Žitni trg (17. t. m.). Na našem žitnem trgu vlada dalje čvrsta tendenca. Cene so se v Vojvodini ponovno okrepile ter se je danes trgovala potiska pšenica po 235 Din, baška pšenica pa po 222.50 Din fco nakladalna postaja. Ker so se cene na inozemskih tržiščih v večji meri dvignile, je nastala možnost ra živahnejši izvoz. Izvaža se predvsem preko Brajle, deloma v Amsterdam. Cene novi pšenici so danes povsem izenačene s cenami stare pšenice. Blago, ki je prišlo na trg, kaže, da je kakovost nove pšenice boljša kakor pa se je prvotno domnevalo. Tako da se računa s povprečno tež-., letošnje pšenice od 79 kg. Prodajalci so še vedno zelo rezervirani. Koruza stane nespremenjeno 207.50—210 Din, moka pa se je podražila na 310—335 Din za bazo 3>0< !ranko nakladalna postaja. Lpiblianska blagovna borza. (17. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 80 vagonov drv in 2 vagona bme-lovk. Povpraševanje je za tramove (4/5, 5 6, 6/8) ter za brzojavne drogove. Deželni pridelki: Tendenca za žito čvrstejša. Zaključkov ni bilo. Nudi :e pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška promptna. 80 kg po 262.50 do 267, baška nova. uzančno blago, promptna po 257.50 do 262.50; moka »0«, fco Ljubljana, [plač. po prejemu blaga po 360 do 370; koruza: baška, zdrava rešetana, slov. postaja, 1 lač 30 dni. navadna tarifa po 267 50 do 270, mlevska tarifa po 260 do 262.50; ječmen: baški ozimni, 67-68 kg po 270 do 275; o^cs: baški, slov. poslaja, navadna tarifa po 265 do 270. -f Novosadska blagorna borza (17. t m.). Tendenca nespremenjena. Promet: 116 vag. pšenice, 39 vag. koruze in 2 vag. moke. Pšenica: baška stara 212.50—215; gornje baška stara 207.5—210; banaška potiska 225—230; baška nova za avgust 215— 217.50; ban. nova 210—212.50. Ječmen; haški 150—155. Koruza: baška in sremska 205—210. Moka: baška »Og« in »Ogg< 305—315; >2« 280—290. >5« 270—275; *6< 255—265. Otrobi: baški 115—120. + Dunajska borza za kmetijske proizvode. (16 t. m.) V skladu z znatnim dvigom cen na ameriških tržiščih se je tudi r.o dunajski borzi blago precej podražilo. Nova jugo=lover ska pšenica notira za julij 1.55 Kč, za avgust 1.58 Kč in za september 1 60 K" eks šlep Dunaj; podonavska koruza pa za maj 1.27 Kč eks šlep Dunaj. Uradno notirajo vključno prometni davt.k in carina iianko Dunaj: pšenica: domača 3.75—35, madžarska potiska 37.75— 39.50: rž: marchfeldska 28.75—29.25, madžarska 28.50—28.75: koruza: rumunska in bolgarska 32.50— 33, laplatska 34 —34.50. Moka tOn v trgovini na debelo: domača 59—Gl, madžarska 57.50—59, ju-goslovenska 57—58. + Dunajski svinjski sejem (16. t m.) Dogon 14.087 komadov, od tega 1358 iz Jugoslavije, 1361 iz Rnmunije in 10.625 iz Poljske. Pri prilično živahnem prometu so se prvovrstne pitane svinje podražile deloma za pet grošev, težki mesni prašiči pa =0 se pcceniii za pet grošev. Za kg žive teže notirajo: pitane svinje L 2.35—2.40. angleške križane 2.30—2.50. kmetske 2.20 — 2.40, 6tare 2.20—2.30 in mesne 2.20—2.65 šilinga. Iz življenja in sveta Profesor Samojlovic o novih ekspedicijah v Arktido Krasin« in Čuhnovski spet na delu — Nobile ne prihaja več v poster za kariško ekspedicijo. Morda se od« pravi tudi proti Deželi carja Nikola« ja II. V teh krajih bi bilo odveč, če bi hoteli iskati Alessandrinijevo skupino, za katero itak ni nobenega upanja, da bi našli kakšno sled za njo. Prej bi to lahko izvedla ekspedicija v Deželo Franca Jožefa.« »Kakšna ekspedicija je to?« »Ta ekspedicija, ki se je udeležim tudi jaz, bo osnovala v omenjeni de« želi novo geofizikalno opazovalnico in brezžično postajo. To bo velikega po« mena za polarno raziskovanje. Zal, da nimam mnogo časa za priprave, ker moram oddati v nekoliko dneh nem« ški prevod svoje knjige o Nobilovi ekspediciji.« »Kako sodite o Nobilu?« Rusija ima baš ta hip mnogo drugih skrbi in načrtov, vendar velja zani« manje njene javnosti v nezmanjšani meri velikim polarnim ekspedicijam ruskih raziskovalcev, ki so se pravkar začele podajati na pot. 9. t. m. je od« plul slavni »Krasin« proti Bergenu, od koder bo nadaljeval pot proti Kariške« mu morju. Istočasno je vzletel letalec Čuhnovski, znameniti rešitelj Zappija in Mariana, iz Ljeningrada preko Ar« hangelska do Kariškeg^ morja, kjer se bo srečal s »Krasinom«. O teh dveh ekspedicijah in drugih podobnih je spregovoril prof. Samojlovic, vodja lanskoletnih »Krasinovih« ekspedicij, nekoliko besed z zastonnikom ino« stranskega tiska. Njegove izjave po* dajamo tu, v kolikor bi utegnile za« nimati tudi našo javnost. Predvsem je poudarjal, da bo imel »Krasin« letos specijalno nalogo, da povede veliko ekspedicijo s trgovin« skimi ladjami, ki odpluje ob koncu tega meseca iz Hamburga, skozi Ka« riško morje in ledovje ob Sibiriji do izlivov Jeniseja in Oba. Ker gre za specijalna hidrologična raziskovanja se prof. Samojlovic te ekspedicije ne udeležuje. Vodi jo pa izvrstni stro* kovnjak in vodja sovjetskega hidro« logičnega zavoda prof. Jevgenev. Na vprašanje da H bo Čuhovski iskal Alessandrinijevo skupino, je učenjak odgovoril sledeče: »Ne bo. Čuhnovski poleti z novo« vrstnim ogromnim hidroplanom proti Novi zemlji, da prouči stanje ledovja Oče, mati in štirje otroci obglavljeni Strahoten, skrivnosten zločin se je zgodil v Detroitu (Združene države). Vse prebivalstvo je pokonci, a poli« cija se zaman trudi da bi prijela sto« rilea