Štev. 169

(Posamezna številka 8 vinarjev.)
V Trstu, v ponedeljek 24. Itinila 1918

Letnik Xl!lt.
Uhaja \ sik dan zjutraj, tudi ob nedeljah in praznikih. — Uredništvo: Ulica sv. Frančiška Asiškega št 20, L nadstr. — Dopici naj se pošiljajo aredništvu. — Nefrankirana pisma m ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. —	In odgovorni urednik Štetan Godina. — Lastnik konsordj list*
.Edtoosfi-. — Tl«.k tisJ-arne ,Edinosti", vpisane zadruge z omejenim poroštvom, v TrsJ«. ulita sv. Frančiška .Asiškega št. 20. — Telefon uredništva tn uprave it. Il4l. — Naročnina znaša: Za telo leto K 31-20, pol leta K 15*60, trt mesece K 7-80, za nedeljsko Izdajo za celo leto K 6-20, pol Teta K 3*60.
EDINOST
Posamezne številke po 8 vin., zastarele 10 vin Oglasi se računajo na intllrae v širokosti ene kolone. Cene: oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 10 vi a osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, oglasi denarnih zavodov mm po 30 vin oglasi v tekstu lista do pet nst K 20.—; vsaka nadaljna vrsta K 2.—. M " oglasi po 6 vin. beseda, najmanj pa 60 vin. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje si Izključno le upravi .Edinosti-. Plača In toži se v Trstu. Unrsva in Inseratni oddelek K nahajata v ul.sv. Frančiška As. št. 20. PoštnohranH ■ i! račun Št. *41 «52.
đ

Demisija Seidlerjevega kabineta.
DUNAJ, 33. fKor.) sanainjl ml« »istrski sv€« le sklenil demisijo
kabineta.
Nezaupnica Poljskega kluba Seldlerju.
DUNAJ. 22. (Kor.) Poljski klub je soglasno sprejel predlog, ki jemlje krakovske sklepe parlamentarne komisije Poljskega kluba na znanje. Poljski klub protestira proti vsem poizkusom kake vlade § 14 in zahteva, da pride ustavni red v državi do polne veljave. V spoznanju, da ie ohranitev in okrepitev monarhije v interesu poljskega naroda, izjavljajo Poljaki svojo pripravljenost, da dovolijo državi, kar je potrebno za obrambo njenega obstoja, vendar pa so odločno proti vladi, katere delovanje smatrajo škodljivo. Upoštevaje, da je deloval ministrski predsednik dr. Seidler na škodo poljskih narodnih interesov, da njegova vlada ni znala reš'-ti prehranjevalnega problema in da njegov režim ogroža parlamentarizem in obstoj ustavnega reda, odreka Poljski klub ministrskemu predsedniku dr. Seidicrju svojo zaupnico. Poljski klub zahteva takojšnje sklicanje državnega /bora m izjavlja, da je pripravljen, da se pogaja s strankami, ki hočejo sestaviti večino, da se določijo temelji za redno parlamentarno delovanje.
zuEiHfl mmm poročila.
AVSTRIJSKO. DUNAJ, 23. (Kor.) Uradno se razglaša: Boji ob Piavi so bil! tudi včeraj manj srditi. Le ua južnem krilu naše annadne ironte je sovražnik popoldne zopet pričel svoje protinapade. SIcer iiovspd topovski boj.
Hudo, plohasto deževje, ki le v zadnjem tednu skoro vsak dan kakor iz škaiov lilo nad Beneško in poplavilo široke proge nižine, je bremena bt pomanjkanja čet pomnožilo. Piava se je izpremenila v deroč veletok, čegar vodne maso so ponovno preprečile promet med obema progama za mnogo ur. Tako je bojevnikom na fronti le z največjimi težkočaml mogoče dobavljati najpotrebnejšo municijo in hrano. Tem večje priznanje gro hrabrim ^etam. katerih bojna sila ni opešala niti v tako krutem položaju.
Načelnik generalnega štaba.
NEMŠKO.
RrROLIN, 23. (Kor.) Veliki glavni stan javlja: Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Riprc-chta: Na obeh staneh Somrae se je nadalje-va'o gibanje sovražnika. Ponočen napad Italijanov pri MoHancourtu, med Ancro in Somrno, se je razni v našem ognju. — Armada nemškega cesarjevl-č;:: Francoski defnl napadi Jugovzhodno Merya so h;?l cdbitl. Jugozapadno Reirasa smo pri kratkih pehotulli bojih z Italijani ujeli 36 mož. Poročnik Lmvenhardt je Izvole val 28. letosko zmago.
kratieno stranko, na tisto stranko, ki si jej očital v svoji brošuri:
»Tako so n. pr. vse jugoslovanske soc. dem. stranke strogo marksistične prvega, najstarejega kova. Niti en se ni raz vi hi organski, vsSed potreb posameznik narodnosti, dežel aH držav. Zastopstva soc. dem. strank aa slovanskem juga so doktrinama te so niso rodite naravnost Iz naroda!«
Nekaj časa si še Imel v stranki vplivno, morda celo odločilno besedo. A si-Il morda stranko izvedel iz doktrinarstva, sMi Jtf prilagodil potrebam našega naroda? Poslušaj, kaj Ti pravijo Tvoji miajši sodrugi! »Soc. dem. stranka, ki je do danes edina pri nas propagirala socijalizem, ni vedno in povsod dovoli globoko in Široko zajemala iz naroda-. — Propagatorji in voditelji stranke se ne zavedajo tega, da so sicer socialistične ideje mednarodne, vsemu človeštvu skupne, ali da se te ideje oblikujejo in udejstvujejo pri. različnih narodih raz-Henderson o nalogah organiziranega delavstva. T?jčno.....Idejno zajemajoča iz nemškega socija-
vikov strmoglavljeno in proglašeni vsi sovjeti za neveljavne in razpuščene. Vojaško poveljstvo nad Samaro je prevzel neki kolegij s polkovnikom Gal-kinom na čelu. Na več krajih mesta je bila raz-obešena stara ruska narodna zastava.
Upor češko-slovaških legij.
MOSKVA, 22. (Kor.) Glasom listov je general Dutov na vsej progi, ki vodi v Omsk, radi napadov železničarjev j^črti Omsk—Tjumen na Cehe, proglasil obsedno ^Q£hje. Cehi in kozaki prodirajo pod vodstvom francoskih častnikov proti Išimu. V guberniji Tambov je bilo proglašeno vojno stanje.
Mikado — angleški maršaL
LONDON, 22. (Kor.) V Tokijo je prispelo posebno odposlanstvo s princem Connoughtom na čelu, da izroči cesarju angleško maršalsko palico.
SOVRAŽNA URADNA POROČILA.
Italijansko poročilo.
22. junija. — Močni sovražni ofenzivni pritisk, ki ?ta ga junaški odpor in protiofenziva naših čet ustavila na vsej fronti, od večera 20. "t. m. ni bil por.ovlien. Včeraj je izvršil sovražnik še en močen krajeven napad v smeri Lossona, jugozapadno Fossalte, a je bil odbit s krvavimi izgubami. Njegovo srdito koncentrično streljanje na Montello in ^everozapadno Grappe je izzvalo srdito protistre-Ijanje naših baterij. Zaporedni poizkusi sovražne pehote, da bi napredovala, so bili preprečeni. Pri Cavazuccherina so naši hrabri mornarji in bersa-ierji, podpirani krepko od mornariških topov, z novo in sij: jno akcijo razširili predmostje in privedli s schoi 150 ujetnikov, več orožja in materijala. Na ostali fronti smo v manjših podvzetjlh razširili lastne čr^e. Na asiaški planoti ie eden naših oddelkov vdrl pri belem dnevu v neko sprednjo sovražno postojanko in po enournem boju ujel posadko. Sestrelili smo 10 sovražnih letal in 3 pri-vezne balone.