oz. storilce. Ko je prišel pred nekoliko dnevi na« meščenec nekega trgovskega podjetja po službenih opravkih na stanovanje trgovca Pavla Evangelista, je našel vsa vrata odprta in nihče se ni oglasil na njegovo zvonenje. Stopil je torej v privatni trgovčev kontor — in obstal kakor okamenel na pragu. V stolu je sedel Evangelist ves krvav, z odreza« no glavo, ki je ležala ob stolu na tleh. Nameščenec je stekel po stanovanju in tu so se mu nudili strašni pogledi. V eni izmed spalnic je našel dva mrt* va otroka, 61etnega dečka in llletno deklico, isto tako brez glav. V nasled« nji spalnici je sedela na nizkem stolu trgovčeva žena z detetom v naročju, njiju glavi na tleh. V kopalnici je na« šel štiriletnega dečka obglavljenega. Trajalo je dolgo, dokler se je name« ščenec toliko zbral, da je mogel alar« mirati policijo. Kakor smo rekli, je ostala preiskava brez uspeha. Edino, »Z NCbilom je popolnoma končano!« Bilo je nerazumljivo, da se je dal re* šiti kot prvi. To je bil skoraj moralni samomor, čeprav piše Lundborg, da je on sam, namreč Lundborg, zahteval, naj se reši kot prvi.« »Vaša knjiga bo zaključila literaturo o slučaju Nobile?« »Nu, združila bo vse, kar je bilo na« Eisanega o tem. Prav za prav je No« ila škoda. Bil je kot graditelj zrako« plovov zelo zmožen.« »Kak© sodite o Zeppelinovi polarni ekspediciji?« »Njeni izgledi so dobri,« je odgo« voril prof. Samojlovič smeje. »Samo to je vprašanje, da«Ii bo dal Eckener njenim organizatorjem svoj zrakoplov na razpolago.« kar si je mogoče misliti, je to, da gre za dejanje poblaznele človeške zveri. „Luksan" - novo merilo Ameriški zvezdoslovec Arthur Eb« bels je sprožil misel, naj bi uvedli v prakso novo internacijonalko in ta naj bi bila »luksan«. S tem imenom bi označili »svetlobno leto«, ki igra tolik« šno vlogo v zvezdoslovju in ki po ne« kem čudnem naključju doslej ni ime« lo svojega internacionalnega izraza. Zdi se, da se bo ime uveljavilo že ra« di svoje preprostosti. Izvedeno je iz latinščine in pomeni isto kar svetlobno leto. Kakor znano je svetlobno leto dolžinska enota za pot, ki jo svetloba (300.000 km na sekundo) opravi v te« ku enega leta. Ta pot ie dolga nič manj ko 9„,460„800,000.000 km. Oporoka angleškega samca V Londonu je umrl Jeremija Ben« thlev, premožen star samec. H pogre« bu je prišlo vse sorodstvo, ne baš ra* di tega, da mu izkaže čast na zadnji poti, marveč zato, da izve, ali se je v svoji oporoki spomnil svojih sorodni* kov in koliko bo vsak dobil. Benthlev« jeva oporoka pa je sorodnike razoča« " r ^- - ^ \ v - = V Deauvilleu v polni seziji V DeacvtHeo, zbirališča najel egantnejšega sveta, k] si lahko privošči letovanje po mUJJonarskHi cenah, vlada sedaj življenje ln vrvenje polne se žile. Fotografov aparat je ujel tu samo drobec tega življenja v velikem francoskem kopališču. rala. Stari samec je razdelil svoje imet« je na osem enakih delov. Sedem delov je določil onim sedmim ženskam, ki so ga odklonile, ko jih je prosil za ro« ko, in osmi del je dobil sluga, ki je skrbno čuval, da ni nobena ženska no* ga stopila v stanovanje njegovega go« spodarja... Igralka — tretjerednica V ThuilHčresu, majhnem gnezdu na Francoskem, Je umrla te dni nekoč slavljena igralka in varije-tetna zvezda Eva Lavalličreova. Rodila se je 1868. v Toulomi. Po sijajni karijeri se Je med vojno odpovedala svetu in se mu izognila kot tretjerednica s sinom in neko prijateljico v omenjeni kraj, kjer je živela v prostovoljni bedi in samoti. Slika jo kaže, kakršna Je bila v času svojih največjih triumiov. Najvišja točka v Rusiji Do sedaj so smatrali za najvišjo točko na sovjetskem področju osam« Ijeni stožec v Turkestanu, ki so mu lani nadeli ime »Leninov vrh«. Meri 7127 m nad morsko gladino, tvori ko« nec Zaaltajskega gorovja in je viden na _ stotine kilometrov daleč. Pripom« niti je, da meri najvišji kavkaški hrib Elbrus 3619 in Montblanc 4801 m. A zdaj je zaključil nemški udeleženec sovjetske pamirske ekspedicije Ri« chard Finsterwalder v Monakovu svo« je račune o gorovju na »Strehi sveta«, ki je bilo do sedaj zaznamovano na vseh zemljevidihi samo z belo liso. Ugotovil je, da meri hrib Harmo ob izvoru reke Vanča pri stiku Pamir« skega in Darvazijskega gorovja 7495 m nad morjem. To je torej najvišja točka na sovjetskem ozemlju. Chicago zgradi babilonski stolp V Newyorku postavijo »nebotič« nik«, ki bo višji nego vse podobne stavbe na svetu. Med Chicagom in Newyorkom se vrši vedno nekaka konkurenca v marsikaterem pogledu in tako so v Chicagu na vest o new« yorškem najvišjem nebotičniku skle* nili, da zgradijo oni največje poslop« Je. ki bo imelo 75 nadstropij in bo vi* soko 312 metrov. To bo največja zgradba, večja kakor Eifflov stolp. Poslopje bo sličilo zgodovinsko poda« nim slikam babilonskega stolpa. V po* slopju bo železniška postaja, garaža za tisoče avtomobilov, hotel, športni prostori, bančni zavodi in pisarne. Stavba bo stala seveda ogromnega de* narja. Dve hiši sta se podrli V Montgomervju (ameriška država Alabama) se je zgodila velika katastro* fa, ki spominja na serijo podobnih v lanskem letu. V glavni ulici sta se hi* poma zrušili dve veliki hiši, najstarej* ši v tem kraju. V eni je bila trgovina čevljev s 25 nastavljenci. v drugi ma* nufakturna trgovina s 100 nastavljen* ci. Izpod ruševin so potegnili mnogo težko ranjenih in dve ubiti osebi. Ve« liko oseb pa še pogrešajo. Bivši kralj prodaja citrone Pred sodiščem na Cipru je stal te dni Husein bivši vladar Hedžasa, ki so ga bili Angleži odstavili. Tožili so ga upniki, da jim noče plačati. Husein se je branil, da ne more nikamor na« prej s citronami ki jih je začel pro* dajati po svoji odstavitvi. Sodišče je razsodilo, da mora napovedati kon* kurz. Bivši kralj ima dva sina vladar« ja, v Iraku in v Transjordaniji. Ta dva ga pa na angleško povelje ne smeta podpirati. 27 otrok v eni rodbini V malem kraju Towerseju na An« gleškem živi rodbina Henrvja Nelm« sa, kateri se je rodilo pred nekoliko dnevi 27. dete. Vsi otroci žive in tako je v rodbini s starši 29 ljudi. Angleški časopisi pišejo obširno o Nelmsovi rodbini in oblasti opozarjajo na njo, da bi bila deležna kake podpore. Ta rodbinski rekord je pomemben poseb« no še za to, ker je danes v Angliji ve« lika nezaposlenost in beda. fly-tox UNIČEVALEC MRČESA Vztrajna »Angelina« »Angelina« Je letalo, s katerim sta te dni ameriška pilota Reinhardt ln Mendel prekosila vse dosedanje vztrajnostne polete za celih 100 ur In bi jih prekosila lahko še za več, če bi MU na njiju brezžične pozive obnovili zalogo kuriva med poletom po metodi, ki so jo izumili Američani. Poseben, s kurivom naložen aeroplan prileti do leta la ln mu s pomočjo dolge gumaste cevi napolni tanke z bencinom. Tudi »Angelina« se je na podoben način med vožnjo večkrat napila svežih moči, a po nesrečnem naključju Je ta obnovitvena služba končno odpovedala. Vseeno Je vzdržala 250 ur v zraku in bi v tem času prišla lahko okoli zemeljske oble, če bi vozila vedno naprej namesto v krogih. Slika je redek posnetek »Angeline« na tem poletu, ki so Jo napravili z aeropla-na z nadomestnm kurivom. Na sliki vidimo tudi cev, skozi katero spuščajo nov bencin v letalo. Minhn Gorski: Narednik Bartosch Taborišče delavskega bataljona. Barake. Same barake. In bodeča žica. Vse naokoli. In za žico kantina in v kantini kantinerka. Debela, energična. In rdeča — bakreno rdeča kakor gospod narednik. Ura na stolpiču nad pisarniško barako je udarila enajst. Iz barak so se vsuli vojaki. Mladi, stari, majhni, visoki, ravni, kruljavi, bledi in mršavi. Molče in s krikom v vseh jezikih. Hiteli so na veliki prostor pred pisarniško barako. — Vergatterung! In nastale so vrste živih ljudi. Dolge. Ves široki travnik obsegajoče. Sto in sto, tisoč uniformiranih slav. Druga za drugo, druga poleg druge. — Habtacht! In žive vrste so odrevenele. Osoren visok glas je pričel: — Dnevno povelje Njegove visokosti nadvojvode--------- Vrste so stale navpično. Vzravnane in neme. Samo oči pod kapami, ki niso bile kape, so migale sem in tja, gori in doli. _ Ruht! In vrste so se znižale in razčlenile. Hrkanie, kašljanje, šepet in suvanje. — Habtacht! Vrste, so onemele in se zvišale. Cul se je visok osoren glas: — Prišla je pritožba, da se nekateri v tem resnem času ne zavedajo strogih vojaških dolžnosti, da se vedejo nespodobno v kantini in nadlegujejo gospo kantinerko in njene gospodične pomočnice. Med njimi so tudi inteligentni možje in šarže. Kdorkoli bo ovaden službo vodečemu naredniku zaradi teh ločb § toliko in toliko, člen toliko in toliko, bo kaznovan v smislu določb. Komandant podpolkovnik von und zu Pru-gelstein. Ruht! In zopet je završalo v vrstah: Jak se maš? Ti ga capi? K... a cesarska! Ih verd ir šon cajgn, dem rotn gsiht! Na stol je stopil bakreno rdeči narednik Bartosch z bikovko pod pa,z-duho. — Habtacht! Vrste so ubogale, toda vsi niso stali navpcno. Tudi šepetanje se je nadaljevalo. — Slišali ste ukaz gospoda komandanta. Gorje onemu, ki se bo pregrešil! Danes jih visi devet, jutri jih bo devetdeset! V četrti, peti, osmi ali deseti vrsti je kihnil člen po vseh prirodnih pravilih. Za njim člen druge, šeste ali devete vrste. Nato členi raznih vrst. Narednik je stisnil bikovko: — Mož, ki ie kihnil prvi. naj se javi! Vrste so se razg bale. Členi v prvih vrstah so gledali nazaj, oni v zadnjih pa so stegovali vratove po prvih. — Habtacht!«: Še enkrat in zadfrjič: Mož, ki je kihnil prvi, naj stopi naprej! Vrste so stale nepremično. Narednik je stopil s stola in zarjovel: — Jaz vam pokažem! Pakaža, fakini! Vi korporal, poiščite moža! In korporal je za vpil: — Gospod narednik pravijo, da se ne bo nič zgodilo tistemu, ki se prostovoljno javi. Med vrstami je zašumelo. Z leve. z desne, iz srede so prihajali možje. Deset. dvajset, trideset. Golobradi in poraščeni, inteligentnih 'n topih oči. Z modrimi, sivimi, rdečimi naši vi pod vratom in brez našivov. Narednik je koračil pred njimi in vihtel bikovko. — Tepci! Na svoja mesta! Takoj! Vrste so se pomirile. Po običajnem črtanju števila potrebnih delavcev ob fronti, po tovarnah in drugih vojaško upravljanih podjetij je zaklical narednik: — Abtreten! In vrste so se izpremenile v splošen vrvež. Bila je ura menaže. Vsak je hite] v svojo barako po svojo skledico. Suh mladenič majhne postave, v ohlapn h hlačah in v široki bluzi brez našivov je med tekom ustavil visokega, zakrpanega moža z naočniki in 2 rumenim trakom na rokavu ter brez besede prižgal svojo cigareto ob njegovi. — Byl to pekntf divadelnf vtfstup! se je zahvalil mladenič zaknpanemu možu z naočniki in stekel v svojo barako. - Af žije cisar! je pritrdil visoki mož z rumenim trakom na rokavu. — At' žije Bartosch! je zaklical nekdo za njim. — Buh to obržtf... Veselo so odmevali po taborišču krepki udarci kuharjeve roke i>o jekleni plošči. unesfrro//ifohmčMMOi£, *U/f£jrOMAfiJ£.SrE*/CE VeSpSTAL£ MKČ£S teror ri/a/ /iy/fi zd/MO DOB/S£ PO/SOV k or/fMd/ff/ mo.rajo slepi stenografi. Oče: «Včasih je vendarle težko vzdr zevati številno družino!