Francosko poročilo.
21. junija zvečer. — Na vsej fronti nič novega.
DOGODKI NA MORJU.
DUNAJ, 22. (Kor.) Meseca maja je bilo potopljenih skupno 614.000 ton sovražne ladijske prostornine. Od pričetka vojne so izgubile sovražne trgovinske mornarice okoli 17,760.000 ton, od teh nad 10 milijonov angleških.
IZ VELIKE RUSIJE. Strmoglavljenje sovjetov v guberniji Samari.
MOSKVA, 22. (Kor.) Glasom poročila nekega tista je bilo v guberniji Samari gospodstvo boljše-
PODLISTEK.
Pusto lovcev! zapiski.
Roman. Iz francoskega prevedel A. R.
—	Moj naslov? — je vprašal vi kom t. — In pri-5U ste semkaj?
—	Da.
—	A mene hi bilo doma.
—	Vem. Potem smo se peljali h gospodu de Maubertu in k vam vsem, ki me čujete sedal
in česa ste iskali?
—	Petdesetisoč frankov.
Splošen krohot je spremljal te besede.
—	Vi se smejete, — je nadaljeval Lansac; — zagotoviti vas pa morem na svojo čast, da stvar ni smešna.
—	Ne brigajte se zanje in pripovedujte dalje, —- mu je svetoval baron, in Lansac je nadaljeval:
—Kckor je tudi hitro dirjal konj, pa smo vendar s tem brezuspešnim iskanjem zamudili precej časa, in kmalu smo čuli uro, ki je bila enajst. Tedaj je dama, ki naju je spremljala in je dotlej neprestano jokala, glasno vzkriknila. Albert je sedel poles, mene, in čutil sem, da se je tresel po vsem telesu, iznova se je sklonil skozi okno in zaklical ko-čijažu: »Rue Gueuegaud št. 16. Vozi, kolikor moreš hitro. Će Doline konJ plačam »az.« Voz.
LONDON, 22. (Kor.) Tekom svojega govora v Brightonu je Artur Henderson naglašal, da je organizirano delavstvo spoznalo, da so demokracije sveta na razpotju in da bi napačna izbira zamogla dovesti k anarhiji, nemirom, kaosu in trajnemu militarizmu. Mi smo za boljšo pot, ki vodi k prostim narodom, ki naj se združijo na načelih pravičnosti, enakosti in svobode. Ker je govornik že dolgo v zvezi z organiziranim delavstvom, nagla-ša še enkrat "Svoje zaupanje v konstitucijonalne metode in v možnost rednega socijalnega napred-ta in reda brez prelivanja krvi.
Litvinci in versajski sklepi.
BERN, 23. (Kor.) Tu je bila objavljena sledeča izjava litvinskega Narodnega sveta: Sprejemajoč dne 3. junija v Versaillesu proglašeno izjavo alii-ranih vlad in priznavajoč .pravičnost obnovitve Poljske v etnografskih mejah, ugotavlja Iitvinski Narodni svet sledeče: 1. Da vlade zaveznikov kljub svojim številnim izjavam za pravice narodov niso upoštevale upravičenih zahtev litvinskega naroda, ki stremi po popolni neodvisnosti. 2. Da so vlade entente s tem, da so se zavezale za obnovitev Poljske z dohodom k morju, težko oškodovale življenjske interese litvinskega naroda. 3. Da bi taka Poljska, ki bi vsebovala nepoljske elemente, nikakor ne mogla postati nositeljica trajnega miru v Evropi, pač pa ognjišče anarhije in kal za bodočo vojno. 4. Da je bila ta izjava po vseh žrtvah Utvincev v ruski armadi za stvar entente tako nepravična in neumestna in Še bolj pa sedaj, ko se bojuje na zapadni fronti več desettisočev Lrtvincev pod ameriškimi zastavami.
Odlikovanje nadvojvode Maksa.
DUNAJ, 23. (Kor.) Cesar je podelil majorju Maksu vitežki križec Leopoldovega reda z vojno dekoracijo in meči.
Odkrito besedo.
n.
Ko si prišel na Goriško, je bila tam enotna narodna stranka pod vodstvom duhovnika dr. Gregorčiča. Ti si se pridružil stranki in sprejel iz nju-;ih rok mandat za deželni zbor in odbor. Veselil >em se, ker sem upal, da~povzdigneš naš tamošnji narod do tiste veljave, ki mu že po številu gre. In res si začel z organizacijo kmetskega, zlasti pa trgovskega stanu. A kmalu si se z Gregorčičem spri. razbii do tedaj enotno stranko in zanesel kranjski razdor na Goriško. Ena najbolj žalostnih posledic je bila ta, da se je vstavila akcija za pridobitev obeh mandatov trgovske zbornice, ki bi bila prinesla Slovencem veČino v deželnem zboru in ki je bila že dobro uvedena. Se danes sts. ta dva mandata in s tem večina v laških rokah v deželi s skoraj dvetretjinsko slovensko večino.
Začel si organizirati napredno stranko. Kmalu "ie prišlo tudi tam do nesoglašanj in konec je bil, da si menda 1. 1908. zapustil tudi to stranko, in da si kmalu po objavi svoje večkrat omenjene knjižice, ki stoji še vsa na nacijonalističnem stališču, pristopil k socijaluo-demokraciji. Kaki nagibi so Te vodiii pri tem, nočem preiskovati; toliko pa je za me gotovo, da si se s tem odpovedal vsaki možnosti za aktivno posezanje v politično življenje dežele, v kateri bivaš, sploh odpovedal vsakemu praktičnemu političnemu delu.
Goriška je zlasti v slovenskem delu agrarna dežela, v kateri lahko pridobiš za svoje ideje kakega nezadovoljnega mladega učitelja, nikdir pa prebivalstva samega. Industrijalnega delavstva ni in tako si bil voditelj brez stranke. Skušal si zato zadobiti vpliva na vso jugoslovansko soc. demo-
de Lansaca je bilo mikavnega, da so
je drdral dalje. Pred novim mostom me je Albert nehote sunil s komolcem,-in začul sem, da je napel petelina pri pištoli. : Kaj nameravaš?« sem ga vprašal potihoma. »Ne vprašuj,« mi je odgovoril, »boš že videl.« Dve minuti pozneje je voz obstal. Albert je skočil iz voza, ne da bi bil stopil na stopnjico, jaz pa za njim. Bili smo pred vrati visoke, temne hiše. Dama v vozu ie Ihtela Še vedno.
IV.
Drama.
V pripovedovanju gospoda nekaj tako neobičnega in Raphaelovi gostje vkljub svoji naraščajoči pijanosti kmalu posvečali pripovedovalcu vso svojo pozornost, kolikor so sploh še mogli. On pa je nadaljeval:
—	Albert de Prie je s krčevito vznemirnostjo prijel za težko železno trkalo; toda ni ga še izpustil, ko so se vrata hipoma odprla, In sva stala Dred tisto osebo, katero sem takoj spoznal v luči svetiljke. Bil je človek, ki ga poznate vsi, bankir Viljem Stackpland----
—	Tisti, ki ima tako lepo ženo? — je vprašal Raphael.