« OTROŠKE NOGAVICE *itGOM Najboljše, najtrajnejse, zato »JUTRO« St. 165 7 Ce?rteE,lS.m 1529 Izvleček iz programov Četrtek. 18. julija. LJUBLJANA 12 30: Reoroducirana zlasba. — 13: Napoved časa. borzne vesti, reproducirana zlasba. 13.30: Novice iz dnev-, I8-: Reoroducirana elasba. — 19.30: Zgodovina Slovencev. — 20- Prenos koncerta z Unionskega vrta. — 22: Napoved časa in poročila. Petek. 19. lulila. LJUBLJANA 12.30: Reoroducirana glasba. — 13: Napoved časa. borzne vesti reproducirana glasba. — 13.30: Novice iz dnevnikov. — 18: Koncert radio . orkestra. — 20: Gospodinjstvo. 20.30: Koncert pevskega zbora »Ljubljana«. — 21.30: Koncert radio - okestra. — 22: Napoved časa in poročila. ZAGREB 13.15: Reoroducirana glasba. — 20.30: Zabaven večer. — 22: Lahka večerna godba. — BEOGRAD 12.45: Reproducirana glasba. — 17.55: Koncert radio - kvarteta. — 20.20: Narodne pesmi. — 21-30: Poročila. — 21.40: Koncert orkestra — 12.15: Godba za ples. — PRAGA 16.30: Koncert iz Bratislave. — 19.05: Prenos koncerta iz Brna. — 20: Sluhoigra. — 20.45: Prenos koncerta iz Brna. — 22.20-Plesna godba. — BRNO 16.30: Koncert iz Bratislave. — 19.05: Koncert godbe na pihala. — 20.45: Pevski koncert. — 21: Operetna glasba. — VARŠAVA 18: Koncert orkestra mandolin. — 20.30: Simfoničen koncert. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert kvarteta. — 17.45: Glasbena akademija. — 19.45: Humor v pismih. — 20.40: Komorna zlasba. — Orkestralen koncert lahke godbe. — BERLIN 17: Lahka glasba. — 20: Orkestarlen koncert. — FRANKFURT 17.25: Koncert iz Stuttgarta. — 20.30: Večer dunaiskih operet. — 21.30: Program iz Stuttgarta. — LANGEiNBERG 17.35: Koncert orkestra. — 20: Dramski večer. — Koncert lahke rodbe. — STUTTGART 16: Koncert zod-be na pinala. — 20.15: Serenade. — 21.30: Koncert komorneza orkestra. — 23: Šla- gerll — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert — 17.15: Koncert orkestra. — 19: Pevski koncert nabožne glasbe. — 20.30: Koncert voiaške godbe. — Ciganska godba. — LONDON 19.45: Koncert zodbe na pihala. — 21.35: Simfoničen koncert. — 23: Presenečenja. — RIM 17.30: Popoldanski koncert. — 21: Valprincijeva opereta »Študentke«. — STOCKHOLM 18.40: Reproducirana glasba. — 20: Koncert vojaške zodbe. — 21.30: Orkestralen koncert. Kultura. Dopisi ZGORNJA KUNGOTA. Pri nas so bi* le 7. t. m. volitve novega cerkveno*konku* renčriega odbora, ker je staremu potekla funkcijska doba. Izvoljeni so bili: kmet Franc Kaiser iz občine Vrtiče ter kmetje Matevž Krošelj, Maks Pavlič, Franc Gam« ser in Volovšek iz občine Zg, Kungota. Pri zadnjih občinskih volitvah so bili prvi štirje izvoljeni na naprednih listah, Vo« lovšek na listi bivše SLS. Dne 14. t. m. si je novi cerkveno*konkurenčni odbor iz« volil načelnika v osebi uglednega in splo* šno spoštovanega kmeta Franca Kaiserja iz Vrtič. Čestitamo njemu, pa tudi celi fari! SEVNICA. Za gradbo Sokolskega doma v Sevnici so nadalje darovali: Klavžer An* ton, posestnik, Dobrova, 50 Din; Schoner Franc, klepar, Rajhenburg, 20 Din; Mate Presker, veletrgovec, Rajhenburg, 200 Din; br. starosta izročil nabiralno mesečnino od članov na račun gradbe za mesec junij 1500 Din; sestra Stana Juvančeva nabrala v veseli družbi 56.50 Din; notar Ušlaker namesto venca rajnemu dr. Žerjavu 200 Din: isto Kari Cimperšek 200 Din; Ivan Volčanšek, restavrater Brežice, 50 Din; Bernard Grošl, železničar, Sevnica 10 Din; Marija Stropnik, natakarica gostilne Ru* dolf Cimperšek 20 Din; Nikolaj Turjak, Zagreb, 30 Din: Sokolsko društvo Laško, nabral ob priliki poroke načelnice br. Osolin in Gostiša 380 Din; J. Knez, čev* Ijar Sevnica, 10 Din; Alojzij Šribar, Raka, 10 Din; Ivan Rojnik, veletrgovec, Slovenj* gradeč, 200 Din, Posojilnica Rajhenburg 100 Din; Maks Kovač, odškodnina za po* sojene deske 20 Din; nabiralna pola br. pukovnika Dragutina Puriča iz Celja 930 Din; Marjanca pušice v gostilnah brata Maksa Kovača v Sevnici 206 Din; isto go» stilna Rudolfa Cimperška 143 Din; eno smreko daroval Ivan Kralj, posestnik, Dob* je»Zabukovje. Vsem darovalcem najlepša hvala ter nujno prosimo posnemalcev. MALA NEDELJA. Narodno kulturno društvo priredi v nedeljo 28. t. m. ob pol 4. v društvenem domu ljudsko veselico z velezabavno burko >Stari grehi«, godbo in plesom. Svira prvovrstna godba iz Prek-murja. Vabljeni vsi k obilni udeležbi. PREVALJE. Direkcija državnih železnic je dovolila polovično vožnjo do Prevalj udeležencem telovadnega nastopa Sokolskega društva v Prevaljah za dne 21. t. m. Nastopila bo tedaj tudi mariborska vzorna vrsta s svetovnim prvakom br. Primožičem. Posetniki naj kupijo na odhodni postaji cel vozni listek, na postaji Prevalje pa 2a naj pjidržijo, ker je s potrdilom udeležbe veljaven za povratek. CERKNICA. V nedeljo 21. t. m. priredi Ivan Žumer. gostilničar povodom otvoritve svoje prenovljene gostilne velik koncert z veselico. Igra priznana godba prostovoljnega gasilnega društva. Izletniki imajo pri tej priliki tudi krasen izlet na Cerkniško jezero, katero je sedaj zalito. 