—	Da, — je odgovori Lansac, — ženo, ki je tako lepa, da jo splošno imenujejo lepo Angležinjo... Bankir je bil videti enako potrt kakor Albert, in ko je zagledal naju,, je hitro odskočil, kakor da bi bil stopil na strupeno kačo.
r	m<»iie)
lizma je enostransko posnemala delovanje nemške soc. dem. stranko ln n|e naprave.« (Akademija 1. in 2. št.) in
»Inače Turna s svojim hisioričnoformalističnim motrenjem dogodkov samo bega duhove, zlasti ker hoče.zaeno biti priznan politični voditelj in se vedno identifikuje z jugoslov. soc. demokracijo. Kdo se bo danes še prerekal zaradi formulacije jugoslovanske deklaracije!« — (Akademija 3. in 4. št.).
Tvoj članek v »Lavoratoru* kaže, da si se spri tudi s zadnjimi svojimi somišljeniki. Odgospodari! si torej pri vseh slovenskih pohtičnh strankah in stojiš osamljen. Svoje ideje propagiraš sedaj po nemških in laških listih. To ie končni vspeh Tvojega političnega delovanja!
A na gospodarskem polju, kjer razvijaš včasih tako lepe nazore in podajaš dalekopotezne načrte?
Ustanovil si »Trgovsko-obrtno zadrugo«, a si jo v kritičnem času — zapustil! Danes se nahaja v malo prijetni likvidaciji. Ustanovil si veliko »Mizarsko zadrugo«. Tvoji načrti so segali do Dunaja in Aleksandrije. Lepo se je razvijala; no. Ti nisi mogel krotiti individualističnih, egoističnih stremljenj posameznih zadružnikov. V resnem momentu si io zapustil in prršel je — polom.
Ti gotovo ogorčeno odbijaš očitanje, da si Ti zakrivil vse te politične in gospodarske polome. Hote gotovo ne! Imel si naboljo voljo, delal si neumorno in« požrtvovalno, nedestajalo pa Ti je — vodi-diskih zmožnosti. Voditelj mora svojo osebo podrejati stvari. Ako se pokažejo nesoglasja, jih niora Izravnati. General, ki ne vztraja v kritičnih momentih — in četudi so provzročeni po krivdi drugih, — pride pred vejno sodišče. Ti nisi vztrajal; Ti si se vžaljen potegnil nazaj in si nc-redkokrat iz maščevalnosti pobijal to, kar si bil sam vstvaril. V tem tiči Tvoja krivda, tragika Tvoje usode.
Ni dovolj, da se razvijajo dalekosežni programi in da se potem zabavlja nad drugimi, ker iih niso še do pičice izvedli! Zakaj jih pa TI nisi Izvedel?! Saj si bil menda tudi Ti poklican v to! Tudi Ti si spadal in spadaš, vkljub svoji sedanji proletarski pezi k slovenski Inteligenciji. Bila je torej v prvi vrsti Tvoja naloga, da izvedeš -voje programe.
Ako si to poskusil in pri te n ponesrečil, tiči vzrok edino le v Tebi in nimaš pravice, da kriviš druge. Politični voditelj se ne voli; njegovo delo ga vsiljuje narodu. On pa mora znati vporabiti in ohraniti pridobljen! vpliv. Seveda ne z absolutističnim nastopanjem in z brezobzirnim potlačeva-njem in zasmehovanjem z njegovim nevjemajočih se mnenj lastih sotrudnikov! To dandanašnji ni dovoljeno niti državnim mogotcem vkljub bajonetom, na katere se opira njihova moč.
Jedro vsake realne politike ie sklepanje kompromisov med lastnimi somišljeniki in neredkokrat tudi z nasprotniki. Geslo vsakega politika mora biti: Viribus unitis! Tvoje pa je bilo: Divorcons! Ločimo se! Tako nisi mogel imeti uspehov; uspeh •pa je edina priznana sodba o umestnosti kake politične taktike.
Zlasti pri malem narodu treba zbirati vse razpoložljive moči.
V boju za obstanek se morajo osebni in razredni interesi podrejati skupnim narodnim interesom. Mal narod pa bije boj za obstanek tudi v središču svojega ozemlja: vsi smo ogroženi graničar ji.
Zato se nisem mogel sprijazniti s Tvojim propagiranjem internacionalnih načel in — fraz med našim narodom. TI hočeš seveda tudi biti naroden; razlikuješ pa z drom. Puecherjem med nacionalnim in nacijonalističnim delom in vidiš rešitev narodnega problema v — Internacionalni
Noji vtisi iz dobe volne.
Spisal H. Jer kič.
(Dalje.)
Peljem se v Ljubljano. Dve ljubki hčerki matere Slave mi sedita nasproti, dve ravnokar razcveli roži v vrtu Slovenije. »Ach wie schwfll Ist es hier! Mlnka, prosim, odpri mi okno, sonst ersticke ich.
Aaach! wie schon! Sedaj že lažje diham.---
Zapaiita si svalčicl, pušita, elegantno se naslanjata v blazine in izpod poluzaprtih vek strmita, v časnik (Kako sta ml imponirali!) SAch, Mary, schau: Podpisi za vojno posojilo — siehst du? Und hier unten, ganz unten. steht auch unser Name, oh, pomisli, tudi naše ime! Kako je to fletnol« Mane pa je nekaj zbolelo v srcu ln spomnil sem se uboge begunke z otrokom v naročju na postaji
v K..... Spomnil sem se, kako je milo jokaje
tožila, da je izgubila zadnje svoje imetje, svoto denarja in bo morala sedaj z otročičkom v Lipni-co, v strašno grobišče goriških beguncev! In spomnil sem se tudi, kako sta se preztrljivo na-krtmžili lepi ustecl: »Wie widerlich sind mir sol-che Szeneu!« »Ja, Mary, ekelhaft!« Res, škoda bi bilo vinarja za tako raztrganko, ki 2ali estetični čut nežnih dam, res, škoda, ko je toliko drugih plemenitejših namenov! Postaja v M....... »Minka,
Minka, pridi sem k oknu! Siehst du dort den charmanten Offizler Haus von L.? Diesen mit den vhtrir^eji Aji^en und dem ?sschen Schnurrbari?«
ideji. To je, oprosti, le več ali manj duhovita igra z besedami.
Odločilno za našo politiko je le vprašanje, ali imamo podrejati razredne interese narodnim, ali te poslednje razrednim? Zastopnik prve alternative je nacionalist, druge — intemacijonalist. Kdor je za ohranitev naše narodne individualnosti, mora biti nacljonallst! V svojem narodu se Jahko zavzema za interese enega ali druzega razreda, v boju za obstanek proti drugim narodom pa nI mesta za Internacionalna načela! To Je pokazala sedanja vojna na nedvomen način.
Internacljonale sedaj sploh ni; Ti pa pričakuješ rešitve našega narodnega problema od tiste, ki naj bi — še le. prišla!
Ako bi mi posnemali Tebe, bi odbijali od sebe ves kmečki in ves trgovski stan, od katerih dveh je v prvi vrsti odvisna useda Jugoslavije. Tako si TI sam učil v omenjeni brošuri! A tudi delavce bi izgubi!! s samo Internacionalno propagando. Pri nezavednih delavcih v Trstu znači internaci-Jonalizem potopljcnje v italijanstvu, na Štajerskem in Koroškem pa v nemštvu. V nemnogih letih bi mi bili generali brez armade, kakor se je to sedaj menda zgodilo — Tebi!
V tržaškem ljudstvu je bilo treba vzbujati šele narodno zavest in ljubezen in spoštovanje do ma-temega jezika.
Ti se sedaj rogaš temu delu. To je seveda mnogo laglje nego v podrobnem delu znašati tiste kamenčke in kamne, i z katerih sc šele vzdigne ponosna stavba kulturnega napredka in politične gospodarske neodvisnosti, o kateri znaš Ti tako lepo — pisati
Dočim si Ti pisal le gostobesedne programe, zlohotne kritike in lilozofične razprave, smo mi brez-pisanih programov izvrševali težavno, mnogokrat nehvaležno, a prepotrebno delo v dosego končnega cilja, zapisanega nam vsem globoko v srca.
Čakaj Ti le na novo internacijonalo, kakor čakajo Izraelci še vedno na Odrešenika: ml pa se ravnamo po Tvojih nekdanjih besedah, da: »le v samopomoči ln v samozavesti je spas jugoslovanskih plemen! Le v lastnem delu se dobi moč za vzdrževanje in za napredek.«
O tem pa, ali smo mi ali si Ti na pravi poti, naj sodi narod!	Dr. O. Ryb£f.
Raša kulturno misijo.
(Iz hrvatskih krogov.)
Kar bi se bilo moralo že davno dogoditi, se je slednjič zgodilo: šele sedaj je začela hrvatska o-pera odgovarjati svoji misiji. Svrha hrvatske o-pere ni bila — ne, tega luksusa si mi ne moremo dovoljevati — le ta, da nas Hrvate v naši prestolnici zabava, niti bi si ne želeli tega luksusa Naloga opere hrvatske Je, da zbira vse cvetove svetovne kulture, in ko Je zbrala vse najlepše cvetove, da ta mali narod, nepoznani dosedaj, ker se ga ni hotelo priznavati, <nore nastopiti tudi na pozoriščih velikih drugih mest in narodov, ter da dokaže s tem, da mi nismo tisti barbari, za ka-kršnje so nas opisavali naši sovražniki.
S tem je hrvatska opera — odločivši se slednjič, da stopi pred sodbo drugih narodov, do da nes nam neprijateljskih — več doprinesla naši kulturi, nego stotine in stotine knjig, napisanih na hrvatskem jeziku: v obrambo nas, tako nepravično, tako strašno očrnjenih po naših neprijate-ljih, ki so nas predstavljali pred Evropo, kakor da smo še vedno isti ter da se v obče ne moremo evolucijonirati, da smo ostali vedno, kar smo bili, navadni sanjarji, vedno oni isti — pod drugo blažjo formo — barbari, narod, ki ni nič ustvaril nič izumil in z ničemer dokazal, da tudi on more, celo mora zahtevati mesta pri mizi svetovne kulture.
Cim je bil napovedan prihod hrvatske opere v Trst, sem radostno pozdravljal ta korak. Enkrat se mora človek odločiti na vse, mora slednjič dokazati, kdo je, kaj Je, kaj zna in more. Človek, ki se v življenju ne more odloČiti na tak korak — umira in pada v pozabnost in teden dni po njegovi smrti se ga nikdo ne spominja več...
Trst, ta strah vseh pevcev, si je naša opera o-svojila na en mah, tako, da ga danes ni niti enega človeka, ki bi se ne dlvil in čudil naši operi. Ravno včeraj — povodom uprizoritve »Tosce« — mi je neki inteligentni Italijan rekel: »Vse sem mogel razumeti, ali nikdar nisem mogel verovati, da morejo Hrvatje imeti to, kar posedujejo: tako opero, ki je v kompleksu izvrstna — prav to, česar pri nas Italijanih, na ža'ost, manjka. Namreč: če je tenor ali bariton dober, pa so orkester in zbori izpod kritike. Tako opero, izvrstno v vsem kompleksu, je redko najti. Uprav divim se vam Hrvatom na vašem trudu, s katerim ste mogli
Da. tam ie stal, kot vlit iz voska, eleganten, »feseh«; o, on ni mogel žaliti estetičnega čuta mojih sopotnic! In pričele so švigati strele iz jasne modrine četverih očes na Marsovega sina, bolj goreče in bolj uničujoče kot strele bojne nevihte! O da bi jih videli, o da bi jih videli! Obrnil sem se v stran in velika žalost ie legla na moje srce.
__Zgostile so se megle, a tam daleč, daleč za
Triglavom je začelo grmeti in se ljutiti in jezni bliski so švigali čez temni svod----
Deževalo je, ko sem izstopil v Ljubljani. Padale so goste solze na zemljo in zdelo se mi je, da plavata nad mestom dve mrtvaški glavi z neskončno žalostnimi očmi, iz katerih vrejo te solze na belo LJubljano. In blede njih ustne šepečejo in opominjajo — ali Jih ne vidite, aH Jih ne čujete? Ne, ne čujeio Jih, na Dunajski ulici so izginile krvave sledi 20. septembra in opomini ne motijo nemškega čebljanja. — Ne, niso se zjasnila Kranjcem še vremena In črni krokar plahuta zmagoslavno nad našo Slovenijo, pogreznjeno v valovih tujinstva.
»Prosim Ciril-Metodove vžigalice«.---Kaj
je to? Zun_d—hOl—z—cfaen! Se enkrat prečitam.
Ne, nisem se motit Držal sem v roki male palčiće, ki bi jim nikdar ne prisodil tolike učinkovitosti. Vnele so v meni silno ogorčenje, da sem jih vrgel srdito v tla, kajti takih »Zfindhčlzchen«* imamo že odveč. V raznih oblikah, ob raznih prilikah, netijo z njimi naši zakleti sovražniki plamtečl kres naše svete jeze — toda pride čas, ko plane dolgo za-taievani oveni na dan in tedaj. brMie. obiame ble-
doseči to. Kajti, kaj n ,a k težko najti tudi pri večjih narodih!*
Zadovoljen po taki h\ sii.	mu odgovoril:
»Vidite, dragi gospod, da mi i.isnio tisti barbari, kakor so nas opisovali : sovražniki!« On pa je nadaljeval: »Ko sem videl - »Traviato« in »Tosco«, kakor ju izvajaj vaši umetniki, mi je srce močnejše bilo in raje sem odobraval va?Jm umetnikom, nego da bi bili to pravi Italijani, kaiti danes sem uverjen, da vse. kar Je kulturnega, vse, kar je lepega, ljubijo in ustvarjajo tudi Hrvatje — oni stopajo danes skupno z drugimi kulturnimi narodi!« •
Komu naj se zahvalimo na taki sodbi? NaSi o-peri, njeni upravi In vsem našim umetnikom. Vi ste pripomogli svet! naši stvari, k našemu triumlu, kakor ga narod ni občutil več od Gaja do danes. Vstraiajte na delu, a hvaležni narod se bo vas spominja! za vedno in vas blagoslavljal.
Vfp.
In marine.
II lupo e le pecore.
C'era una volta un'immensa prateria ove pu-scolavano numerose pecore. Le pecore erano di due razze diverse. Vivevano in quella prateria da secoli. Erano custodite da buoni pastori. Vivevano come vivono tutte le pecore: in pace ira loro.
Ma un giorno morirono i pastori e le pecore ri-masero senza padrone.
Un lupo, guidato da una scaltra volpe approfittd del momeuto e s' intruse fra i! gregge. La volpe si mise a ballare e a far capriole. II lupo, fingendo-si umile e mansueto, si presentfi alle pecore e si offerse qua!e pastore. Diceva ch' era venuto a difenderle dalle insldie di altrl lupi mal intenzio-nati. Altrettanto dichiarč la volpe. Essa era ventita anehe per divertirle e dare loro buoni consigli.