972 RADEČE. Pri nas se je pričelo prav živahno zidati. Tovarna papirja bratje Piat-nik je že dogradila lepo novo poslopje, v katerem bo zaposlenih večje število delavcev. G. Franjo Cerne gradi lepo poslopje, v kateri bo nastanil svojo že nad 50 let upeljano trgovino. G. Josip Ravni-har dokončuje tudi novo vilo, ki bo mestu v olepšavo. Cestni odbor namerava v kratkem pričeti graditi škarpo ob potoku So-pota ter s tem delom gotovo tudi cesto razširiti, kar bi bilo jako potrebno. Rade-čani se že veselijo, da oblastni odbor kupi veleposestvo Hotenuž, kar bi bilo za naše mesto velikega pomena. Razveseljivo jej da se je sokolsko društvo po treh letih odmora odločilo, da priredi svoj letni javni nastop dne 15. avgusta t. I. v mestnem parku. Priprave so že v polnem teku. Pri Prireditvi bo svirala znana železnlčarska godba iz Zidanega mosta, za dobro postrežbo in razvedrilo bo vse preskrbljeno, kakor tudi za polovično vožnjo Po železnici. Od sosednjih društev se pričakuje obilnega obiska. Ali je kopališče SK Ilirije higijensko V zadnjem času razširjajo neki zlobne* ži po našem mestu vesti, da se dobe v vo* di kopališča SK Ilirije razne nalezljive bo* lezni, zlasti garje, spolne in kožne bolezni. Kriva je temu baje okužena voda, ker je filtracija nezadostna. Te govorice so popolnoma neosnovane in se njih nastanka ne moremo tolmačiti drugače, kot da so jih i znesli kopališču in SK Iliriji neprija* teljski in nenaklonjeni elementi. Upravi kopališča se je filtracijska napra* va za vodo popolnoma posrečila, kar izpri« čuje zadostno vsebina uradnega dopisa Dr« žavnega higijenskega zavoda v Ljubljani št. 3636=29 od 17. julija t. 1. »Tehničnemu vodstvu športnega kopali« šča SK Ilirija v Ljubljani. Na Vaše vabi« lo z dne 1. junija t. I. je Higijenski zavod v Ljubljani prevzel kontrolo nad kopalno vodo v Vašem bazenu glede njene kako« vosti in event. onesnaženja. Kontrola se je dosedaj vršila od 9. junija do 15. julija t. L v dveh smereh. — 1. z občasnim pregledo« vanjem naprav za dovajanje, odvajanje in čiščenje kopalne vode in 2. z vsakodnevno analizo kopalne vode. Analiza kopalne vo» de se je vršila v mikroskopskem, kemij« skem in baktriološkem pogledu ob ali ta* koj po odvzetju vodnih vzorcev. Vsako* krat je bil odvzet in preiskan po en vzo« rec vode iz sredine bazena, drugi vzorec iz vode neposredno pred filtrom in tretji vzorec iz filtrirane vode. predno priteče nazaj v bazen. V intervalih je bila pre« iskana tudi voda iz vodovoda, ki napaja bazen v svrho primerjave. Rezultat kon* trole: 1. Naprave za dovajanje, odvajanje in čiščenje kopalne vode so delovale brez* hibno. Ugotovljeno je bilo ponovno, da gre skozi filter tekom 24 ur vsa voda iz bazena in da je torej kopalna voda vsak dan očiščena in se k temu dodaja Se dnev« no 100.000 do 200.000 litrov sveže vode. 2. Analiza kopalne vode: Amonijaka ni bilo, nitritov včasih v sledovih, nitratov včasih stalno za en križ, žveplene kisline ni bilo, množina klora se je gibala med 14 in 24 miligramov v 1 litru, množina organ« skih snovi med 0.8 in 4.96 miligramov v 1 litru. Mikroskopska analiza ni pokazala nikakih posebnosti, tu in tam so bile ▼ vodi najdene amebe. Bakterijološka pre« iskava ni nikdar ugotovila okužljivih kali, v par vzorcih so bile najdene poedine fe* kalne bakterije, število navadnih vodnih kali je bilo v večini vzorcev nizko, pri ne« katerih vzorcih pa pomnoženo. Mnenje in ocena: Na podlagi opisanih preiskav se more oceniti kopalna voda kot prav do* bra. Ne vsebuje nikakih okužljivih kali ali škodljivih primesi in ima karakter zmerno infiltrirane pitne vode. Zaradi ve« like množine vode v bazenu (1,500.000 li* trov) eventuelna onesnaženja odnosno okuženja kopalne vode v njej ne pride* jo do izraza odnosno do učinka. Filtračne naprave so prvovrstne in dajejo popolno garancijo, da obdržijo stalno isto dobro stanje kopalne vode.« Ta dopis jasno izpričuje, da je kopali* šče SK. Ilirije gotovo najmodernejše in najhigijeničnejše ne samo v Ljubljani in njeni bližnji okolici, marveč cele države in da so vse govorice o nalezljivih bolez* nih neosnovane in zlobno izmišljene. Gospa Hooverjeva in zamorka Žena ameriškega državnega predsednika je povabila ženo nekega črnega poslanca v Belo hišo. To pa v demokratski ameriški republiki ne gre — in že so se cglasili po vseh južnih državah Unije protesti, ki so si utrli pot celo v zakonodajne institucije Teksala in Floride. To gibanje pa se je sedaj razširilo tudi na VVashington sam, kjer je predlagal demokratski senator Bte-ase resolucijo, s katero opozarja go. Hooverjevo, da se mora zahvaliti tudi južnim državam, če se ji je odprla pot v Belo hišo. CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek >Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 tfCdor hoče da se mu pest j e po pesti naslov ali GaGo druge informacijo tiče io so malih oglasov naj pritoii v xnamGah /Mm* t 3t <£#* sicer no ho prejel odgovora 119 CENE MALIM OGLASOM: Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842. Brusača b Žagarja Tesčega tudi Šivanja jermenov, takoj eprejmem. — Ponudbe 1 navedbo plače }e podati na naslov: Hart-ner, Murska Sobota. 24698 Medičar. pomočnika prvovrstnega eprejmem takoj v tovarno. Ponudbe na oglaa. oddelek »Jutra« pod »Medičar«. 24712 Učenca »drsvega, krepkega. poŠt®, nih staršev, i 1—8 razr. meščanske šole, sprejme v trgovino mešanega blaga A. Pogačnik, Cerknica. — Hrana in stanovanje v hiSi 24644 2 čevljarska pomočnika C hrano ln stanovanjem ▼ hiSi takoj 6prejme v stalno delo Josip Kose!j, čevljar, Ljubnc-Podnart, Gorenjsko. 