Le pecore inganate dalle moine del!a volpe e dali' um ili ta del lupo, accettarono rasegnate i nuovi padroni.
Ma un bel mattiuc le pecore s' accorsero ene durante la notte era venuto a mancare un agr.olio — un beli' agneletto, tutto bianco e riccinto, che era il prediletto d! tutto i! gregge. E per quanto lo cereassero tutto il giorno non riuscirono a rin-tracciarlo.
Sospettarono del lupo e della volpe, ma i Juc astuti animali protestarono la loro innocenza e nelia madre deli* agnello scomparso e presso le altre pecore afiini iosinuarono II sospetto, chc fe pecore deli' altra razza ci dovesero entrare netla sparizionc deli' agnello. Tennero lunghi sermoni sulla diversitA. di razza. Alzzarono le pecore dl una ra2za contro quelle deli* altra e semlnarono la diseordia fra il gregge, ota dando ragione alle ime, ora alle altre.
Da quel giorno la pace fu turbata nell' immensa prateria
It h ro e la volpe ne approfittarono. Ouasi osni notte veniva a mancare un agnello. E il lupo e !a volpe ingrassavano.
?Jn brutto giorno il lupo iece lega con alcuni macellai e maudd Ie giovani pecore e i giovani montoni al macello. Voleva ascottigliare ii gregge eliminando i piil forti, per meglio dominare suf deboli.
Le buone pecore appena allora apersero gll oc-chi. Dimenticarono i vecchl raneori e si affratel-larono. CI6 irritfc i! lupo che urld al .tradimento.
A perorare la causa del lupo fu chiamato !' asi-no — anzi un' asina — alla quale il lupo assegnd inolta pagiia. L* asina infored gll occhiali verdl, e indossd !a toga. Muslcomane ostlnata, si mise a ragliare:
Do—re—ml—fa—sol—do!
Ma il trucco deli' asina fu a tuttl palese.
Morale della favola: raglfo d* asina non arriva in elelo.	Trllussa.
Jugoslovansko Sledalltfe o Trstu
Jugoslovani!
2ivo so nam še v spominih prekrasne inajnižke praške stavnosti; dokazale so nam, da Je gledališče ona točka, ki tvori glavno oporišče nele kulturnemu, ampak tudi političnemu gospodarskemu, socialnemu življenju naroda. Pridno so vsled tega pričeli bratje Cehi zbirati sredstva za drugi Ta-Iijin hram v Brnu. Bratje Hrvati se pripravljajo, da v kraljevem Zagrebu sezidajo drugo ognjišče narodne prosvete. In tudi naša bela Ljubljana Čuti kakor sramoto, da je bilo njeno svetišče odvzeto Muzam, ter hočejo to popraviti s tem, da jih dostojno zopet uvede v hram, njim posvečen. Trst, ti krasni biser ob ažurni Adriji, ki se dvigaš ponosno in obetaš Jugoslovanstvu lepo bod )č-
omahne roka, dvignjena v udarec. A daleč je, daleč še ta čas in dolga Je Še pot na Kalvarijo! Oj, dolga in tako težka! Bil sem pri etapnem poveljstvu. Ker mi je branil ponos, da bi srce Slovenije oskrunil z neslovensko besedo in sem na nemška vprašanja odgovarjal slovenski, se mi je zagrozilo s temnico na Gradu in le naključje me je ohranilo svobodi. Da, težka je pot na Kalvarijo, težja onemu, komur nI dano, da se zna — klanjati. —
V Gorico!---Kdo naj opiše morje sreče,
se je zlivalo v naše srce, pldmen ljubavi, ki nam je dviga! dušo, ko se nam Je smehljalo skozi megle, jasno in rožnato, vedno jasneje, vedno svobodne-je, ko nas je objemal mehki soj sladkih oči, topleje ln topleje In so nas vabila ljubljena usta glasneje in glasneje! In razblinile so se megle In pred nami Je stala, jasna In nedotaknjena, odeta s škrlatnim plaščem zahajajočega solnca, ona, kraljica našega, sred, ona, naša mati, tako dolgo zapuščena, tako dolgo pogrešana v samoti pregnanstva — Gorica. Solze so nam privrele iz oči in roke so se drhteče sklepale k prošnji: »O mati, odpusti, ne pehal nas od sebe, ne odganjaj svojih nezvestih otrok od svojega srca! S kelihom trpljenja smo namakali svoja usta in okusili smo grenki pelin spoznanja In dolge noči smo prečuli v hrepenenju po Tebi. In plameni naše ljubavi so rasli od dne do dne in njih žar ie stopil okove pregnanstva in prenesel nas je nazaj na Tvoja sveta tla, o Domovina! O, ne zavržf nas, ne zavrži nas!« Glejte — in stegnila ie k nam svoje mehke roke in pritisnila nas lena
Strna II.
jčmfttj&r* «ev, i«
V Trstu, dne 24. Junija 1918.
noii, ludi ti moraš vstati in se skušali dvigniti do svoiih poscstrim zlate Prage, kraljevega Zagreba, bele Ljubljane. Tvoj narod jugoslovanski je svesteu, požrtvovalen, kulturen. V tvoji sredi naj vstane spomenik in dokaz našega napredka, naše eivilizacije, naše krepke volje do srečne, slavne bodočnosti. Naša dramatična umetnost je skromne doslej gostovala v naših skromnih narodnih domovih. Pretesni s o* i i prostori, postali smo večji, krila Genija se širijo, kraljica Aluz išče dostojnega svetišča.
Našemu narodnemu razvoju, rastočemu političnemu vplivu, gospodarskemu razmahu mora odgovarjati povečana skrb za našo umetnost. Vidni znak tega našega prizadevanja, našega napredka bo:
Jugoslovansko gledališče v Trstu.
Jugoslovani!
Zberimo svoje moči, žrtvujmo, delujmo, gradi mc! Dokažimo, da si hočemo priboriti zares svo jo neodvisnost in samostojnost v vsakem oziru in v vsakem pgledu. Borimo se za nju s plemenitim orožjem: z uma svitlim mečem. Prosvjetom k slobodi!
Zbirajte, zbirajmo, kakor zbira mravlja, pola-gajmo kamenček h kamenčku, vztrajno, vneto, navdušeno, požrtvovalno, do cilja, ki ie Jugoslovanski Taiiiin hram ob Adriji!
Dramatično društvo v Trst«, 10. junija 1918.
Dr. I. M- Cok, predsednik, VL RyMf, tajnik.
»Dramatično društvo v Trstu« si je stavilo nalogo, da stori vse v dosego gori navedenega cilja in je tudi že pričelo z delom. Prispevki za »Jugoslovansko gledališče v Trstu« naj se pošiljajo na naslov društvenega blagajnika g. Frana Rusa, Splošna hranilnica, Trst.
zato neka se kolegice i kolegi nsedjusobno dogovore 1 u potpunom broju dodju na sastanak.
Đanes, ob 8 zvečer, pevska vaja pri sv. Ivaus. Prosim polnoštevilne udeležbe. — Pevovodja.
Mestna zastavljalnica. V torek. 25. t. m., dopoi-dne se bodo prodajale na javni dražbi dragocenosti, zastavljene na razne prejšnje številke serije 142, popoldne pa ned»*agoceni predmeti (obleka in perilo), zastavljeni meseca novembra I. 1917. na zastavne listke serije 142 in sicer od št. 36.901 do št. 38.700.
Goveje meso.