24*^3 Trg. pomočnika Selezminarja, absolutnega strokovnjaka eprejmem v »talno službo pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Merkur*. 24636 Prodajalko 4obro verzirano v etroki eprejmem v trgovino meš. blaga, s hrano in stanovanjem t hiši. Sprejmem tudi učenca pridneg* ln poštenega. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mešano Wago». 24634 Mizarje hi avtomatske varilce Išče tovarna vagonov Jesenice d. d. v Smed. Palanki. 24603 Klavca za perutnino (perutnin. mesarja) sprejme tako, Viljem Abt, eksport, Maribor. 24631 Učenca 14 let starega, krepkega, e primerno šolsko iiobrazbo sprejmem v trg. t mešanim blagom. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. Oskrba v hiši. 24477 Več zidarjev dobro izurjenih v trajoo delo sprejme Frane Varšek, zidarski mojster v Tržiču. 24701 Moško osebo do 45 let eta.ro takoj sprejmem v tvornico kemičnih izdelkov. Kdor j® že sodeloval v tej ali podobni stro-ki, ima prednost. — Ponudbe pod »Trezen in pošten« na oglasni oddelek »Jutra«. 24754 Uradnico vešSo slov. in nemškega jezika, strojepisja in po možnosti stenografije, sprejmemo za pisarniška dela in skladiščno manipulacijo. — Podrobnejše oferte pod šifro »Pisarna-skladišče« na ogl. oddelek »Jutra«. 24791 Trg. slugo ki je ie bil v slični službi, sprejme Viktor Bohinec — Dunajska cesta 31. 24753 Šoferja-mehanika s izpitom, treznega, zanesljivega ln poštenega, vajenega »Ford« avtomobila, sprejmem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Prosto mesto«. 24729 Učenko siromašnih staršev, pridno in spretno sprejme pletilja na deželi. Ponudbe na naslov: Pepca Gorše, Kranj. 24727 Točiica sprejme takoj kolodvorska restavracija v Mariboru. 24806 Dva vajenca za epeeijalno črkoslikar-6tvo sprejme takoj Lud. Štrukelj, Ljubljana, Tržaška resta 11. 24781 G. Th. Rotman: Gospod Kozamurnik in njegov avtomobil Dve kuharlcf mladi in sposobni, potrebujem za takoj. Ponudbe s fotografijo na »Hotel Srpski kralj«, Zemun. 24709 Pisarniško moč mlajšo, moško sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 24783 Šoferja sprejme »Alko« v LjuMiani. 24790 Pek. vajenca sprejmem takoj < hrano in stanovanjem v hiši, drugo po dogovoru. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pekovski vajenec 88« 24733 Mlajša ženska moč za manipulacijo moškega perila. veščo tudi nekoliko pisarniškega posla, sprejme takoj tovarna perila Jos. Rojina v Ljubljani. 24797 Hotelskega slugo (Lohndiener) za Dalmacijo iščem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 24798 Konjskega hlapca za prevažanje blaga in poljska dela sprejme Anton Cvenkel, Sv. Peter,. Sav. dolina. 24737 Pek. vajenca pridnega in poštenega, s lirano in stanovanjem v hiši, drugo po dogovoru, takoj sprejme pekarna V. Rossner, Bra--lovče. 24736 Železokotlarskega pomočnika 7,a samostojna dela išče Lovro Belec — Kamnik 19 24780 Pletilje dobe delo na dom. — Ponudbe z navedbo številke in širine stroja na poštni predal 230. 24810 ?@t8astveno Ktafeesljonfraii šoferska šola L Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpit« — Ljubljana, B!eiweisova e. št 52 Praktični in teoretični pouk na podlagi najmodernejših pripomočkov Tečaji permanentni. 24690 Prva oblast, koncesljonirana šoferska šola Camermk. Ljubljani (Jugo-avto). Dunajska cesta 36 1'elefon 2236 Strokovnjaški teoretični pouk in praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih, e pri-četkom vsakega prvega 254 Nemščino poučujem po 10 Din za uro. Cankarjevo nabrežje 3/1 — vrata 4. .24799 Kot jelonoša iščem stalno službo e takojšnjim nastopom. Govorim slovensko, nemško in italijansko. Grem tudi izven Slovenije. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šilro »Natakar«. 24742 Šofer - mehanik t desetletno prakse in dobrimi referencami, trezen, išče s 1. avgustom primerno službo k osebnemu ali tovornemu avtomobilu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Cliauf-feur 63«. 24763 Dekle ki hna veselje do gostilne želi mesta v kaki gostilni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 24756 Avtomehanik samostojen, strojni ključavničar in električar, star 2S> let. trezen in zanesljiv, išče službe z dobro meteč-no plačo Gre tudi na deželo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Strokovno izobražen,. 24667 Strojnik z večletno prakso, izučen ključavničar, išče službo v mestu ali na deželi Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Strojnik 652«. 24652 Bivši orožnik išče službo skladiščnika, vratarja, čuvaja sluge ali kakršnokoli zaposlitev. Dopise na: Grad Brce. pošta Mozirje v Sav dolini. 24526 Toda malčka sta kmaln povedala vsem svojim prijateljem o dobrem stricu in vaška mladina jo je v divjem diru ubrala za nim. S klicem: »Stric, kupite tudi nam sladkorja!« je obkolila naše tri znance. Pletilja sprejme delo na dom — najraje za trgovine. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 24638 Gdč. ali gospe išče tvorniško skladišče za razpečavanje prvovrstnega predmeta pri privatnih strankah.- Osebe z reprezentativnim nastopom naj se oglasijo osebno med 10. in 11. uro dopoldne. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 24769 Zastopnike sposobne, ki bi jim event. podelil tudi skladišče za Ljubljano, Maribor. Celje, Hrastnik in Trbovlje — s stalnim dohodkom in provizijo. iščem. — Obširne ponudbe z navedbo dosedanjega zaposlenja in strokovne izobrazbe na tvrdfco: D. Pertinač, Si=ak. veletrgovina vina. žganih pijač, pe-cara. slivovke in destilaoiia likerjev. 24793 Uradnik certifikat is t, zmožen kavcije. ozir. garancije do Din 20.000, žoli primernega za-poslenja. Zmožen je vseh v trgovsko stroko upadajočih poslov, star 40 let, poročen — žena knjigovodi-nja._ Prednost Štajerska. — Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Certifikatist« 24721 Drž. vpokojenec srednje starosti, išče službo skladiščnika, v pisarni, kot oskrbnik posestva, sluge ali ka; drugega Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Služba 758«. 24758 Blaglainičarka zmožna nemščine, vajena tudi kot prodajalka T trafiki in slaščičarni, želi mesta. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Oktober 25«. 24801 Poslovodja podružnice z mešanim blagom, želi premeniti mesto s 1. oktobrom. Založi tudi nekaj kavcije. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celjn pod šifro »Iz poštene b'5e 906«. 24722 Puhasto perje kg po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. potem čisti beli puh po Din 300 kg. L Brozovič. ke-mička čistiona perja, Zagreb, Ilica 82. 183 Kandelabre litoželezne. pripravne za plinovo, karbidno, elektr. ali petrolej-sko razsvetljavo, s steklenimi obločnicaroi itd. ugodno proda hotel »Bellevue« v Ljubljani. 24705 Zapravljivček z avto-štrebo poceni pro dam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 24760 Čoln (Kielboot) nov, št.irisedežen, vporaben za jadrnico, prodam za 2-100 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 24762 Kopalno peč kompletno, poginoma novo z baterijo prodani. Nailov v oglasnem oddelku Jutra. 24773 Motorno kolo znamke »Wanderer«, ki je prevozilo 2000 km, popolnoma novo takoj naprodaj v Krakovski ulici štev. 13. 24744 Motorno kolo Ariel, 557 ccm. v brezhibnem stanju poceni proda I. Zlebnik, urar, Domžale. 24787 Žensko kolo dobro ohranjeno, poceni naprodaj na Resljevi cesti 3/1 — levo. 24741 Damsko kolo dobro ohranjeno kupi Kavčič, Lepi pot 6. 24792 Hmelovke (1 antene) 5 do 10 cm debele Ir. 4 ali več metrov dolge, suhe in ravne, kupimo vsako množino. Ponudbe s ceno za komad na poštni predal 152, Ljubljana. 24615 10.000 Din potrebujem takoj radi dozidave nove hiše. Zato dobi ponudnik 1. oktobra 1929 udebno podstrešno stanovanje dveh sob, kuhinje in vrta, za dobo 5 let, proti mesečni najemnini 350 Din. Ponudbe na naslov: Jurah, davkar, Novo mesto. 24732 10.000 Din posojila iščem proti dobrim obrestim in event. vknjižbi. Ponudbe pod »Posojilo 44« na ogl. oddelek »Jutra«. 24777 Posestvo z gostilne in trafiko, ob glavni cesti prodam za Din 160.000. Lepo kmetijo s ca. 10 oralov, blizu mesta za 110.000 Din — K. Breznik, Celje, Dolgopolje 1. 24535 Spec. trgovino dobro vpeljano, na prometnem kraju v Kranju takoj oddam Za prevzem potreba 50.000 Dili. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Trgovina«. 24711 Velik suh prostor r sredini mesta, pripraven za delavnico ali skladišče, takoj od lam. Naslov se dobi v ogl. odd. »Jutra« 24584 Lokal v Kranju pripraven za trgovino, pisarno ali vinsko klet, oddam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Promet 28«. 24728 Skladišče ali delavnico oddam na Starem trgu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 24776 Lokale za trgovino, pisarno ali boljšo obrt oddam t Ilirski ulici 15. 24719 Dva lokala v novi mestni hiši "na Ahac-Ijevi cesti štev. 10 takoj oddamo. Interesenti naj se oglase v mest. gospodarskem uradu, soba 13. 24778 Več oseb sprejmem na dobro domačo hrano na Poljanski cesti št. 17. pritličje. 233S6 Gostilno v Trnovem z vsem inventarjem prodam ali oddam na račun — s kavcijo 10.000 Din. Naslov pove ogla-ni oddelek Jutra«. 24747 Trg. mešan, blaga _ stanovanjem, na prometni cesti v Mariboru prodam radi preselitve v lastno hišo. Pojasnila daje A. Kosec, Državna cesta št. 24 24517 Hišo aH vilo v centru mesta Ljubljane in parcelo kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra«, pn* »Ccntrum 402«. 24784 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenali Cerne — juvelir Ljubljana, \Volfova ulica 3. 38 Trgovino dobro idočo. z vsem inventarjem pod zelo ugodnimi pogoji dam takoj v najem. Stanovanje v hiši. — Pc-nudhe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Dober najem«. 24740 Trgovsko opravo elegantno, z vsem potrebnim inventarjem, izložbena stojala, ogledala, regist/r. National blagajno, stekleno firmo, razne napise itd. itd. ugodno proda P. Sterk — hotel »Bellevue«, Ljubljana. 24706 Opremljeno stanovanje velike eobe, kuhinje in kabineta, zajamčeno čisto oddam za avgust. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 24091 Stanovanje 2 sob in. pritiklin, po možnosti s spuporabo vrta. išče mirna stranka za mesec avgust Na razpolago pouk v vseh glasbenih predmetih Ponudbe na ogl. odd »Jutra« pod »Točen plač nik/71«. 24571 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin, z električno razsvetljavo in vodovodom oddam v vili. Naslov v oglasnem oddelku »Jutri«. 24563 Stanovanje t okolišu Mirja, obstoječe ii 1 večje in 2 manjših sob. 1 kabineta za služkinjo, kuhinje in drugih pritiklin, želi mirna sfranl& brez otrok »a 1 oktober t. 1. Ponudbo i označbo stanovanja in višine najemnine, prosim poslati pod šifro »LetovišSe« Begunje pri Lescah. 