Jutri, v torek, 25. t. m., se bo vršilo razdeljevanje govejega mesa proti preščipnjenju št. 27 izkaznice za meso in maščobe in proti izročitvi iz-kaznee št. 42 serije a, b, c in d. Na vsako izkaznico se bo dobila */b kg mesa. Prodaja se prične ob 6 zjutraj v naslednjih mesnicah: Span^her Barko-vije, Punter Greta Zg., Bin, Rojan 9, Benedettich, ul. Boroevičeva 45, Paronitto P. Caserma 6, Cri-siach ul. Poste 16, Cadorini ul. Nadvoj. Josipa 11, BGrgnolo ul. Lazzaretto vecchio 52, Visintini ul. Cavana 22, Borzer ul. Tigor 10, Stabile ul. S. Mi-chele 5, Castro ul. Fontanone 19, Benedettich S. Sebastiano 7, Polacco ul. Bcccherie 47, Pastjualini ul. Marije Terezije 41, Zadnik P. S. Giovanni 6, Martinelli P. Legna 8, Polacco ul. Torrcnte 26, Ve-ronese nI. Largo Santorio 3, Fontanot ul. Amalia 32, Polli ul. Acquedotto 13, Malusa ul Parini 15, Costeliltz ul. Giulia 67, Penso ul. Giulia 7, Pantoni ul. Giulia 18, Burba ul. A. Volta 2, Periatti, ul. Barriera veccliia 4, Illicher ul. Barriera vecchia 8, Barbieri ul. Barriera vecchia 15, Krassnig ul. Mo-Iin a vento 1, Cossich ul. Foscolo 2, Safiaro ul. Istituto 30, Ferluga ul. Donadoni 6, Marussig Set-teionante 248, Polacce ul. Settefontane 44, Pozzi ul. Settefontane 1, Del. zadruge ul. Settefontane, Del. zadruge ul. S. Marco, Comisso, ul. Campo S. Giacomo 19, Culot ul. Giuliani 23, Rizzian ul. del-r Istria 36, Godina Skedenj 138, Gatznig Skedenj 50 Cene:
Sprednji deli s priklado .... K 17*20 kg.
Zadnji deli s priklado .... K 20'— kg.
in umetnost«
Kr. hrv. zagrebško deželno gledališče. Snočnja zadnja uprizoritev »Lucic di Lammermoorc ;e uspela prav dobro. Oledališče primeroma dobro
obiskano. Občinstvo dobro razpoloženo.
• « •
Večeras ostaje kazalište zatvoreno. Sutra, u torak u 8 s?ti večer treća predstava opere Rigoletto, sa g. Robertom Primožičem n naslovnoj ulozi. Ostale glavne ulože pjevaju gdje Ada Sari, Marta Pos piši 1-1 van ova i Mi-cika Zličar, te gospoda Rijavec, Križaj i Pfsarević. Dirigira Mo. Baranovč — Prvi novitet: Madame Butterfly.
Opozarjamo na zadušnico za pok. Dušanom Co-tičcm, ki se bo darovala jutri, v torek, ob 7% zjutraj pri sv. Antonu novem.
»Odkrita beseda*. V včerajšnjem članku dra. Rvbdra pod tem naslovom je prva dva stavka 6. odstavka v 4, koloni tiskarski škrat hudo pokvaril, da ju moramo tu ponoviti. Citati treba: treba »Z ustanovitvijo (in ne »vztrajnostjo«) banke se nam je odprla možnost za organizovarja naše trgovine in pomorstva. Spedicijska tvrdkn »Bal-kal« je ustanovitev (ne: ustavila«) naše banke.
Vojno - pomožn! urad političnega društva »Edinosti« posluje v prostorih »Tržaškega podpornega in bralnega društva« v ulici Carintia št. 39, I. nad., na levo, In sicer, izvzemši nedelje in praznike, vsak dan od 9 in pol dop. do 12 in pol pop. Ob tem času je urad na razpolago strankam za vsakovrstna pojasnila in sestavljanje vlog v vojno-eskrhnih in raznih drugih zadevah. V slučajih potrebe bo poslujoči uradnik za stranke tudi osebno posredoval na pristojnih mescih
Slovanskomu- učltefjstvu Istre poručuje »Slov. učit. društvo za okraj Kopar«, da če dne 30. VI. 1918 o podne u pučkoj školi na Kozini biti sastanak učitelistva, na koiem če naš delegat Jos. Ba-čič izvjestiti o deputaciji primorskog učiteljstva k g. c. kr. ministara financija in nastave. Posebnih poziva sc ne če slati radi poznatih poteškoća,
da groza naše sovražnika, da se bodo odmikali od nadzemskega žara našega svetega ognja in jim svoje srce in iz njenih oči so bili žarki neskončne dobrote in usmiljenju in usta so ji ljubeče šepetala:
»Odpuščam«.-----
Stopali smo po gričku, kjer je samevala hišica štiri dolge, dolge mesece in prihitela sta nam naproti služkinja Marija in vrtnar in nam segla v roke s toplo ljubeznijo. O, ve zlate, preproste d'j-še! Ne znajo govoriti usta, iz oči vam sije zvesta udanost; njih topli žarki nas objemajo iii ogrevajo in domovina nam kliče iz njih svoj solnčni »Dobrodošli!« In Boj, naš dobri Boj, kako se je vspe-njal po nas in se dobrikal, kot bi vede!, da smo prišli iz temne, mrzle dežele, kjer ne uspevajo nežne rože ljubezni in sočutja do rodnih bratov. In mačiea, ta nas je tudi takoj spoznala, in mi skočila iia rame in začela jc godrnjati in mi praviti svoje lovske doživljaje, igračica! Tako čudne, velike ptice je videla zletati po zraku, a bil? so vedno tako visoko in nikdar jih ni mogla uloviti in po-
hrustaii. —----
In vse je oživelo krog nas; zasmehljale so se vrtnice in zarudele veselja in tisoč glavic se je nagnilo v pozdrav in zašepetala so drevesa in mo-gočn: fcosianj je sklonil svoje veje, da bi nas objel po dolgem, dolgem samevanju. Se je drhtel zadnji poljub umirajočega solnea na gričku, potem pa je zgrnila Noč svoja mehka krila čez goriški raj iu na nebu jc vzcvetelo zlato brstje in čudovita roža sc je odprla in vsu!a je mehke sanje na zemljo, in srebrne liste je natrosila v temne lase speče
domovine.------
(Nadaljevanje v prihodnji nedeljski številki.)
DAROVI.
— V počastitev spomina Dušana Cotfča daruje g. Zvonko Tomažič K 20*— za Sokola v Trstu. Denar hrani uprava.
MILAN SKRB1NŠEK:
Epizodna doge - kritika In režim.
(Konec)
Torej ravno epizodne in sskorajs epizodne vloge so v drami vzrok one mogočne gonilne sile, ki tvori dejanje. Iz te obojestranske važnosti najdaljših in krajših in najkrajših vlog pa sledi, da zahtevajo epizodne figure ravno tako močno razvit umetniški čut, kakor zastopanje prvih ensembel-skih pozicij. Epizodni igralci ne bi smeli biti nič manj umetniki, kakor junaki in vsi drugi zastopniki prvih strok. Posebno močni talenti pa morajo biti epizodni igralci v karakterizmu. Igranje teh epizodnih vlog zahteva namreč ostrejšo, epigra-matično zasnovano karakteriziranje. V čisto kratkem času je treba aarisatl s pomočjo nekaj kretenj in besed to ali ono osebnost. Ker igralec epizodne vlope nima prilike označiti značaj osebe, ki jo predstavlja na dol^o in široko, (saj ima premalo besed, je premalo časa na odru), mora igrati uikoso bolj po&lo&jeso, kakor igralci najdaljših vlog, ki nastopajo v vseh dejanjih, so torej ves večer na odru, in imajo tako časa dovoli, da označijo lepo polagoma občinstvu značaje oseb, k: jih predstavljajo. Vsa igra epizodnega igralca mora biti intenzivnejša, a ob enem ne vsiljiva ter kolikor mogoče enestavaa — in to je ravno težko: intenzivnost zahteva talent h karakteriziranju in jako mnogo čustva, enostavnost pa fin umetniški čut.