24082 Stanovanje manjše sobice in kuhinje, ali sobo s štedilnikom, su ho ia snažno, četudi v podstrešju ali podpritličju iščeta dve mirni osebi za 1. avgust. — Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mirni 2«. 24720 2 stanovanji po 2 6obi. » pritiklinami oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 24752 Stanovanje sobe in kuhinje takoj odda Ferdinand Javoršek, Zgornja Šiška 150 (Kosovo po-■je). 24775 Stanovanje 1—3 sob in kuhinje itge mirna stranka. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 24734 Vpokojenec vdovec brez otrok išče za takoj aH najkasneje do septembra stanovanje z 2 sobama, kuhinjo in pritiklinami v bližini Ljubljane, v Novem mestu ali Krškem. Najrajši pa majhno hišico, kjer bi bil sam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vpokojenec 380«. 24738 500 Din nagrade tistemu, ki mi preskrbi v centru mest« dvosobno stanovanje s pritiklinami. Po-nudhe na oglasni oddelek »Jutra« pod »500 Din 71« 24771 Stanovanje dvosobno (v eni. sobi bi imel krojaški salon), v mestu iščem. Plačam dobro. Naslov v oglasnem .odde'ku »Jutra«. 24786 Trgovsko opravo za trgovino mešanega blaga in nekaj blaga 10 % pod fakturno ceno prodam. Naslov v oglasnem odde'ku »Jutra«. 24731 Trgovski lokal » event. stanovanjem in hrano oddam v novi hiši v sredini mesta solidnemu in zmožnemu neeženjenemu trgovcu z manufakturo, ali pa klobučarju — poleg že dobro vpeljane špecerijske in delikatesne trgovine — Ponudbe na naslov: R Mtil-ler, trgovec, Slov. Bistrica 24298 Stanovanje 3 sob in kopalnice, lepo. v sredini mesta išče obitelj brez otrok za sedaj ali kasneje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro •Odvetnik«. 24511 Stanovanje 3—4 sob išee s 1 avgustom družina treh odraslih oseb. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna stranka 504-24«. 24504 Iščem sobo z uporabo klavirja, za eno ali dve osebi. Ponudbe z označbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prijetna udobnost«. 24809 2 opremljeni sobi v I. nadstr., z enim vhodom in postrežbo oddam s 1. avgustom za 500 Din. — Poizve se v Kolodvorski uliei 26. 24770 Opremljeno sobo z uporabo kuhinje oddam takej v Jenkovi ul. 13/1. 24646 Stanovanje 2 sob in pritiklin takoj oddam. Poizve se vsako popoldne v Rutarjevi uliei št. 9/1. 24750 Stanovanje 2—3 MorsGo (eopatisce in letovišče Vrifcvenicu Penslon restavrant »Triglav« na obali. Shajališče Slovencev! Do 1. IX. pension Din 75.— do 80; od 1. IX. Din 60.— do 70. — Uradniki, trg. potniki popust! Elegantne sobe. Izbrana domača in štajerska vina, izborna kuhinja. S969 Restavratcr MAKSO REŠ. Solidna postrežoa! — Zahtevajte ponudba! Zvonarna in livarn, SI. Vid nad Ljubljano Zvonovi za cerkve iz zajamčeno prvo« vrstne bronovine v akordnem skladu in v vseh velikostih. Odlikujejo se po iz» redno lepem, čistem in močno donečem glasu. Mnogobrojna priznanja na razpo. lagO. 49-i, Kovinolivarna - Ze'ezo!ivarna Vlivanje odlitkov po vzorcu, modelih ali načrtu iz litega železa, bakra, fos» forne in strojne kompozicije, rdeče litine, medenine, aluminija, cinka, svinca in drugih kovin — snrovo lito ali po želji obdelane. Odlitki za Iežaje, vagonete, peči, šte» dilnike, spominske plošče, telovadno orodje, avtomobile, za vse industrijske ter obrtne svrhe v najboljši in zajam* čeoi kvaliteti. Konkurenčne cene! — Hitra in točna _postrežba! DALMATINSKI Ia Portland cement svetovne znamke ^ALOA A* (Tonr) dobavljamo v juta in papirnatih vrečah promptno iz naše tovarne manjše količine pa iz našega ljubljanskega skladišča poleg špedicije Ranzinger „SPLIT" d. d. za cement Portland Masarykova cesta 23. 6833 Vsem uradom, zlasti občinskim, sodnim in žandarmeriiskim priporočamo Zakon o posesti in nošnji orožja pravilnik b temu zakonu, pravilnik o izdelavi in prodaji orožja in komentarji k njim, v izdaji dr. OT. PIRKMAJERJA. Vezana knjiga velja s poštnino vred Din 67.50 ter se dobi v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ulica 54, v Mariboru, Aleksandrova- cesta 13. Veliko stavbno podjetje v Ljubljani sprejme takoj v službo samostojnega in zanesljivega stavbnega 9037 polirja Ponudbe naj se pošljejo na upravo lista pod značko »Stavbni polir 1929«. Sprejme se takoj pridna, varčna ter nekoliko izobražena S oipodinj a Oglasi v Jutru so uspešni! srednjih let, ki bi vodila vse hišno gospodinjstvo. h gospodu in dvema odraslima gospodičnama v Ljubljani. — Ponudbe pod »Dobra obitelj;< na mali oglasnik »Jutra«. §iwi lasje so v resnici največji to-vražnik mladosti, a gotovo kvarijo lepoto vsake dame *EXCELSIOR HENNE. od dr. Doraine & Ci«„ Pariz, barva Ias^ perfekt-no in enako v vseh niansab Samo Barvanje je jako lahko in enostavno za vsa-kesa nosaiieznejra Ne tnož0 roke. glave niti perila Popolnoma neškodljivo Ja lase in ia uspeh vsakem« jajnčimo Garnitura 36 Din CENTIFOUA, bozmetiški zavod. Zagreb. Jnrlšlčev« 8 — Zahtevajte brezplačne ilustrirane prospekte! 226-a »češnje so letos dobro obrodile!. Za zimo jih ohranite najbolje v WECK-ovib čašab vkuha/vanje. Tovarniška IW a IjT" salcga 8« CL 11 , za celo državo pri bv. Fructus, LJubljana. Krekov trg I0.-1. Ma-riber: Čari Lotz in PInteT & Lenard. Celje: Josip JagodsS. Zahtevajte cenik: Lisičje, polhove kože n' raeh dragih divjih ži vali kur-ujr »talno »koz;