Pri nas za vse to ni najti razumevanja, niti pri kritiki in občinstvu, niti pri veČini našega igralskega osobja. Pri nas se boljši Igralec navadno brani epizodnih vlog, češ, to je pod mojo častjo, da igram takšnega »psa«, kakpr se v gledališkem žargonu navadno nazivljejo takšne vloge. Seveda, včasih vodstvu pri najboljši volji ni mogoče osrečiti vseh prvih igralcev z dolgimi vlogami, in tako se večkrat zgodi, da je ta ali oni prisiljen igrati tudi kako manjšo vlogo, kar stori seveda z nevoljo. Kjer pa nI ljubezni, ni uspeha.
Seveda, ko bi kritika imela toliko razumevanja za oder, da bi epizodnih vlog ne podcenievala, temveč Jim pripisovala celo še prav posebno važnost, bi polagoma tuđ) občinstvo začelo pojmovati vso stvar drugače in pravilnejše, in igralci bi se potem seveda poprijel! tudi manjših vlog z navdušenjem. Toda v naših dnevnikih, kakor tudi v literarnih revijah se najdejo v kritikah jako pogo-stoma fraze, kakor: »Vse druge vloge so pa epizodne.« In občinstvo še pristavi: »Ne izplača se torej o niih govoriti, niti se zanje zanimati.«
Nikakor ne zanikavam, da bi moral igralec, k! ima za svojo umetnost pravo razumevanje, študirati svojo epizodno vlogo vzlic neunievanju pri kritiki in vzlic nevpoštevanja pri občinstvu, natančno in vestno. Igralec bi moral vzlic temu, da občinstvo ne zna ceniti njegove umetnosti, da niti ne opazi n. pr. različnih niians v njegovi Igri, izigrati svojo ulogo tako fino In intenzivno, kakor mu to njegov talent in umetniški čut oinogočujeta. Saj je n. pr. tudi Michel Angelo naslikal strop Sikstinske kapele tako detajlirano, da opazimo tri četrtine vse tu nakopičene krasote Šele potom Studija fotografskih reprodukcij- In ker takrat ul bilo niti fotografij, niti daljnogledov, je moral Michel Angelo pač s tem računati, da bodo ostale te finese za vse čase neopažene. Ali saj to je ravno idealno in lepo. In samo umetnik, ki tako ustvarja, je vreden živeti v vsemirju Onega božanstva, ki nam je ustvarilo v naravi nešteto krasot, fcisto brez brige za to, če jih bo Človek vžival ali ne. To božanstvo nam je v človeštvu čisto nedostopnih krajih, to je na najvišjih bregovih in v brezmejnih globočinah morja, nakopičilo najrazličnejša čudesa in vse polno krasote, četudi je vedelo, da mu človeštvo ne bo k temu nikdai aplavdiralo. — Toda igralec ie navsezadnje tudi človek, in kot tako podvržen občečloveškim slabostim.
Zato pa je treba, da zavzame že enkrat naša kritika ono edino pravo stališče, ki govori o enaki vrednosti kratkih in dolgih ulog. S tem bo kritika tudi dosegla, da ne bo treba gledati občinstvu v glavnih ulogah vedno le enih in istih ljudi, in da bodo tako predstave zanimivejše in pestrobarv« nejše.
Predvsem pa bi se na ta način opomoglo oni veliki napaki, da igra pri nas režiser vedno najdaljšo ulogo, kar je na vsak način nesmiselno in skrajno nepraktično. Ne bom utemeljeval za zdaj te moje zadnje trditve na dolgo in široko. Vprašam le, kaj bi poreklo občinstvo, če bi videlo, da dirigent simfonije — sam igra prvo vijolinol — Režiserju bi se ne zdelo pod častjo Igrati epizodne uloge, in tako bi bilo potem mogoče, da bi se mogel posvetiti svoji nalogi — režiranju — v oni najvišji meri, ki je pri nas sploh mogoča.
Naloga režiserjeva namreč ni to, kar meni oni gospod člankar. Režiser, ki ravna po njegovem receptu: »pripomoči svoji (to Je »glavni) ulogi do tistev eljave, ki je povzdigne nad vse druge«, je čisto navaden častihlepnež, ki oskrunuje pisateljevo delo s tem, da si ga prikroji na odru v dosego egoistnih ciljev* ki leže v »aplavzu, časti In slavi«.
Vsak igralec bi moral Iti na oder z zavestjo, da
se ne sme riniti v ospredje in stopiti iz okvira, J temveč da mora biti le dei celote.
Igralec si zamisli svojo ulogo seveda tako, kakor jo občuti, is če ie pobral in obenem tudi doživel vso dra ino, predao se ie lotfl svoje uloge, je bo tudi občutil z ozirom na celoto prav, to se pravi, tako, da s svojo igro ne bo stopil iz okvira. Zadnja kontrola za njega v tem oziru pa je režiser. Dasi si ustvari igralec svoj značaj le z ozirom na ':a!-:ovost celotne an*me in vseh drugih figur, je mnogokrat vendar še presamostoina enota. Režiser šele ima potem nalogo, da prilagodi te posamezne značaje celoti.
Mestna zastavljalnica v Trstu (Civico monte di pietž) daja predujme na vrednostne papirje, kakor n. pr. obveznice, državna in občinska posojila, efektne loterije itd. s 6% letnimi obresti. Sprejema v prostovoljno prodajo na Javni dražbi vsakovrstne vrednostne in brezvrednostne predmete, ne da bi se isti zastavili, bi v - navadno shrambo vrednostne papirje po zmernih odškodninah.
Češko Budjcvička Kesiavraclia (Bosa-kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul G. Oalatti (zraven glavne poŠte.) Slovenska p/?strežba In slovenski jedilni iisiL
:: MALI OGLASI::
se računalo po 6 stol. besedo. — Mastno tiskane besede se računaju enkrat več. — Najmanja :—: pristojbina znaša 60 stotink. :—:
AfU. čevljarska Singerjevu stroja in en rorni i»vU stroj prodam. Sv. M Magdalen-; zgornja Bi vio St. 1. Jullien.	2349
S IOORI *
miti fitdooiio nitro stenice.
Vzoree, steklenica . . K 4. Veeja steklenica ... K 16.
Brizgelniea.......2.
Vsa naročila je nasloviti na Lekarno k „Nadi"„Zur Hoffnung" št. 14, Pćcs Ogrsko.
Prodam
8—10 q malinovca v sodih od 40 kg naprej. Velika izbera likerjev v steklenicah, šampanjec „Charle Bianche", asti spumanti, refošk ter muškat desert.
I. Parčina & C o — Trst
ulica Donizetti štev. 1.

finega MM Jabolčnega mošta
odda takoj
MLETIH mirni M.%j pri Celovca.
Ceni: Z K liter. — Sode je treba poslali.
V ulici Mares št. z
(vogal Barriera vecchia)
ky^ui® se:
Vreče do K 7.— vsako. Pletene odeje do K15.— kg. Cunje po . 80 vin. kg.
0. CESJ4M.
ZOBOZOHAVNjK

Dr. J. Čerm&k
v Trstu, ulica Poste veccnle 12 vogal ulice deli® Poste.
Izdiranje zobov brez bo*
leein. — Plombiranje.
— UMETNI ZOBJE —
KHHDJJRO	Pr°i'arn zamenjam za
Edinosti.
jestvine. Naslov pove Ins. oddelek I
234S ;
iščem Z ', poooldan^ke ure. Via' Coiu i crdulu 9, III. t. 37. B _: j
Mote! Transslpina
išče služkinjo srednje starosti.	1:341
Ki*!*??"!!!« vreče vsake vrste. Fran BabiS. t?l lillpiijlSlIl Mo in grande fttrZO.
'2c4 7 f
Kupujem
S :laaižČ*
vreče, kovine, vrvi in rabljeno po« j bistvo. Depjrasai ul, S. Caterina S. t
2311!
I'f	šivilja izdeluje in popravlja žensko
1/^UjfcCiH obleke po naj zmernejših ceuah. N j-veftia ele;^aBca. Sprejmejo se deklice proti rre-Hč-niai. Staindler, ul. Zovenzoni št. 5.	D 2S
SoM v posfrellu
v I. nadstropju bišo &t. 19 v ulici Carintia. 134 i
EpfftAMMp Anton Jerkičposluje ▼ svojem ateljeju rulujshu t Trstu. Via'delle Poste St. 10. 40
kupuje Hotel Balkan, Trst, Piazza Caserma.
2353
v Trstu
bo zaprla v kratkem svoj d
PM®alno lz§0ioi>ljeiilh ofelglf
v ulici Barriera vecchia §t. 15.
Poživlja se zato cenjeno občinstvo naj uporabi to priliko, da si preskrbi po znižani ceni blago ki je še v zalogi, posebno zimsko blago, kakor obleke za ženske in deklice, bluze, svile, satin, obleke za otroke, klubu ie i. t. d. i. t. d.
• Zamenja se tudi za živila. -
cigaretni papir in druge potrebščine za tobakarne dobi se v veliki zalogi AN 1 ON A S TARY, Trst, ulica deli'Istria št. 12
— Pošiljatve na deželo po povzetju. —

k s
iM-Varieti 11
Trst - Via Stadion 10 - Trst
OilprtodS^zvzftrmJl
'M i
i
Vstopnina K 2
mu i'li i hi mi—.....Milili ■ i nsag^1*',; t-s^
Jfjjaore eoifins" ss^srs^ re£
prptini) se prodaja v vseh lekarnah.	D 16
C. kr.
priv.
Mtr. tireiinl zeod
za trgovino in obrt
Poircžnlcs Trst, Trg Marile Terez?jo 2.
Za shrambo vrednostnih pa-piijev in dokumentov se priporoča vzeti v najem varnostno jekleno celico (Safes) pod ključem najemnika, katera je zavarovana proti ognju in tatvini v Oklepnem zakladu podružnice c* kr. priv. Avst zavod za trgovino in obrt. — Podružnica Trst, Trg Marije Terezije št 2.
64° C
svetovno TRGANJE bpiie nfiou In zdravi reomatizem
= v Slavoniji =
otroške Mm iD boM bolezni
potom
kopeli, blatnih kopeli, pitja vode, solnčnih kopeli in električnega zdravljenja.
S kopeljo spojena penzija, restavracija, kavama, slaščičarna z lastnim obratom. Godba. Izborna oskrba- — Stanovanja in kopeli v istem poslopju. Prospekte pošilja ravnateljstvo. Radioaktivne, alkalične, solnčne In jodne toplice. Zdravljenje z vodo,
Sns Hiši v^r® fgsf
TfsS Ca&ripc- B. timzomo 2
Priporoča cenjen, občinstvu svojo
\wmm pisarniški in šdffir potrebščin
Prodaja razglednic in igrač vseh wst»
Pra&ioio se iuS r v s!sv. IszIR
Dobiva se p* i
l lillan-u HDčeaar — Ubijanj.
s
iwf£ Stfoi za Sivonje In f H11 sezanle, praul nsm-lllll m Bzord.
Seiilei Slmeaa Jm" Rasi i Gm
Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsako po« previjanje.
— Tvrdka u«l»ovf]cna Ista 1878. —
F^NCiSCO BEDN&H
Trst. ulic?« Camaanita it 19.
Trst, Uiti Cflssa d; Risalna m 5 (Lasfoa pasl^j?)
Kapital in rezerva K 23,100.003.—
Fllijaike: Dunaj Te^stholstrasse 7 , Djbrovnii, Kotor Ljubljana, Meiiov ć
Opatija, Splii. bi jenih, Zadar.
Vlage na k^j^ke 3 \ % Vloge na knjižic«?
od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentn davek plačije banka od svojega. O ur. ;tov:-:;." vlog na tekočem in žiro-ra umi po dogovoru. Akreditivi čeki in nakaznice h v: ei tu-in inozemska tržišča. — Kupuje in pro aja: vrednostne papirje, rer^e, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke, valute, de ize, pronosu it !. D./e predujme na vrednostne papirje in olago ležeče v javnih skladiščih. Deposits. — Prod ji srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srvčk itd. brezo ačno Stavbni kre it, rem.our-:
krediti. — Borzna naročila.--Inkaso.---Menjalnica.--Eskompt menic
Telefoni: 1463, 1793 In 2666. Brzojavi JA'JRANSKA ===== Uradite u/e: od 9 do 1 pop^dna ---
J
PODPISUJTE
&
0<3
Cm
ki sestoji iz
a> 37« državnega pos© ji In amortiziranega v 40 letih, davka piosto po K 92«—% s odbitkom obresti enega meseca, t. j. K —tedaj
iselio po H 91.54V
Podpisuje se lahko nominalnih od K 50.— naprej.
Hendibilitefa, nalviifa:
„ najmanjša: 6.&S'
b) 5l/a°/o državnih zakladnic davka prostih odpovedljivih po nominaln h ▼rednosti od 1. septembra 1924 s prednaznanilom od 6 mesecev.
lietto po K 95.50V — Renđibiliteta: 6.43°!«
Podpisovalcem državnega posojila in državnih zakladnic se ponuja v či dobiček s tem, da edrezki ki zapadejo dne 1. septembra 1918 (s izv nr n:n uživanjem obresti za 3 me?ece) se takoj izplavajo, tako da bo/ • po ojila iz zakladnice imele odrezke od 1 marca 1919.
Sledeče banke sprejemajo podpisovanja in nudijo z oz rom na p sebni patnjotični namen tega posojila vse možne olajšave se dajejo vsa p Mre na pojasnila:
!adranska banka, Trst in Dunaj, I. Tegetthoffstrasse 7. Podr:,zn"ca An^lo-Avst ijske ba-ke, Tr^t in Dunaj I. \Valtnerstrcsse 2. Centralna banki nemš Ti po^oji nic. Brmca' Commerciate Triestin i, Trst in Dunaj, I. Schottering 2. Trt -ška podružnica Ljubljanske kreditne banket Banca di crei to pop 1 re. Ba ca Generale di depoziti podruž ica v Trstu, Via S. Nicolo 8. Podružnl i c. !:r. priv avstr Krediine^a zav da za trgovino in oSrt Trst in Dunaj VII, Z Icr eas^'e 2. Banka Union podružnici Trst in Dunaj I. Wachtergasse 1. Pod tiinica Zivnostenske banke, Trst in Praga Panska ulica 7.
%